Poštnina plačana v gotovini.
Leto XX. št. 23.
Dolnja Lendava, 4. junija 1933.
Cena številki 1 Din.
Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din; na posamezni naslov letno 30 Din. V inozemstvo : letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din.
  IZHAJAJO VSAKO NEDELO.
Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4.
Cena oglasov: stran: cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din ; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D.
Pri večkratnoj objavi popüst.
    Država negda.
     V najstarejšem časi človečanstva je bila edina drüžba na sveti rodbina. V njoj je vladao oča kak krao i dühovnik. Takša rodbína je bila n., pr. Melkizedekova, Abrahamova. Sinóvje so ne bili samostojni, dokeč je živo oča, ki je vladao tüdi nad njihovim živlenjom. Iz té prve drüžbe se je razvila višiša: drüžina. Tüdi tű je vladao eden : poglavar ali starešina. Sčasoma so se drüžine zdrüžile v rod, ki je bio prva politična sküpina. Izraelci n. pr. so se delili v 12 rodóv. V starodavna časaj, gda so se pastirski narodje selili iz kraja v kraj (n. pr. Abraham), njim je bila zadosta sküpnost roda. Gda so se pa lüdstva že stavila na ednom kraji i se je živlenje vsigdar bole razvijalo, je nastánola država.
     Dnes je držáva zvezana z določenov zemlov. V najstarejšem časi pa je toga ne bilo, ar so se lüdjé selili iz kraja v kraj. Te je držáva znamenüvala samo sküpnost lüdi, ne zemle i kralovje so vladali samo lüdem, ne zemli.
     Kak je bilo z državlani, to je s prebivalci države, negda? Živlenje i stališ vsakoga je odločilo njegovo rojstvo: što se je naródo kak rob, je ostao rob vse živlenje, što kak rokodelec ali kmet, je ostao to, ka je bio stariš. Komaj po dugom časi je prišlo do toga, da si je što lejko spremeno stališ s svojim skrbnim delom, z düševnimi talenti itd. Potrebne so bilé krvave revolucije, da so izbojevale vednakost vseh lüdi v državi. Dugi razvoj je bio potreben, da so lüdjé prišli do toga, da se morajo med sebov sporazmeti s posebnov pogodbov, da ščéjo sküpno prebivati v istoj državi. To novo mišlenje pa je preobrnolo Ves red človeške drüžbe: podložniki so ne bili več lastnina svojega gospodara bogatca (grofa, kneza), liki so sami odločali o svojem živlenji. Vse to je prineslo Ureditev nove, denéšnje države, od štere bo guč drügóč.
Domača i svetovna politika.
   Konferenca Male zveze.
     30. t. m. sé je začnola v Pragi redna konferenca zvünešnjih ministrov Male zveze. Razgovarjali so se v prvom redi od vseh političnih pitanj, štera se nanašajo na države Male zveze: Jugoslavijo, Českoslovaško, Romunijo. To je Mussolijov načrt direktorija štirih, - proti šteromi bodo ostro protesterali; revizija mirovnih pogodb, svetovnogospodarska konferenca, ki se bo vršila v Londoni i drüga važna pitanja.
     Konferenca je bila tri dni to je od 30. maja do 3. Junija. 
                                                  Avstrija.
     Avstrijska vlada je zaednok srečno odbila Hitlerov napad i postaja čiduže bole močna.
     Hitler ma največ pristašov na Štajarskom. Zato je prosvetni minister Dr. Rintelen, šteri je tüdi štajarski de-želni glavar, odložo ministerska mesto, da bo leži red delao i pazo na Hitlerove pristaše. Na njegovo mesto pride dr. Aigner kršč. socialec iz Gor. Avstrije. S tem postane Dolfusova vlada pá močnejša.
                                                  Nemčija.
     Po Hitlerovoj Nemčiji ide, kak je že znano, velki val „vednačenjaˮ vsega političnoga, kulturnoga i gospodarskoga živlenja. Zdaj, gda bi pri tom „vednačenji“ mogle priti na red tüdi katoličanske organizacije, se je te val malo stavo. To je na ednom kraji posledica izjave Vseh nemških katoliških püšpekov, ki pravi, da bi razpüst katoličanskih prosvetni organizacij pomeno bojno napoved katoliškoj cerkvi! Či se neha katoličanom sloboda samo v cerkvi, je to ne več sloboda ednakovrednoga državlana, nego grdo zatiranje naturnih človečanskih pravic,
     K tomi je dao breslavski nadpüšpek kardinal Bertram izjavo vsem katoliškim organizacijam, da naj delajo nemoteno i koražno dale, ar njemi
je Hitler v pismi zagotovo, da vlada njim nede delala nikših neprilik.
      Vlada ne žele nasprotja z tednov verov, nego kem tesnejše sodelüvanjè v hasek države i obeh krščanskih ver, to je katoličanske i protestantske.
                                                       Italija.
      Taljanski politiki so poznani po tom, dá se radi pajdašijo na veči krajaj na ednok; či v ednom mesti sfalijo, pa v drügom prav pridejo.
      Tüdi v zadnjem časi se to dobro vidi. Prle tak nasprotna Maloj zvezi  se njoj zdaj približavle. Z Jugoslavijov se ščé pogoditi v jadranskom pitanji, gde je že večkrát do svaje prišlo, ar šče meti celi Jadran pod svojov komandov.
      Z Romunijov sklepa trgovinska pogajanja i tüdi v Čehoslovaškov se lepše gledata kak prle. S tem približavanjom ščé dobiti Italija svoj vpliv nad Malov zvezov i s tem zmenšati vpliv Francije.
      Na drügoj strani pa dela za nastavitev tak zvane. Balkanske zveze, v šteroj bi bile Bolgarija, Törska, Grčija i Albanija i s šterov ščé dobiti pod svojo komando te države južnoga Balkana i s tem oslabiti Malo zvezo.
      V zadnjem časi pa je ešče začnola delati za carinsko zvezo z Avstrijov i Madžarskov. Že zdaj najmre Madžarska izvaža vnožino svoje živine v Italijo, Jugoslavija pa skoro nikaj. S tem ščé dobiti tüdi v Srednjoj Evropi nekšo nadoblast v škodo Nemčije i v prvom redi Male zveze.
      S toga se vidi, da njoj je pri teh vnogih pogajanjaj samo za njeni hasek, Če se njoj najmre v ednom mesti ponesreči, se pa posreči v drügom, če ne v drügom pa v tretjem itd.
Bojna na izhodi dokončana.
      Kitajska i Japonska sta po dugih pogajanjaj sklenoli premirje. Premirje je skleno predsednik glavne Kitajske vlade v Nankingi i povelnik vseh čet
2
NOVINE
4.  junija  1933
poti Japoncom maršal Čankajšek. Kitajski nacionalisti v Šanghaji i v Jüžnoj Kitajskoj so njemi brzojavili, naj se s severnov armadov dale bori proti Japoncom, generali kantonske vlade v Južnoj Kitajskoj se bodo pa borili proti komunističnoj armadi. Čankajšek jih nešče poslüšati, ar vidi, da je zdaj vse zaman i da se ne valá duže postavlati Japoncom, ki so že pred Pekingom. Te dni je pa nekši Kitejec napadno japonsko stražo v Pekingi i zato je japonski generalni štab skleno Peking včasi zasesti. Zatoga volo je Čankajšek zapovedao, da naj armada včasi zapüsti Peking, da ne bi japonska težka artilerija porüšila varaša pri napadi. Kitajci so včasi zasedli tatarski deo varaša.
      Premirje je podpirao v imeni Kitajske vlade general Huangfer, čeravno so pogoji jako težki. Kitajska more sprazniti zemlo severno od žute reke, to je od črte Peking Tjencin, ki ga tüdi japonci ščejo zasesti. Japonci so oblübili, da Pekinga ne zasedejo, če se tam sestavi takša vlada, štera de njim po voli.
      Južna vlada v Kantoni je ostro proti premirji i je poslala proti Čan-kajšeki več divizij, ar je prej on sam rad podpirao Japonce.
      Kak je viditi, se znova začne državlanska bojna i Japonci bodo meli ešče ležejše delo.
  Razorožitvena konferenca.
      Razorožitvena konferenca se bliža konci, brezi vsakšege haska. V zadnjem časi najmre Amerika, Anglija i ltalija močno silijo Francijo, naj sprejme angleški predlog, po šterom bi mogla vničiti svoje napadalno orožje. Francija je povedala, da toga nemre sprejeti, dokeč ne dobi zadosta močne garancije, da bodo njoj te države pomagale, če jo Nemčija napadne. Amerika i Anglija moreta to obečati, če neščeta prevzeti krivdo, da se konferenca razbije. To francosko izjavo so podpirali ne samo zastopniki Male zveze i drügih malih držav, nego tüdi zastopnik Japonske i Rusije.
      Francoski delegat Massigli je v ostrom govori pitao Ameriko i Anglijo, zakaj sta samo za razorožitev na sühom, od pomorske razorožitve pa nikaj neščeta čüti.
      Kak se čüje, se razorožitvena konferenca pá odloži zavolo gospodarske konference v Londoni, ki bo junija. Tüdi ta konferenca nede mela nikšega haska, če se prle ne razčisti pitanje evropskoga mira. Škoda za vnoge miljone, ki se po nepotrebnom potrošijo!
  Sleparije v Zdrüženih državaj.
       Najbogatejši človek Zdrüženih držav banker Morgan je prišeo pred sodišče, ar je podküpüvao dosta velkih politikov i industrijalcov.
Kat. akcija v Črensovcih
     Po opravleno dühovnik vajaj mladine se je začelo v našoj fari moč-, no gibanje katoličanske akcije, katoličanskoga živlenja, posebno med mladinov. Vsaki den smo opravlali slovesno šmarnice v meseci maji z navuki, štere so držali g. farni oskrbnik Bakan Štefan. Mladina dobi vsaki mesec Stanovši navuk, posebi dečki i posebi dekle. Ravnotak ma mladina določen tjeden za spoved, gda prva ma pravico pred vsemi drügimi stopiti k sv. spovedi. Po nedelaj ma pod nadzorstvom Klekl Jožefa, vp. plebanoša dühovno čtenje pol vüre pred svetov mešov, po večernici pa oratorij. Prvi se je obdržao 21. maja. Po cerkvenom navuki i večernicaj se je dvorana Našega Doma napunila z mladinov i ž njihovimi gosti, stariši. V začetki so Klekl Jožef razložili pomen teh verskih sestankov. To je žela sv. Oče, naj se povsed nastavlajo kroški kat. akcije za mladino, kak so v Italiji, Belgiji, Franciji itd. Povedali so potom žalostno dejstvo, ka na zlük vsem velikanskim trüdom, štere nosi Mati Cerkev pri vzgoji mladine v cerkvi, je sad skoro nikši ne. Pretežna večina mladine se pokvari, čeravno dobi najlepše navuke v cerkvi. Ka je tomi zrok? Gda mladina stopi prek praga cerkvi, jo lovi drüžba. Vsako srce je storjeno najmre za blaženost, mladinsko srce pa čüti to žalitev najbole. Vesela šče i mora biti mladina. A rožce, na štere leti, so največkrat čemerne, ki njej vmorijo jakosti; to so grešne veselice, posvetne drüžbe. Včelica samo zabrni okoli čem črnoga cveta, a ne sede na njega, dale leti za me-dom, ar ma nagnenje samo do meda; mlado srce pa si vtrgne tüdi čemerni cvet, ar je na greh nagnjeno i v njega se vtopi, če ne nikoga, ki bi ga vkraj držao od toga po dobrih drüžbaj. Kat. akcija da odsehmao vsako nedelo dobro drüžbo našoj farnoj mladini, ednok dečkom, drügoč deklam, včasi sküpno, ka se nedužno razveselijo, ka se kak pravi sv. Pismo v Bogi razveselijo i postanejo sposobni za delo Bogi na čast i bližnjemi na hasek. Mladina mora postati roža, i to cvetoča i dišeča roža, čista pobožna, ar povejnjene, posüšeno rože níšče ne pridihava, nego jo stran vrže.
     Črensovski dečki so pri sestanki nastopili z lepim igranjom na tambu-rice pa z štiriglasnim spevanjom lepe Marijine pesmi „Otrok sem tvojˮ, štera se njim je prav posrečila. Zigrali i zaspevali so tüdi par narodnih kak „Je bela cesta zglajenaˮ, „Ne bom se možila na viske goreˮ itd. Vse je šlo kak najlepše.
     Na sredi sporeda so meli svoj globoki govor g. Bakan Štefan od predmeta: „Novomešnik i mladinaˮ. Črensovska fara ma letos dva novomešnika.
Sta vrstnika, celo pajdaša vnoge naše mladine. Ka naj vidi v njima naša mladina? Mladina naj vidi v njima dühovnika. Štokoli je te dühovnik, je Peter, je Paveo, naj mladina vidi v njem dühovnika, vu vsakom dühovnika, ki je pozvani, da jo vodi po poti Kristušovo/. Mladina kda šolo zapüsti, zapüsti tüdi skrbne roke vučitela i dühovnika, več ne pita za ednoga. Kak velika falinga! Tü je gnezdo telikih düševnih nesreč telikih mladinskih spadajov! Mladina ide vu novo živlenje. Razvija se düševno, razvija se spolno. Nekaj se godi v njej, nekaj se pripravla v njej i ne nikoga, ki bi njej povedao, ka je to i zakaj je to. Nega poleg nikoga, ki bi njej raztolmačo, ka smo vsi starejši po toj poti šli naprej. Vsi smo šli i srečno prišli v živlenje, če smo meli dobroga vodnika. Te vodnik je: Zavüpanje v dühovnika, v svojega düševnoga voditela. To zavüpanje fali mladini. To če dobi, je rešena, to če zgübi, je zgüblena. Naj bi našiva novo mešnika prinesla našoj mladini popolno zavüpanje do dühovnoga voditela.
      Po lepom govori smo čüli ešče tamburice pa vidili smešen prizor „kmet i fotografˮ. Kolenko Franc i Horvat Jožef Francekov sta nad vse pohvalno zvršila svojo nalogo z policajom Kolenko Nacijom. Dvorana se njim iz srca nasmejao. Vsi so bili zadovolni, najbole pa mladina. Daj dobra Mati Marija, Pomočnica krščenikov, pod štere varstvom smo začeli kat. akcijo pri mladini, da prime za rešilno vože vsa mladina i bo Marijina po njej pa Jezušova.
 Slovenska krajina.
                                         Dolnja Lendava.
     Iz Mostja je šou prek na Vogrsko mladi posestnik Ignac Jakab. Kesno v noči se je vračao proti domi, meo je toti dovoljenje za prestop meje, a je ne šou po pravoj poti. Na krič straže se je ne stavo, tüdi na prvi strel ne i tak je zgübo živlenje. Zapüsto je troje decé. — Nedávno sta prišla dva vogrskiva graničara z nasajenimi bajoneti v Pince, večér okoli 10 vöre k vučiteli pitat, če nega v bližini orožnikov. Küpila sta si cigarete i odišla nazaj prek mejé.
     Okrajno sodišče v D. Lendavi bo melo svoje uradne dneve (do preklica) v Beltinci (gostilna Kreslin) v dnevaj 6. junija, 28. junija, 16. augusta, 18. oktobra, 6. decembra 1933. i 7. februara 1934. vsakikrat z začetkom ob 9 vöri dopoldne, do 16. vöre.
                                          Murska Sóbota.
     Sobočanci so naprosili „Agrarno in gospodarsko Zadrugo v Črensovcihˮ, náj odpré v Soboti mesnico. Kak čüjemo, so se pogajanja posrečila.
4. junija 1933>
3
      V mariborsko bolnišnico je premeščeni g. dr. Slavko Vrbnjak, ki se  je jáko prilübo nad nami.
      Bogojina. Ar na dén Sv.Vida spodne Telovo, zato se bo proščenje v Strehovcih pri Sv. Vidi letos obslüžavalo v nedelo 18. junija.
      V Veržeji bo 11. junija proslava Srca Jezušovoga, pred njov pa tridnevnica. Na svétek bo procesija, po njoj  pa akademija. Sotrüdniki i drügi častilci Srca Jezušovoga Vableni. 
      Krog. Vodstvo martjanske gasilska šupe je tak razmilo dopis v Novinaj 28. maja, da se- je pregled  nigdar ne vršio, gda je kroško gas.
 drüštvo spadalo pod martjansko župo. Naš dopis pa je povdarjao samo to, da se je pregled, te ne vršio v nedelo dopoldne, kak se je zdaj v sobočkoj župi. Očivesno je zato, da je to ne bio nikši napad na martjansko župo!
      Zahvala. „Dom sv. Frančiškaˮ se toplo zahvalüje  veleposestvi v Beltincih za poklonjeno brezplačno foringo pri odvažanji cigla v Soboto, ž— Odbor.
      „Slehemikˮ v Črensovcih. Katoličanska mladina iz Ljutomera nas -obišče na Risaoski pondelek i vprizori v Našem Domi krasno igro „Sle-hiernikˮ. Slehernik po našem pomeni „vsakiˮ. Vsakoga, se tiče ta igra, ar pred vsakim stoji odprto pitanje;^ grešio? Si sé spokorio? Si si spravo že nebesko  plačilo ? Kak Je najde smrt pripravlènoga? Igra je edna krasna predga. Samo en dinar plačaš za stojališče pa jó boš vido. Šesto oseb ma prostora za stati. Vstopnice dobiš v »Našem Domi" v Črensovcih. Igra se začne juna 5. ob 3 popoldnevi. Po igri bode Ijutomerska mladina par narodnih pesmi odpopevala. Samo zdaj je ta prilika. Na Risaoski pondelek v Črensovce.
      Márijin List i Marijikin Ograček za mesec junij sta v tiski i jiva dobite te dni. Kažemo, vsem starišom a rodi, ki majo svoje v Franciji, na pripovest Ogračékovo „Franéekovo pismoˮ. Prečtite jo i jo pošlite svojim v Francijo. Marijin List, Marijikin Ograček i kalendar Srca Jezušovoga koštajo samo 40 Din.-letno vu Francijo. Nišče, kakšekoli vere je, ne bi smeo püstiti svojih domačih vu Franciji brez teva lista. Ki pa bole slüži, tistomi naj se naročijo ešče Novine, štere koštajo samo 65 Din. letno, z ovima listoma sküpno pa 100 Din. letno, kalendar je pa brezplačen. Ne odlašajte! Z Začetkom jula naj vsaki naš delavec v Franciji ma Novine, M. List i M. Ograček. Ža vse plača samo 50 Din. do končá leta, kalendar pa dobi brezplačno. Včasi naročite, ka hitrej vred spravimo delo v tiskarni.
      Hranilnica i poso jilnica pa Agrarna pospodarska zadruga v Črensovcih da zdaj borovje svojih šum žagati na deske, lete, štaflne i čakate. Tüdi foslni.se bodo žagali. Ki potrebüje te reqi, naj se zglasi pri omenje-nima žadrugama, šteri njemi data tisto i tak razžagati, kak žele. Plača se v gotovini do konca leta brezobrestno. Sprejme sé tüdi vložna knižica. Tiš-larom i tesačom " Čese zdrüžijo, data prek zadregi vse razžagamo proti garancij! ná večletno odplačilo v navadnim! obrestni!. Javiti se je do 15 junija.^ .Cene lesa idejo gori, ne zamüdite te prilike.Razžaganbgabo okoli 400 kubikov.
      Naročnikom Marijinoga Lista! Ki mate na sküpni naslov Marijin List, dobite za čteti odsehmao brezplačno tüdi »Glasnik Presv. Srca,Jezušovoga". Vsaki naročnik plača samo poštnine en dinar letos do konca leta i lejko brezplačno čte to lepo glasilo božega Srca. Vsem širitelom bomo dali sveč komadov poslati na svoja stroške. Razdelite je svojim naročnikom i Poberte od njih prvi številki 1 Din, poštnine. S tem dinarom je^ za brezplačen Glasnik plačana do konca leta vsa Poštnina. — Vredništvo M. Lista v Črensovcih.
                                              Države sveta.
      Britanska velesila- má v Afriki dominion Jüznoafriika Linija, ki meri 2.8 milij, km2 z 87 milij, prebivalci. Drüge kolonije t so: Jüžna i Severna Rodezija (nad 1 mill km2 i 2 mil. preb.), Njasa (103.000 km2 i 1.2 mil. preb.), Kenia (550,000 km2 i 1.2; mil. preb.), Uganda (286.000 km.2ti3 mil. preb.) /pa mali. otok Sansibar.... Tanganjika meri 1 milij, km2, má ,4 milij, preb., Britanska Somalijá meri 176*000 km2 z 250.000 preb. Angloegiptovski Sudan meri 2.6 mil. km2, má 6.5 mil. preb. — V Zapadnoj Afriki ležijo; Nigerija (950.000 km2, 20 mil. lüdij; dale: Zlata obala Sierra Leone pa Gambra (nad
300.000 km2, 4 mil. preb.)
      V Severnoj Ameriki je najstarejši britanski dominion: Kanada, skoro tak velka kak Europa (9.4 mil. km2, 10 mil. preb.), potom otok Nova Fund-landija (111.000 km2, 300.000 preb.), otok Labrador (600.000 km2, a samo
5.000  preb.). Britanska last so tüdi otoki Bermudi,  Bahamski otoki, bogata Jamaika (12.000 km2, 1 milij, preb.) i Britanski Honduras na sred-njeameriškoj celini (21.000 km2,
50.000 preb.). V Jüžnoj Ameriki majo Angleži Guayano (230.000 km2, 300.000 preb.), otok Trinidad pa Falídandské otoke.
                                                       (Dale)
      Gančani. Kak blisk se je pri nas v zimi razneslo, da je naša občina dobila 15 plügov senožati -v Hra-ščicaj. Eden možak so celo po hižaj hodili pripovedava!. Ar se košnja približavle bi dobro bilo zdaj si lepo mirno razdeliti, tak ka nikše svaje nede, kak je v jesen ne bilo! Pri nas ništerni lüdje, šteri hiše ali štale delajo, rabijo občinsko šprickanco (briz-galno), vodo pumpajo na vapno i cele dneve klobočejo z njov. Prosimo župana i gasilnoga drüštva načelnika, naj to zabranita!
      Našim delavcom v Franciji. Naši delavci so dobri delavci, radi je majo Francozi. A v nevarnosti dostakrat njihovij dragši kinči vera i jakost. Ka teva kinča ne zgübijo, se morajo čuvati po dobrom čtenji. To dobro čtenje naj bi njim spravili njihovi gospodarje. Mi predlagamo sledeče: Naj delavec prosi od gospodara, gde slüži, 100 frankov dara. Te naj pošle gospod našim listom i mi za teh 100 frankov damo našim delavcom Novine M. List, M. Ograček, Kalendar Srcá Jezušovoga i knižico „Priprava za srečno smrtu letos, k leti 1934 i celo 1935. Mo. Do konca junija se mora teh 100frankov poslati. Nekaj novoga te čteli v M. Listi. Začnemo nabirati večne naročnike za M. List več nam pove M. List. Pazlivo ga Prečtite..
                                              Po domovini.
     Veliki ogen je vničo več hiž i gospodarskih hramov v Drašicaj i v Beloj krajini. Škoda znaša nad pou milijona.
     Starca je bujla v Drstelji blüzi Ptuja mlada ženska, ki je s svojim možom pred leti küpila od njega hižo i ga vzela v preskrbo. Večkrat so se svajüveli, na zadnje pa ga je ženska z železnim drogom vdarila po glavi.
     V Egipti je mro slovenski rojak Filip Mušič, ki je dosegno egipčansko plemstvo z nazivom „bejˮ. Bio je odvetnik i jugoslovanski častnih generalni konzul v Aleksandriji. Za brezposelne v Ljubljani je darüvala njegova dovica 100 egipt. Funtov za visokošolce vseučilišča v Ljubljani pa 25.490 Din.
     + Ivan Roškar. Pri Sv. Juriji v Slov. goricaj je 23. maja mro Ivan Roškar, bivši minister za poledelstvo v Protič --- Koroškovoj vládi. Bio je poslanec že v Avstriji. 
     Pred državnim sodiščom za zaščito države je bilo obsojenih 5 liš-kih vstašov, ki so pripravlali revulucijo v našoj državi, na 18 do 3 leta težke voze. ---  Pred istim sodiščom se je začnola razprava proti 21 komunistom.
     Na 18 let robije je obsojeni Fr. Lunežeis iz Bukovca prí Slov. Bistrici, ar je 17. februara t. 1. zadavo Marijo Huber, ki je bila pri njem „na Krüšnomˮ.
N O V I N E
4
NOVINE
4. junija 1933.
                                                          Risálska nedela.
       Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet!
       Evang. Sv. Janoša XVI.
       V        onom vremeni, pravo je Jezuš vučenikom svojim: Če što lübi mené, reč mojo bode zdržavao i Oča moj de lübo njega i k njemi pridemo i stanjé si pri njem naprávimo. Ki ne lübi mené, moje reči ne zdržava. I reč, štero ste čüli, je ne moja, nego onoga, ki je mené poslao, Očé. Eta sem pravo vam, pri pri vas bodoči. Oveseliteo pa Düh sveti, koga pöšle Oča: v mojem imeni, on vas bode včio vsa i prinašao de vam na pamet vsa, šterakoli sem vam pravo. Mir vam ostavlam, mir svoj vam dam; ne liki svet dáva, jaz vam dam. Naj se ne burka srcé vaše, niti se ne boji. Čüli ste, da sem jaz vam pravo: odhajam i pridem k vam. Da bi lübili mené, radüvali bi se zaistino, da idem k Oči, ár je Oča vékši od mené. I zdaj sem vam povedao prle, liki se zgodi, naj, gda včinjeno bode, verjete. Že ne bom dosta gučao z vami, ár je prišo poglavnik etoga sveta i v meni nikaj nema. Nego naj spozna svet, da lübim Očo i kak je meni zapovedao Oča, tak činim. .
                                                                       *
       V  dvorani zadnje večerje sedijo.
       V Dühi z Očom se naseli v düši vsakšega, ki njegov navuk spunjavle, s posve-čüjočov milostjov presveti pamet i k dobromi nagne volo deteta božega.
       „Mir z vami!“ Tak so se postavlali Židovje; navadno so to bile samo reči. Pri Jezuši nej tak: On istinski mir dá: z Bogom, z bližnjimi i samim sebov. Takši mir rodi nadnarávno pesem, odmev nebeske, ki je ne-izrekliva, ár oko nej vidilo, vüho. nej čülo i v naše srce nej prišlo, ka je Bog pripravo, tistim, ki ga lübijo. Gda napunjavle düšo takša pesem, te vsi križi zableščijo kak ožar-jeni od večne Svetlosti, pred šterov sunce postáne senca.. Takša pesem je zbüdila sveti krik: Trpeti ali mreti!
       „Z mojov človeškov naravov bo tüdi vaša poveličana ! Šatani sam ide proti Brezgrešni Najčistejši, v pokornoj lübezni.
       Zdaj. vstanejo. On znova začne gučati, ar vidi njüvo silno žejo.
       Tak čtemo v evangeliji.
       Epistola pa od prihoda svétoga Düha
guči:
       Apoštoli deseti den že molijo, sedijo.
       Naednok, kak silen veter i ogenj jezikov: On je prišao!.
       Apoštoli so zdaj batrivni: vstanejo, svedočijo, vsem narodom, od Jezuša! Njüv glas ne vtihne do konca vremena,
       Dnes vlejvle v düše sveti Düh posebne milošče ...
K odaji mlin
                                  Trži ga sedem bratov. — Küpci naj se zglasijo pri
   KOROŠA MIHALI na HOTIZI.
Sprotolešnje
               zdravlenje.
   Človeče telo se more od časa do časa očistiti od nepotrebnih i teli škodlivih snovi.
Trbe njemi dovajati
      nove i oživlajoče soke, da ga napravimo odpornim i zdravim. V to svrho je nájbokše naravno zdravlenje s
„PLANINKAˮ zdravilnim čajem, ki je sestavljen iz najbolših planinskih zdravilni h trav.
   Dugoletna izkustvo nam potrjuje, da je „Planinkaˮ zdravilni čaj, ki ma v sebi preizkušene i dobre zdravilne sestavine, najbolša i edina stvar za čiščenje i obnavljanje krvi.
„PLANINKAˮ zdravilni čaj vničüje bolezenske klice, čisti krv i fčini, da ona lahko pravilno kroži po žilaj, i zato popravlja celo telo. Z ednim samim sprotolešnja zdravilni v časi od 6 do 12 tjednov se doseže čüdovite uspehe i to brez strupov („čemerovˮ) — i to pri vseh teh betegih: pri slaboj        prebavi želodca i zaprtji, hemeróidih, slabosti i odebelenji srca, prí betežnih jetrah, nervozi i živčnih bolezni.
               „Planinkaˮ zdravilni čaj pospešuje tek. i izredno dobro deluje pri arteriosklerosi i osluzenju pljuč.
               Iščite v apotekah i drogerijah samo pravi „Planinkaˮ zdravilni čaj, ki se ne odavle v odpreti škatülah nego samo vzaprtik štemplanih pa-ketih po 20 Din i s tű označenim varovalnim znakom i imenom proizvajalca: Lekarna Mr. Ph. L.BAHOVEC, Ljubljana 1. ki razpošila tüdi po pošti: 4 pakete za Din, 70-.8 paketa za Din 140-, 12 paketa za Din 190-    Reg. br. 1. 349 od 6. VII. 1932
                                             Oklic.
     Dne 8. junija 1933. dopoldne ob 9. uri se bo vršila pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi v sobi št. 22
dražba zemljišča,
Stavbišča z zidano, enonadstropno, novo hišo št. 6 v Kapci (Meolic), s trgovska lokalom in gospodarskim poslopjem, ob glavni cesti.
     Izklicna cena je 54.000*— Din. Pod to ceno se ne Prodaja.
     Vadij znaša 5.400.- — Din. Natančnejše informacije pri podpisanem. Dol. Lendava, dne 19. maja 1933.
                                                                                  Dr. Černe Ferdo
2—2               odvetnik.
Gostilna.
 na prodaj!
V mursko-soboški okolici sé proda dobro idoča gostilna ob glavni cesti z vsemi gospodarskimi poslopji i prvovrstni posestvom (12 plügov) Vprašati pri:
advokatih Dr. Pinter Nikolaja in Dr. Fleck Frideriku v Murski Soboti.               3-3
                                                                              BANKA  BARUCH 
                                              15. Rue Lafayette PARIS
                                       Telef.: Trinité 81-74 - Telef.: Trinité 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Paris 22
                                       Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luk-senburgu.
                                       Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu.
                                       Vrši vse bančne poslove najkulantneje Poštni uradi
                                       v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luk-senburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune:
BELGIJA:   No. 3064-64 Bruxelles,
FRANCIJA:  No. 1117-94 Paris,
                                                                              HOLANDIJA: No, 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. <ii)
Iščemo
zaupnike-ce
                                      vseh slojev, katerim zgotavljamo pri povoljnem delovanju stalno uradniško mesto. Pismene prijave na uredništvo pod „Bodoči uradnikˮ.                    3-3
Glasüjte v Novinaj!
Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj: Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. — Urednik: Vilko Novak.
                                   PRILOGA „NOVINˮ
      _ '%M
 POMOČ
Levstik nam govori.
      Letos poteka sedemdeseto leto, odkar smo dobili Slovenci prvi odločni, neizprosni, zares dobri časnik: bil je to „Naprejˮ, ki ga je ureje-val Franc Levstik v Ljubljani. Izhajal sicer ni niti celo leto, toda bil je tako neizprosen boj za čistost slovenske politike in kulture, da bi ga morali danes dan na dan citati vsi, ki hočejo uravnavati slovensko življenje! Ker bodo najbrž vsi slovenski časniki šli mimo 70 letnice Levstikovega „Napreja“, se je hočemo spomniti vsaj mi  - saj je prav v tem listu Božidar Raič priöbčeval svoje „Črtice o Prekmurcih in njihovem govoruˮ, torej tudi to razlog, da vemo za ta list!
     France Levstik (rojeni. 1831. v Spodnjih Retjah na Dolenjskem, umrl 1887. v Ljubljani) je vogelni - kamen slovenskega narodnega življenja. Dasi je živel zelo nemirno in težavno življenje, vendar je v svojih pesmih, povestih, jezikoslovnih spisih in časnikarskem delu ustvaril toliko bogástva Slovencem, da je on eden glavnih vzgojiteljev in graditeljev naše kulture. Njegovo delo je ogromno, zato se ustavimo le ob nekaterih njegovih besedah!
                                       O slovenski národnosti
     Kdor ne vidi, v kako nevarnost pahnemo Slovence, ako jih nehamo narodno izobraževati v maternem jezika brez katerega je nemogoča vsaka narodna omika, ta mora tajiti, kar dan danes trdi vesoljni svet, da namreč vsak narod, sedeč na meji izobraženih sosedov, brez narodne zavesti, ktera pá izvira šele iz narodne omike, v zadnjem času poleg vse narodne ravnopravnosti nima narodnega obstanka.
     Če iz knjige pahnemo slovenščino, podobni bodemo vojakom, ki radovoljno predajo krepko trdnjavo desetkrat močnejšemu sovražniku, potem pa se naglo zopet izkesajo, ter začno se nanjo zaganjati, da bi si jo
zopet kako po vrnili. Celo več nam žalostno priča, da, kadar narodna zavest po deželi popolnoma izgine, ostanejo budeči pisatelji kakor glas vpi-jočega  v puščavi. Slovenci smo narod in zaradi književnega jezika se ne moremo, nečemo in tudi ne smemo iznebiti svoje narodnosti; Slovensko mladino pa opominjamo, naj iskreno ljubi svoj zdravi, krepki narod, ki potrebuje njene ljubezni in njenih moči. Majhen narod smo, res, vendar smo telo trdili žil, kar vsemu svetu priča naše delovanje. (1863.)
                                               Naprednost.
      Omika, tuja obrtnost in umot-vorine imajo gladek. nagel pot, po katerem hitè, kakor na viharjevih pe-rotih iz svoje zibeli po širokem svetu, oznanjaje izobraženim narodom bi-stroumje in prednost omikanih plemen, sladko vabeč, naj se udeležijo omike. Nikakor ne pravim, naj bi Slovenci, ušesa zamašili vsemu, kar si je modrega izmislil, kar je koristnega iznašel tujec. Učimo se od njega, ker tako so delali vsi narodje, ki so zdaj pred nami v izobraženosti. Ali ne bodimo enaki tisti rüdi, ki živo srebro nasé potegne, da mu je potlej vsa podobna. Ne dajajmo za tuji uk svojega najdražjega blaga—narodnosti. (1863.)
                                             Narod bodi sebi zvest!
       Narod, ako želi narod ostati, se nikakor ne sme odreči, kar ima pra-svojega. Saj se ve, da je to prasvo-jino treba najprvo dobro poznati. Torej  dajati in ne jemati je narodu. Krepkejšii darovitejši narodje več dajo nego prejmejo, šibkejši več prejmejo nego dajo. V katero teh vrst mi Slovani spadamo,_ določi bodočnost. Kakor torej narodovo delo v omiki prej-me nekoliko lica od vsega, kar se je dovršilo pred njim, tako je treba, da temu licu delajoči narod iz sebe doda še to, kar ima on sam značajno posebnega. (1871.)
                                                  Izročilo mladini.
       Mladina draga, pomni si to: slovenski jezik ni za to na svetu, da bi ga ti za uho bila. Vemo, da se sío-prav učiš in da zatorej dovršenega dela še ne moremo iskati pri tebi. A tudi to vemo, da bi se bilo učiti in trüditi vse drugače, nego li se tebi hoče. Najhuje človeku de to, ker ni videti nikjer resnobe, vse je sama igrača. Zatorej te prosimo, da se Tesneje uči, dokler si še mladina. A kadar sebe naučiš, izkušaj druge učiti, kajti ako slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. In kdor se v mladosti ne lika ter ne gladi, robat ostane do
 starosti.------- Vsak človek ima prost
 jezik, da pošteno pove, kar misli o poštenih rečeh; Vsakemu bodi med nami prostó še pero, da tudi pošteno piše, kar in kakor hoče o poštenih rečeh.
      Vse to povedati nam se je zdelo potreba in dolžnost, bodi si komu ljubo ali bodi si bridko. (1881.)
     Veliko zborovanje
se je vršilo 28. maja v Belgradu, na katerem je 30.000 ljudi protestiralo proti krivičnim na-kanam neketerih naših sosedov, ki hočejo „popravitiˮ naše državne meje nam v škodo. Istočasno so se vršili Protestni shodi v Pragi in Bukarešti. V Belgradu so bili navzoči tudi češki in romunski zastopniki.
2
POMOČ
4. junija 1933.
Razne vrste zadrug
     Govorili smo doslej o kreditnih denarnih zadrugah in pa o konsumnih odnosno kmetijskih nabavnih in prodaj nih zadrugah. Orisali smo na kratko njih postanek, njih razvoj in njih važnost. Podlaga vsemu zadružništva so bile na Splošno kreditne zadruge, ogromne važnosti za našega kmeta pa so poleg njih nabavne in prodajne zadruge. Te prav vpelati bo ena glavnih nalog našega zadružništva v bodoče.
     Velikega pomena pa so za naše kmetijstvo tudi druge vrste zadrug, ki jih hočemo v naslednjem na kratko omeniti:
     Mlekarske zadruge.
     Mlekarske zadruge imajo namen pospeševati v svojem, okolišu mlekarstvo. V ta namen grade potrebne zadružne prostore, nabavljajo stroje, orodje in priprave za izdelovanje mlečnih izdelkov in za predelovanje mleka. Od svojih članov prevzemejo mleko in potem to mleko ali prodajajo naprej ali pa najpoprej predelajo in razne mlečne izdelke spravljajo na trg. Imamo torej mlekarske zadruge, ki samo zbirajo mleko in ga prodajajo naprej, imamo pa tudi mlekarske zadruge, ki izdelavajo maslo, sir, kon-denzirano mleko, jogurt in razne druge mlečne izdelke.
     Prednost mlekarskih zadrug je na eni strani v temi da more kmet tudi v od prometa oddaljenih krajih prodati mleko in ga ali v mlečni obliki ali v obliki mlečnih izdelkov spraviti tudi daleč na trg. Na drűgi strani pa izloči mlekarska zadruge vse pre-kupce, ker oddaja mleko naravnost konsumentom in tako omogoči kmetu, da pride do poštenih cen. Ker še dela v mlekárnáh, rekli bi, na veliko, je sorazmerno malo izdatkov za prostore, za stroje in se vendar doseže lahko izdelava prvovrstnih izdelkov. Treba je seveda dobrih mlekarjev dobrega vodstva. Za vzgojo dobrih mlekarjev imamo na Slovenskom posebno mle-karsko šolo v Škofji Loki. Izkušnje so pokazale, da so se najbolje obnesle mlekarne, ki so takoj od začetka gledale, da imajo zadosti velik okoliš. One mlekarne, ki so delalé v pre-majhnem okolišu, niso mogle prav uspeti, ker so jih stroški vedno preveč ubijali. Dobro so uspele pri nas mlekarne, ki so imele dnevno Vsaj preko 1000 litrov mleka. Seveda so take mlekárne še vedno v primeri z velikimi mlekarnami v tujini zelo majh-ne. Na Holandsketn, kjer živinoreja in mlekarstvo zlasti cvete, delajo mlekarne S 15 do 20.000 litri mleka dnevno. Take mlekarne potem popolnoma obvladüjejo trg in morejo tudi izdelali res prvovrstno blago. Do tega smo seveda pri nas še daleč, vendar
      pá so pri nas nekatere mlekarne, ki že danes vzorno poslujejo in ki s svojimi mlečnimi izdelki uspešno konku-rirajo tujemu blagu.
      Da so za našega kmeta zadružne mlekarne velikega pomena, smo že poudarjali in je tudi samo po sebi umevno. Kmet namreč dobiva iz mlekarstva reden mesečni dohodek, ki polagoma postaja njegov najvažnejši dohodek. Ti dohodki iz mleka vzpod-bujajo kmeta, da dela na izboljšanju živinoreje, izboljšanju hlevov in zlasti na povišanju mlečnosti pri kravah. Dobro vnovčenje mleka ima za posledico tudi varčno ravnanje z mlekom, temeljito molžo in dobro oskrbo molžnic in njihovih staj.
      Naj omenimo, ko govorimo o prednostih mlekarstva, tudi eno napako, ki jo včasih delajo naši kmetje, če vidijo, da imajo dobre dohodke iz mlekarstva. Pride namreč lahko do pretiravanja pri prodaji mleka tako, da za družino in zlasti za otroke ne ostaja dovolj mleka doma, ampak hočejo spraviti vse v denar. Tako more pretiranost imeti lahko slabo stran za ljudsko prehrano. Pri razvi-tem mlekarstvu na Holandsketn do take stvari ne pride,ker je holandskemu kmetu pri njegovi visoki izobrazbi zelo jasno, da je mlečna hrana najboljša hrana tudi zanj.
   Živinorejske selekcijske zadruge.
      Živinorejske zadruge skušajo povzdignili živinorejo z izboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine. Ker hočejo to doseči zlasti z izbiro dobre živine (selekcija), zato jih imenujemo navadno živinorejske selekcijske zadruge. Te zadruge pre-skrbujejo torej dobre plemenske tiste pasme, ki je določena v njihovem okolišu. Dalje skrbe, da rodovna komisija odreja izbrane plemenjake za krave, ki so vpisane v rodovno knjigo, skrbe za pravilno vzrejo telet, dobavljajo članom potrebščine zá plemenske živino, posredujejo pri prodaji in nakupu plemenske živine, ocenjujejo po posebni komisiji vsako leto zadružno živino z ozirom na plemenske vrednost in z ozirom na posebne dobre ali nepovoljne lastnosti. Prirejajo tudi živinorejske razstave in sejme. Mnoge živinorejske zadruge so si oskrbele skupne pašnike in tako pospešujejo tudi travništvo. Dalje se pečajo živinorejske zadruge marsikje tudi z zava-rovaniem živine.
      Iz gornjega je razvidno, da so živinorejske zadruge za povzdigo ži-vinórèje silnega pomena in da so torej v veliko korist našega kmetijstva. Te zadruge so Obenem dokaz, da se da z združenimi močmi doseči za izboljšale živinoreje silno veliko. V tistih krajih, kjer so zgodaj začeli s temi zadrugami, je živina neprimerno lepša kakor tam, kjer niso ničesar storili, da
      bi z združenimi močmi napredovali. Zahteva pa seveda taka zadruge od kmetov veliko zavednosti in pa veliko čuta za skupnost. Podvreči se mora namreč kmet marsikateri sitnosti, ko se ocenjuje njegova živina, ko se kontrolna mlečnost njegovih krav, ko se mora podvreči določilom glede pasme itd. Toda tam kjer spoznajo, da je le s skupnimi močmi mogoče napredovati, se takim potrebnim sitnostim radi uklonijo.
      Naj omenimo; da v nekaterih krajih delo živinorejskih zadrug izvršu-jejo tudi razna živinorejska društva. To je samo po sebi mogoče, vendar se je pri nas na Slovenskem uveljavil tip zadrug za to panogo skupnega gospodarstva in se ga kaže tudi v bodoče držati.
  Kmetijsko-strojne zadruge.
      Posebna panoga med zadrugami so kmetijske-strojne zadruge. Njih na-men je skupna uporaba kmetijskih in poljedelskih strojev. Zadruga nabavlja stroje in jih posoja svojim članom. Posebno pridejo v poštev za nabavo večji in dražji stroji, katerih nabava je za posameznega kmeta preveliko breme in ki bi bili pri posameznem kmetu z ozirom na njih delazmožnost premalo časa zaposleni. V poštev prihajajo v naših razmerah zlasti mlatilnica, slamoreznica, čistilnik, mlin, krožna žaga za drva, elektromotor ali bencinski motor za pógon strojev, travniške brane, stroj za sejanje, stroj za žetev in košnjo, stiskalnica za sadje, eventuelno tudi moderni plugi in traktor.
      V strojni zadrugi je omogočeno delo s stroji tudi malemu kmetu, ki bi si sicer sploh ne mogel nabaviti strojev. Če pa bi si jih nabavil, bi ležali skoro celo leto brez dela, torej neiz-rabljen mrtev kapital. Pri skupni nabavi pride na posameznega člana le razmeroma majhno plačilo za straje in stroji so dosti dolgo časa zaposleni. V skupnosti je mogoče nabaviti naj-modèrnejše stroje, ki delajo najbolje, najhitreje in najceneje. Zadruga poskrbi s sorazmerno majhnimi izdatki primerno shrambo za stroje, da so pravilno oskrbovani in da se ne kvarijo.
      Pri ustanovitvi takih zadrug je treba paziti, da se zbere zadosten kapital, da se more takoj plačati Vsaj polovica nabavljenih strojev. Če se ves kapital za stroje najame, obresti preveč požro. Paziti je dalje treba, da se stroji vsako leto primerno odpisujejo in da se za nabavo novih vedno pri uporabi nekaj računi. Sicer bi se zgodilo, da so stroji nazadnje obrabljene ni pa nikakega denarja za nabavo novih.
                                                                                      Elektro-strojne zadruge.
      Slovenija ima mnogo predpogo-jev za elektrifikacijó. Zato imamo tudi
4. junija 1933.
POMOČ
3
precej električnih zadrug. Tudi mnogo kmetijskih strojev danes goni elektrika. Imamo razne elektro-strojne zadruge, katere imajo celo svojo lastno majhno centralo, druge pa jemljejo električni tok od velikih električnih central.Izkuš-nja je pokazala, da se dobro obnesejo lastne majhne centrale le v redkih slučajih. Zato morajo v večini slučajev strojne zadruge poskrbeti za električni pogon na ta način, da se priklopijo, ma omrežja velikih električnih central.
Vinarske in kletarske zadruge.
      Namen vinogradarskih zadrug je vnovčevanje vina oziroma mošta za svoje člane. Zadruga po možnosti prevzame od članov grozdje in ga sama predeluje v vino v skupni Zadružni kleti. Nabavljá dalje vinogradnikom vinogradarske in kletarske potrebščine in sploh skrbi za povzdigo vinogradništva.
      Pomembne so té zadruge za našega kmeta, ker mu omogočijo, da pride s svojim pridelkom na trg. Le z združenimi močmi je mogoče doseči dobra sortirana vina in le z veleprodajo jih je mogoče spraviti ven na trg. Naše vinogradništvo bo teh zadrug vedno bolj potrebüvalo, ker bo le na ta način moglo izriniti pre-kupce, zboljšati svoj pridelek in ga spraviti za primerno ceno na trg. Doslej te zadruge še niso dosegle velikih uspehov, izkušnj e pa, ki so. si, jih člani doslej nabrali,, bodo vodile do tega, da se bodo radi vedno bolj in bolj oklepali teh ustanov, ki so edina rešitev za naše vinarstvo.
      Poleg neštetih vrst zadrug imarpo Se zadruge s posebnimi nameni* Tako imamo razne voüovodne zadruge, stavbene zadruge in: za obrtnike razne <obrtne zadruge.
                                                Zadružna zveza.
      Da sé morejo vse imenovane zadruge pravilno razvijati, iščejo za-slombe v svoji Centrali v Zadružni zvezi. Najmočnejša take zveza zadrug je na Slovenskem Zadružna zveza v Ljubljani. Koncem f. 1932 je bilo V aijej včlanjenih 663 zadrug. Od teh je bilo> da nekatere omenimo, denarnih zadrug 336, nabavnih in konsumnih zadrug pa 75;. Vse te zadruge so imele skupaj članov preko 150.000. Iz rgórnjega je razvidno, da je zadružništvo na Slovenskem torej že močno razvito.
      Zadružna zveza ima trojennamen:
      T. Daje svojim člaiiicam vsa •potrebna navodila in nasvete, da morejo pravilno poslovati.
      2. Skrbi za denarno izravnavo med članicami. Tiste, ki imajo denar na razpolago, ga naložo pri Zadružni zvezi, druge, ki ga potrebüjejo, si ga pri njej izposodijo.
      3- Oskrbuje pri zadrugah revizijo. Najmanj vsako drugo leto izvrši
Zadružna zveza pri vsaki zadrugi revizijo in o tem poroča püstojnemu okrožnemu sodišču.
      Če torej v enem ali drugem kraju žele ustanoviti kako Zadrugo, naj se obrnejo za nasvet na Zadružno zvezo. Ta jim bo vse potrebno ©skrbela, da morejo novo Zadrugo pravilno vpeljati. Naslov je: Zadružna zveza v Ljubljani, Tyrševa cesta 38.
      Zadružništvo je s svojimi zdrüženimi močmi že mnogo störilo za slovenskega kmeta. Ne smemo pa pozabiti, da je Odprto še široko polje za delo in da so drugi narodi v zapadi Evropi daleč pred nami. Storiti moramo vse, da se dvigne v našem človeku zavest, da je mogoče doseči velike stvari le s skupnimi močmi in da je treba za to skupnost tudi žrtvovali, včasih veliko žrtvovali. Le, kjer je veliko te zavesti, le tam bodo potem tudi uspehi. Včasih se ti uspehi ne pokažejo takoj, gotovo pá se pokažejo pri vztrajnem delu v nekaj letih. Če ne bo užival sadov sküpnih naporov ta rod, jih bo užival prihodnji. Kdor tedaj želi boljšo bodočnost slovenskemu narodu, bo rad vse storil, da se dvigne tudi slovensko zadružništvo.
O trahomu v Prekmurju
                                                      Poroča dr. Jqže Pečati.
      V listu'..Zdravje* je izšel v §tevTfebruar—nnarc 1*»33. sledeči članek, ki ga radi važnosti ponatiskujemo v celoti.
                                                         Iz zgodovine.
      Zdravljenje trahoma so vršili pred in po prevrati i-y. glavnem Okrožni zdravniki v svojih okrožji, o kaki sistemátični borbi pa ni bilo skoro govora. Razni statistični podatki so skrajno pománjkljivi in ne odgovarjajo tedanjemu, Še manj seveda sedánjemu razširjenju trahoma.~V nekaterih vaseh se pa še danes vidijo, lepi uspehi rednega prejšnjega zdravljenja. V prvem polletju 1927 je Stanica za suzbijánjé tráhoma v Prlelogu začela z nekako centralizácijo protitrahomske akcije v Prekmurju in Medjimurju. Vendar prevelika oddaljenost in premalo Strokovno izobraženih moči je delo zelo oviralo. V prid pa jedila trahomska bolnica v Prelogu kot edina v državi. V januarju leta 1930. je bil ustanovljen v Murski Soboti specijalno za Prekmurje center z namenom, da organizira sistemafično borbo proti šir-jétiju te nevarne očesne bolezni.
Organiziranje protitrahomske akcije po ustanovitvi centra v Murski Soboti.
      Najvažnejša naloga je bila, zbrati točne podatké o razširjenju trahoma v Slov. Krajini  odnosno še v krajih preko Mure. Na podlagih točnih Uradno izstávljenih popisov prebivalcev vseh
      občin je bila odrejena perlustracija vsega prebivalstva. To akcijo smo začeli v dolnjelendavskom okraju. Radi popolnosti so se vršili še naknadni pregledi za nepregledane, deloma celo prisiljeno. Pregledal sem jr drugi polovici leta, 1930,Jnjy, prvi leta 1931. v dol. lendavskem okraju 32.027 ljudi. Od celoküpnega prebivalstva po popisa je bilo pregledani!! ca 96%* Na trahomu bolnih je bilo ugotovljenih tem okraju nad 2800! Torej okoli 9 odstotkov. Največ trahoma je v največji vasi dol, lendavskega okraja, to je v Odrancih, in Sicer nad 30°/o! Nad 20% imajo tráhomašev sledeče velike vasi: Črensovci, Bratonci, Dokležovje in Ižakovci. Nad 15% sledeče vasi : Dol. in Sr. Bistrica, Trnje, V. Polana in Žižki. Okoli 10% : Beltinci, Gančani, Gor. Bistrica, Hotiza, Mostje, Renkovci^ M. Polana in Melihci. Brez trahoma so tri naj manjše vasi.
      Perlustracija v srezu M. Sobota še ni dokončana. Najbrže bo tukaj odstotek trahomašev manjši.
      O trahomaših se vodijo točni spiski, kontrolnih in tudi kartoteka.
      Takoj po pregledu, deloma pa že preje, se je pričelo tudi Zdravljenje, v glavnem v dol. lendavskem okraju. Uvedeno je bilo prisilno zdravljenje, ki pa se ni pokazalo izvedljivo brez posebnih kazni.
      Organizacija zdravljenja.
      V centrali se zdravijo trahomaši najmanj 4-krat v tednu. Opravljajo se tudi večje in manjše operacije. Poleg centrale poslujejo še 3 stalne anti-trahomske ambulante, in sicer:
     1. Črensovci za vasi Odranci, Črensovci, tri Bistrice, Vel. in Mala Polana, Žižki, Trnje, Brezovica in Gomilica, Pod to ambulanto spada nájveč trahomašev. - - V ambulanti se zdravi 2krat tedensko dopoldne, vrhutega še eno popoldne samo šolsko deco; ostale štiri dopoldneve pa na terenu, in sicer po 2krat tedensko v Bistricah in po 2krat v Vel. Polani. Ker v tem kraju ni niti državnega niti privatnèga zdravnika, opravlja vse posle trahomska sestra po navodilih in pod redno kontrolo centralnega am-bulatorija. Izven določenih ur zdravljenja mora sestra delati hišne obiske in voditi točno evidenco trahomašev.
      2. Dol. L e n d a v a za zdrüženo zdravstveno občino Dol. Lendava, izključno vasi Mala in Vel. Polana (in to samo začasno). Število trahomašev v tem okolišu ni visoko. Ambulanta poslajè trikrat tedensko (torek, četrtek in soboto) dopoldne, vrhutega pa še tedensko po enkrat v Mostju in enkrat v Petešovcih.
      Zdravljenje obavlja pod nadzorstvom banovinskoga zdravnika in kontrolo centrale izvežbana trahomska sestra. Začasno je ambulanta v občin-
4
POMOČ
4. junija 1933.
ski hiši, dokler se ne dogradi zdavstveni dom.
      3. Gor. Lendava za zdrüženo zdravstveno občino G. Lendavo in deloma za združeno zdravstveno občino Cankova. Ambulanta posluje začasno trikrat tedensko pod nadzorstvom banovinskoga zdravnika.
      Poleg centrale in treh stalnih ambulant poslujejo še vaške — „letečeˮ — ambulante, enkrat ali dvakrat tedensko. V srezu Dol. Lendava so sledeče: Odranci, Sr. Bistrica, Hotiza (po enkrat tedensko iz centrale), enako tudi Gaberje. V Trnju in V. Polani po dvakrat tedensko, Mostje dvakrat tedensko, Petešovci po enkrat v tednu. Ambulante v Beltincih, Gančanih, Bratoncih, Lipovcih, Renkovcih, Turnišču, nadalje vasi Dokležovje, Ižakovci in Melinci so začasno oskrbovani iz Centrale po enkrat tedensko.
      Ustanova je razširila svoj delokrog tüdi izven prekmurskih srezov; v kratkem bo pričela poslovati tudi prva ambulánta v ljutomerskom srezu. Delna perlustracija v tem srezu bo morda pokazala potrebo, da se v Ljutomeru ustanovi protitrahomska ambulanta.
      Toliko o dosedanji organizaciji terenske borbe protitrahomske, ki pa je še vedno pomankljiva.
      Najbolj pereče vprašanje za vsako uspešno nadaljevanje borbe je — kam s težkimi slučaji trahoma ? Dokler je spadalo Medžimurje pod prejšnjo mariborsko oblast, je preloška trahom-ska bolnica sprejemala tudi Prekmurce in storila je mnogo. Sedaj ne sprejema, hiti nima prostora, število stra-homom okuženih prebivalcev Prekmurju in v obmejnih vaseh sosednega sreza cenim okoli 5000 ! To število kronične  endemične bolezni je za tükajšnje prebivalce res šiba božja, ki se širi iz nekdanjih legel v kraje, kjer pred 10 leti ni bilo slučaja. Neobhodno je potrebna specijalna bolnica za Zdravljenje in izolacijo trahomašev z najmanj 60 do 80 posteljami. Očesni oddelek ljubljanske bolnice ki tudi sprejema trahomaše, nima dovolj prostora, tudi če bi tukajšnji ljudje imeli sredstva za potovanje v Ljubljano. Mariborska bolnica tudi nima odgovarja-jočega oddelka. Potreba trahomske bolnice je vsako leto nujnejša. Novi slučaji se množe vsak mesec, ni pa mogoče izolirati niti najnevarnejše slu-čajev. Kaj pomaga na primer zabraniti obisk šole učencu. Ostane doma in inficira druge člane, ki še nimajo Mahoma v družini. S svojimi sošolci se pa vendar še igra in jih okuži.
      Perlustracija je bila izvršena zelo vestno in točno, vendar imamo v vseh vaseh nova sveža obolenja, v prvi vrsti seveda v družinah, kjer je bil že preje kak trahomaš.
      Vsakemu mora biti razumljivo, če trdimo, da je nujno potrebno izolirati
  nevarne slučaje v bolnici! Brez izolir-nice se ne bo zmanjšalo število trahomašev v Prekmurju, pač pa bo vsako leto večje. Trahom ozdraviti saj praktično, je delo mesecev in rednega zdravljenja. Mnogo slučajev trahoma se ne da ambulantno opera-tivno zdraviti, tudi ti morajo biti v bolnici.
Kako zajeziti širjenje trahoma? Kakšna naj je uspešnejše borba?
      Ponavljam, da je trahomska bolnica nujno potrebna. Trahomska bolnica naj se zgradi z prispevki vseh prekmurskih in obmejnih občin. Občine naj bi prispevale enkratne donose po davčnem ključu, morda bi se jim dovolila brezobrestna posojila v ta na-men. Na ta način bi se zbrala najmanj polovica potrebnih sredstev, deloma v denarju, deloma v posebnem materijala. Državna pomoč in prispevek banovine pa bi omogočil dograditev bolnice. Bolnica bi stala na prostornem zemljišču zdravstvenega doma in bi bila na ta način zdrüžena z zdravstvenim domom. Začasno, dokler se bolnica ne zgradi, pa naj se vsaj za prvo najnujnejšo pomoč otvori bolniški oddelek zdravstvenega doma z desetimi posteljami. Poslovati pa more samo, če se ustanovi plačajo oskrbninski stroški, z drugo besedo, da dobi oddelek pravico javnosti. Tudi za slučaj pravice javnosti ne bo mogel v redu poslovati brez dotacije, ker bi bili dohodki na oskrbnin mnogo manjši kot pa izdatki, ker so trahomaši v glavnem revni kmetje. Za šolsko mladino naj bi bilo zdravljenje v bolnici brezplačno. Za slučaj, da bi bili bolniki samo oni, ki ne plačajo nobene oskrbnine, bi ustanova rabila okoli 90— 100.000 Din letne dotacije. Sprejemali bi se samo težki slučaji radi potrebnih operacij ali s komplikacijami.
      Perlustracija vsega trahomskega ozemlja se mora čimpreje dokončati. Izdelan je načrt, stroške pa naj bi krila kr. banska uprava dravske banovine. Zelo umestno bi bilo, da bi bila vsake štiri leta ponovna perlustracija, šolska mladina se pa skoro itak povsod pregleda dvakrat v letu.
      Vsem trahomašem naj se nudi prilika, da hodijo k zdravljenja Na potrebnih mestih se naj otvorijo nove vaške ambulante. Na sedežu okrožja naj bi zdravil ban. zdravnik vsaj po dvakrat tedensko trahomaše v posebni ambulanti, to v krajih, kjer je potrebno. Neobhodno potrebno pa je tudi, da je v vsakem okrožju nastavljena tudi zaščitna sestra, ki naj bi se vsaj 4 mesece vežbala na trahomskem oddelku. Delo sestre pri evidenci trahomašev, poseti po hišah in poučevanje prebivalstva zelo pomaga pri zatiranju tihoma.
 Prijava in odjava trahomašev bi morala biti vsaj začasno obvezna. Zato
naj se naprosi Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja, da se razširi člen 1. zak. o nalezljivi bolezni tudi za trahom. Za dravsko banovino naj vodi centralni antitrahomski amboiatorij točno statistiko gibanja, trahoma. Potrebne tiskovine bi nabav-ljala tuk. ustanova, denarna sredstva pa bi dala na razpolago banska uprava.
      Protitrahomska akcija bo rodila lepe uspehe le, če je vsak slučaj v evidenci in se ga zdravi. Posebno v onih krajih, kjer je trahom novejšega datuma, se dosežejo v sorazmerno kratkem času lepi uspehi. Dosti je-določb, ki omejujejo svobodo trahomašev, tako jih tuje države odklanjajo, sezonski delavci-trahomaši ne dobe v inozemstvu dela, pri službah jih odklanjajo, niti vajenec ne more postati, dekle niti v samostan ne more, če bo-luje na trahomu. Nekatere so pretirane, umesten pa je sledeči predlog: vsak trahomaš, ki se, izseli za stalno ali samo začasno v drugo vas ali kraj, se mora tudi letni podvreči nadaljnomu zdravljenju. Županstva imajo spisek trahomašev in vedo, kdo odide in kam. Morda bi moral biti vsak, ki odide, pregledan od tukajšnje ustanove, ki bi javila zdravnika novega trahomaša, da bi ga zdravil
      Na šolsko mladino pa je treba najbolj paziti. Pripravlja se mala knjižica s slikami za otroke. V kolikor učiteljstvo ni dovolj poučeno o trahomu, bi se to lahko storilo s kratkimi predavanji, na primer ob priliki Učiteljska sestankov. Predpogoj za propagando pa je, da ima ustanova ski-optikon s potrebnimi diapozitvi. Morda bi se izdelal manjši film, ki bi na-zorno prikazoval najvažnejše.
      Zdravljenje trahoma še mora pro-glasiti vsaj začasno za prisilno za vse šolske otroke in za vse težje slučaje. A tudi šolska upraviteljstva naj pod-krepe delo s tem, da ob urah zdravljenja pripeljejo vso trahomsko mladina v ambulanto. Zamuda časa je mini-malna, kontrola ob navzočnosti enega učitelja pa zelo važna.
      Za one, ki nočejo hoditi na zdravljenje, naj se uvedejo kazni. Kazen naj bi bila primerna, če je denarna globa nemogoča, naj se dotičnega kaznuje s prisilnim delom v korist države ali banovine. Dan za dnem  poročajo trahomske sestre, ki hodijo po hišah, da se nekateri dosledno branijo in nalašč: nasprotüjejo, češ, pa me kaznujte, saj nič nimam.
      Že danes je potrebno, da bi bil nastavljen še en epidemski zdravnik, ker je enemu nemogoče opraviti vesposel. Dalje je potrebno vzgojiti dober in vesten sestrski aparat, ki bi bili zdravnikom res tudi v pomoč.
      Delo je torej ogromno, vendar edino tako delo jamči za uspeh.