irtN *Ww***W !"■ ': is- gg^PPPP^iliiii * šal M ** B ■ "Oi, "*1 . TRG gvOBUV fax: (06 TBL: (0601) 2^3^3 9 MHz’ 8TBBE0 A I CENIK EKONOMSKO - PROPAGANDNIH STORITEV OBČANI 1. ČESTITKA tekst z eno skladbo ob delavnikih tekst z eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema skladbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto CENA ČESTITKE PO POSEBNI ŽEUI 50% VIŠJA! 2. KOMERCIALNI OGLASI tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 3. OBJAVE tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 4. ZAHVALE tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda 1.500.00 2.000,00 2.800.00 3.500,00 1.500,00 1.100,00 60,00 500,00 25,00 6.000,00 150,00 5. OSMRTNICE 1.800,00 CENIK VELJA OD 1.7.1993 DALJE Marsikdo se fe začudil, ko je vzel v roke današnjega Zasavca. Že papir je drugačen. Sklenili smo, da naj bo naslovnica takšna, kot mora biti. Pa tudi notranje strani so sedaj tiskane na bolj časopisnem papirju. Kot se pač spodobi za pravi časopis. Če človek že spreminja podobo, naj jo spremeni korajžno, smo se odločili v uredništvu. Tako smo kar precej zarezali tudi v razporeditev strani in uvedli nekaj novosti. Največ govorenja bo najbrž povzročila ukinitev TV sporeda ljubljanske televizije. Za to smo se odločili na podlagi ankete med bralci, ki je pokazala, da spored ni bil najbolj -posrečena rešitev. Ohranjamo pa seveda sporede lokalnih medijev. Dodajamo nekaj strani za razvedrilo. Da olajšamo težke dni... Zasavc bo skušal vsebinsko še bolj streči željam bralcev. Sicer pa, drage bralke in spoštovani bralci, pišite ali pokličite nas. In nam kar v obraz zabrusite, kaj si mislite o Zasavcu. HmU Pl**~** NOVICÀte/t**' POTOČNIKA VABIJO NAZAJ V zagorski Zaščiti so povabili nazaj na direktorski stolček nekdanjega direktorja te tovarne Jožeta Potočnika. Potočnik je pripravljen spet prevzeti vodenje podjetja, če mu bodo ugodili pri postavljenih pogojih. Meni, da firmo lahko reši iz nezavidljivega stanja. Kot je dejal za Zasavca, je posla dovolj in upa, da ga lahko v Zagorje pripelje v kratkem času O tem, če bo znova prevzel vodenje Zaščite, bo več znanega v naslednjih dneh, ko se bodo vsedli za skupno mizo. Potočniku so izrekli nezaupnico 26. januarja letos. Desetega marca so mu enostavno zaključili delovno knjižico in postavili pred vrata. Od takrat je bil bivši direktor prijavljen na Uradu delo. M.P. NASLOVNICA: AD Uro» Klemen FOTO: Tomo Brezovar V ogledalu: Brane Merčon Reorganizacija šol v Trbovljah Srečni gobar Ana Režun: "Starši so dota otrok." .—itd! Žur v Mareli Spal bom, ko bom mrtev (ekskluzivno iz Madžarske) Vesna spet igra Vlak je povozil dijaka Žulji na riti Čebelji dvor Fračkarije Likof % Hrastniški Izvršni svet so popolnih. r Kaj pa odstopi? Zasavc v Cemšeniku na prazniku sadja in na Selu na kravah in konjih... \ Se nekaj novosti za boljše f branje Zasavca... KOLEDAR DOGAJANJ 7. S£ptembrCl - Na trboveljsko OŠ z Republike končno nakažejo denar za reorganizacijo. Za sedaj le 15 milijonov SIT ali četrtino potrebnega. 7. Septembra - Trboveljska vlada znova zaseda. Ta torek sta najpomembnejši temi informacija o poteku rekonstrukcije v mestni toplarni in tista o zraku, ki so ga Trboveljčani dihali v kurilni sezoni '92/'93, oziroma v času od lanskega oktobra do letošnjega aprila. Ponekod dokaj spodbudno. 8. Septembra - Ministrstvo za gospodarske dejavnosti objavi prvi letošnji razpis zapridobitev sredstev za prezaposlitev delavcev v premogovništvu. Enim obljublja premije, drugim subvencioniranje obrestne mere. Sploh pa sc je v času do letošnjega junija uspelo prezaposliti 221 delavcem RRPS. 9. Septembra - V trboveljski SDK postrežejo s podatkom, da bo v Zasavju revizijo potrebno izvesti v 12 podjetjih oziroma da so v treh že, pri dveh pg jo izvajajo v teh dneh. 10. Septembra - V trboveljskem Zdravstvenem domu sc pohvalijo z rezultati 12 let trajajoče preventivne akcije na področju zobne gnilobe trboveljskih šolarjev. Če bi se stanje, ki ga dosegajo pri otrocih do 14. leta starosti, nadaljevalo, proletike praktično ne bi potrebovali tja do 60. leta starosti. 11. Septembra - Delavci trboveljske Termoelektrarne na Smrekovim proslavijo 25-lctnico delovanja 125-mcgavatnega bloka. Sicer pa ta verjetno nikoli ne bo doživel tako potrebne ekološke sanacije. 13. Septembra - V prostorih trboveljske KS Franc Fakin ob 10. uri dopoldan otvorijo zasavsko energetsko svetovalno pisarno. Med drugim tudi zato, dahi bilo v zraku manj žveplovega dvokisa in na drugi strani manj stroškov. Oboje pa seveda v prvi vrsti za občane. Polona Malovrh UJÄQ3J00V BRANE MERCO N Do danes sem mislila, da se Branetu vedno mudi, kajti nisem ga še videla hoditi počasi. Po litijskih ulicah teče ali pa hodi hitro hojo. Očitno ga pri tem ne moti niti poslovni kovček v rokah, niti otrok na rami. Danes pa sem bila na treningu košarkarjev in Branetov ulični tek je postal tudi del treninga. Brane, prijatelji ga kličejo Vičko, je kapetan litijske košarkaške ekipe. To igro je vzljubil, ko mu je bilo sedem let in jo sedaj igra že 29 let. Koje začel, je bilo igrišče še pod kmetijsko zadrugo, v bližini sedanjega mostu čez Savo. Njegova košarkaška pot je bila običajna. Sedaj igra beka in kot kapetan vzpodbuja igralce in rešuje probleme s sodniki. Trenira vsaj štiri ure na dan, vendar v dveh delih. Trening je potekal mirno, publike ni bilo. Tudi sicer je litijska publika zelo tiha in želijo, da bi jih na tekmah bolj vzpodbujala. Med tekmami, ki so mu ostale najbolj v spominu, je tista iz leta 1982, ko so se borili za vstop v 1. slovensko ligo. V Dravogradu so izgubili, na povratni tekmi so igrali zelo slabo in šele v zadnji sekundi zmagali. Igral je tudi proti Olimpiji, kjer so bili še Dancu, Bassin, Logar in Polanc, ki igra sedaj pri Litiji. V sedanji litijski ekipi, ki je napol profesionalna, se nekaj igralcev ukvarja le s košarko, drugim je to obveznost in zabava ob delu. Tudi Vičko je med temi. Po poklicu je elektrotehnik, dela pa kot zastopnik pri zavarovalnici Triglav. Prostega časa nima veliko, službo opravlja deljeno in vmes trenirk Ob koncu tedna pa je več z družino. Ima dva otroka, hči je tretješolka, sin pa je star štiri leta. Najraje hodi peš. Čeprav ima avto, sc nanj noče preveč navaditi, ker vidi, kaj je avto naredil iz ljudi, ki se z njim odpeljejo tudi do najbližje trgovine. Čeprav je košarka garanje, lahko človeku tudi veliko da. Tu si pridobiš delovne navade, disciplino, znaš premagovati težave, kar je zelo uporabno tudi v vsakdanjem življenju. Kljub temu, da ima Vičko rad tudi druge športe, je iz njegovih besed jasno, da bo ostal zapisan košarki. Joža Konjar Z AS A V C Izdaja Zasavcd.o.p., Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Direktor: Tonto CSarantini. Časopisni.svet: Sandi Češko, Robert Hal/or. Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml. Glavni in odgovorni urednik: Marko Planinc. Tehnični urednik: Uroš Klemen. Uredniški odbor: Katarina Gavranovič, Denisa Huber, Barbara Kus. Ivana Laharnar. PolonaMalovrh, Fauci Moljk. Tonu Pucelj, Roman Rozina. Maja'Sevi jak. Suzana Sivka. Stane Šle, Imel. Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Znsavc, Zagorje ob Savi. Prodaja in trženje: Pele, Ravnikar. Tisk: Tika. Trbovlje. Naslov uredništva: Zasave, Cesta zmage 33, Zagorje oh Savi Tel.; (0601) 61-0! 3 (tud, fax), 61-177. s» mm ..............‘T,1 "P" "7"T.........p" opj........... d pp2-2 ““5 p«, sod, časopis med pro,/vode mlormut.vne narave po 13. točk, t.sl. 3, /a kalem sc plačuje 5 odšlo,n, davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij no vračamo. Brez dovoljenja „rednika ponatis člankov ni dovoljen, jr Pravi hit tega tedna so v Zasavju gobe. Toliko kot v™ a zadnjih dneh jih str astni nabiralci niso našli že kar precej m e časa. Zato so mize polne dobrot iz gozdov in travnikov. Pa ■ ■ tudi skrinje se polnijo. Kakršne čase nam obetajo - kare ■ primerna zaloga za zimo... ■ Foto: Tomo Brezovar™ |BaBflBBBflBBBBBBBaBBflaBaflBBBBBBB4_B Obvestilo kmetom Komisija 7/1 oceno škode po suši Občinska komisija za ormo škode po suši v Zagorju oh Savi obvešča kmete, naj nastalo škodo prijavijo na obrazcih, ki jih dobite na sedežu vase Krajevne skupnosti, izpolnjene obrazce Oddajte na svojo KS, do petka, 24. septembra IW3. Skupščina občine Žano rje. Sovič odprl pisarno V ponedeljek so v Trbovljah, v prostorih KS Franc Fakin, odprli pisarno za energetsko svetovanje občanom. V pisarni ho lahko vsak dobil oh splošnih informacijah tudi konkretne predloge za sanacijo obstoječih in gradnjo novih objektov in naprav. Pisarna ho Odprta ob torkih in četrtkih od 15.30 do 18.30 ure. njihova telefonska številka pa je 27- 380. Trboveljska pisarna je za ljubljansko, mariborsko in velenjsko četrta v Sloveniji. Še ta mesec pa naj bi se jim pridružili pisarni v Celju in na Jesenicah. O tvori Ive seje udeležil tudi državni sekretar za energetiko Boris Sovič. Med drugim je povedal tudi to. da pripravljajo temelje energetske strategije, ki nuj bi jih vlada obravnavala še ta mesec. Strategija bo temeljila na racionalni rabi in učinkovitosti elektroenergetskih objektov in ekološki sanaciji. Boris Sovič je dodal še. da naj bi Trbovlje obdržale proizvodnjo energije tudi po letu 2005, da o tem delajo študije. Hkrati pa ho vlada tudi v prihodnje namenjala veliko pozornosti in skrbi zapiranju rudnikov. R.R. SVIZ za Zasavje V sredo. 8. septembra, so se zbrali nahrastniški osnovni šoli sindikalni zaupniki SVIZ izZagorja. Trbovelj in Hrastnika. Informacijo o dopolnitvah Zakona o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobražcvalnih zavodih ter spremembah kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je posredoval glavni tajnik KO SVIZ Slovenije prof. Vladimir Tkalec. Opozoril je tudi na spremembe in dopolnitve Pravilnika o napredovanju v nazive. Sprejeli so sklep o ustanovitvi območnega odbora SVIZ za Zasavje in določili sedež - na OŠ Hrastnik. Za predsednico so izvolili Ivanko Kirn z Dola, ki je tudi članica RO SVIZ. Koordinatorka in sekretarka bo Zdenka Resnik iz Zagorja. Zasavje šteje 451 članov sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti, na OŠ Trbovlje pa so vključeni še v svobodne sindikate. F.M. Razvoj podjetništva Zagorski IS je na torkovi seji obravnaval programe, ki so jih posamezne institucije pripravile zaradi prijave na razpis za sofinanciranje pospeševalnih programov malega gospodarstva, ki jih sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Člani IS so sklenili, naj se program članic pospeševalne mreže za razvoj v Zagorju poenotijo v skupnega, s tem pa naj bi Agencija za razvoj kandidirala za sredstva v razpisu. V primeru, da bo občina sredstva uspela dobili, jih bo agencija oziroma njen upravni odbor delil na podlagi posameznih programov v občini na osnovi učinkovitega gospodarjenja z denarjem. IS je tudi soglašal z regijskim programom formiranja informacijske mreže za potrebe drobnega gospodarstva, zahteva pa, da se informacijska pisarna za potrebe zagorske občine locira v tej občini. Prav s to odločitvijo bo ponovno aktivirana Agencija za razvoj, ki je bila v občini Zagorje ustanovljena kot tista institucija, ki naj bi tvorno bedela nad razvojem drobnega gospodarstva, že nekaj časa pa ni bilo čutiti njenega delovanja. I.L Zdravi zobje V Službi otroško-šolskega zobozdravstvenega doma Trbovlje so v tem mesecu predstavili rezultate 12 let trajajoče preventivne akcije za preprečevanaje zobne gnilobe trboveljskih otrok. Akcija je po strokovni oceni dala izredne rezultate. Medlem, ko velja, da so zobno gnilobo s podobnimi akcijami zmanjšali nekako za 70%, so se tej t. i. redukciji zelo približali tudi v Trbovljah. Rezultati, ki sojih dosegli, kažejo 62,2% zmanjšanje zobnegnilobe ali, kot je dejal vodja Omenjene službe, dr. JosipMičovič: "Pri otrocih od prvega do osmega razreda je v povprečju le še 1,7 prizadetega zoba (leta 1982 npr. še 4,5). Toda, kot še ugotavljajo, sc da kljub veliki pripravljenosti vseh sodelujočih v tej akciji, to je pediatrov, ginekologov, patronažne službe, vrtcev in šol za preprečevanje zobne gnilobe še vedno največ narediti v družini. Za ZD pa takšni rezultati pomenijo še eno prednost: trikrat nižje materialne stroške. Odslej bomo tudi na tej strani opozarjali nun ekatere prir e d itv e v Zasavju. Za katere bomo seveda v uredništvu pravočasno zvedeli. Prosimo prireditelje, da ne pozabijo poslati vabita tudi nam. Na Mrzlico V soboto, 18. septembra, bona Mrzlici pred planinskim domom tradicionalno srečanje Reviréànov in Savinjčanov. To srečanje je pred leti nosilo naziv Tabor ljudske fronte. Letošnje srečanje bo že 12. po vrsti. Organizacijo imata na skrbi Združena lista socialdemokratov in Socialistična stranka Trbovlje. Pričelo se bo ob 11. uri, govoril bo podpredsednik državnega sveta Polde Bibič. V Selo V soboto, 18. septembra, bo na sejmišču Selo v Zagorju razstava plemenske živine - govedi in konj. Ocenjevanje se bo pričelo ob 10. uri. Ob 12. uri bo otvoritev razstave in revija najboljših živali. Potem pa bo. veselica v organizaciji Podeželske mladine iz Trbovelj in Hrastnika. V Čemšenik V Čemšeniku bodo v nedeljo, 19. septembra pripravili prireditev V deželi Kranjski pa sadje zori. Za obiskovalce bo prireditev zanimiva (razstave sadja, pripomočkov, jedi, predavanje dr. Jerneja Črnka, zabava itn.). Prireditev se bo pričela ob 10. uri. u V knapovski koloniji vre... Marsikaj so stanovalci kolonije v Toplicah pri Zagorju ob Savi že doživeli. Ali bodo preživeli tudi to, kar se dogaja zdaj, predvsem v takoimenovani prvi vrsti kolonije, nihče ne ve. Namreč v tej prvi vrsti sc odvija ves promet osebnih vozil, včasih tudi tovornjakov, dvokoles in drugega voznega parka. Ulica je preozka, kaj ti stara kolonija je bila sezidana za rudarje pred malodane sto leti; takrat pa je bilo zanje vse dobro. Tesna stanovanja in neposreden vstop s ceste v kuhinje in iz njih z ozko potjo. Sanitarije imajo še danes na koncu vsake hiše, ki jo sestavlja štiri ali šest stanovanj. Pred leti so stanovalci doživeli položitev asfalta. Veseli in zadovoljni so bili, ker jim nadležen prah ni več silil v kuhinje in spalnice. Ampak, kadar ima hudič mlade, jih ima sto. Tako so stanovalci doživeli tudi začetek vse gostejšega prometa. Tudi po dvesto vozil gre skoznjo vsak dan, zlasti poleti. Gorje, kdorkoli je imel v minuli poletni vročini samo za trenutek odprta vrata. Žveplo iz izgorevajočih motorjev in izpušnih cevi jim je to preprečil. Gorje, če je kdorkoli želel zunaj posedeti ob vročih večerih, saj sc je lahko prepojil s strupi iz izpušnih cevi. In ker imajo ponekod še otroke, pravzaprav jih starejši varujejo, bog ne daj, da bi kogarkoli utegnili puščali ven samega, čeprav le čez prag. Marsikaj so že ukrenili prizadeti ljudje. Opozorili so krajevno skupnost, da naj vendarle doseže pri pristojnih občinskih telesih, da bodo tudi v drugi, tretji in četrti vrsti kolonije uredili promet, ne le skozi prvo vrsto kolonije. Lotili so sc celo preštevanja vozil, ki dan za dnem prihajajo in odhajajo skozi njihovo naselje. Dokazujejo, da se jim godi huda krivica. Kmalu jim utegne prekipeti. To bi samo prililo olja na ogenj, ampak v sili hudič muhe žre... Milan Vidic Bivše pokopališče mestni park Nekaj časa je že minilo, odkar so opustili mestno pokopališče v Trbovljah na Leninovem trgu. Nekateri svojci so poskrbeli pravočasno za prekop ostankov umrlih sorodnikov na novo pokopališče. Nekateri so sami poskrbeli za odstranitev nagrobnih plošč, večino teh nagrobnih spomenikov, med temi je bilo precej takšnih z večjo arhitekturno oziroma oblikovno vrednostjo,je KomunalaTrbovljc odstranila in zvozila na odlagališče odpadkov. Razpisan je bil javni natečaj za ureditev opuščenega pokopališča v mestni park. SRAMOTNI STEBER Bralka iz Trbovelj nam je že drugič pisala o svinjariji okoli Diskonta MIT v Trbovljah. Menda se zaradi neurejenosti pritožujejo na inšekcije. Gre za komunalne odplake, ki tečejo naravnost pred Diskont. Smrad odvrača kupce in sosedom greni življenje. Bralka slikovito pripomni, da se vse dela na horuk, zato je tako. Pravzaprav se kar strinjamo z njo. Na steber pripenjamo torej vse, ki so sokrivci za takšno stanje okrog diskonta mesa v Trbovljah. Več načrtov udeležencev natečaja je bilo javno izobešenih v avli občinskega doma z namenom, da si občani to ogledajo in prispevajo s pripombami k čim idealnejši rešitvi razmeroma večje površine sredi Trbovelj. Vse kaže, da se je zadeva sedaj premaknila z mrtve točke. Na pobudo Sklada stavbnih zemljišč Trbovlje razpisuje oddajo del. Hkrati z ureditvijo te površine v mestu i park, razpis zajema tudi dela pri ureditvi kolektorskega razhrcmenilnika na Trgu svobode na tržnici, za komunalne odplake. Za izvedbo razpisanih del je na voljo 10 milijonov tolarjev. Z deli naj bi pričeli konec septembra oziroma v začetku oktobra. T.L. Pipe še vedno snlie Kljub dežju v zadnjih dveh tednih pipe v obrobnih krajih laške občine ostajajo suhe. Gasilske cisterne s pitno vodo so praktično noč in dan polnile rezervoarje tistih zaselkov, kjer n imajo urejenih vodovodov, saj so večidel vsa manjša zajetja presušena. Skoda, ocenili sojo na seji laškega izvršnega sveta, znaša 409 milijonov tolarjev. Od tega v kmetijstvu 360 milijonov v zasebnem in 5 miljonov v družbenem sektorju. V gozdovih škodo ocenjujejo na 14 milijonov tolarjev. Račun škode, ki jo je suša povzročila ribiškim družinam je 13 milijonov tolarjev. Samo prevozi so laško občino veljali 10 milijonov tolarjev, kar je po zadnjih ocenah največ v zadnjih nekaj letih. Če v bližnji prihodnosti ne bo zapadlo toliko dežja, da bi napolnil zajetja, lahko pričakujemo še večjo škodo. Takšno, ki bi pomenila že večjo naravno katastrofo. F.K. Beljenje v ba%eim Prostore v hrastniškem bazenu so v prvem tednu septembra prebelili, kabine pa prepleskali. Redni kopalci in obiskovalci savne se počasi vračajo v svoje rekreacijske prostore. a Osnovnošolska reorganizacija Potem, ko se v Trbovljah (tako na šoli kot občinski organi) že dve leti trudijo, da bi izpeljali projekt za reorganizacijo osnovnega šolstva, vse kaže, da jim bo le uspelo. Silvester Kožar, sekretar Sekretariata za družbenoekonomski razvoj in podpredsednik IS odgovoren za družbeno dejavnost, jepovedal, da so nekaj potrebnega denarja iz republike že dobili. S temi sredstvi bodo lahko uredili prostore na Pedagoški enoti Tončke Čeč. Tako bodo lahko tam pričeli učiti v popolni osemletni osnovni šoli. Gre predvsem za gradbena adaptacijska dela - ureditev učilnice za tehnično vzgojo in naravoslovne učilnice, ureditev razsvetljave, zaščita oken, beljenje in drugo. Tehnični del projekta bi lahko izpeljali najkasneje do konca letošnjega leta. Bom jaz že hodil v osmi razred na Cankarjevo šolo? V nove prostore bodo preselili sedem oddelkov iz PE Revirski borci OŠ Trbovlje, kjer bi se sprostil del prostorov za izvenšolske popoldanske dejavnosti. V OŠ Trbovlje so že pripravljeni na takšno selitev. Teh sedem oddelkov so namreč že oblikovali tako, da se lahko preselijo praktično čez noč. Preselitev bi hkrati omogočala tudi poznejši začetek pouka. Namesto ob 7.30 uri, bi vsi trboveljski osnovnošolci pričeli s poukom ob 8. uri, kar bi bilo ugodnejše tudi za učence vozače, ki zaradi neugodnih prometnih zvez prihajajo v šolo skoraj celo uro prej. Od 5. do 8. razreda bo na PE Tončke Čeč pouk v eni izmeni, nižji razredi bodo imeli še vedno dvoizmenski pouk. Občina je v omenjeni projekt investirala?!) odstotkov sredstev. Po Kožarje vi h besedah bodo vztrajali, da poleg sedanjih 15 milijonov tolarjev dobijo izrepubliškegaproračunaše ostala sredstva za ureditev pogojev popolne osemletke na pedagoški enoti Ivan Cankar, pa tudi za nujen nakup učil in opreme. Naslednji korak pri reorganizaciji osnovnega šolstva bo ureditev fasadnih sten v zgornjih učilnicah PE Revirski borci in preureditev PE Ivan Cankar (ureditev knjižnice z zasteklitvijo terase, ureditev naravoslovne učilnice). Na denar iz republiškega proračuna lahko v Trbovljah računajo po besedah stečajne upraviteljice Staše Baloh - Plahutnih realno najprej v prvih mesecih prihodnjega leta. Tako bi lahko trboveljski osnovnošolci pričeli obiskovati tri popolne osemletke jeseni prihodnje leto. Petra Radovič in Marko Planinc Dokumenti Samo v tem stoletju smo Slovenci zamenjali vsaj 4 države: Avstro-Ogrsko, Kraljevino Jugoslavijo, Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo in končno dočakali Republiko Slovenijo. Prvo in edino samo slovensko politično skupnost. Vseskozi pa seje majhen evropski narod moral privajati na različna imena držav, se učil novih državnih simbolov in tudi sprejemal različne družbeno -politične ureditve. Vse z veliko potrpežljivosti. Očitno tudi sedaj vlada preizkuša našo vzdržljivost in prilagodljivost. Z novo državo smo dobili nove simbole in seveda postali njeni državljani. Ceno državljanstva pa smo začeli plačevati z nujno potrebnimi novimi dokumenti. Najprej smo menjali registerske tablice, velika večinajih že premore, navadnega lastnika avtomobila stanejo najmanj 2500 tolarjev. Veliko več zmede povzroča menjava osebnih dokumentov, saj ljudje preprosto ne vedo več kaj je veljavno in kaj ne in do kdaj še lahko hodijo po svetu z dokumenti, ki imajo oznako SFRJ, ko pa ta država že dolgo ne obstaja. Jugoslovanski (tisti rdeči) potni list je neveljaven že od junija letos. Vendar to še ne pomeni, da morate za potovanje v sosednjo Hrvaško imeti slovenski potni list, do voj je osebna izkaznica. Le redki pa vedo, da morajo imeti osebno s slovenskimi in ne jugoslovanskimi oznakami. Mnogi že imajo v žepu osebno na kateri piše Republika Slovenija, toda to še ni tista prava osebna izkaznica, je le začasna rešitev, saj je podobna jugoslovanski, le da ima slovenske oznake. Na pravo, dokončno in, upajmo, kvalitetnejšo osebno bomo morali še kar nekaj časa čakati, saj država nima denarja in je iz letošnjega proračuna izdelava osebne izkaznice izpadla. Tako je še uganka, kdaj se bodo osebne sploh začele pripravljati. Upajmo, da ne bomo v nedogled uporabljali jugoslovanskih. Na občini sicer pravijo, da se izogibajo nepotrebni menjavi dokumentov in da praviloma veljavne jugoslovanske (če ji lahko rečemo veljavna) osebne izkaznice ne nadomeščajo z novo. Na ta način občanu privarčujejo 200 tolarjev, ki jih bi sicer moral odšteti za dokument, ki ga bo po vsej verjetnosti moral kmalu nadomestiti z novim. Lahko ste torej še brez skrbi, ker se vam še ni treba postaviti v vrsto za novo osebno. Pametno pa j e stopiti v vrsto za novo vozniško dovoljenje, saj se jugoslovanskemu življenjska doba izteče 25. junija prihodje leto. Pa še menjavati ga nc bo potrebno, saj je ta dokončen, a malo dražji od osebne, stane vas 500 tolarjev. Verjetno so v tej zmešnjavi osebnih dokumentov še najbolj zadovoljni fotografi. Sicer pa je to cena osamosvojitve in zakaj končno ne bi nekaj dali za prvo lastno državo. Suzana Sivka OBČINA TRBOVLJE IZVRŠNI SVET objavlja na podlagi sklepa IS SO Trbovlje, št.466-7/93-IS z dne 7.9.1993 JAVNO DRAŽBO za prodajo zgradbe v Trbovljah, Dom in vrt 3, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v površini 289 m2, ki bo v sredo, 6.oktobra 1993 ob 8.uri v sejni sobi upravne zgradbe občine Trbovlje, Leninov trg 4, soba št. 37/II. 1. Predmetna zgradba je locirana ob semaforiziranem križišču mestne in regionalne ceste Zagorje-Trbovlje-Hrastnik. Hiša je starejši stanovanjski objekt v obsegu pritlične kletne etaže s pomožnimi in servisnimi prostori, pritličje s štirisobnim stanovanjem ter izkoriščeno mansardo z dvosobnim stanovanjem brez sanitarij. Objekt nima ustrezne garaže. Koristna površina objekta znaša 250,18 m2. K zgradbi pripada funkcionalno zemljišče, vknjiženo na parceli št. 319/29 v izmeri 289 m2. 2. Izklicna cena je 5.143.461,00 SIT. 3. Pred licitiranjem morajo interesenti vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene, ki se plača v korist računa 52700-630- 4010014 - sredstva občinskega stanovanjskega programa. Vplačana varščina bo kupcu všteta v kupnino, drugim udeležencem pa vrnjena po licitaciji. 4. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem na območju RS in fizične osebe, državljani RS. 5. Rok za sklenitev kupne pogodbe in plačila preostalega dela kupnine je 15 dni po dražbi. 6. Prometni davek in stroške vknjižbe nepremičnine plača kupec. 7. Ogled nepremičnine za vse interesente po predhodnem dogovoru je mogoč v petek, 1.oktobra 1993 ob 9.uri na kraju samem. 8. Vse potrebne informacije oz.dogovor o ogledu lahko interesenti dobijo na Oddelku za stanovanjsko gospodarstvo občine Trbovlje, tel.0601 22-255, int.34. Številka: 466-7/93-IS Datum: 7.9.1993 Gobarska sreča Ko smo po telefonu prejeli povabilo,naj si pridemo ogledat bero kar štirinajstih jurčkov nakupu, nasje pot peljala vZavine. "Kar naprej se drči leve," mi je pot razložil urednik. Moj skromni štirikolesnik je škripal ob vsaki od nepreštetih lukenj. Na hudem premočenem ovinku in v k lanen, kot bi bil speljan po lestvi, pa se je uprl. Še lep kos strmine sva s kolegom grizla navkreber in ko je Tomo iz moje redkobesednosti spoznal, da sem s kondicijo na psu, je vsake toliko časa kavalirsko in brez opazk postal in fotografiral prelepo okolico, ki se ponuja pogledu obiskovalca. Pri hišni številki 2 je bil najin cilj. Tam so doma Klančišarjevi. Mizo v sobi sta krasili dve veliki gobji družini, ena s štirinajstimi jurčki. "Kje ste jih pa našli," je umestno in nedolžno vprašanje kar samo priletelo iz ust. "Tam," je Emil Klančišar pokazal z roko, in ko sem s pogledom sledila njegovemu zamahu, se mi je zdelo, da vidim celo Slovenijo. Ja seveda, le kateri gobar bi bil tako nor, da bi izdal svoja najdišča, še posebej novinarjem. "Žitkaj puniste malo počakali, da bi zrasli, bi bili na fotografiji lepši", je glasno razmišljal Tomo, ki bi raje slikal jurčke kot gora velike. "Veste," je dodal Emilov oče Zvone, "če jurčka le pogleda nekdo drug, nikoli več ne zraste, zato ga moraš utrgati." "Zakaj pane zraste," je spraševalo moje gobarsko neznanje. "Ker ga potem utrga nekdo drug," sta se oba veselo smejala. Gob je v gozdovih in na travnikih v zadnjem času precej. Tudi po več kilogramov jih nosijo domov najboljši gobarji. In številke najdenih jurčkov se sučejo kar v stotnijo. Štirinajst jurčkov na kopici, v enem grmu, pa je le redkost, kije vredna ogleda. Čeprav prostorčkov Emila Kalnčišarja nismo izdali, ne bo nič jezen, če vas ho zaneslo v tiste gozdove. Pri jazni gobar, ki že petnajst let gobari, je bil res vesel svoje najdbe - štirinajst jurčkov na kupu je njegova rekordna bera. Ivana Laharnar Asfaltiranje ceste za Šemnik Po načrtu izvedbe samoprispevka v KS Izlake je v letošnjem letu tudi asfaltiranje ceste Šemnik - Krače - Smučidol. Pripravljalna dela na cestišču se bodo začela 20. septembra, asfaltirati pa naj bi začeli 27. septembra. Pri izvedbi se v KS Izlake srečujejo s težavami, ki se pojavljajo skoraj povsod, kjer se lotijo podobnih del. Vsem prebivalcem naselij ob cesti ho asfalt seveda prišel prav, individualnega deleža pa nekateri sploh niso pripravljeni plačati. Prav dobro se namreč zavedajo, da se asfaltiranje zaradi dveh ali treh krajanov nebo ustavilo. Verjetno je njihova vest tako črna, da jim tudi črni pogledi sosedov ne bodo prišli do živega. M.K. Izlaški prvošolci Že nekaj preteklih let so na izlaški šoli zaradi prostorske stiske prvošolčki obiskovali pouk dvoizmensko. Tako je en prvi razred obiskoval pouk samo zjutraj, drugi prvi razred pa samo popoldan. V letošn jem šolskem letu so našli rešitev. Manjkajočo učilnico so pridobili z najemom sejne so.be KS Izlake v Domu društvenih dejavnosti na Izlakah. Ker sta šola in DDD v neposredni bližini, je problem še toliko bolj uspešno rešen, saj omogoča učencem skoraj nemoteno udejstvovanje v ostale šolske dejavnosti. M.K. Igrajmo se skupaj Teden otroka, ki bo letos potekal od 4. do K), oktobra, bo posvečen igri, igračam, Nov rešilec Kljub tem u, da se v Zdravstvenem domu Hrastnik zavedajo vsesplošne finančne situacije, so se vseeno odločili, da preko v.v.v.-. v.'.'.v. v.'.v. '. ■ '■*■ .'. .". .' •• javnih medijev poskušajo zbrati dena- ;u nakup novega reševalnega vozila. Razloga za takšno odločitev sta dva. Delo zdravstvene službe, ki pokriva gravitacijsko območje občine Hrastnik in nekatera mejna področja drugih občin, ima za opravljanje svojih del na razpolago le dva reševalna avtomobila, kar pa je za tako veliko področje premalo. Drugi problem pa je v tem, da je eden od teh dveh avtomobilov že v zelo slabem stanju in velikokrat pride do okvar. V ZD Hrastnik bi za . .... ........ nakup novega vozila, v katerega bi bila vgrajena le najnujnejša oprema, po predračunu potrebovali 78.000 DEM v tolarski protivrednosti, česar sami niso zmožni. Od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je ZD Hrastnik za program zdravstvenih storitev za letošnje leto prejel okrog 6 milijonov tolarjev. Medicinska oprema je iztrošena (decembra lani kar z 91,5 odstotka), zato so v domu za nabavo najnujnejše dotrajane opreme že porabili 5,8 milijona tolarjev. V hrastniškem ZD pravijo, da bi lahko zbrali dve tretjini potrebnega denarja za nov avto (lastna sredstva in kredit). Ostalo pa naj bi zbrali s pomočjo donatorjev. Vsi, ki so pripravljeni pokloniti sredstva za nakup novega vozila, lahko nakažejo denar na ŽR Zdravstvenega doma Hrastnik: 52710-603-40601 s pripisom za REŠEVALNI AVTO. S.G. igriščem in igralom. Tema je otrokom in njihovim potrebam po igri blizu, zato po posameznih šolah v Zasavju že načrtujejo, kako bodo ta leden obeležili. .„jPgr POGLED ' zìtborinega parketa ■ Gordijski vozel I se razpleta m Končno je minister za finance Mitja * Gaspari spoznal, da je potrebno e presekati "gordijski vozel" pri " trgovanju z delnicami. To naj bi se b zgodilo že na torkovem borznem " sestanku, ko so se lahko sklepali posli b z delnicami Probankc in Dadasa izven " predpisanih omejitev. Vendar nas b promet, ki je bil samo dobrih 2 mio ■ DEM, ne more prepričati v to! Očitno b ostaja še vedno ogromno kapitala ■ zamrznjenega v delnicah in večina še b vedno čaka na sprejemljive cene ■ vrednostnih papirjev. Na katerem b nivoju se bosta srečali ponudba in ■ povpraševanje, pa j e v tem trenutku še b zelo težko reči. Pač pa je še vedno ■ polovica prometa z obema državnima b papirjema, ki jima tečaja naraščata in ■ kapital očitno išče varnejše naložbe! b Dadasove delnice se v drugem krogu * niso prodajale (ostali smo med b tečajema 140.000 in 160.000 SIT). ■ Nika je končala trgovanje na nivoju b 77.333, Probanka pa samo na 24.690 ■ S-IT ob prometu dobrih 400.000. b Dogajanje na borznem parketu je bilo ■ v četrtek nekajkrat resnično podobno b Wall Streetu. Trgovanje z delnicami je ■ končno oživelo, saj j c bilaglede limitov b pri trgovanju sproščena tudi delnica ■ Komercialne banke Triglav. Tako, kot b njeni predhodnici (Dadas in Probanka), ■ je tudi ta delnica zdrsnila in sicer na b nivo okrog 36.000 SIT. ■ "Wallstreetovsko" vzdušje pa se žal ni odrazilo pri.prometu z vrednostnimi b papirji, saj je bil ta komaj dobrih 1.7 b mio DEM. b Kamere so snemale, žarometi so svetili in vesoljni svet se bo lahko a naslajal ob borznih dogajanjih, J* investitorji pa so seveda zaman a pričakovali čudež. Nadaljni potek “ dogodkov je težko predvidljiv, vendar a bo očitno težko rešiti to našo "pat " pozicijo" pri delnicah, ker je kljub b omejitev promet z njimi še vedno zelo ■ nizek. Čas pa bo pokazal, kam se bo b selil kapital. Verjetno so delnice še ■ preveč spolzek teren za kaj takšnega. Milan Povirk Še več blokiranih podjetij Nekaj časa je kazalo, da se je plačilna sposobnost našega gospodarstva rahlo izboljšala, po najnovejših podatkih SDK Trbovlje pa ni povsem tako. Prvi septembrski teden je imelo blokirane svoje žiro račune 62 podjetij v skupni vrednosti 1 milijardo 222 milijonov SIT. Preseneča čedalje več blokirancev med zasebnimi podjetji. Vseh blokiranih v trboveljski občini je bilo 26, od tega 12 zasebnih podjetij, v Hrastniku je 10 vseh blokiranih, od tega 8 zasebnih, v Zagorju ob Savi pa 16 podjetij, od tega 9 zasebnih. Drugačno podobo dobimo, če skušamo ugotoviti višino blokad, se pravi zneske tega stanja. Zasebniki imajo blokad lc v višini 46 milijonov, družbena podjetja pa v vrednosti 1,175 milijarde SIT. Pričakovanja, da se bodo razmere v prihodnje hitreje razreševale, niso najbolj stvarna, saj so blokade v resnici stvar še vedno preživelih razmer, kopodjetjaniso kos preusmerjanju. Pogoje za stečaj izpolnjuje 9 podjetij v družbeni lastnini oziroma s prevladujočim deležem družbenega kapi tala, vendar spričo sklepa državnega zbora republiškega parlamenta o začasnem moratoriju na tem področju služba SDK teh predlogov več ne vlaga. M.V. Obrtniške novice Najnižja pokojninska osnova za polno pokojninsko dobo za avgust znaša 27.556 sit neto. Nov je tudi količnik za preračun iz neto v bruto osnovo in sicer 1,62866. Povprečna mesečna bruto plača za junij pa znaša 72.758 sit. V okviru celjskega Mednarodnega obrtnega sejma bo letos prvič na poligonu Ljubečna razstava prometa. Tu se bodo predstavila gospodarska vozila, oprema in rezervni deli ter prodaja rabljenih gospodarskih vozil. Od 1. do 3. oktobra bo v Mariboru jubilejni 40. gostinsko turistični zbor, v okviru katerega bo tudi predstavitev zasebnih gostincev. Predstavitev je promocijskega značaja in udeleženec nosi le stroške predstavitve in degustacije. Prijave za udeležbo na sejmu sprejema Obrtna zbornica Slovenije. Zagorska obrtna zbornica bo ponovno organizirala tečaj nemškega jezika, v oktobru pa predavanje "predstavitev Zakona o gospodarskih družbah in obrtnega zakona". Predavatelj Pavle Sedovnik bo razložil postopek preoblikovanja iz obrtnika v podjetnika. Ker bo veliko trgovcev do 24. 5. 1995 moralo pridobiti ustrezno izobrazbo ali pa opraviti preizkus strokovne usposobljenosti, bo obrtna zbornica Slovenije pripravila program izobraževanja za preizkus usposobljenosti za prodajalca. Iz informacij OZ Zagorje povzela: S.S Visok jubilej 9. septembra je Predilnica Litija praznovala 107-letnico obstoja. V tej tovarni z dolgoletno tradicijo vsa ne pozabljajo na svoje delavce. Na slovesno prireditev, ki je zadnjih nekaj let zaradi krize, ki jo je pogojevala tudi izguba trga, niso organizirali, so posebej povabili upokojence. Dobili so bon v vrednosti 1.000,00 SIT, ki ga bodo lahko vnovčili v prcdilniški trgovini Lipra v Liliji. Na srečanju jih je pozdravil župan Miro Kaplja, v kulturnem programu je nastopil oktet Valvasor, pogostitvi je sledil zabavni program. Generalni direktor Franc Lesjak je povedal, daso vdveh letih tovarno temeljito sanirali, zdaj pa se pripravljajo na lastninjene. Zato jih je povabil, naj sodelujejo pri odkupih, dabi se v naslednjih letih dobivali na Zborih delničarjev. P.R. Začetki lastninjenja Eno temeljnih opravil v procesu lastninskega preoblikovanja gospodarstva so revizijski pregledi podjetij. Na našem območju bo moralo pod revizijski drobnogled 12 podjetij. Vendar pregledov ne bodo opravili le domači inšpektorji, se pravi zasavske podružnice SDK, temveč jim bodo prišli pomagati tudi kolegi iz drugih SDK-ajev. Sedaj revizijska ekipa domačih inšpektorjev končuje svoja poročila v postopku lastninskih preoblikovanj za tri podjetja, pri dveh pravnih osebah pa je postopek tik pred zdajci. Izvedenci bodo sestavili svoje preglede v treh izvodih; enega prejmejo prizadeta podjetja. Izkazalo se je, da vsa stvar le ne bo potekala tako naglo kot je bilo od začetka zamišljeno, zato lahko rečemo, da se bo postopek lastninskega preoblikovanja že na tej, prvi točki nekoliko zakasnil. M.V. m Prestruktuiranje Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije je ob sodelovanju Strokovne skupine Vlade Republike Slovenije za prestrukturiranje rudnikov rjavega premoga objavilo Natečaj za pridobivanje sredstev za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu. Sredstva za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu so namenjena spodbujanju gospodarskega razvoja tistih območij, ki se jim zaradi nujnega zmanjševanja proizvodnje rjavih premogov zmanjšujejo gospodarske zmožnosti ter spodbujanju prezaposlovanja presežnih delavcev Rudnikov rjavega premoga Slovenije Trbovlje v druge dejavnosti. • Sredstva za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu se v letu 1993 uporabljajo kot premija o prezaposlitvi delavcev ali subvencija obrestne mere. Delodajalcu, ki boža nedoločen čas zaposlil delavca, ki je trajni višek Rudnikov rjavega premoga Slovenije Trbovlje, pripada premija v višini 500.000.00 SIT kot nepovratna sredstva. Pogodba o prezaposlitvi se sklene z Rudniki rjavega premoga Slovenije Trbovlje. Zaposlitev mora trajati najmanj dve leti. Zahtevek za premijo o prezaposlitvi delavcev pa mora vsebovati določene podatke. Delodajalce mora na podlagi.odobrenega zahtevka skleniti pogodbo z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti. Sredstva se lahko uporabljajo tudi kot subvencija obrestne mere. Zahtevek vloži investitor ne glede na sektor lastništva ali obliko poslovne organiziranosti. Prosilec mora nasloviti vlogo za pridobitev sredstev za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu na Ministrstvo za gospodarske dejavnosti -področje energetike. O zahtevkih bo ministrstvo sklepalo mesečno na podlagi predhodne ocene in predloga strokovne skupinedoporabe razpoložljivih sredstev iz postavke proračuna za leto 1993 - "Prezaposlitev delavcev v premogovništvu." K.B. Ko zmanjka denarja Trboveljsko PTT podjetje, po novi zakonodaji poslovna enota Slovenskega PTT podjetja, je v preteklosti veliko vlagalo v razvoj telefonskega omrežja na celotnem območju, ki ga pokrivajo. Radeče z okolico so bile po številu telefonov na 100 prebivalcev celo na nivoju evropskega povprečja, kar je bil nedvomno velik skok od nekdaj s svetom slabo povezanega gospodarskega področja. Kljub vsem prizadevanjem pašo Radeče z okolico spet odrezane od sveta, saj preobremenjenost gospodarstvu povzroča precejšnjo škodo. Ob konicah telefonske linije popolnoma zablokirajo. Rešitev je položitev optičnega kabla od Hrastnika do Radeč, kar bi ponovno pomenilo normalno telefonsko povezovanje z zunanjim svetom. Za takšen poseg trboveljski poštarji potrebujejo 102 milijona tolarjev, kabel pa bi lahko položili v približno 90 dneh. Razgovori so zastali, saj ni nikogar, ki bi dal kredit, ki ga nudi izvajalec del. Občina denarja nima. kraj z gospodarstvom, ki sc bori za vsaj kolikor toliko normalno proizvodnjo, tudi ne. RTT podjetje pa še manj. Kaj torej storiti ob dejstvu, da bi že garancija kreditodajalcu zadostovala za pričetek del. Izhoda trenutno ni. je pa res. da še vedno iščejo denar za investicijo, ki bi prizadevanja RTT podjetja Trbovlje, da popolnoma posodobijo področje, ki ga pokrivajo, spravila z dnevnega reda. F.K. Učna pomoč drugače Današnja generacija osnovnošolcev je gotovo precej drugačna od tistih pred njo (sicer pa vsaka generacija to zatrjuje za prejšnjo). Vsak razred je imel vedno tu in tam kakšnega učenca, ki je bil potreben dodatne učne pomoči. Zdaj pa ti učenci niso le "tu in tam", temveč jih je vsako leto več. Naš šolski sistem jim ne nudi skoraj nobene možnosti, saj se je marsikomu potrebno posvetiti individualno in mu dati še kaj več. kot zgolj pomoč pri učenju. Pa vendar se da pomagati tudi tern otrokom. Že pred d verni letije Center za socialno delo Trbovlje začel z izvajanjem javnih del učno - vzgojne pomoči. "Učitelji" so mladi brez zaposlitve, ki imajo končano ustrezno srednjo šolo. Seveda jim mora biti všeč delo z otroci. Na začetku je bila skupina majhna, že v prvih mesecih seje okrepila in pridobila bogate izkušnje. Otroci, ki so bili deležni pomoči, so bili večinoma učenci višjih razredov OŠ. Sčasoma sc je njihovo število enakomerno porazdelilo med višje in nižje razrede. Ob koncu lanskega šolskega leta so mladi preko Centra pomagali pri učenju kar 80 učencem vseh trboveljskih šol. Po dogovoru z učenci in njihovimi starši ta pomoč poteka pri njih doma ali pa pri inštruktorju. Odvisno je od prostora, časa ali kakšnih drugih pogojev. Ta pomoč ni le učna, marsikdaj otroci potrebujejo še kaj drugega. Tako je marsikdo deležen pogovora o svojih težavah doma ali v šoli. Vsi vemo. kako lahko stvari postanejo lažje, če se nekomu zaupaš. Tojepri naših mladih še posebej dobrodošlo. Poleti, ko so otroci večinoma doma, so zanje v Trbovljah pripravili aktivno preživljanje počitnic z izleti, družabnimi igrami in podobnim. Učna pomoč je najbolj učinkovita, če se začne na začetku šolskega leta. Zato so otroci že prvi mesec v šoli obveščeni o programu. Tisti, ki mislijo, da bi nj ihovi otroci potrebovali pomoč, se lahko oglasijo na Centru za socialno delo. Igor Krhlikar RIELLO RENOMIRANI ITALIJANSKI PROIZVAJALEC OGREVALNE IN HLADILNE TEHNIKE KAKOVOST, ZANESLJIVOST, VISOKA ZMOGLJIVOST PROIZVODOV HIŠNI IN INDUSTRIJSKI GORIINIKI S CERTIFIKATOM KAKOVOSTI ISO 9001, OUNI IN PLINSKI HIŠNE IN INDUSTRIJSKE PEČI LITOŽELEZNE, JEKLENE, AVTOMATSKE, BREZ AVTOMATIKE £ POOBLAŠČENI REGIJSKI DISTRIBUTER: FRANCI VIDMAR ELEKTR0INSTALATERSTV0 ó 141 1 IZLAKE • IZLAKE 1 1 • TEL./FAX: 0601 74 014 IZVAJAMO MONTAŽE, PRIKLOPE IN MERITVE: • VSEH VRST OLJNIH IN PLINSKIH GORILNIKOV • ENERGETSKIH IN INFORMACIJSKIH NAPELJAV e STRELOVODNIH NAPELJAV FINVEST J POOBLAŠČENI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER:: FINVEST d.o o.eVAUHUNOVA I »Sl 000 LJUBLJANA »TEL.: 061 125 215»FAX.: 061 126 225 Vse je energija V rubriki Pogovori je Z as ave predstavil že lepo število oseb. Posebej so me navdušili pogovori z ljudmi, ki jim rečemo bioenergetiki. Zamislim se, kaj mi pomeni beseda alternativna medicina. Najprej pomoč, ki sem je bila deležna takrat, ko sem jo najbolj potrebovala. Fizično sem občutila olajšanje. Na duhovnem področju pa so se mi pojavila vprašanja, ki so terjala odgovore. Ti so me vodili do naslednjih vprašanj. Vem, vse je energija, toda občutiti poleg fizičnega izboljšanja tudi energijo brezpogojne ljubezni - imeti vse rad - je doživetje, ki ga želim poudariti. Verjamem, da bo s predano pomočjo alternativnih zdravilcev vedno več ljudi občutilo, kaj pomeni brezpogojno ljubiti. Zdravilci najprej posežejo v duševno stanje, ki je pogoj fizičnemu zdravju. Če slediš njihovim besedam in skozi meditacijo iščeš sebe, se končno zbudiš, se spoznaš. Tako spoznaš tudi svetlobo, ki te izpolni in se obrneš k naj višjemu absolutnemu. Spoznati samega sebe pomeni bolje razumeti ljudi, ki so del tvojega življenja. Vse to in še mnogo več vedo zdravilci, ki so bili v Zasavcu predstavljeni. Kaj vse je energija, sta lepo povedala Greta injanezjordan, Jože Saviozzi je opisal svoje pristope k pacientom... Nihče ne negira, nasprotno - želi sodelovati s priznano uradno medicino. Poznam kar nekaj zdravilcev, ki se s srčno energijo predajajo in pomagajo vsakemu, ki jih za pomoč poprosi. Pomembno je, da si vsi skupaj prizadevajo za čisto dušo, za razsvetlitev vsakega posameznika in s tem širijo ljubezen, strpnost in spoštovanje do soljudi. Lidia Asta se je v Zasavcu predstavila kot Energetska bomba. Prav, če se tako počuti ali če jo nekateri takšno sprejemajo, vendar v njeni pripovedi nekaj pogrešam. Kje je svetloba, ki sem jo občutila v objavljenih pripovedih naštetih bioenergetikov? Pripoveduje nam, da vizualizira Hrastnik in prikaže se ji črnina, tema, majhnost. Vse vizualizirano je pustila za seboj, počistila je ostanke, seveda svoje, skrpala svojo energijo in postala v beli Ljubljani energetska bomba. Hvala usodi, ki ni obrnila hrbta Hrastniku, tako kot Lidia. Poskrbljeno je, da imamo v Zasavju posameznike, ki nosijo v sebi luč pozitivne enrgije. Svetloba iskrenih, ljubezni polnih ljudi bo Hrastnik, Trbovlje in Zagorje razsvetlila in pregnala temo. Luč sveti in pregan ja temo. Upam, da bo Lidia, čeprav jo poznamo kot Lidijo, našla pot do od Boga poslane svetlobe in se ne bo več bala teme, majhnosti in utesnjenosti materialnega sveta. Zasavcu želim čim več zanimivih tem, s katerimi bi zadostili radovednosti Zasavcev. Ljubica Klančar, Dol pri Hrastniku Hrastniška godba Po objavi Tvojega razgovora v Zasavcu sem si vzel kar precej časa (računajoč ob tem, da se bomo avgusta končno le sestali, pa se, žal, nismo) za razmišljanje o tem, katera naša dejanja in ravnanja bi lahko bila osnova za Tvojo trditev, da na Z KO in na občini nismo bili navdušeni, da bi se sploh ukvarjali s Tvojim predlogom reorganizacije godb na pihala. Moje brskanje po spominu in zapiskih bi bilo mnogo lažje, če bi v razgovoru navedel tudi argumente, na podlagi katerih si izrekel takšno negativno sodbo. Ker se Ti je to očitno zdelo nepotrebno in nepomembno, sem seveda lahko samo ugibal, katere dogodke si imel takrat v mislih. Ugibati, kaj je imel nekdo v mislih in hkrati dokazovati, da nisi kriv, je zoprno in, bojim se, tudi jalovo početje. Zaradi bralcev in njihove pravice-do celovite obveščenosti bom vseeno poskusil z argumenti pokazati, da jeTvoja ocena netočna in nekorektna. Januarja letos je IS svojo pozornost namenil tudi stanju na področju kulture. Na tej seji sem kot predsednik ZKO odprl vprašanje nadaljnega delovanja dveh godb na pihala. Člani IS so se strinjali z oceno, da bi bilo najbolj smiselno oblikovati eno samo godbo. Prevladalo je mnenje, da je združevanje godb zelo občutljiva stvar, ki je ni moč opraviti s prisilo - "dekretom", kar bi lahko imelo negativne posledice. Zato je bilo oblikovano stališče, naj se pusti času čas. Zato, da bodo v obeh godbah sami prišli do spoznanja, da je povezovanje in združitev obeh godb nujnost in edina rešitev za obstoj "pleharjev" v občini. Maja je bila sklicana tiskovna konferenca Pripravljalnega odbora za izvedbo 140. letnice Rudarske godbe. Na tej konferenci si jasno povedal, da je perspektivno in kvalitetno rast "pleharjev" mogoče zagotoviti le z oblikovanjem ene godbe na pihala. O tem, kako izvesti reorganizacijo, nisi govoril. Pojasnil sem, da se s Tvojo oceno strinjam, da pa je iz mnogih razlogov (dolgoletna tradicija, identifikacija članov z godbo, povezanost z okoljem in "fabrikama") oblikovanje ene godbe nemogoče izvesti čez noč. Maja sta obe godbi izvedli skupni promenadni koncert v počastitev 140. letnice delovanjaGŠ Hrastnik. V kasnejšem razgovoru so nekateri člani godb povedali, da jim je bilo igranje v veliko zadovoljstvo, ker je bil zaradi večjega števila inštrumentov "skupni zvok" obeh godb polnejši in bogatejši. Skupno smo ugotavljali, da bi se takšno sodelovanje lahko nadaljevalo in poglobilo. Godbi bi imeli skupni del programa, ki bi ga izvajali na javnih prireditvah in promenadnih koncertih. Nekaj dni po izvedenm slavnostnem koncertu ob 140. letnici Rudarske godbe smo na ZKO prejeli Tvojoodstopno izjavo z mesta dirigenta Rudarske godbe. Med razlogi za odstop si navedel nestrinjanje z delovanjem dveh godb, ker je to ovira za kvalitetni napredek ter zapisal, da si takrat, ko bo oblikovana ena, pripravljen prevzeti mesto dirigenta te godbe. Želeli smo se pogovoriti o razlogih za 'tvoj odstop in poiskati takšno obliko sodelovanja, ki bi bila sprejemljiva tako zate kot za Rudarsko godbo. Sestanek je bil sklican 6.7.1993. Udeležili smo se ga predsednik občinske skupščine, člani UO Rudarske godbe in jaz kot predsednik ZKO. Ker se zaradi nesporazuma glede povabila sestanka nisi udeležil, smo se dogovorili, da ga v najkrajšem možnem času ponovno skličemo. Dvakrat smo poskusili v mesecu juliju, pa nam zaradi dopustov ni uspelo. Kljub dogovoru se nam ni uspelo sestati niti avgusta. Na podlagi Tvojega razgovora je verjetno kar precej bralcev dobilo vtis, da si svoj predlog reorganizacije godb na pihala ponujal tako ZKO kot občini, kjer se z njim nismo hoteli ukvarjati. Takšna je morda tudi Tvoja osebna ocena. Vendar dejstva govorijo drugače. Kot predsednik ZKO ne poznam nobenega Tvojega pisnega predloga glede reorganizacije godb na pihala, niti mi ni znano, da bi se kdaj poskušal osebno sestati z mano, da bi mi predstavil svoj predlog. Vse, kar sem vedel o Tvojih pogledih glede delovanja godb, je bilo Tvoje jasno in nedvoumno stališče o nujnosti oblikovanja ene same godbe na pihala. S Tvojim predlogom, kako izpeljati reorganizacijo, se prej nisem mogel ukvarjati, ker sem se z njim seznanil šele v tedniku Zasavc. Morebitni očitek, da bi moral kot predsednik ZKO nameniti več pozornosti vprašanju reorganizacije godb na pihala, kljub temu, da sem nekaj malega poskusil narediti, delno sprejemam. Vseeno sem globoko prepričan, da obdobje intenzivnih priprav na izvedbo slavnostnega koncerta ob 140. letnici Rudarske godbe ni bil najbolj primeren čas za urejanje tako kompleksnega in občutljivega vprašanja. Ta naloga, pri kateri bo moral vsak prevzeti svoj del odgovornosti, je sedaj pred nami. To, da ste se, kot slišim, z UO uspeli dogovoriti glede Tvojega nadaljnega sodelovanja pri vodenju Rudarske godbe, je zame vzpodbudna novica in obet, da bomo uspeli doseči skupni cilj -oblikovanje kvalitetnega orkestra "pleharjev" v Hrastniku. Drago Kopušar, predsednik ZKO Hrastnik Čemšenik Čemšenikslovi po marsičem, če se ozremo v zgodovino. Ne bom komentiral zgodovine, poudari bom le, da je izpod Čemšeniške planine veliko let nazaj prihajal najboljši sir v Sloveniji. Čas je veliko spremenil tudi na tem področju, mnogo se je pozabilo in se ni ohranilo. Čeprav nekateri skušajo ponovno oživiti to in ono in s tem pripomoči tudi k razvoju turizma, ki je tu čisto zamrl. Presenetilo me je, ko se je v vasi Razbor pod Čemšeniško planino ponovno pojavil domači sir na kmetiji Mikelj. Vsi mogoči že prihajajo ponj iz vseh bližnjih in daljnih krajev. Sir je dober in vesel sem, da se je stari običaj vrnil. Pošiljam vam še pesem, ki sem jo ob tej priliki spisal. Vaš redni bralec iz Ljubljane Spoštovani bralet Prosimo vas, da se nam še enkrat oglasite. Vaš naslov, ki je bil napisan na kuverti, smo namreč založili. Pesem bomo objavili, ko bomo kaj več napisali o domačiji, kjer znajo narediti pravi čemšeniški sir. Uredništvo m Videoslovenščina Čeprav smo Slovenci majhen narod, ima vsak kraj kakšno svojo govorno posebnost. Iz nje se radi norčujemo, včasih pa dobrim poslušalcem govornikov jezik pove, od kod prihaja. V svoj jezik radi vpletamo tujke in popačenke. Se še spomnite tistega vica o Jeseničanih, ki po hokejski zmagi rečejo: "Ejga, spet smo pobedivali!" Poslej lahko podobno slovenščino prebirate doma, na videokasetah. Video! Kakšno udobje in ugodnosti nam prinašajo iznajdbe in tehnični dosežki. Sploh ni treba več v kino! Rabimo le videorekorder in televizor. To počnemo lahko doma, sami ali v družbi, kar nam je ljubše. Zasedemo naljubši fotelj, pripravimo pijačo in jedačo in gledamo film takrat, ko i inaino čas. Film lahko gledamo neprekinjeno do konca, vrtimo nazaj in naprej, delamo odmore, ljubše prizore gledamo večkrat, vmes lahko zakinkamo in prespani prizor ponovno gledamo. Skratka, načinov gledanja je toliko, kolikor je gledalcev. Najprej si moramo film sposodili v videoteki. To ni težko, videotek je na pretek. Če da videotekar kaj na svoj ugled, potem posoja le originalne videokasete, piratske je že zdavnaj pospravil. Piratske videokasete so tiste, ki pridejo v videoteko preko tisoč posrednikov po nelegalni poti in nimajo plačanih avtorskih pravic. Zato tolarčki, ki bi jih morali dobiti ustvarjalci filma, cingljajo v žepih drugih ljudi. V naši republiki se že drugo leto "pospešeno" pripravlja zakon, ki bo uredil tudi to področje, zato so se nekateri videotekarji "to zadevno" že uredili. Slovenci nimamo velike filmske proizvodnje, v naših videotekah prevladujejo tujejezičniJi lini. Novi zakon bo zahteval, da bodo filmi slovensko podnaslovljeni. Trenutno lahko izbiramo: slovensko podnaslovljene filme, risanke, sinhronizirane v slovenščino, srbsko in hrvaško podnaslovljene in sinhronizirane filme. Svoje dopustniške dni sem želela popestrili s slovensko podnaslovljeni m filmom. Izbrala sem Klarino srce (Clara's Heart). Od.Iadran filma ga je uvozila Lanterna iz Ljubljane. Že po ovitku sem sklepala, da bo film pravi. Američani znajo delali tako lepe drame. Črna Jamajčanka, služkinja Clara, pomaga belemu ameriškemu dečku prebroditi čas, ko se njegova starša, po smrti sestrice, še ločita. Zgodba se je začela, prizori so bili lepi. Nenadoma pa sem ugotovila, da kljub temu, da pozorno berem podnapise, vsebine ne razumem. Slovenščina, ki jo berem, je drugačna od tiste, ki sem jo navajena. Film vrtim nazaj in berem še enkrat. Stavki so zapleteni in čudni: Ena Jamajčanka se zaželela domače kuhinje. Raje porabite denar na golf žogice kot pa na nove srajce. I nehaj se sam sebi smiliti in svojo nejevoljo otepati na druge. Salon Li je prekrasan. Če ne daš, da te uredim, grem domov. Ne dotikajte je! In zelo mi je do njega. Potem sem si ogledala še nekaj filmov istega uvoznika. Zdaj že kar dobro obvladam novo videoslovenščino. Če me povprašate, kje imam spravljeno svoje prevozno sredstvo, lahko pogovor poteka takole: "Kje držiš ti svoje kolo ? " "Ne rabiš vedeti, če pa že inzistiraš, v kleti!" Joža Konjar Milanova kost Lokalno samoupravo naj bi še bolj približali potrebam ljudi; lepo in prav. Jo bo mogoče približati le z ustanavljanjem velikega števila občin ali tudi z nekaterimi drugimi merami, sklepi, ukrepi... ? Nenazadnje jo je mogoče približati tudi s take vrste decentralizacijo, ki bi občinam prepuščala številne pristojnosti in jim hkrati zagotovila dovolj finančnih virov za redno delo. Ne, tega ne bomo doživeli. Že v sedanjem, recimo mu kar starem sistemu, se vedno več pristojnosti in finančnih virov iz občinskih proračunov seli v državne sfere. Srečujemo se celo s tein, da Rebublikaše pušča občinam posamezne pristojnosti, denar, ki so ga občine za to prejemale pa se jim je zdaj odvzel. Sedaj imamo v Sloveniji več vrst občin; tiste z močnejšim vplivom dosegajo veliko več sredstev za svoje potrebe kot manjše. Razlike v porabi na prebivalca so znašale po občinah zaradi že omenjene centralizacije celo do sto in več odstotkov. Zato ni naključje, če tudi pri nas ugotavljamo, da smo v podrejenem položaju in takih je še kar nekaj deset v Sloveniji. Obljube o spremembah meril za financiranje javne porabe so ostale menda samo na papirju, kot so ostali tudi obeti nekaterih strank, da bodo temu problemu namenile veliko več skrbi, kot drugim, obrobnim vprašanjem. Za prihodnje leto so obeti menda še slabši. Občine naj bi imele za okoli 20 do 25 odstotkov manjše dohodke in v tem okviru bomo šli v ustanavljanje novih, manjših občin in po možnosti že opravili tudi nove volitve. Vsi, ki spremljajo priprave in dogajanje v parlamentu, bodo modro ravnali, če bodo v svojih okoljih opozorili občane, da bi kazalo trikrat premisliti, preden bi se odločali o svoji občin i. Tako kot z.daj kaže, bodo sila revne že sedanje, kaj šele nove. Naj mi bo dovoljeno s tem v zvezi omeniti Španijo, ki je sledila Evropski listini in ustanovila množico manjših občin. Pred leti so mi občinski možje na Mallorci, sredozemskem otoku, pripovedovali tudi o tem, kako mačehovsko jim država odmerja denar za javne potrebe. Zato si skušajo pomagati na najrazličnejše načine. Med drugim se lotevajo tudi podobnih akcij. Nekajkrat med poletnimi meseci menjajo dovoljeno parkiranje osebnih in drugih vozil na desni strani, prihodnji teden pa na levi. In ker odloke o tem bolj sramežljivo objavljajo, imajo prometni policisti zelo veliko dela z izrekanjem denarnih kazni za napačno parkiranje. Pri tem niso izvzeti niti tujci, kajti odlok je odlok in jasno, da ga morajo upoštevati tudi tuji turisti. Stevrste "dajatvami" si občine naberejo čedne kupčke denarja za javne potrebe. Morda se bomo tudi pri nas lotevali podobnih načinov pridobivanja prepotrebnega denarja, kajti vozil je vse več, parkirnih površin pa vse manj. Milan Vidic Trditev v naslovu je bila marsikomu jasna takoj, ko je prišlo do prvega govorenja okrog odlaganja pepela v Zasavju. Spomladi v Hrastniku in v Zagorju poleti je bila tema okrog pepela zelo vroča. Hrastniški pepel je majal celo občinsko vlado in se razpletel v dokaj mirno ocenjevanje realnosti. Zagorski pepel je pač pokazal, da poleg treh občin v ožjem Zasavju (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi) obstaja še ena - Rudnik. Zaenkrat ne vozijo ljubljanskega pepela ne v Hrastnik ne v Zagorje. V Hrastniku bodo v naslednjih tednih preko občinske ekološke komisije ocenili rudniški projekt, v Zagorju pa so ustavili dovažanje. Menda najprej zaradi povsem preprostega vzroka - v ljubljanski Toplarni niso "proizvajali" pepela. Kasneje pa se je zadeva še drugače zapletla. Zasipavanje rešitev za Rudnik V Hrastniku nameravajo s pepelom zatrpavati razpoke, ki povzročajo vdor vode v rove in so v tesni zvezi z ogromnimi težavami, kijih imajo rudarji z vdori vode in mulja. Druga težava je stik jamskega zraka s površjem, kar povzroča obsežne jamske ognje. Seveda so zaradi lega močno ogroženi rudarji. Resnici na ljubo pa je tudi proizvodnja zaradi tega manjša in predvsem dražja. Površina je na nekaterih delih v hrastniški občini (pa tudi v Trbovljah) razpokana, razpoke in delno podori (lijaki) pa pomenijo neposredno povezavo površine z globino. V rudnikih bi radi ubili dve muhi na en mah. Znebili bi se odvečnega pepela, povsem resno pa hi radi raziskali možnost uporabe pepela za zatrpavanje razpok in tudi uporabno vrednost pepela v jamah. Uporabnost pepela V projektu Rudnikov rjavega premoga sopodali nekaj možnosti ustrezne uporabe pepela. Ob mešanju z vodo ima elcklrolilterski pepel podobne lastnosti kot beton. Ce mu dodajo še cement, je nastala masa izjemno trdna. Z dodajanjem apna in aditivov pa nastane mešanica, ki jo lahko uporabljajo kot injcklirno maso, malto za omet ali polnilo za jamsko podgradnjo. Pepel po trditvah te študije v svetu uporabljajo v rudarstvu v velikih količinah, podobno pri nas v Velenju, v slovenskih rudnikih rjavega premoga pa prece j manj. Vzrok je menda preprost: mešanice zaenkrat pripravljajo le v Velenju (pakirajo jih v vreče), so pa precej drage, da o prevozu ne pišem posebej. Mešanice pepela ne prepuščajo vodo. Namen preizkusa S poskusnim zatrpavanjem razpok v Hrastniku nameravajo v RRPS proučiti možnosti uporabe pepela v rudnikih za izdelavo stebrov, utrjevanje podgradnje in zapolnjevanje površinskih posledic rudarjenja. Stebre izdelujejo zato, da preprečijo prenašanje jamskih pristiskov na odprte jamske prostore in zato, da sprejmejo del pritiskov, ki bi drugače obremenjevali jamsko podgradnjo. Podgradnjo utrjujejo zalo, da povečajo obstojnost objektov, predvsem pa zato, da preprečujejo jamski ogenj in dotoke vode. Na površini pa "rudarji" zapolnjujejo predvsem kadunje površinskih kopov in ugreznine, ki nastanejo zaradi jamskega odkopavanja. V RRPS hi radi s poskusom zvedeli, kako se bo pepel obnašal na površini in v jami, kakšne so možnosti transporta v jamo in kaj sploh pomeni uporaba pepela. Preizkusiti bo namreč treba tudi, ali bo pepel varen za delo v jami. Da se ne bo vrnil rudarjem kot bumerang v obliki vdornega materiala. Kako v Hrastniku V RRPS so torej izdelali projektno dokumentacijo za v Hrastniku dogovorjeno (na IS in v skupščini) poskusno zatrpavanje razpok. Študijo bodo sedaj pregledali člani občinske ekološke komisije, ki jo vodi Mar jan Dolanc. Potem se bodo dogovoril i, kdaj, kako in s kakšno kontrolo bodo opravljali poskus. Rudarji imajo izdelan tudi program meritev emisij pri zapolnjevanju razpok - merili naj hi zaprašenost, vpliv na vode, hrup, tudi emisije ionizirajočega sevanja. Transport in zasipavanje naj bi potekalo v zaprtih sistemih. Najprej naj bi zasipavali na B latah, nasip hi dopolnjevali in ga prekrili s humusno plastjo. Sevedarazmišljajotudi o širši uporabi pepela (če sc bo v jamah obnesel). V državah, kjer na veliko uporabljajo elektrofiiterski pepel (ga ne deponirajo), sc s kondicioniranjcm pepela za uporabo ukvarjajo posebne firme. Pepel prevzamejo v elektrarni, v svojih obratih izdelajo ustrezne mešanice in jih potem prodajajo uporabnikom. V Zasavju bi morali mešanice izdelovati sami. Tudi v Zasavju nameravajo voziti pepel v zaprtih tovornjakih - cisternah. V času poskusnega zapolnjevanja pa nameravajo vozili pepel (bo navlažen) z odprtimi kamioni, prekritimi s ccrado. Zasipne postaje na površini so običajno avtomatizirane, presipavanje iz kamionov v silose in naprej preko dodajalnikov in cevovodov v jamo pa poteka brez stika z zunanjostjo. Tudi v jami je zapolnjcvalna postaja izdelana podobno. Takšna hi bila tehnologija tudi ob večji uporabi pepela v zasavskih jamah. V RRPS zatrjujejo, da ne bodo silili s poskusnim zasipavanje skozi zid - poskuse nameravajo izvesti v skladu z dogovori. Obenem pa opozarjajo, da je za odkopavanje premoga tudi to eno od življcnskih vprašanj rudarjenja v Zasavju. Na hrastniškem področju je namreč v vseli letih precej preveč težav zaradi vode, mulja, ognja... Kaj pa Zagorje V Zagorju je odlaganje pepela druga zgodba. Tam so jamsko reševanje težav približali nebesom. S pepelom naj bi uredili letališče. Zapletlo sc je pri upravnem postopku, kjer pravzaprav nihče ne ve točno, kdo pije in kdo plača. Za ene velja rudarski zakon, za druge predpisi o urejanju okolja, v veliko pomoč niso ne medobčinski inpšcktorji ne republiška ministrstva, ki so jih prosili za pomoč. Zagorski IS je zahteval, da RRPS za ureditev letališča(prostornaRuardiju ima v najemu zagorski Aeroklub) dobi lokacijsko dovoljenje. Na rudniku trdijo, da je za tak poseg pristojna republiška rudarska zakonodaja (gre za urejanje površin, poškodovanih z rudarjenjem). Od pristojnega republiškega organa takšno odločbo rudarji imajo, zatrjujejo. Včasih (še pred dvemi leti) je veljalo, da je poleg rudarske zakonodaje treba pri urejanju površin upoštevati tudi zakon o urejanju prostora. Menda je dosedanji dovoz pepela (1904 kuhikc) črna gradnja... Člani zagorskega IS so naložili RRPS študijo o vplivih pepela na okolje, meritve glede pepela pa bo naročila občina. O razpletu zgodbe ho verjetno ka j kmalu znanega kaj več, saj bodo v TOL spet kmalu pričeli "proizvajati" večje količine premoga. Usoda rudnikov Med rudarji je čutiti v zadnjem času nelagodje, saj sc vse bolj bojijo za svojo usodo. Pripravi jena prva inačica energetske strategije Slovenije jihjcsiccrpolnomočno upoštevala, razen rudnikov, za katere je že dogovorjena maša zadušnica. V zadnjem času pa sc pojavljajo vse glasnejša razmišljanja o še manjši proizvodnji premoga (le 700.000 ton letno), kar hi lahko navsezadnje nakopali kar v trboveljskih jamah. Za 1,2 milijona ton (skupna proizvodnja trboveljskih in hrastniških jam) bi namreč rabili tudi primernega porabnika. To trboveljska TET s starim 125 megavatnim blokom čez nekaj let ne bo več, nov blok (150 do 180 megavatni) pa pomeni precejšen poseg v republiško blagajno (nemogoč brez primerne tuje finančne inckcijc). Oh lem seveda v rudnikih opozarjajo, da hi zaprtje hrastniškega rudnika pomenilo tudi nož v hrbet trboveljskemu. Kol ponavadi zasavske razprtije nič kaj blagohotno ne vplivajo na sive celice ljubljanskih škriccv. Zasavci smo tudi okrog rudniških in ohrudniških lem pametni vsak zase. Prepametni zase in neumni kot konj za centralo. Vendar tako pač je. Medtem, ko sc nekateri kregajo kot hudič za domačim ognjiščem in pridejo v belo Ljubljano v istem avtomobilu, sc Zasavci raje osirajo po glavnem mestu... Za konec Pepel torej ho. Tako in nič drugače. Morda bo kdo izgubil svoje iluzije oh tem, da to mirno zapišem. Morda... Vendar je treba v istem mahu zapisati tudi to - tisti, ki so sprejeli odločitve o pepelu, so nase sprejeli težko odgovornost. Prepričan sem, da bodo tudi v novi državi težko koga povlekli za jezik. Vsekakor pa bomo sklepe o tem shranili v uredništvu Zasavca. In pripisali imena tistih, ki so jih sprejeli. Upamo, da ho Zasavc živel dovolj dolgo. Zgodbe o pepelu pa še vedno ni konec... Marko Planinc, foto: Branko Klančar Uredništvu in bralcem Jetrnic Odgovorni urednik Zasavca bi sc za izčvekano dejstvo, da Jetrnice objavljajo izmišljotine, lahko opravičil s pctdesetlist-nim, namesto s stolistnim zvezkom. Vsemu, kar v Jetrnicah preberemo, res ne gre brezpogojno verjeti. O tern, kaj sem rekla v zvezi s študijami Instituta Jožef Štefan, Jetrnice navajajo "resnico", ki ni čisto prava. Bilo je takole: Aeroklubu v Zagorju je lani občinska služba izdala odločbi za priglasitev naslednjih del: planiranje obstoječega zemljišča, humuniziranjc in za travi le v steze ter ureditev odvodnjavanja. O elektrofiltrskem pepelu ni bilo govora. Aeroklub se je naknadno odločil, da bo svojo stezo "humuniziral" prav z njim. Samoodiočitev so utemeljili s tem. da je pepel zanje zelo poceni "humus", da je okolju neškodljiv pa potrjujejo analize Instituta Jožef Štefan. Pri tem so mahali s šopom papirjev. Kakšne analize so to. kdaj so bile opravljene, v katerem okolju in v kakšnih pogojih, bi moral človek ugotovili z razdalje pet metrov - razdalje med mano in predstavnikom rudnikov na seji IS. Rekla sem. da mi ime instituta samo po sebi še ne vliva zaupanja v pepelih projekt. Analize bi želela videli in sc o navedenih dilemah prepričati. Po treh tednih sem kopije študij dobila in se prepričala, da stvari niso tako preproste, kot se je zdelo letalcem in nekaterim drugim Zasavcem. Institut Jožef Štefan ta hip opravlja analizo razmer na Ruardiju. V začetku novembra bodo rezultati znani. Pri vsem tern pa ne gre spregledati poglavitnega, da se je pepel iz Ljubljane dovažal kljub temu, da smo prebivalci Zasavja že nekajkrat povedati, da imamo čez glavo že "svojega" pepela, jalovine. S02-ja. črnega in belega prahu, lahkih in težkih kovin, klora, flora, broma... "Svojega" sem napisala v narekovajih zato. ker je tudi naš, zasavski pepel, pravzaprav vseslovenski. Zadržuje in kopiči se v Praprotnem, najčistejša oblika energije (elektrika) pa je na razpolago rojakom širom domovine. Že zato bi se nam Slovenci morali zahvaliti. Pripeljani pepel predstavlja hribček v primeri z goro v Prapretnern, pa tudi v primeri z goro, ki bi nastala, če bi jo zgradili iz Barjanskega pepela. Da ne gre morda za test, kako odporni smo Zasavci proti odpadkom od drugod. Če bomo brez škode prebavili to dozo, lahko pričakujemo naslednjo itd. Od Jetrnic sem zašla k dozam odpadkov, se opravičujem. Marinka Draksler Varstveno delovni center Zagorje se je razvil iz delavnic pod posebnimi pogoji. V njem delajo duševno prizadete osebe izzasavskih občin. Ana Režun, sedanja direktorica centra, je našla v tem okolju samo sebe. po poklicu je defektologinja, ki se z vsemi starostnimi skupinami tovrstne populacije ukvarja že 21 let. Njen pogled je vedno usmerjen naprej. V delo uvaja novosti, ne prisega na večno znane resnice in skuša ustvariti primerno vzdušje za prijetno počutje delavcev centra. Posebej pa skrbi tudi za tesno povezanost s svojci, saj pravi, da posameznik težko uspe kot posameznik -brez vključevanja ljudi, ki živijo v njegovem okolju. Vaša delovna skupina bo kmalu praznovala deseto obletnico. V tem času so nastale velike spremembe. Kakšne potrebe so vas vod ile k aktivnostim in katere novosti sc vam ponu jajo? Nekdaj privatna hiša je bila pred leti prenovljena z majhnimi sredstvi. Za takratnih 21 varovancev je tisto zadostovalo. Število varovancev pa je naraščalo in pogoji dela so bili vedno slabši. Leta 1990 smo seodločili za širitev. V občinah smo dobili trdno moralno podporo, izvedbe pa žal ni bilo. Ko smo postali samostojni zavod, smo pripravili finančno konstrukcijo, po kateri naj bi tretjino sre-l štev pokrivale občine, ostalo pa republika. Mlini so dolgo mleli, ministrstva so se reorganizirala in minili sta dve leti. V letošnjem letu smo sredstva dobili in v stavbi imamo sedaj še enkrat toliko prostora. Pogoji našega dela so postali neprimerljivi s prejšnjimi. Delavnice so svelle in prostorne, skupine so lahko manjše. Za primerjavo naj povem, da smo prej enako količino izdelkov za Elektroelement delali tri tedne, sedaj smo to naredili v treh dneh. Dokaz, kako urejeni prostori vplivajo na dobro počutje. S» bili varovanci, ki jim vi pravite sodelavci, veseli novih prostorov? Seveda. Lctosjebil zanje dopust kar predolg. Nenehno so spraševali, kdaj že bodo lahko začeli z delom. Niso si predstavljali, kakšni bodo prostori, še posebej, ker smo pred dopustom, ko smo sc že pripravljali nagrad njo, delali v nemogočih pogojih. Veseli so. Sedaj vidimo, kaj urejeno okolje pomeni za vse, ludi za tiste, ki tega morda niso vajeni. Ali vaš zavod pokriva celotne potrebe Zasavja? Ne. Računamo, daje v našem zavodu okoli dvajset odstotkov te populacije. S prenovitvijo računamo, dahi tu lahko delalo 60 ljudi, sedaj jih je 45. Investicija gotovo ni bila poceni. Pred leti je bila stalna praksa odpirati nove proizvodne prostore, pa.se je ustavila. Vam je pri tej zmagi pomagala funkcija vašega moža, ki je bil ob vaši odločitvi župan Zagorja? Res nam je prejšnja občinska struktura, ki je delala na razdelitvi celotnega vzgojno, izobraževalnega zavoda, pomagala z idejo, da hi naše delavnice postale samostojni zavod. V začetku smo se zaposleni spraševali, ali smo sploh sposobni biti samostojni. Kaj pa, če bi propadli. Nismo mislili nase, pač pa na naše varovance, za katere je to edina dobra oblika dela. Prav mož je bil tisti, ki nam je dal nekak moralni šok, ko je dejal: Če ste tako zanič, potem je pa škoda, da sploh kaj počnete. To nas je zbudilo. Pobuda je bila ob pravem času, kajti takrat je bil sprejet zakon o zavodih in tako smo sedaj kot zavod financirani neposredno iz republike. Človek ob delu enostavno ne najde časa, da bi bil pogumen. Ob svojem dvajsetletnem delu z otroki in prizadetimi sem se počutila dovolj močno, nikdar pa nisem razmišljala o vodenju. Nobenega znanja nisem imela na tem področju in tu mi je bil mož velika opora. Nismo sicer zato lažje prišli skozi določena vrata, vedeli pa smo, skozi katera moramo vstopiti, kaj je treba prej narediti. Sama tega ne bi zmogla. Nismo pa zaradi njegovega županstva dobili več denarja. Tega pa ne. Torej je tudi pridnemu in sposobnemu človeku potrebno dati injekcijo poguma. Vsekakor. Inonjepogum dajal marsikomu. Spodbujal je k podjetništvu. Tisti, ki mu je verjel, je tudi uspel. Tudi mi smo kot zavod zadovoljni. Dobili smo tisto, kar smo želeli. Vam je poleg občin in republike še kdo priskočil na pomoč? Investicija je v celoti pokrita, tudi opremo smo nabavili. Zanjo smo dobili sredstva s strani Zveze društev za pomoč duševno prizadetim. Zelo so nam stali ob strani Zagorjani, tudi Trboveljčani, predvsem krščanski demokrati. Ko smo še razmišljali o bivalni skupnosti v naši stavbi, smo se pogovarjali tudi z župniki, ki imajo možnost velikemu številu prebivalcevpovedati,kakšne so naše potrebe. S to pomočjo smo zbrali 136.000 tolarjev. Pa boste organizirali bivalno skupnost? Žal za to še nimamo vseh pogojev. Je pa to naša naloga v prihodnje. Vedno, ko nekaj žc narediš, moraš začeti z novim. Za ta denar pa smo naročili štiri invalidske stole, da bodo lahko tisti, ki so stalno na vozičkih, tiste ure, ko bivajo v zavodu, sedeli in delali v boljših pogojih. Zakaj smo si premislili gledebivalne skupnosti? Ta trenutek so takega bivanja potrebni le štirje naši varovanci, karjepremalo. Za dva, štiri ali pa več je potrebna kuhinja, pralnica, popoldansko in nočno varstvo, fizioterapija... Stroški so zelo visoki. Misli pa vendar nismo opustili. Ko bodo potrebe večje, vsaj osem ali deset stanovalcev bi v taki skupnosti morali imeti, se bomo spustili tudi v to. Lokacijo bomo našli drugje, saj smo spoznali, da v isti hiši ni dobro delati in stanovati. Vaš kolektiv poznam že nekaj let. Pri delu, kjer bi marsikdo obupal že po nekaj d neh, vztra jate.skupaj, se odlično razumete, iščete vedno nove cilje, vaši obrazi so nasmejani. Kje ste sami našli motiv, da ostajate, da greste naprej? %smc Sama se niti ne sprašujem o tem. Čudovito pa je, če človek najde sebe. Silno rada delam z otroki. Enaindvajset let delam na tem področju, z vsemi starostnimi skupinami. Vedno sem skušala staršem povedati, naj dajejo otrokom tedaj, ko jih imajo pri sebi. Naučiti jih moramo živeti, da bodo nekoč lahko samostojni. Še kot vzgojiteljica sem se odločila za študij defektologije, kasneje sem delala v razvojnem oddelku in ob svojem delu s temi otroki sem postajala optimist, kajti z njimi se je dalo veliko naredili. Scvedajebilo v to delo vloženega ogromno truda in volje. Ustrezno obravnavanje ob tem pa je nujno sodelovanje staršev, da velike rezultate. V teh delavnicah pa so odrasle osebe. Tu delamo. Hočemo biti povsem normalni in gremo se podjetje. Brez sodelovanja stršev tudi tu ne moremo. Razložili smo jim, da ima njihov otrok roke, da lahko dela tisto, za kar je sposoben. Po mnhogih letih smo dosegli, da starši doma svoje otroke spodbujajo, nič več se jim ne smilijo in živijo v tistem svetu, v katerem živijo vsi ostali. Tudi plačani so po delu in uspehu. Nič več nam ni vse podarjeno. Naša delavnica ima dva programa. Bdenje kooperacija, naročniki nas radi poiščejo, saj smo dovolj kvalitetni in spoštujemo roke. V lastnem programu pa izdelujemo izdelke, kijih lahko ponudimo na trgu, sami postavljamo ceno, ki pa ješč vedno konkurenčna. Pa optimisti, smo pri nas. Najtežje je bilo dočakati prvi uspeh. Ta ti pritrdi, da se je splačalo čaktjti. Naprej ni več tako težko, ne glede na čas. Naši gojenci sc gibljejo po Zasavju, gredo tudi v tujino, gredo v kino, na koncert, normalno živijo. Uspcliste, da se ne počutijo več drugačne, kako pa jih gleda svet? Ali še zijamo za posameznikom, ki je na videz drugačen? Če bi jih skrivali in z njimi ne bi nikamor šli, bi okolica reagirala. Ker pa med nami živijo, niso nič nenavadnega. To je vzgoja okolja in tudi staršev, ki svojih otrok ne zadržujejo več le doma, pač pa gredo z njimi na cesto, na dopust, med ljudi. So med nami, nič drugačni od nas. Organiziranje podobnih zavodov kot je vaš, je torej nujno. Brez dvoma. Še posebej danes v razviti družbi. Nekdaj so se več gibali, so delali, pa čeprav šobili na kmetiji za hlapca ali deklo. V mestih so bili obsojeni na kot v stanovanju. V Sloveniji je 34 takšnih skupin, med njimi štirje samostojni zavodi. Pri nas v prihodnje na tej lokaciji zavoda ne bomo širili, kajti prevelike skupine niso tako učinkovite, morda pa bomo v občinah ustanovili dislocirane skupine. S tistim, kar smo dosegli v Zagorju, smo zelo zadovoljni. Pred desetimi leti je bilo delo praviloma zastavljeno. Srečajc, da skupaj že ves čas delamo z optimizmom, pa čeprav j c ta kdaj videti nerealen. Naš moto je: delo je ljubezen, ki postane vidna. Skoraj ves čas ste govorili v množini. Očitno cenite skupno delo in uspeh, ki izvira iz vaše enotnosti. Vsaj nekoliko pa hodite za trenutek Ana Rcžun, ki je sicer našla pravo delovno smer v življenju, ostaja pa vendar tudi ženska, bitje, ki živi tudi po službi. Življenje in delo sta tesno povezana. Ko ima človek vsa področja uravnotežena, je zadovoljen. Te službe na primer ne bi mogla tako opravljati, če ne bi bila človek kot sem. Takšna sem tudi doma. Ker imam rada otroke, mi ogromno pomenita moji Špela in Polona. Vse iz sebe sem jima hotela dali. Našla sem delo, ki ga rada opravljam, to ni vsakomur dano. Vse to je sreča in jaz sem srečna. Vedno sem hotela biti dobra mama, dobra žena in dobra delavka. To je pomagalo, da sem imela možnost najti sebe. Kaj hi po vaše rabili v občini, da bi potrgane nitke spet povezali in bolj zadovoljno živeli? Kaj hi vi naredili, če hi lahko bili dobra vila? Ogromno bi sc dalo napraviti. Manjka nam ljudi z idejami. Moram spet omeniti, dajihje imel moj mož ogromno. Žal idej ne znamo pravočasno sprejemati. Pri nas bi morali stvari gledati bolj vsebinsko, ne toliko politično. Upam, da bodo v Zagorju še takšni ljudje. Tudi sedanji župan Matjaž ima lepe ideje, dovolj sc potrudi. Žal pa bo pri nas vsak doživel neuspeh, če za seboj ne bo imel množice. Sam nihče ničesar ne zmore. Sicer pa menim, da imamo prihodnost in daje naš konec Slovenije čudovit. Ni me strah za prihodnost naših otrok. Bolj me je strah za odnos otroci - starši. Najti bomo morali pot, kako dopovedati staršem, da so otroke spravili na svet in da jim morajo za življenje dati doto. Pa ne v denarju, pač pa morajo z otrokom rasti, ga učiti za življenje, mu kazati dobro pot. Najprej pa bo treba najti pot do staršev. Danes so številni čudoviti in normalni otroci žal samorastniki. Pa so vendar samo otroci in potrebujejo nekoga, ki jih bo vodil do samostojrfosti. Tu pa smo posamezniki nemočni. Ivana Laharnar, foto: Tomo Brezovar Novi prostori VDC Zagorje. Tu je organizirano zaposlovanje odraslih duševno prizadetih oseb, ki se ne morejo vključevati niti v običajne, niti v invalidske organizacije. Lani so bivše Delavnice pod posebnimi pogoji postale samostojni zavod, eden izmed štirih v Sloveniji. Zavod, ki rešuje potrebe štirih občin - Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Litije, je z adaptacijo bogatejši za 180 kvadratov. Prenova je bila finančno breme občin in v večini republike. Skupaj s strokovnim vodstvom je v zavodu zaposlenih 50 delavcev. Kljub velikemu zanosu ob spoznanju, da jim je pot k samostojni organiziranosti omogočilo pravilno zadano s,roKo.no de,o. s »a.enm so dober zg,ed in vzorec pri ustanavljanju novih centrov po Sloveniji, pa nikoli ne pozabijo poudariti velikih zaslug za nastanek in razvoj delavnic delavcev Osnovne šole dr. Slavka Gruma in predvsem ravnatelja Valentina Kralja. I.L, foto: Tomo Brezovar 7I&MC Pod hribom 2 61431 Dol pri Hrastniku Tel.: 0601/43-540 Fax.: 0601/43-160 ŽELEZNINA KOZOLE * LiU ußJ du 25,U za gotovino na čeke 1+3 PRALNI STROJ GORENJE 604 PRALNI STROJ GORENJE 606 PRALNI STROJ GORENJE 060 PRALNI STROJ EVROTECH 40.900.00 47.600.00 45.360.00 44.100.00 43.990.00 49.990.00 48.384.00 47.040.00 1+2 BTV Gorenje Mercury 51 cm TTX 41.260,00 44.481,80 Gospodinjski aparati -10% popusta Mešalne baterije ARMAL -15% popusta Bojlerji TIKI - 5% popusta Mehčalec SILAN 11 193,50 Pralni prašek WEISSER RIESE 3kg 700,00 Podjetje za trgovino, gostinstvo in turizem, d.o.o. Pugljeva 25, Ljubljana, PE zagorje, Kolodvorska 6 Vas obvešča, da smo odprli diskont MERCATINO kjer vam po ugodnih cenah nudimo: - tekstil - keramiko - porcelan - kristal - kuhinjske pripomočke - igračke Nudimo vam možnost plačila na več obrokov! Pri gotovinskem nakupu nad 30.000 SIT imate 10% popusta! SALON POHIŠTVA T Obrezija 19, 61411 Izlake tel.: 0601/73 631 -KUHINJE - DNEVNE SOBE - MLADINSKE SOBE - PREDSOBE - SEDEŽNE GARNITURE - JEDILNICE - SPALNICE - PISARNIŠKO POHIŠTVO - AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ MARLES ( 22% POPUST GOTOVINSKO PLAČILO); - AKCIJSKA PRODAJA DNEVNIH SOB ALPLES (30% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO). - SPALNICE ŽE OD 89.500 SIT DALJE. - KLUBSKE MIZE, STOJALA ZA ROŽE, STOJALA'ZA TELEFON, VSE IZ MEDENINE - PISARNIŠKI STOLI IZ UVOZA/ delovni čas: 9.00-12.00,14.00-19.00; : sobota: 9.0012.00 Mvrnsmms maloaj T ..JBL- V'- *- •» 1 RENAULT NOVO KREDITI R+13.5%, 3 leta, lahko tudi brez pologa. POZOR UGODNEJŠE CENE ZA RENAULT CLIO ■ NA ZALOGI R-5 CAMPUS, CLIO, - RENAULT EX PR ES KOMBI. !E RABLJENA VOZILA: ■ R-4GTL 7/91 61.000km 453.600 SIT ■ KADETT 1.7DGL LIM 2/91 29.600km 1.297.300 SIT JUGO 55 KORAL 5/89 35.574km 336.000 SIT R-19 TSE/5V 5/91 21.800km 1.311.450 SIT JUGO 45A /86 38.260km 184.590 SIT Z-128 6/87 371900km L 252.000 SIT Dan slovenskih planincev 93 Planinska zveza Slovenije seje letos odločila, da bo po nekajletnem premoru nadaljevala s prireditvijo ob dnevu planincev. Zadnja leta je bilo organiziranje te prireditve prepuščeno posameznim planinskim društvom in meddruštvenim odborom na posameznih območjih. PZS in PD Kamnik sta preteklo nedeljo prirpavila osrednjo proslavo v Kamniški Bistrici. Udeležili so se je tudi člani PD iz Zasavja, nekateri tudi z društvenimi prapori. Na tej proslavi so počastili 100-letnico Slovenskega planinskega društva in 100-letnico PD Kamnik. Proslava je potekala na prostoru pri Jurju na desnem bregu Bistrice blizu planinskega doma. V programu so sodelovali Mestna godba Kamnik, pevski zbor Lira, ansambel Koledniki,harmonikar Matičič in pevka Jožica Kališnik. Sodelovali so tudi planšarji in narodne noše. Pošta je ob tej priložnosti pripravila žig in spominski ovitek. Na stojnici je bila na voljo raznovrstna planinska literatura. Pripravili so tudi dobrote vseh vrst. Nekateri udeleženci so lep dan izkoristili tudi za izlete na bližnje vrhove. T.L. Tekmovanje zasavskih gasilcev V zadnjem obdobju lahko opazimo velik razmah gasilske dejavnosti. V soboto, 25. septembra 1993 sc bo pri Siporexu v Kisovcu ob 18. uri pričelo zasavsko meddruštveno gasilsko tekmovanje v dveh disciplinah. Poveijevanjeoziroma razvrščanje desetine in trodelni napad mokre izvedbe. Sodelovali bodo člani in članice (A in B skupine), mladinci in mladinke, pionirji ter veterani. Najboljše tri ekipe v posameznih kategorijah bodo prejele pokale. Prvouvrščcne desetine z regijskega tekmovanja gasilcev za Memorial Matevža Mačeta se bodo uvrstile na državno tekmovanje, ki ga bo organizirala Gasilska zveza Slovenije v naslednjem letu. Poveljnik zasavsko - regijske gasilske zveze Janez Grobovšek meni, da je v društvih čutiti živahne priprave na tekmovanje, kar pomeni, da bodo na manifestaciji gasilcev sodelovala številna društva. D. A, Invalidi se ne dajo Društvo invalidov Trbovlje se ukvarja z mnogimi vprašanji, ki se nanašajo na invalide, njihove pravice in obveznosti. Poleg tega organizirajo tudi rekreacijo v raznih oblikah. Skoraj vsak mesec organizirajo izlete,kj er združejejo prijetno s koristnim. Ta mesec spet organizirajo skupinski avtobusni izlet v Bohinj, ki bo 25. septembra. Ogledali si bodo slap Savica, planšarsko sirarski muzej, oglasili se bodo v Stari Fužini in ob vrnitvi tudi v Moravčah. T.L. PD Trbovlje -delo po načrtih PD Trbovljcje med društvi, ki štejejo največ članstva. Pa tudi dejavnost je zelo razvejena. Med najbolj bolečimi točkami je gotovo to, da članstvo v letošnjem letu ni poravnalo svojih obveznosti. Brez denarja je težko izpeljati obširen program. Kljub temu trboveljski planinci nedržijo križem rok. Investicijska dela v domu na Mrzlici s.o v zaključni fazi, urejena je cesta od Podmcje do Mrzlice, alpinistinčna šola poteka po programu, enako velja tudi krožek mladih plezalcev. Športni plezalci so dosegali na domačih in mednarodnih tekmovanjih precejšnje uspehe. Prednjačita Metka Lukančič in Vili Guček, ki sta tudi člana državne reprezentance. Delo mladinskega odseka bo z začetkom Šolskega leta znova oživelo v raznih oblikah. Markacisli v glavnem opravljajo svojedelo. Narejena in urejcnaje sprehajalna pot okoli vrha Mrzlice. Tudi na kulturno propagandnem področju je bilo storjenega kar precej. Izletniški od sek je organiziral številne izlete, nad 25 izletov pa so opravili tudi udeleženci izletniškega odseka pri Društvu upokojencev Trbovlje. Dogovorjeno je tudi, da bo društvo skušalo organizirati tečaj za mentorje na svojem področju. T.L. Izgnanci v Brestanici Vodstvo krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije v Trbovljah je za svoje člane pripravilo ogled Muzeja izgnancev in gradu v Brestanici, v katerem so Nemci med II. svetovno vojno urediti zbirni center taboriščnikov za načrtno izgnane prebivalce in politične zapornike ter internirance Spodnje Štajerske. Obisk je omogočila pa ga je skupščina občine Trbovlje. V Brestaniškem gradu sta jih prijazno sprejela kustosinja muzeja mag. Irena Fürst in predsednik IO društva Slavko Kunej. Izgnanci so po ogledu muzeja zavili na Dolenjsko in si ogledali tamka jšnje zanimivosti, druženje pa je bilo prav prijetno. R.M. TEDEN UPOKOJENCEV LITIJSKE OBČNE Litija: 18.9. bo planinski pohod Društva upokojencev na GEOSS. Start bo ob 8. uri izpred trgovine v Kresnicah. Ob 11.30 bo pri lovski koči Vače tekmovanje v vlečenju vrvi (ženska in moška ekipa). Pripravljajo tudi kulturni program. Litija: 18. 9. ob 7. uri tekmovanje ribičev DU pred ribiškim domom v Litiji. Litija: 20.9. kolesarjenje na 20km. Start izLitijcin Jevnice hkrati (ob 15.30). Cilj pri Prosenčevem mlinu ob 16.30. Dole pri Litiji: 21.9. ob 15. uri se na Dolah prične tekmovanje sekačev in žagarjev. Gabrovka: 22.9. oh 15. uri ne pozabite na tekmovanje koscev in grabljic v Gabrovki. Kresnice: 22.9. otvoritev razstave slikarskih in ročnih del. DRUGE PRIREDITVE Trbovlje: 26. septembra PD Trbovlje organizira skupinski izlet na Prtovč - Ratitovec in Soriško planino. Trbovlje: 16. septembra ob 17. uri Kinološko društvo Trbovlje organizira v svojih prostorih pod Ostrim vrhom malo šolo za vzgojo psov. Šentgotard: 18. septembra bo v gostišču Maček v Šentgotardu srečanje radioamaterjev Zagorja -S59DDD. Vse člane in ostale vabijo na prireditev, ki se bo. začela ob 9. uri. Organizatorji pripravljajo bogat srečelov, GostiščeMaček padobro hrano in pijačo. mm V mestih, kjer se stavbe ponašajo s častitijivnii letnicami nastanka, vodiči radi prikažejo stara mestna jedra. O domačem kraju dostikrat ne vemo veliko. Tudi nas posebej ne prizadene, če izginjajo hiše, ki so predstavljale dušo kraja. Tako na primer v Hrastniku nadomeščajo danes Uenetkovo, Birtičevo, Logarjevo hišo ali stari konzum zgradbe realsocialističnega značaja, ki delujejo povsem brezosebno. Malo bolje je na Dolu. Še največ starih kmečkih domačij srečamo na Brnici. Pred desetimi leti jih je kot srednješolec popisal zgodovinar Boris Goleč, ki je z veseljem natresel nekaj podatkov in kritičnih misli. V tem obcestnem naselju dolsko - brniškega področja je najstarejša hiša Cestnikova, ki ima nad obokanim vhodom letnico 1744. Stanovanje in hlev sla pod isto streho, deli ju le skupna veža. 250 let stavba ni bistveno spremenila podobe, drugačna postaja le njena namembnost. Zdaj je lastnik hiše Emil Povše. Tik ob Cestnikovi hiši je stara Jagrova lesenjača, ki nosi na tramu v "hiši" letnico 1781 .Večji kompleks predstavljalgričnikova domačija - po domače pri Pustu, ki nosi na tramu hiše letnico 1794, vendar je po izročilu del hiše še starejšega nastanka. Letnica 1791 na petokenskem kozolcu se nanaša na njegovo vzhodno krilo. Deloma je grajen iz plohov, ostankov starih savskih ladij, ki so prenehale pluti po reki kmalu 1849, ko so zgradili železnico. Star dvookenski kozolec iz leta 1797 srečamo tudi pri Perinu nad Brnico. Le streljaj pod njim j e najbrž še nekoliko starejši kozolec na Pinter - Jevšnikovi domačiji, ki spada po načinu gradnje v drugo polovico 18. stoletja. Hram z obokano vinsko kleltjo je Kržanov hram, ki ima letnico 1805 nad vhodnimi vrati. Pozornosti je vreden tudi kozolec iz 1852. leta. O kulturni dediščini na Brnici j c postal pozoren tudi Sandi Sitar v knjigi Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem. Predstavlja por- tal in stara vrata Mlinarjevega hleva, Mikličev hlev s slamnato streho in lopo iz 18. stoletja. Njihovi graditelji so si privoščili drag poudarek, ki je na preprosti kašči kazal nadih veljave in hrepenenja po lepoti. Na Dolu je manj zanimivih stavb, saj je povsem kmečka domačija samo še Žagarjeva, ki je zaradi požara in prezidav temeljito spremenila prvotno podobo. Kmetije so se še bolj kot na Brnici drobile do nespoznavnega in odstopale prostor malim polpreteklim domačijam. Po letu 1860 dobiva Dol kot staro župnijsko središče še podobo vaškega trga, središče krajevne trgovine, gostinstva in obrti. Kmečke domačije starega videza iz druge polovice 19. stoletja so še Jurjeva, deloma Kovačeva in Stopnikarjeva pred vhodom v Dolski kot. Njen leseni hram z obokanim vhodom ima letnico 1819. V aško jedro seje obliko vaio v krožni obliki okoli stare cerkve, ki je bila do leta 1895 obdana s pokopališkim zidom. Danes ga ni več, prav tako ne stare cerkve, novo cerkev so posvetili 1909. leta. Izprešnjega stoletja so na Dolu poleg omenjenih še štiri stavbe - od tega tri nadstropne hiše dolskih trgovcev in gostilničarjev, ki so bile prve nadstropne hiše v vasi. Najstarejši je gasilski dom, prvotna šolska stavba (1861), ki je služila svojemu namenu do zgraditve sedanje šole leta 1930. Iz leta 1867 je Dragarje va gostilna, nekoliko prezidana današnja Rižnarjeva hiša. Vzhodno krilo kmetijske zadruge, prvotno Peklarjeva gostilna, je nastala leta 1878, sočasno z njo pa tudi Šcnturjeva - Petrova gostilna, danes last Drganovih. Lcnckolikomlajša, zgrajena 1885. je Majcenova trgovina - zdaj "zgornja" Mercatorjeva trgovina. V začetku našega stoletjaso zgradili poslopje dolske hranilnice in posojilnice - danes gostišče Teksas. Posebna graditeljska vnema je zajela Dol v času gradnje dolske cerkve. V cerkvi sta zanimivi dve beneški mozaični podobi - Sv. Jurija in Sv. Frančiška ter'dva stranska oltarja - Sv. Barbare, zaščitnice rudarjev in oltar Brezmadežne Device. Iz istega časa sta tudi kapeli Sv. Janeza ob gasilskem domu in Pustova kapela na Brnici ter dolsko župnišče (1911). Urbanističnim preuredbam zadnjih let sta se umaknili Drakslerjeva poštna hiša in leta 1905, kjer stoji "zlata" hiša in Erjavčeva iz leta 1911, na mestu "diamantne" hiše. Proti vzhodu ob cesti v Šmarjetojc v začetku stoletja nastalo še sklenjeno obcestno naselje z Drakslerjcvo hišo (PTT), Brinarjevo - Kirhma-jerjevo, Koritnikovo - Povšetova - na zgornji strani ceste. Na spodnji strani je stala starejša Pustova gostilna J'rčka, ki sojo podrli in na tem mestu uredili dolgočasno parkirišče in garažo. Sledi občinska hiša - danes dom upokojencev, planincev... Confidenti-Bantanova, starejša Šcntjurjeva gostilna -Drganova in kot zadnja Deželakova... V samem središču Dola so sklenile po L svetovni vojni trško jedro Županova gostilna danes Draksleij cva -1919, Kotn ikova trgovina in hiša urarja S arterija leta 1926. Spodnje prostore imata v najemu Nika in Jack bar. Večina teh hišjepo novih urbanističnih načrtih predvidena za rušenje, s čimer bi se Dol zgledoval po žalostni usodi hrastniškega mestnega jedra na Logu in na Rudniku. Dol je začel temeljiteje spreminjati svojo podobo v letu 1967, ko se je morala gradnji nove ceste delno umakniti Hrasteljeva domačija. Leta 1975 so zavoljo gradnje spomenika in parkirišča ob farovžu podrli še starinsko kmečko hišo. Šest let zatem sta padli še Drakslerjeva poštna hiša in Jerčko va gostilna. Če bo Dol izgubil še katero od starejših hiš strnjenega vaško - dolskega jedra, se bo s tem še bolj približal nekaterim okoliškim krajem, ki so v razmeroma kratkem času ostali skoraj brez duše. Fanči Moljk « ZÀBEL/O Hrastnik V kn jižnici so 8. septembra izvedli zaključno prireditev z žrebanjem za reševalce kviza Knjige gradijo mostove. V Ljubljano na republiško prireditev, ki bo 17. septembra šla Tatjana Kraus, osmošolka iz Hrastnika. Tam bodo iz vseh prispelih rešitev izžrebali bralca za mednarodno srečanje kviza. V Hrastniku smo podelili še knjižne nagrade. Dobili so jih: Jana Potisek, Maja Kastelic in Mitja Jeršin. MPZ iz Hrastnika pod vodstvom Vanje Tomca je že začel s pevskimi vajami. Vaje bodo imeli ob ponedeljkih ob 18. uri. Nekaj novih članov so že pridobili, pričakujejo še druge. V začetku oktobra bodo vikend preživeli na Bohinju, kjer bodo imeli strnjene vaje. Godba na pihala je začela z vajami v začetku septembra. 9. septembra so se odborniki obeh godb dogovorili, da bodo imeli enkrat tedensko vaje posebej -Steklarna, Rudnik. Enkrat tedensko bodo skupne vaje, ki jih bo vodil Vanjo Tomc. Tako bo zagotovljena večja kvaliteta, kadar bo treba predstavljati hrastniško godbo tudi drugod. F.M. Trbovlje Januarja letos je poteklo 100 let, odkar je bil v Trbovljah ustanovljen prvi mešani pevski zbor z imenom Zvon. Ta jubilej nameravajo pevci in pevke trboveljskih pevskih zborov posebej zabeležiti in počastiti, saj so vsi domači pevski zbori nasledniki oziroma dediči organiziranega pevskega zbora v Trbovljah. V ta namen so se 7. septembra zbrali na posvet zborovodje vseh trboveljskih pevskih zborov. Pogovarjali so se kako bi jubilej v letošnjem novembru proslavili in mu dali mesto, ki mu ne gre le v krajevnem, pač pa tudi v slovenskem merilu. Plesni klub Miška bo 15. septembra pričel s plesno šolo. Prijave so sprejemali od 1. septembra vsak dan v otroškem vrtcu Kekec na Gimnazijski cesti pri 1BT. Trboveljski pevski zbori so pričeli z vajami 31. avgusta. Zborovodje so s sodelovanjem vodstev posameznih zborov pripravili program dela za kulturno sezono 1993/1994. Nekateri med zbori bodo v tem času -slavili jubileje. Tako bo predvidoma novembra letos proslavil s samostojnim koncertom Lovski pevski zbor Zasavske lovske zveze v Trbovljah 15-lctni jubilej. T.L. Zagorje Likovna skupina Dom iz Zagorja je že pripravila osnutek koledarja za leto 1994. Člani so prispevali dvanajst slik z motivi zagorske okolice. Pripravili so tudi zanimive novoletne čestitke. Pravijo, da bo že v tednu ali dveh možen nakup obojega. P.R. Litija Litijska knjižnica je na prvo jesensko uro pravljic povabila vse male šolarje. Vsak otrok je dobil razglednico gradu Bogenšperk. Vsakih 14 dni organizirajo ob torkih dve uri pravljic, eno v Litiji, drugo v Šmartnem. Malčki s seboj pripeljejo starše (ali obratno) in obisk knjižnice postane družinska navada. Tudi letos bo litijska občina brez abonmaja. Dvorana na Stavbah ho tako tudi letošnjo zimo samevala. ZIK, ki je pred leti organiziral in izvedel abonma, tega dela ne opravlja več. Občina je upravljanje dvorane ZIK- u odvzela in ga želela oddati v koncesijo, vendar koncesista še ni našla. Najbolj navdušeni obiskovalci gledališč se zato odločajo za vpis abonmajev v Ljubljani in tudi v Zagorju. Bogenšperk je postal šesti kraj, kjer Glasbena mladina ljubljanska izvaja Jesenske serenade. Čeprav je predviden le en koncert na teden, sta bila pretekli konec - zaradi časovne stiske izvajalcev - dva: 10. septembra je Viktor Petek izvedel Bachovo violinsko partito. 12. septembra je sončni kvartet (MonikaZupan, Polona Češarek, Maja Babnik in Eva Julija - Rečnik) igral glasbo Dvoržaka in Borodina. J.K. Mini grafični bienale v Radečah Podjetje Radeče papir je že vrsto let med sponzorji vsakoletnega mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani. Rezultat vsakoletnega Bienala je Mednarodni grafični likovni center kot trajno središče grafične umetnosti. Podjetje Radeče papir kot izdelovalec enega najkvalitetnejših grafičnih papirjev s centrom tesno sodeluje. Želja podjetja je bila, da bi tudi v domačem kraju lahko javnosti predstavili grafike izdelane na papirju, ki so plod domačega znanja in dolgoletne tradicije izdelovanja umetniških papirjev. S prostori nove trgovine podjetja Radeče papir, katere del je namenjen tudi kulturnim prireditvam -predvsem razstavam - se je pokazala možnost, da bi takšno razstavo lahko organizirali. Tako bodo 1. oktobra, ko bo trgovina uradno odprta, zvečer otvorili razstavo nekaterih umetnikov, ki so se letos predstavili na 20. jubilejnem grafičnem bienalu. Mini grafični bienale v Radečah bo zagotovo svojevrsten kulturni dogodek vreden ogleda. Franci Kadunc Parnasova pota Manja Galec je dama na Dolu pri Hrastniku. Poučuje angleški jezik na Osnovni šali heroja Rajka c Hrastniku. Poznamo jo po različnih člankih, ki jih pogosto objavlja v Zasavcu. Manj vemo o njenem pesnikovanju. Piše že zelo dolgo, toda njene občutene in globoke pesmi smo prvič lahko brali šele v literarni prilogi Zasavca Ust. Tokrat objavljamo pesem Ljudje, ki je kar pravšnja za današnji čas. Franci Lakovič Ljudje Sprejemam te in ti iščem opravičilo, čeprav sem daleč od tvoje malomeščanske miselnosti. Sprejemam te in ti iščem opravičilo, čeprav dobi tvoja milozvočna sladkoba kačasto podobo že za prvim vogalom. Sprejemam te in ti iščem opravičilo, čeprav seješ laži in v spletu spletk polagaš obkladke na svojo lastno nemoč. Zakaj ne morem sprejeti sebe? Manja Goleč iif, nmwmmmmßmMm f: r KINO PROGRAM Trbovlje - Delavski dom 11. - 13. 9.: NINA (am. akc. thriller), sob. in ned. ob i 8. in 20. tiri, pon. ob 18. uri. renesansi. Nastopa Kvintet Sornus: Bernard Bradina-1. tenor, Marjan Velikonja-2. tenor. Dušan Česnik - bariton, Evgen Pregelj -bas, Ciril Suban - bas. RAZSTAVE 14.-17.9.: SOSTANOVALKA (am. psih. thriller), tor., sre. in čet. ob 18. in 20. uri, pet. ob 20. uri. 14. -17.9.: PETELINJI ROCK (aru. risanka), tor., sre., čet. in pet. ob 17. uri. 17. 9.: YVAYNOV SVET (am. komedija), pet. ob 19. uri. Zagorje - Delavski dom 11.- 12. 9.: IGRALEC (atu. thriller), sob. in ned. ob 20. uri, 11.- 14. 9.: VETER (am. pustolovski), sob. in ned. ob 18. uri, pon. in tor. ob 19. uri. 15. - 16. 9.: REKA POJE MI (am. drama), sre. in čet. ob 19. uri, 17. 9.: UBEŽNIK (am. akcijski), pet. ob 19. uri. Hrastnik - Delavski dom 11, -12.9.: OD TU DO RAJA (am. akc. drama), sob. in ned. ob 17. in 19. uri, 15. - 17. 9.: UNIVERZALNI VOJAK (aru. znans. fantas. akcija), sre. in čet. ob 19. uri, pet. ob 17. uri. 17.9.: ŠPICLJI (am. komični thriller), pet. ob 19. uri. [ Dol - Kino_______________ 18. 9.: UNIVERZALNI VOJAK (aru. znans. fantas. akcija), sob. ob 18. uri, Izlake - Kinodvorana 19. 9.: UBEŽNIK (am. akcijski), ned. ob 20.15 uri. KONCERT ~ Bogenšpcrk: 17. septembra ob 20. uri bo na gradu Bogenšpcrk koncert Vokalna glasba v Litija: Razstava "Janez Vajkard Valvasor - življenje in delo" bo odprta do 3. oktobra v avli občine Litija. Za organizirane skupine je možno vodstvo po razstavi (kličite Matično knjižnico). Kresnice: V sredo 22.septembra bo otvoritev razstave slikarskih in ročnih del v Kresnicah. LITERARNI" VE ČER Litija: Literarni večer s pesnikom, pisateljem in slikarjem Krištofom Zupetom bo v torek, 21. septembra ob 19. uri v Matični knjižnici Litija. Litija_____________ Knjižne novosti: 1. M. Jančič: Živali (mladinska); 2. G. Bani: Zoologija vretenčarjev (poučna); 3. M. Dolenc: Rum in šah (leposlovje); 4. R. Overy: Francoščina v treh mesecih (Cicero); 5. T. Pretnar: Tiho ti govorim (pesmi); 6. Z. Volarič: Bela roža (novele); 7. Z. Volarič: Dolg, vroč dan (novele); 8. Z. Volarič: Korak iz teme (novele); 9. Z. Volarič: Senca v luči (novele); 10. B. Žužek: Vrnitev (biografski roman). ___________Zagorje______________ Nove CD plošče: 1. Back to the 70's: 2. Bon Jovi: 7800 fahreinheit: 3. E. Clapton: Behind the sun; 4. P. Collins: 12"crs. 5. T. Jones: Welterfolge mit Tom Jones; 6. Queen: Createsi hits 2; 7. Scorpi-ons: The best of ballads: 8. Scor-pions: Tokyo tapes. Nova številka: 2939 Nova izžrebana številka je 2939. Tisti, ki jo bo našel na zadnji strani prejšnje, to je 30. številke Zasavca, naj se javi v uredništvo do petka do 12. ure. Če bo dovolj hiter, mu bo tokrat pripadlo dvakrat toliko pločevink, kot znaša njegova teža v kilogramih. Odpustili mu bomo tudi kakšno urico zamude. D.IL Zur v Marcii V rinitivradji Marvin v Kisovcu v držanju vrčka v vodoravno je bilo pretekli petek druge javno iztegnjeni roki. Za igro pud tehtanje nagrajencev v igri pokroviteljstvom Zasavcu in Ziisiivčevo poletje <; pivovarno Un- pivovarne Union sicer ni bilo ion. Stehtali smo stiri nagrajence, tolikšnega zanimanja kot v Litiji, ki so mi zadnji strani svojega Prijavilo seje devet tekmovalcev Zasavca ixl krili izžrebane številke, (v Litiji šestnajsti, zato pa je bila Branko Baš iz Trbovelj bi moral konkurenca toliko večja - meti priti po nagrado že na prvem tekmovalci je bila celo ena javnem tehtanju, kije bilo v Litiji. predstavnica nežnejšega spola. Takrat ga ni bilo, ker je nenadoma Kar pet tekmovalcev je obdržalo zbolel. Tokrat je prišel In odnesel poln vrček v zraku dlje kot eno 90 pločevink za svojih: 90 kg. minuto. Najmočne jši v Kisovcu je Naslednji nagrajenec je bil Srečo bil Peter Juvan, ki gaje obdržal V Manfredu, tudi Iz Trbovelj, ki je zraku minuto in 26 sekund. Kol je dobil dvojno "porcijo”. Pri že v navadi, mu je poleg majice pomenilo 200 pločevink, ki um Vrček mu je podaril Union, da ho bodo tešile želo kar nekaj časa. lahko vadil za finale.Ta hooktohra Tretji srečnež je bil tudi na Zasavčcvcm sejmu v Trbovljah* Trboveljčan Boris Zalezi na. Tudi kjer se bodo pomerili najboljši z njemu seje nagrada podvojila. Za vseh predtekmovanj. Za dobro okroglih 100 kilogramov Je dobil razpoložcnjo |eposkrlxt diioKIkl, 200 pločevink, kar tudi ni tako prireditev sta povezovala Maja slabo. Pivovarna unlon je Sevljak In Gorazd Mavretič, za nagradila še Mohameda Tufckčiča vzdušje pa so s svojo priznano iz Hrastnika. Srečno številko je kuhinjo poskrbeli v restavraciji odkril v 28.številki Zasavca,ki mu Marcia. je podvojila 85 kilogramov teže. D.H., foto: Tomo Brezovar Po tehtanju je sledilo tekmovanje Nikita, Nina in Majda ’XvI'XvXvXvXvXv! ;.v*v.v< X'X'XvX ... . . , . ......... . . .... . .j,.. .... . ....................... . . . ................................. Samo Vsemogočni Bob (op. a.: gl. Mostly Harmless - D. bila čisto navaden džanki v krizi in se je takrat iz neposredne Adamsa) ve, kaj imajo skupnega v naslovu omenjene ženske. bližine njen metek sprehodil nič hudega slutečemu organu reda No ja, Bob in producenti tovarne sanj. Poglobimo se torej v in miru skozi glavo. Prav ji je, da so jo zašili, zakaj pa ni pila piva Bobove skrivnosti. namesto da sc je drogirala, avsa neumna!" lobove skrivnosti. namesto Ud se je urug.raui, avsa neu.....a; ali življenje kot poklicna morilka. Zdaj ni več poti nazaj..." in s tem pokazali svetu slovenski pogled na svet poklicnih Bingo! Rešitev prvega dela skrivnosti: Hollywood je ukradel se morilcev. Glavna protagonistka pač ne bi poslušala Nine Simone, eno izvirno idejo Francozom in jim odžrl lep košček ampak Majdo Sepe. Ali pa Pop Design. Njen tip bi ne bil kinematografskega prof ita. To velja za Luca Bessona in njegovo umetniški fotograf, ampak Mehmed, sobopleskar in vodovodar, Nikito. Zgodovina se ponavlja. Prvič je ameriška kopija (vsaj ki dela na črno brez delovne vize. S tem bi dodali filmu se glede dobička) zasenčila francoski original s filmom Trije socialni priokus. Dogajanje bi senamesto vCalifornijopreselilo moški in zibka. Tudi Nina The Assassin jena najboljši poti. da v Portorož (po možnosti na festiva, MMSa.da bi čim lažje zbrali • to uspe. vkup večje število statistov), Micka, bodoča poklicna morilka, Bridget Fonda, kot je še niste videli in Gabriel Byrne, kot se pa bi v navalu alkoholnih strasti do smrti poseksala zakajenega UlluycitUHUQ, nui uniate viucu m -------------------------- ‘--------------- ' ga boste spominjali. Pod taktirko nadpovprečne režije Johna Franceljna. Tako. Vsi elementi svetovne uspešnice so tukaj: Badhama, je (oz. bo) ob prijetni glasbi Nine Simone, Bridget seks, droga, alkohol, Pop Design. Portorož in smrt. Vinči, kaj se Fonda streljala po bolj ali manj slabih fantih dobrih 90 minut. cakas? Morala je. Zakaj? Moj kolega Tomaž bi verjetno trdil: "... ker je Nov koncept časopisa potegne za seboj tudi nove rubrike. Po stezicah časa sebo za vas sprehajal Rudi Špan in nas spominjal na omembe vredne dogodke iz glasbene zgodovine, ki so se zgodili v tednu po izidu Zasavca. Včasih je tudi strah pred letenjem bil razlog, da ni prišlo do turneje glasbenikov. Lep primer za to je Hill Halley ami The Cumets. Nastopa v Avstraliji ni bilo, kljub temu, da so jim pri zavarovalnici za prmejduš visoko vsoto denarja zagotovili varno potovanje. To je bilo v letu 1955. "Ne bodi len in škrt." si je dejal, in leta 1956 kupil mami rožnati Cadillac ElvisTresly. Leta 1958je začel svojo mesec dolgo turnejo philadelphijski najstniški idol Tani Anka s prvim nastopom v Tokiu. Leta I 960jc na lestvico popularnih prišla skupina The Flamingos s pesmijo "Mio amore", že prej pa so postali poznani s pesmijo izleta 1952 z naslovom "I only h a ve eye for you". To leto je prvič prišla na lestvico popularnih pesem "Please, Mr. Post man", v izvedbi Ihc Marvelettes. Pesem je kasneje doživela še več verzij, med ostalimi sojo peli The Beatles in duo Carpen-ters. V roku enega meseca je Jerry Lee Lewis zamenjal dve produkcijski hiši. Prvo je podpisal za Sun Record, kasneje pa za Smash, enega izmed dveh delov firme Merctiry. Za tiste čase je bil to res nenavaden podvig. Leta 1964 so se prvič pojavili v Alan Freedovi oddaji fantje iz skupi ne Animala. V istem letu so debitirali tudi Dixie Caps, Dee Dee Sharp, Llkie Sharp, Del Shannon, ter Chack llerry. Rolling Slon es so odleteli v Los Angeles, da bi posneli pesmi, kot na primer "Gel off my cloud ", še pre j pa so v Dublinu posneli film z naslovom Charlie is my dar-ling. Leta 1966 so The four tops uspeli s svojo pesmijo priti v konkurenco najboljših. Pesem je imela naslov "Reach out PII he thcrc". Leta 1967 na današnji dan je umrl legenda folk in tradicionalne ameriške glasbe Woody Guthrie za posledicami Hunntigcnove bolezni. Po njem so se zgledovali umetniki, kot sta Bob Dylanin Joan Baez. Hob Dytun je doživel leta 1970 prodajo svojega ilegalca Great White Won-der v rekordnem številu - 350.000 plošč. Razšli pa so se D a ve Clark Five. Pet let kasneje je svojo prvo pogodbo podpisala skupina Hlon-die. Zadnjič so v letu 1980 skupaj nastopili Fleetwood Mac s pevko Lindsey Buckingham zbesedami "to je bil naš zadnji show za dolgo časa". Klaviaturist Ken Hensley pa je po desetih letih skupnega nastopanja zapustil Uriah Heep. Leta 1982 pa so se na trodnevnem koncertu v San Bernardino, v Californiji, pojavili The Fleetwood Mac, Tom Petty, Police, Pat Henater, The Cars, Talkin g Heads, The Kinka, Greatefull dead, Santana in še kdo... Poslušalo pa jih je kar 450.000 privržencev dobre glasbe. Rudi Špan kat Pop delavnica 94 ho letos malce zamenjala utečeno formulo Iz prejšnjih let. Potem koje bila letošnja prireditev res izpod vsake kritike, so se organizatorji odločili, da PD 94 starta predvidoma oktobra letos. Potekala bo po starem receptu, torej serija radijskih oddaj z osmimi zmagovalci. 16 finalistov bodo dobili tudi s pomočjo strokovne žirije (Bog nas obvaruj!) ter glasovanjem bralcev nekaterih revij. Po šestih letih se na slovensko glasbeno prizorišče vrača skupina Slovenijatruplo. Fantje so že posneli 6 pesmi, med katerimi je pesem Rože. že znana slovenskemu občinstvu. Zdaj iščejo močno založbo, ki bi jim omogočila snemanje še preostalih pesmi, ter kaseto tudi izdala. Johny's band je ime nove skupine, za katero bi lahko rekli, daje frakcija Don Mentony banda. V skupini je namreč poleg Janeza Hostnika (ex-ki ta rista Mentonyja), tudi originalni pevec Mentonyjev Jani Kovačič. Oboji so si za prvo pesem, ki jo bodo "forsirali", izbrali Billy Ray Cyrusovo, Achy breaky heart. Johny's band jo je naslovil J'st grem rajš' kr spat. Don Mentony pa Včerej mal' čez 5. Irena Vrčkovnik pripravlja novo samostojno kaseto. Po uspelem nastopu na Ptujskem festivalu, z ansamblom Vesna (II. mesto), ima nove pesmi že posnete. Kaseta naj bi izšla oktobra, izdamo pa vam lahko, da bosta na njej priredbi pesmi Ne čakaj na maj ter Amazing G race! Big ben so kot kaže prišli iz Kanade le za kratek čas. Že prihodnji mesec gredo spet tja, snemali bodo video-spote. S seboj bodo nesli tudi posnetke pesmi in kaj lahko se zgodi, da bodo za kanadsko tržišče izdali Jovi Llttlc Aiigels, Billy Idol, Jon Bon Na dan koncerta sem se zbudil v prelepem sončnem jutru. Skozi okno Youth hostela nekje sredi budimpeštanskih gričev so me sončni žarki dražili in pozivali naj vstanem. Upal sem, da bo lepo vreme vzdržalo cel dan. Malo je treba počakati in na oder pridejo... Dve v pritisnjeni obleki oblečeni dolgonogi pički in zavzamejo svoje položaje izza klaviatur. Za babami pa drugi šok! Billy Idol z dolgo čupo, z blond kitkami a la Bob Marley, od njegovega prejšnjega imidža (usnje, verige) mu je ostal le velik križ okoli vratu. Biìlyyaeneipeti komade .z 'zadnjega Stadiona MTK ni bilo težko najti. Iz metroja izstopiš pri NEB alb$Čiif& Cyijàrpiink. stadionu, ki je večji brat MTK-ja. Potem se samo prepustiš iekt ■■ i&daj narod končno mladcev in mladenk. MTK lahko sprejme, če računaš še travnato nori s polno puro, površino, okoli 40.000 ljudi. In toliko se jih je zbialo,.n«:i^iid|jtu':::l$ii Shock to ti.«; žilam, vhodu v stadion sem doživel šok. Prepovcda§g zalo Hebel h i f§|§ «Id i n g. Eyes whitout a face. Money, money so bi moral fotoaparat pustiti zuniy.DolgSi|yt|jyryi:ÌÈ3aiji in policaji ,:,,jtó||;;:ty||pt||a:::fepertoaija. Med njegovim nastopom seje nad so obrodili sadove. DovohU:go mi g||Mjphaparat. če vzamQpivg|ylikt||jBn::žpnila tema. Tako so zaživele tudi luči nad odrom. Sama film. Na srečo budalenj§aji|j||lit|j;Ämammogo6fe§;:.feakElgli|:ir:';i|iiien:ia - light show, TV ekrani, niso bili bogve kaj. mogoče celo cel, nedotaknjen! •HÄWW"' Plf fcM»***' malo skromno, vendar čisto zadosti. Torej Billy Idol je dokončno zažgal folk, ki pase je tudi dodobra ohladil pred nastopom Bon Jovi. Na njih smo čakali celo uro. Vmes seje bilo treba skrivati in bežati pred redarji, da niso zaplenili filma iz fotoaparata. Jon Bon Jovi je na oder prišel v svojem znanem slogu - v eksploziji in iskrah ognjemeta. V hipu so bile pozabljene vse muke enournega čakanja (stal sem že dobre 3 ure, v gneči, kije neusmiljeno mendrala po nogah in brcala v kolena). Začeli so se vrstiti hiti iz zadnjih 4 albumov, poudarek pa je bil na zadnjem - Keep the faith. Čeprav sovražim pisati, katere komade so vse igrali, bom tokrat naredil izjemo: I believe, Bed of roses, Keep the faith. In thè arms. 111 slecp whcnTnr dead so zaigrane skladbe iz zadnjega albuma. Igrali so tudi Wantcd dead or alivc, I die for you, Blaže of glory, Bad medicine, Born to bc my baby in še in še. Dobra ura solidne predstave je hipoma minila. Ljudje pa so zahtevali With a rcbell ycll - še, še, še. Bondovi so prišli nazaj na oder. Jon in Ritchie Sambora sta izmenoma pela beatlovsko Help, nato pa so vsi skupaj (cel bend) nadaljevali z Li ving on a prayer. Vmes zo zopet eksplodirali peklenski ognji, ki so dobro vidni v videu Lay your handson me. Bon Jovi so vsega skupaj igrali dobro uro in pol, nanizali vse svoje uspešnice in pokazali, da premorejo veliko energije. Če bi po kakšnem čudežu srečal Jon Bon Jovija, bi stoposto za Zasavca izjavil: Til slcep when Tm dead. Tekst in foto: Jure Nagode Ura je šest, na oder piiìfejo pri nas prem'alöSgp Little Angels in začnejo zogrevanjemToi|ff|}y)ju|:d||iidrii'u programu, sc pravi udarni glasbi, jih narosinejehe pievee. Ko odigrajo svoje pol ure, za njimi takoj na oder priletijo tehniki in preuredijo oder za Jfiipine naslednji nastop. IIP Mladim Zasavcem Ker še niste poslali počitniških spominov, verjetno z vso vnemo opisujete začetek šolskega leta. Kaj vas je razveselilo, navdušilo, razočaralo. Pošljite tudi risbice, fotografije, uganke. Komentirajte zanimive TV oddaje. Ste videli zadnjo oddajo Konfliktne situacije? Škoda, če ste jo zamudili. Pri sporazumevanju imajo besede samo 7% pomena, smo slišali, vse drugo povemo s tonom glasu in s telesom. No, o teh stvareh se težko piše, zato vsaj opazujte razne situacije. In kdo se bo lotil pisanja? Novinarji, učenci dodatnega pouka, pa tudi posamezniki so ponekod pravi mojstri besede. Veselimo se sestavkov iz Trbovelj, Radeč, z Dobovca, s Čemšenika, z Izlak, iz Zagorja, Litije... in od drugod. S« Pri babici Bil sem na počitnicah v Čečah. Moja babica je vdova od 8.7. 1993. Pomagal sem ji pospravljali. Zamotila sva sc tudi z raznimi filmi na TV. S sestrično Tadejo sva se igrala razne igre. Babica je pekla pecivo, medtem sva sc midva s Tadejo kopala v bazenu. Tudi teti Heleni sem pomagal pri previjanju dojenčka. Pestoval sem jo in ji pel pesmice. Hvaležen sem teti in stricu za sestrično Dašo. Janez Košir, Dol Prijatelj z Gorenjske Na morju sem spoznal prijatelja, kije bil z Gorenjske. Do sedaj sem mislil, da vsi Slovenci govorimo enako. Moj prijatelj z Gorenjske pa j c govoril besede, ki jih sploh nisem razumel. Vsako jutro sva skakala v slano morje. Bil j c boljši od mene. Zadnji dan je dobil v nogo pet ježkov. Matej Kušar, 6.a, Hrastnik Naš Ken Bila sem namorju v Malem Lošinju. Vsi smo uživali in sc kopali, samo našemu psu Kcnu ni bilo do kopanja. Ker mu je bilo vroče, smo ga vrgli v morje in z njim odplavali stran od obale, ampak Ken se je bal, da bo utonil. Skakal je po nas, nazadnje pa odplaval k obali in se tam stresel, Ko smo še mi prišli iz vode, smo bili popraskani, ker jc Ken skakal po nas. Tea Terzič, 6.a, Hrastnik Piknik z O lij e m Oli je skrajšano ime mojemu nemškemu ovčarju Obeliksu. Star je osem mesecev in je že zelo velik. Vsepovsod hoče biti z menoj. Tako je bilo tistega dne. Babica mi je dala deset koruznih storžev za peko. Odšel sem v bližnji gozd po suha drva. Oli je takoj pritekel za menoj. Koje videl, da nabiram drva, je hotel tudi on. V svojem gobčku je hotel nesti čimveč drv. Vendar mu to ni uspevalo. Zakurila sva ogenj in pričela s peko. Ko jc bila koruza pečena, sem mu jo dal en storž. Mislil jc, da mora celega pojesti. Koruza mu ni ravno teknila. To je bil moj prvi piknik z Olijem. Rok Petrič, Grča 36 Spoznal sem Nemca Na morju sem sc spoznal z Nemcem, ki mu je bilo ime Mario. Imel je brata in sestro. Moj bratranec sc jc zaljubil v njegovo sestro. Vsak večer smo poslušali glasbo. Dopisovali si bomo v angleškem jeziku. Miha Zakošek, 6. a, Hrastnik Strah Strah ima strašno velike oči, a kratkovidne. Vidijo samo lake reči, ki so drugače nevidne. Najbolje vidijo v črni temi. Takrat j c strah najbolj strah. Zato na vse kripljc na varno beži s svincem v nogah. Kadar se strah samo malo boji, jc preplašen, a kadar vse v strahu drži, je strašen. Včasih jc strah od strahu čisto brez vsake moči. Takrat sc ves rdeč od sramu sam sebi strašno smeji. Niko Grafenauer - Skrivnosti Pesem je napolnila prostrani gozd in pregi usila ne samo ptičje petje, temveč tudi šumenje kure, ki ni mogla biti daleč od tod... TEKST JE IZ ROMANA "POVEST O DOBRIH LJUDEH", VI PA UGOTOVITE AVTORJA.RODIL SE JE 15. SEPT. 1908 V VELIKI POLANI. Pomagajte mišmašu do planinske koče! RAČUNALNIŠKI TEČAJI 111/93 Izvajamo osnovne in nadaljevalne računalniške tečaje za usposabljanje v skupinah z največ sedmimi udeleženci. Vsak tečajnik dela na svojem računalniku, za lažje spremljanje tečaja in kasnejšo pomoč pri delu pa prejme tudi priročnik v slovenskem jeziku. Ob zaključku tečaja vsak tečajnik opravlja preizkus znanja ter prejme potrdilo o uspešno opravljenem tečaju. Tečaji se izvajajo v učilnici v Zagorju, Polje 4. OSNOVE + DOS V tečaju vas najprej seznanimo z osnovami račualništva, potem pa vas naučimo delati v operacijskem sistemu osebnega račenalnika. Trajanje: 16ur Cena: 13.400,00 SIT WORDSTAR - OSNOVNI TEČAJ V osnovnem tečaju se naučite vse, kar potrebujete pri pisarniškem poslovanju -pisanju pisem, dopisov, vabil, računov in drugo. Trajanje: 16ur Cena: 14.600,00 SIT WORDSTAR - NADALJEVALNI! TEČAJ Razširitev osnovnega znanja. Pošiljanje enakega pisma na več naslovov, posebni izpisi, ... Trajanje: 12ur Cena: 11.100,00 SIT QUATTRO PRO "Tečaj vsebuje osnove dela v preglednici, spoznavanje opcij menija, uporabo vgrajenih funkcij, tiskanje preglednic in osnove izdelave grafov. Trajanje: 16ur Cena: 15.900,00 SIT DBASE Program za delo z bazami podatkov. Trajanje: 16ur Cena: 15.900,00 SIT WINDOWS Je program grafičnega okolja z okni - prednosti, opis glavnih modulov in njihova uporaba. Trajanje: 12ur Cena: 11.200,00 SIT TERMINI RAČUNALNIŠKIH TEČAJEV: SEPTEM. OKTOBER OSNOVE + DOS 14,-17, A 05.-U8. A 2t.24. B 12.-15. B WS OSNOVNI 14.-17. B 05.-08. B 21.-24. A 12.-T5. A WS NADALJEVALNI 27.-29. A QUATTRO PRO 27-30 A 19722. A DBASE 27:-30. B 19.-22. B WINDOWS 27.-29. B Legenda: A- od 11. do 15. ure B- od 16. do 20. ure Če je vsaj 5 interesentov, izvedemo tečaj tudi izven rednih terminov. Informacije: ORIA COMPUTERS Zagorje ob Savi, tel. (0601)64 477, vsak delavnik med 8. in 15. uro. Prijave: s priloženo prijavnico, dopisom ali po telefaksu na štev. (0601)64 060. Pred prijavo prosimo preverite, če je mesto v terminu še prosto. Poleg teh izvajamo še naslednje tečaje, ki se organizirajo v terminih po dogovoru: Plačilo: do pričetka tečaja na žiro račun št. 52720-601-14445 z oznako "tečaji". Kopijo virmana oddati ob prihodu na tečaj. CLIPPER, 16ur SUPER PROJECT, 16ur DESIGN CAD, 16ur LOKALNE RAČUNALNIŠKE MREŽE. 12ur VENTURA PUBLISHER, 16ur Popusti: 2 do 3 osebe na prijavnici za isti tečaj: 10% 4 in več oseb: 20% Nudimo vam tudi računalnike tipa WEARNES vseh konfiguracij, postavitve lokalnih računalniških mrež in druge HW/SW usluge. jezikovno izobraževanje tei.: 0601/22 517 UN1QUE d.o.o. Trbovlje razpisuje začetne in nadaljevalne tečaje ANGLEŠČINE NEMŠČINE FRANCOŠČINE po sledečih programih: A: posebni programi /a predšolske otroke B: /a osnovnošolce od 1. - 4. razreda in (xl 5. - 2 3li (poti-jjel) 5 00 9,SO Sl hb (pa n-pel) mladina 140 270 £ Pričakujemo vas vsak dav od 4.00-2 3.00 utr va levis {mrka ,\.S v Litiji. Oh rezervaciji jr f taire!) no plačati 100 drvi v tolarski f/roli vred tmsli tikov ladje, ostalo ob pričetku igranja. Xudimo vam možnost ftlačibi na 3 obroke. VABIJFSl! VODENSKA C. 24, 61420 TRBOVLJE TEL./FAX (0601)26 120 VSE VRSTE PREVOZOV V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU VAM IZVEDE PODJETJE KISSCO d.o.o. PO ZELO KONKURENČNIH CENAH. (POTNIŠKI, KIPERSKI PREVOZI, SELITVE.) m:Amn XX EBGB AVTOSERVIS ŠPAJZER Partizanska 51. 61420 Trbovlje - prodaja vozil C1TROEN-FIAT - pooblaščeni servis - originalni rezervni deli Na zalogi vsi modeli FIAT, ter CITROEN ZX in XM. FIAT UNO ŽE ZA 13.990 DEM NAPREJ!!! - MOŽNOST STARO ZA NOVO - KREDIT ALI LEASING tel.:, fax. (0601)24 295 DELOVNI ČAS: 7h - 15h, sobota 8h - 12h. Papirničar - 2. liga NK Papirničar iz Radeč je minulo tekmovalno sezono zaključil na petem mestu v 111. slovenski nogometni ligi - vzhodna skupina. Poškodbe, nekajkrat tudi smola, so načrte kluba spustile na realna tla. Ko smo predsednika kluba Alberta Kr nestla vprašali po ambicijah kluba, je dejal: "Naš cilj je že vrsto let znan. Igrati dobro, najboljše. To pa pomeni uvrstitev v višji rang tekmovanja. Potenciala, mladega, imamo v kraju dovolj, ambiciozni smo, škripa pa pri denarju. V ospredju je vedno trdo delo in seveda motivacija, ki jo pri mladih vedno znova in znova poudarjamo!" V klubu trenutno delajo s štirimi selekcijami. Imajo močno prvo moštvo (25 igralcev) in mlajše selekcije. Blizu 100 igralcev trenira z željo, da bi se nekoč lahko preizkusili v prvem moštvu. Papirničarje po neuspehu v spomladanskem delu prvenstva zamenjal trenerja Milenka Sivka. Klub se je odločil za preizkušenega Janka Benčkiča iz. Celja, kije nekdaj uspešno vodil celjskega Kladivarja. V prestopnem roku so v prvo moštvo dobili igralca Publikuma Aleša Kačičnika (igral jeza Kovinarja iz Štor) in vratarja Petra Kolenca, prav tako iz. Štor. V moštvu je ponovno Zvone Ribič. Po mnenju uprave je najvažnejše, daje enajsterica sestavljena predvsem iz domačih igralcev. Papirničarje začel s pripravami na jesensko sezono julija, vmes so fantje odigrali nekaj tekem. Cilj v prvenstvu je znan. Uvrstili se med prvih pet. Letos so s prostovoljnim delom nekoliko obnovili travnato površino stadiona, kije bila že v kritičnem stanju. Pogoji za igro so sedaj dosti boljši. Generalni sponzor radeških nogometašev je podjetje Radeče papir, uprava si občasno pomaga tudi zostalimi sponzorji. Klub dobro sodeluje s celjskim Publikumom, bližina Zasavja pomeni tudi povezovanje s tem okoljem. Nova sezona je priložnost za NK Papirničar. prve tekme pa so pokazale, da bo moštvo kmalu zrelo tudi za zahtevnejše podvige. Franci Kadunc Pred leti ena najboljših slovenskih namiznoteniških igralk, bivša državna prvakinja, stalna državna reprezentantka, članica TKI Kemičar in ljubljanske Kovine Olimpije, danes 25-letna obrtnica, Hrastničanka Vesna Ojsteršek, se je po dveh letih pavziranja odločila znova zaigrati. In to čisto zares, kot profesionalka v prvi italijanski ligi. Vesna, čemu gre pripisati takšno, lahko bi rekli kar malce presenetljivo odločitev? Odločitev niti ni presenetljiva. S tem, da bi zaigrala v Italiji, kjer že več let z uspehom igra moja starejša sestra Andreja, sem nameravala že lansko leto. Takrat v Italiji ni bilo kluba, ki bi sprejel moje pogoje, letos pa se je situacija nekoliko spremenila, našel seje klub in to na moje veselje blizu meje. Kakšni so bili tvoji pogoji? Glavni pogoj je bil ta, da hodim v Italijo samo na tekme, živim in treniram pa v Hrastniku, kjer imam določene obveznosti z lokalom, ki ga vodim. Priznati moram, daje teh obveznosti po začetnih težavah bistveno manj, zato je bila odločitev, da zaigram za ekipo Trst - Zgonik, bistveno lažja. Torej ne odhajaš k sestri v Parmo? Ne. Andreja, ki že več let živi z možem Jožetom v Parmi, igra za klub Muravera iz Sardinije. Žreb pa je hotel, da se bova srečali že v prvem kolu. In kako kaže? Po dobrem mesecu treninga sem s svojo igro kar zadovoljna. Dopoldne tečem in si nabiram moči, popoldne, odnosno zvečer pa treniram. K sreči so'počitnice in vsi hrastniški "tujci" so doma, tako, da mi kvalitetnih nasprotnikov ne manjka. Mar tvoje ponovno aktiviranje pomeni, da imaš tudi reprezentančne ambicije. Ne, to nikakor. Prvič, podpisala sem samo za eno sezono. Ne vem, kako bo naprej. Drugič pa, reprezentančne obveznosti so prevelike, da bi jih sprejemala brez ustreznih nadomestil. Kaj pa morebitna vrnitev - z leti, seveda, v matični klub? T u seje Vesna samo nasmehnila in pripomnila: "Mislim, da Hrastnik nima nikakršnih možnosti." Vesna seje odločila. Vrnila seje predvsem zaradi materialnih koristi. Koliko je težak podpis za italijanski klub, v katerem je pred tremi leti z uspehom igrala nekoč najboljša jugoslovanska igralka, Branka Batinič, naj ostane poslovna skrivnost. In zakaj tone hrastniški namizni tenis vse nižje? Odgovor je na dlani. Jože Premec, foto: Branko Klančar NK ETI ELEKTROELEMENT Vabi na prijateljsko meddržavno nogometno tekmo reprezentanc U-16 V TOREK, 21.9.1993 ob 16.00 uri na igrišču PROLETAREC v Zagorju. VABLJENI! Četrtfinale v Litiji? Košarkaši Litije so si po uspehu v osmini finala, ko so v Bistrici premagali tamkajšnjo ekipo s 3 koši razlike, zagotovili nastop v četrtfinalu pokala. Četrtfinale bo potekalo kot turnir štirih ekip: Litije, Postojne, Tinex Norika Medvodein Kraškega zidarja iz Sežane. Litijski košarkarski delavci bi radi organizirali tekmovanje v Litiji, saj klub letos praznuje 40. obletnico ustanovitve. Na ta pomemben dogodek se v klubu vneto pripravljajo. Prvo tekmo v skupini pa igra Litija z Medvodami. Naj na koncu še naštejemo imena košarkašev Litije, za katere se je odločil Trener Malenšek se je odločil za naslednje igralce: Merčon, ki je tudi kapetan, Soršak, Peterlin, Polanec, Bošnjak, Medved, Kukavica, Deležan, Pavliha, Ibiši, Jocovič, Mirtič, Šiško. S. K. Nogomet Jalova pomoč ETI EE : Domžale 2:2 (1:1) Zagorje, igrišče ETI EE, gledalcev 500, sodnik Vujacin (Mirna). Strelci: 0:1 M. Pohlin (7), 1:1 Povšnar(38),l:2M. Pohlin (65), 2:2 Holešek (69). ETI EE: Hace, Grešak. Buovski. F: Kranjc, Brečko, Povšnar, Razboršek, Kern (Stariha).olešek, .1. Kranjc. Šink (Petrušič) Domžale: Grešak, Pucihar, Zavrl, B. Pohlin, Sl. Petkičič, Završan. Lovrič (Ajkič), Cvijanovič. Dimc, Hegler, M. Pohlin (St. Petkičič) Zagorjani so imeli v tekmi s čvrstimi gosti vseh 90 minut navidezno terensko premoč, toda pravih priložnosti si z izjemo akcij, ko so dosegli oha zadetka in Petmšičeve v končnici tekme niso priigrali. Za hladno prho je že v uvodnih minutah poskrbel hitri M.- Pohlin, ki se je po podaji Cvijanoviča znašel sam pred Hacetom in ga ugnal. Domače moštvo, ki je bilo tokrat precej spremenjeno, je nekoliko bolje zaigralo v finišu prvega dela, ko je mladi Povšnar mojstrsko izvedel prosti strel in izenačil. Tudi v nadaljevanju so imeli žogo več v nogah varovanci trenerja Rogliča. prvi pa so zadeli gostje. Dimc si je priboril žogo na sredini igršča, bil hitrejši in spretnejši od Brečka. M. Pohlinu pa ni bilo težko zadeti prazne mreže,kot tudi ne Holešku po asistenci J. Kranjca štiri minute kasne je. V zaključku tekme so gostje imeli še en hiter protinapad, na srečo pa je Hace dvakrat odlično posredoval in Zagorjane rešil poraza na domačem igrišču. Omeniti velja, da so imeli zagorski nogometaši kar 32 minut številčno premoč, saj je sodnik zaradi dveh rumenih kartonov predčasno poslal v slačilnico Završana. S.F. Nezanesljiva obramba Dravinja : ORIA Rudar 4 : 2(2 : 0) Slovenske Konjice, stadion na Dobravi, gledalcev 400, sodnik Žitnik (Ptuj). Strelci: 1:0 Šarič (20), 2:0 Kreševcc (42), 3:0 Kraševec (53), 3:1 Sotenšek (74-1 Im), 3:2 Breznikar (81), 4:2 Kraševec (86). Dravinja: Šribar, J. Hrovat, Bezenšek (D. Krajnc). T. Krajnc. Kuk. Lovrič, B. Hrovat. Ribič, Šcrič (Tanjšek), Jelenko. Kraševec. Oria Rudar: Mudrinič, Tomše. Kic. Florjane (Herman), Štok, Zaimovic, Sotenšek, Rižner. Žlak, Breznikar, Jesih. Okrepljena Dravinja z dvema nogometašema iz Splita in še dvema iz Celja je zasluženo premagala Trboveljčane, ki v tej igralski zasedbi pač težko računajo na točke v gosteh. Gostitelji so povedli z zadetkom novinca Šariča s prostega strela s 30 metrov, drugi gol v prvem delu pa je po napaki Florjanca dosegel Kraševec. V drugem delu so gostje zaigrali bolje, v zaključku tekmo celo ogrozili zmago Dravinje, vse upe pa je pokopal razpoloženi Kraševec, ki je takorekoč z mrtvega kota še enkrat premagal nezanesljivega Mudriniča in dosegel hat-trick. S.F. Katastrofa Litije Tabor Sežana - Litija 5:1 (1:0) Igrišče NK Postojne, vreme oblačno, sodnik Šumanovac (Vipava). Strelci: 1:0 Veselko (32), 2:0 Staitienov (47), 2:1 Poglajen (54), 3:1 Ajdarovski (71), 4:1 Škrabar(79),5:l G ri j (81). Katastrofalna igra Litije, neodgovorno je igral predvsem kapetan Fele. pa tudi Zajec, ki je bil izključen zaradi namernega udarjanja nasprotnega igralca. Pri Litiji velja pohvaliti le Meleta. vsi ostali so bili zanič. Sodniška trojka je svoje delo opravila odlično. S.K. Lepa zmaga Papirničar- Pohorje 4:1 (4:0). Kadeče, igrišče Papirničarja, gledalcev200, sodnik Bojan Kodrič (Ptuj). Strelci: 1:0 Kirbiš, 2:0 Ribič, 3:0 Kirbiš, 4:0 Kačičnik, 4:1 Bojkovič. Papirničar: Kelenc. Hrovat (Sotlar), Trebše, Cetin. Plazar. D. Guček, Kačičnik. Ribič, Mirkič. B. Guček. Trstič (Režun). Pohorje: Jug. Toplak. Črnčič, Zvorc (Namestnik). Dvoršak, Bojkovič. Voris. Polič, Dobaj, Damiš Z zelo dobro igro je Papirničar predvsem v prvem polčasu zlomil odpor solidnih gostov. Z dobro igro so Radečam trenutno na 2. mestu v ligi. Sodnik je pokazal 3 rumene kartone -domačinu Ribiču in gostoma Toplaku in Dobaju. F.K. Poraz Kisovčanov Brda : Svoboda Kisovec 3:2 Brda, igrišče Brd, gledalcev 100. Strelec za Kisovec: Agatič Kisovčani so bili na gostovanju zasluženo poraženi. Izkazal seje strelec dveh zadetkov Agatič. ki je rezultat izenačil na 2:2. potem pa so dobili gol po napaki obrambe in odšli domov brez točk. J.M. Rokomet Visok poraz Zagorjank Izola - Tapi Zagorje 33:16 (19:5). Izola, športna dvorana, gledalcev 100, sodnika Benegalija in Kramar (oba Duplje). Izola: Bubola. B. Lakošeljac 4. Hodžič. Tičič 6, Gverič T, Matahlija 2. Radojkovič 2, P. Lakošeljac 2. Šmitram 2. Vidmar 11. Nadarevič 3. Zahovič. Tapi Zagorje: Žerko. NOGOMET MNL: Unior Zreče -Hrastnik Center Jošt 2:1 (1:1) Strelec za Hrastnik -Ranzinger. Hrastničani dopotovali le z S igralci. Mladinci: Steklar (Rog. Sl.) - Hrastnik Center Jošt 1:2(1:1) ROKOMET Kadetska liga: Dol TKI 1 lraslnik-Omni kon Rudar 12:24 (7:7) MALI NOGOMET Hrastnik (občinska liga): Ljiljani - PP 1 Rastni k 4:3, Čvek : TKI - 12:0. Steklarna-Gostilna Texas 3:3, Steklarski frisi -Juventus 1:5. Gamsi - Mesarstvo Koprivnik 1:4. Sodniki-ŠDČeče 6:10(izvcn konkurence). Vrstni red: Čvek in Gostilna Texas 18, Juventus 16. ŠD Čeče in Mesarstvo Koprivnik 14, Steklarna in Ljiljani 11. PP Hrastnik 8. TKI 4. Steklarski frisi 3. Gamsi 2. Zagorje, 1. liga: Kotredež trg. Čeveljček - Paradox 2:3. Šentlambert - ŠD Čolniše 0:2. Inženiring Šarbek - ŠD Mlinšc 1 4:0, L'nuihy - Trgovina Čop 2:2, Merli - Bistro Cerar 1:2. Izlake I - Malo po malo 5:2. Trenutni vrstni red: Izlake in Bistro Cerar 4, Inž. Šarbek, ŠD Čolniše, Paradox in Trg. Čop 3... Naj strelec: 7 Pišek (Izlake). Zagorje, 2. liga: Topličani veterani - Izlake II 8:3. Vesn -Jazbeci 3:3. Jastrebi - Tapi 2:2. Buldožer - Antimon-Bis- tro1)! 4:3. Zlatorogi-Ul-tra - Š D Prapreče l 3:2, ŠD MI i nšc II - TE- VE Varnost 1:1. Trenutni vrstni red: Buldožer 4. Jastrebi. Zlatorogi-Ultra in 'ITI-VE Varnost 3... Naj strelec: 5 Drgan (Buldožer) Zagorje,. 3. liga: Podkum II - ŠD Prapreče 115:2. Polje-Svarog - AFŽ 4:6. NLP-Eurotrade -Gostišče Maček 1:7, Bistro 'fina - Siporex 3:2. ETI Elektroclement-Hors 2:0. Izlake veterani - ŠD Behar 0:3, Tirna - Želve 5:1. Trenutni vrstili red: Tirna, Gost. Maček. ETI EE. ŠD Behar. Podkum II in Bistro Tina 4. Naj strelec: 6 Brvar Toni (Gost. Maček). Malonogometna liga LNZ: K MN Avtofinish : KM N Inženiring Šarbek 4:0 (1:0). Nastopali so: Zakrajšek. Fele. Čarman. Mele. Barbek, Indof in Vrhovec. mm ym ■' 'rj I: Bolte, Sedej 1, Klopčič 1, Zupančič 1, Smole 4, Čibej 2, Poglajen 5, Remic 2, Ahlin. Bivše prvoligašice so bile premočan nasprotnik za pomlajene Zagorjanke in so brez. problemov visoko zmagale. S.F. Prijateljske tekme Omnikom Rudar - Kolinska Slovan 21:25. Omnikom Rudar: Medved 10.S. De rži č 1, Vrbnjak 4. I. Deržič 3. Raušel 1. Voglar 1. Abdič 1. Kolinska Slovan: Franetič. B. Papež 1, Glavač 7, Počervina 3, Šolaja. Cvijič 4, M. Papež 1. Novak 3. Kostič 2. Hrovat 1, Češnovar 3, Jelšič. Kogoj. Gorenje Velenje - Omnikom Rudar 13:19. Gorenje Velenje: Lapajne. Medic. Ojsteršek 3. Tome, Oštir, Plaskan 7. Milečnik. Redžebašič 3, Cvetko. Ocvirk. Omnikom Rudar: Lipovšek. Medved 4. .lug 1, Voglar 5. Rizmal, Kosec 4. Senčar, S. Dcžič 2.1. Deržič 2, Abdič 1, Senica. B.K. Končno prva tekma Končno so tudi rokometaši Presada odigrali prvo tekmo. Za nasprotnika pa so v goste povabili ekipo Velenja, ki je tekmo na koncu tudi dobila. V prvem polčasu so igralci Presada odigrali odlično ter ga dobili z 2 goloma razlike. V drugem polčasu je dal trener Horvat priložnost tudi rezervnim igralcem, kar seje močno poznalo na igri in na koncu tudi na rezultatu. Največ zadetkov sta dosegla Plaskan za goste in Spende za domače (sedem). Velja poudarili, da sta oba nova igralca, Spende in Andrejič pravi okrepitvi za Lilijane, predvsem velja to za levorokega bombarderja Špendeta, kajti Lilijani v prejšnji sezoni niso imeli igralca, ki bi zadel z 9 ali 10 metrov. Prav to pa je odlika tega igralca. S.K. Dolani boljši DOL TKI Hrastnik - Zagorje 24:22 (13:8). Hrastnik, športna dvorana, gledalcev 30, sodnika Pepelnjak (Do!) in Teršek (Hrastnik). DOL TKI Hrastnik: Premec, Žagar 3. Terbovc 1, Krajnc 3. Moljk 5, Špajzer 1, Šeško 6. Stropnik 5, Škalički. Potočan. Zagorje: Šuštar, R. Ule 4, Žibrct 2. A. Ule 1. Fabjan 3, Kirn 4. Tauš 1, Dečman 2, Oblak 1, Šikovec 4. V prijateljski tekmi dveh zasavskih rokometnih dmgoligašev so Dolani z boljšo igro v zaključku tekme tesno ugnali Zagorjane. S.F. Košarka Litij ani poraženi Litija - Savinjska Polzela 85:87 (43:31). Litija, športna dvorana, sodnika Srbljič (Ljubljana) in Hafner (Medvode). Litija: Merčon 3, Pavliha 8, Peterlin 11, Polanec 23, Mirtič 2. Bošnjak 11, Deležan 8. Soršak, Šiško 21. Polzela: Govc 2. Stavrov 10. Goltnik9, Kramar 10. Petranovič 19, Urbanija6,Steglič 17. Pur7. Čirej 7. V eni izmed zadnjih prijateljskih tekem pred startom prvenstva so košarkarji Litije gostili ekipo Savinjske Polzele in nesrečno izgubili v zadnjih sekundah tekme. Lilijani so blesteli v prvem polčasu, ki so ga presenetljivo dobili z 12 točkami razlike. V drugem polčasu so se gostje zbrali, domači so naredili nekaj nepotrebnih napak in NOGOMET Kisovec: 18.9. ob 16.00 Svoboda Kisovec - Mengeš (3. liga) - igrišče Svobode Trbovlje: 19.9. ob 16.00 Orla Rudar - Jelen Triglav (2. liga) -stadion Rudarja KOŠARKA Zagorje: 19.9. oh 18.00 Zagorje - Odeja marmor (2. liga) -telovadnica OŠ I. Skvarča Litija: 22.9. ob 18.00 Litija -Branik Satcx (1. liga) - dvorana v Liliji TENIS Litija: 18.9.obč.prv. v tenisu za ženske in moške (tenis park As) MALI NOGOMET Praprečc: 18. in 19.9. turnir (žrebanje v četrtek 16.9. v športnem domu Praprečc) - igrišče ŠD Praprečc IZLETI Trbovlje: PD Trbovlje pripravlja izlet 26.9. na Prtovč - Ratitovec in Soriško planino. minimalen poraz je bil posledica le-tega. S.K. TKI Kemičar med najboljšimi V hrastniški OŠ je bil kvalifikacijski turnir v namiznem tenisu za izpopolnitev državnih lig. ki ga je pripravil NTK Kemičar. Prireditelji so bili uspešni. Markovič, Medved in Teršek so pod vodstvom trenerja Šobe prepričljivo osvojili prvo mesto ter se znova uvrstili med najboljše ekipe v državi. Poleg domačinov so ta uspeh dosegli še Škofjeločani. Rezultati: TKI Kemičar - Zalog 4:0, Škofja Loka-Sevnica4:2Škofja Loka - Zalog 4:0. TKI Kemičar -Sevnica 4:0. Sevnica - Zalog 4:3, TKI Kemičar - Škofja Loka 4:1. Končni vrstni red: 1. TKI Kemičar 6 (12:1). 2. Partizan (Škofja Loka) 4 (9:6). 3. NTK Sevnica 2 (6:1 1). 4. Partizan (Zalog) 0 (3:12). Prvak je Pajer Preteklo soboto so se v Tenis parku AS pomerili na občinskem prvenstvu moški v absolutni kategoriji. Na turnirju je sodelovalo 28 igralcev, med njimi tudi vsi z vrha teniške piramide, razen Primoža Novaka, ki je na služenju vojaškega roka. Turnir so skoraj v celoti odigrali v teniški dvorani, ker je skoraj ves dan deževalo. Vendar je to oviralo le gledalce, ker v dvorani še ni tribune. V polfinalu so se pomerili: Marjan Pajer-Marko Boltin(2:6,6:3,7:5)in Mitja Strmec - Tomo Bizjak (6:3, 0:6. 6:3). Obe polfinalni tekmi sta bili izredno zanimivi, v finalu pa sta se nato srečala Marjan Pajer - Mitja Strmec. Občinski prvak v tenisu -moški absolutnakategorija je Marjan Pajer. S.K. Odlični Hrastničani Na Savi Dolinki so v soboto in nedeljo merili svoje moči mladi kajakaši za naslov državnih prvakov. Udeležba je bila zelo močna - 100 tekmovalcev. Hrastniška ekipa pod pokroviteljstvom Kolinske Ljubljana _ je razveselila z odličnimi rezultati. V sobotnem slalomu so bili na 200 metro v dolgi progi uspešni ml. dečki. Ekipa v sestavi: Gregor Laznik, Aleksej Bočko in Peter Kauzer ml. so postali državni prvaki v ekipni vožnji. Pri starejših dečkih je ekipa v sestavi Branko Žagar, Boštjan Pečnik in Ambrož Bajda zasedla 3. mesto. V posamični vožnji je pri ml. dečkih Gregor Laznik osvojil 2. mesto, Peter Kauzer ml. pa 3. mesto. V nedeljskem spustu je Aleksej Bočko pri ml. dečkih zmagal, Gregor Laznik pa je zasedel 3. mesto. V ekipni vožnji so' pri ml. dečkih Aleksej Bočko, Gregor Laznik in Robi Sticher osvojili 1. mesto, pri starejših dečkih pa so Branko Žagar, Žiga Zalokar in Boštjan Pečnik zasedli 2. mesto. Peter Kauzer Naj nogometaš Zasavja Zasavc in Portcss Trbovlje izbirala na j nogometaša Zasavja. V zadnjem kolu sla se kot strelca najbolj izkazala "Kisovčan" Agalič in "Radcčan" Kirbiš, ki sta dosegla po 2 zadetka. Ocene - 4. kolo: Rti Zagorje?. 5 - Franc Hace, 3 - Dejan Pij^n® 1 - Jože Kranjc. O ria lunula itiS • Silvester Štok, 3 - Dcj|n le K ------~ Po najini vrnitvi iz stene so poskušali na vrh še ostali trije člani po Avstrijski smeri. Zaradi slabega počutja in slabih razmer so obrnili že na ledeniku pod steno. Naslednji dan sta se Janez in Andrej odločila, da bosta ponovno poskusila, saj sta bili dve tretjini smeri že zgažene ob najingm sestopu. Vrh mi ni dal miru, zato sem se odločil, da bom ponovno poizkusil. Proti vrhu smo se namenili iz baze brez bivakiranja. Popoldan smo odšli proti gori Artesonraju, vendar se je kmalu pokazala moja izčrpanost od prejšnjih dni. Bil sem premalo spočit za tako velike napore. Kljub veliki želji in volji organizem tega ni prenesel. Naprej sta odšla sama. Vrnil sem se v bazo. Naslednje jutro, ko srno še spali, sta se vrnila. Na gori sta bila celo noč. Tudi njima ni uspelo. Približno petdeset metrov jima je manjkalo do vrha. Obrnila sta zaradi kločastega plazu.ki jima je grozil. Ker so bile razmere na goi i slabe, smo se odločilo, da se vrnemo v Huaraz. Z Andrejem sva odšla v dolino en dan prej. ker sva morala telefonirati v Huaraz za prevoz. Ko sva z vso opremo na hrbtu, težko krepko čez trideset kilogramov, prispela na drugo stranjezera, sva jo preložila v transportno vrečo in pustila ob poti. Vzela sva le spalne vreče. Ob jezeru so stale barake, kjer so pred leti stanovali delavci, ki so gradili elektrarno v tej dolini. Pot se je vila po vijugasti cesti skozi kanjon do prvih naselij. Luna naju je spremljala v vsej polnosti, ko sva hodila med indijanskimi hišami, ki so grajene z blatom. V mesečini sva iskala bližnjice, sledila potokom, ki so žuboreli, preganjala pse, ki so tekali in lajali za nama ter povzročali hrup v mirni noči. Po petih urah hoje sva poiskala majhen gozdiček, kjer sva prespala. Zjutraj sva nadaljevala pot proti mestu. Poiskala sva pošto in telefonirala v 60 km oddaljen Huaraz. Počakala sva na kombi in se z njim odpeljala v dolino Parom Dušan Košir Sponzorji: Sad je zelenjava Tefik Makica, Rudnik Trbovlje, Hotel Rudar, Trgovina Alenka, Pl) Trbovlje ^ Spomini na poletje 2 Po vijugasti cesti sva se iz Majšperka povzpeli na Ptujsko goro. Napotili sva sc proti božjepotni cerkvi. Nenadoma seje pod nama odprlo Ptujsko polje. Vstopili sva v cerkev. Česa tako lepega že dolgo nisem videla. Ob pogledu na oltar z Marijo, ki s svojim plaščem varuje ljudi, ti zastane dih. Spokojno mirni sva prispeli v Ptuj. Stare furmanske gostilne Pri Tonetu, ki lezi v bližini 1 tujskih Toplic in kakšnih 100 metrov pred dravskim mostom, ni bilo težko najti. Ker naju je krčmar pričakoval šele popoldan, gostje pa sobe niso izpraznili, nama je hitro poiskal prenočišče pri zasebniku. Janko mi je ime. je rekel moški tridesetih let. "kar za mano vozita, moji dami." Po dvesto metrih sva zapeljali na kmečko dvorišče. Janko je ut no laztovoiil kolesi in naju popeljal v eno od sob. ki ju je nedavno zgradil nad garažo. Ker ni pričakoval obiska, je po kosih nosil posteljnino. Najprej rjuhe. Dišale so po zraku. Potem je pridrvel s prevlekami /a blazini. Kaj tako kričečega še svoj živi dan nisem videla. Razdražljivo rdeča, strupeno zelena in premočno modra barva so me dobesedno šokirale. 1 ìedcn sem odprla vrata, Janka že ni bilo več. Pa j e spel prišel ves nasmejan. Menda je bil srečen, ker je našel dve prevleki za prešiti odeji: "Ena bo imela miki miške in medvedke, druga pa kozice." Z obema rokama sem zgrabila belo modro prevleko in tisto divje pisano blagohotno prepustila Boži. ki je že vnaprej vedela, kaj bom naredila. Zagotovili sva mu. da si bova ležišči kar sami uredili. Ko so se vrata zaprla, sva prasnili v smeh. Jaz bom blazino prekrila z rjuho," sem rekla. Boža vedno spi brez blazine. Milo sem jo prosila, naj tisto kričečo stvar zaklene v o maio, da me ob pogledu nanjo ne bo razgnalo. Janko je prišel še četrtič. Kol v opravičilo nama je v vazi prinesel sveže utrgano vrtnico. Na vrtu gostišča sva si privoščili obilno kosilo in se z lastnikom dogovorili, da bova prihajali na zajtrk in večerjo. "Pridita, ko bosta lačni, j c rekel, pri nas je gost postrežen kadarkoli." Popoldne sva izkoristili za vožnjo po Ptuju. Raziskovali sva okolico, nazadnje sva zašli še v Ptujske Toplice. Od 18. - 20. ure je cena le 200 SIT. Menili sva, da bo ob tako pozni uri bolj malo kopalcev. Kako sva se ušteli! V bazenih je bilo prostora le za osvežitev. Po večerji sva se pogovarjali z Jankom in njegovo mamo. Na kmetiji živita sama. Vsako jutro peljeta na tržnico pridelke z domačih njiv. Janko v katrci, mati pa, otovorjena, s kolesom častitljive starosti. Sprva naju je kmetica gledala nezaupljivo. Ko pa svaji povedali, da sva prišli zaradi kolesarskih izletov in odkrivanja lepote vasi, naju je sprejela: "Lahko si skuhata kavo ali kaj drugega." je rekla, "tu. v tej hiši. Zdaj sta naši, ne?" Naslednje jutro sva si res pripravili kavo. Videti je bilo, da tam pravzaprav nihče ne kuha. Na divanu je gora posteljnine čakala, da bi se je kdo usmilil in jo zlikal. Takrat sva razumeli, zakaj je bil Janko prejšnj i dan v zadregi, ko namaje po kosih nosil posteljnino. Kdo ve, od kod jo je privlekel. Med kosi na divanu ni bilo niti enega, ki hi bil podoben tistim v najini sobi. Z njiveje prišla mati. V vsaki roki je držala vedro pravkar izkopanega korenja. Njen sinje prinašal zeljne glave in čebulo. "Kdaj sta pa vstala?" sem ju pobarala. "O, pred peto. Zdaj bova odpeljala." Ponudila sem jima kavo in povedala, da se odpravljava v Ormož. "Ja, človek si mora sam narediti življenje lepo. Jaz sem vedno delala, pa mi nikoli ni bilo slabo. Osmo leto sem vdova. Samo tegale imam",je rekla in pokazala na sina. "Ko bi se vsaj oženil. Da bi kdo kuhal, pa kaj zlikal." "Daj no, mama, saj je še čas", seje branil Janko. Pomagali sva jima naložiti poljščine, zaželeli smo si lep dan in se razšli. (se nadaljuje) Manja Goleč g * I * ~J 1 IH I Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le » I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta I I zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 | * vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Omrežno skupino pišemo I takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. k———————————————————4 STANOVANJA, GRADBENE PARCELE PRODAMO večje število stanovanj, hiš in gradbenih parcel. Prodajamo in oddajamo lokale, pisarniške in skladiščne prostore. C1C, d.o.o., tel.: 26-242. UGODNO prodam parcelo v Čcmšcniku, 265 m2, tek: 61-083 V NAJEM za daljše obdobje oddamo hišo blizu Izlak, tel.: 62-380 od 9. - 11. ure, med tednom. PRODAMO večjo vikend parcelo v okolici Rimskih Toplic pod zelo ugodnimi pogoji -ljubiteljem naravnega okolja in veselja do zemlje. Vse informacije dobite natel. št.: 063/ 732-755, Cverle. KUPI M zazidljivo parcelo ali hišo v Zasavju, tel.: 61-611 do 15. ure in 61-738 po 15. uri. AVTOMOBILI IN DELI UGODNO prodam škodo 105 L, 1. 12/87, tel.: 63-105. R 4 TLS prodam po delih -motor, menjalnik, hladilnik, vrata, streha, vse v dobrem stanju, tel.: 41-078, Škorjanc. PRODAM WV kombi-bus -8+1 ali 1.000 kg, tel.: 27-751. RAZNO PRODAM knjige za 1. letnik Poslovne šole v Ljubljani, cena ugodna, tel.: 77-296. PRODAM moško lovsko obleko št. 50 - 52, Pavla Pistotnik, Naselje na šahtii 15. 61412 Kisovec. PRODAM usnjeno motoristično jakno za 1.000 DEM in zamrzovalno skrinjo za 150 DEM, tel.: 61-916. PRODAM dobro ohranjen klarinet, tel.: 62-469, Bergant. UGODNO, skoraj zastonj prodam omaro, kavč, mizo, dva fotelja in hladilnik, tel.: 24-423, Wciss. PRODAM knjige za 1. letnik Poslovne šole v Ljubljani, cena ugodna, tel.: 77-296. PRODAM otroško kolo BMX po ugodni ceni, tel.: 63-143, Skorja. PRODAM rabljeno otroško posteljico z jogijem, nekaj posteljnine, prešito odejo ter stajico, cena po dogovoru, tel.: 43-076. PRODAM videorekorder, tel.:42-081. ZAPOSLITVE HONORARNO zaposlim frizerko, tel.: 75-566, zvečer, po 18. uri. SLOVENSKA KNJIGA, honorarno ali redno zaposli sodelavce na področju Zasavja in Celja za prodajo VELIKE ENCIKLOPEDIJE VRTNARJENJA. Tel.: 064/733-349. NUDIM dodatne ure angleščine za OŠ - 6. razred, tel.: 61-508, po 19. uri, Bizjak. Kidričeva 19, ZAGORJE Vam v mesecu SEPTEMBRU nudi iah obutev In najugodnejiih - športni copati od 9SO-1.780 - čevlji otroški, ženski in moški od 1.800^4.600 (usnje) (vsi modeli so modni) EXJMBER JACK, BEAR itd. - trenerke 1.980 - puloverji od 1.500 dalje in - kavbojke ter jakne po tovarniških cenah! PRIJAZNI PRODAJALCI ČAKAJO NA.VAS. MOŽNOST PIACILA S ČEKI (OBROČNO). S TEM KUPONOM 10% POPUSTU! Zasavc tl.O.O. ho v času od 13. - 17. oktobra pripravil razstavno-prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine. Sejem l»o v Delavskem domu Trbovlje in na prostoru oh njem. Organizator bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljajoč vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse. ki bi radi sodelovali na sejnin, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor. Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico injo najkasneje do 17. septembra pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta Zmage 33, 61410 Zagorje O/S. Podrobnejše informacije dobite po telefonu: 0601/61-013 ali 0601/61-177. PRIJAVNICA Zanima me sodelovanje na Zasavec vem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno-prodajjiega prostora na Zasavce vem sejmu na naslov: Razstavljal hi rad: a) v Delavskem domu b) na prostoru ob njem (ustrezno obkroži) Rabil bi okrog___m2 razstavne površine. Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:_______ Podpis: vžahrl .............................::- d.o. o.o. : : Cesta 9. avqü sta : 9, Zagone, : tel.: 0601/64 219 Fitnes Center HltZA'W, JiViiU, uLUdZA ^■0°mmpmmnu 1 ..»”™ liiliiiiStiiFaii fi k'o -v nbS — sproščenost Menjalnica, hat&ie ■jJ/ianJze odhajajo- ^ nxzi*nchant POSLOVALNICA ZAGORJE C. 9. avg.31 (pod cerkvijo) 0601 61-721 odprto 9-12" 14-18' KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. pos/ova/n/ca MEDjEA V poslovalnici MEDEA na Izlakah imamo bogato izbiro moške, ženske in otroške obutve. NA ZALOGI JE ZE JESENSKA OBUTEV PO UGODNIH CENAH: - ženski salonerji od 2.700 SIT dalje - šolske copate od 400 SIT dalje NUDIMO VAM MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE: nad 3.000 SIT na DVA CEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure. TELEFON: 0601/73 696 VABLJENI! Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom v MS MARMI \ 61420 Trbovlje, Šuštarjevo 42 tel..- (0601) 24 350 ODPRTO: NON STOP od 7.00 do 19.00 ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00 -■rVsjk /-v • L—* PIJANČE- VANJE NEON topliško MESTO V BELGIJI KEMIJSKI INA K 7A LUTECIJ STRAST, NAGON AHILOVI VOJAKI PRED TROJO IGRALEC GIBSON SLOVENSKI PISATELJ, BOTANIK ENRICO CARUSO RIMSKA PETSTO IN D. DRŽAVA NA JV. OBALI DEKANA MOLITEV V HINDO-IZMU EMIL NOLDE DOBRO- DELNA USTANOVA luža KRAJ PRI OPATIJI JAPONSKI DENAR GLAVNO MESTO NIGERIJE DRŽAVNA BLAGAJNA RlBJy- cose ic RIMSKI NARAVO- SLOVEC (LUKRECU) MID0R1 ITO RUSKO ŽENSKO IME 4ELZI K ČRNCEV BANTU REKA V FRANCIJI NO ETO V Sin, PRADED HAMITOV NADALJE- VANJE GESLA "1 MESTO OB GANGESU V INDIJI ANTON OCVIRK LABORA- TORIJSKA POSODA TURŠKI ZEMLJIŠKI GOSPOD DEBELA PALICA ZADNJE PREDIVO REKA V AVSTRIJI ORANJE KADMOSO-V A HC1 OTOK V RO-KAVSKEM PRELIVU GRŠKI BOG VETROV OTOK V JADRANU ŽIVALSKA ALI RASTLINSKA VRSTA RIMSKA BOGINJA JEZE IT. SKLADATELJ BO ITO TV ZASLON KRAJ PRI DOMŽALAH GRM IZ DRUŽINE OCTOVCEV KRAVJI .PRODUKT ZELENICA V PUŠČAVI STIK ROKE S TRUPOM ROJ.KRAJ ANTONA AŠKERCA koreografinja vo GEINIK PISATE- LJICA PEROCI G.ČRKA SLOVENSKE ABECEDE KOSITER ZNIŽANJE VODNE GLADINE OTROŠKO VOZILO ANDREJ NOVAK DEFEKT, HIBA STARA DOLŽINSKA MERA VRSTA USNJA TV MODERATORKA LONGVKA LJUDSKO, GLEDALIŠČE NA JAPONSKEM DARIAN POVRŠINSKA MERA IVAN TAVČAR MAMILO II MAKOVIH GLAVIC „OKRAJŠAVA ZA JUG EMILE ZOLA LITER GRŠKA BOGINJA PRAVICE ZARE- BRNICA PEVKA VILER TOPILO IA LAKE VZVIŠENA LIRSKA PESEM AVTOR: KARLI DREMEL NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 15. 9. 1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, Zagorje oh Savi spripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čaka io: 1. nagrada: JEANS J AKNA,Trgovina Pika Kisovec 2. nagrada: TENIS COPATI REEBOK - MOŠKI, Trgovina Pika Kisovec 3. nagrada: TENIS COPATI REEBOK - ŽENSKI, Trgovina Pika Kisovec Izžrebanci nagradne 1. : Trimesečna naročnina Zasavca, Fani Seni čar, Podkraj 75, Hrastnik 2. : Knjiga Milan Kučan, Vili Zorn, Ulica talcev 34, Zagorje ob Savi 3. : Majica Zasavca, Jana Prašnikar, (2. zmage 20, Zagorje 4. : Enomesečna naročnina Zasavca: Jože Jerič, Krnice 32, Hrastnik 5. : Knjiga Pesmi na potepu, Ana Radovič, Sava 18 c, Sava. Nagrade lahko dvignete na uredništvu Časopisa Zasavc. C. zmage 33, Zagorje, do 17. 9. 1993. Čepa sc po nagrado ne morete oglasiti, nam sporočite po telefonu 61-013 in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 30/93: STEKLOPIHALEC, TALILNIOBJEKT, RO. ARN. VA, PANO, ENARE, IZVOZ, GALENIT, SH, KOPITAR, OTTA, ŠTRK. SAJE. PAN, PEARS, ARH, RKELJ, KSILIT, OKRASJE, ALT, GRK. SLA, TUN,TANA, RINITIS, AT.TRIK, APELES, SKOK, ENKA. LOSOS, DRAMA, MANN, ELENA, NADEV, SKAT. CITA. OBARA. TRGOVINA PIKA AJTIČ VEKO Trg Pohorskega bataljona 16 KISOVEC od 16.00-19.00, sobota 9.00-12.00 VELIKA IZBIRA JEANSA: LEE, M.A.S.H., REPLAY, DIESEL IN PULOVERJI COCOA. ---------------- /o/ i DEL KCKE premi- kanje PO ZRAKA) DEL KopAL-MIŠKE. OpREtlE ptičji MLADIC Pl S ALTS L PR\?OHOC0C OKNO Z. LATO 'palček ▼ ► =4 Te-lo- vadni ELEMENT MAJ KEM k-os FoDZGtJNA ŽIVAL IZVOR PEVKA tbatnik Ropotija ► fJEVAKEN PLAZILEC TEZA EMBA- LAŽE ALOJZ kytNJER •Rajko LOTILI Č pojav ma nopju EDEN OD Voditeljev "periskopa' C ČRKA Zidarsko delo jApOMStU SENAR. ► PoGorro ZENSKO IME VRVICA ZA icibiskB Galice SESTAVIL VK Težave s predlogi j "Tega ne zdržim več," je stokal predlog s. ■ "Tudi jaz težko prenašam to nasilje!" seje hudoval predlog ■ z. ■ Stavim, da ne veste, čemu sta se brata jezila. Mogoče si pa ■ malo že mislite? Takoj boste izvedeli. Janez je namreč v . svojem sestavku zelo malomarno ravnal s predlogi. Ni pomislil, ■ če se lahko predlog lepo izgovori z naslednjo besedo, ampak a jih je zapisoval kar v tri dni. In to predloga boli. Ne veijamete? ■ Potem pa naglas izgovorite naslednji besedi in ugotovili ■ boste, da bo tudi vas v enem primeru bolel jezik. In še ■ previdni bodite, da si ga ne zlomite. ■ Torej: s žogo, z nogometom. „ No? Ugotovili ste, da prvi primer ne ustreza. V drugem privimi pa m je zvenelo lepo, hot l>i zapeli. Poskusite še ehki at. JJ Naloga: Če boste zdaj pravilno nastavili s, z, ■ bosta predloga gotovo zadovoljna: ■ __Janezom,_kruhoin,_Tinčico,—Minčico,—petelinom, ■ __Francetom,_Katrco,_muco, —srajčkami. ■ F.M. (Vesela šola slovenščine) u KANAL 10 SOBOTA 18. 9. 1993 14.60 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 16.00 100 NA URO -MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM PONEDELJEK 20. 9. 1993 IS.OO KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI. 19.30 VIDEOSTRANI. 20.15 100 NA URO. 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK 21. 9. 1993 15.00 KORISTNE INFORMACIJE. 19.30 TV DNEVNIK BEOGRAD. 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM SREDA 22. 9. 1993 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD. 20.15 ŽEBLJIČEK. 2 U0 FILM. 23.00 SATELITSKI PROGRAM ČETRTEK 23. 9. 1993 18.00 KORISTNE INFORM ACI JE, VIDEOSTRANI, vmes od 18.30 do 19.00 Slovenski program Radia BBC London. 20.15REZERVIRANO. 21.15 SATELITSKI PROGRAM PETEK 24. 9. 1993 18.00 KORISTNE INFORMAI TIE. VIDEOSTRANI, vmes od 18.30-19.00 SLOVENSKI PROGRAM Radia BBC London. 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD. 20.15 NADALJEVANKA. 21.00 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE SOBOTA 18. 9. 1993 14.00 NAPOVEDNIK. SERVISNE INFORMACIJE, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 GLASBENI COCTAIL, 16.00 SOBOTNO POPOLDNE, 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 18.00 ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV. 19.00 SLOVO NEDELJA 19. 9. 1993 8.00 NAPOVEDNIK. SERVISNE INF.. 8.45 IZBOR POPEVKE TEDNA, 9.30 EPP. 10.00 GOST TEDNA. 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM. 12.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 12.30 EPP. 12.45 OBVESTILA. 13.00 ČESTITKE. 14.00 NEDELJSKO POPOLDNE. 18.00 SLOVO PONEDELJEK 20. 9. 1993 14.00 NAPOVEDNIK. SERVISNE INFORMACIJE. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 ŽELELI STE JIH SLIŠATI. 16.00 SNOOPY. 16.45 OB VESTI LA IN EPP, 17.00 POVABILA IN INFORMACIJE, 18.00 ODDAJA O KULTURI. 18.45 POROČILA, 18.00 SLOVO TOREK 21.9. 1993 14.00 NAPOVEDNIK. SERVISNE INFORMACIJE. 14.3(1 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE. 16.00 ŠPORTNI PREGLED. 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK. 18.00 LESTVICA SLOVENCA. 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO SREDA 22. 9. 1993 14.00 NAPOVEDNIK. SERVISNE INFORMACIJE. 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE, 16.00 KONTAKTNA ODDAJA. 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK. 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO ČETRTEK 23. 9. 1993 14.00 NAPO VEDNIK. SER VISNE INFORMACIJE. 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE, 16.00 RADIO NA OBISKU. 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 VIŽE ZA VSAKOGAR. 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK. 18.00 LITIJSKO OKENCE. 19.20 SLOVO PETEK 24. 9. 1993 14.00 VKLJUČITEV. NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE. 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 GLASBENE NOVOSTI, 16.00 POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA. 16.45OBVESTILA IN EPP. 17.00 MLADINSKI VAL. 19.00 SLOVO TV SIGNAL LITIJA NEDELJA 19. 9. 1993 9.30 RISANA SERIJA. 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA; CELOVEČERNI FILM: DEŽURSTVA Zobozdravstveno varstvo: 24 -urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644) in Lilija (tel.: 061/881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Oh sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 10. - 16. septembra je dežurni veterinar Liza Pokorn, dr. vel. med., 17. septembra je dežurni veterinar Iztok Soban, dr. vet. med. >> ... Naša bodočnost 7N Kdo praznuje? September Rojstva v trboveljski bolnišnici od 4. septembra dalje: 4. 9.: Polona Oblak, Radeče, sin; 5.9.: Marija Kupšek-Merzel, Trbovlje, sin Simon; 5.9.: Darja Glavač, Zagorje, hči Lucija; 5. 9.: Simona Vrankar, Zagorje, sin Gašper; 5.9.: Marija Kreže,-Trbovlje, hči Katja; 7. 9.: Mojca Škoberne, Hrastnik, hči Anja; 7. 9 : Marjeta Kovač, Hrastnik, hči Neja; 8. 9.: Fani Jankovič, Brežice, hči; Iskreno čestitamo! ^......... ............................ià 11. ERNA izp. iz Ernestina (Eri. Erika, Inka. Tina), lat. Ernestinus izp. izernestus - resen: NADA (Nadica, Nadi, Nadi k a) iz sam. n a da (hrv.) - upanje 12. VID (glej 15. junij): MARINKA izp. iz Marina (Marinče, Maja. Manja, Marica. Marci), lat. Marina - morska 13. JANEZ (glej 4. avgust); POLDA (glej 13. avgust) 14. RASTKO izp. iz Rastislav (Rajko, Rale. Rasto, Slavko, Slavček) izglag. rasti in sam. slava: DANICA (glej 1 .julij) 15. MELITA (Melitica, Mclitka, ha. Meta, Minja) gr. Melitta- čebela; ALBIN (Albinko, Bine, Binko)laL Albinus-tisti.ki je bel) 16. MILKA; LJUBA 17. LAMBERT (Berti, Berto,Laci, Lacko) nem. Lambert-tisti, kije sijajen "posjednik": HILDA. 4' OVEN Poslali so vas na službeno potovanje, vendar pričakovanj niste izpolnili. Sodelavca, ki vas je poskušal potisniti v godljo, se raje izogibajte. Vaša številka je 42. BIK Znova obljubljate nekaj, česai- ne morete izpolniti. Izučiti vas bodo morale izkušnje ali vam ljudje ne bodo več zaupali, kar boste obžalovali. Vaša številka je 53. DVOJČKA Ukvarjanje s športom vam ne bi škodilo, saj v zadnjem obdobju niste v dobri kondiciji. Obiska ob koncu tedna se boste razveselili in še okrepili prijateljstvo. Vaša številka je 49. RAK Partnerstvo vam ne leži. ker imate preveč opravka s sabo. Če boste izzivali, lahko to privede do neljubega konca. Št. 57. E E V R a zbu rij i vi h d og od ko v imate za nekaj časa dovolj, zato boste ta teden bolj počivali. Posvetite se ljudem, ki jih imate radi. V soboto pričakujte nenavadno povabilo. Št. 50. DEVICA Zaradi "razumne" narave se niste predali čustvom, pa bi se lahko. Na tako priložnost boste še dolgo čakali. Št. 44. TEHTNICA Mnenje o ljudeh, ki ste jih spoznali, boste spremenili. Vtem tednujih boste videli drugače kot doslej. Št. 39. ŠKORPIJON Prostor, v katerem ste se vrteli v zadnjih tednih, vam ni odgovarjat. Obiskali vas bodo sorodniki. Št. 47. STRELEC Dobili boste večjo vsoto denarja, ne ga zapraviti. V kratkem času se obeta oddih na obali v prijetni družbi. Št. 55. KOZOROG Znova sle se nekorektno obnašali v družbi, ki si tega ne zasluži. Opravičite se. ni še vse izgubljeno. Št. 61. VODNAR Preživljate manjšo krizo, ki bo dosegla vrhunec v tem tednu. Preveč časa sle preeživeli na nepravih mestih. Št. 43. RIBI Naredite korak, ki ga že dolgo želite. Če vas začetna vnema ne bo zapustila, boste stvar v kratkem obvladali. Zaljubili se boste. Št. 40. Saška ‘V ir mi vis, mmmm ■ m Sposojeno iz BBS ___________________________________ [ (strogo zaupno - javna tajna) Policajski Na policijski postaji zamenjajo šefa! Novi komandir pa nima ušes. Komandir kliče policiste k sebi v pisarno na razgovor. Pokliče prvega in mu pravi: "Zdravo! Gospod policaj, povejte mi, kaj vidite posebnega na meni?" Policaj ga gleda in gleda in reče: "Komandir, vi pa nimate ušes!" "Marš ven!" se zadere komandir,"teden dni ribanja VVC-jev! Naslednji!" Noter stopi naslednji policaj, ki dobi isto vprašan je: " Kaj vidite posebnega na meni, gospod policaj?" Policaj ga gleda in opazuje, potem pa vljudno reče: "Gospod komnadir, jaz utemeljeno sumim, da ste brez ušes!" "Zgini mi izpred oči! Mesec dni usmerjanja na križišču! Naslednji!" Ko pride zadnji policaj ven reče naslednjemu revežu: "Cuj, samo o njegovih ušesih ne reči nič!" Tudi tretji dobi isto vprašanje: "No, kaj pa vi vidite posebnega na meni, gospod policaj?" Policaj ga pametno pogleda, opazuje in reče: "Gospod komandir, vidim da ste zelo lepo športno grajeni in postavni, imate čudovito prinčesko, plava srajca je tudi zelo lepa .... in nosite kontaktne leče!" Komandir ga debelo pogleda: "Hvala, hvala za komplimente.... sicer pa ... kako pa veste, da nosim kontaktne leče?" Policaj: "Ha, če bi imeli ušesa, bi nosili očala!" Vljudnost Zelo urejen poslovnež (sveti se od čistoče] pride na letalo in sede poleg privlačne plavolaske. Kakšnih 15 minut po poletu odpre svoj poslovni kovček, iz njega vzame prtiček, si ga razgrne po krilu, iz kovčka vzame porno revijo ter začne onanirati. Ko opravi, vse lepo pospravi, roke si namaže s kolonjsko vodo, se obrne proti sosedi in jo vpraša: "Oprostite, ali bi vas motilo, če bi prižgal enega?" ŽIVA Moški rta luni ne bo nikoli tako zanimiv kot ženska pod soncem. Leopold Fechtner Velike ljubezni lahko razdelimo na dve kategoriji: na nesrečne in na nesrečne, Max Greggio ___________________________________________■ i: Zasavskega vestnika (pisal se je spelember 1953) Zanimivosti v časniku so sila relativna stvar. Kar se zdi meni zanimivo, sc lahko zdi komu drugemu dolgočasna zadeva. Prebiranje starih Zasavcev (beri: Zasavskih udarnikov. Zasavskih vestnikov in Zasavskih tednikov), ki so izhajali med leti 1948 do 1964, je zame zelo kratkočasno branje. Če kdo misli, da danes, po Štiridesetih letih, odkrivamo Ameriko, sc močno moti. Večino stvari (seveda nimam v mislih tehniko) so.ljudje poznali že včasih, in danes je skoraj vse ponavljanje že videnega ali že doživetega. In če mislile, da si je dohodnino izmislila nova oblast, ste v zmoti. V Zasavskem vestniku St. 35 z dne 2. septembra 1953, krasi stran 6 naslov: "Kakoje zizterjavo dohodnine v našem okraju." V članku izveste, daje bila visoka številka neplačane dohodnine posledica premajhne zaostritve tega vprašanja. Številke o izterjavi dohodnine povedo, da je bilo skoraj 12 milijonov dinaijev, s katerimi bi morala razpolagati skupnosti, v rokah privatnikov (v nadaljevanju so zneski dolgov). Da so imeli tudi naši očetje in mame dolge jezike, dokazuje tole opozorilo (Zasavski vestnik št. 39. 30.9.1953): "Opozatjam vse tiste osebe, ki širijo o meni neresnične govorice, da bom proti vsakemu sodnijsko postopal. Pisca nepodpisanih pisem pa prosim, naj bo za primer, da mi ima kaj važnega povedati, toliko moža, da se podpiše ali se pa osebno oglasi pii meni doma. kjer mi ho lahko razložil, kar milje na srcu. Pikš, Trbovlje." Takšna in podobna opozorila so včasih dosegla svoj cilj, malo vzpodbude so dale vsekakor sodnijske razprave, zato so se v časopisu pojavljali preklici, kot na primer: "Preklicujem, kar sem govoril žaljivega o tovarišu Leopoldu Prašnikarju. Herman Povše, Zagoijc." (istotam) Stare Zasavce prebira Irena I. Lebar (v Dokumentaciji Revirskega muzeja) Fračkarije smo dali naslov tem stranem. V klub frač in fračkarjev gotovo spada tudi lastnica prstov, ki nežno držijo v roki kozarec. Zavidanja vredno. Moška publika zavida predvsem kozarcu... Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje PROGRAMSKI PAKETI: Cesta 20julija 2c, 61410 Zagorje Telefon!fax: 0607 61 611 Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonli, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ... SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte! Bralstvu Mnogi ste se na nenehno odkrivanje afer izpod peresa Rdečega Revirja navadili kot na tobak, vino ali , o- , morate vedeti o borzi; in vse o vrednostnih papirjih iz . __ _ ................ .... zasavskega konca. Tudi «s,o. kar kljub speciaiizira mm časopisom m posebnim borznim rubrikam ne Redakcija jetrnic jMmCm | Desert. Kot ste opazili, nas je glavni in odgovorni Marko Planinc - Čvek v sodelovanju s takoimenovanim uredniškim odborom pregnal iz sedme strani. Redakcija zato svoj publikum naproša, da časopis poslej dosledno berete od zadnjega dela proti prvemu. Da še en udarec spremenimo v veličastno zmago. Krave. Drago Butja-Buc, prvi zasavski gostinec, razmišlja, da bi naslednje leto namesto izbire najlepših deklet organiziral razstavo in tekmovanje najlepših krav. V Litiji je namreč 44 krav privabilo več gledalcev kot 16 lepotičk v Medijskih Toplicah. " V trbovljah nimamo HITA; imamo pa AGROHIT, TEHNOHIT..." N.N. iz Trbovelj Apolitični. Hrastničane kot da politične zdrahe, elektrofilterski pepel, damjaki in podobne stvari ne zanimajo več. Kmalu bo jasno, ali gre za posledico poletne lenobnosti ali dejstvo, da na svoji kabelski televiziji gostijo tudi erotični satelitski program Premiere. Prvošolsko. Na prvi šolski dan se je sestal tudi cvet trboveljske opozicije. V prvošolskem pismu je združba avtohtonih Slovencev zapisala tudi, naj se zgodi še en Cankarjev dom. Ker je zdaj z republike pri kapljalo nekaj tolarjev, pričakujemo nekajletno prerekanje strankarskih prvakov, ali naj denar namenijo reorganizaciji šolstva ali izgradnji Cankarjevega doma. Bank of Dadas Trboveljski Dadas skrbi zato, da slovenska borza ni najbolj dolgočasna stvar na svetu. Najprej je z vrtoglavim dvigovanjem vrednosti delnic Dadasa in Probanke dvigoval temperaturo skoraj do vrelišča, zatem pa jo pognal čezenj s strmoglavim padanjem vrednosti taistega papirja. Stroka je seveda ponudila kup zatojev na zgornji zakaj. Vulgarni ekonomisti in finančniki so kot papagaji ponavljali drug za drugim, daje želja po extra dobičku gnala stvari navzgor, sestop prvih potnikov s tega profitnega plovila in strah drugih pred extra izgubo pa da je stvari pognala nazaj v doline. Čisto prijetna razlaga, ki pa seveda navadnim smrtnikom ne pove najpomembnejšega: kdaj kupiti in kdaj prodati. Menda sem vam že zaupal, da sta dialektika in historični materializem edini pravi metodi, edina načina, da po pravi poti pridemo na pravi cilj. Tako jetudi tokrat. Zgodovina se pač ponavlja. Dare Sadar, oče Dadasa, je bil v rosni mladosti tudi plavalec, kasneje pa tudi potapljač. Na borzi se je zgolj ponovila njegova mladost. Najprej je vrednost njegovih papirjev vedno hitreje grabila proti vrhu (obdobje plavanja), temu pa je sledilo potapljaško obdobje. S časovno primerjavo, ki seveda ni absolutna ampak relativna, se da vse stvari izračunati in požeti ekstra profite. Tako enostavno je to, nobene visoke znanosti ni. Resnica je pač vedno enostavna stvar; ljudje jo zapletajo, da si tako dvigujejo ceno. Še na kratko o dveh občinskih obveznicah z našega konca. Zagorska bo še dolgo tam nekje, kjer je zdaj. Njeni očetje so pač odleteli, in odletelaje tudi nominalna vrednost papirja. Da papir ni povsem brez vrednosti, je povzročilo dejstvo, da je njegov glavni oče odletel zelo dobro in s tem korigiral zelo slabo obletavanje drugih. V Trbovljah pa papir nima nobene cene, pačeprav vsi njeni očetje še vedno sedijo v očetovskih naslonjačih. Razlaga je tudi tu enostavna. Trboveljski papir sploh ni vrednostni papir, saj se ni nikoli izpostavljal borzi ali kakršnemukoli drugačnemu finančnemu prepihu. Je bolj kreditna kartica, ki je pri nekom, ki je prej za silo shajal iz leta v leto, povzročila iluzijo, da lahko obvladuje in vodi stvari. Nato pa so mu denar mojstri kartico razrezali z velikimi škarjami, pustili pa so mu dolga leta trdega dela, da jim mesece sladkega življenja poplača. Rdeči Revir Sandi Češko, zastopnik Zasavja v Državnem svetu, miss Medijskih Toplic Katarini Strgar: "Ne, niste me dobro razumeli. Svetnik sem, svetnik, ne pa svetnik." KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. pos/ovcr/nfca AG/f/A Kmetijska zadruga Izlake, poslovalnica s kmetijsko ' mehanizacijo, gradbenim materialom, tehnično robo, ... vam ponuja plačilo na čeke: nad 5.000 SIT na dva čeka nad 10.000 SIT na tri čeke nad 20.000 SIT na štiri čeke brez obresti!! ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČEN PREVOZ (do 25 km). tel.: 0601/73 524 Organizatorji: KMETIJSKA ZADRUGA Izlake KMETIJSKA ZADRUGA Trbovlje KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA Dol pri Hrastniku in KMETIJSKI ZAVOD Ljubljana Pokrovitelj. SKUPŠČINA OBČINE ZAGORJE OB SAVI Vas vabijo na Zasavsko RAZSTAVO PLEMENSKE ŽIVINE (govedi in konj) ki bo v SOBOTO 18. septembra 1993 na sejmišču Selo v Zagorju ob Savi. Program: od 9.00 do 10.00 - dogon živali od 10.00 do 12.00 - ocenjevanje živali ob 12.00 - otvoritev razstave - revija najboljših živali - podelitev nagrad ob 14.00 - zaključek razstave in pričetek veselice (v organizaciji društev Podeželske mladine Trbovlje in Hrastnik). »z , mesnica-delikatesa ferdi 61410 Zagorje ob Savi, Kidričeva 15 tel.: 0601/61 344 Delovni čas: ponedeljek zaprto torek, sreda, četrtek in petek 7.30 do 18.00 sobota 7.00 do 13.00, nedelja 8.00 do 11.00 ........V ' . ' ' . . . . ' ....... Celje - skladišče D-Per 6/1993 5000006276,31 IO Banka Zasa\ Trbovlje Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje Da smo res banka, ki DELA Z LJUDMI IN ZA UUDI, dokazujemo s tem da smo za imetnike tekočih računov in plačilne kartice LB pripravili NOVO PONUDBO! - kredit za nakup motornega vozila - revolving kredit - družinsko plačilno kartico Vse informacije v LB Banki Zasavje d.d. Trbovlje v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. COBISS o UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. | [me in priimek mesto......................... poštna .št,......... ulica......................... telefon............. datum......................... lastnoročni podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polle tnofustrezno obkroži)