150                             JANKO GLASER: JUTRO.
z vnemo poizkuša spraviti cerkev v sklad z jožefinizmom, pri-
_____¦~atK-------------ČL-..,—.......— ,f—-—i m  —fr tJtl].r.-—~.- rr__rjt........¦¦¦¦- ¦--¦¦                                                               ..."'.                                                                *    v.
pravljajoč duhove v pomirjevalnem zmislu na to, če $e utegnejo tu ali tam v bodočnosti opustiti kake pobožne vaje, ki__«se^ne tičejo niti duha, niti dostojanstva^katoliške cerkve». Škof oprede-ljuje razmerje cerkve do države v tem zmislu, da ima država skrbeti za uredbo vnanjih razmer («za vnanjo disciplino«), cerkvi pa pripada oskrba notranjih razmer, ali tega «kar se pravzaprav imenuje religija». Zastopniki religije v cerkvi so škofje, nad katerimi vrši vrhovno nadzorstvo papež v toliko, da ohranjajo verske nauke čiste in nepopačene. ISfaj se torej verniki ne razburjajo, ako modri monarh izpremeni v cerkvi kaj takega, kar se tiLe_&arno ^liaM^isjcipJine« in ^^^^^.J:^})^.!^7^^ ki so državi in cerkvi enako na kvar. V meništvu škof ne vidi nikakšrie neobhodno potrebne sestavine sistema krščanskega nravoslovja. Ako bi se tudi vsi samostani odpravili, bi vera vsled tega nič ne trpela, tem t manj, ker hoče cesar obračati posebno pažnjo na to, da se vzgoje
*  pobožni, izobraženi in skromni dušni pastirji, ki bodo oznanje-
•  vali ljudstvu čiste verske nauke. Škof brani tudi cesarjev tolerančni patent, češ. da ima vsakdo prirojeno pravico, držati se one verske stranke, ki se zdi njemu po njegovi preudarnosti in vestni preizkušnji prava. Že 4z4-ega.kratkega.PAsnetka glavnih misli rjer-bej3tdnjgiy.Q^a rjasjtj^lcej^pispja se vidi, da je cesar Jožef II. v zmislu svojih tendenc poo^sej pravici stavil ljubljanskega škofa v^m^ drugim njegovim av^tjjjskim kolegom v vzgled.
(Dalje prihodnjič.)
JANKO GLASER:
JUTRO.
Petelini v sivo jutro pojo, že zbegali so nad dolino temo; skoraj splašena odbežala bo. Že dviga na vzhodu se zarja, zlat greben dneva-klicarja.
cž^