73, š$*:v. Izhaja vsak tor»k, öetrten in aoboto. - Cena i Za celo lcto 80 K, ia pol leta 40 kron, za četrt Ida '20 K, 2a 1 mesec 7 kion. Posamezna Atevilka «tane I krono. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja «• ne moremo ozirati. Naročnikj naj pošiJjajo naročnino Pp poštni nakaznld. Reklamacije glede lista so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brer podplsa se ne ozira. V CELJU, torek 15, jiittija 920. Poštnina plačana v gotovh; M* ednifttvo in upravitiätvo se nahaja v Zvezni Uskarnl v CeJju, Strosomajerjeva ulioa 6t. 9. Oglasi se računajo po porabljenem prostom in sicer: za navadne oglase po 80 V od 1 mm, za posluna, na- inanlla občnlh zborov, naznanila o «nrtl, zahvale itd. K I 2Q od I mm, za rcklamne notice med tekstom 5 II od vrste, Mali oglasi (na)več 4 vrste) 19 Kb Prl večkratnih oblavah poputt. Rokoplsi se ne vračajo. Tdefon K. 66. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. GDEG3 0DG0V0RNI UREDMIK VEKOSLAV SPINDLER. Albanski prvak Esad-pasa — v Parizu umorjen. Pari/, 13. inn. AlbansM dljak Io z dverni revolverskimi strcli ubil vodl- telja albanskega odposlanstva Esa<|- pa&o. P a r i z , 13. jun. O atentatu na Esad- paSo poroeajo: Voditeli albaiiske delc- gacije jc pravkar zapustil svoi hotel, ko ie skočil proti njemu nilnd mož in nanj dvakrat ustrelil. Esad-paša se je zgrudll. Prenesli so ga takoi v hotel, kjer ic lz- dihnil. Atentatorja je priicla pulicija in ga odvedla na polic. komisariiat. Iincnu- je"sc Rosten Aveni, ic 25 let star, alban- ski državljan, gojenec ueitdjišea. IziavH ji', da zločina ni izvršil s premislekom. teinveč se ga je v trenutku. ko je zagle- dal pred sabo albanskeiu diktatorja, po- lastila misel, da ga napade. ker sc ]c sponniil muk, kt jih je povzroeil Esad-pn- $i\ njegovi domovini. Vladna kriza v italiii. tiioUttijevo. uiiiiistrstvo bo po večini In- I tervencijonisticno? — Angleži se boje | (iioiittljeve gcrriiaiiofilske politike. K i m . 13. jun. Oiolitti sestavi vlado po večini iž intervencijonistov. Ministr- srvo Sc ni scstavlieno, vendar Oiolitti npa, da bo jutrl lahko sestavo razglasil, B c o g r a d , 13. iun. Ko je povcrje- na scstava novega italijanskcga kabinc- ta Oiolittiju, se trudijo italijanski listi, da dokačcjo, da se tičc spremcmba v vladi samo notranjc politike, dosedanja smer v zunanji politiki pa ostane. Ker bodo v novem kabinctu tudi intervencijonistl (Bonomi, Meda). trdijo». da jc njihova prisotnost v kabinctu jamstvo za stabil- nost zunanje pulitike. Socijalisti obetajo, če pride Oiolitti na vlado. da bodo prea- lagali, da se inorajo pred sodišče posta- viti vsi brlvci, ki so povzročili v9(op ItaMjc v svetovno vojiio. Medtcm ko pi- s'e francoski tisk rezervirano o vladi Gio~ littija, pa izraža del angleškega časopls- ia odkrito bojazen, da bo vodil Oiolitti gcniianofilsko politiko. Zaveziiiki nam hočejo skrčhi vojno od- škodnlno? ij eograd, 13. jun. »Beogradska Stampa« poroCa. da so zavczniki storili nove sklepe glede vojne odškodnine, kl io irna nam plačati Nemčija. Najbrž so žnižali odSkodnino za našo gospodarsko obnovo. Ker jc to za nas žlvljensko vpra- Sanje, je ravnatdj »Beotyadske Stampc« posredoval pri incrodajnih niestih radi pojasnila, ki se dolguje iavnosti. Dobil )c odgovor: Vlada je poslala zaveznikom akt, v katercm poroča, da sto.ii na sta- HSSn, da je glede vpraSanja sodelovanja pri vojni odškodnini v.veljavi pismen sporazum, ki ga je sklenila DavidoviCe- va vlada z zavezniško reparacijsko ko- mlsito. Ta akt jc bil sprejet naznanlc brez odgovora in pojasnila. S tern po- sebnhn sporazumotn so do gotove rneje uzadovoljene naše pravične zahteve. Valuta, diaoinja in drugo. (Iz govora finaiičiiega miiiLstra Kosta Stojanoviča v DemojBfctskem klubu c!ne 8. junBT.) Vprašanjc draginjc ie vprašanje, na katero vplivajo lnnos-i druga sporedna vprašanja. Vprašanje valuta ie zelo Kompliciraiia stvar. Valuta in draginia sta med seboj v direktni zvezi. Cim slat>- ša je valuta, tern večja je draginja. in »asprotno, čim večja je draginja, tern stabša je valuta. M-ed temi dvemi vpra- §anii moramo iskati rešitve v tej smeri, da ugodna rcšitev cnega vprašanja upll- va na ugodno rešitev drugega. Ce pa s kakimikoli administrativnimi koraki v- plivamo, da je naša valuta nezdrava, &c more nihče v naši državi ozdraviti dra- ginjskih razmcr. r!nkrat ozdravljena va- luta pa ne bo več padla. Z zdravo valu- to pa sc rešujejo tudi finanene neprilike in narodno blagostanje. Po zemljepisnih pogojih in po raa- merah v posamcznih delih naše državc govori vse za to, da mora biti naša va- luta dobra in da se je ne sme skušati u- propaščati z administrativnimi koraki, kakoršen je ustanovitev srcdišnje zadru- ge za izvoz. Nihče se ne protiv! ustvar- Janiu bogastva, a bogastvo se ne srao ustvarjati na račun producenta. Gospo- da. ki so ustanovili to banko, nočejo pre- hranjevati pasivnih krajev, ampak imalo Ie eno idejo: zaprtje mej. MonopoHziratl hoiejo Izvoz brez upravičenih motivoT. Iz tega položaja treba naiti izhod, da rc- šimo interese države in interese narod- nega blagostanja. Mojo trdno prepričanje je, da Je "¦ancoski frank in da so drtige tuje vaiu- te padle samo zato, ker so borzijanci vc- dell za moje mišijenje o svobodnem iz- vozu. V trenutku. ko zabranimo svobod- ni iivoz, se prično dvlga^ francosW frank in padati dinar, to pa pomeni vell- kansko diferenco v naših flnancah. Lah- ko vain pride kakšenkoli finančni mini- ster, toda z dohodki fiaroda, kj Je s ceno svojc'Ma blaun plačal ncpremišijeno poj- jetje, ne bo mogla plačatl država, kar mora plačati, in imeli bomo deficit v proračunu. Danes J)idžetiramo z bidže- tom brez dohodkov. Tako bidžetiranje more trajati dva, tri mesece, nekega dnc pa bo prišla Narodna banka in bo rekla: ni več denarja, mi živimo na kredit, Tn stali bomo pred težkim vprašanjem In- flacije bankovcev brez kakoršnekoli po- tiebe, stali bomo pred vprašanjem nelz- plačanih uradniških plaž. Vse to zlo. ki Je posledica položaja, ustvarja nezadovolj- stvo, pobuno in komunizem, in vsako- jake ideje bodo našlc tla in pogoje v teh nevoljah države in kdo ve, do česa bodo privedle našo državo. Zato prosim tova- riSe, da vztraiajo na tern in očuvalo na- rod pred nesrcčo ustvarjanja te banke (srediSnje zadruge). Kot minister financ sem bil prepričan, da moremo priti do ravnotežja v bidžetu in do zdrave valu- te. Vidirno, da se v Nemčiji, Franciji m drugod znatno jači produkcija. Valuta se popravlja tudi v Bulgariji in drugih dr- žavah. Danes je neumnost govoriti o tern, da je bila Rusija žitnica sveta, ker je njen izvoz znašal 6 miljard kakor Iz- voz Avstrije. Tern manj bo Rusija igrala ulogo v izvozu žita sedaj, ker je ustvar- jena Poljska, ki je vse posejala, v poštev pa pridejo tudi Češka, Besarabija, Ru- munija, Argentinija in vsled tega Rusija ne more priti v poštev kot važen činiteU v izvozu. Vztrajam pri tern, da država ne sine bitl ne tVgovec ne industriialcc ne obrt- nlk ne delavec; država Ima nalogo. da bedl nad celokupnlra blagostanjem nn- r©da, brigati se mora in pazitl, da se !z- boljšaio sploSni pogoH dela in proizvod- nje In obče blagostanje naroda bo veCJe. Celo monopoli so se izkazali kot ne- dobičkanosni; imamo m.onopole. pri ka- terih izgubivamo. So države brez mono- Kral j Peter v zdravillšču. j B e og r a d , 13. jun. Krali Peter }e ! oilpotoval v Arangjelovacko Banjo nu i /.di avUen.le. I Obsojen veleizdajnik. 1 Vi e o g r a d , 13. jun. Včeraj se je ! tu vr?ila sodna obravnava proti dijaku J Nikoii AleksiČu, ki jc obtožen zločina po j § 87 sib. kaz. zak. (veloizdaja). AleksIC je, plačan od Italije. ddal na to, da prl- padc Dalmacija Italiji. Spisal ie o tcm brošuro in govoril tudi na nekcm shoau, kjcr je končal govor s kllccm: »fivela italijanska Dalmacija!« Sodeloval je tudi prj Iistu »Idea Naziona!e<. Denunciraj je itulijanskim oblastim tovariSe, ki su inorali vsi zapustiti Rim, samo on je osta! tarn šc dalje. Sodišče je Aleksiča spozna- lo krivim in ga obsodilo na 5 let temnice. pola tobaka. papirja, alkohola itd. ZakaY torej ustvarjati nekaj brez potrebe In razburjati javno uinenje? In Ce je razbut- jeno cdo javno ninenjo dižavc proti sre- disiiji zadrugi, kr se .ie ustanovila naško- do kmeta — producenta. samo da bo slc- haj dclničarjcv zaslužilo inilione, je go- tovo, da so tu upravičeni razlogi. Poslo- vsiije te banke ic bjlo.od javnosti obso- jeno. množe se protesti, iz cele državc prihaja nešteto protestnih brzojavk, ker 1<č poeetek njenega poslovanja kaže vsu znakt monopolnega podjetja. Ne inorem pristati na monopoHzl- raiije izvoza z ustanovitvo te banke, ker bil moral koi minister finaue tiositi od- govor nost za padanje nase valuta. Obupni k ic naših ljudi iz itaiijanskih jec. Pismo Setonu Watsonu. Uospod! Redki, ki so slučajno ali s skrajno ncvarnostjo za življenje zbežali iz itaiijanskih jcč, bi Vam mogli poveda- ti, kakšne strahote, gotovo ncverjetne v dobi, v kateri živimo, se gode nam re- veženi, ki smo po nesreči padli v itall- ia^ske okove. Zdi se, da se dviga najbolj crni srednji vek s svojo najglübljo temo nad črne zidove, v katerih gnijemo samo zato, ker iz cele duše in iz celega srea liubimo jezik svoje matere. svojo rodno grudo. (Jiiiicmo v blatu, dihamo smrad, ležišča so nam stqj\rat slabša ncgo on« najbolj zapuščene živine. Tenia nam jem- lje vid; zmešani smo z najnižjimi, najbolj pokvarjenimi izmcčki, ki jih zbira veliko inesto iz svojih najglobljih nižin. Italijan- ski razbojniki, ubijalci, roparji, pcrvcrznt gadje — to je družba, v kateri smo prl- morani se kretati. Poslušati moramo nji- hove ogabne razjcovore. dihati vase njih smrad, prcnašati iijihove dotikljaje, ki nosijo v sebi klice najsramotnejših bo- lezni. llnako naše žene in naša nedolžna dekleta, na katere ietničarji vpijejo, jih posiljajo, jim skrunijo cast in mladost. Hrarwjo nas kot živino. Ce se prito- žiino, nas povedejo v gornja nadstropja in nas pretepajo do nezavestl. Ce prosf- mo, na/ nas zaslišijo, nas zopet pretepajo s puškami In sabljarni. Ce se jim zahoče, da izmamijo Iz nas kako pričevanje, nas tudi pretepajo, zgodi se cdo, da nam podplate podžiga- jo s svečami. V groznih mukah moramo priznati, kar hočejo. Veliko in strašno je naše trpljenje. Nimajo dokazov, da bi nas gnali pred sodišče, vendar pa nas drže tu mesece in mesece. Mučijo nas in ubijajo. Onlm pa, ki jih dohiti naravna smrt, je ona istotako strašna, naravnost obupna. Gospod! Vi ste sin velikcga, svobodnega, ple- menitega naroda, ki je na usta neumrjo- Cega Oladstona večkrat dvignil svoj glas ža svobodo tlačenih. To ste — blagoslo- vi Vas za to Bog! — storili večkrat tudi Vi sami v našo korist Qospod in velikl zagovornik naš! Ctijte tudi naS obupni klicf Storite, kar morcte za na5o rešitev! Naj prenehajo končno v na5e neznosne muke. Osvobodite nas iz tega pekla, ka- mor nas Je privedla žarka ljubezen do domovine in do rodnih bratov. V nadl, da nas ne zapustite. se Vam vnaprej za- hvaljujemo Jugoslovanski sain]!, kl umlra- mo v Ječah Trsta in drugih ita- iijanskih iečah. Miiilstrski svet je v seji 10. tm, raz- pravljal o volilnem redu za ustavotvor- no skupščmo. Volilni red >e bil v glctvnlh točkah sprejet. Qlede kbncclparagrafa se je sklenilo. naJ q njem svobodno skle- pa narodno predstavništvo. Ta paragral 95 pravi, da sodniki, duhovniki in sploh javni uradniki ne smejo pri izvrševanju službene dolžnost vršiti strankarsko-po- litične agitacije v prilog kaki politlčnl stranki ali politični osebl Tudi se kaj ta- kega ne sme goditi v javnlh uradih all cerkvah. Za prestopek te doloebe je do- ločena kazen zapora od dveh mesecev do dveh let. V seji Narodnega predstavniStva 11. tm., ki je bila Ie kratka. so se obrav- navale malo važnc zadeve. Za dnevni rod sobolne seje ie bila določena razpra- \ a o volilnem redu. Narodno predstavtiištvu jc v svoii 98. seji due 12. tm. prieelo razpravo o voliliiein zakomi, kateri jc predložil od- sck. Razpravo je nvedel minister Protlč y. željo, liaj se razpravlja vestno in toff- no Opozarja posebno na tooko, da usta- votvorna skupščina ne bo skienila samo tistave, ampak tudi nekatcre drugc. zla- sti finanene zakone. Dalje na točko. da tujti, ki živijo v ngši državi in imojo po niirovni pogodbi opcijsko pravico za dru- ge dižave, ne dobe volilne pravicc. Mi- rovna pogodba nas ie siccr prisilila, (3a moramo te ljudi trpeti v svoji državi, nc bilo bi pa pravilno, da bi jim pustili so- odločcvati pri volitvah, .pozneje pa bi su izrekli za državljanstvo kakc tujc drZa- ye. V inienu rcpublikanskc strankc Je Jaša Prodanovlč kritiziral volünj red, prizruil pa tudi njeKove dobre strans, predvsem sploSno pravo glasovanja. Ne stn'lija se z doloebo o poslancih, ki m«- rajo imeti akadeinsko izobrazbo. Zavzc- ma sc za žcnsko volilno pravico. Socia- list Korač tudi zahtcva žensko volilno pravico. Kritizira sestavo volilnih okro- žij, ki so ponekod premajhna, drugodf prevelika. Predlaga tudi volilno pravico za one državljane, ki imajo opcijsko pra- vico. Demokrat dr. Paieček, biyši hrvat- skl ban, zagovarja volilni red. Olcde žen- ske vclilne pravice iziavlla. da so v pnn- cipu tudi demokratic za žensko volilno pravico, da je pa danes še mnogo razlo- gov. ki govore proti njeni uvedbi. Qlede kancelparagrafa izjavlja, da ni naperjen proti katoliški cerkvi kot takj. ker se ri- ce rudi vseh drugih verolzpovedi in pa tudi vseh uradnikov. Alcni. da bi katoll- ki cerkvi napravili !e veliko uslugo, če glasujejo za ta naragraf. NadaljevanTe razprave je bio včerai 14. tm. t^ovanje proti koallciji. Iz Beograrfa priiiajajo dan za dnem glasovi, da skuša- ]o Protič in njegovi zaveziiiki z zakulls- nimi splctkann" ogrožati obstoj konccn- tracijskega kabineta. Vse njihovo posto- panje v vprašaujih izvoza, agrarne re- forme itd. gre-na to, da razbijejo kon- centraciio. V parlamentarnih krogih pr!- čakuicio v kratkem izbruh novc krizc-, Razbita pogaianja med komunistlln zincsiiitni sodJttHstl. Ljubljansko glasilo slovenskih komunistov »Rudeči Prapor«, ki je pričel izhajati dvakrat v tcdnu, pro- glaša, da so se prckinila vsa pogajanja komunistične stranke z izvrševalnim od- borom jugoslov. soc. demokratske stran- ke, ker je ta pogazil sporazum, ki je bH sklenjen 13. aprila v Ljubljani Razpor toraj nl poravnan. Kakor poroča!o Iz Ljubljane, bodo trenutno komunisti prl- dobili vcčino delavstva na svojo stran. Kakšne namene Inuüo Lahl? ^Slov. Narod« poroča iz dobro informiranih pa- riških krogov, da nameravajo italijanski delegati za sluča], da bi glasovanje v pa- su A na KoroŠkem izpadlo neugodno za Jugoslaviio, zahtevati za ItaliJo ves go- renjski trikot z Bohinjem. Bledom, Jesc- r.icami in Bohinjsko Železnico. Apetit Pa tak! Bojimo se Ie, da bo Lahom viselo grozdje — nekoliko previsoko! Vellke vojaške demonstraclfe v Tf- stu so se vršlle 11. rm. zVečer In pozno v noč. Uprli so se oddelki arditsklh Čet, ki so doblle povelje, odriniti v Albanijo. Na ullcah je priSlo do neprestanih spo- padov In streljanja med upornlki in zve- stimi fetami. Ranjenih je bilo več vofa- kov, nekaj je mrtvih. Disciplina v !aSH armadi sc občutno krha. Pa Je tudi raz- umljivo; zakaj kako naj pojml italHanski vojak. da Je kaj izgubil v Albanljl in da ima tam, kjer je vse albansko. braniti kaj laSkega?! Od Trsta do Valone. Nacijonalistl?- no italijansko Časoplsje z vesdjem beiežl vest c odstopu Nittija in prihodu Ololitti- ja, ker — kakor pravi »Tribuna« — mo- ;a Itallja predvsem svojo zunanjo polltt- Stran 2. »NOVA 0 ü B A* ou-v, /:, ko mediti tako. da odgovaria iuteresom državc. Nittijcva politika iih jo spravila v nevamost. Italijanska vlada — pravl »'Iribuna« — in bodisi katerakoli, mora v prvi vrsti rešiti jadransko vprašanje tako, da bodo varovani interesi in aspi- racije italijanskc na vzhodni obali Jadra- na. Mir, na kateri more Italija pristati, Je: očuvniiije popolnega zcinljepisncg» In vojaškega cdinstvn od Trsta do Valonc. .— Mot da So kaj, gospodje l.ahi? GiolUti — novi mož Itaüje. Iz Rima poročajo 11. tin., da jc kral.i povcril sc- vStavo novega kabineta Oiolittiju. Nacijo- nalisti so mu obljubili podporo, Her Se vzel v svoj program -iz/ršenje london- skega pakta. Avstrijska vlada odstoolla. Due IK tm. je drž. kancelar dr. Renner predsed- nikii vepublike Seitzu podal ostavko cc- lokupuega kabineta. Seitz je ostavko sprejel, naprosil pa vlado, naj vodi posle se dalje do sestave nove vlade. — Dr. Renner ie to obljubil. Vzroke ostavke smo pojasnili žVv zadnji številki. Leže v nasprotju s kršč. soc. stranko, s kate- ro so tvorili soc. demokratjc dozdaj koa- licijsko vlado. Štajerska deželna vlada. Vsled o- s-tavkc osrednje dunajske vlade in vsled krvavih dogodkov v Qradcu so soc. de- mokratični člani graške deželne vlade ter graški župan Muchitsch. odložili svo- ia mesta. Tirolci delajo svoio armado. Na- mestnik deželncga glavarja na Tirol- skem, krščanski socijalist dr. Steidle, or- ganizira na Tirolskem — brez vse šalc* — posebno armado, takozvano »Hei- matswehr«, prcskrbljeno z vsein potreb- nim orožjein in seveda tudi strelivom. ~- Zanimivo! — Tirolska država v dr- Žavi! — Na Dunaju so mnenja, da grc za oboroževanje avstrljskih monarhi- stov pod krinko teh «Heimatswehren«, ki bi v danem treimtku posknsili »puč« proti republiki. — Seveda je usta- novitev te tirolske armade v jasnem nasprotju z določili mirovne pogodbc. ki prepovednje formacijo vsakoršnlh čet izvcn 30.000 mož, ki jih sme Steti avstrij- ska »ljudska bramba«. Gotovo je torej, da bi pri takili poskusih tirolskih liofer- jev tudi ententa spregovorila fcakšno bc- scdico! Dejstvo samo na sebi r>a ie zopet znak, kakšna harmonika ie avstrijska rc- publika, kjer vsaka deželica lioče piska- ti na svojo žveglo. Nemčlja. Drzavni zbo; sc snide 24. tm. Vladna Kriza v Nemčlfl traia naprej. Državni kancelar Müller je postal vod- stvu neodvisnih socijalistov pisnio, vka- terem jih kot drngo najmočnejšo stranko bod-cčega državnega zbora pozivlje na sodeiovanje v vladi. Ncodvisni socijalisti so pomidbo odklonili. M KOROTANA. Osebna vest. Za okrožnega zdrav- nika za zdravstveno okrožje velikovško je imenovan dr. Karel Zakrajšek. Celovška koča na Mačenski planlnl se je otvorlla v nedeljo 13. tm. Za mladinsko knllžnlco v Dobrliva- st ki so jo lani nemške tolpe uničile, Je postal poslanec Džamonja iz Mostara 4000 K, ki mu jih je dal na razpolago L. Pasko Količ iz Dubrovnika. MARIBORSKE NOVICE. \2 nemških društev je razpusttta vta- da v Mariboru. Tudi je razpuščeno nem- Sko druStvo »Deutscher Kindergarten- verein« v Marnberku, ker se namen dni- §tva,ne sklada z Intercsi kraljevine SHŠ. Ruski kružokvV Mariboru, v katorl se je pričetkom tečaja prliavilo 40 slu- Šateljcv, je ob zaključkn štel 10 članov, pri teh pa iraa zaznamovati lep usrjch. Tečai se prlhodnje leto nadaliuje in bo poseben tečai za začetnike. poseben za one. ki nadaJjujejo. Mestne otroške vrtee z nemSklm učnlm jezikom namerava, kakor poroča »Marb. Ztg.«, opustiti s prihödnjim 5ol- skhn letom marlborska mestna občina. Osebiia vest. Za provizornega prl- mariia oddclka za notranje bolczni na javni bolnici v Mariboru Je imenovan (Jr. Ferdo Kunei. Ccplienje koz v Mariboru in slcer za vse dojenčke. rojene od 1. aprila 1919 do 31. inarca 1920, se vr5i: 15. hin. od9. do 12. ure za novoroienčkc frančlSk. župnije v prostorih deške ljudske šole T. v Safovi uHci; dnc 16. jun." od 9. do 12. ure za ncrvorojenčke stolne in mestne ter protestantske župnije v prostorih mestncga fizikata v Stolni ulici; dne 17. jun. cd 9. do 12. ure za dojenčke sv. mag- dalenske župnije v prostorih deške ljutf- ske -šole na Ruški cesti. Preglcdovanje po istem sporedu teden pozneje v istiTi prostorih. Čudni elementi v jugoslovanski voj- ski. »Maribor. Dclavec« poroča v št. r due 11. tm.: »Proti koncu generalneg.i štrajka, ko $o naši vojaki prihajali s Ko- roške, sta sedcla v predmestni kavaini »Union« med drugiini tudi dva gospoda Slovcnca (eden iznied niih ie znan ocl- bornik NSS., drugi je bil njegov svak). Pri sosednji niizi je sedelo 5 do 6 vo]a- kov v ženski družbi. Ko sta Slovene» pričela z natakarico razgovor, so se pod- čnstniki oglasili s prepovedjo: »Hier wird nicht windisch gesprochen!« Na ugovor prcsenečcnih dveh slovenskih gostov. češ, da bi ravno na5i jugosloven- ski vojaki v tem oziru morali daiati lep vzgled, nikar pa da bi ravno oni v jtigo- slovcnskem Mariboru Slovencem zabra- njevali govoriti slovenski, so podčastniki zavrnili: »Wir haben zwar unserem Kö- nig geschworen, bleiben aber deutsch und dulden nicht, dass hier windisch ge- sprochen wird!« Ta naston je izzval po- zornost, slovenska gosta sta zahtevala plačati, prišla je k inizi ga. lastnica (aTi najemnica?) kavarne sama in slovenska gosla pogovarjala neinški. češ, ona nc more nič zato, v kavanio pridejo paC razMčni Ijudje. Na ugovor slovenskih go- stov, da ima vsak gost svojo pravico go- voriti kakor hoče. in si Slovcnec v Mari- boru kni takega ne more pustiti dopastK so se vojaki dvignili in se s stoli in bajo- neti pripravili za očividno dejanski na- pad. Tei surovi sili in premoci sta sc slo- venska gosta morala umakniti in sta od- šla.« — Kaj ncki porcče k tenru dravska divizijska oblast v Ljubljani?! Za rešilni avto prostovoljnega icsä- valnega oddelka v Mariboru se je zbralo 101.500 K 10 v. PTUJSKE NOVICE. Poročil se je mestni tajnik v Ptulii g. Rudolf Mate z gdč. Marico CeriC, hčerko industrijaltvi v Framu. Mnogo srece! V Ptuju in okolici so uzmovici §e vedno prav pridno na delu. Iz mestnega skladisca so ncdavno oUncsli v«č vrcC moke, iz skladiSca nakupovalne in pro- dajalnc zadruge za 20.000 K blaga, Iz pisarnc okr. zastopa zavitck z 800 K de- narja, malo poprej uradniku okr. zasto- pa kolo itd. Upamo vendar, da bo var- nostna oblast prišla na sied družbi doT- goprstnlkov. Roparski napad ie bil 5. tm. na okr. cesti blizn Turniš izvršen na veleposest- nika Ivana Vindiša z Brcga, ki se je vra- Čal iz Maloz. Napadli so ga triie breškl pobalini, ga hoteli oslepiti in oropati. Vln- diš je na eno oko oslepljen. Pravočasno je prilntelo na lice niesta orožništvo, kl je dvn lopova, Ivana Vegana in Antona Tenicnta, prijelo ter prcprečilo nadaljnl poboj. Trctji napadalcc je zbežal. Koncert na Vidov dan, dne 28. jun. priredi Pcvsko društvo v Ptuju. Cvetlični dan v prid vojnim invatl- doni, vdovam in sirotatn dne 6. tm. je nesel 781 K čistega. CELJSKE NOVICE. Celjska podruznica Jugoslovanske Matice se ustanovi v soboto 19. tm. ob pol 9. urt zvcčer na zborovanju v veliki dvoran! Naroduega doma. Celjski in okotfškt Slo- vene!, pridite na zbor v velikem števllu! MESTNO QLEDALISCF. I>anes, v torck, dne 15. tm. in v sredo, due lL. tm. sc vprizori zabavna in efektna Franc Molnarjeva komedij-i v treh dejanjih — »Vrag« z g. Skrbinskom v naslovnivto- gi. Prcdprodaja vstopnic v trgovini Üorl- čar & Leskovšek. — V soboto. dno 19. t. m. se ponovi tretjič I. Cankarjcva dra- ma »Hlapci« kot delavska predstava. Pred pričetkom bo predaval o Cankaiju pisatelj g. Fran Albrecht iz Ljubljane. M&sfno gledailišče. Danes v torek 15. tm komedija „Vrag", predstava v abonement; v sredo 16. tm. predstava izven abonementa po znižanih cenah. Morilec Derganc — pri- znal? Kakor izvemo, ja te dni Wal- ter Derganz po dolgem trdovratnem tajenju priznal svoje dejanie. Ali bo slučaj razpisan še za tekoče porotno zasedanje, še ni znano. Medicinska shvuost v Celju dne 1.1 tm. Od celjskog.i narodnega ženstva ckusno okrašcne prostorc liotela Union i: cb priliki te ppreditve obiskalo toliko obeinstva, da so bile velika in mala dvo- rana ler galeriia skoro čisto polnc. Znak. da uAiva akademskj omladina naklon),'- nosl nasega naroda, ker gostje so bili ne lo iz Celja. ampak tudi od zunaj od blizu in dalcč. Iz Zagrcba je prislo nad 100 h-- vaSkih gostov -¦• niodicincev in mcdl- cink. V ljubkih šoigriii. ki jih je, kakor vedr.o ob takili prilikah. z vso ljubcznijo oskrbovalo nasc narodno ženslvo, in v plesni dvorani — tn ob prijctnih zvokih liiibi.ianskc vojaSke godbd — je bilo 7a- valuu, vrvenje. Prepričani smo, da bo tu- (!i giuotni uspeh prireditve. namenjjii iiicuicinskemu fondu zdravstvenegi o- Kro/ja za Sloveniio, v lepcm skladu v. idilično le]io prireditvo. omkidini v za- tloščcnje. nam \r ponos. narodu v korist! Na državni realni gimnaziji v Ccljju bo vpisovanje v 1. razred dne 1. julija 1920 od 8.-9. ure dopoldnc na podlagl ljiidsk(»solskega obiskovalncga sprieevrt- !a in krstnega lista. Neposrcdno po vpi- sovanju se vrši vzprejeinni izpit (iz vc- rouka. slovcnščine in računstva). — kavnatcljstvo. PcroČil se je g. dr. Ivan Rajšp, pri- uiari.i tukajšnje javiie bolnišnice z gdc. Miio Nicoladoni. Iskrene Častitkc! Prostovoljno gasilno društvo v Ga- berju priredi dne 4. julija 1920 veliko Ijudsko veselico s tombolo na vrtu gosp. Wobncrja v Spod. Hndinji. ZaČetek öl) 3. uri popoldne. Vstopnina 5 krön za osc- b». Opozarjamo vse rodoljube na to prl- rediicv, posebno pa narodna drustva, da se na to ozirajo. Dobitki k tomboli so bo- gati, in tudi druge neprisiljene zabavebo i.uiogo. Obrtui sestanek je v sredo, dne Ifi. juuija pri Podržaju na Bregu. Na sestan- ku predavanje o bolniškem zavarovanju. Predrznost. Preieli smo: V nedeljo je v tukajšnji glavni trafiki mogel dobitl vsakdo po 5 egiptovskih cigaret, če Je kupil obenem izvod «Zillier Zeitung--. —.• Močeš, nočeš je res vsak, naj bo meščan ali kniet, raje vzel še časopis, samo da Je prišel do cigaret. Če si tiikajšnji nemškl listič s tako umazanost.io hočc na noge pomagati. mu želimo vso srečo. Rado- vednl smo pa, ali vc g. FinZKer za to nc- sramno izzivanje svoje prodaialke. Čebclarska podružnlca za Celje in okoHco priredi-v nedeljo, dne 20 junija ob X uri popoldne pri čobclnjaku gospo- da Ravnikarja na Čretu pri Celju svoj redni obeni zbor z običajnim sporedom. Na mnogostevilno udeležbo vabi odbor. Judranska banka, podružnica Celje, je otvorjena in ima svoje prostore za- časno v I. nadstr. hotela Evropa. Vse pevce in člaiie »Oljke < ponovno prosimo gotove udeiežbj na izvanred- nem obenem zboru due l'i. .iun. 1920 ob 20. uri v učilnici »Qlasbene Matice*. Za Ciril-Metodove sole v zasede- neni ozemlju so pri izletu drugega In tretjega slovenskega razreda dekl.me^č. sole v Celju deklice nabrale 150 K. V pojasnilo. Koncert v Zalcu ni bll prirejen od pevskega drustva »Oljka«'. G. Čonč je odložil mesto predsednika dnc 7. tm., dne 8. tm.}? pa izstopil iz dru- stva. A. B. je bil sklep, prirejati sestanke po sosed- nih obeinah izven Rogatca. — Izvoljen je tudi odsek. ki ima nalogo pripravljati tla za nastanitev slovenskih obrtnikov^ in trgovcev v trgu. Iz jupslov. dem. stpanhe Občnl zbor krajevne organizaeije JDS se vrsi v Četrtek 17 junija ob y2M- (V29. uri zvečer) v mail dvorani Na- rodnega doma v Celju. Dnevni red: 1. poročilo predsednika o pol. položaju; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo preglednikov; 5. volitev novega odbora; 6. volitev zaupnikov; 7. slučajnosti. Občni zbor krajevne organlzadie JDS v Rogatcu se je vršil v soboto 12. tm. Organizacija je mlnulo leto priredila lopo števllo sestankov ter cn javm sho Jugosla- vija« poroča, da je bilo v Ljubljani §e pred kratkim dobiti 1 kp krompirja po 90 vin., dne 12. tm. pa .v? bil na tr«?u ?e po 3 do 4 K. Sodniie v OoricI in — slovenšČlna. Siovenščina je sicer še v veljavi, a od- stranili so že vse slovenskc napise. Vod- ja Slovcnca Rntarja So Lahi odstavlli In ga nadoniestili z Italijanom Ccchetom, ki sicei zna slovensko. Vendar je upravlčcn sum, da bodo sčasoma spravili sloven- š^ino ob vso vcliavo. Ljubljanska vlada. Me si? »Slov. Narod« poroča, da je vlada pravico pro- dajanja tujih denarjev data ljubljanski »Verkehrsbanki«. Baje ji je tudi dovollla, naročiti si dva nova nemSka židovska uradnika. Slava! Občni zbor »Hrvatske Matice« se vrši 29. tm. v Zagrebu. Samo dva llsta izhajata danes v sov- ejtski Rusiji in sicer botiScviSka. »Izv^- stija« in ^Pravda«. Vse drugo časopis?« je boljševiška vlada zatrla. Gotovo nal- »> 0 V A S 0 L A« Strar bolj komodno, tako so so boljševiki vsaj iznebili vsaktere kritike. Radgono izpraznjujemo. Kakor po- roča »Murska Straža«, zapuščamo te dnl tiho-in minio Radgono, ker je senžer- menska pogodba, v smislu katere mora- tno Radgono izprazniti, stopila te dni v vd.üa vo. Mestno obdino liubliansko bosta na vscsokolskem zletu v Pragi zastopala podžupan dr. Karel Triller in magistr. svetnik Janko Bleiweis-Trsteniski. Zagovora Stipice Radiča ni prevzcl ¦— kakor izjavlja v zagrebških listili — odvetnik dr. Hinkovič. NekoleRiialnost italijaiiskih advoka- tov. Kakor poročajo iz Trsta, je tamoS- i«ja odvetniška zbornica iz imenika ocl- vetnikov crtala jugoslovanske odvetnl- ke in narodne poslance dr. Otokaria Rv- bara, dr. Iv. M. Čoka, dr. Iv. Poščiča, dr. Trinajstiča in bana dr. M. Laginjo. DOPlSl Petrovče. Kakor nas je s strahom la studorn navdala novica o zavratnem umoru in oropanju srbskega lesnega trgovca Vasilija Jovanoviča po celjskem renegatn Walter Derganzu, tako ne- milo nas je tudi vzncmirilo poročilo o umoru v »Novi Dobi«, kjer je z ve- likimi črkami naslovljeno: »Roparski umor v Petrovčah«. Zdi se, kakor bi se bil zločin zgodil v vedno prijaznih in miroljubnih Petrovčah in ne, kakor je istina, daleČ zunaj v samotni in za- puščeni opekarni. In nikdo izmed mi- roljubnih in gostoljubnih Petrovčanov, ampak pritepeni renegat iz Celja si je ravno v okvirju naSe mirne občine zbral prostor za svoj bratomorni in roparski zločin. To bodi v pomirjenje domačinov in pojasnilo drugim! Qornjlgrad. V St. 61 »Straže« si ie nekdo privoščil našo krajevno or- ganizacijo JDS, v kateri se je po mnenJLi dopisnika zbrala pisana družba vsakovrstnih političnih mnenj. Dopis je tako neumen, da smo se izbruhu onemogle jeze in strastne nevoščlji- vosti od srca smejali. Ker dopisnik našega programa, ki druži somišljenike, ne more pobijati, kliče politično oblast Čisto po stari avstrijski metodi na po- moč, ČeŠ naj prepove strankino naro- tevauje raznega blaga. Dopisnik je po- zabil §c omeniti, da so hinavski kmetski zvezarji našo stranko denuncirali pri politični ekspozituri v Mozirju, a brez uspeha. Na svidenie pri volitvah! Iz Šaleške dolinc. (Gemeinde Wöl- lan, ali spiš?) Dne 12. tin.. 19.mesec Ju- goslav ije, seni šel peš od Ponikvc v Ve- lenje. V sredi pota se vsedem in zaspim. Sanialo se mi je o Neni. Avstriji, nakar sem se prebudil in naenkrat zagledal pred seboj tablo z napisom: Kautsche—Wfol- lan, Gemeinde WöIJan, Bezirksgericht Schönsteiii, pol. Bez, Windischgraz«. Ker sem mislil, da sem v Nein. Avstriji, vprasam mimoidočega moža, kjc sera; on mi odgovori, da s:m v Velenju, v Sloveniji, v Jugoslaviji. Nisem veflel, all nni na) verjamem ali ne. - - Opazovalec. Slov. Bistrica. Na dopis pod tern naslovom v št. 70 nam poroča mari- borsko okr. glavarstvo, da sta se oba mlada Krautsdorferja vrnila domov s potnimi listi, izdanimi od našega za- stopstvavOradcu,terdanibilaprotinjima vložena nobena ovadba. — (Dobro! Prašamo pa gg. pri okr. glavarstvu, ali sploh kaj čitajo liste, v katerih se je ne samo enkrat trdilo, da sta se oba mladiča bojevala v Volkswehr proti nam? In če čitaio, ali so samo poskusili dognati, če je to resnica?!) Rog. Slatlna. Kopališki gostfe so pričeli prihajati vvečjem Številu in jih imamo Že blizu 400. — V noči odil. na 12. tm. so vlomili v delikatesnico gospe Simonišekove in ukradli blaga za 40.000 K. OroŽniki so enega tatu že takoj drugi dan izsledili v osebi mladega fantiča Škrablovega iz Sečo- vega. Izročen je v zapore okrajne so- dnije v Rogatcu. Žetate. V Nadolah je pogorelo go- spodarsko poslopje Franca Bedenika do tal z vsein žlvežem in orodjem ter poso- do vred. Zavarovan ni bil. Zažgali so o- troci. Škoda je velika, posebno v danas- nji draginji. Brežice. Dne 11. tm. krog 5. ure Popoldne je priSla nad del našega o- *?** s.traSna nevihta s točo, ki je kle- stila blizu pol ure in napravila posebno hudo škodo v smeri od Kapel Čez Pi- Sece in Artiče.^ Ziasti del ArtiC je po- polnoma zabit. Skoda na polju in v vino- gradih je ogromna. Turistika in sport. Dve nogomctni tckini v Cclju. V nc- deljo U tm. se ie vršila nogometna tefc- iiKi med mariborskim S. K. Merto in celj- skhii S. K. »Svobodo«. Končala ie z zma- go Herte v razmerju 4 : 1 (polčas 1 : ]). Tudi sc je vršila tekma med Herto Tn ccljsknn Sportvereinotn, ki ie končala r rtzuliatom 3 : 3 (poleas 1 : 2). Jugozahodno od Celovca leži v zc- leniii lctoviščc in občina Vetrinj, sedaj zadiija železniSka postaja za Vrbsko je- zero. Ta kraj se omenja že Ieta 1890 -r, imenom Vetriiia. L. 1142 je ustano.vil Sponbeimcr Bernard cistercijanski sa- mostan in ga podaril francoskim redov- nikom i« samostana Villers d' Albayc, Jožef II. je odpravil 1. 1789 samostan In ustanovil posvetno župnijo. Samostan- sko poslopje je preurejeno sedai v tovar- no za sukno, ki uživa dober slovcs. Nekdania samostanska cerkcv ima vell- ko starih spomenikov v ütranskih liodnl- kih, dragpeenih slik, lepo gotsko kapc- lo in lep v baročnem slogu izrezljan vc- liki oltar. Poleg cerkve jc velik seučnat park, ki je občinstvu dostopcn. V kraju je postni in brzojavni urad. Od Vrbskega jezera je oddaljcn Vetrinj 4 km. V krajii je tudi zdravnik. Od postaie v trg vozl po enkrat na dan avto. in sicer odide s postaje ob U. uri 20 min. in pride v trg oh 11. uri 28 min. Iz Vetrinja vozi ob 5. uri 56 mi-ii. in pripelje na postajo ob 6. uri 2 min. .— Izleti: na Letovišče Piani- no (Alpe) pol urc, tarn jc solidna restav- racija, ki ima i sobe, prirejciie za leto- viščarje. Lep_ razgled na jezero in na Ce- lovec; priietna, gozdnata okolica. — K Majernlku ob jezeru tričetrt ure. -- Na Zihpolje 1 uro. Z 2ihpolj je lep razgled po Rožu. — Interesentje naj zahtevajo pojasnil glede Ietovišč po slovenskcm Koroškcm od Tourist office. Borovlie. TRGOViNA. OBRT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO IzplaČevanje all podaljševanje kronskih 6%«'" državnih bonov s pravlco do premlje, ki je bilo vsled brzojavne odredbe gospoda finančnega ministra začasno ustavlieno, se pri fi- nančni dežeini blagajni v Ljubljani zopet nadaljuje. Izplača se glavnica in obresti v vsakem slučaju, premija pa samo tedaj, če je številka dotičnega bona vpisana v spisku, ki ga je pre- jela finančna deželna blagajna od ge- neralne direkcije državnih dolgov v Beogradu. V tern spisku pa so vpisani vsi oni boni, glede katerih je generalna direkcija državnih dolgov od denarnega zavoda, kjer je bil bon prodan, pre- jela o tern precizno poročilo. Če to poroČilo n: bilo predloženo ali pa ni bilo precizno, potem bon ni vpisan v spisek in se torej premija zanj zaenkrat lie izplača, marveČ se prinositelju ta- kega bona izplača samo glavnica in obresti, glede premije pa se mu izda od finančne deželne blagajne posebno potrdilo. Premija sama se mu bo iz- plačala še Ie tedaj, kadar bo po gene- ralni direkciji državnih dolgov izvršeno primerjanje s knjigami dotičnega de- narnega zavoda, ki je bon prodal in prolongiral ter potrdil, da je bil bon res kupljen v*dobi od 15. maja do vštetega 15. junija 1919 I. Od bonov podaljšanih za dalnjih 6 mesecev se plačajo šestodstotne anticipativne ob- resti, torej obresti, kakrSnih danes ne plača za naloženi denar nobena banka in nobena hranilnica. Vrriu tega je de- nar v državnih bonih absolutno varno naložen. Vsa natančnejša pojasnila se dobijo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani, ki bo 5Ia strankam v vsa- kem oziru na roke. Če kedo bona ne more ali ne mara prolongirati, naj ga proda takemu, ki bi ga rad prolon- giral in pomagano bo obema. Lastnik dobi svoi denar, obresti in event, pre- mijo, kupec pa bon, katerega bi dru- gače ne mogel dobiti, ker država no- vih subskribentov ne sprejema. Šumarsko udruženje SHS se je osnovalo v dneh 26. do 28. maja na zborovanju delegatov vseh dozdajnih gozdarskih društev kraljestva. Slovenijo so zastopali Lenarčič st., inž Pahernik, inž. Rustja, inž. Šivic, inž. Urbas in inž. Ružič. Na KoroŠkem je letos letina za čreSnje tako nenavadno dobra, da Ijudie ne vedo kam s tem sadjem. Ker je izvoz vsled razmer nemogoč, bi želeli in priporoČali, da pokupijo pridelek domači kupci iz Jugoslavije. ČreSnje dozorevajo in so ponekod že zrele, vsled Cesar je treba hiteti. Cene so razmeroma nizke, kakovost jako do- bra. Zlasti mnogo tega sadu je po ob- činah: Radiše, Hodiše, Medgorje, Otok. Pri tej priliki opozarjamo, da kažejo tudi druge sadne vrste jako dobro in prosimo tozadevne kupce že sedaj, da posvečajo kar največjo pozornost ko- roškemu sadju. Intercsente bodo rade volje informirala in jim šla n.a roko predstojništva imenovanih občin. Živnostenska banka v Pragl iz- kazuje za I. 1919 Čisiega dobička 20,937.434 K, dividenda zna5a 9% (18 K) napram 7 V2% v prejšnjem letu. Banka zviša giavnico od 200 na 300 mil. kron. Carina na vino znlžana. Službetio se poroča 11. jun. iz Beograda. da je min. svet v svoji seji 9. tm. sklenil. da sc zni- ža carina za izvoz vina od 100 dinarjev na 5 dinarjev za Hektoliter. Klaujc živlne za dva ilni v tednu prepovedano. Na predlog poljedelskega niinislra dr. Jankoviča je min. svet v Rcogvadu sklenil, da se v vsej Jugosla- viji prepove klan.ie živiue dvakrat na tc- den; svrliu odredbe jc odgoja mlade ži- vine. Obilua žeteV v Franciji se obeta vsled zelo ugodnega vremena. Po sploš- ni sodbi bodo nažcli žita 80 mil. stotov (lani 48*A mil. st.). Ker potrebujc Fran- cija letno krog 90 mil. stotov. bo za pri- liodnie prehranjevalno lcto skoro neod- visna od uvoza tuje pšenice. Čcškoslovaška zaseže letošnji pri- delek lnnelja. »Narodni Listy« javljajo, da bo državna uprava zascgla ves letoS- nji pridelek hmelja na Ceškoslovaškem, da zagotovi delež drŽave na dobičlai pr! izvozu ter da zagotovi domačim pivo- varnam potrebni hmelj. Kavnanjc z domačo pljačo. Pri se- danji dragtaiii vina ima domača pijača (petiot, jabolčnik itd.) -veliko vrednost. Zato ie treba, da ž njo pravilno ravna- ino, tako, da se nam v poletnem času ne pokvari, ampak da obdrži svoj dober in svež okus celo poletjc Domači pijači, zlasti petiotu, manjka navadno dvojega, to je alkoliola (moči) in kislinc. Vsled tega je pokvarjenju še bolj izpostavlje- na kot vino. Če leži dolgo na drožeh, iz- gubi mnogo kislinc« ker jo razkrajajo v droželi navzoče glivice. V poletnem ča- su pa na drožch ali kaležu ležeča doma- ča pijača kaj rada zavre. Ce teče pijača iz velikega soda, potem sc na njeni po- vršini v sodu razvija mnogo kana (blr- se), ki razkraja alkohol in s tem pijaCo slabi. Tem izkušnjam primerno moramo ravnati z domačo pijačo na s,ledeči na- čin: Pri prvem pretakauhi vina (pozl- mi) nalijemo doniačo pijačo na vinske drože in jo z njimi pomešamo. To ima na men. da izvlcče \7, vinskih drož dober viiiski okus, ziasti pa vinsko kfslino. —¦ Alesec dni kasneje, ko so se drože v «jej zopet polegle, pretočimo domačo piiačo v zažveplan sod. Nato pustlmo pijačo pri miru in jo spomladl, najpozneje mc- seca maja, pretočimo v drugič, in sjcer tako, da pride čim manj mogofie z zra- kom v dotiko. Pri tem raztočimo pijaCo v manJSe sode, od katerih vse dobro za- žveplamo, izvzemši onega, ki ga misli- ino nastaviti in najpreje porabiti. Ostale sode zalivamo, da so vedno polni, dokler ne pridejo na vrsto za točenje. Ce hranl- mo tako pijačo na hladnem. se nam nc more pokvariti, seveda. če ]c shranjena v dobrih, nepokvarjenih sodih. Sode, v katerih se je morda že enkrat taka pija- ča izpridila, nc smemo preje napolnitl, dokler jih tcmeljito ne popravimo. — Ti. Skalicky v »Kmetovalcu«. Prosveta. Jugoslovanski pevcH Zvezna tis- karna v Liubliani izda>a zoirko najlep- ših slovanskih možkih zborov, v po- sameznih zvezkih, v prisrčni žepni obliki. Vsak zvezek stane K 1—11 zvezkov K 10— Dosedai so v nji zastopani skladatelji Davonn J-nko, Iv. pi. Zajc in Anton Hajdrih s -voiimi veCno lepimi zbori. Mala Pesmarica je vsakemu jugosiovansWemu ppvcu po- trebnal Naročaita je v Zvezni Knjigarni. Marijin trg:, Ljubljana. Zadiija poročila. Ml Čehoslovakom vole — on? nam sladkor. Beograd, 13. jun. MIn. svet !e sklenil, da se dovoli češkoslovaški repu- bliki izvoz 1000 volov iz naSe države. Kot kompenzacijo dobimo iz Ce- škoslovaške 7 vagonov sladkorja. Ce- škoslovaška vlada je prosila za to z ute- meljitvijo, da mora prehraniti množlco gostov ob priliki vsesokolskega zleta. liorzam prepovedano kupovaule devlz za inozemstvo. Beograd, 13. jun. Minister za fl- rnnee je izdal. naredbo upravam. borze v Zagrebu in Beogradu, naj prcpovedo bankani nastopati kot knpovalko deviz za inozemstvo. Tako se hooe prepreeitl spekuiacija bank, ki hočejo držati visoki kurz tujih \alut, da sc ubiie cena dinarja. Pogajanja z avstrijsko delegacijo v Beo- gradu. B c o g r a d , 13. jun. Z dclegati av- striiske vlade je dosežen sporazum radi nove trgovinske pogodbe v glavnih po- tezah; vrsc sc dogovori gledo predmc- tov izvoza in rekompenzaci.io. Karl habsburški ne pojde na MadžarsKo. Pariz, 13. jun. Iz Ctiriha poroCa- jo: Vest, ki jc došla švicarski brzoiavnl agent uri od tajništva bivšega avstrijske- ga cesarja Karla, ugotavlja: poročila dii- »ajskih listov, da hoče Karl prositi za- vezniške vlade, da bi sc smc! vrniti na Madžarsko, kjer bi živcl kot zasebnik. ker v Švici radi pomanjkanja denarja ne more ostati, niso resnična. Odstop dr. Renneria in francosko časo- pisje. Pariz, 13. jun. Casopisje sprem- lja vest o demisiji avstrijskcga državnc- ga kancclarja dr. Rcnncrja in drugih soe. dem. čianov vlade deloma s komentarji; nekateri listi izjavljajo cclo obžalovanje. »Mumanitč« priobčuje daljši članek o zffodovini in razvoju koalicije. Mnogo 1'stov ie princslo sliko dr. Rennerja. Vladna kriza v Nemčiji. B c r 1 i n , 13. jun. Wolffov urad po- roča: Državni kancelar Müller in posla- nec Loewe sta oficiielno izjavila posian- cu Heinzeju, da sc vcčinska soc. dcm. stranka ne more pridružiti vladni koall- ciii, v kateri bi bila nemška Iiudska stran- ka. Višek draginjc prekoračen? Pariz, 13. jun. Listi javljajo, da smo prekoračili višek draginje in da se pojavlja padanje cen, posebei živil in sti- rovin. Rumunski izvoz žita. B u k a r eš t a , 13. jun. Rumunija bo letos Iahko izvozila za 3 miljarde žita. Seja izvršHnega sveta Zveze narodov — odgodena. P a r i z , 13. jun. Izvršilni svet Zve- ze narodov se v pondeljek ne sesjans, ampak se seje odgode na poznejšo dobo. kcr je italiianski zastopnik grof Sforza zaradi vladne krize odpotoval v Rim. RAZNE VE?T! Nameravan atentat na Trumblča In Pašiča? Iz Splita poroča «Jugoslovenskf list«, da so se 23. maja napptili 3 indivi- duji iz Zadra v Pallanzo z namenom, da tarn izvrše atcntate na jugoslovanska delegata Trumbiča in Pašiča ter nekalc- rc italijanske državnike. — Ker so med potjo izvedeli, da se sestanek ne bo vršil, so se 25. maja vrnili v Zader. — Vkljub temu, da se ve za niihov namen, se nemoteno sprehajajo po Zadru. Roparski napad ie bil izvršen 30. maja pop. na idrijsko pošto na po^ratku v Idriio med Godovičem in Idrijo. Na vo- 7u je bilo poleg postiljom Se šest potnl- kov. Iz gozda je planilo nakrat sedem črnonamazanih roparjev, oboroženih s puSkami. Obkolili so poštni voz, ga obr- nili v drugo smer in zapeljali s potnlki vred v gozd, kjer so za nekim skalovjem obstali, konje odpregli in pognali v gozd. Ker v železni blagajni. k\ so jo razbili, niso ničesar našli. so pobrali celo pošto, ves čas pa držali puške naperjene v gla- vc potnikov. Ko so natovorili poštno blagn, so se v slovo lepo odkrili, napra- vili poklon in zbežali v gozd. - Isto noC se je izvršil roparski napad pri nekem posestnikii v Crnem vrlni. Vellka eksplozija pri Temešvaru. V rudniku Aninskega se ie v rovu Hunga- ria razletela iz neznanega vzroka zalo- ga dinamita, ba§ ko so delavci hoteli za- pustiti rov. Učinek je bil strašen. Do s <-» «. Sprejema SwanlBne «loge in jih fctirs od Sto ^^SK \OP 156-33 ¦^' Edina slovenska specijalna trgovina z barvami In lakl. Agenäura än komi- sijsko podjeile. prcd sodiščem, da je sodlsüe postopalo pravilno, toda ugotovili so tudi to, da Jc deček za svojo starost zelo dobro razvit. Prizivno sodišče je oprostilo go. Penner, ki je zmagovito odšla iz sodne dvorane s svojini golim sinčkom v naročju. Auierikanske dolarjc pojedel. Te dni jt prispel v Trst iz Amerike ncki Po- ljak. Bil je zelo solidno opravljen in pri sebi na prsih v posebnem zašitku je no- sil 60 bankovcev R<3 20 dolarjev. V Tr- stu je Poljak težko zbolel in so ga pre- nesli v bolnišnico sv. Magdalene. V bol- nišnici je dal svoje kovčege shraniti, tr- dovratno pa se je branil izročiti svoj za- vitek na prsih. Vsi so ga opozarjali na nevarnost, da mu lahko kdo po noči de- nar ukrade, kajti med bolniki so tudi nc- vanii tatovi. Po noči je Poljak iz bojaz- ni, da mu dolarjev res ne ukradejo, vsc bankovce pojedel, Zjutraj je začel jadl- kovati o velikih bolečinah v želodcu. Zdravniki so mu dali odvajalna sredstva, ki so v toliko pomagala. da je po dolgllj naporih in bolestih odvcdel skozi čreva vse bankovce. Popolnoma ohranjenihje ostalo šc 50, dočim je bilo ostallh 10 Že povsem uničenih. Cesar Viljem skušal pobegniti. Iz Haaga poročajo, da je bivSi nemški cesar Viljem, ki je interniran v grašči- ni Doom hotel 9. tm. zvečer pobegniti. Podkupil je strežaje in enega uradnika na grajščinh Neki nemSki častnik je mislil priti po njega z aeroplanom Oblas- ti so za nakano pravočasno zaznale in dale aretirati strežaje in uradnika. Od- slej sme Viljem zapustiti stanovanje samo na izrecno dovoljenje stražnika. Tudi žid nlina vedno sreče — pri goljufijl. Zanimiva zgodbica se je pripetila te dni v Ljubljani. Dva äpanjolska žida iz Sarajeva, Avram Papo in Alkalaj Izidor, sta veleverižnika z rnanufakturo in s*ia odšla nedavno v Trst, kjer sta nakupila velike množine blaga za Bosno. Naenkrat pa sta iz- vedela za polom v tujih valutah na beograjski borzi in o padanju cen manufakturi v Jugoslaviji, zato sta hitro prodala blago v Trstu. Namesto kupnine v jugoslovanskih kronah jima je kupec da! sedem čekov za Jadransko banko v Ljubljani v skupnem znesku 750.000 K. Uradnik pri banki v Ljub- ljani, kjer je Avram Papo čeke pre- zentiral, pa je napisal nakazila tako nerodno, da je blagajnik Papu izplačal namesto 750.000 K kar 1 mil. in 150 000 kron. Žid je denar lepo spravil in je takoj pobrisal. Seveda so v banki ta- koj prišli na pomoto in policija jo hitro na vse strani telefonično obve- stila postaje na važnih prometnih toč- kah. Prijatelja sta si denar 2e v Ljub- Ijani lepo razdelila, potem pa odpoto- vala vsak za sebe. Avrama Papo pa |e zasaČila že pri prihodnjem vlaku pröti Zagrebu policija v Zidanem mostu in ga odvedla v Ljubljano. Našli so pri njem 484-000 K. Tudi prijatelja Alkalaja so aretirali v Zidanem mostu in našli pri njem 440 000 K. Zanimivo pä je bilo, da Alkalaj svojega židov- skega brata Papo ni hotel poznati. Tička sta v zaporih. Strašna tragedlja v Amerlki. Čikaski slovenski list »Glas svobode« poroča iz mesta Bismark, da se nahaja v tamošnji državni ječi Henry Layer, oče Šestih otrok. Layerjeva družina Livi na' farmi v bližini Turtle Lake; erio miljo in pol od te farme je živel Jakob Wolf z ženo, 6 otroci in najetim deCkom. Med obema družinama je vla- dalo hudo sovraätvo, k. se je po vsa- kem prepiru poostrilo. Povod sovraštva sta bila Woliov pes in Layerjevo cele. Dne 22. apr. je sei Layer na f?rmo Wolfa, da poizve, kako jo s stvarjc Wolf je Layerja takoj pozvil, naj z*- Iv. Verlež 447 156-24 Narodni dorn Trgovlna z lesum in drvmi na drobno in debelo. Kupuje iamski in ostali les po najvi^jih dnevnih cenah. pusti njegovo farmo, Layer pa ni hotel Wolf je odšel v hišo in se vrnil s puško v roki. Pri vhodu v kuhinjo sta se pričela oba moža boriti za posest puške. Med bojem se je puška sprožila in strel je ubil gospo Wolf, takoj za- tem je počil drugi strel in smrtno za- del najetega Wolfovega dečka Hoferja. Layer je naposled iztrgal Wolfu puško iz rok, pograbil pest patron in zbežal na prosto. Wolf je bežal proti hievn, toda Layer je ustrelil za njim in Wolf se je zgrudil v hrbet zadet na tla; ko je hotel še vstati, mu je Layer pognal še en strel. Layer, napol blazen, je takoj nato ustrelil dve Wolfovi deklici. Ostali otroci, 3 male deklice so kričale groze. Layer je dve Se ustrelil tretjo pa ubil s sekirD. Pri življenju je ostal le še en otrok, osem mesecev staro dete, katero so pozneje našli sestradano, vendar Še živo. Layer je puško razbil in vrgel v vodo. Vendar Je takoj sum padel nanj. Končno je prizrial. Obsojen je v dosmrtno ječo. Imaie bolečine! V obra?.u? v celen. telesu? Va§e mišice in živci Vam odpo- vedujcjo? Poizkusite pravi Pelletjev Elza Fluid ! Bodete sc čudili ! t. dvojnatih ali 2 veliki steklenici 36 K. Ali trpite na počasni pr-ebawi ? Na slabem apetitu ? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellorjeve Elza-kropljice! b Skatljic 18 K. Prava, želodec krepcujoČa ävedska tinktura 1 steklcnica 15 K, omot in poštnina posebej a najceneje, Evgen V. Feiler, Stubica dolnjn, Clsa- trg §t. 356. Hrvatska. 15% C 15-12 Trgovski učenec močne postave, iz poštene hiše, z do- brimi šolskimi spriCevali se sprejme pri tvrdki Rudolf Pewec, Mozirje. 815 3-1 Izjava. ObŽaljujem razširjevanje neresnič- nih obdolžitev ^ospodtčne Fani Lückl v Slovenski Bistrici. Slov. Bistrica, dne 10 junija 2920. 814 t A. Kopriva. Sprejmeta se neoženjen kočijaž in neoŽeniena ma- jerica na posestvo Šestine pri Zagrebu. Mesečna plača ž o^krbo za kočijaža 300 K, za majerico 100K. Ponudbe naj se pošljejo na: Gros Kulmer, Zagreb. Katarinski trg 2 813 3-1 Hi Takoj je za uddati: IS yagonov lepe, zdrave, suhe koruze po zelo nizki ceni (bela 460 K sto kg) (rumena 450 • » » ) franko Srem ali Indjija. Cenjena naročila nai se pošljejo na ,,R K1* poštno ležeče Celje. m 3E m Pisarniška moč izvežbavra se apre me. Ponudbe pod poštni predal 18, CELJE. 808 -1 Kadebelo. JrX"Ä."5! Ha m™- in pisorniSkih potse^šii'-, LolskiH knjig, molitvenikov, sveiih podob, razglednlo Janko Bovha, Celje Kralja Petra cesta 31. Požtni predal 37. pVimarij dr. I^an JRaisp jMija paisp, roj. J^iUoladoni Gelje porocena, Junij 1920 Wien priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priporoča 90 «H 43 A. "Robek 300 krön nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi takoj kje v bližini Celja, blizu fame cerkve sta- r.ovanje, hiev in nekaj posestva zraven; v najem vzamem tudi trgovino ali gost^InO. Cenjene ponudbe prosim na naslov: A. B. poštno ležeče Velenje. 783 3-3 Foljedelci in hmetje! j&d^m+M Kdor želi imeti žito ¦ O2EU» ¦ vsake vrste v krat- kem Casu s strojem zmlačeno, snaženo in sortirano, naj se do Wonca meseca junija pri gospodu F ane Fuchs, Strossmajerjeva ul. 5. (prej Schillerjeva ul.) oglasi, kjer dobi bližnja nojasnila. 8u6 2—2 Franc Mähen. Proda se Sivaini stroi inamka „Sfnger . 800 2-2 Naslov v upravništvu. Ve6ja množina suhih drv, polena in ve- jevje se na pristavi St. Mihael proda. Polule 4 pri Celju. 802 2-2 Iiep n volčie po« zanesljiv varuh, velik, 2 leti star se takoj proda za 400 K. Natančneje se izve v pisarni »Prve jugoslovanske lesne industrije« v Celju, n^proti gostilne Pri zelenem travniku. 789 ^o i kupuje po najvišjih dnevnih cenah pristno strd in vosek, Ima v zalogi la bučno, jedil- no in ricinovo olje, kakor tudi mast in slanino. 100 -4d Stole, iimrtice, razno pohistwo in tapetni&ke izdelke ima v zalözbi: 287 1S6-113 GoÄpotak^ ulica Naročila se izvršujejo točno in soltdno. F. Hostömfl j M^Ä Prefiernova ultea. - «Poslrežtoa tsvrstna. Izdelovanle Kit. 782 25-2 HmiinfS=-|)liilifi f*j Ponudbe na poštni predal 37. kS 7% 3-2 Stavbeno in galan» terljsko kleparstvo Ant. joita u«b1. Franio Oolžan Celie 2b «ralla