Po pošti prejeman velja: i Za celo leto predplačan 16 jld., za pol leta 8 fld., za četrt le'* 4 rld., za jadtn mesec 1 fld.10 kr. v V administraciji prejeman velja: • Za cele leto 13 rld., m pol leta 6 fld., za ietrt leta 8 fld., za jeden aseiec 1 fld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inaerate) vsprejeraa upravnlBtvo in ebnpedlelja v „Katol. TIskarni", Todnlkove ulice 8t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nerrankovana pisma ne vaprejemajo. Vredniatvo js v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iavzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. 215. V Ljubljani, v soboto 19. septembra 1896. Letnik XXIV, Program g. dr. Ivana Šusteršiča, Kandidat katoliško - narodne stranke za državnozborsko dopolnilno volitev na mesto pokojnega gosp. kanonika Klun-a razvil je na raznih volilnih shodih podrobno svoj program. Ker do volitve nedostaje časa, da bi se gospod kandidat povsodi predstavil vo-lilcem, objavimo v nastopnem glavne poteze njegovih govorov. Dr. Šusteršič je pred vsem poudarjal svoje trdno in neomajljivo versko prepričanje. Kot zvest sin katoliške cerkve bode tudi kot državni poslanec deloval vedno v smislu naukov katoliške vere. Dokazoval je važnost vere za državo. Države, ki so se izneverile Bogu, so vedno in povsodi jele propadati. Vera je pa tudi glavni temelj ljudskemu blagostanju. Vsaj je dokazano, da je ljudsko blagostanje jelo v istem hipu pešati, ko se je ljudstvo jelo obračati od Boga in je začenjal vladati liberalizem, nasprotstvo pozitivnega verstva. Brezverstvo v zakonodaji, brezverstvo v socijalnem in gospodarskem življenju uničevalo je blagostanje narodov in pospeševalo le brezmejno oboga-tenje nekaternikov, kakor pri nas Rothschilda i. dr. Govornik bode tedaj vedno trdno stal na temelju krščanstva, ker le iz krščanstva za-more izvirati zboljšanje razmer. Kot sveto dolžnost bode smatral obrambo slovenske narodnosti. Na Kranjskem smo sicer v narodnem ozira že marsikaj dosegli, toda še vedno ne vsega, kar nam po pravici gre. Toda govornik se v obrambi narodnosti noče omejiti le na Kranjsko. Dolžnost poslanca je, to narodnost braniti povsodi. Pomisliti je treba, da v izvenkranjskih deželah, na Primorskem, Koroškem in Štajerskem bijejo naši bratje obupen boj za narodni obstanek. Podpirati jih mora vsak slovenski poslanec. Zlasti hoče govornik nastopiti dedščino pokojnega kanonika Klun-a v tem, da zastopa in zagovarja v državnem zboru težnje koroških bratov, ki nimajo svojega lastnega poslanca. Potem preide govornik na gospodarsko vprašanje, katero smatra sedaj kot prvo in najvažneje, kajti v prvi vrsti se mora dati ljudem to, kar potrebujejo za življenje. V prvi vrsti bode smatral kot svojo dolžnost, delovati za koristi in blagor kmetskega stanu. Kmet je glavni temelj in steber države in socijalnega reda. Kmet je zlasti glavni in odločilni del slovenskega ljudstva. Štiri petine slovenskega ljudstva pripadajo kmetskemu stanu. S slovenskim kmetom stoji in pade slovenski narod. Kdor hoče delovati za slovenski narod, mora tedaj v prvi vrsti delovati za slovenskega kmeta. Govorniku se je od liberalne strani očitalo, da se preveč poteguje za kmeta in prezira meščanstvo. Toda kdor se poteguje za kmeta, se že v tem poteguje tudi za meščanstvo, kajti meščanstvo živi od kmeta in če ima kmet denar, ga ima tudi meščan, če pa kmet propada, propadajo tudi meščanski srednji stanovi: rokodelci, mali trgovci itd. Govornik slika sedajni položaj kmetskega ljudstva. Ta žalostni položaj označuje najbolje obremenjenje zemlje z dolgovi. Mej tem ko je leta 1848 bilo vknjiženega dolga v celi Avstriji le 265 milijonov goldinarjev, ga je danes že 3 0 0 0 milijonov, od katerega morajo posestniki zemlje plačevati na leto okroglih 150 milijonov obresti! Okoli 6000 kmečkih domov gre vsako leto na kant! Dolgovi rastejo, jedna kmetija za drugo gre na kant, in če kmalu ne bo pomoči, mora s časoma zginiti zadnja samostalna kmetija. Tu je treba izdatne in nujne pomoči. Govornik je z veseljem pozdravil načrt poljedelskega ministra grofa Ledeburja, po katerem naj se po celi Avstriji osnujejo kmetske zadruge. Ako se ta načrt oživotvori, bode to velikanske koristi za kmetski stan. Govornik ra/Jaga bistvo in učinek teh zadrug in želi, da bi se dotični načrt kakor hitro mogoče sprejel v državnem zboru, tem bolj, ker se morajo potem še deželni zbori baviti s podrobnimi določbami. Trpelo bode tedaj itak še dokaj časa, dokler stopijo državne kmetijske zadruge v življenje. Kmetski stan pa prehitro propada, da bi mogel toliko časa čakati brez mejčasne pomoči. Treba ga je tedaj mej tem časom v toliko podpirati, da zamore vstrajati. V to svrho pa najbolje služijo posojilnice po Eaf fe is e novem načinu, svobodne LISTEK * Razmotrivanja mračnjakova. Nekateri bi radi vse mogoče in nemogoče razložili s pomočjo bakterij. Tudi provzročitelj norosti je tem možem kak bacilus, samo da ga še ne poznajo, dasi so se že mnogo trudili, da bi ga našli. Na Slovenskem pa se je „Učiteljskemu tovarišu", ki se pa ni čisto nič trudil, posrečilo najti ta bacilus. Našel ga je nekje, kjer dandanes mnogo-kedo išče najbolj nemogočih stvarij, — v katekizmu. Katekizem namreč uči, da pripelje resno in vspešno premišljevanje poslednjih rečij v nebesa, „Učiteljski tovariš" pa pravi in uči, da pripelje to premišljevanje v — norišnico. Ergo, — odpraviti se mora razlaganje poslednjih rečij iz šolskega poduka! Dotični modrijan sam pa je tudi hodil v šolo, v kateri so se razlagale poslednje reči, zlezel je torej tudi njemu ta grozni bacilus v možgane. Oprostil nam bo torej, ako njegovo, sicer zelo važno in naravnost sijajno iznajdbo premotrivamo jako skeptično. Odkar je Cesare Lombroso začel povsodi iskati norosti., postalo je to iskanje kar epidemično. Tudi Lombroso ima vero za neko vrsto norosti. Tako n. pr., da ne prekoračimo mej podlistka, navedimo le nekaj iz knjige „ženij in norost" : „Newton in Pascal zapustila sta v trenotjih duševne zmedenosti fiziko in se lotila bogoslovja", in dalje: „Newton, isti Newton, ki je svetove tehtal na tehtnici svojih računov, bil je brez dvojbe blazen, ko se je ponižal, da je razlagal apokalipso". Lombrosu so že večkrat tudi pred sodnijo dokazali, da ne spoštuje ptuje duševne lastnine, v najnovejšem času pa ga je tudi še nemšk materijalist iz svojega materijalističnega stališča pobil in speljal vse njegove trditve ad absurdum. „Učiteljskemu tovarišu" pa nobena absurdnost ni preabsurdna. Potem pa zahteva, seveda zaman, od svojih bralcev, da bi mu verjeli take čudne stvari. Toda ne samo „Učiteljski tovariš", tudi naš liberalni kolega zahteva mnogokrat od svojih bralcev vero v sebe, ki bi bila v stanu, prestavljati gore. Tako na primer poveličuje v sredo v „Slov. Narodu", neka „narodna hiša" gospoda Svetca. Pripo- veduje, da je svoje dni dr. Klun primerjal Bleiweisa, Tomana, Oosta in Svetca čveteroperesni deteljici. Potem pa nadaljuje „narodna hiša" sv6j ditirambus sledeče: „Tri peresca so prezgodaj odpala, jedno", tu pristavi, da bi se morebiti liberalec ne uštel, „četrto", in nadaljuje, „še zeleni in rodi" ; potem pa konča .narodna hiša", vesela in zadovoljna, da je srečno dovršila stavek s „hvala Bogu I" Jaz pa v to novo teorijo, da namreč rodijo peresca, nimam prav nikake vere. Vidi se, kakor da bi se bil v najvišem nadstropju te „narodne hiše" ugnezdil tudi oni strašni bacilus, ki ga je našel „Učiteljski tovariš". Toda, kaj bi bil človek tako skromen, in vedno poveličeval ptuje iznajdbe, tudi jaz sem nekaj našel. Našel sem namreč, da je „Slov. Narod" izpre-menil sedaj svoje mnenje o nas klerikalcih. Dočim smo mu bili preje vsi brez razlike „klerikalna svojat", „blagoslovljeni fal----" i. t. d., piše sedaj v svojih volilnih člankih o „poštenih elementih med klerikalci". To je prvi vspeh kandidature dr. Susteršičeve! ÄC kmetijske zadruge, konsumna društva itd. Govornik, kot temeljit veščak na tem polju, razlaga natančneje bistvo, osnovo in koristi takih zaslug. Kot načelnik „Zveze kranjskih posojilnic" podaje zanimive podatke o razvoju in napredku posojilništva na Kranjskem tekom zadnjega časa. Raiffeise-nove posojilnice na Kranjskem so v kratkem času svojega obstanka — prva se je osnovala jeseni 1894 — rešile nešteto kmetij sigurnega propada. Konsumna društva na deželi vrlo napredujejo, kmetje po njih dobivajo ceneje in bolje blago. Konsumno društvo v Starem trgu pri Ložu si hoče že sedaj, po komaj 1 letnem obstanku, staviti svoj lastni dom. Vso hvale in posnemanja vredno je k m e -tijsko društvo v Dob rep olj a h. To izvršuje ulogo konsumnega društva — na drugi strani pa tudi razpečava kmetijske pridelke. Tako se preženejo prekupovalci in dobiček ostane kmetu. V vsaki večji občini naj se osnuje posojilnica in gospodarska zadruga (konsumno ali kmetijsko društvo). Manjše občine naj se združujejo v jeden zadružni okoliš. Le tako je mogoče kmetske razmere vsaj v toliko zboljšati, da se prepreči nadaljno propadanje. Govornik preide potem na pogodbo z O g e r s k o. Ta zadeva je velevažna za naše ljudstvo, zlasti za kmeta. Nagodba sklenila se je leta 1867, ko je bila Avstrija vsled poraza pri Kraljevem Gradcu oslabljena. Takrat vodil je avstrijsko politiko tujec Beust in ta je sklenil z Ogrsko nagodbo, s katero je popolnoma izdal koristi tostranske državne polovice, koristi avstrijskega ljudstva. Avstrija je takrat prevzela ves dotedajni državni dolg v znesku nad dve milijardi na svoj račun in Ogerska se je zavezala k ob-restim prispevati le s primeroma neznatnim zneskom 29 milijonov na leto in še to večinoma ne v gotovem denarju. Za skupne državne troške (vojsko in vna-nje zadeve) zavezala se je Avstrija prispevati 70 odstotkov, Ogerska pa le 30 odstotkov. Tako krivično se je uredilo leta 1867 razmerje mej Avstrijo in Ogersko. V Avstrijskem državnem zboru je takrat neomejeno gospodarila židovsko-liberalna stranka in ta je to krivično pogodbo potrdila! Že radi tega čina samega zgubila je pravico do količkanj zaupanja avstrijskih narodov. Leta 1877 in 1887 se je ta krivična pogodba skoro nespremenjeno z nova potrdila. Še po zadnjem proračunu morali smo prispevati k skupnim troškom se 70 miljoni, Ogerska pa le s 30 miljoni. Tako je šlo skozi 30 let in par sto miljo nov smo tekom teh let po krivici plačali — prepotentnim Ma-djarom na korist. To je moralo naše ljudstvo plačati! Naj se pomisli, za koliko bi bilo naše ljudstvo na boljšem, če bi ti miljoni ostali v njegovih rokah, na mesto da se je ž njimi podpirala veljava Ogerske. Naša dolžnost je v prvi vrsti za se skrbeti, sosedje onstran Litave pa naj zase skrbijo. Vsaka državna polovica naj sama plača za se, kar potrebuje. Mi smo prerevni, da bi razun sebe vzdržavali tudi še Ogrsko, tem manj, ker je ta država prešla popolnoma v framasonske roke. S prihodnjim letom 1897 poteče doba nagodbe in tu bode dolžnost vseh pravih in vestnih zastopnikov ljudstva, da se va- rujejo pri sklepu nove pogodbe koristi Avstrije, oziroma avstrijskega ljudstva. Carinska in trgovska zveza se mora na vsak način še letos odpovedati, kajti le na ta način je mogoče Ogersko prisiliti, da dd Avstriji, kar jej po pravioi gre. Govornik pravi, da bode kot poslanec dal svoj glas le pravični pogodbi, ki varuje v vsakem oziru koristi avstrijskega ljudstva. Če pa Madjari nočejo pravične pogodbe — potem je bolje, da se od Ogerske popolnoma ločimo, kajti naše ljudstvo ne more več prenašati ogromnih bremen, ki mu jih nalaga zlasti krivična nagodba z Ogersko. Pravična nagodba — ali pa nič! To bodi geslo vseh vestnih zastopnikov avstrijskega ljudstva v državnem zboru. Prenehanje carinske in trgovske zveze bode zlasti našemu kmetu le v korist, če zapremo našo mejo ogerskemu žitu — potem bode naše žito dobilo boljšo ceno in tako se bodo razmere našega kmeta izdatno zbolj-šale. Ogerska bode pa teško v stanu, dobiti za svoje žito drug trg. Tako bodejo brez dvoma Madjari čez nekaj let še beračit prišli za novo nagodbo in takrat bodemo mi pogoje d i k t i r a 1 i, ne pa Ogri nam ! Govornik omenja še novi domovinski zakon, ki bode skoro gotovo še letos rešen v državnem zboru. Novi zakon bode velike koristi kmetskim občinam, ker se bode mnogo bremen za preskrbovanje in vzdrža-vanje revnih, bolnih in onemoglih odvalilo na mesta. Odpravile se bodo vse dosedanje krivice. Konečno pristavlja gosp. kandidat, da bode vsikdar in v vsakem oziru po svoji najboljši vesti in vednosti zastopal koristi in blagor svojih volilcev in vsega slovenskega ljudstva. S tem se nadeja, da bode najlepše spol-noval tudi krščansko - socijalni program. Dajal bode Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega — a ljudstvu, kar je ljudstva! Držal se bode starega, a v svoji resnici vedno mladega in zlatega gesla : Vse za vero, dom in cesarja! Ratio Mac Neviiiensis. i. V Celovcu, 18. sep. 1886. „Al' prav se piše kasha ali kaša . . Prešeren. Redki so slučaji, v kojih visoka vlada našim upravičenim težnjam in zahtevam ustreči blagovoli; tembolj pa smo veseli, kedar po dolgotrajni, hudi borbi nor vspeh beležimo v knjigo naših narodnih, zakonito priznanih pravic. Odlok, katerega smo baš kar dobili v roke, je nova jagoda v veselem delu našega narodnega rožnega venca ; prevažen je, da ne bi ga navajali dobesedoma; zöve se tako-le: „Z. 17.763. An Michael Sablačan in Glainach Gmde. Unterferlach. Die hohe k. k. Landesregierung fand mi Er-lass vom 3. Juli 1896, Z. 3335 über den Recurs des Lorenz Zablačan und des Michael Sablačan, beide Besitzer in Glainach, den hieramts an die Genannten gerichteten Auftrag vom 13. Jänner 1896, Z. 30045 de 1895, womit dieselben im Grunde der kaiserl. Verordnung vom 20. April 1854, R. G. Bl. Nr. 96 unter Androhung sonstiger Bestrafung angewiesen wurden, ihre Familiennamen in der in den Taufmatriken des Pfarramtes Glainach vorkommenden Schreibweise mit „Sablatschan" und nicht wie bisher mit „Zablačan" beziehungsweise mit „Sablačan" zu schreiben, — zu beheben. K. k. Bezirkshauptmannschaft Klagenfurt am 7. Juli 1896. Der k. k. Land.-Reg. Rath: Freiherr von Mac Nevin." V pravdi, ali se prav piše „Sablatschan", .Zablačan" ali „Sablačan", smo torej zmagali mi in Mac Nevin dobil jo je malo po prstih. Njegova samovoljna trmoglavost ter njegovo neznanje zakonitih določb zablestelo je zopet enkrat prav v bengališki luči. V zgorajšnem odloku navedena cesarska odredba z dne 20. aprila 1854 je navadno, najostreje in najnevarnejše orožje, kojega se poslužuje Mae Nevin proti nam; za to odredbo skriva se vsakokrat, kedar namerava kak nov zavraten udarec na našo narodnost ali posamezne narodnjake: ona mu je ščit, izza kojega spušča strupene pušice na nas. Tudi v zadevi pravopisja imena „Zablačan" naj bi ta cesarska odredba zakrila pravi in istiniti namen, kojega je hotel doseči Mac Nevin. Mož namreč dobro ve, da se s pisanjem družinskih imen v pravilni slovenščini tudi goji narodni duh in narodno probujenje; boji se, da ne bi pravilna slovenščina počasi po vsem slov. Korotanu izpodrinila naduto nemščino iz slov. družinskih imen; boji se tega vzlasti zato, ker bi bil to nov in jasen dokaz, da slov. rod na Koroškem še živi in — vkljub Mac Nevinu — hoče še dalje živeti in se ne da zatretf. Znana je deloma zgodovina zgoraj navedenega odloka. Dva slovenska posestnika, odbornika glinjske posojilnice, pisala sta se že dlje časa jeden za „Za-blačana", drugi za „Sablačana" ; prav tako sta njihova imena registrovana tudi pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Celovcu. To pa ni ugajalo našemu germanizatorju Mac Nevinu. Sklicujč se na nemške krstne matrike zaukazal je z ukrepom z dne 13. prosinca 1896 bratoma „Zablačan", da se imata odsihdob pisati po pravilih nemškega pravopisja — tedaj „Sablatschan" ; za slučaj nepokorščine pa jima je zažugal z ostro kaznijo. Proti temu neosnovanemu, slovenski čut Žale-čemu in nas naravnost izzivajočemu dekretu vložil se je priziv na c. kr. deželno vlado v Celovcu, kojega so gospodje poslanci Višnikar in tovariši podpirali s posebno, na to zadevo se nanašajočo interpelacijo. Sad rekurza in interpelacije je zgorajšnji odlok z dne 7. julija 1896. Ta odlok napisan je v prvi vrsti na naslov gg. „Zablačanov", katerima se dovoljuje pisati svoja imena s p r a v i 1 n i m i s 1 o -venskimi pismenkami, kakor doslej. Toda ta odlok je hkrati tudi širšega pomena; natihoma — rekel bi — je namenjen na naslov celega koroškega slovenskega naroda. Visoka c. kr. vlada je izjavila s tem odlokom, da imata brata „ZablaČana" pravico, vkljub krstnim matrikam pisati svoje ime v sedaj običajni pravilni slovenščini. Vlada je sedaj ukrepala samo v jednem konkretnem slučaju, — as tem si je zaprla vrata za seboj in bo v vseh podobnih slučajih morala odločevati v istem smislu. Brata „Zablačana" začela sta svojelastno in brez kakegakoli oblastvenega do» v o 1 j e n j a svoje ime pisati po slovenskem pravo-pisju in vlada je sedaj priznala, da sta imela prav in da jima te pravice nikdo ne sme in ne more kratiti. Kar velja o „Zablača-nih", velja o koroških Slovencih sploh — to je kratka, a neovrgljiva logika in doslednost. Vsak koroški Slovenec pisati sme tedaj svoje ime tako, kakor se piše v pravilni slovenščini, naj si je njegovo sedanje ime še tako spakedrano in na nemško privihano. Vsi nemški „tsch", „igg", „egg" itd. odpadejo in mesto njih pisati smemo sedaj „č", „ik", „ek" itd. Dosedanji *Fertschnigg" sme se odslej pisati za „Ferčnika", „Scheinigg" za „Saj-nika", „Pleschiutschnigg" za „Plešivčnika", „Tscher-nigg" za „Cernika", „Obiltschnigg" za „Obilčnika", „Orasch" za „Oraža", da celo „Westrit8chnigg" za „Bistričnika", „Zerkunig" za „Cerkovnika" in „Quantschnigg" za „Klančnika". Vsak ima po tej vladni odredbi pravico, svoje ponemčeno ime pisati v pravilni slovenščini, ne da bi bilo za to treba kakega dovoljenja. Na njegovo zahtevo popraviti se mora vtem s mi sin krstna matrika in morajo slovensko pisavo njegovega imena spoštovati tudi uradi in o b 1 a s t n i j e. Na naših slovenskih duhovni h je tedaj ležeče, da z dovoljenjem strank družinska imena v župnijskih matrikah uravnajo v smislu slovenskega pravopisja ter da se bode v izpisih iz matrik vzlasti v krstnih listih glede družinskih imen rabila vedno in dosledno pravilna slovenščina. Tega se nam sedaj braniti ne more, mi pa s tem rešimo jeden, če tudi majhen del našega narodnega pro-grama. Živela „ratio Mac Nevinensis", ki nam je pomagala do zmage I —r— Pastirski list novega tržaškega škofa. (Dalje.) Križ je zato največja slava, naša prava sreča; radi tega govorimo z apostolom : „Daleč bodi od mene, da bi se s čim drugim hvalil, kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa". Vojaki gledajo s ponosom na svojo zastavo, ker jih spominja na slavno izvojevane zmage, na junaške bitke za milo domovino, na junake, ki so pod to zastavo boreči se padli na bojišču. Tako je nam križ v slavo in ponos, ker nas spominja velike zmage Jezusa Kristusa nad smrtjo in peklom, ker nam kliče v spomin čudeže, katere so dovršili oni siromašni ribiči galilejski, ki so z nezaslišano navdušenostjo nosili križ po vsem svetu ter ga zasadili ceI6 v prestolnico rimskih cesarjev in so iz ljubezni do križa prelili svojo kri. — Križ nam kliče v spomin milijone mu-čencev, ki so pod njegovo zastavo in iz ljubezni do njega pretrpeli najkrutejše muke. — Križ nas spominja neštevilnih misijonarjev vseh časov in narodov, ki so, preziraje silni trud in neprestane muke, t očigled tolikim nevarnostim in tudi smrti s križem v roki prodrli v najoddaljene in najbolj puste kraje, da tam oznanjujejo Jezusa križanega. — Križ nas spominja na brez števila izpoznavalcev sv. vere in svetih devic, ki so iz ljubezni do Jezusa zapustile svet in vse posvetne ugodnosti, zatajile same sebe, naložile si križ, ter hodile za Jezusom. Zato ponavljam s sv. Pavlom : „Daleč od meue, da bi se s čim drugim hvalil, kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa". Nosimo vsi visoko in častno to zastavo. Pogumno izpoznavajmo vedno in povsod, da smo nasledovalci križa, toda izpoznavajmo ne samo z besedo, marveč, kar je bolj imenitno in potrebno, izpoznavajmo svojo vero v delih, v življenju. Križ je naše upanje. „Neprestana borba", pravi sv. pismo, „je življenje človeka na zemlji". Ta zemlja se imenuje solzna dolina. Neštevilne so neprijetnosti, žalosti in bolečine, katerim so neprestano izpostavljene posamezne družine in vsa človeška družba. Ogromno je število zaprek in zvitih sovražnikov naše sv. vere, nedolžnosti in pobožnosti; kako pogostoma se nas opravlja, črni in krivo sodi! Kje naj najdemo utehe, kje krepčila in pomoči proti tolikim zlom in nevarnostim, ki nas obdajajo od vseh strani! Obr-nimo pogled na križ in na Onega, ki je na njem umrl v najstrašnejih bolečinah ; tam najdemo utehe, krepčila in pomoči v trpljenju, tam najdemo kreposti in milosti, da zmagamo vse napade svojih sovražnikov. — Poglejmo na neštevilne mučence, ki so iz ljubezni do križa prelili svojo kri; obrnimo pogled na sv. izpoznavalce in device, ki so polni ljubezni prejeli križ Jezusov, ter mu potrpežljivo in udano sledili do Kalvarije. Tako tudi mi, uklonivši se volji božji, sprejemamo Jezusa Kristusa, ki je pod težkim lesom križa dospel na Kalvarijo, ter v nivio tolažbo in okrepČanje ne pozabimo nikdar, da po križu pridemo do slave. Moj program, t. j. moje mišljenje, je slednjič po duhu sv. evangelija, t. j., da iščem slave božje in zveličanja duš. To je hotel Jezus Kristus, ko je prišel iz nebes na zemljo, da ljudje spoznajo in časte Boga. V ta namen je bival na zemlji, v to svrho je poslal apostole po vsem svetu. Treba torej, da po vzgledu Jezusovem tudi jaz obrnem vse svoje skrbi in moči v to, da povzdignem slavo božjo, da širim kraljestvo božje med onimi, ki so izročeni moji pastirski skrbi, da tako ljudje tem bolj spoznajo Boga, njemu služijo, same sebe spopolnujejo in slednjič se zveličajo. V to svrho treba, da škof sam in s pomočjo drugih oznanjuje besedo božjo, da pazi, da se razlaga krščanski nauk v cerkvi iu v šoli ; velja, da brani in podpira pobožnosti, posvečevanje nedelj in praznikov, prejemanje sv. zakramentov. Posebno še treba, da širi in utrjuje pobožnost do Marije Device, ki je naša dobra Mati, naše pribežališče, naša tolažba in naše upanje. Treba, da z vso potrpežljivostjo in naukom, kakor pravi apostol, dela na to, da se odstrani zmota, pohujšanje in greh, vse, kar je nasprotno časti božji. Zategadelj Vas prosim z apostolom sv. Pavlom, slavite Boga v svojih srcih in delih; bodite goreči v izpolno vanju njegovih svetih zapovedi, posvečujte svoje duše s sv. zakramenti in drugimi pobožnimi deli; bodite verni sinovi sv. Cerkve ter vedno in povsod se pokažite take; podpirajte katoliško stvar, ki gleda najprvo na čast božjo in na rešenje duš. Zlasti pa častite Marijo s kako posebno pobožnostjo; posvečujte poglavitne Marijine praznike s prejemanjem sv. zakramentov ; bodite Marijini otroei in ona Vam bo Mati. Jaz prihajam dalje k Vam kot apostol mira in ljubezni. Jezus je rekel svojim apostolom, predno je bil odšel iz tega sveta: „Svoj mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor daje svet, vam jaz dam". Kakor sem omenil prej, nazivljejo škofa angelja škofije, angelja, ki oznanjuje mir Jezusa Kristusa, a ne krivi mir, kojega daje svet, mir nestanoviten, mir dvomljiv, mir sebičen, ki temelji na dobičkaželjnosti, na koristi in na strasteh. Mir Kristusov pa temelji na resnici in pravici; kjer maujkati ti dve kreposti, resnica in pravica, tam ni mogoč pravi mir, mir Jezusov, koje dal svojim apostolom rekoč: „svoj mir vam zapustim". Sicer pa je nekoč rekel on tudi svojim apostolom : „Prišel sem, da prinesem ogenj na zemljo, in kaj hočem, nego da se užg6 iu da goril" Ogenj, kojega je prinesel na zemljo, je ljubezen. Ta ogenj izročil je on svojim apostolom, veleč, da ga nes6 po vsem svetu ter da užigajo z njim srca ljudij, oznanjevaje jim Boga jedinega v bistvu, trojnega v osebah, neizmernega v modrosti, moči in veličanstvu, neizmernega v svoji dobrotljivosti in miloat-ljivosti proti nam, — Boga našega Stvarnika, Od-rešenika, našega Očeta. (Konec gl6di.) Politični pregled.. V Ljubljani, 19. septembra. Ministerski svet se je vršil včeraj opoludne pod predsedstvom cesarjevim. Navzoči so bili avstrijski in ogerski mListri z načelnikoma grofom Badenijem in baronom Banfiyjem, nadalje zunanji minister grof Goluhovski ter skupni finančni minister Kallay. Kakor se iz zanesljivih virov poroča, se je v prvi vrsti določil rok za otvoritev državnega zbora, nadalje se je pa razpravljalo pereče kvotno vprašuuje. Ker pa je ta zadeva še vedno tam, kjer je bila v pričetku, radi tega se tudi ni moglo ničesar določiti. Z ogerske strani dohaja ob jednem tudi vest, da se je konečno vršilo posvetovanje glede razpuščenja ogerskega in nato tudi avstrijskega parlamenta. Govori se, da se prvi razpusti že v prvi polovici meseca oktobra, ob času, ko se snideta ope-tovano obestranski kvotni deputaciji. Mladočeški državni- in deželnozborslei poslanci se snidejo v smislu sklepa izvrševalnega olbora mladočeške stranke 29. t. me?, v Pragi, koder se bodo posvetovali o stališču, katero morajo zavzemati v prihodnjem zasedanju državnega zbora nasproti vladi, posebno pa, kaj jim je storiti z ozi-rom na najnovejše gibanje mej Nemci. Mladočehi so doslej še vedno povdarjali, da morajo vztrajati v opoziciji nasproti vladi, in vendar se v vsakem zasedanju pokaže, da jim ni tako resno za opozicijo, kakor naglašajo. Ogerski državni zbor. Že nad teden dnij je otvorjeno jesensko zasedanje ogerske poslanske zbornice in vendar še dosedaj nimajo pokazati poslanci nikakega posebnega vspeha. V prvih dveh ali treh sejah so rešili poslanci nekaj paragrafov kazenskega zakona, potem pa so se pričele pravcate počitnice, le predvčeranjim so se sošli zopet poslanci k „formalni" seji, v kateri se je rešila vele-važna zadeva, določil se je dnevni red za prihodnjo sejo, ki se vrši dne 21. t. m. Iz te „delavnosti" ogerske poslanske zbornice se razvidi, da jo ne veseli, lotiti se večjega dela. Tudi z gospedsko zbornico ni veliko drugače. Koncem tega meseca se snidejo člani gospodske zbornice zato, da bodo rešili vse zaostale predloge. Vse to kaže, da ogerski parlament ni več daleč od zaključka zasedanja in le komaj pričakuje uradnega razpuščenja. Kvota in ogerski državni zbor. Povodom zadnjega ministerskega sveta se je razmotri-valo tudi kvotno vprašanje. Iz dosedanjih naših pojasnil v tem oziru je razvidno, da se rešitev tega perečega vprašanja niti za korak ni približala svojemu koncu. Ogerska kvotna deputacija je že odgovorila na nuncij avstrijske deputacije ter naznanila, da noče ničesar slišati o povišanju ogerskega prispevka. Sedaj stavi ogerska deputacija nove predloge glede kvotnega vprašanja ter povdarja, da sedaj ni nikakega materijelnega in ne drugega vzroka za zvišanje oziroma znižanje kvote. Konečno se izraža mnenje, da bi bilo najbolje, ko bi se takoj posvetovali člani obeh deputacij. Po sklepu tega posvetovanja bi se potem odločilo o življenjski dobi ogerskega parlamenta. V ogerskih parlamentarnih krogih kroži vest, da nemerava vlada razpustiti državni zbor r prvi polovici oktobra in takoj razpisati nove volitve, katere se morajo izvršiti tako naglo, da se 20. novembra snide že novoizvoljeni parlament. — Uradni listi nočejo o tem še ničesar slišati, toda javno mnenje se je s to mislijo že popolno sprijaznilo in po tem uravnalo svoje delovanje. Mažarizacija v Medjumurju. Po poročila nekega hrvatskega lista je doposlalo okrajno obla8tvo v Zali prošnjo na ogerskega kneza-primasa Vaszaryja, v kateri se zahteva, naj se popolno odpravijo hrvatski molitveniki ter uvedo mažarski. Ta zahteva se z največjo predrznostjo utemeljuje s tem, da se sicer hrvatski otroci ne dado labko pomaža-riti, ako se jim dovoli v cerkvi in šoli raba hrvatskih molitvenikov. Upamo, da ostane ta prošnja neuslišana, tembolj ker ta okraj ne spada v delokrog kneza primasa. Protiturška agitacija zavzema vedno več obsežnosti iu zdi se, da jej dohaja zuatua podpora od starega Gladstona. Pa tudi angleško časopisje, kakor je že znano, ogreva v obilni meri prebivalstvo za hudo zatirane armenske kristijane in proti sultanu. „Daily Chronicle", ki načeluje s svojimi članki sedanjemu gibanju, priobčuje v zadnji številki program tajnega armenskega odbora, o katerem pravi, da je „jednostaven, praktičen iu skromen". Načrt obsega samo dve točki in se glasi tako-Ie: Zahteva se, da se odstavi turški sultan in da se reši ostanek armenskega rodu". Ti dve zahtevi ste našli mnogo prijateljev mej angleškimi močmi, posebno mej časnikarji, in nekateri listi celo trdijo, da se je lord Salisbury že odločil za tako politiko. Ta vest seveda ne more biti verojetna, kajti Salisbury je ži toliko premeten, da ve, kaka nesmisel bi bila za Anglijo, ko bi poskušala odstaviti sultana, katerega bi branile Rusija, Nemčija in Avstrija. Tako so toraj vsi, tudi resni koraki angleških državnikov sama igrača, dokler časa bode Anglija popolno osamljena in se niti v tem oziru ne bo smela prosto gibati. Dokler ne stopijo v odločilen boj proti Turčiji vs« velevlasti, tako dolgo je zaman upati kake ugodno rešitve armenskega vprašanja. Turčija. Iz Carigrada prihajajo jako vznemirljiva poročila. Tajni armenski odbor razpošilja pre-tilna pisma ter svari veleposlanike, naj branijo kristijane, sicer se bode zopet v kratkem prelivala kri. Vsled tega vse države množe svoje brodovje v Sredozemskem morju. Anglija je že doslej imela ondi osemnajst bojnih ladij, te dni je poslala na Malto še dva križarja in sedem torpednih ladij. Francija je iz Tulona odposlala novo divizijo ladij, Rusija ima pripravljena dva oddelka vojnega brodovja. Nemčija ima štiri ladije pripravljene za svoje državljane. Ob jednem je značilno, da celo „Standard", prvo glasilo angleške vlade, kakor tudi vsi radikalni angleški listi naravnost zahtevajo, naj evropske vlade odstavijo sedanjega turškega sultana. A to radikalno sredstvo bi po naših mislih razjarilo mobamedane, krvava vojska bi bila neizogibna iu kdo ve, kdo bi vlekel dobiček. Državniki stoj4 pred vprašanjem, ki ga ne vedo rešiti. Italijanski ministerski predsednik Rudini in najnovejši dogodki v Afriki. Dnevnik „Italie" objavlja v jedni zadnjih številk pogovor mej ministerskim predsednikom Rudinijem in glavnim urednikom. Ministerski predsednik najpreje pojasnuje dosedanji tek pogajanja z negušem Mene-likom ter naglaša, da vlada ničesar druzega ne išče in ne želi, kakor da se sklene časten mir z Abe-sinijo, kar je že tudi povdarjala v svojem programu. Nadalje pa Rudini obžaluje, da se ne vrši zasedanje državnega zbora in torej zbornici ne more pojasniti da vlada res ni prekoračila svojega programa. To svojo žalost je naznanil s sledečimi besedami: „Ko bi vedeli, kako obžalujem, da niso zbrani poslanci ! Ko bi bilo odvisno samo od mene, imel bi zbornico in senat najraje vedno pri sebi. Le tedaj bi se čutil močnega, ker mi pravi moja vest, da je parlament konečno vedno le na strani onega, ki pošteno služi svoji domovini. Ali se še spominjate, kaj so pisali razni časniki in s kako predrznostjo so napadali mene in moje tovariše? Vse to pa je takoj potihnilo, ko se je pričela razprava v zbornici. Srčno obžalujem dolgotrajne parlamentarne počitnice. Ako imam zbornico, imam vse.* Take tožbe se čujejo skoro gotovo tudi pri drugih vladnih načelnikih, kadar pritisnejo časniki z ostrimi članki. Razgled po slovanskem svetu. t Matija Mraxovi6. Iz Zagreba, 16. septembra. Dne 15. septembra smo izročili na zagrebškem centralnem pokopališču materi zemlji jednega izmej najznamenitejih in najzaslužnejih domoljubov hrvatskih, Matijo Mrazoviča. Pokojnik je bil brez dvoma najumneji pa tudi najpošteneji pobornik hrvatskega naroduega prava precej od početka ustavnega života do svoje smrti, premda se zadnja leta svojega življenja ni kazal v javnosti zbog neozdravljive in težke bolezni. Ostal je do svoje smrti stalen v svojih načelih ter ni nikdar in nikomur na voljo zatajil svojega pravega domoljubja, dočim so se temu načelu toliki njegovi tovariši izneverili. Ni čudno tedaj, da mu je izkazalo toliko naroda poslednjo čast, kakor se to vidi le redko kedaj v Zagrebu. Matija Mrazovi«; se je narodil 1. 1824 v Visokem, župauiji križevskej ; njegov oče je bil delaven posestnik in mož prav bistrega uma. Nižje šole je pohajal Mrazovic najprej v Križevcu potem v Belo-varu. gimnazijo pa v Varaždinu in v Zagrebu, kjer je dovršil gimnazijalne pa tudi pravne nauke leta 1846. — Prvo službo je dobil pri banskem stolu v Zagrebu, a 1. 1848 pri noto postavljene; banskej oblasti, kjer je služil brez plače, dokler ni nastal upor proti Mažarom. Ko je hrvatska vojska prekoračila Dravo, poslan je kot bilježnik k vojaški komisiji v Varaždin, kjer je bil predsednik Zigrovič. Tamkaj je ostal do fe-oruvarija leta 1849. Ko je bil pa tedanji podban Zidane poslan kot banski komisar v Osek, hotel je imeti za svojega tajnika Mrazoviča, in on je odšel v Osek. Tukaj je ostal do meseca marca, potem pa se povrnil v Zagreb, kjer je služil zopet pri banskem stolu do junija 1850. 1. To leto je položil odvetniški izpit ter izstopil iz državne službe. Mislil je, da bode mogel kot odvetnik mnogo slobodneje delati za svoj narod, kajti absolutizem je prinesel tudi za hrvatski narod toliko protivnikov, posebno v narodnem pogledu, da so bili domoljubi v skrbeh, kako vzdržati v narodu narodno mišljenje in narodno zavest. Ko so morali prenehati izhajati politični listi, sklenil je Mrazovic po svetu prijatelja mu Suleka izdajati pravniški list „Pravnik," ki je bil v prvem redu namenjen pravniški praksi, po osnovi novih avstrijskih postav. Ob jednem pa je imel ta list tudi drugi cilj, da domači sodniki ne utonijo v nemščini, ki se je takrat širila tudi po Hrvatskem. Živo je zagovarjal svoje nazore, da morajo biti na Hrvatskem sodniki le domačini, pa je zategadel pata tudi marsikatera ostra proti Kranjcem (pod tem imenom razumevajo na Hrvatskem Slovence sploh) in Cehom, četudi je med njimi bilo mnogo izvrstnih mož ne samo v službi, nego tudi po svojem mišljenju. „Pravnik" se ni mogel radi splošne apatije, ki je zavladala na Hrvatskem, vzdržati, nego je moral prenehati izhajati že čez poldrugo leto. Sicer pa se je Mrazovic bavil mnogo s književnostjo, pa je pri-občeval mnogo spisov v „Narodnih Novinah" v „Slovenskem Jugu" in .Jugoslovanskih Novinah". Sicer pa se je bavil za absolutizma posebno rad z državnoprjvnimi nauki, kolikor mu je preostajalo časa od njegove vrlo razširjene odvetniške prakse. Ko bil je pa I. 1860 povrnjen celej Avstriji ustav, pridružil se je Mrazovih k političnemu listu „Pozor". Članki, ki jih je pisal v tem listu, spadajo brez dvoma med najbolje plodove njegovega uma, kajti pisani so dobro premišljeno in jako temeljito ter so se brali z velikim zanimanjem. Od tega časa pa do svoje smrti se je boril pokojni Mrazovic za državno pravo hrvatsko. Veliko število člankov, ki jih je pisal za „Pozor", in vsi važneji govori, ki jih je govoril v hrvatskem saboru, dokazujejo nam to njegovo delovanje, pa je v tem pogledu poleg škofa Strossm8jerja in dr. Račkega najzaslužnejši pobornik v tem pogledu. — Nikdar ni omahoval, nego se je držal čvrsto istega cilja. Zlo je bilo za Hrvatsko, da za svoje osnove ni imel nikdar dosta jake stranke. Mrazovih ni bil niti za Dunaj, niti za Pešto. Hrvatska naj ima sama popolno samostalnost, ali prizna neke poslove za skupne z Avstrijo. Tak položaj Hrvatske odgovarja državnemu pravn njenemu. Bil je tudi hod pobornik za celokupnost Hrvatske. Ko se je boril proti Dunaju, podpirali so ga unijonisti (mažaroni) proti takozvani samostalni stranki, ki je hotela dogovarjati se z Dunajem. Ko je začel pa borbo proti PeŠti, ni imel dosta privržencev in Pešta je zmagala. — Hudi dnovi so nastopili za Hrvatsko. Novi maža-ronski ban baron Rauch je hotel zadušiti z vso silo vsak domoljubni pokret na Hrvatskem ter s pomočjo Mažarov dobro vspeval. Opozicijonalni listi so se morali umakniti iz Zagreba na Dunaj in kasueje v Sisek, v vojaško krajino. V tej borbi proti narodnim dušmanom se je vzdržal Mrazovič vedno na svojem mestu ter branil pogumno pravice svojega naroda. Dušmaua je razkrinkal pred celim svetom, da ni samo političen zatiralec naroda hrvatskega, nego tudi njegov gmotni odrtnik. Odkril je v mnogih člankih „Pozora", ki je takrat izhajal v Sisku, kako nepošteno se je hotelo porabiti deželno premoženje za izsušenje velikega močvirja lonjskega. Ban je moral tožiti list radi razžaljenja časti, da se opravda pred svojimi višjimi, ali vojaška sodnija, ki je sodila urednika „Pozora", proglasi ga nedolžnim, kajti v listu je bilo belodano dokazano, da se je ban okoristil na nepošten način z deželnim premoženjem. Kolika sramota za takega dostojanstvenika I To delo so proizveli članki Mrazovicevi. Ta pravda pa je najsijajneja točka v političnem delovanju izvrstnega odvetnika, ker je bila dovršena s tako sijajnim vspehom. Od tega časa se je boril Mrazovic zopet z vso odločnostjo proti nagodbi od leta 1868, katere ni mogel nikdar priznati. Strasti so se sčasoma nekaj pomirile in 1. 1873 se je imela obnoviti nagodba. Mrazovic s prva ni bil zato, nego je hotel nadaljevati borbo po svoiih starih načelih, ali mnogi drugi poborniki so hoteli imeti mir, pa je slednjič pristal tudi on na to, ker je sprevidel, da je narod hrvatski zares še preveč izmučen. Kako vpliven je bil Mrazovic in kako so se ga bali Mažari, je najbolji dokaz to, da so hoteli imeti izjavo od Mrazovica, da se ne bode protivil tej revidirani nagodbi. Po volji mu to seveda ni bilo, ali je vse trpel, dokler je bil ban Mažuranič, ali že za njegovega naslednika bana Pejačeviča je nastopila nova borba proti Mažarom, ki so poslali na Hrvatsko poznatega finančnega ravnatelja Davida z nalogom, da odpre v Zagrebu na-učni tečaj za mažarski jezik. Temu nasilju mažarskemu se upr& Mrazovič z vso odločnostjo ter izjavi v saboru hrvatskem, da se bode borba nadaljevala, ne prenehajo li Mažari, kršiti že tako dosta mršavo nagodbo. Tej njegovi izjavi pridruži se pa od prejšnje velike narodne stranke le manji del, dočim je večina ostala v taboru bana Pejačeviča. Mrazovicevi privrženci osnujejo nov klub pod imenom neodvisne narodne stranke, ki nadaljuje še daudanes borbo za narodne pravice in državno pravo hrvatskega naroda v svojem listu „Obzoru", dočim je večina prestopila popolnoma k vladni stranki, in to je današnja narodna stranka ali bolje mažaronska brez svojega lista, ker jo zastopajo uradne „Narodne Novine". Od tega časa Mrazovič ni več javno deloval na političnem polju. Pokojni Mrazovič je bil poldrugo leto tudi župan zagrebški, in sicer v najkritičnejem času, ko je mesto zadel strašen potres. Ali kakor je bil Mrazovic pogumen v političnej borbi, tako je znal med svojimi mestjani gojiti pogum v teh žalostnih časih. Poskrbel je za sredstva, da so mogli mestjani popraviti si svoje hiše, a razven tega se je ravno za njegovega županovanja izdelala velika osnova o raz-vitku Zagreba. Znamenite so osnove o kanalizaciji, ki se že nekaj let izvaja in bode k letu že večjidel dovršena, in pa o zidanju velikih vojarn, ki so že zdavnej dovršene. Ko je postal ban Pejačevid, sprevidel je Mrazovič, da ne more ostati nič več župan, kajti politični nazori njegovi se niso niti najmanje strinjali z onimi novega bana. Mrazovič je bil velik podpornik vseh narodnih podjetij. Pod njegovim vodstvom se je razvilo zagrebško pevsko društvo „Kolo", ki je brez dvoma jedno najodličuejših na slovanskem jugu. V njego-vej rodoljubnej hiši so se sestajali najodličneji poli-tičarji hrvatski iz cele Hrvatske. Tukaj je našel vsakdo ne samo staro hrvatsko gostoljubje, nego tudi dober svet v vseh važnih zadevah. Večkrat se je zgodilo, da je moral vzdrževati dalje časa i časopis i stavce istega, ker so dohajale naročnine neredno. Nobena nezgoda v hudih borbah ga ni mogla streti, ali zguba jedinega sina, ki je bil v vsakem pogledu plemenitega značaja, mu je poleg hude več- letne bolezni zgrenila stare dni, dokler ga ni vseh muk rešila smrt v 73. letu starosti njegove. Slava neumornemu pobornikn za pravice hrvatskega naroda I Cerkveni letopis. Shod na Planinski gori. Iz Planine, 15. sept. Veliki shod romarjev v cerkvi Matere Božje na Planinski Gori v praznik presv. Imena Marijinega se je letos vršil nad vse sijajno in spodbudno. Ker je Bog dal ravno tista dva dni: v soboto in nedeljo, krasno vreme, se je sešio mnogo ljudstva z vseh strani Notranjske. Zjutraj na vse zgodaj so kar trumoma lezli romarji po vseb stezah kvišku proti prijazni gorski planoti (779 m), kjer stoji prostorna, 1. 1632 zidana cerkev Matere Božje „pribežališče grešnikov" z lepim gotskim presbiterijem. Pa že poprejšnji večer so prihajali mnogoštevilno. Ker je bilo šest duhovnikov po spovednicah, so romarji lahko očistili svojo vest, ne da bi dolgo čakali. In res, porabili so prav pridno to ugodno priložnost. Blizu 800 je bilo obhajanib, skoraj 300 več kot prejšnja leta. Srčna hvala č. gg. dr. Debevcu, dr. Karliuu, Hierschetu, Laurenčiču in Nemaniču, ki so drage volje prišli na pomoč in so krepko sodelovali, da se je romarski shod tako sijajno in vspešno izvršil. Božja pot na Planinski Gori je našim oddaljenim rojakom malo znana, a vendar je starodavna, in na Notranjskem zelo čislana. Bodi s tem tudi širšim krogom in Marijinim častilcem po druzih delih Kranjske v obiskovanje priporočena, zlasti v nedeljo po Malem Šmarnu ali v praznik Marijinega Imena. * * * Razvalina v Skocijanu pod Javornikom bode prihodnjo pomlad vstala k novemu življenju. Princezinja Kristijana Windischgraetz, roj. Auer-sperg bo dala cerkvico nekoliko prenoviti. Prednji del, ki je še dobro ohranjen, dobi nov omet in primeren altar, porušeni zidovi bodo prezidani, stranska kapelica pa bo predelana v groto g kipom lurške Matere Božje. Kip je bil kupljen prav v Lourdes-u, in sem pripeljan. Včeraj sta si dva odposlanca društva za kršč. umetnost: č. g. kanonik Plis in stavbinski izvedenec Simon ogledala razvalino. Občudovala sta divno okolico, grozno brezno in orjaški naravni most pod razvalino, kjer šumi 60 m globoko voda v zevajočo škocijansko jamo, — potem še sprednji oddelek jam. V dveh ozirih je ta kraj znamenit. Naši predniki so v tem skritem kotu iskali zavetja ob času turških napadov, imeli so pa tudi vero, da se v tem kotu dež napravlja in ob suši romali v procesijah samkaj prosit dežja. Sv. Kaneijana so častili kot priprošnjika za dež in mu postavili cerkvico. Na kamnu v oknu je vsekana letnica 1616. Dokaz, kako ljudstvo zvesto ohranjuje verske spomine in običaje sprednikov, je to, da še dandanes, ko je škocijanska cerkev že blizu 100 let v razvalini, ljudje ob suši v procesijah hodijo prosit dežja. Tako so n. pr. meseca maja I. 1893 romale v Škocijan procesije iz Cerknice in iz Studenega. Gotovo bo tedaj na vse strani vstreženo, ako se ta cerkvica, skrit spomenik pobožnosti naših pradedov, dvigne iz razvalin._^^^ Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) Na te obrtnostne stroke bi se olajšave, katere želi zakon, ne mogle raztezati. Nasprotno uvaža se v Ljubljano mnogo oblačilnega blaga vsake vrste in so na Kranjskem tri znatne bombažne predilnice in tkalnice, pa nobene apreture; bi se lahko ustanovile belilnice, barvanje, apreture in prirejevalnice bombažne preje in blaga. Kuhinjska posoda se uvaža in rento vala bi se torej morebiti tovarna za postekleno kuhinjsko posodo, ker ni na jugu Avstrije nobene take tovarne. Z vspehom bi lahko delovali; tovarna za dra-tene mreže in kartonažna tovarna in dr. za kateri obrtnosti se tvarina izdeluje v bližini po cenah, ki so zmožne konkurence in katero tvarino bo tudi zmirom dobiti. Tudi na ustanovitev sladkorne tovarne bi se lahko mislilo, kajti poskušnje s pridelo-lovanjem pese bo se v deželi obnesle. Pri tem se pa mora povdarjati, da bi dovolitev olajšav zadela na ugovor konkurence. Tovarna za jeklena peresa, jeklena pisna peresa, plančete za moderce in tovarn» za pile, tovarua za kmetijsko orodje, predilnica za konopljo in tovarna za blago iz konoplje, tovarna za orožje, tovarna za godala in glasovire, tovarna za gumbe iz lesa, rogov, kosti, kostenca, bisernih matic in kovine, tovarna za ži valske in rastlinske konserre, tovarna za bakrenasto blago, tovarna za svitlo usnje in usnjene tapete, tovarna za makaroni, tovarna za majolike, tovarna za vozove, tovarna za pohištvo iz zapogujenega lesa, tovarna za šivalne stroje in velocipede, čistilnica za olje, tovarna za voščeno in usujeno sukno, tovarna za pšenično in rižovo škrob, tovarna za vinski kamen in vinsko kislino, tovarna za rokodelsko orodje, tovarna za volnene trakove in dr. Vseh teh tovarn ni na Kranjskem in blago izdelano v teh in še v drugih tovarnah se uvaža. Toda če pomislimo, da v Ljubljani in okolici nedostaje vodna moč in da je rujavi premog, katerega je mnogo v deželi, po razmerju kakovosti iz-vanredno drag in znižanje cene tudi tako dolgo ni pričakovati, dokler bodo vsi večji premogokopi v lasti jedne družbe, je jasno, da bi industrijska podjetja v označenem okolišu zelo težko mogla tekmovati z jednakimi podjetji v drugih deželah, če tudi je dobiti dosti in cenenih delavskih močij. Vkljub temu bi morebiti zamogel tak zakon jednega ali druzega podjetnika vspodbuditi, da bi ustanovil v Ljubljani ali okolici novo industrijo, posebno če bi se mu posrečilo za isto doseči znižanje cen premoga, kar bi bilo morebiti mogoče. Olajšave, katere bi bilo želeti, bo v zgornjem Bklepu visokega deželnega zbora označene. Dovolitev olajšav naj je v kompetenci vlade in naj iste podeli le za taka industrijska podjetja, katera na Kranjskem šo ne obstoji, da ne bodo obstoječa, od olajšav izključena podjetja v deželi imela povod, pritoževati se zaradi odškodovanja. Odsek predlaga : Zbornica naj v smislu tega poročila izreče svoje mnenje. — Predlog se sprejme. (Dalje sledi.) Tedenski koledar. Nedelja 20. sept.: 17. pobink. evang. O najnovejši zapovedi Mat. 22. Evstahij in dr. mm. Ponedeljek 21. sept.: Matevž ap. Torek 22. sept:: Tomaž Vilanov. Sreda 23. sept.: Tekla dev. Četrtek 24. sept. Mar. Dev. rešit, jetnikov. Petek 25. sept.: Marija de Sok. Sobota 26. sept.: Giprijan m. Gerard šk. — Lunin spremi n: Sip 21. ob 11. u. 47 m. zvečer. 8 o 1 n e e izide: 20. ob 5. u. 50 m.; zaide ob 5. u. 55 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 19. septembra. (Prevzvišeni gosp. knezoškof ljubljanski) so se odpeljali danes popoludne 8 poštnim vlakom v Trst, kjer se udeležč jutri svečanosti slovesnega kronanja kipa žalostne Matere Božje v stolnici sv. Justa. (Volilno gibanje za dopolnilno državnozborsko volitev.) Na drugem mestu objavljamo program kandidata katoliškonarodne stranke dr. Ivana S u -s t e r š i č a. Vsak naš somišljenik, ki nepristranski presodi ta program, mora biti prepričan, da bo kandidat s takim programom gotovo častno in vspešno zastopal načela naše stranke v državnem zboru. Ta program je tem važnejši, ker je v njem naštetih mnogo nujno potrebnih stvarij, ki se morajo zvr-šiti v najkrajšem času in so za nas velike važnosti. Ta program pa ni lep samo po besedi, marveč je pomenljivejši zato, ker se je kandidat dr. Ivan Šu-steršič že dosedaj pošteno in vspešno trudil za izvrševanje tega programa. — Na kratko bi smeli ta program imenovati krščanskosocijalen. — Zato se ne moremo dovolj načuditi, da se je pod vodstvom dr. Gregoriča osnoval v Ljubljani neki «krščansko-socijalni slovenski volilni odbor", ki spod* bija kandidaturo dr. Susteršiča na način, katerega nikakor ne bi bili mogli pričakovati od somišljenikov. Po našem mnenji naj bi bil ta krščansko-eocijalni slovenski volilni odbor vprašal dr. Susteršiča po njegovem programu in ko bi bil dr. Su-steršič izjavil, da je proti težnjam krščanskih soci-jalistov, ali da se ne bo trudil za njih vresničenje, tedaj bi bil stvaren vzrok za tak poseben nastop pri volitvi. Tega pa ta odbor ni storil, ker je vedel, da bi dobil pri dr. Susteršiču povoljen odgovor v tem smislu, kajti uprav proti dr. Susteršiču se je eden gospodov odbornikov kat polit, društva, ki je isatopil vsled tega iz odbora, izjavil rekoč: Kaj bomo volili dr. Susteršiča, on se bo družil na Dunaju z Liecbtensteinom, za svoje volilce se bo pa malo brigal. To je pač najboljši dokaz, da s kršč.-socijalnega stališča tudi dr. Susteršičevi osebni nasprotniki njemu ne morejo ničesar očitati. Zato se po našem mnenji v tej volilni borbi zlorablja kršč,-socijalni plajšč, kajti dr. Gregorič nas pozna in mi poznamo njega in lahko rečemo, da smo bili v tem pogledu ž njim vedno enih mislij. Borba, ki se vprizarja od te strani proti kandidaturi dr. Susteršiča, je le osebna, brez stvarnih razlogov. Zaradi tega pa moramo to borbo najodločneje obsojati, ker le v disciplini je moč stranke. Na oklic, katerega ta odbor razpošilja mej volilce, ne bomo odgovarjali, ker smo vse to večinoma že brali v — „Slov. Narodu" ! — Pač pa bo vso to stvar osrednji volilni odbor pojasnil volilcem. Za danes le omenimo, da smo i več stranij ta volilni oklie prejeli z jako rezkimi opazkami. Tako piše jeden zelo vplivnih volilcev : Hočejo li res nekaterniki v Ljubljani podreti, kar mi pozabljajo č s e b e z v e 1 i k i m trudom zidamona de želi? I — To je vtis, ki ga je napravil ta volilni oklic na razsodne volilce, in prav bi bilo, da si ga zapomnijo oni, katere zadeva. — Sploh pa je ta oklic tako sestavljen, da je najbrže to kak agita-cijski mauever liberalne stranke, kajti neverojetno se nam zdi, da bi podpisani brezimni odbor, ki tako silno povdarja izraženo voljo naroda, kar na vrat na nos postavil kot kandidata dr. Gregoriča, ne da bi bil volilce vprašal za njih mnenje. (Pastoralna konferenca dekanije ljubljanske) bo v torek, 22. t. m. ob deseti uri v semeniški dvorani. (Deželno lekarno pri Mariji Pomagaj) v Ljubljani kupil je gospod Mr. pharm. Leustek in jo premestil z Velikega trga na Sv. Petra cesto poleg mesarskega mosta v Levčevo hišo ter jo popolnoma prenovil in prav ukusno vredil. Gospod Leustek je v Ljubljani poznat še izza časa njegovega službovanja v nekaterih tukajšnjih lekarnah. S premestitvijo je ustreženo prebivalcem Poljan, osobilo še onim obširnega šentpeterskega predmestja in njega daleč se raztezajoče okolice, katero je dobilo lepo, koristno in potrebno lekarno, v katerej se bodo dobivala vselej dobra, sveža zdravila in homeopatični lekovi. (Slovensko gledališče.) Odbor „Dramatičnega društva" vabi vse posestnike lož in prijatelje gledališča na zaupni razgovor, kateri bode v torek, dne 22. t. m., ob 8. uri zvečer v čital-niških prostorih v „Narodnem domu". Želeti je obilne udeležbe, ker se bode razpravljalo o jako važnih, gledališča tičočih se rečeh. (Cepljenje koz.) Kakor vsako leto, tako je tudi letos pričetkom šolskega leta zdravnik cepil koze. Ker pa jih je mnogo zamudilo in ker notranje mi-nisterstvo strogo ukazuje cepljenje, zato je odločil tukajšnji mestni magistrat, da se bodo prihodnji teden vsak dan ob 2. uri popoludne v mestni dvo rani brezplačno cepile koze. (Iz Polhovega Gradca.) V naši župniji pripetile ste se dve nesreči v enem tednu. V ponedeljek se je zvrnil z lubjem obložen voz na Matevža Natr-nik iz Setnika, katerega je voz tako nesrečno prijel, da je takoj na mestu zdihnil svojo dušo. V četrtek pa je šel 77 let stari Janez M&rolt iz Korena hruške trest. Ob 9. ga dobe za nogo visečega med dvema ve-jema in sicer mrtvega. Starčku je gotovo spodletelo, se je vjel med veje, a rešiti se ni mogel. Res je treba moliti: nagle in neprevidene smrti — reši nas o Gospod I (Vinarski shod in vinarska razstava v Novem Mesta.) Obnovitev vinogradov, to vprašanje je sedaj na dnevnem redu po vseh vinorodnih krajih naše dežele. Slabo gmotno stanje naših gospodarjev z jedne strani, z druge strani pa dosedanji povoljni vspebi z ameriškimi trtami, silijo in vnemajo vinogradnike, da si čim prej pomagajo dp novih nasadov in s tem do boljšega gmotnega položaja. Z ameriškimi kulturami se je doseglo po Dolenjskem že precej vspeha. Napredni vinščaki nabrali so tudi že precej izkušenj, na podlagi katerih dosegajo že lepe vspehe pri obnovljenju novih vinogradov. Da se zbero te skušnje naših veščakov v celoto in da se varujejo pričetniki pred napačnim ravnanjem pri napravi novih vinogradov, priredi naša c. kr. kmetijska družba dne 13. oktobra t. 1. v Novem Mestu kot središču vinorodne Dolenjske, zborovanje, h kateremu so bodo sešli domači vinorejci in strokovnjaki, da se posvetujejo in konečno zjedinijo o tem, kako je na podlagi dosedanjih izkušenj ravnati našemu kmetu-vinogradniku, da si čim preje popravi svoje uničene vinograde in nasadi nove trte. — Na dnevnem redu so pri tem zborovanju sledeča času primerna vprašanja, in sicer: 1. Kakega pomena so samorodeče ameriške trte za obnovitev naših vinogradov ? 2. Katere ameriške trte so po dosedanjih izkušnjah z ozirom na različnost zemlje še najbolj pripravne za cepljenje ? 3. Katere domače trte kaže najbolj pomnoževati in cepiti na ameriške podlage? 4. Kateri načiu cepljenja se najbolj ponaša? 5. Kako se naj lotijo naši gospodarji napravljati nove vinograde z ameriškimi cepljenkami, če morajo ameriške trte sami cepiti ? 6. O pomenu in napravi trtnic, pripravnih za podružnice in občine. 7. Predlogi, tičoči se pospeševanja vinoreje. — Povodom tega, za vse vinorodne kraje zelo važnega zborovanja, priredila bode kmetijska podružnica novomeška času primerno razstavo, ki ima pokazati vse one pripomočke, ki so potrebni za obnovitev in obdelovanje vinogradov. Ti pripomočki, ki obstoje v različnem orodji in drugih potrebščinah, so premnogim našim gospodarjem še malo znani, in zato je treba, da se podučimo o njih, še predno se lotimo dela. Vsi predmeti majo biti razstavljeni v treh oddelkih, in sicer: I. oddelek : a) Razstava orodja, potrebnega za rigolanje, za nasaditev in obdelovanje in trtnic; b) razstava orodja in drugih potrebščin za cepljenje trt; c) razstava trtnih škropilnic in drugih priprav za pokončavanje trtnih škodljivcev ; d) razstava orodja za žveplanje trt. II. oddelek : a) Razstava modre galice, žvepla in drugih takih materi-jalij ; b) razstava umetnih gnojil za vinograde in trtnice. 111. oddelek: a) Razstava uzornih načrtov za ameriške trtnice ; b) razstava trt, ameriških sa-jeuk in cepljenk itd.; c) razstava priprav za preiskovanje zemlje glede vapna, za bonitiranje zemlje itd. — Razstava bode trajala od 15. do vštetega 20. oktobra t. I. Ker bode razstava v vsakem oziru podučna za naše vinogradnike, opozarjamo na njo vse prijatelje kmetijskega napredka, da se je udeleže v obilnem številu in jo podpirajo bodisi kot razstavnik ali pa kot obiskovalci. — Vsa potrebna pojasnila daje v tem oziru kmetijska podružnica v Novem Mestu. * * * (Volilni možje za volilni okraj celjski), ki imajo v ponedeliek dne 21. t. m. priti v Celje volit deželna poslanca, zbirajo se vsi v pondeljek jutro ob 8. uri v gostilni Blaža Simonišeka „pri Kroni", od koder se podajo skupno na volišče. (Shod volilcev.) Nedeljski shod „Političnega in gospodarskega društva" v Boračevi pri Radevcih imel je najlepši vspeh. Zastopane so bile skoro vse občine tega okraja. Govor kandidata dr. Rosina se je navdušeno sprejel; izborno je govoril tudi o gospodarskih razmerah našega okraja gosp. Ivan Ku-kovec. Sprejela se je resolucija, v kateri volilci izražajo soglasje se sklepi zaupnega shoda mariborskega. — Na to se je pojasnilo, kako agitujejo nasprotniki s tem, da kandidirata znana rodoljuba g. Matija Slavič in g. Ivan Kukovec. Oba sta izjavila, da na to niti mislila nista in da priporočata od zaupnih mož postavljenega kandidata, kateremu je izvolitev popolnoma zagotovljena. Oficijelni del zaključil se je s prelepim govorom gosp. Kukovica, ki se je končal s trikratnim „živio" na presvitlega cesarja. V zabavnem delu vršile so se lepe napitnice. Govorili so g. župuik Meško, g. kaplan Ozmec, Frangež, dr. Rosina itd. Ko smo se razšli, izrekla se je le želja, naj bi se kar največ tacih shodov političnega društva priredilo. Za izborno zabavo skrbelo pa je vrlo kapelsko pevsko društvo, ki je se svojim ¡zbornim baritonistom nekaj točk tako dovršeno pelo, da je bilo ljudstvo kar očarano. — Volitev volilnih mož je izpala ugodno. Pokazalo se je pri teh volitvah, kako zelo se že obrača narodna stvar v Gornji Radgoni. Po vseh občinah se gibljejo zanesljivi narodnjaki, odkar se je dvignila zastava odločnosti in ne tistega nekdanjega mešetareuja. — Naši volilci bodejo z veliko večino glasovali pri deželnozborski volitvi za g. dr. Rosina. Na svidenje torej 21. septembra v Ljutomeru. (Razstava v Trbovljah.) V prospeh in povzdigo živinoreje in sadjarstva priredi se tu dne 30. sept. in 1. oktobra 1896 regijonalna živinska razstava ter razstava sadja. Oglasila k prvej sprejemajo v laškem okraju slavna županstva do 20. septembra t. 1., sad-jerejci pa, ne samo laškega, ampak tudi sosednih okrajev, kateri nameravajo razstaviti sadje, naj blagovoljno naznanijo svojo udeležbo do 25. septembra, iujje pa pošljejo do 28. septembra t. I. slavnemu šolskemu vodstvu v Trbovljah. Za premiranje goveje živine so na razpolago 3 državne ter 36 deželnih daril in sicer: Za bike: 1 dar po 60, 50, 40, 30 ter tri po 20 gld., skupaj 7 dar. Za krave: 1 dar po 40, 2 dar. po 30 in 19 dar. po 20 gld., skupaj 22 dar. Za telice (teleta): 1 dar. po 20 ter 9 dar. po 15 gld., skupaj 10 dar. Lepa vsota 875 gl. razdelila se bode torej med pridne, marljive živinorejce z nameuom, jih k umni živinoreji še bolj vspod-buditi. Ker pa prinaša razen reje goveje živine tudi reja svinj in ovac kmetom mnogo dobička, zato se smejo razstaviti tudi ovce in svinje. Za obdarovanje teh določilo se je 100 gld. Pridnim sadjerejcem pa se bodo za razstavljeno sadje naklonila primerna darila v novcih ter najbrž tudi v obliki častnih pri-poznanj. Kmetovalci in sadjerejci udeležite se razstave v obilnem številu I (Trgatev.) Kimovsko solnce je začelo grozdje lepo mecati. Vinogradniki pod Pohorjem upajo še prav pituega vina dobiti. Lanske kaplje pa ne bo doseglo, ker strupena rosa (oeronospera) preveč pritiska na listje. V Konjicah letos še niso imeli toče, kakor se nam poroča, pač pa zadnje dn". v Ločah in še huje na Sladki Gori. Skoda je velika! * * (Z Goriškega.) V B i 1 j a h so prevzvišeni posvetili 17. t. m. cerkev. — Na sv. Gori in v Mirnem na Gradu bodo 20. t. m. nove maše. — VKanalu je klestila nevsmiljeno toča dne 17. dopoldne. — V G o r i c i je treščilo 10. t. m. v jeduo hišo pod Turnom in razdjalo dimnik. — Premembainimenovanja duhovnikov: č. g. S u p p a n c i g je dobil vikarijat Zdravšina; č. g. I. Meizlik gre za II. kapelana v Gradež ; I. Volani za kaplana v Oglej; I. Parmeggi-a n i v Št. Peter pri Soči; K. M a g e t za kaplana v Biljano. — Letina na Goriškem je letos vsled dolgotrajnega deževja slaba. (Iz Istre ) O priliki potovanja ministerskega predsednika grofa Badenija po Primorskem in Istri so Italijani skušali zatreti vsak pojav slovanskega prebivalstva, kar pa se jim ni posrečilo. Ze na Goriškem so Lahi hoteli delati zgago. Tako je bivši poslanec dr. Payer v Gorici v imenu radikalnih Italijanov izročil ministerskemu predsedniku neko spomenico ter ustno dostavil, da Italijani obžalujejo vladno podporo slovanske stranke na Primorskem. Minister je, kakor poroča „Neue Freie Presse", zahteval od govornika, naj z dejanji dokaže svojo trditev. Dr. Payer omeni, da je vlada dovolila 300 gld. podpore neki slovenski šoli v italijanski vasi. Grof Badeni odgovori, da je iz svojega žepa podaril 300 gld., ker želi, da se obrati mir; govornik naj bi bil raje te stvari ne omenjal, ker s takimi pritožbami se namen ne pospešuje. Na to je minister zapustil dvorano. — Po Istri pa so Ita-lijanaši kar divjali proti Slovencem in Hrvatom, ki so v slovanskem jeziku pozdravljali ministerskega predsednika. Tako so v Kopru na trgu vpričo visokega gosta metali „pomidore" na gospoda župnika in župana iz Potni jana, ki sta z „živio" pozdravljala ministra; oba so morali orožniki spremiti iz mesta. V Viiinadi so italijanaši spodili ljudstvo iz okolice, ki je prišlo pozdravljat ministra; vVišnjanu so Hrvate napodili s kamenjem. Najgrše so divjali v Pulju, kjer so na Hrvate metali gnilo sadje; poslancu Mandiču so zbili klobuk z glave in očala z nosa. V Poreču niso pustili deputacij iz okolice do ministra, da bi mu izročile razne prošnje. Čakale so od jutra do 2. ure, a na to so jih iredentovci na-pali ter kričali: „Nostra e giunta, morte per croati" itd. Italijani naj ne pozabijo : Svaka sila do vremena ! (Badeni in italijanska drnhal.) Iz Buzeta, dne 16. septembra. [Konec.] Pa le še berite! Za prostovoljni odhod iz štaciie morali so se maščevati. „Sladka je osveta." Semenj, sobotina zvari, je minol. Tri dni so bili okoličani narodnjaki v Buzetu. Četrti dan je bilo zopet vse mirno v mestu. Zvečer priredili so Buzečani koncert na sredi trga. Neve-doč za to demonstracijo šel je buzetski kapelan po opravkih k cerkovniku. Moral je skozi celo mesto. Cerkovnika ni našel doma. Čakal ga je kapelan na cesti. Hitro so bili za njim trije kričači s svojim „Evviva l'lstria italiana". V dveh minutah jih je bilo 5, 9, 12, in ko se je pridružila slavna mulerija „silovitim" ženskam, bilo je vse črno te druhali. Neka krasotica je pokazala, da se skriva kapelan v kuhinji. Pred napadovalci je zadnji moral bežati v gornje nadstropje. „Evviva Italia, Lega nazional, Dante, Roma, evviva Austria, Badeni" se je vrstilo in kapelan je skoro mislil, da je on Badeni, ki je prišel pozdravit neodrešfne Italijane. Pošiljal je po žendarme, niti plačan ni hotel iti nijeden. Kapela-novi dve sestri ste prišli po njega. A kri je tekla! Skale so frčale za njima in jedno dobro ranile na glavi. Grozoviti „evviva" na vseh straneh. Ko se je druhal malo odstranila — da bi s tem zvabila kapelana in sestri na cesto — tožila je cerkovni-kova žena na cesti, koliko krivic so ji napravili „forešti ščavi" — omedlela je potem samega strahu. Kapelan, misleč, da ga dolžnost kliče k umirajoči, prišel je pod vedro nebo. Ne zmendč se za bombardiranje s kameni je hotel opravljati, kar bi moral pri umirajoči. Toda vse ženske okolo nje so začele vpiti proti svojemu dušnemu pastirju in poklicali v bližnji gostilni razgrajajoče ljudožrce. Ulica, dolga kot ljubljanski gimnazij in semenišče skupaj, široka kot drevored za Ljubljanico, bila je na mah polna. Kapelan je moral bežati. Nazaj v cerkovni-kovo hišo ni mogel, ker so mu zastavili pot, tekel je v neki skriven kot, kjer ga je postarana ženica italijanska drage volje sprejela. Oua ga je rešila gotove smrti. Jeden mestui stražar in dva člana naše slavne žendarmerije peljali so po štiri ure trajajočem zaporu kapelana domu. Najprej so šli do mežnarja, kjer so videli, da se umirajoča njegova žena že smeja. Tudi sestre, ki so pri bratovem begu ostale ostrašeue na mestu, morale so iti v spremstvu. Druhal se je razšla, le okoio kapelanovega stanovanja in dekanove hiše so bile postavljene še njene pa-trole. Futrali se jih s „porki" in tako naprej z izrazi njihove avite kulture. Demonstracije gotovo še niso pri kraju. Še jih pričakujemo, toda pripravljeni. Po dnevu je vse mirno, noč ima pa svojo moč. * * * (Na Reki) in okolici je bil v ponedeljek strahovit vihar, ki je provzročil veliko škode. Po jed-najsti uri je začelo močno deževati, okoli Vi 1- ®>'e pa je nastal pravi orkan, usula se je po orehi debela toča. V pol ure je ponehal ves promet po ulicah, koder je drla voda kot hudournik. Skoraj v vsaki hiši so pobita okna in poplavljeni pritlični prostori. Polja, vinogradi in vrtovi v reški okolici so silno poškodovani, deloma opustošenj. Jednako je bilo na Sušaku, kjer so bile nekatere družine v smrtni nevarnosti. Ulice so vse razdrte, na gimnazijskem poslopji je ubitih do 80 šip. Vlak, odhajajoč ob 1. uri v Karlovec, je moral pri piramidi na Sušaku obstati, ker je voda zasula progo s peskom in kamenjem. (Hrvati in protiframasonski shod v Trideutu.) Kakor znano, snide se 26. t. m. mednarodni protiframasonski shod v Tridetatu. Kakor poroča »Ka-tolički List«, je bilo te dni v zagrebškem semenišču posvetovanje odličnih svetnih in duhovniških mož. Profesor dr. Šandor Bresziyenszky je zbranim pojasnil namen protiframasonskega shoda v Tridentu ter nasvetoval, naj bi se ga udeležili tudi Hrvatje. Osnoval se je takoj odbor, ki bode izbral jednega ali dva zastopnika na shodu, ki bodela pozneje poročala o posvetovanjih in sklepih triden-skega shoda. Sklenili so dalje, da bodo v Zagrebu nadaljevali svoja posvetovanja ter pričeli delovati povsod po ostalih hrvatskih mest h, koder se je ugnezdilo framasonstvo. (Mažari se množe.) Najnovejše uradno poročilo prinaša sledeče metamorfoze : Koloman Klein je postal „Kiš", Benjamin in Leopold Goldstein sta postala „Ga&la", Eduard, Ludovik in Emerik Kriimmer prelevil se je v „Kertčsz", Evgen in Bela Rosenfeld v „Joszd", Maks Babi v „Rumi", Ignacij L;chten-stiidten v „Landvai", Jakob Stern v „Szinto", Pavel Feigelstock v „Feher", Moric Lowy v „Lengyel", dr. Maks Raabenstern v „Gydri". — Sami prepeli-čarji. (S črnogorskega dvora.) Dunajski listi poročajo, da se italijanski princ Viktor Emanuel v kratkem vrne na Črno goro; ta obisk bo imel oficijelni značaj. V Baru ga bode pričakovalo ba-talijon peScev; princ se pripelje na vojni ladiji kot general z obilnim spremstvom. V Cetinju se bode določil dan poroke. Kakor poroča vladna »Opini-one«, bode princeza Helena v Bariju v baziliki sv. Nikolaja prestopila h katoliški veri. Za nevesto se »bulat pripravlja v Parizu in Peterburgu ter mora biti začetku oktobra gotova. Kneginja Milena je sedaj na Dunaju, kjer kupuje toalete za ostale hčere. Z njo je tudi 16letni princ Mirko, ki seje v Moskvi nevarno prehladi!. Listi tudi trdijo, da se bode kmalu tudi črnogorski prestolonaslednik Danilo zaročil z neko nemško princezo; govori se tudi, da se četrta hči, ptinceza Ana, zaroči 8 srbskim kraljem. Ta govorica pa ni verojetna. (Prostozidarstvo.) Kakor poroča „Deutsch. Vbl.u, je na Bavarskem 13 prostozidarskih lož, na Virtem-berškem 7, na Bidenskem 9. V vsej Nemčiji je 8 velikih in 479 malih lož, ki štejejo do 44.00 članov. (Grozna stava.) V Trstu sta stavila dva pri-smojenca, 19 letni Brumati in 23 letni Silič, da se oba jeden dan umorita. Silič se je v gojzdiču pri Trstu obesil, Brumati pa je izpil 25 gramov kar-bolno kisline. K sreči nekdo pride mimo, Siliča odreže, Brumatija izroči v bolnišnico. Tako grozna stave gotovo Se ne I Ob jednem pa tudi prismojene, kajti kateri dobi, če sta oba mrtva? Ali pa sta oba že preje skupaj stavo zapilal * * (Sejmi po Slovenskem od 21.—26. sept.) N a Kranjskem: 21. v Kranju (konjski), Ribnici, Zgor. Tuhinju, Boštajnu, Senožečah, Višnji Gori; 22. v Črnomlju. — Na Slov. Štajerskem: 21. v St. Jurju ob juž. žel., v Frauenheimu, na Laškem, V Luči in Podsredi; 24. v Bistrici, pri sv. Rupertu pri sv. Trojici. — Na Koroškem: 22. v Zgor. Beli, v Traberku. — Na Primorskem: 21. v Tolmiuu; 22. v Komendi in Borštu za les. Društva. ( U č i t e 1 j s k o d r u š t v o za celjski in laški okrai) ima v nedeljo, dne 20. t. m. ob 10. uri dopoludne v celjski okoliški Soli svoj mesečni zbor. — Dnevni red : 1. Petje. 2. Zapisnik. 3. Društvene zadeve. 4. Ali bi ne kazalo v ljudskih šolah, posebno v jednorazrednicah, okoristiti se Bell-Lancastrove metode. 5. O tečaju za deška ročna dela na Dunaju, poroča g. F. Kranjc. 6. Iz naše vprašalue skrinjice. 7. Nasveti. Odbor pričakuje obilne udnležbe ! Gosti dobro došli! Telegrami. Dunaj, 19. septembra. Presvetli cesar je obiskal včeraj popoludne tu bivajočo črnogorsko kneginjo in se mudil pri njej deset minut. Trident, 19. septembra. Nadvojvoda Evgen je došel včeraj iz Bolzanja, ogledal, si znamenitosti mesta, obiskal knezoškofa in se vrnil nato v Bolzanj. Rim, 19. septembra. Včeraj popoludne so čutili po raznih krajih Italije precej močne potresne sunke. Rim, 19. septembra. „Agencia Štefani" poroča, da je major Nerazzini 10. t. m. dospel v Harer in ga je tam Ras Makonnen vsprejel z veliko častjo. Nerazzini odpotuje dalje proti jugu še le 20. t. m. z ozirom na nujne priprave, katere mora oskrbeti za na-daljno potovanje. Rim, 19. septembra. „Agencia Štefani" označuje vse govorice o izidu sklepanja ita-lijansko-tuniške pogodbe kot brezpomembne izmišljotine. Carigrad, 19. septembra. Policija je zasačila pri sumljivih osebah v armenskem oddelku več bomb, streliva in tajnih pisem. Aretovala je tudi več Armencev. London, 19. septembra. „Morningpost" poroča iz Carigrada, da je veliki vezir zahteval od sultana, naj odslovi policijskega ministra radi zadnjih nemirov, sicer odloži on čast velikega vezirja. Sultan baje neče ustreči njegovi želji. P^ ^ I___ 643 3—2 o s I a n o. Da preprečim neosnovano govorico, zdi se mi umestno, uliudno obvestiti slavno p. n. občiustvo, da je in ostane kot doslej moja staropoznata lekarna „pri zlatem orlu" (preje znana pod imenom Svobode lekarna) le na Prešernovem trgu it. 2 ravno nasproti železnemu Hradeckijevemu (črevljarskemu) mostu. Posebna skrb mi bode kot doslej tudi nar dalje postreči z najboljšimi farmacevtičnimi in higi-jeničnimi proizvodi. V Ljubljani, v septembru 1896. Mr. Ph. Mardetschltlger, lekarnar in zapriseženi sodnijski veščak za Kranjsko. ■"«» ni I 111 « sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so antlkataralifina paatlle lekarja Plooollja, v Ljubljani (Dunajska oeata.) katere učinkujejo proti hripavoBti in olajšujejo kašelj. — Cena ikatljici 25 kr., 10 škatljic gld. 2--. 124 (BO-30) 4 IT mr I i ho: 18. septembra. Marija Tkalec, strojevodjeva hči l'l, me-seoa. Reseljeva cesta, baraka, oslaliljenje. V deželni bolnišnici vVodmatu: 6. septembra. Andrej Mihelčič, oženjen železniški delavec, 42 let, kap. 8. septembra. Frančišek Kušar, samski poljski delavec, 35 let, aleoholismus. 9. septembra. Jera Jesenko, žena postreščka, 52 let, jetika. — Katarina Anžič, oinožena delavka v tobačni tovarni, 35 let, kap. 10. septembra. Frančišek Busetti, samski delavec v tovarni za žveplenke 20 let, opeklina. 13. septembra. Frančišek Celar, samski delavec, 26 let, pljučniea. 16. septembra. Frančišek Gorjup, samski stavbinski de-avec, 45 let, peritonitis. 17. septembra. Polona Zupančič, samska delavka, 36 let, jetika. Tržne cene v Ljubljani dn£ 19. septembra. , a J čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo -■s . s £ e ^ 5 18 9. zvečer 7369 17-5 si. jzah. jasno 19 7. zjutraj 2. popol. 735 3 7335 10 2 23-3 sr. svzh. p. m. jzah. jasno sk. jasno 0-0 gi- kr. gl- kr. PSenica, m. st. . . 7 70 špeh povojen, kgr. . — 70 Rež, „ . . . 6 20 Surovo maslo, „ . — 78 Ječmen, „ . . . 5 80 Jajce, jedno . . . — b Oves, „ . . . Ajda..... 6 40 Mleko, liter . . . — 10 8 50 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 6 20 Telečje — 64 Koruza, „ . . . 5 21 Svinjsko „ „ . — 66 Krompir, „ . . v 40 Koštrunovo „ „ . — 36 Leča, bktl. . . Grah, r . . . 11 — Piščanec .... — 50 10 — Golob..... — 18 Fižol, ..... 9 — Seno, 100 kgr. . . 2 20 Maslo, kgr. . . — 96 Slama, 100 „ . . 1 70 Mast, „ . . — 74 Drva trda, 4kub.m. 6 8 Špeh svež, „ . . — 72 „ mehka, 4 „ „ 5 --- Meteorologiôno poročilo. m&lom Srednja včerajšnja temperatura 18 4®, za 3-90 nad nor- Eksekutivne dražbe. Matije Jermana iz Srednje Vasi posestvo v Kotu (300 gld.) dne 2. okt. in 4. nov. v Črnomlju. Martina Mahorčiča iz Drašič zemljišče (35 gld.) dne 1. okt. in 31. okt. v Metliki. Marije Ladihatove zemljišče (66 gld. 47", kr) dne 2. okt. in 3. nov. v Trebnjem. Bare Plutovega zumljišča v Dol. Lokvieah (697 gld.) dne 3. okt. in 5. nov. v Metliki. * 151*1*1* T* 1*1*1* It »eželn.1. vmT v visokem pritličji. Atir i prostorne sobe, pred-izba, popolno vravnano kopališče, soba za posle, kuhinja, podstrešje, klet in de/ pri vrtu je oddati za novembrov obrok 1.1. Natančnejše po»e lastnica hiše, Šubi-ceve ulice št. 3,1. uau»tropje. 595 3-3 sla» teli vrelec priporočen od naslovltejilh medicinskih avtoritet. Tcmpljevi vrelccS^ilna Styria vrelec je preizkušeno zdravilno sredstvo za obolele prebavne organe. Razpošilja kopeliščno oskrbništvo v Rogaški Slatini na Štajerskem. 223 20-18 Dobi se v vseh specerljskllt prodaj.-ilnlcnli. V Ljubljani pri M. Kastnerju in J. Liningerju. V št. 7 v Kolodvorskih ulicah z gospodarskimi poslopji vred prodaja se iz proste roke. Neposredne ponudbe sprejema posestnica A. Cerne. Posredovaici iti agenti so izključeni. 650 3-1 Kuverte s tirni o vizitnice in trgovske račune priporoča Eatol. tiskarna v Ljubljani. ioo jo 300 m na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez lastnega premoženja in brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščena državna pisma in srečko. Ponudbe pod naslovom: „leichter Veraienst" Rudolfu Mosse. Dunaj. (574 10^ Št. 28.360. 639 3-3 Razpis službe vratarja pri mestni klavnici. Pri mestni klavnici popolniti je začasno službo vratarja z letno plafio 300 gld., prostim stanovanjem in službinsko obleko. Kdor bode prosil za to službo, mora dokazati, da je oženjen, da n1 star nad 35 let, da je trdnega zdravja in gledč vedenja na dobrem glasuj razun tega pa, da zn& dobro pisati in računati. Tako opremljene prošnje je vlagati do 24. dne septembra letos pri podpisanem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 10. septembra 1896. 649 3-2 za SVOJO Razpis službe. Konaunmo društvo t Cirknici išče trgovino z mešanim blagom komi j a - poslovoilj o. Plača in kavcija po dogovoru. — Oglasi na Kon-sumno društvo v Cirknici pri Rakeku, Notranjsko. -mmmb—umim« ! . ! Pleskarski in lakirarski obrt 1 tvrdlcc |P Josip Makovee v Ljubljani i = na Bregu štev. 20 = 1 se priporoča prečast. -duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno lzvrieno Imitacijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega !■ materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni. 390 52 — 18 Ustanovil leta 1767 Joh. Jak. Samassa v O. in lci*. ^ dvorni zvonar 58 12-9 Albert Samassa v Ljubljani. Livarna harmonično in melodično ubranih aar ZYOnOY. ■sa ■«s Zaloga cerkvene priprave iz masivnega brona, svečnikov, lestencev, svetiljk, altarnih križev, kanon-tablie, loncev za cvetlice itd. najboljše konstrukcije za razno uporabo: za pivovarne, tovarne, rudnike itd. itd. Vodnjake (štirne) popoine vodovodne naprave, kletne sesalke in potrebščine, cevi iz kovanega železa, cevi iz gumija in ko-nopne cevi, tno kov! kot: različne pipe in ventile, predmete za sklepanje in zapiranje pri napeljavah cevij, priprave za kopališča, varnostne priprave za parne kotle, mazilne priprave itd. Livarna za medenino in kovino po modelih. (Semeni, ¡gs» vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, cinkasti in pocinkano ploščevino, štor je za obijanje stro- železniške šine, 264 44 g traverze, pov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po zel6 znižanih cenah dlndrej ©rilšRoViČtrgovec z žeteznino Glavni trg 010. Ljubljana. Glavni trg 9110. ■p-m rkAY»nni 1 -n o no rr-n onilo domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj. irriporociina IltlZIlalllia naši naročniki in «tatovi „S 1 o v e n o a' blagovolijo uvaževati. Odlikovana ata bila na svetovnih razstavah z diplomo in svetinjo v Bruselju (Belgija) 1888. 1. na Dunaju 1892.1. izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko) priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje • 0><<*»«44»44»<(*»44»44»44»0 f; Na najnovejši način umetne !§ zobe in zobovja f | Zajamčeno pristne čebelno-voščene j sveče, voščene zvitke in med priporoča i preč. duhovščini 'n si. občinstvu OBOSLAV DOLENEC svečar In lectar, trgovina z medom In voskom v LJubljani, GledalISčne ulice St. 10. Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje. mmmmmmmmm ui>r»gr. Matkoviči brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg: štev. 11 it se priporoča v najtančnejše izvrševanje Ij. vseli v brivsko In vljasuljarsko obrt ' _ spadajočih del. Postrežba je uljudna in J| vsestranski pozorna. •S. Brata Appe Av VjO izdelovatelja lončenih pečlji _^f* v Fanrilll nrl Unifom m ACtn ss 'S^S v Kaudlji pri Novem mestu (ua Dolenjskem) priporočata ¡ zalogo svojo 9 ^ in vseh v ' njih stroko s* spadajočih trpežno v ognji izdelanih predmetov po prav nizki ceni. — Zaloga » Ljubljani je v Židovskiulici, ° zastopnik g. Kališ na Prešer-: novem trgu. ^^mmmimMmmmmmmmmmm Zaloga rezilnega o-odjn WBI 0 ggg 5 0 HB ln klrurglčnih Inštrumentov g Alojzij Vanino ▼ predstojništvom in p.n.občin^vu v vsako- 4 I brez V*aklh 1)0leč'" ul ^ ♦ vrstna stavblnska kliučarska dela J { plombovanja m ysc zobne ope- | t Izdeluje trpežnoizdelanaitedllnaognjlšča, t ? raclJe' ~ «¿stran,uie zobne bole-i e trpeznoizaeianasieaiinaoqniisca, 1 i tr ' . '/■ ------- zalogi ključe iz aluminija. Posebej t | «ne z usmrtenjem živca I zobozdravnik A. Paichel a spominikovin nanrobnih ograj. Zaloga in t napeljevanje hišnih ielegrafov in telefonov. ^ Delo trpežno in natančno, cene nizke. ^ GABRIJEL OZELJ ^ tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 , se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ffi činstvuv izdelovanje vseh v njegovo stroko * f poleg čevljarskega mostu, v KShlerjevi | hiši, I. nadstr. A spadajočih predmetov, kakor: garnitur, j" divanov, žimnatih in modrocev na peresih t itd. ter jainči za trpežno, dobro delo po ^ »t najnižji cerri — Ponudi se tudi v tapeci- k T ranje in dekoriranje dvoran In sob, ka- t ^ tere tudi špalira. Osobito se priporoča za ^ delo na deželi. ^t Ljubljana I Stari trg 6. "'"I41! V aillllU starj trg 6. priporoča prečastiti duhovščini in slav- j j nemu občinstvu nože, ikarje, britve I itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. — j j Brušenje in poprave izvršuje točno. mimmmmmm>rmmit g Franc Pavšner TJivL^^^r; S L <*Mi nasproti c. kr. gimnaziji Hj ♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ [Jj stvu v naročila na duhovniško in ci-nj vilno obleko po poljubnem kroju, zago- in lil tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno fu jfl postrežbo in kar možno nizko ceno. fil i FIt. TOMEC pozlatar v Ljubljani. Streliške ulice št. 14 j iš se priporoča preč. duhovščini in si. ob-5 činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del ^ in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, . krlževih potov, podob svetnikov itd. za-3 gotavljajoč zanesljivo delo i nizko ceno. Alojzij Erjavec pi\ Zor čevljar — Ljubljana čevljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in al. občinstvu v naro .e vanje raznovrstnega obut ala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cenó. HENRIK ZA1)NIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 17. priporoča preč. duhovščini vzglodno svojo zalogo oerkvene posode, ave6nlkov, lestenoev, «vetllnio, kadilnio itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejoma tudi naročila na novo predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive kovino po nizki coni. Največja in najcenejša tvoril i ca stolov in ki opij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. Itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče «<0^0. <<*0> « 44» <0** «K* » | LUKA VILHAR f f Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne ? priporoča svojo zalogo * zlatih in srebrnih 1 žepnih ur, » nihalnih, stenskih ^ in ur budilnic ^ po najnižjih cenah. » 1ET.' | ? Poprave l/,vršu|e natančno In točno. § O <0-501 «o» 4<>0: i«» ❖ **» «m> «W» *** 0 | ^^©.xxo 33orLÓ&,?r f | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f J so priporoča preč. duhovščini in si. ob- S f; činstvu v meslu in na deželi v vsa v ple- £ tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri g novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo • § in cenó. Prenavlja tudi obrabljenepredmete. § p <«40> ♦ SMC» «WH <0M>> KHX»l <00&tMl<##>V> f ti1»» míwlr'i HpH kovaška obrt f | x1 r. »]SK^ (04» i0->4' ♦ >0441 < <44» «t mizarski obrt In zaloga pohištva v Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu M H svojo izvrstno urejeno • zalogo divftaov, Mm-ni c, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16 priporoča se čast.duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke. V zalogi ima narejene obleke za gospode in dečke, dalje površnika, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelhaar), mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. C Tapetniška kupčija OBREZI. S v Ljubljani, Šelenburgove ulice 1 % dobroznana preč. duhovščini, priporoča svoje izvrstne modroce na peresih (Federmatratzen) po 10 gl., nadalje ilm-nloe, dlvane ln vaa v tapetnliko obrt spadajoča dela. 0000^*000000^000000000*00 S B O) •o» ■c K •I i I 8» o 5 •2 -2 s © Si, 1-•i V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nii.ki coii. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domr.ča potvlca tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za raročiln ob primicljah, svatovščlnah, Imen-dneh in raznih slovesnostih. NJega Svetost papež LEO XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponi-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do- poslane Jim stckleničice za (Cena jednl »toklenlčlol 10 kr.) želodec. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi 8lovltl profesorji in doktorji za-. piaujejo bolehavim ; Piccolijevo želodčno tinkturo, ! katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. Naročila točno izvršuje proti povzetju ||j G. Piccoli, l lekarnar „pri Angela" i j v Ljubljani, na Dunajski ccsti. lfl % % % % % % % vV ^v „v vW Ugodna priložnost! Iz likvidacijske sklade manufakturne tvrdke Fran PetriČ v Špltalskih ulicah p r o d d se popolnoma nov eleganten portal s traverzami vred in pa lepe široke železne polžaste stopnice najnovejšega zistema za izredno nizko oeno. Vse natančneje se izvč pri podpisanem. Dr. Ivan Šusteršič, 624 2—2 advokat. Ignacij Gamernik, kamnosek V Ljubljani Poljske ulice Št. 28 (poleg Schreinerjeve pivarne) se priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu v naročevanje nagrobnih spomenikov rs tudi iz črnega slanita ln granita izdelanih, katerih ima veliko v zalogi v najrazličnejši obliki in iz različnega kamenja izvršenih. Prevzema tudi vsa druga v kamnoseško stroko spadajoča cerkvena dela kot: altarje, prižnice, krstne kamne, obhajilne pregraje, tabernakeljne, polaganje tlaka po cerkvah in kapelah zagotavljajoč izvrstno in strokovnjaško delo po konkurenčni ceni. Najzanesljiveje izvršuje tudi vsa stavbinska kamnoseška dela. Prenavljanje in popravljanje točno, natančno in cenó. 615 6—3 jjj Restavracija Pufitsch v Žabnici, | ob vznožju gore sv. Višarij. Podpisani javlja uljudno potujočemu p. n. občinstvu, da je sezidal nasproti postaje Žabnii-a e. kr. avstrijskih železnic novo restavracijo ter jo opremil z vsemi potrebščinami najbolje. — Osobito bodi romarjem, kateri nameravajo obiskati slovito 465 15—13 božjo pot na sv. Višarjih najbolje priporočena, ker je od tu najbližnja pot do oerkve sv. Višarij. Za zanesljivo dobro kuhinjo ln pijačo, istotako za pazno in uljudno postrežbo je najbolje oskrbljeno. — Točilo se bode izvrstno dobro vležano Koslerjevo marčno ln založno pivo, zajamčeno pristna štajerska, tirolska in laška vina, pa tudi razne mineralne vode. — Cene se ne bodo menjavale, temveč postreglo se bode s stalnimi, zmernimi cenami ob vsakem letnem času. Nosačl, spremljevalci, Jezdni konji in tovorna živina, dalje sani za povratno vožnjo z gore bodo vselej na razpolago. V obilni obisk vabita uljudno velespoštovanjem Frano WoŽitZ, restavratžr. Rudolf Pufitsch, posestnik. Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, urar, 24-17 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseh vrst žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihrlnih, stenskih in budilnih ur so vcdnt v zalogi. ¡JSJT Poprave se dobro ln solidno izvrSnjejo. 8 Domača tvrdka AnaHofbauer v Ljubljani. Velika zaloga cerkvene obleke, orodja in posode. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejse trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovllenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje rouuo ln pošteno po najnižji ceni bandera fn vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih trrdk, društev in potujočih agentov. ZagotavHuje hitro in najpoštene;šo postrežbo in rajniijo ceno, zatijuje, da bode hva'e/.na tudi za najmanjše naročilo. Kajodlič^ejšim spoštovanjam se priporoča Ana Hofoauer, i«o «-so Imejiteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulice 4. fjT Priporočamo svojo brezdimno, brezsajasto H brezvonjavo li | ogflino (koks) m kot izvrstno kurivo za ognjišča, sobine peči, kakor tudi za II obrtniško kurjenje, kakoršuo rabijo ključarji, kovači, sla- l( fw ščičarji, kavarnarji, pralnice in likalnice, krojači, klo- H M bučarji, za sušenje stanovanj in sob itd. M 9 j ru Cena iz tovarne do 50 kg. 2 kr. kg. 50 „ 95 „ 100 „ 180 „ M Večja naročila po dogovoru ceneje razpošiljamo vnanjim na- lH ročnikom v iakljih ali vagonih. ^J Jedna vožnja na dom dostavljena stane 1 gld. 50 kr. ^ ft Plinova tovarna A lHJ 586 io-4 v lijubljani. ^ M ■OOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOg O II Mi HTT. « ** H l AN AW% T IIIaII nit A M W na Dunajski cesti št. 3o (Bežigrad) priporoča svojo bogato zalogo stavbinega lesa, desk in lesa za kurjavo kakor tudi apno, pesek in premog. Vse po najnižjih cenah in brezplačno na dom postavljeno. Pri naročilih zadosti natančno ime, pa da se določi jasno, katero blago in koliko naj se pošlje. Dostavlja se točno in natanko po naročilu. Les za kurjavo na željo na drobno razkosamo ter tudi v malih partijah v vrečah oddajamo. 594 6—3 tooooooooooooooooo 1 Valentin Accetto, zidarski mojster i6i 45-30 v Ljubljani, Trnovski pristan si. K priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v zidarsko obrt spadajoča dela bodisi že v izvršitev novih stavb, cerkvenih ln zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozidavanja a" povečavanja starih poslopij, vzldavanja in postavljanja lončenih btedllnlh ognjišč, polaganje vsakovrstnega, onobito cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni, zagotavljajoč zanesl!iVo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjeraanje vsakovrstne stavbinske in strešne opeke :t iz lastne opekarnice, za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji ceni. Na želio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb. Vseskozi praktični načrti In proračuni na željo točno. ^B_^ ij^-r-y » v ^ y y Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih nenie in vrednostij Wien, I. Bezirk, TJ n t n 11 o v|l Jono leta 1870. Izdelava perila za gospode, gosp6 in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. 4> o jO ia n O S Brajoa za ffoapod«, beli obiffon, glndke na priih, brej orratnika, brez maniet, 27 rr»t jedn» od gld. 110 do 2'70 '"»« „ „ 6 2» „ 15-— Brajoa za deSke, Ti velikostih, «leerkakor gornje jedna od gld. 1'— do 1-40 ie«t „ „ 6-75 „ 7'75 Bvltlo» za gospode, 8 Trat jedne 80 kr. do gM. 1-40 Soet gld. 4-60 do gld. 7-50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2*20. Dvanajst maniet od gld. 3-80 d» 4-60. 12 predlog (Vorhemden) od gld. 8'25 do5'- Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka J. O. Hamann v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in o. in kr. mornarico. aSUT Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 38 Dr. li Obdarjena, jako umetna 622 10 lesorezbina dela okvire za fotografije in slike, zelo okusno izdelane po naročilu s poljubnim listevjeni, z grbom ali znaki, ploščeke z napisi itd. — vse iz lastne delavnice priporoča Fr. Htampfel v Ljubljani. Kongresni trg, Tonhalle. ki» ielod.ee iz lekarne 47 26—14 B. FRAGNER v Pragi je vže nad 30 let splošno znano domače sredstvo, | katero pospešuje slast in prebavljenje ter odvaja počasi in lahkotno. Opomin! Vsi deli zavoja imajo poleg odtisnjeno oblastveno potrjeno varstveno znamko. Glavna zaloga Lekarna B. Fragner „pri črnem orlu" v Pragi, Mala stran, na vogalu Spornerjeve ulice. Velika steklenica velja 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. — Razpošiljanje sleherni dan. OC Zaloge v vseli avstro-ogersklh lekarnah. Boljša rodbina (uradniškega stanu) vsprejme jednega ali dva dijaka na hrano in stanovanje. — Francov nasip št. II. III. nadstropie. _646 3—3 J. Bendik-ova v Št. Valentinu na Nižjeavstrijskem • maščoba za mazanje.olikaiije je najboljše sredstvo za ohranjanje usnja in se dobiva v Ljubljani le pri tvrdki Karol Weber v Špltalskih all call. Pred ponarejanji svari se si. občinstvo. 112 25—17 Konjski cvet (pomnoženi restitncljski tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih ndov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepllen, lajša otrpnolost konjskih ndov ter služi v krepilo pred in v restituc'jo (očvr-ščenje) po kakem trndapolnein delu. li za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako žlvinče nemore jesti; zbolj-šuje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 20 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Prodaja materijala od knežjega dvorca. Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni stavbinski in drugi materijal, kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Val. Accetto, 554 62-19 . zidarski mojster. Preselitev in otvoritev nove lekarne. Čast mi je naznanjati p. n. gg. zdravnikom in o. n. si. občinstvu stolnega mesta Ljubljane in okolice, da sem do sedaj na Mestnem trgu št. 11 obstoječo lekarno pri Mariji pomagaj vsled podeljene mi koncesije od g. Ed. Svobode kupovno prevzel in isto pod dosedanjim imenom i) Nt jm b 8 n a premestil na ReiljeTo cesto štev. 1 -w- laiM» j». Jjew.cs» poleg meNnrNke^» :■«* Po svojem dolgoletnem poslovanji v velikomestnih kakor tudi v tukajšnib lekarnah pridobil sem si dovolj strokovnega znanja; svojo popolnoma novo lekarno sem uredil po vseh zahtevah moderne farmacije in preskrbel s svežimi in preskuše-nimi zdravili, kakor tudi z vsemi v farmacevtično-higijenično stroko spadajočinn potrebščinami, katere bodem vedno v uaj-boliši kvaliteti v zalogi imel — Nadalje oDozarjam slav. občinstvo še na svojo izvrstno ureieno homeopatično lekarno, bogato zalogo najfinejših francoskih in angleških parfumerij, toaletnih in mediciničnih mil, tu- in inozemskih specijalitet, kirurgičnih obvez in instrumentov, kakor tudi vedno svežih mineralnih vod. Nadejam se, da bode slavno občinstvo moje novo podjetje podpiralo z blagohotno naklonjenostjo; trudil se bodem vedno z najsolidnejo postrežbo vsestranski zadovoljiti. Z odličnim spoštovanjem 648 3-3 Mr. Ph. Milan Leustek, lastnik lekarne. wssmsssssísm. Dunajska, borza. Dn6 18. septembra. Sknpni driavni dolg v notah..... Sknpni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4*....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini 101 gld. 50 kr. 101 , 65 123 „ 55 • 101 „ 15 » 122 . 10 99 . 25 952 , — 369 , 10 119 . 75 58 „ 70 U . 73 9 „ 53 44 . 25 5 * 65 i» Dnč 18. septembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfore želez. po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6 % ... • Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta ....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zera.-kred.banke4£ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ , južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ , dolenjskih železnic 4% 144 gld. 50 156 — 190 — 99 30 139 — 128 — 108 25 112 — 98 75 99 35 224 — 171 90 128 25 99 tt 50 kr. Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 142 „ - „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 , 10 , Rudolfove srečke, 10 gld.......23 ,. — „ Salmove srečke, 40 gld........70 . — „ St. Genčis srečke, 40 gld.......70 „ 25 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......60 „ — „ Ljubljanske srečke.........22 „ 75 . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 153 . 75 . Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3410 . — . Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 427 „ — „ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 102 , — . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 60 „ ~ . Montanska družba avstr. plan.....86 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 156 „ Papirnih rubljev 100........128 „ 'r «C Nakup in prodaja "£S £ vsakovrstnih driavnih papirjev, srečk, denarjev itd. | Zavarovanje za zgube pri Irebanjlh, pri izžrebanja * najmanjšega dobitka. K ■ 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarnična delniška družba M K R C U B" Wollzeile it. 10 Dunaj, Rsriihilferstraiie 74 B. aaT" PojasnilaTfctt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostni 4 pspirjsv in vsstni sviti za dosego kolikor je mogoče visouega i uorestovanja pri popolni varnosti $ aar naloženih «r lavni o.