Poštnina plačala v gotovini. Cena 25, lip DEMOKRACIJA Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio l'jc - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto V. - Ste v. 50 Trst - Gorica 14. decembra 1951 Izhaja vsak pete! Amerika in Sovjetija Pogostokrat rxjsliLŠamo in čiiamo ti*' videz nepristranska mnenja o s-jdobnem ustroju svetovne politike. Ta mnenja, se trudijo celotno svetovno politično vprašanje razložili s čim večjo preprostostjo. A-merika in Sovjetija —: sta po teh razlagah — dva orjaka, ki sta si po sili in moči enaka. Namesto da bi stremela po ravnotežju medsebojnih sil — tako zaključujejo ta mnenja — se poganjata za svetovno nadvlado. In vendar so take o-cene lahkomiselne in pogrešne. Med Ameriko in Sovjetijo ni nobene stvarne vzporednosti, n>'t’ po gob fizični sili, niti po ciljih, ki jih velesili zasledujeta, še najmanj pa po metodah, ki se jih poslužujeta. Vsak poizkus vzporejanja Amerike s Sovjetijo sloni na izmišljotini in ne na stvarnosti. Danes ne živimo v svetu, kateremu gospodarita dve velesili, pač pa stojimo pred pragom, sveta, ki mu zapoveduje ena sama sila. To pa še ne pomeni, da bi mogla Amerika zagospodovati vsemu svetu in ga zavladati po vzorcu starih imperialističnih Rimljanov. Verjetne bi Amerika tega niti ne zmogla, če-:vdi bi hotela. Predvsem pa Amerika tega ne želi. Tvarna sila Amerike pomeni povsem nekaj drugega ijomeni, da ni sile na svetu, vključno Sovjetije in njenih podiožnic ki bi Ameriko lahko izzvala na vojno in si pri tem utvarjala, da bo vojno tudi preživela. Nobeno še tako visoko merilo številčne premoči, vztrajnosti in gorečnosti ne more tekmovati z razliko 30 milijonov ton jekla na leto s 104 milijoni tonami. Kake je mogoče vzporejati oslička s slonom ali 50 dvomljivih atomskih bomb s 1000 preizkušenimi! Nedoslednost današnjega svetov- nega položaja }e, da tista sila, ki bi po svoji tv urni zmogljivosti lahko gojila, skomine po svetovni nadvladi," o tem niti ne razmišlja, med--rm ko ;e mnogo šibkejša sila, Sov-" fco ‘‘®fi nzgledih povojnih let, odločena, da tak poizkus tudi vega. Po sedanji sovjetski politiki do nekomunističnih vici m strank z gotovostjo lahko sklepamo, da stremi Kremelj po nasilni v-stpusmeritvi vsega evrazijskega prostora in v končnih posledicah vo svetovni nadvladi pod taktirko Moskve. Ce bo Sovjetija nadaljevala s takimi stremljenji, je tretja svetovna vojna neizogibna. To pa ne zato, ker bi se sovjetski imperializem moral nujno spoprijeti na življenje in smrt z imperialističnim ameriškim tekmecem, pač pa zato, ker je Amerika odločena, u-stvariti in vzdrževati ves svet obsegajoči sistem miru in pravice med suverenimi državami. Karta Združenih narodov 'je danes še nepopolno utelešenje te odločnost:. Ameriška republika je bila v prvem stoletju svojega obstoja edina večja država na svetu, ki je predstavljala svojevrsten tip. Živeti »e morala v sred: Kajrazličneje konstituiranih držav. Na tem do danes ni ničesar spremenilo. Leta 1945 je kapitalistična Amerika ponudila komunistični Sovjetiji popolno soudeležbo v vodstvu svetovne politike. Danes je kapitalistična Amerika v prijateljskih odnosih s kornu-r.ištično Jugoslavijo in zaveznica včerajšnje socialistične Anglije. Se danes ni ničesar takega v ameriški politiki, kar bi onemogočalo mirno sožitje s komunistično Rusijo. Ce pa bodo Sovjeti še nadalje vztrajali na svo.ii napadalni in imperialistični politiki svetovne revolucije to se pravi svetovne nadvlade, po-■, ra je zelo verjetno, da bo ameriške požrtvovalnosti konec. Tretje svetovne vojne ne bodo v tem primeru zanetili zahodni »vojni hujskači«, pač pa kremeljski požigalci, ki bi na požganim sveta radi zgradili komunistično svetovno nadoblast. Tretja svetovna vojna pa bi sc vodila, vse do brezpogojne kapitulacije in Iztrebljenja komunističnega sistema v Rusiji. N;obeno poglavje svetovne zgodovine ni tako poučno za današnje svetovno stanje, kakor nastanek a-meriške državljanske vojne. Suženjstvo v južnih državah Severne Amerike je bilo veliki večini A-meričanov skrajno zopmo, vendar suženjstvo kot tako ni bilo povod za državljansko vojno. Dejansko vprašanje je bilo, ali naj se južnim državam dovoli, da razširjajo suženjstvo tudi preko svojih mej v komaj urejena področja velikih zahodnih ravnin. Tudi takrat je vrsto let trajala v obravnavi tega vprašanja hladrui in ne vroča vojna. Sele potem, ko je Jug izgubil politično bitko in se odcepil od TITOV VZGLED SC LAHKO že Jutri ponowi » Prani ? _Ali bo Češkoslovaška odvrgla komunistično suženjstvo in s tem obnovila svoje poslanstvo kot najnaprednejša slovanska država ? Iz Češkoslovaške prihajajo nove vesti v zvezi z aretacijo generalnega tajnika komunistične partije. • Po teh vesteh nekdanji vsemogočni Rudolf Slansky ni bil aretiran na zahtevo Kremlja, kakor je to pravilo v vseh priprežniških ljudskih demokracijah, pa? pa ga je poslal v ječo na lastno pesit sam predsednik republike Gottwald. Nadalje naglašajo te vesti, da se to ni zgodilo izaradi prešibke, ideološke zvestobe, pač pa nasprotno zaradi popolne podrejenosti Kremlju. Dobro obveščeni švicarski dnevnik »Basler Naohriehten« poroča v tej zvezi z Dunaja, da je treba *e vesti sprejemati z rezervo, da pa so itipične za določene politične kombinacije in možnosti na Češkoslovaškem. Dunajski Cehi, ki kljub trdo zaprti železni zavesi vzdržujejo zanesljive stike s svojo domovino, zatrjujejo, da pripravlja Gott-wiald, ki se krepko naslanja na čedalje večje nezadovoljstvo med češkim delavstvom, prevrat po Titovem vzorcu. Samo zato — trdijo ti krogi — se je moral Gottwald o-tresti svojega revolucionarnega sobojevnika, ki je svoje brezpogojno klečeplazenje pred Kremljem prignal do same meje veleizdaje. iNovi sovjetski veleposlanik v Pragi Lavreatijev, ki je .nastopil •svoje novo mesto 15. novembra :n ki je strokovnjak za pobijanje li-tovsfcva, oii prispel v Prago zato. da bi likvidiral bivšega generalnega tajnika češke komunistične partije. Za talko likvidacijo bi bil tak posebni odposlanec NKVD odveč pač ipa je bila njegova prisotnost nujno potrebna zaradi osumljenosti češkoslovaške vlade, da se udaja titOVStViU. Znano je, da je Rudolf Siansky šfrčal z mesta generalnega tajnika partije meseca se,ptemb.ra t. 1. Zaradi lepšega so mu takrat zaupali mesto' podpredsednika češkoslovaške vlade, kar pomeni, da so mu iz rok izrbili vsakršno pomembno oblast. Prav tako so postopali svo-ječasno z vojnim ministrom Svobodo, predno se je dokončno pogreznil v pozabljenje. Tako je Gott-wald pripravil vse za svoj odklon od Moskve, končno odločit-ev pa si je — 'po :teh vesteh — .prihraiul prav iza sedanji trenutek, ko je mednarodni politični položaj Sovjetiji.' tak, da ji ne kaže resno intervenirati na Češkoslovaškem. Dunajske vesti nadalje zatrjujejo, da je Gottwald že pred tedni napel preko Dunaja zveze z zahodnimi izavezniki. Ta poročila navajajo celo imena pooblaščencev, ki naj bi te stike omogočili. Tudi razne osebne spremembe v češkoslovaškem diplomatskem zastopstvu na Dunaju spravljajo v zvezo z Go-ttwaldcvimi pripravami. Istočasno s Slanskym sta izginila visoka funkcionarja partije Geminder in ICoehler, oba najzvestejsa vazaia Moskve, kar daje češkoslovaški čistki še prav posebno obeležje. Po vseh teh kombinacijah, s katerimi se posebno podrobno ukvarja avstrijski tisk, je bil udar proti Clementisu, Schlingu in Svermovi. ki je pred meseci dvignil toliko ■prahu, zgolj osebna maščevalnost moskovskega krila partije, ki ga ie vodil Slanskv proti češkim titov-cem z Goiitwaldom na čelu. Sedanji' protiudar pa naj bi bil odgovor titovcev proti kominformistom na Češkoslovaškem. Avstrijski dnevnik »Oberoester-Teichische (Naehrichten« v Linču obravnava v uvodniku pod naslovom: »Ali srno žt; tako daleč?« praške -dogodke in prihaja do zaključka, da stojimo v Pragi pred zgodo-vinskimi odločitvam . List piše. »Vse to ne nudi siceT gotovosti, vendar veliko verjetnost, da se bodo ž? v najkrajšem času spiele med Prago in Zahodom zelo goste niti, podobne .tistim, k:i vežejo Tita z Zahodom. V primeru odpada G <}?'.-w.alda od .Mo.skve ne bo prišlo na Češkem do državljanske vojne niti do vmešavanja velesil v Pragi. Rdeča vojska ne bo v tem razdobju svetovnega razvoja neposredno posegala v razvoj dogodkov v Prag: kakor tega ni storila na Koreji. Tudi Američani ne kažejo nobsnegn navdušenja, da bi prekoračili Češki les, Z neko notranjo ustajo ra resno ni računati. Titov vzgled se Šovinizem in dvojna mei*a tržaških demokristjanov Tajnik tržaških demokrščanov Doro Rinaldini je napisal v »Pro-ri« z dne 8. t. m. članek, v katerem obravnava »jugoslovanski Šovinizem«. Pri tem izjavlja, da Jugoslovani ne bi smeli več govoriti o svojih aspiracijah po Trstu, Tržiču, Gorici itd., niti ne smejo trditi, da je Koper jugoslovansko mesto, kajti pariška mirovna pogodba je potegnila dokončne meje. Do tu ima popolnoma prav. Toda za spoštovanje vsake pogodbe sta potrebna dva. Ce naj velja -pošte-vanje .pogodbe za Jugoslovane, potem bi moralo pač veljati tudi za Italijane in še posebno za predstavnike vladajoče stranke! Dokler pa bodo najvišji italijanski državni či-nitelji, člani raznih odborov, ki i-majo namen priključiti k Italiji vso Istro, Dalmacijo itd., se pač tudi g. Rinaldini ne sme čuditi, če odgovarja tudi nasprotna stran z zahtevami, ki niso v skladu z mirovno pogodbo. Kapitalnega kozla1 pa je ustrelil g Roro Rinaldini, ko izjavlja, dn je pariška mirovna konferenca do- Unije ter pričel z nasilstvi, je izbruhnila prava vojna. Ko sc je tc zgodilo, so Američani slekli rokavice i?i zagrabili zadevo tako, kakor je to v ■ bistvu njihove narave( Suženjstvo v južnih državah sc odstranili s jireurcdbo ustave in prva totalna vojna novejše svetovne zgodovine se je zaključila s prvo brezpogojno kapitulacijo. Postavimo na mesto južnih držav Sovjetijo in zamenjamo suženjstvo s komunizmom, Evropo in A-zijo z Zahodom Amerike in Združene narode z Ameriško unijo pa imamo pred seboj zgodovinsko sliko ameriških ukrepov in miselnosti, ki imajo še danes svojo popolno veljavo. Vsi, ki se jih tiče, storijo dobro, če to zgodovinsko sliko temeljito preučijo in se po njej tudi ravnajo. V prvi vrsti pa Jožef Stalin. končno .priznala italijanski značaj vsega ozemlja med Mirno in Tima-vom. Ne vemo sicer, zakaj je ustavil italijanstvo prav pri Mirni in ni šel dalje, toda v kolikor se spominjamo, je bilo prav dejstvo narodnostne mešanosti ozemlja, na katerem je bilo nemogoče potegniti etnično črto. eden izmed glavnih razlogov za proglasitev naše samostojnosti. Kar pripada Svobodnemu tržaškemu ozemlju ni torej ne jugoslovansko, ne italijansko in mirovne pogodbe ne more klicati za svojo pričo nihče drugi kakor samo tisti, ki je za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Ker pa kriče italijanski iredentisti, in z njimi tudi g. Doro Rinaldini, da je vse to italijansko, potem pač ne morejo protestirati proti odmevom, ki jih dobivajo za svoje početje. Dvojna mera: kar smem jaz, tega ne smeš ti, je pač v politiki .nemogoča, razen če se opira na surovo silo. Toša gospodom pri demokristjan h je to vseeno, zato so na svojem pokrajinskem oru izglasovali, da bi bil Trst šele začetek na-daljnih aneksij.... In ti gospodje se potem razburjajo zaradi nespošto-van a pogodb! Mirnemu opazovalcu se zdi, da so vsi ti nosilci nnrionalistidr^h zanosov v veliki zmoti in. v odkritem, sporu s stvarnostjo. Vprašuje 'o samo: kdaj bo vendar zmasala čarne« Krajevni odbori v Jugoslaviji Tudi na upravnem področju je zadnje čase v Jugoslaviji vse polno sprememb. Najvažnejša je odprava vseh krajevnih odborov. No njihovo mesto bodo postavili predvojne občine. Tako se je torej tudi ta šestletna praksa izjalovila. Koliko je bilo pri tem izgube, najbolie vedo komunistična oblastva, ki so vseh dolgih šest let plačevala trume »uradnikov«, ki so danes na cesti oziroma so se vrnili na svoje stare postojanke na kmečka posestva ali pa >v tovarne. ianko pa ze jutri v; Pragi ponovi.« Ta uvodnik precej natančno sovpada z mnenjem dunajskih Ceno/. V kolikor so te ocene češke sodoo-ne situacije utemeljene in. v koliko izražajo zgolj srčne želje, vedo točno danes samo na Hradčanih. Kljub temu jih je v današnjih časih velikih presenečenj vredno zabeležiti. Tudi Titov preobrat se je pripravljal v daljšem časovnem razdobju pod prikrito masko navidezne vistousmerjenosti vse dokler ni udaril na svetlo in spravil ves zahodni svet v nemalo zadrego. Verjetno bi ponovitev v Pragi danes ne našla več zahodnega sveta v popolni nepripravljenosti. Resnica je, da bo Češkoslovaška, ki je pod Masarykom našla najbolj ■posrečeno obliko resnične demokracije, prva, ki bo odvrgla komunistično suženjstvo in s tem obnovila svoje poslanstvo kot najnaprednejša slovanska država. KREMELJ UŽIVA — DRUGI PA GARAJO ! Nagrada za nelojalnost? Svojevrstno pojmovanje demokracije, hoče uradnikom Zavezniške vojaške uprave preprečiti, da bi lahko svobodno mislili in delovali Časopisje je objavilo vest, da je -tanjansk: ministrski predsednik l/e Uasperi predložil italijanski zbornici v odoantev zakonski o-snutek, s katerim se italijanska vlada obvezuje, da bo prevzela v primeru priključitve Trsta k Italiji v svojo službo vse tiSte upravne in druge javne uslužbence, italijanske državljane, ki jih je Zavezniška vojaška uprava namestila pred 4. majem.. 1948. Jata. Uslužbenci seveda ne bodo postali stalni državni nameščenci, ampak bodo v tem primeru izenačeni s podobnimi začasnimi italijanskimi državnimi u-službenci. Vse to velja seveda samo za primer, »če hi bilo, kar bi bilo....« Vkljub temu pa je značilen posebno četrti člen tega zakonskega osnutka, ki obsega v ostalem samo pet členov. Četrti člen namreč pravi, da so od navedenih ugodnosti izključene vse tiste osebe, »ki so se .s svojo dejavnostjo pregrešile proti nacionalnim interesom«. Z drugimi besedami: kdor je deloval Proti priključitvi Trsta k Italiji, ■temu gnozi država, ki teži po tem ozemlju, 5 'sankcijami! Sedaj si pa oglejmo položaj: Zavezniška vojaška uprava mora bdeti nad samostojnostjo in nedotakljivostjo Svobodnega tržaškega ozemlja. To velja seveda predvsem za njene uslužbence, ki so njeni organi. Toda sosednja država -— v našem primeru Italija — izda zakon, ki vsebuje grožnjo proti vsem tistim uslužbencem, .ki se ne bi o-grevali za prekršitev svoje službene dolžnosti, t. j. za odpravo Svobodnega tržaškega ozemlja, katerega so dolžni čuvati. Ali ni to neke vrste pozivanje k nelojalnosti, zvezano z obljubljanjem nagrade? Radovedni smo, kaj bi dejala Italija, če bi izšel podoben zakon v Avstriji za Južno Tirolsko ali v Jugoslaviji za Gorico, Brda in Kanal- sko dolino? Mar ne bi tega upravičeno smatrala za kaj neokusno in nedopustno poseganje v svoje notranje zadeve? Res je sicer, da gre pri vsem tem za možnost, ki se ne bo nikdar u-resničila, ke.r ima la zakon samo namen, da pridobi za italijanske iredentiste glasove sedanjih uslužbencev Zavezniške vojaške uprave. Toda vkljub temu je ,po svojem bistvu slkrajno neprimeren in mednarodnopravno nekorekten, da ne rečemo še kaj več. Obenem nam pa ta zakon tudi dokazuje nekam svojevrstno pojmovanje demokracije, ker hoče posamezniku, konkretno uradnikom Zavezniške vojaške u-prave, preprečiti, da b.i lahko svobodno mislili in delovali. Zanimalo bi nas, kaj misli o tem nagrajevanju nelojalnosti svojih u-službencev Zavezniška vojaška u-prava. Houn imseijeiJiilna org- nizscija O načrtu za novo preseljevalno organizacijo, ki naj bi preselila visele evropskega prebivalca in zla-st tud; begunce izza železne zavese, so. razpravljali na konferenci, ki je bila pravkar v -Bruslju, predstavniki 23 držav. Ameriški zastopnik George Vvarren je na konferenci izjavil, da naj bi po načrt«, ki so ga predložile Združene države, prebelili emigrante v manj obljuden«' dežele zahodne poloble, v Avstralijo in Novo Zelandijo. Dostavil je, da predvideva preračun za predloženo organizacijo 31 milijonov dolarjev, ki naj bi jih prispevale pri emigraciji in naseljevanju v glavnem 'prizadete države. Združene države so pripravljene dati 10 mili-.onov dolarjev. Po načrtu naj bi se ustanovil »začasni odbor za preseljevanje iz Evrope«, ki bi prevzel .upravni in transportni aparat mednarodne .begunske organizacije, ki preneha s svojim delom konec leta. Po poskusnem načrtu naj bi nova organizacija preselila približno 115.000 oseb: iz Nemčije 55.000, I-talije in STO-ja 35.000, Avstrije 15.000, Nizozemske 6.000, Grčije in Portugalske 4.000. Od teh novih naseljencev naj bi šlo v Kanado 40.000, Avstralijo 25.000, Združene države 25.000, v Ameriko 23.000 in Noov Zelandijo 2.000. Konferenca je soglasno izvolila za predsednika Belgijca Fransa Lee-mansa. za podpredsednika Italijana Giustija Del Giardino in za poročevalca Nemca dr. Trustschzlerja. Seja fpžašftEBa mestnega sveta Na seji tržaškega občinskega sveta z dne 11. t. m. so bila na dnevnem redu izključno upravna /vprašanja. Naš občinski svetovalec dr. J. Agneletto je vprašal odbornika, ki vedi ekonomat, .zakaj še ni popravljenih osem peči na slovenskem u-čiteljišču in trgovski strokovni šoli v ulici Lazzaretto veechio. Ravnateljstvi sta že večkrat nosredo- Homunistžčnl uprauni eksperimenti 'Podoba javljamo, da sa obla-*'• -a ’>• Sloveniji sklenila eopet vzpi,: viti nekJanjf; občine. Ljudje so se komaj navadili na rkloje« (Krajevne ljudske :>dco;e - RLO) . .; katerimi to titovei zamsnjali nekdanjo »gnilo- ir. preživelo kapitalistično izkoriščevalsko oblast«, pa je že prišla izprememba. Nekaj podobnega se dogaja sedaj pri okrajih. V »Slovenskem po-locevalcu« z. dne 7. t.m. beremo, da^ bo število okrajev znižano od -ser.an.j:ih 27 na 20 (ukinjeni bodo okraji Grosuplje, Idrija, Ilirska Bistrica, Poljčane, Radgona, Lenda-\a in Trebnje), poleg tega pa bosta v okraje zopet vključeni tudi mesti Kranj in Jesenice, ki sta bili doslej izločeni. Značaj avtonomnih mest bodo obdržali samo Ljubljana, Maribor in Celje. Pri tem pripominjamo, da ni dolgo od tega, kar so bile Jesenice izločene iz o-k ra ja! Malo časa so uživale svoje veselje.... Z napovedanimi iz.premem; ami bodo komunistična oblastva praktično odpravila skoro vse nove o-kraie, ki so jih ustvarila ob svojem prihodu na oblast. Podobno kakci' ipri občinski upravi, tako je tudi rri okiajni razdelitvi njihov dosedanji eksperiment odpovedal. Toda kdo bo povrnil škodo vsega tesa igračkanja? Tehtne besede Ameriški narodni poslanec Cel-ler, ki se te dni mudi v Rimu, je na tiskovni konferenci opozoril na težke kazni, ki so v ZDA v veljavi za davčne utaje; svoja izdvajanja je dobesedno zaključil: »Ce italijanski bogataši ne bodo popolnoma izvršili .svoje davčne dolžnosti, bodisi sami od sebe, bodisi pod pritiskom javnega mnenja, bo ameriški kongres zelo okleval, Iko bo glasoval o višini pomoči Italiji.« vali v tej zadevi! Nato je dr. J. Agneletto napravil dolgo interpelacijo v zvezi s stalnim višanjem cen življenjskih potrebščin, zlasti hrane in ooiaeil. Občina mora naijti možnqst, da prepreči vmesnim členom med proizvajalcem in potrošnikom, to je trgovcem, izkoriščanje preprostega ljudstva. Cene oblačil v trgovini na drobno so na primer od 100 do 300 odstotkov višje, kakor so cene, ki jih sam trgovec plačuje tovarni! Dr J. Agneletto je omenil, da bi morala delovati pri področnem predsedstvu posebna komisija za cene na podlagi Ukaza ZVU št. 163 z avgusta 1930, ki določa težke kazni za prestopke proti cenam: b' let ■’ .?<»a :n 20 milijonov lir globe. Kljub tem določbam ni komisija n.česar ukrenila in cene se stalno višajo! Občinski odbor mora preučiti za-.res temejjito to vprašanje in ukre* niti vse potrebno, da se grajani postopek trgovcev prepreči. Dr. J. Agneletto je v to sv.rho predlagal, naj odpre občina lastne trgovine za najnujnejše predmete, ali pa da določi, koliko odstotkov sme dosegati dobiček trgovcev na drobno. Upamo, da bo občinski odbor ravnal na podlagi predlogov našega .zastopnika v občinskem svetu. Življenjska stiska tržaškega in tudi našega podeželskega prebivalstva je prevelika, da se ne bi morala naša občina ozirati na ugotovljeno ijflcoriščevalno podjetnost nekaterih trgovcev! Saj imamo glede tega točen Ukaz ZVU. Zakaj ga pristojna oblastva ne izvajajo? VESTI z GORIŠKEGA fleumestno prizadevanje rimske vlade v našo škodo Iz zanesljivih virov Iz Rima smo izvedeli, da se rimska vlada na moč prizadeva, da tbi Zavezniška vojaška uprava v Trstu odstopila v-se dosedaj še nerešene vloge o-škodovancev od strani zavezniških čet. Gre za škodo, ki so jo na Goriškem, v bivši cor\\ A, upravljani do 15. septembra 1947 po zaveznikih, povzročile angloameriške čete na vežbanju ali pa itudi drugače. Vse ie vloge so reševali in še rešujejo organi, iki so neposredno odvisni od Zavezniške vojaške uprave v Trstu. In to s popolnim zadovoljstvom prizadetih oškodovanih strank, ker ravnajo ti organi vestno in točno pri ugotovitvah škode, reševanju vlog na splošno in izplačevanju odškodnine tem prizadetim, ki so skoro sami reveži, nujno potrebni velikega obzira in ši-rokogrudnosti. Rimska vlada bi, kot smo izvedeli, rada sama reševala te vloge, in sicer po Finančni intendanci. Prav ta njen namen nas sili, da spregovorimo našo besedo proti takemu namenu in v obrambo koristi našega ljudstva, ki se s poslovanjem Finančne intendance nikakor ne more sprijazniti -tudi zaradi zapostavljanja slovenskega jezika od strani vodstva Finančne intendance. In .kdor ne spoštuje slovenskega jezika, odkriva svojo mržnjo in zlohotnost proti slovenskemu ljudstvu! Povsem krivično in brez vsakega vzroka rešuje Finančna intendanca vloge o vojni odškodnini stiskavo in s polžjo počasnostjo ter nima niti najmanjšega obzira do vlog, ki so bile pod Z,VU pripravljene v slovenskem jeziku, ampak jih vrača strankam, da jih morajo same prevesti 'v italijanščino, čeprav ima Finančna intendanca na razpolago tudi slovenščine vešče uradnike. Poleg tega pa samo ZVU in njeni glede tega pristojni organi nudijo zadostno jamstvo, da se vloge rešujejo povsem vestno in točno ter brez. vsakega zapostavljanja našega slovenskega življa. Rimska vlada naj spremeni svojo upravo in svoje ravnanje do slovenske manjšine ter naj odstrani vse uradnike in funkcionarje, ki nas mrzijo, pa bomo molčali. Vloge naj torej še naprej rešujejo organi ZVU iz Trsta. Senat sprejel važen zakon Leta 1941 je fašistična vlada, ki je bila v velikih denarnih škripcih, izdfala zakon, na podlagi katerega so se imorale v nekaij dneh registrirati vse kupnqprodajne pogodbe, sicer so izgubile vsako pravno veljavo, brez vsake možnosti sanacije. Večkrat so v poslanski zbornici in senatu nastopili govorniki, ki so poudarjali potrebo po odpravi tega zakona, toda zaman. Sedaj se je večina senatorjev izrekla končno za preklic tega zakona, ki prinese koristi tudi našim ljudem, saj nam je .znano, da je več primerov zamujene registracije takih nepremičninskih kupno-prodajnih pogodb, ki so izgubile svojo pravno veljavo. Ko bo ta zakon objavljen v uradnem listu, ga raztolmačimo podrobneje. 0BG1HS8ISIIET V DOBERDOBU V soboto 8. t. m. popoldne je tu bila seja našega občinskega sveta s precej pestrim dnevnim redom. Svet je najprej odobril zamenjavo nekega vrednostnega papirja, ki izvira iz državnega posojila, nato so občinski svetovalci razpravljali o odobritvi načrta nove poti na ja-meljsko pokopališče in nakupa 570 kvadr. metrov zemljišča v ta namen. To zemljišče so skoro vsi prizadeti lastniki pripravljeni odstopiti po 50 lir za kv. m, in je upati, da pride do sporazuma tudi -z o-stalimi lastniki. Zadeva plačila zemljišča, kjer stoji osnovna šola, ni bila rešena na tej seji. To .zemljišče, pravi dnevni red, je ibi 1 o .zasedeno razsodno in ga je treba sedaj plačati. Lastnik pa zahteva 450 lir od kv. Trappinshi odnosi s Slopenijo Predvideni in pričakovani uspehi trgovinske izmenjave med Slovenijo in Goriško ter Furlanijo so nas splošno razočarali. Nikdar ni bilo v teh odnosih prave razgibanosti in prožnosti, prepogosto obtiči vse skupaj na kaki mrtvi točki, preveč je ovir in zaprek. Kje so vzroki? V nararavi sami gotovo ne, ker se Slovenija in Furlanija ter sploh ves obmejni pas gospodarsko skladno dopolnjujeta. Ovire je postavil človek sam in jih še vedno postavlja v svoji kratkovidnosti, ki mu narekuje razne ukrepe, ki omejujejo in onemogočajo vsak trgovinski prekomejnii stik. Morda je največja zapreka rednim in uspešnim trgovinskim odnosom gospodarski sistem v Sloveniji in v Jugoslaviji sploh. Vsako-devni brezvestni poskusi komunističnih lažigospodarstvenikov, neprestano skakanje z enega sistema v drugega, večno nihanje med raznimi eksperimenti, vse to kvarno vpliva na zdravo trgovino s t/ujino. Tito in njegovi sodelavci so slepi — namenoma slepi ~ in ne morejo ali bolje nočejo spoznati pravih vzrokov gospodarskega poloma, k! bo prej ali slej pripeljal do popolnega poloma vse politike sedanjih jugoslovanskih komunističnih mo- gotcev, če jih v zadnji uri spet ne •reši kak lahkomiselni Američan. Mirno lahko rečemo, da tudi najnovejši ukrepi jugoslovanskih rdečih oblastnikov ne bodo rodili pričakovanega uspeha, ker so vsi ti ukrepi, čeprav prihajajo liz »volje naroda«, naperjeni proti volji in interesom istega naroda in zlasti še proti hrbtenici jugoslovanskih narodov, t. j. proti svobodnemu kmetu. Vsem ukrepom komunistične o-■blasti manjka trdna, nenadomestljiva podlaga, ki jo tvori samo sleherni svoboden in samostojen državljan. Brez te podlage so vsa prizadevanja rdečih jugoslovanskih o-blastnikov mrtvo rojeno dete, ki ga niti Rankovič z vso svojo vsemogočno OZNO ne bo nikdar prKlical k življenju... Ti odnosi so v preteklem mescu nekako prekoračili mrtvo točko, na kateri so tičali že par mesecev. Zopet je biio izdanih lepo število u-voznih in izvoznih dovoljenj v skupni vrednosti preko 73 milijonov lir. Se vedno je višina uvoza višja od izvoza, kar je posledica predvsem nesporazuma glede cen na blagu, ki ga Slovenija potrebuje. Pri uvozu je še vedno na prvem mestu les (gradbeni in za kurjavo), pri izvozu pa nadomestni deli za avtomobile in kolesa. m, medtem ko mu je svet sklenil ponuditi 100 lir za kv. m. Svet je tudi sklenil, razpisati natečaj za mesto poljskega čuvaja za prihodnje leto 1952. Pri Vižintinih v Dolu stoji luža, kjer kmetje napajajo živino. Nekateri so za to, da se ta luža odpravi. V soboto je občinski svet sklenil, da luža ostane, vsaj dokler se ne reši -vprašanje vodovoda za Dol. Ker prihaja na Poljane živino-zdravnik za umetno oplojevanje živine, .mu je obč. svet odobril prispevek za stroške. Električna družba SELVEG noče pričeti z delom za napeljavo luči v Jamlje in na Poljane, ker ji občina še ni nakazala predujma. Vlada občini tudi ne! Ker je potreba po luči zelo nujna, je svet sklenil, najeti nekaj posojila, da se zahtevani predujem nakaže. Misijon v Doberdobu Pretekli teden smo imeli pri nas sv. misijon, ki je izpadel prav do-bio. Upamo, da ostanejo besede g. misijonarja v srcu vseh, ki resnično ljubijo in spoštujejo tudi svojega bližnjega, kar odgovarja bistvenemu pogoju za resnični mir med nami! SOVODNJE Razni frontaški nestrpneži se hudujejo, ker je »Demokracija« povedala odkrito našim ljudem, naj se ne pustijo prevarati v nobenem oziru od rdečih prerokov. Tako je ■v nedeljo 9. t. m. Anton Tomšič, nahujskan tudi od drugih, napadel naše ljudi in jim žugal. Hudi so namreč, ker se naši kmetje niso ■kar množično vpisali v njihovo združenje, ki mu pravijo zadruga al sindikat, kot je poročala »Demokracija« od preteklega tedna. Pri teh napadih na naše ljudi obnavljajo tudi žuganja s povratkom v tiste čase, ko človek ni bil varen niti podnevi niti ponoči. Zato svarimo take predrzneže, naj raje držijo jezik za Zobmi, ker ne bomo prenašali dolgo takih groženj, ampak jim usta zamašimo z nastopom po zakonskih določilih. V zvezi z objavo sklepa obč. odbora glede obč. tajnika, smo izvedeli, da so naši trije občinski svetovalci vložili na župana zahtevo, naj skliče sejo obe. sveta z dnevnim redom za preklic omenjenega skle.pa. Brezposelnost na Goriškem Zadnje poročilo Delavskega urada še vedno govori o visokem številu brezposelnih. Uradni podatki prinašajo število 11.309 brezposelnih, kar pa gotovo ni dejansko stanje, ki je dosti slabše. Vsi napori rimske vlade ne morejo znižati te,-ga števila. Ustanova »Proste cone« ni rodila pričakovanih sadov. Postala in ostala je zagonetka, katere verjetno ne bo rešil nihče. Cas bi sicer že bil, da bi oblastva posegla v to zadevo, saj je že sramota. da ta ustanova deluje in posluje skoro .brez nadzorstva. Rečeno je bilo, da je bil namen proste cone, rešiti goriško gospodarstvo. Do danes se to še ni zgodilo. Rešili so se, je res, nekateri gospodarji, ki so celo zvišali svoje dohodke tprav s ipomočjo »proste cone«, a ljudstvo ni do danes od tega še ničesar imelo. Tistih par ljudi, ki je dobilo zaposlitev pri ikakem podjetniku, ki živi s pomočjo te ustanove, niti zdaleč ne odtehta vrednosti, ki jo dejansko predstavlja ta ustanova v računih osrednjih oblastev. Kaj pomeni za širšo javnost »prosta cona«, nam kaže življenjski standard, ki pada iz dneva v dan. Le poglejmo samo potrošnjo mesa, ki končno ni luksuz, ki bi se ga smeli privoščiti samo bogataši. U-porejba govejega mesa je od preko tri tisoč kvint a lov leta 1949 padla na komaj dva tisoč v letu 1950. Perutnina in divjačina psi od 271 kv. na .komaj 59 v lanskem letu. Svinjina od 105 na 56 kv. Teh par številk nam jasno priča, kam drvi goriško gospodarstvo! Ce bo šlo tako naprej, bodo motali tudi dosedanji brezvestni špe-kulantje zapreti svoje barake in iti v kako drugo še neizkoriščeno »prosto cono«! Nujen poziv usmiljenim srcem I 2e iani smo se oDrnili na u-smiljena srca in prosili denarni prispevek .za pomoč nesrečnemu mlademu dekletu, ki trpi v ječi zaradi svojega plemenitega značaja. S prispevki, .ki smo jih nabrali, smo mlademu dekletu mnogo pripomogli, za ikar se je najlepše zahvalila. Ker pa smo prispevke že izčrpali in je dekle še vedno v istem položaju, zopet prosimo za nujno pomoč. Prispevke sprejemata pisarna dr. Avgusta Sfiligoja v Gorici, ul. Garibaldi 9, in tiskarna »Adria« v Trstu, ul. S. Anastasio 1-c. Ime dekleta objavimo, ko mu bo vrnjena svoboda. Podfltiii štetja gorice občine Po dosedaj uradno objavljenih podatkih goriške občine... ki pa še niso končnoveljavni, je sledeče število prebivalcev v naši občini: 40.142, in sicer 18.165 moških in 21.977 žensk. Družin je 11.543, zavodov in drugih skupnih bivališč pa 73 s skupnim prebivalstvom 2132 enot. V zgornjem štetju niso všteti vojaki in pripadniki oboroženih ^il. Število .trgovinskih in industrijskih podjetij znaša 1545. Vsi obrtniki morajo do konca meseca plačati obrtniške pristojbine, da bodo lahko pravočasno obnovili obrtnice za prihodnje leto. iHiiiaiiiiiitiiBifflBiiiMiiiBtBHiinniitiiiuiiiiaiiiiiiiiiiiiitiBiiiiHHBifflBiiiiHiimuiintiiiiiiiiiffliuiimiiiniitimimiiiiiiinmiutuiiiiiimmraiiiaiiiiMitnimmiiiiimiiiiimuiiiHiiiiHiiiiini HnMKiiHH!iiiiiiiiiwmi!K^ Modra galica za breshve Sadjerejci, ki bi si radi preskrbeli potrebne količine modre galice za breskve, naj čimprej javijo število teh dreves v eni izmed semenskih trgovin v mestu. Za vsako breskvi-no drevo dobe 120 gr modre galice, Kmetijski inšpektorat si pridržuje pravico, ugotoviti število prijavljenih dreves. Kdor ne bo dal točnih podatkov, ne bo prejel modre galice! Popust za upokojence Vse mestne .lekarne so sprejele predlog Svobodnih delavskih sindikatov. da se upokojencem nudijej zdravila s 5 odst. popustom. V ta. namen mora vsak upokojenec najprej dobiti na recept žig omenjenih sindikatov, da lahko dobi vsakovrstna zdravila — razen st/repto -in auromicina — z navedenim popustom. Za obrtnike Začasno ukinitev prehoda čez mejo Obmejna jugoslovanska oblastva so začasno zaprla vse prehode na svoje s strani goriške občine, ker je slinavka še vedno razširjena no naših kmetijah. Pojavili so se že tudi na obmejnem jugoslovanskem ozemlju primeri te bolezni in zato je bilo nujno preprečiti vsak stik z okuženim ozemljem. Ukinitev ie začasna in velja samo za dvolastnike. Položaj o podgorskih predilnicah Kot smo že poročali, je stanje podgorskih predilnic zelo kritičn^ zaradi pomanjkanja-surovin. Ce država pravočasno ne prihiti na pomoč z izrednim ukrepom, bodo morale predilnice v teku prihodnjega meseca popolnoma prenehati z delom. Kaj to pomeni za 3000 družin, ki ostanejo tako brez dela in dohodkov, si lahko vsak predstavlja. Za upokojence Na pobudo Svobodnih sindikatov je tudi Zdravniška zbornica pristala na predlog, da bi vsaj zh kategorijo civilnih in vojaških upokojencev nudila kak popust. Tako bodo nekateri 'zdravniki nudili precejšnje olajšave pri zdravljenju teh ljudi. Vsi, ki imajo potrebne pogoje in žele take zdravniške oskrbe, naj se za pojasnila in navodila obrnejo na tajništvo Svobodnih sindikatov v Via Roma 6. Pomoč za popiauljence iz padske nižine Izvedeli smo, da so v Steverjanu nabrali približno 60.000 lir za pomoč poplavljencem iz padske nižine. V isti namen so dijaki slovenskih šol v Gorici zbrali 33.000 lir, in sicer: na učiteljišču 9:500, na liceju 11.500 in na nižji srednji šoli pa 12.000 lir. Čestitke Gdč. Anka Abuja, hčerka znanega goriškega trgovca, je pred kratkim doktorirala na univerzi v Rimu iz farmacevtike. /Iskreno čestitamo! Od srede .do srede_ 5. DECEMBRA: Jugoslovanska oblastva so izpustila na pogojno svobodo zagrebškega nadškofa Ste-pinca, ki si je izbral za kraj bivanja rojstni kraj Krašič pri' Zagrebu. — Glede spopadov Z Angleži izjavlja egiptski notranji ministp r: »Sili se bomo uprli s silo!« — Perzija bo prodajala svoj petrolej Jugoslaviji, Češkoslovaški. in Poljski. — Jugoslovanski poslanik v Londonu Brilej se je razgovarjal z angleškim, zunanjim ministrom Ede-nom o' Trstu in novi zahodni pomoči Jugoslaviji v, zneskii 70 milij. 6. DECEMBRA: Vatikan ni zadovoljen z načinom, kako je Jugoslavija rešila vprašanje zagrebškega nadškofa Stepinca. — Angleški pr-vak Churchill izjavlja v parlamentu, da je danes nevarnost za voj)io manjša, kot je bila pred štirimi leti. — Egipt je odpoklical iz Anglije svoja vojaška zastopstva in odklanja tudi nadaljnje sodelovanje britanskih vojaških strokovnjakov. — V OZN se Grčija in Bela Rusija borita za mesto v Varnostnem svetu, ki je doslej pripadalo Jugoslaviji. — Ameriški podtajnik za zunanje zadeve za Daljni vzhod Dean Rusk je podal ostavko. 7. DECEMBRA: Skupščina OZN je s 54 glasovi proti 5 sprejela predlog Francije, naj sprejme Varnostni svet Italijo v OZN. — Italija je uradno zahtevala od zahodnih sil revizijo svoje mirovne pogodbe. — Zahodna Nemčija je u-radno pristala na vključitev njenih oboroženih sil v evropsko vojsko. 8. DECEMBRA: Jugoslavija in Zahodna Nemčija sta povišali svoji diplomatski zastopstvi v veleposlaništvi. — Italijani poudarjajo, da spada tudi tržaško vprašanje v o-kvir pogajanj za rešitev mirovne pogodbe z Italijo. Da omogoči sprejem Italije v OZN, bi pristala Anglija tudi na sprejem sovjetskih satelitskih držav. — Predsednik slovenske vlade Miha Marinko izjavlja, da protijugoslovanska gonja in neukinjeni fašistični zakoni ter imperialistčne zahteve onemogočajo sporazum z Italijo. 9. DECEMBRA: Egipt grozi s prekinitvijo diplomatskih odnosov z Anglijo. — Na Karpatih so začeli delovati slovaški antikomunistični ilegalci. — Truman se je vrnil ne-. pričakovano s počitnic, da se po-razgovori s svojimi vojaškimi sodelavci. — Moskovski radio trdi, da je novi ameriški poslanik v SZ George Kennan vohun in da je prepričan v nujnost vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo. 10. DECEMBRA: V Jugoslaviji to praznovali tretjo obletnico objave »Splošne izjave o človečanskih pravicah«. — Na Koreji so podpisali sporazum o mejah demilitariziranega področja. — Pododbor štirih velikih v Parizu še vedno ni rešil spora o nekaterih temeljnih vprašanjih za razorožitev. — Predsednik ameriške atomske komisije Gor-don Dean izjavlja, da imajo ZDA bstveni naskok v atomski oborožitvi pred Sovjetsko zvezo. 11. DECEMBRA: Predsednik Evropskega sveta Špank je odstopil, ker je razočaran nad njegovim delom. Pododbor OZN za razorožitev je dosegel sporazum o ustanovitvi nove komisije za razorožitev in o potrebi sklicanja nove konference za razorožitev. — Jugoslovanski zunanji minister Kardelj izjavlja pariškim dopisnikom pri OZN za ameriške radijske in televizijske postaje, da je tržaško vprašanje na mrtvi točki, da je STO sestavni del jugoslovanskega narodnostnega ozemlja in da bi se možnost tretje rešitve lahko našla, če bi se odgovorni italijanski politiki odpovedali predpostavki trojne izjave kot podlagi za pogajanja. Temelj takemu ukrepu bi bil dan, če bi se zlorabljal jezik med službo božjo: in celo v tem primeru je odlok S. R. Ri-tuum Congregationis z dne 18. decembra 1906 dovoljeval petje berila in evangelija v domačem jeziku z edinim pogojem, da ga mašnik prebere prej v latinščini. Uspeh te akcije je bil, da so ljudje ponekod v obupu zapustili cerkev, nekateri hoteli skupno prestopiti v pravoslavje, drugi so pa obtičali v mrežah protestantskih sekt, ki so se jim dobrikale v materinščini. V mestu Reki samem ni bilo več tisoč jugoslovanskih državljanov deležnih pridig v domačem jeziku, čeprav so jim bile po mednarodni pogodbi obljubljene iste pravice kot Italijanom v Dalmaciji, dočim je u-živala vse pravice tudi v cerkvenem oziru peščica Madžarov. Pastirska pisma vernikom reške škofije so tudi pod škofom Santinom bila pisana v italijanščini do 1. 1938.( ko je bil škof Santin premeščen v Trst in je na njegovo mesto prišel mons. Ugo Camozzo, ki je obnovil cerkvene navade na slovenskih oziroma hrvaških tleh, očistil nacionalističnega duha semenišče in imenoval nekaj slovenskih stolnih kanonikov. Veliko upov za izboljšanje položaja tudi v poreško-puljski škofiji je bilo stavljenih v mons. Ra- saMimiuiraii Verski položaj na Primorskem v letih 1918-45 ■dossija, ko je zasedel tamkajšnji škofovski sedež po smrti dobrohotnega, a prešibkega in uklonljivega škofa Pederzoliija. Na čelu goriške nadškofije je bil pa od 1. 1934 dalje nadškof Mar.got-ti, ki je započel precej neposrečeno svojo .službo. Sam se je sicer naučil slovenski, a pripeljal je s seboj tajnika in generalnega vikarja, ki, nista poznala ne jezika niti ne krajevnih razmer. Zelo veliko število duhovnikov iz raznih italijanskih škofij, včasih odslovljenih od svo-) jih škofov ali nezaželenih v škofiji, je takoj našlo v Gorici zatočišče. Kmalu so se celo povzpeli na važnejša in boljša mesta na ordinariatu, v semeniščih in po župnijah. Domača duhovščina je bila povsod zapostavljena, največkrat še do besede ni prišla. Furlanski dekan v Fiu-micellu, ki .si je na ta rač.un dovolil malo prostejši pamflet, je bil zaradi tega odstavljen in dodeljen kot pomočnik dekanu v Ločniku. V stolnem kapitlju je število Italijanov naraslo na devet, Slovencev pa se znižalo na dva. L. 1933 so bili pa pregnani še.zadnji slovenski redovniki na Primorskem, lazaristi z Mirenskega gradu. Prejeli so od svo- jega generalnega predstavnika. Francoza, poziv, naj predajo samostan italijanskim lazaristom iz Turina; v tem pozivu je bilo pa izrecno poudarjeno, da je ta ukrep posledica predloga nadškofa Margottija in u-kaza .tajnika rimske kongregacije za izredne cerkvene zadeve, nadškofa Pizzarda. Italijanski lazaristi, niso znali slovenski, prepoved slovenščine so pa slovenskim duhovnikom razlagali kot velikansko u-slugo, češ da so Slovenci na tako visoki stopnji, da se smatrajo vredni izobrazbe izključno v duhu dvatisočletne italijanske kulture. Tudi v Trstu so si salezijanci postavili iza cilj to italijansko kulturo, ko ie njihov predstojnik redovnikom prepovedal govoriti slovenski s slovenskimi otroki, ker mora njihova hiša v T.rstu postati »un faro d’ita-lianita«. Takoj v začetku Margottijevega škofovanja se je začel goriški škofijski list pisati v italijanščini, ne več v latinščini, uradne listine, naslovljene na škofijo, niso smele več biti pisane v slovenščini. Pričelo se je nameščanje italijanskih duhovnikov, n. pr. dekanov v Idriji in De- vinu, kaplanov na mnogih krajih, Celo to se ie zgodilo, da so Slovenca, namesto v slovensko vas, namestili kot kaplana v furlanskem Cer-vignanu. V mnoge župnije je bila ta čas uvedena italijanska pridiga z ozirom na peščico italijanskih priseljencev. Nadškof sam je pa pridigal dvojezično v čisto vseh slovenskih župnijah, tudi če ni bilo niti enega Italijana zraven, na svojih pastirskih obiskih, dočim ni v mestnih župnijah nikoli pridigal slovenski. Sicer ni škof Santin t^ smatral potrebno v Trstu niti v času, ko je slovenski jezik prišel zopet do gotovih pravic pod nemško okupacijo septembra 1943. Glavna naloga pa, ki si jo je nadškof Margotti postavil, je bila prenovitev duha 'goriške duhovščine. K temu naj bi pa najbolje pripomogle, poleg vseljevanja italijanske duhovščine še reforme v obeh go-riških semeniščih. V malem semenišču so bile 'takoj ukinjene vse i-gre in prireditve, odpravljena Marijina družba, slovenski verouk in, slovensko petje v kapeli. Sloven-, ščino so začeli poučevati v italijanščini, Slovence in Italijane skupaj. Italijanski duhovniki iz drugih škofij so prišli zaporedoma nadomestit umrlega duhovnega vodjo, ki je bil Slovenec, dokler ni ostal za stalno italijanski lazarist z Mirenskega gradu, nevešč slovenskega jezika. Na mesto premeščenega podravna-telja je bil nastavljen sicer Slovenec, Vladimir Makovec, a brez katere koli narodne zavesti, slepo o-rodje v rokah Italijanov na škofiji (odpravil je med drugim v veliki meri slovensko knjižnico!). Vpeljana je .bila takoj v semenišča italijanska maša (talar, kratke hlače italijanski klobuk, »ferraiolo«); izvzeti so bili le trije najnižji razredi. V tem oziru so veljala zelo stroga pravila za počitnice. Seme-niščnžk, katerega so zasačili brez klobuka ali z dolgimi hlačami, si je mogel pričakovati celo, da bo izključen, kar je gotovo sledilo, akq so ga videli popolnoma v civilu. Število slovenskih gojencev se je pričelo krčiti. Župniki niso marali več pošiljati svojih dečkov v poita-lijančevalnico. Nekateri gojenci so sami izstopili, ker se jim je načelo slepe pokorščine, tudi v narodnih ozirih, .upiralo; mnogo je bilo pa izključenih, za kar so zadostovale malenkosti. Gojenci so bili strogo nadzorovani. Prepovedani so bili stiki med mlajšimi in starejšimi. Prefekti, ki so bodrili gojence, naj j ■goje slovenski jezik, so bili odstavljeni. Zgodilo se je celo, da so bili začasno odpuščeni gojenci, ki so ie posebe zavezali, gojiti čistost jezika in izogibati se tujk. Počasi so se iste metode prenesle v bogoslovno semenišče, ki je prešlo 1. 1935 skoraj pod izključno vodstvo nadškofa samega, ko je bil razrešen dolžnosti prejšnji ravnatelj mons. Brumat. Stiki med gojenci .raznih razredov so bili prepovedani, noša uniformirana, kajti dotlej stj se slovenski bogoslovci nosili kot duhovniki po vseh slovanskih, germanskih in anglosaških deželah. Se težji je postal položaj, ko je bil za ravnatelja imenovan mons. B.utto, duhovnik iz videmske škofije, nacionalist nevešč jeizika svojih slovanskih gojencev, ki je ob neki priliki svetoval duhovnikom. naj pridigajo italijanski, češ da se bo vernikom zdelo bolj mi-, stično, če čujejo pridigo v drugem jeziku; na kar mu je nekdo odgovoril. naj poskusi torej sam pridigati 5'ovenski Italijanom... Izšla so tedaj nova pravila. V teh se poudarja, da je novi uradni jezik ita-italijanski in ne več latinski. (Konec prihodnjič) Ali je res pisal Riko Malalan? Klub milijonarjev „Ararat“ je najbolj priljubljeno shajališče moskovske elite Sinoči se je previdno prikradel v mojo podstrešno sobo šjor Pepi in mi na ušesa prišepnil: »Riko je pisal!« — »No vendar!« sem dejal, pa mi je šjor Pepi hitro pritisnil na usta svojo debelo dlan, lasten kazalec pa navpično postavil pred svoje mesnate ustnice. »Tiho, skrivnost!« sem pomislil in že je izvlekel iz žepa zmečkan papir »Tu je pismo!« je zopet šepnil. »Kje je kuverta?« sem zahreščal kolikor mogoče potihoma; zbiram namreč zntim-ke in prva moja misel je historični materializem, posebno če je Zraven šjor Pepi. »Kuverte ni, jo je že nekdo sunil!« Datum je sicer precej zakasnjen, Rusija je daleč, mogoče pa je pismo prišlo 1 . kar v žepu odpošiljatelja. Se predno sem mogel kaj pripomniti, je šjor Pepi izginil kot kafra. Zato ne vem, komu je Riko pisal in če je sploh pisal. Da pa se ne bi nekoč kesal, da sem slovenski javnosti utajil zgodovinski dokument, dajem vsebino pisma javno na vpogled in v presojo. Ze vnaprej pri si umijem roke in ne prevzemam nobene odgovornosti za izvirnost. Pismo pravi: Moskva, 1. decembra 1951 »Dragi Justo, ne misli, da sem se prevzel v tej velikanski deželi in pozabil v 'tem orjaškem mestu na naše Opčine. Ne. dan in noč se moje misli vračajo v Trat, in čim bolj sem rinil v ■ta velikanski prostor, tem pogosteje mi ie prihajalo v spomin stisnjeno in vendar tako priljubljeno Svobodno trž. ozemlje. SZdi se mi vfčasih, da se mi godi kot kraškemu zajčku, ki mu je dirjanje po prostranih kraš-kih ogradah v neznansko veselje, pa tudi v velik strah, če mu je pes za petami, pa se ;z veliko ute/ ho in domotožjem zopet in zopet vrača v svoj varni brinjev lož v kameniti krašiki skledi. Vidiš, taka skleda je naše Svobodno tržaško ozemlje, kraške ograde pa so te neznanske ravne poljane, kjer se oko nima kje ustaviti. 'Ne vem sicer, če boš prejel to pismo, ker je pošta v tej deželi velik revolucionarni invalid, brez rok in nog,' zato pa tem bištrejših oči. Slepa kokoš pa tudi včasih najde zrno in s ito tolažbo bom pismo spustil v poštni nabiralnik. O naših proslavah si bral v -»L/Unita«, v »II Lavoratore« in v »Delu« toliko, da si nabit kot trebuh tropinske jote ob petkih, zato bom vse to opustil, da se Ti čreva ne zamešajo. Zanimalo pa Te bo gotovo, kakšno je veseljaško življenje v Moskvi, saj 'vem, da še vedno rad pokukaš vsaj skozi okna v i»Stern«, v »Rou-ge et noir« in podobne tržaške nočne dobrote, za kaitare si pred več leti kazal toliko strokovnjaškega smisla in neutešlji-vih skomin. Ustregel Ti bom po najboljši volji, ker je le mogoče, da boš tudi sam, kljub raznim reakcionarnim dednim obremenjenostim, neikoč deležen sovjetskega vizuma in se boš tako laže znašel. Zato preidem kar k stvari. Prav v sredi Moskve, v eni izmed stranskih ulic, ki jih gradbena udarnost obnoviteljev še ni načela, te poučeni tovariš pripelje k znamenitosti, ki v vodiču po Moskvi ni pose.be omenjena. Malo čudno je slišati in iza komunistična -ti-šesa na Zahodu nepojmljiv naziv nosi ta znamenitost: Klub milijonarjev. To v srcu boljševiškega socializma! Klub milijonarjev je pravljična restavracija »Ararai«, ki je v kratkih mesecih, svojega obstoja postal najbolj priljubljeno shajališče najvišje moskovske družbe. Kdo se v Sovjetiji lahko prišteva med smetano boljševiškega mleka? O tem odloča, kakor po prestolnicah zahodnega sveta — denarnica. Sto irubljev stane »šlahlik«, znamenita ruska narodna jed iz naj-nežnejše mlade jagnjetine, ki io pečejo na ražnju pred očmi visokih gostov. Podobna je srbski mladi jagnjetini, po okusu pa jo znatno prekaša. Pečenje na ražnju c-pravljajo belo oblečeni kuharji s prav isto vestnostjo, skrbnostjo in spoštljivostjo, kakor to delajo izbrani kuharski mojstri v Parizu ali New Yorku. Šampanjec, ki ga k jedi servirajo, je največkrat francoskega izvora; privoščiš pa si lahko tudi južnokavkaški sekt. Jed in pijača stane 200 rubljev, t. j. točno toliko, kolikor znaša štirinajstdnevni zaslužek kvalificiranega delavca. Kdo so gostje, me boš vprašal, dragi Justo? Tisti pač, 'ki imajo v Sovjetiji denar. Visoki funkcionarji državnega kapitalizma, strokovnjaki petletk, pripadniki partijske hierarhije, znani umetniki in literati (iTi Justo imaš tu nekaj izgle-dov, jaz nimam nobenih!). Zavaljeni, širokoplečati in čokati gen-rali z neštevilnimi' odlikovanji in zlatimi stopnišči na ramenih. Zapeljive, po tujem akusu oblečene dame, žene oblastnikov ali tudi take, kot n. pr. glavna ravnateljica moskovske železniške direkcije, ministrica za tekstilno industrijo, znane arhitektinje, modne umetnice, gledališke igralke, filmske zvezde itd. w Vnata razkošnega poslopja, ki je opremljeno z naj-zbranejšo eleganco — znaten, del opreme so dobavili dunajski mizarski mojstri — odprejo šele v poznih večernih u-rah. Omamni duh na tisoče voščenih sveč, ciganske violine, srebrni glasovi pevk, vse to vzbuja v človeku privid, da je ponovno vstaia k življenju — carska Rusija. Edino številni partijski znaki v gumbnicah, rdeče zvezde na zlatocibšiva-nih uniformah spominjajo, da so tu /tovariši »brezirazredne družbe^ čisto sami med seboj. Kljub vsemu temu razkošju ne pade nobenemu izmed rdeče gospode na um, da je s tem kakor koli postal nezvest svojim marksističnim načelom. Nasprotno utrjuje tem voditeljem proletariata prav prepričanje, da imajo za tako življenje vse predpravice, tisto gotovost, s katero srebljejo iz kelihov češkega brušenega stekla, razkoračeni v globokih foteljih iz rdečega saiiana, trud in delo proletariata, kakor v sleherni kapitalistični državi. Nič novega na tem svatu, dragi Justo! Beda, nemarnost, ‘objestnost, neolikanost, mogočnost, surovost, nevzgojenost in grdoba (kakšna razočaranja za uredniški najemniški štab pri »Delu« — to je moj osebni vzdihljaj!) niso več kreposti zgrajenih komunistov v Rusiji 1. 1951! »Po sposobnosti bomo odmerjali višino tvojega blagostanja!« To 'je parola današnjih dni. »Ti ljudje več .zmorejo, zato tudi več zaslužijo«, so mi zatrjevali na moja začudena vprašanja, najbolj goreči tovariši. In vendar velja ta nauk v Ameriki že polno stoletje.... V resnici je danes v Stalinovi deželi veliko število premožnih ljudi in vsak šolarček v Moskvi ve, da šteje njegovo rodno mesto nekaj ,sto pravih milijonarjev ameriškega kova. Mesečni dohodki od 10.000 do 40.000 rubljev za voditeljska m;-sta orjaškega gospodarskega aparata, h kaiterim je treba prišteti še visoke premije za izredne storilnosti,- omogočajo zbiranje novih bogastev. Med novimi milijonarji so predvsem zastopani številni izna ditelji, zato se ne smeš čuditi, da si skoro 'vse iznajdbe sveta tako dosledno in tudi tako_ otročje smešno prisvajajo številni pripadniki bolj-ševiških milijonarjev. Tudi tu koraka Sovjetska zveza po ameriškem ■vzorcu, saj so ameriška zasebna bo-, gastva pravzaprav le plod iznajdi-teljskega duha. Uporaba tega novega bogastva po mili volji je ena izmed zelo redkih svoboščin sovjetskega človeka. Edino, česar sovjetski bogataš ne sme, je uporab;) prihrankov iza ustanavljanje novih proizvajalnih sredstev: za izidanje novih tovarn, za iskanje in izkoriščanje naravnih zakladov itd. Vse te pobude so pridržane .izklju6nq državnemu kapitalizmu. Kljub temu bogataši v Sovjetiji zopet šte-dijo, posebno 'odkar so znova vpeljali dedno pravico. Za razliko od zahodnih bogatašev so sovjetski kapitalisti primorani strogo voziti po partijski liniji, kajti tudi najmanjša politična obsodba ima za posledico zaplembo celotnega premoženja obsojenca. Zahodnim, če hočeš, klasičnim komunistom, se zdi ob nepristranskem opazovanju sovjetskega življenja, da je stalinizem krenil od mednarodnega komunizma k ruskemu fašizmu. Marksistični nauk: »Vsakomur to, kar potrebuje!« ;e ■zamenjala nekdanja anglosaksonska modrost: »Vsakomur po njegovi storilnosti!« In tako se prelivajo po moskovskih ulicah in po sedmih kulturnih parkih, ki šo jih po zadnji vojni zgradili, milijonske množice pravih proletarcev z večno skrbjo na o-'brazu, kako bodo nasitili sebe ii: svojce, kako se bodo oblekli in o-buli, kje bodo spali :in kje se zdravili, medtem ko v »Araratu« piru-je kopica revolucionarnih milijonarjev. Ni pa samo »Ararat« središče rdeče gospoda! Od •znamenitega hotela »Moskva«, ki je v prvi vrsti namenjen tujcem, se vrstijo lukuHčni »Aragvi«, razkošni »Metropole« in »Aras«, nato dolga vrsta nočnih lokalov in mondenih ka- v TRSTU vabi našo slovensko javnost na II. Sloianshi ples ki bo v soboto 12. januarja 1952 hotelu E x c e 1 s i o r Palače v Trstu. Vstop le proti vabilu! Vabila lahko dvignete na sedežu društva v ul. Machiavelli 22-11, v tiskarni Adria, ulica S. Ana-stasio 1-c in pri vseh odbornikih in poverjenikih društva. ■baretov, nočnih restavracij In plesišč, pa vse do »Bakukluba« in naravnost fevdalnega »Uzbekistana«. Vsi ti lokali nosijo izrečno družabni pečat in smelo lahko tekmujejo po eleganci in razkošnosti 'Z enakimi pridobitvami zahodnega sveta. Vsi ti lokali jamčijo s svojimi spoštljivimi cenami slehernemu gostu, da bo v njih srečal pripadnike lastne družabne plasti, pripadnike tistega ogromnega vodstva delniške družbe, na- kateri je zgrajen sovjetski državni kapitalizem v 1. 1951 (Nič novega na tem svetu, dragi Justo! Smrt fašizmu, svobodo narodu! Tvoj RIKO.« Potovanje na Mars Haydonov planetarij v New York City je priredil prvi letni. banket, oseb, ki se zanimajo za potovanje v vsemirje. Predavatelji so ob tej priliki razložili poslušalcem probleme potovanja v vsemirje. Navzočih je bilo okoli 250 oseb, študentov in časnikarjev ter verjetno čitateljev znanstvenih revij. Doktor Heinz Haber, nemški znanstvenik, ki poučuje zdaj na šoli letalskih sil v Randolph Fieldu prostorno medicino, je v svojem predavanju omenil, da bo potovanje v vsemirje zahtevalo čvrsto telesno konstitucijo. Dr. Haber je navajal, da bodo imeli potniki v vsemirje občutek, kot da -bi izgubili vso svojo težo in da jih bo obšla »pr-ostorninska slabost«, podobna morski bolezni. Pomniki vsemirja bodo imeli občutek stalnega padanja. Bombardiranje kozmičnih žarkov onstran zaščitne zemeljske atmosfere bo zelo škodljivo staničj-u, vendar misli dr. Haber. da samo kratka izpostavitev ne bo škodljiva. Po mnenju dr. Habeirja v vsemir-j.u ne bo premrzlo, temveč prej prevroče. Dodal je, da bo samo magnezij kot najboljša odbojna snov lahko ščitila pred izžarevanjem son-.a in zemlje. Nadalje je omenil, da bo treba najti sredstva proti vročini, ki jo bo povzročal -notranji mehanizem vsemiirske ladje, treba bo <>-hraniti atmosferni pritisk in skrbeti za primerno dovajanje kisika za živa bitja na ladji. O navedenem banketu je poročal »Wall Street Journal«. V tem časopisu piše W.illy Ley, znan strokovnjak in pisatelj na področju letalskih ladij za vsemirje, da bo pač mogoče napraviti zračne ladje ali rakete, ki pa bodo lahko krožile samo okoli zemlje kot nekaki po človeku ustvarjeni mesci 350 milj od zemlje. Taka vsemirska ladja pa bo verjetno brez posadke. Zgraditi jo pa bo mogoče že s sedanjo znanostjo, saj je že zamišljena izdelava rakete, ki bi dosegh višino 250 milj nad zemljo in ki b: obstojala iz, dveh delov: ko bi raketa dosegia največjo hitrost, bi izletela iz nje druga raketa, ki bi nadaljevala pot. V Trstu razstavlja — Zoran Mušič V galeriji »Casanuova« v ulici sv. Frančiška je bila odprta 1. decembra razstava litografij jn grafike Slovenskega slikarja in gpri-škega rojaka Zorana Mušiča, živečega v Benetkah. Tržaške Slovence bo presenetil Mušičev preokret v Slikarstvu. O-ni, ki so videli pred vojno njegova dela v Ljubljani, ga bodo težko spoznali. V poslednjih letih je mnogo živel in delal v Parizu. Čeprav je Mušič samorasla močna osebnost, kažejo vsa njegova dela močan vpliv sodobne pariške umetnosti. Pred vojno se je uveljavil Mušič s svojimi španskimi pokrajinami kot najmočnejši slovenski ekspresionist. Rad je slikal tudi dalmatinske motive. Takrat je še uporabljal močno tople barve. Zadnja leta se je pa barvi skoro popolnoma odpovedal. Važnejša mu je namreč oblika risbe po zasnovi. Najraje še vedno uporablja dalmatinske motive: Krdelo konj, Prevoz s čolnom, Zene na osličkih. Najiepše so mu izpadle litografije. Rahle prozorne barve mu služijo samo za poudarek h gradbeni strukturi. Pravo poezijo izraža skupina konj s hribi v o-zadju. Sivo nebo poudarja in zavija v svojo kopreno vse krdelo. Iz vsega diha velika slikarjeva neute-šeinost. Nekatere skupine služijo bolj dekorativnemu namenu. V teh se Mušič najbolj približuje pariškim umetnikom, ki samo z okraski ali pikami in črticami sestavijo sliko. Posebno pozornost vzbujajo portreti žene. Po trdih, 5koro zarezanih potezah dajo slutiti staro arhaično umetnost, v kateri sodobni umetniki kaj radi iščejo svojo pot. Čeprav so poteze zarezane v trdi kamen, vendar figura ne izgublja ničesar na svoji ljubkosti. Od grafike s suho iglo, to je u-jedank, so podani s pravo poetsko dušo motivi iz Umbrije in prevozi s čolni. Zoran Mušič se je rodil v Gorici leta 1909. Študiral je na zagrebški umetnostni akademiji. Med njego- vimi potovanji je najplodovitejše potovanje v Španijo, kjer so nastala njegova najmočnejša ekspresionistična dela. Mnogo je slikal tudi v Dalmaciji, od koder še vedno rad črpa motive. Javnosti v Italiji se je predstavil na beneški Bien-nale, ki mu .je podelila nagrado »Gualino«. (Na letošnji kolektivni razstavi v Cortini d’Ainpezzo je prejel prvo nagrado, o čemer je »Demokracija« že poročala. Razstavo litografij je imel tudi v New Yorku, in sicer v galeriji »Geor.ges Binet«. Osebne razstave svojih slikarskih del ie priredil že večkrat v Benetkah, Rimu, Parizu in Švici, da ne omenjamo njegovih uspelih .razstav v Jugoslaviji. Mušičeva dela so sprejeta v razne galerije v Parizu, New Yorku, San Paolu. Amsterdamu, Rimu, Benetkah, na Dunaju in v Ljubljani. Tone Mihelič GLAS IZ BORŠTA Bodimo složni in enotni) Ob ljudskem štetju mi je neki tukajšnji domačin prinesel tiskovine za ljudsko štetje s prošnjo, da bi mu spopolnil vprašalno polo. Ko je mož odšel, sem pregledal prinešene tiskovine in opazil, da je navodilo za spopolnitev vprašalne pole v italijanskem namesto v slovenskem jeziku. »To so posledice komunističnega nauka«, sem vzkliknil z grenkobo v srcu. To sta prinesli »fra-tellanza« in »interna,zionala«, da postajajo naši ljudje nevede Italijani, ker po komunističnem nauku je vseeno, če je kdo zapisan za Italijana ali Slovenca. Saj je v moji navzočnosti slovenskih staršev sin - komunist izjavil, da on ni ne Slovenec ne Italijan, ampak ie komunist in je to trdovratno trdil in ostal pri svoji izjavi tudi na protest in opomin, da je ta njegova miselnost napačna ter nespametna in 'bedasta. Nekdo drugi pa je v javnem govoru rekel, da materin jezik je dr.. . Ko je bil zaradi te grozne, nezaslišane žalitve materinega jezika okiregan in osramočen, je svojo nepremišljeno izjavo obžaloval in slovesno preklical. 'Nekdanji ljudskošolski učitelji so s pomočjo nekaterih narodnih na- Koncert operne glasbe Glasbena matica v Trstu je povabila tri operne soliste iz Ljubljane: sopranistko Vilmo Bukovčevo, mezzosopranistko Elzo Karlovčevo in tenorista Mira Brajnika, ki so ob klavirskem spremljevanju dr. Gojmirja Demšarja peli operne a-rije Čajkovskega, Hatzeja, Rimski-Korsakova, dr. Švare, Saint-Saen-sa, Musorgskega, Puccinija, Verdija, Ponchiellija in Giordana. Karlovčeva in Bukovčeva sta peli še duet iz »Pikove dame« Čajkovskega; z Brajnikom pa je Karlovčeva pela še duet iz »Boris Godunova«. Karlovčevo poznamo kot izvrstno operno pevko, ki žanje vselej mnogo priznanja. Toplina njenega altovsko barvanega in temeljito šolanega glasu ogreje poslušalca. Vilma Bukovčeva je razen drugih arij pela arijo Kleopatre iz i-stoimenske opere tržaškega .rojaka in opernega dirigenta dr. Danila Švare. Moderna glasba te vrste stavi na izvaijalca ne le glasovno tehnične, marveč predvsem muzikalne zahteve, ki so za vsakega pevca preizkusni kamen, tako z interval-no-intonacijsko, modulatorno in po-sebe še predavalno izahtevo. Pevka je glasovno in muzikalno inteligentno posrečeno rešila svojo težavno vlogo in bi jo bila še bolje, če bi se klavirski spremljevalec u-mel podrediti brezpogojno svoji odgovorni vlogi, ki mora odmakniti pozornost težavam lastnega parta in predvsem podpirati polet solista pri njegovem poustvarjanju u-metnine ter mu na ta način nuditi individualno interpretacijsko sproščenost. Isti zadržek je vplival tudi na izvajanje mladega in nadebudnega tenorista Mira Brajnika, ki nas je presenetil s svojim izredno lepim in vzorno šolanim glasom. Vse tri soliste je občinstvo sprejelo s toplico in izražalo svoje navdušenje z obilnim ploskanjem. Pevci so dodali na željo poslušalcev še nekaj pesmi. — n prednjakov ustanavljali po naših vaseh in krajih prosvetna društva z narodnimi čitalnicami in pevskimi zbori, in 'Sicer: Na Koprščini: v Kopru društvo »Zvezda«, v Bertokih »Samo«, v Pobegih »Ilirija«,’ pri Cežarjih »Volarič«, pri Sv. Antonu »Svoboda«, v Marezigah »Neodvisnost«, v Tur-škah »Straža«, v Kubedu »Skala« v Dekanih »Zrinjski«, v Tinjanu »Pevski zbor«, na Sr. Škofijah »Slovenija«, na Sp. Škofijah »Istrski grmič«, na Plavjah »Straža«, pri O-rehu »Pevski zbor«, v Ospu »Domovina« iin na Beki »Lilija«. Na Tržaškem: v Dolini »Vodnik«, v Boljuncu »Prešeren«, v Borštu »Slovenec«, v Ricmanjih »Slavec«, pi^i Sv. Mariji Magdaleni »Slava«, v Skednju »Velesila«, pri Sv. Jakobu »Ilirija«, v Barkovljah »Jadran«, v Rojanu »Zora«, pri Sv. Ivanu »Gospodarsko društvo Narodni d o m « , na Proseku »Hajdrih«, na Opčinah »Zvon« in v Bazovici »Lipa«. Kaj pa danes? Kje so fraši učitelji? Da se je vsepovsod vzbujala trdna narodna zavest, tega ni potrebno še posebe poudarjati; saj smo vsi vedeli, da »Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!« iNaše ljudstvo se je popolnoma -zavedalo svojega slovenskega rojstva in pokolenja ter bilo na !o svojo zavednost tudi ponosno; z druge strani pa ni gojilo nasprot-s-tva ali celo sovraštva do svojih sodeželanov Italijanov. V sili in potrebi smo si pomagali ter se kakor bratje in sestre radi imeli. Res je, da .ie včasih od italijanske strani padla nepremišljena in iz preproste navade izrečena besedica »ščavo«. Ko smo jim dopovedovali, da je ta beseda za nas žaljiva, so se je počasi popolnoma odvadili. Bila je med nami prava in resnima »fra-tellanza«; pravo bratstvo je vladalo med nami, katerega so priznali :n prikazovali vsi pošteni Italijani. Sedaj pa moramo s krvavečim srcem in silno, neizmerno žalost]a gledati, kako so se nekateri nekdanji naši narodni prvobori-telji pustili zapeljati od nesramnih in neznačajnih koristolovce v-koritar jev. Kako lepo je bilo tedaj, ko smo primorski Slovenci korakali v e-notni fronti pod okriljem naše vihrajoče trobojnice brez liberalizma, brez klerikalizma in brez komunizma! Bili smo vsi eno, t.-j. napredni primorski Slovenci! Žalostno dejstvo je, da zaradi te nesmiselne razprtije trpi tudi naše gospodarstvo. Preteklo nedeljo sem bil v Bor-šlu, kamor sem vselej rad zahajal, ker sem spoznal slogo, emotnostni napredek ondotnih mož veljakov. Sedaj pa žalibog je vse v razsulu in to, kakor sem bil informiran, po krivdi zaslepljenosti onih mož, ki so cd domačinov bili cenjeni kakor razumniki kremenitega značaja. Proč z razprtijo in bodimo složni in enotni, t. j. napredni Slovenci. Vsakdo naj po svoji moči in možnosti pomaga pri tej narodni gradnji. J. B. BRANISLAV NUŠIČ: „Bospa ministrica" Srbski komediograf Branislav Nu-šič ni neznan tržaški gledališki publiki. S komedijama »Sumljiva oseba« in »Pokojnik«, ki ju je Slovensko narodno gledališče že -predvajalo z velikim uspehom v Trstu, si je 'Nušič utrl pot med nami, tako da ga ni treba posebe predstavljati naši javnosti. »Gospo ministrico« je naša publika pričakovala z upravičeno radovednostjo. Nušič je s prefinjeno ironijo prikazal srbske malomeščanske ->prili-ke Obrenovičevega Beograda. Čeprav se dejanje dogaja izključno v okviru družine politikanta Sime Popoviča, se tudi v tako omejenem krogu lepo zgoščeno zrcali zunanji tok grajanega življenja. Popovičeva žena Živka je našla v Nadi Gab-rijelčičevi posrečena podoživljajočo umetnico, ki je dala svojemu liku vso komično resnobnost, ki pritiče gospe ministrici Popovičevi. Gabrijelčičeva je prav posebno prevzela publiko s svojim zaključnim nastopom. Joško Lukeš v vlogi zeta Cede -Uroševiča in Mo-■dest Sancin kot ujec Vasa sta bila dobra partnerja gospe ministrice, vendar bi mogel Lukeš podati svojo vlogo v sporu s taščo bolj jezi-vo-odločno. Zlata Rodoškova kot sin Raka je bila dobra; ali nima SNG za take vloge na razpolago mlajših moških moči? Rado Nakr&t kot sekretar ministrstva zunanjih zadev dr. Ninkovič in Ernest Zega kot usnjar Rista Todorovič sta prav posrečeno in tipično odigrala svojo vlogo; manjša afektiranost pa bi Ninkovičev Jik morda bolje označila! Silvij Kobal je imel v Peri Ka-leniču hvaležno vlogo. Tudi ostali so primerno pripomogli k uspehu veseloigre. Igro je spretno režiral Ljudevit Crnobori in insceniral Jože Cesar. Kmet v Jugoslaviji Tito v svojem socialističnem načrtu še vedno predvideva popoln zlom svobodnega kmeta. Dobro se zaveda, da mu je samostojen km.n edina učinkovita ovira na poti do popolne socializacije države. Ce Do kmeta strl, bo dosegel svoje cilje tudi brez kremeljske pomoči. V tej luči moramo gledati in presojati vse najTrovejše ukrepe na gospodarskem polju. Vse ugodnosti in olajšave, ki so bile morda vpeljane v korist delavcem, so šle na račun malega in srednjega svobodnega kmeta. Ves tiskovni aparat, ki je izključno v’ službi partije, si je zadel nalogo, da bo kmeta strl. Dnevno časopisje neutrudno prikazuje kmeta kot oder-uha in kapitalista, k-i ne privošči delavcu poštenega koščka kruha. To pa zato, ker se kmet u-pira, da bi znižal ceno svojemu blagu prav v času, ko so vsi industrijski proizvodi strahovito porasli. Namen je jasen! Kmeta mora za vsako ceno streti! Ker ga režim direktno ni mogel, zato hoče naščuvati proti njemu delavca, ki je najprimernejši sloj za komunistič- Novačanov večer v Nabrežini SDZ v Nabrežini priredi v torek dne 18. t. m. ob 20. uri Novačanov večer v društvenih prostorih v Makovčevi hiši. O umetniški osebnosti pokojnega pesnika in pisatelja dr. Antona Novačana bo predaval g. prof. dr. Josip Birsa. Sledile bodo recitacije iz Novačanovih del. Vabljeni! no rovarjenje. Delavec v svoji kratkovidnosti najprej nasede in rre more spoznati groba prevare. Vidi, da so cene proizvodov njegovega dela porasle, in se ne vpraša, zakaj ni porasla sorazmerno še njegova plača, ampak se naščuvan od prikritih partijskih agentov neusmiljeno zaganja v kmeta, ki noče, ker pač ne more, znižati cene svojih pridelkov. Ce bi se kmet in delavec združila, bi bil ves titovski napor zaman in bi se razmere uredile v splošno korist delavca iin kmeta. Podoravanje starih rastlin koristi plodnosti zemlje Poljedelski strokovnjak na michiganskem državnem kolegiju, Charles Shick, svetuje podoravanje lanskoletnih rastlin, namesto da bi jih sežigali, češ da to oplodi zemljo in preprečuje razpadanje in razjedanje zemlje. Čeprav se- smatra, da je lažji način za odstranitev razpadlih rastlinskih ostankov sežiga-, nje, se s tem odstrani tudi plodite-)je zemlje in zaradi tega to ni dober način. Ce sežigamo rastline na površju, ne ustavimo rasti ljuljke, ker so semena že v zemlji, in ko odstranimo travo, postane ljuljka še močnejša. Pri sežiganju uničujemo namreč mnogo rastlinskih snovi, za katere je škoda, da propadejo. Odstranitev razpadajočih organskih snovi na strmih obronkih povzroča dostikrat celo erozijo zemlje. Sežiganje preostalih rastlin škoduje tudi pogozdovanju, ker ogenj včasih uničuje mlada drevesca, večja Pa rani- Propada -tudi hrana -n zavetišče divjačine in dostikrat ; > uniči tudi mlade fazane, kune in druge mladiče. XI TČ c TI c T P 7 Z VC F p n A v n d i i S i K Z r Sl |*3 JLV 13 ^—J 1 \ SEJA OBČINSKtGA SVhTA V NABktŽINI Tržaški Slovenci za poplavijence v Italiji Tudi pretekli ponedeljek je bil več izdatkov: družbi SEL VEG • bo Kralj po-nabiralne zapisnik zadnje seje brez pripombe soglasno sprejet. Takoj nato je župan g. dai' potočilo o uspenu a-Keije za poplavijence. Prejšnji to-,r.ek dne 4. t. m. je spremljal župan vse nabrano blago v Padovo oziroma v Kov igo, kjer je bilo odda.10 v državni center za pomoč poplav-Ijencem z zeljo, naj se to blago razdeli prebivalcem najcolj prizadete občine Cavarzela. Nabrano oziroma nakupljeno s prispevki v denarju je biio sledeče blagot 660 kosov moške obleke, 146 ženske obleke, 1083 kosov raznega perila. 308 parov nogavic, 136 parov cev,.e v, Idi kosov rokavic, klobuke,', ovratnic itd. ter 235 novih ■> dej. Zupan Kralj se je zahvalil vsem darovalcem in sporočil, da je odbor, ki je bil v ta namen izvoljen, zaključil svoje delo in da bo morebitne nove prispevke nabiral odbor oočinike podporne ustanove. Nato je župan prečita! pismo komisije izvedencev za občinske kamnolome, s katerim je ta komisija podala ostavko kot protest, ker ni občinski svet upošteval predlogov te komisije v zadevi najemnine kantj noloma Marangon. Občinski svet je ostavko vzel na znanje. Prešlo se je nato na poročilo o proračunu za leto 1952. Odoomik Terčon je že v začetku omenil, da so dohodki ostali skoro enaki kot za letošnje leto, ne pa. tako stroški, ki so se zaradi novih nalog, ki jih ima občinska uprava, zelo r.višali. Skupni dohodki so predvideni na 30,580.672 lir. Izdatki pa so dosegli vsoto 54,892.982 lir, tako da znaša primanjkljaj za prihodnje le* to 24,312.310 lir. Da je prišlo do takega primanjkljaja, so kriva vedno večja torej mena, ki jih mora občina prevzeti. V programu je načrt gradnje več občinskih poslopij, kakor ambula-toriji ter šoli v Sempolaju in Nabrežini; vse to bo treba primerno o-premiti, za kar bo šlo več milijonov. Po novem pravilniku občinskih uslužbencev bodo nekaterim povišane plače, .kar bo spet novo breme za občino. Več občinskih uradov, večje cene drv in premoga, vse to je -tudi vplivalo na večje izdatke. Javna razsvetljava se je letos razširila na osem vasi v občini, kar spet povzroča 'pol milijona Manica Homanoun v Trstu Naliterarnem večeru, .ki bo 20. decembra ob 20,30 v Gregorčičevi dvorani na Rimski cesti št. 15, bo dr. J. Kosovel govoril o književnem delu Vide Jerajeve, Anice Cernejeve, Manice Komanove in Mire Puceve. Po predavanju bosta Manica Romanova in Mira Pucova čitali iz izbora svojih del. morala .pa občina prispevati za red-; 10 vzdrževanje nove električne napeljave po pogodbi 432.600 lir letno. Skoro dva milijona je več izda kov za uslužbence v šolah in vrtcih, in .to zaradi višjih plač. Skoro dva milijona mora občina plačati za .bolnišnice; ta .znesek ni nikoli .povrnjen. Skoro enako vsoto plača na račun drugih, ki pa le počasi vračajo občini to vsoto. Izredni izdatek, vključen v proračun, je tudi vsota 1’200.000 lir za popravo poti, poškodovanih po zavezniških četah. Vsi ti in še drugi večji izdatki so vplivali tako pasivno na občinski proračun. V sledečo razpravo je poseglo več svetovalcev ter po raznih pojasnilih od strani tajnika in odbornikov je bil proračun soglasno sprejet. Prilike v Svetem Križu Za nekaj moramo biti hvaležni mi Križani, zlasti naše gospodinje, naši občinski upravi! Gre za razširitev vodne napel.a. e in za napravo več ,pip v vasi, tako da ni treba -hoditi iz enega v drugi konec vati po vodo. S tem da so naplavili rezervoar na Sv. Primožu, ima voda večji pritisk in je z vodo preskrbljen tudi gornji del vasi, krmo r do sedaj ni bilo 'vode, Zatadi tega -so si 'tudi skoro vsi lastniki hiš napeljali vodo na dom. Se nekaj je zelo perečega v naši vasi. Naše pobi so lake, 'kakor na kakšni gmajni! Tako slabih in raz-oranih ne dobite v nobeni vasi STO-ja. Pot, ki vodi s ceste Pro-sek-Nabrežina pri Križišču če.z trg in pri- Kalu v Nabrežino, bi morali uravnati in razširiti, tako da bi'mogla po njej voziti razna vozila skozi vas. Pot iz gozdiča (»boške ta.«) k Sv. Roku bi morali tudi razširiti in razne zidove v vasi popraviti! Seveda bi bilo treta glavne poti tudi asfaltirati.- Naše poti so zares prava sramota za vas in vso tržaško občino. Ce se je potrosilo toliko denarja za igrišče, ki čaka menda sodni dan, da bp končano, bi lahko potrosili nekaj denarja tudi za popravo naših poT. kar bi bilo v veliko, korist za vso našo vas. Tržaška občina ima denar iza moderniziranje mesta, čemur ne 'nasprotujemo, morala pa bi ga imeti tudi .za najnujnejša dela v naši vasi, saj tudi mi plačujemo davek tržaški občini! Se1 nekaj je, kar odbija Tržačane od naše vasi, in sicer to,, da naši gostilničarji vse preveč posnemajta sv. Janeza Krstnika; mesto da . bi točili pravo -domače viro, katero' je letos dobro, ga na žalost mešajo 7. brljuzgo. Ce že ne morejo prodati brez brljuzge, naj jo točijo samo za tiste, tki jo želijo! S tem da točijo tako vino, sramotijo naše vinogradnike in našo vas, katera je bila glede dobrega vina vedno na dobrem glasu. Zato bodite pometni in točite dobro 'vino! S .tem bos.te pridobili na ugledu vi in tudi kriško vino. Križan Pismo z Vidalijevcem prede v zadnjih mesecih zelo trda. .Slovenski del Vidalijeve podružnice italijanske komunistične partije se lomi in kr-na na vsevi -koncih in krajih. Mladina je odpovedala na vsej črti in niti plesi niti športna igrišča srpar-jev je več ne zanimajo. Stara garda pa je doživela toliko trpkih razočaranj, da je njena nekdanja gorečnost .nevarno povodenela. Slovenski del kominformistične partije je predstavljal za Vidalija levji delež moči in oblastnosti. Nič čudnega, italijanski šovinistični kapitalizem je v prvi vrsti dušil Slovence, ker so Slovenci. Medtem ko so slovenski delavci pod nekdanjo avstrijsko upravo našli oporo v slovenskih narodnih in delavskih strokovnih organizacijah ter tvorili hrbtenico narodno in socialno zavednega slovenskega življa v Trstu in okolici, je po zadnj-i vojni zaradi fašističnega razdejanja nastala v slovenskih vrstah globoka vrzel. To prazinino so špekulantsko izrabili takrat še združeni revolucionarni zaslužkarji in se s prevaro :n goljufijo polastili slovenskega delovnega ljudstva s parolo, da ga branijo pred italijanskimi šovinističnimi izkoriščevalci. 2e hitro po uveljavljenju komunistične oblasti v Jugoslaviji pa je slovensko delavstvo spoznalo, kakšne vrste blagoslovov prinašajo samozvani »rešitelji« delavskega sloja. Igralskemu talentu Vidalija ni bilo težko po kominformistični resoluciji zlonamerno .speljati slovenskega delavca v zmoto, da je to, kar vidi na lastne oči pred samim pragom Titove Jugoslavije, potvorba in laž, da pa vlada v 4000 km Rusiji pravi v Cesta Sempolaj-Slivno STO se more zares ponašati z omrežjem lepih cest! Prav zaradi ■tega si presenečen, >ko zaideš po nekaterih podeželskih vaseh na zares obupne ceste, ki so prava nevarnost ,za pešca in kolesarja, da .sploh ne govorimo o avtomobilskem prometu. Med take slabe ceste spada tudi cesta, ki veže Slivno s Sempola-jem! Večkrat so se prebivalci obeh vasi že obrnili na občino Devin-Na-brelina s prošnjo, naj bi se vendarle določila potrebna vsota za popravo ceste. Čeprav bi v to svrj ho -zadostovala majhna vsota denarja, so bile doslej vse naše prošnje zaman. .Prav tako bi bilo treba .urediti cesto, ki veže Slivno 'Z Nabrežino. Cesta je bila pred kratkim pasu". 7, gruščem in na'.o pozabljena. Pešci in kolesarji so si po grušču na obeh straneh ce-ste že napravili p<>-trebno stezo, ki jo sedaj deževje izpira in poglablja. /Ali res ni mogoče 7. valjarjem zravnati pravočasno pot, da ne bo treba ceste znova zasipati, če že ne celo popravljati?! šala je, kaj je v tem času napravil za odpravo krivic, ki jih trpe Slo-) venci na Tržaškem in v Italiji. Tu pa »Primorski« ni našel odgovora... Naštevanje izjav in člankov A-leša Baeblerja iz časov mirovne konference v tem primeru ni umestno. Takrat se je jugoslovanska delegacija, in z njo Baebler, zavzemala za priključitev zadevnih o-emelj k Jugoslaviji.. Te aktivnosti ji. n nihšče ne mara od rek K. Teda v našem primeru je važnejše, kaj -o vsi ti politiki napravili potem, ko svojih maksimalnih zahtev niso mogli uresničiti. Rezultati kažejo, da niso posvetili prav nobene pažnje primerni mednarodnopravni in pogodbeno predvideni u-činkoviti zaščiti Slovencev, ki so ostali Izven matičnega ozemlja. Pri tem mislimo n. pr. na nekaj takega, 'kakor je dosegla na primer zelo slaba Avstrija za Južno Tirolsko. Koliko pozornosti so posvetili sestavi začasnega Tržaškega statu-r ta, nam pa kaže prav njegovo današnje izigravanje in naše v njem kaj skromno zajamčene pravice. Dve leti »Primorski dnevnik« se je preteklo nedeljo spodtaknil ob uvodnik »Demokracije«. Poudarja, kako se je 'Aleš Baebler odlikoval v partizanski borbi, kako se je zavzemal tr.a Primorje itd. Vse to so stvari, ki mu jih nihče ni odrekal! Toda »Demokracija« se je ustavila pri zadnjih dveh letih, ko je bil Bae-bler član Varnostnega sveta, vpra- »Primorski dnevnik« bi napravil bolje, če bi pojasnil te stvari, ne pa da se stalno vrača na svoje partizanstvo. Hvaležni mu bomo torej, če nam pojasni, kaj vse je v teh dveh letih napravil Baebler v Varnostnem svetu za »ohranitev svobodnega Tržaškega ozemlja«, .ki se je vsaj od nedelje sem, po dveh letih »neposrednih pogajanj z Italijo« zopet znašlo v pisanem programu tukajšnje Osvobodilne fronte. 'oddaljeni boljševiški pravcati raj. Ko je bil Togliatti primoran, da zabrenka na nacionalistične italijanske strune, če hoče, da bo »ljudska demokracija« zavladala tudi v Italiji, pod njegovim poveljstvom seveda, je moral tudi Vidal.i uglasiti svojo frulo na te strune. Akordov Pajette in drugih kominformi-stičnih godcev slovenski delavec ni preslišal, čeprav se je slovenski aktivistični repek na vse pretege trudil, da bi .prevpil Togliattijevo brenkanje. Slovenski delavci Tel, SS=>S32 U P & F? N A UL. ROMA 19 ZLATARNA Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje Mizarji I kmetovalci | podjetniki m TEL. 90441 CALEA Visi. R S T Sonnlno, 3 4 VELIKA 1 Z B 1 R A , PO ZARES KONKURENČNIH CENAH '. LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE. Pred.no se odločite za nabaoe obiščite naflOffizzim del corso TRST, Corso I - Borzni trg (Piazza detla Borsa) __________________DEŽJIH PLAŠČEV POVRSniKDU L O D E R - o o EftSOISTS GMBMRSIMES hiajoečja izbira po najugodnejših cenah KaSBIHRSTtf0 HB.HSK15 Lepa izbira krznenih plaščev <•vratnikov, srebrnih, platinastih ter drugih lisic Razne kože za okras plaščev - CENE ZELO UGODNE ! TRST - Ulica S, Lazzaro št. 13-1. Telef. 56-58 P©ETBarsan©e T v R D K A in limone CIIRUS pošiBja EKSPRESNO —■■—---—— v JUGOSLAVIJO IMPORT-EXPORT GoEJevšček Aleksander TRST - l?ia Torrebianca 27 - Tel. 24467 Geometer Sergej Sancin z uradom v Skednju, ulica di Servola 91, je dvoril pomožno pisarno v ul. Commerciale 3-II. Stranke sprejema v popoldanskih urah. Tel. 59-39. ANGLEŠČINO, FRANCOŠČINO in NEMŠČINO poučuje v Trstu profesorica s perfektnim znanjem jezika. — Cena zmerna. Pride tudi na dom. Ponudbe pod »Pouk«. DAJEM INSTRUKCIJE iz matematike (prihajam na dom). Trst, tel. 92-1-89. ISCE SE VAJENEC za trgovino jestvin. Naslov pri upravi lista. II <6* Zvesta svoji tradiciji poklanja TVRDKA UNIVERSALTECNICA ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9 - 12 in od 17 - 19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 25597 M pri nabavi katerega koli električnega aparata za gospodinjstva šivalnega stroja ali radioaparata zabojček s srečko STOCBC s katero se kupec vrhu tega udeležuje se srečolova, ki obsega bogate nagrade RAD 10APARATOV - ELEKTRIČNIH PRALN1KOV - LIČ1LCEV PARKETOV SRKALCEV PRAHU - ELEKTRIČNIH štedilnikov in šivalnih strojev Prodaja na obroke pod najugodnejšim! pogoji samo pri UNIVERSALTECNICA CORSO GARIBALDI VIA UELLMSTRIA N°-I5 TVRDKA SUDEXPORT pošilja o najkrajšem času DARILME PAKETE oseh Drst o Jugoslavijo. Pošiljamo na tisoče paketoo mesečno naročenih po naših prijateljih o Ameriki in o drugih krajih sneta. Blago je garantirano prvorazredno CE~hE IsAJNIŽJh E. JOSIPOVIČ - Trst, via Mazzini 15-1 ■ Tel. 24181, 29852