Knjižnica sp ZA5AVC 2011 352(497.12 Zagorje ob Savi) 0100518,3 COBISS o ■ hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radece INFORMACIJSKE REŠITVE I ji TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje = ®=3S Poiščite več informacij na WWW.rSn.SI www.boledna.tom tel.: 03/5419-715 Številka 3, letnik 22, 03. 02. 2011, cena: 1,50 EUR Knjznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19, Trbovlje 1420 \ f ■ i saamm ■ 1 a Em© b@Uln)(£© ijjunmiffl Pisateljski par iz Loke Potrebujete dodaten zaslužek? Iščemo: Ambiciozne in prodorne ženske in moške za trženje oglasnega prostora v ZASAVCU. Če vas zanima dobro plačano delo, pišite na: zasavc@grafika-gracer.si ali pokličite 031 822 533. Udeleženci v Podčetrtku vmmsmo> ea duh niionui vj Zmagovalka v kategoriji do 12 let Športnega društva Speed Trbovlje, Neža Murn. Tako kot v skupinah do deset in do dvanajst let, je tudi v kategoriji do šestnajst let zmaga ostala v rokah slovenskega tekmovalca. Tretje mesto sta si delila tekmovalka iz radeškega kluba Danaja Knez in hrvaški tekmovalec Nikola Kuči-na. Drugo mesto je pripadlo tekmovalcu iz Rijeke I vor ju Iliču, prvo mesto pa je zasluženo zasedel igralec BK Pišece, Klemen Kos. V moški konkurenci sta se v finalnem dvoboju pomerila dva izmed najvišje rangiranih igralcev evropske kakovostne lestvice, četrtouvrščeni Madžar Laszlo Racz in pe-touvrščeni Miha Avberšek. V tesnem dvoboju, polnem izjemnih potez, je svojo premoč dokazal slovenski tekmovalec Miha Avberšek. Tretje mesto sta si razdelila Robi Titovšek, član radeškega kluba ter hrvaški igralec Mi šel Mihetec. V ženskem delu turnirja so se v polfinale uvrstile igralke Poljske in Slovenije. Slovenki sta v polfinalnih bojih ugnali Poljakinji in se nato pomerili med seboj. V napetem slovenskem finalu je tekmovalka radeškega kluba Jasmina Keber nadgradila izjemno predstavo in ugnala Ljubljančanko Heleno Halas. Obe igralki sta navdušili z raznovrstno in izjemno hitro igro, ki pomeni izredno lep obet za nadaljevanje sezone. V seniorski konkurenci je zmagovalec turnirja postal Hrvat Damir Ilič, ki je s svojo igro ugnal drugo uvrščenega igralca madžarske Tamasa Dozsa. Tretje mesto pa sta si delila Gabor Revesz, predstavnik Madžarske, ter igralec iz Srbije Vladan Jovičič. Vzdušje je bilo kljub tekmovalnosti prijetno in prijateljsko, igralci so prikazali resnično dobro in zanimivo igro. Kar pa je najslajše, konec dneva je večina na j višjih odličij ostala doma. Speed Trbovlje Mladi zastavonoše II I I I II/ ^ Terme©! V Podčetrtku je pod okriljem Speed badminton zveze Slovenije v januarju potekalo odprto prvenstvo Slovenije v speed badmintonu. Qrvi letošnji turnir na najvišji mednarodni ravni je v F Podčetrtek privabil skoraj sto odraslih igralcev in igralk ter otrok. Turnirja so se udeležili predstavniki 7 držav in sicer iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Poljske, Ukrajine, Nemčije ter Madžarske. Gledalce in opazovalce so navdušili kakovostni dvoboji, v katerih so se izkazali tako igralci kot tudi igralke. Še posebej so bili navdušeni nad tekmovalci v kategorijah otrok do deset, dvanajst ter šestnajst let. V skupini otrok do 10 let so se med seboj pomerili člani Športnega društva Speed Trbovlje. Prikazali so res izjemno igro ter si vsi prislužili pohvale. Na koncu sta si tretje mesto delila Žiga Šenkiš in Blaž Hodej, drugo mesto je zasedel David Gojkovič, zmaga pa je pripadla Janu Vrtačniku. Tudi v skupini do dvanajst let so bili odlični in prikazali izredno igro. Tretje mesto sta si delila Štojan Kuhar, član Športnega društva Speed Trbovlje ter Jaša Rop, član radeškega kluba. Drugo mesto je pripadlo hrvaškemu tekmovalcu Brunu Grofelniku, zmago pa si je prepričljivo prislužila članica Zmagovalci v kategoriji do 10 let vsi člani trboveljskega slika kluba Uvodnik Morate prebrati: Nič o invauDiH brez invauDov Gnumova pmznama in PLaitere IzBRani najBOLJŠi športriki 2010 na ETV Irtervju: Zona Tavčan in Alojz Rebulb 14 MonoGRapua HnasTniua Miaoi v/eter Prekitiurje Simona Tanšica Podelitev Štilčkov za 2010 Špegu: MaRIJELa lEBinGER 23 24 26 PRuavmca za saLamuaDo 39 Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Ranči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mailurednica:hruski@siol.net,E-mail:zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. JU "7akorakali smo v najkrajši me-Z-sec v letu in pregurali tudi dan brez cigarete, zato se lahko posvečamo kulturi in vsemu, kar v to zvrst paše. Nekulturno se te dni vede samo nebo nad nami, ki se je odločilo, da bo hudo oblačno in megla leze v pljuča ter mraz v kosti. Kdo bi verjel, da je pri minus deset ob jasnem in sončnem dnevu manj mraza kot ob duhamornem okoli nule. Depresija je na pohodu, ne le prehladi. Kaj nam pa v takem dnevu drugega še preostane, kot toplo in razsvetljeno nakupovalno središče - majhno ali veliko, saj je vseeno, samo da je raznobarvno in da ponuja veliko možnosti, ki jih, roko na srce, ne moremo izkoristiti. Saj, penzija je bila, tako kot je do sedaj (še) vsak mesec, ampak dobili boste pa zanjo manj mesa in kruha in še česa, da o vitaminih ne razglabljam. Še sreča, da so kulturne prireditve v tem mesecu brezplačne in da so po slavnostnih prireditvah možne tudi družabnosti za pod zob in na zob. V Zasavju se še vedno potegujemo za obstanek porodnišnice in tudi za čistejše okolje, le da so glasovi nekam obledeli. Le kaj nam pomagajo podpisi in protesti, ko nam pa, sicer v celofan zavito in na moč umno, dajo vedeti, da bo tako, kot bodo tam zgoraj rekli. Da ne bo pomote, ne komandira Bog, ampak mali veliki bogovi naši. Pa kje so bili takrat, ko se je pamet delila? Prav nihče je ni bil deležen, ne od države in ne od cerkve. Vsi po vrsti veselo žagajo veje, na katerih sedijo in, ja, najprej je ob takem žaganju treba oklestiti veje in vejice in sem spadajo mali ljudje. Zdaj so na vrsti malo debelejše veje in na koncu takole približno tričetrt debla. Temu lahko rečemo zimska in spomladanska rez. Vsak vrtnar verjame, da se bo obrezano drevje na spomlad pomladilo in veselo pognalo lepe zelene poganjke. Ja, pa ja, male tajkunčke in menedžerje, ki jemljejo tam, kjer ni in dajejo - hm, sebi in svojim in se pri tem še malo ne počutijo krive ali bog ne daj nepoštene. Sicer pa, čisto prav nam je, saj se še okoli navadnega žegna ne moremo zmeniti med sabo, takoj rabimo razsodnika z višje instance in ga dobimo in ga grdo plačamo in s tem zapravimo še edino bogastvo, ki ga imamo (ali pa tudi ne) kulturo in med to spada tudi medsebojna ljubezen in razumevanje, pa naj bodo valentinčki še tako zahodnjaški, vsaj ljubezen častijo... % Urednica Marta iF ( Naslednja številka ZASAVCA izide 17.02. 2011 ~) Naslovnica: Sara Kovač - članica PŠ Urška Zagorje Slika: Dragica Kotnik Naša bodočnost/Razmišljanje Z3 3V Naša bodočnost Ofroct &o teme// c/ruž/e i/i $o/ ze/ru/e\ 18.01.2011 Martina Rotar, Novi dom 12, Hrastnik - hči Lara Mlinar Anita Molka, Črni potok 17b, Litija - Matevž Peterlin 20.01.2011 Sanja Jovanovič, Šuštarjeva kolonija 27, Trbovlje - sin Sergej Mudrinič Jerica Borštnar, Cesta Tončke Čeč 89, Trbovlje -hči Valerija Fotivec 21.01.2011 Julita Osredkar, Trg revolucije 4, Trbovlje - sin Žiga Hudarin 24.01.2011 Sandra Dekovič, Trg svobode 32, Trbovlje - hči Lana Naraglav Polona Napret, Škofja vas 46 A, Celje - hči Nina Požin 25.01.2011 Mersida Mujkič, Cesta zmage 24, Zagorje - sin Allan Mujkič 27.01.2011 Olga Kukoviča, Pečarjeva ulica 14, Zagorje - hči Ella Mateja Hrovat, Kolonija 1. maja 15, Trbovlje - hči Anamarija Drnovšek Monika Kreča, Jevšnikova ulica 12, Kisovec - hči Lucija Smrkolj 28.01.2011 Erika Gajser, Rovišče 15, Sava, Zagorje - sin Matic Bizjak 29.01.2011 Renata Omahen, Prnovše 14, Radeče - hči Ema Požun Polona Vukovič, Klek 19A, Trbovlje - hči Ana Štrbac 31.01.2011 Verica Madžarevič, Koželjskega ulica 5, Velenje - hči Sonja Jašič Urška Kos, Medijske Toplice 27, Izlake - sin Matic Renko Iskrene čestitke! Kdo smo in... Oči so mi nekakšno okno, skozi katerega lahko zdrsnem v človeka. Potopljena v globini pogleda zlahka ločim iskrenost od neiskrenosti. Oči povedo vse o človeku: izmikajoč, negotov, boječ pogled ali predrzen in hinavski. Iskreni ljudje gledajo odločno in naravnost, zenice se jim svetijo v njih zrcalita poštenje in odkritost. O, saj znajo gledati in lagati! Pa še kako! Vendar se tam nekje v ozadju očesa skriva senca laži in neiskrenosti. Kot naši politiki, ko obljubljajo takrat, ko potrebujejo glasove, vedoč, da obljub ne bodo nikoli izpolnili. Pa razni tajkuni in kvazi dobrotniki z vezami in dobrimi plačami. Pa cerkev - vedno nas je učila iskrenosti, poštenosti - je tudi ona podlegla splošnemu trendu? Ali pa smo mi tisti, ki smo zapirali oči pred.....o ne bom, mogoče se bo kdo spotaknil, pa tudi oreol rumenega (?) tiska nam čisto nič ne paše. Čeprav rumenemu tisku radi pripisujemo marsikaj, velikokrat pove resnice, ki si jih drugi ne upajo. Pisanje anonimnih pisem je prav tako skrivanje pogleda. Onemogočanje, da vidiš kaj se v resnici skriva za tem... Povej mi, kaj misliš in v oči me poglej!!!! Skupaj bova ugotovila, kdo ima prav in zakaj. Mislim, da vam ne bom povedala nič novega, če vas spomnim, da v našem časopisu delamo entuziasti, ki imamo radi Zasavje. S skromnimi sredstvi, večinoma zastonjskim delom, brez možnosti, da bi zaposlili strokovnjake, kajti strokovnjaki so dragi! Če bi naše zasavske občine želele, da najstarejši zasavski časopis obstaja, napreduje in deluje v cilju še bolj KVALITETNEGA informiranja, bi se lahko vključile in nam skupaj pomagale dobiti opremo in prave ljudi. Zasavje in Zasavc si to zaslužita. In tudi tisti, ki radi uporabljajo besede za anonimna pisanja, bi lahko v svoji vnemi bili toliko pošteni, da se ne bi skrivali v anonimnosti, temveč pokazali dobro voljo in ponudili svojo pomoč. V Zasavju je marsikaj narobe, predvsem pa miselnost nekaterih posameznikov, tistih na položajih ali pa ne...Nihče ni cepljen proti temu. Recimo bobu bob, kot je v izjavi leta izrekel Ciril Ribičič. »Izjava »Če se pošalim, bi rekel, da bi včasih z žrebom dobili boljšo sestavo državnih organov, kot pa jo dobimo z volitvami,«je prejela 3.844 glasov, kar je 500 glasov več od drugouvrščene. Poleg dvanajstega boba leta so na prireditvi v SNG Maribor podelili tudi priznanje Bobu blog za najboljšo izjavo avtorja bloga, ki jo je ta v letu 2010 zapisal v svojem Večerovem blogu oziroma spletnem dnevniškem zapisu. Nagrado je prejela blogerka Saby, in sicer za izjavo: »Pravijo, da si zdravja ne moremo kupiti. Res je. Lahko pa si kupimo zdravljenje.« Za Bobu blog so prejeli 15.461 glasov, od česar jih je zmagovalna izjava prejela 6.061.« (AAMC) V Zasavju bi tudi lahko razpisali natečaj za bob: o onesnaženosti, pokrajinah, zavisti, pa kaj lepega bi se tudi našlo - odvisno od nas samih. Bodite lepo ob prihajajočem prazniku. StaR Praznično Racionalizacija au uionjanje? Stališče vodstva Občine Trbovlje glede strategije razvoja in celostne ureditve ginekološko porodniške službe v Sloveniji je jasno: vodstvo občine ostro nasprotuje vsakršni racionalizaciji, ki bi pomenila ukinitev trboveljskega ginekološko porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Trbovlje. Z^žje vodstvo trboveljske občine se je 26. januarja 2011 XV sestalo na izrednem sestanku v povezavi s strategijo razvoja in celostne ureditve ginekološko porodniške službe v Sloveniji s strani Zdravstvenega sveta. Ta strategija po napovedih pripravljavcev predvideva racionalizacijo oz. združevanje manjših porodnišnic, kar posledično lahko pomeni tudi ukinitev trboveljskega ginekološko porodnega oddelka. Po napovedih trboveljskega župana Vilija Trevna bodo na podlagi podrobnejše analize vsebine strategije pripravili načrt nadaljnjih ukrepov, pri tem pa naj bi sodelovale vse tri zasavske občine, vključno z Radečami in Litijo. Vnovič je bilo izraženo stališče, da v Trbovljah, zaradi že večkrat naštetih specifik, tako geografske lege kot socialnoekonomske slike Zasavja, vodstvo občine ostro nasprotuje vsakršni racionalizaciji, ki bi pomenila ukinitev trboveljskega ginekološko porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Trbovlje. V ponedeljek 31. januarja 2011, je potekel rok za zbiranje podpisov občanov, ki so proti ukinitvi trboveljske porodnišnice. Le-ti bodo posredovani Splošni bolnici Trbovlje. Vir: Vesna Jesih, občina Trbovlje Spnejem PReosjavniKOv TRBOVELJSKIH ŠPORTlilH DRUŠTEV Trboveljska podžupanjaTatjana Jevševar se je ob začetku svojega dela kot podžupanja zavezala k temu, da bo podrobneje spoznala delo vseh javnih zavodov in društev, ki delujejo na področju naše občine. \/ta namen je sklicala že sestanke z direktorji zavodov in V tudi s predstavniki invalidskih in humanitarnih društev. 26. januarja 2011 so bili v prostore občine povabljeni predstavniki športnih društev. Sestanka se je udeležilo izjemno veliko število športnikov in vsak je predstavil delovanje svojega društva in aktualno problematiko, s katero se sooča. Skupaj s podžupanjo so si tudi začrtali delo v prihodnje, ki bo temeljilo na sodelovanju in konstruktivnem dialogu. Besedilo in slike: Vesna Jesih »Nič o invauDiH brez invauoov!« Podžupanja Občine Trbovlje mag. Barbara Žgajner Tavš in strokovni sodelavci občine so se 24. januarja 2011 sestali s predstavniki Društva invalidov Trbovlje. V mesecu decembru leta 2005 je Občina Trbovlje s strani Zveze delovnih invalidov prejela listino Občina po meri invalidov. Od takrat dalje potekajo različne aktivnosti v zvezi z ohranjanjem in osveževanjem tega pomembnega projekta. Namen tokratnega srečanja je bil osvetliti invalidsko problematiko v občini Trbovlje ter izpostaviti ključne poudarke prihodnjega dela na tem področju. Predsednik društva Rudi Janežič je vnovič, med najbolj perečimi problemi, izpostavil podhod na Trgu revolucije, ki je bil zgrajen neupoštevaje standarde in je zato tudi neuporaben za invalide. Podžupanja se je zavezala, da bodo obstoječe stanje poskušali sanirati skladno s pozitivno evropsko prakso. Dotaknili so se tudi socialne problematike, ki je v času vsesplošne krize posebej prisotna pri invalidih in njihovih družinah. Beseda pa je tekla tudi o humanitarnosti in sodelovanju pri obuditvi akcije Odprta dlan. Podžupanja mag. Žgajner Tavš je v dogovoru z Društvom invalidov sklenila, da bo v mesecu februarju sklicala skupen posvet predstavnikov invalidskih društev z namenom skupne priprave letnega akcijskega načrta. Skladno s sprejetimi mednarodnimi dokumenti je Slovenija namreč zavezana k spoštovanju in uporabi načela »nič o invalidih brez invalidov«, letni program pa je tudi zaveza, ki izhaja iz listine Občina po meri invalidov. Vir: občina Trbovlje, Vesna Jesih MeonaRODno leto gozdov 2011 Organizacija združenih narodov je leto 2011 razglasila za »Mednarodno leto gozdov 2011«. K projektu, ki ga v Sloveniji koordinira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je pristopila tudi Občina Trbovlje. V sklopu prireditev, ki se bodo zvrstile, želijo opozoriti na pomen gozdov v trboveljski občini, ki zajemajo več kot 60 odstotkov površine, zaradi intenzivne industrijske proizvodnje v preteklosti pa so utrpeli precejšnjo škodo. »Gozd nam zagotavlja številne dobrine in storitve kot so les, delo, zaščita pred naravnimi ujmami, čista pitna voda ter prostor za rekreacijo in oddih. Veže ogljikov dioksid in tako blaži posledice sprememb podnebja. Daje zavetje številnim rastlinskim in živalski vrstam ter tako ohranja biotsko raznovrstnost. Po zaslugi zakonskih okvirjev, lastnikov gozdov in gozdarjev se z gozdom gospodari trajnostno, večnamensko in sonaravno. Gozd je v Sloveniji simbol prepoznavnosti države in odraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja.« (http://www.letoQozdov.si/) Skozi celo leto bodo v občini s partnerji, društvi, zavodi in šolami pripravili različne dejavnosti, s katerimi bodo počastili gozdove. Vir: Vesna Jesih, občina Trbovlje PRva seja Svera za vbrstvo o kolu a Oečine Trbovlje Kot županovo posvetovalno telo je bil v občini Trbovlje ustanovljen Svet za varstvo okolja. Prva seja Sveta je bila 27. januarja 2011. V uvodu je župan Vili Treven predstavil svoje videnje delovanja tega sveta glede na pomembnost in občutljivost teme-varstva okolja. Meni, da je potrebno, da občini na tem področju, s svojimi strokovnimi nasveti, predlogi in mnenji, pomaga imenovano posvetovalno telo, ki je sestavljeno iz članov različnih strok ter civilne iniciative. Predsednik Sveta je Miloš Vengust, podpredsednica pa Alenka Forte. Ostali člani so še: Barbara Senčar Jeraj, Desanka Petrič, Andrej Knific, Ana Gračner Medved, Jaka Potrpin, Justina Milar, Nasta Doberlet Bučalič. Kot strokovni sodelavki sveta sta določeni Leonida Kralj, zunanja strokovna sodelavka z Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, vodja enote Zasavje in Andreja Bienelli Kalpič, strokovna sodelavka Občine Trbovlje. Župan je članom in članicam Sveta predstavil dosedanje aktivnosti na tem področju, od obiska vseh treh zasavskih županov pri predsedniku RS dr. Danilu Türku, 18.12.2010 in sestanku Sveta regije, na katerem so v ponedeljek, 24. januarja 2011 ti župani podpisali Pismo o nameri za ustanovitev Regijskega odbora za okolje in zdravje, do obiska župana pri predsedniku Vlade RS, ki je bil v torek, 25. januarja 2011. Poleg že omenjenega je prisotne seznanil tudi s predstavitvijo raziskovalnega projekta podjetja MEIS storitve za okolje d.o.o., ki je bila 27. 1. 2011 in je bila namenjena službam s področja varstva okolja vseh treh zasavskih občin. Omenjeni projekt je bil podprt na Svetu regije. Gre za raziskovalni projekt prognostičnega in diagnostičnega modelirnega sistema za kontrolo onesnaženja ozračja v regiji, ki je v celoti financiran s strani Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Projekt bo predstavljen tudi širši javnosti predvidoma v mesecu marcu. V nadaljevanju sestanka je Andreja Bienelli Kalpič, strokovna sodelavka občine predstavila Program varstva okolja v občini Trbovlje, ki obravnava vse segmente okolja in bo predstavljal izhodišče za pripravo programa dela sveta. Poleg tega je prisotne seznanila tudi s pripravo Uredbe o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka na območju Zasavja, ki je trenutno še v fazi usklajevanja med občinami in Ministrstvom za okolje in prostor. Po širši razpravi so se članice in člani dogovorili o poslovniku sveta, t.j. o načinu svojega dela ter o pripravi programa dela. Pripravila: Vesna Jesih, Koordinator za družb. dej. in odnose z javnostmi občine Trbovlje G Ru m o ve PLaicere in pmznanja Jutri, torej v petek, 4.2. 2011 ob 19.00 bodo v zagorskem KC DD na slavnostni akademiji podelili plakete in priznanja dr. Slavka Gruma za preteklo leto. CiciDO Qrva plaketa bo dospela v roke renomiranega OPZ Glasbe-X ne šole v Zagorju- CiciDO. OPZ CiciDO Glasbene šole Zagorje prepeva od šolskega leta 1988/89, ves čas pod vodstvom zborovodkinje Mojce Zupan, do leta 2002 s pianistko Slavi Gregl, po tem letu pa ob klavirski spremljavi pianistke Urške Vidic. Svoje nastope pogosto popestri z znanimi solisti, inštrumentalnimi skupinami in učenkami baletnega oddelka. Druga plaketa bo pripadla Valeriji Škrinjar Tvrz, pisateljici, ki je rojena v Zagorju. Po poklicu novinarka, od zgodnjih petdesetih pa do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja je živela v Bosni in Hercegovini, kjer se je tudi začela ukvarjati s pisateljevanjem in prevajanjem literarnih del. Tretja plaketa je namenjena Igorju Golobu, članu Pihalnega orkestra Svea iz Zagorju, ki si je s svojo trobento to tudi zaslužil. Kulturno društvo - Ženska vokalna skupina Iris je skupina, ki s svojim kvalitetnim prepevanjem zavzema vse bolj pomembno mesto v Zasavju in bo tokrat dobitnica Priznanja dr. Slavko Grum. Slavnostni govornik bo zagorski župan Matjaž Švagan, po podelitvi pa bo koncert zbora Carmina Slovenica, z dirigentko Karmino Šileč. Istega dne, torej 4.2. ob 18.00 bo v avli KCCD Zagorje odprta Predstavitvena razstava foto-društva Goga Zagorje. Valerija Škrinjar Tvrz Vokalna skupina Iris StaR Na Dolu že čeTRTa seja svera KS Četrta seja sveta KS Dol v novi sestavi je bila v sredo, 26. januarja 2011. k la začetku so razpravljali o problemih, za katere želijo IN dobiti pojasnila z občine, zato bodo naslednjič povabili na sestanek tudi svojega občinskega svetnika Jožeta Javorška. Potem je tekla beseda o prostoru pred klubom, ki bi ga bilo treba spet oživeti in urediti lastništvo bivšega gostinskega objekta. Računajo tudi na ureditev kinodvorane, kar že ima občina v svojem programu. Zavzeli so se za aktiv kmečkih žena, ki potrebuje svoje prostore, načrtovali balinarsko in plezalno steno in podobne zadeve. Pa še ureditev pločnika ob pokopališču. Izvolili so tudi dve komisiji, in sicer za okolje in prostor -Franci Majcen, Tonček Pavlič, Drago Selič ter komisijo za prireditve in proslave - Irena Planinc, Mihaela Deželak, Jože Buden. Besedilo in slika: Fanči Moljk V domu upokojencev, nekdanji občini, so tudi prostori KS La ranče CemenT pneoaL vse DoicumenTe o meniTvan Trbovlje, 1. februarja 2011. V petek je v Trbovljah Ministrstvo za okolje in prostor društvu Ekokrog predalo dokumente z meritvami onesnaževanja Lafarge Cementa, ob tem pa sojih z rezultati seznanili tudi izvajalci meritev. /^koljski minister Roko Žarnic je ob predaji ponovno poudaril, da cementarna ni edini okoljski problem Zasavja, zato Lyse je treba ukrepov lotiti celostno. Poleg tega je predstavnikom Ekokroga ponovno ponudil, da izberejo in predlagajo neodvisne strokovnjake bodisi iz Slovenije ali tujine, ki bodo po lastni presoji opravili revizijo vseh postopkov, dosedanjih meritev emisij in opravili tudi neodvisne meritve in analize obremenjevanja okolja v Zasavju ter dejanskega vpliva cementarne na okolje, ki jih je ministrstvo pripravljeno tudi plačati. Po viru: MaH Utrip Snca Slovenije na sejmu Aipe-Aoma Na največjem turističnem sejmu v Sloveniji, Alpe-Adria: Turizem in prosti čas 2011, ki je potekal zadnji vikend v januarju, seje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstavilo tudi območje Srce Slovenije. Pod skupno znamko je letos sodelovalo devet občin: Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Šmartno pri Litiji in Trzin. V štirih sejemskih dneh seje na razstavnem prostoru Srca Slovenije zvrstilo preko 300 nastopajočih iz območja, skupaj s koordinatorji pa nam je uspelo povezati 42 različnih organizacij. Z”enter za razvoj Litija je kot koordinator skupne predstava vit ve občin na sejmu v petek, 28. januarja na razstavni prostor povabil župane in predstavnike vključenih občin in za njih pripravil prav poseben družaben dogodek. Za kulinarične dobrote so poskrbeli člani Turističnega društva Mengeš, s svojim nastopom pa je prisotne presenetil nekdanji dolgoletni župan Občine Ivančna Gorica in ljubiteljski igralec pri KD Josipa Jurčiča Muljava, Jernej Lampret v vlogi Krjavlja. Zbrane Pod znamko Srce Slovenije se je na turističnem sejmu Alpe-Adria zvrstilo preko 300 nastopajočih iz devetih občin (foto Matej Povše) sta pozdravila tudi župan Občine Mengeš, Franc Jerič in župan Občine Domžale, Toni Dragar, ki sta pohvalila prizadevanja za skupno predstavljanje in povezovanje občin. Za dobro razpoloženje je poskrbel ansambel Kosci in skupina trobil Janeza Pera iz Mengša. Legenda slovenskega turističnega novinarstva, Drago Bulc, je na dogodku kot posebni gost izrekel posebno pohvalo Srcu Slovenije in ga razglasil za najlepši in najbolj edinstven razstavni prostor na celotnem sejmu. Obiskovalci sejma so bili navdušeni nad pestrim dogajanjem, posebno opazna so bila velika slikarska stojala s podobami iz območja. S predstavitvijo, ki je nekoliko odstopala od drugega sejemskega dogajanja, smo naredili vtis tako na obiskovalce kot tudi na druge sodelujoče. Vse dni sejma je potekala nagradna igra, v kateri so se obiskovalci potegovali za preko 200 nagrad za zdrava doživetja Srca Slovenije, ki so jih prispevali ponudniki z območja. Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija, je poudarila, da želimo tudi v prihodnje spodbujati povezovanje in sodelovanje med turističnimi ponudniki in ostalimi akterji iz območja. Posebno priznanje so nam izkazali organizatorji, ki so Srce Slovenije za prihodnje leto povabili k sodelovanju kot regijo partnerico sejma. Ana Savšek, Center za razvoj Litija Ekipa Centra za razvoj Litija s predstavniki občin Srca Slovenije (foto Matej Povše) V Egiptu s Tino Hnasr V Knjižnici Antona Sovreta so imeli v četrtek, ZO. januarja Z011, prav posebno predavateljico. Poklicna turistična vodnica Tina Hrast iz Ljubljane je popeljala obiskovalce po pomembnih egipčanskih mestih vse do juga dežele - Aswan. IZot osebno izkušnjo večmesečnega življenja pri svoji jy INegipčanski družini v Kairu bom predstavila ljudi, njihove navade, kulturo, tradicijo in tako odstrla zaveso življenja domačinov. Tisto, kar se ne da prebrati v knjigah...“ je obljubila na začetku. Poročena je z Egipčanom Khaledom, ki je prišel z njo tudi v Hrastnik. Navajamo nekaj egipčanskih ocvirkov: - Najbolj zaželena služba je na banki in v telekomunikacijskih podjetjih zaradi dobre plače in klimatiziranih prostorov. - Ramzes II., faraon z največ ženami, je izumil »viagro« - Nihče ne lika doma (tudi nimajo likalnikov), vse dajejo v likalnice, kjer opravijo delo po zelo ugodni ceni. - Nacionalni šport je nogomet, saj že pri derbiju lokalnih ekip mesto izumre. Tudi ženske so pred TV ali na igrišču. - Zelo zapletena je pot do poroke - družini se medsebojno obiskujeta. V primeru ločitve pa se mora žena odseliti za tri mesece. Potem se z možem ponovno srečata in če si ne premislita, se ločita. Tina je na koncu skuhala čaj karkade (hibiskus). Mrzli karka-de čaj - nizek pritisk zviša, topli karkade čaj - pritisk zniža. Besedilo: Fariči Moljk, slike: T.H. in arhiv knjižnice Kšefti za avc NLB DoBita zvezoa: NovoLema HumanrraRna aiccua NLB Sicupine v Siovenm NLB Skupina je tudi leto 2010 zaključila s humanitarnostjo. Akcija NLB Dobra zvezda, ki je v letu 2009 podprla otroške oddelke vseh slovenskih splošnih bolnišnic, je bila v letu 2010 usmerjena na starejše občane. Januarska donacija Domu upokojencev Franc Salomon Tr-Jbovlje je tako ena od dvanajstih, ki so se in se še bodo v sklopu novoletne akcije NLB Skupine zvrstile od novembra 2010 do februarja 2011 ter pripomogle k izboljšanju kakovosti bivanja v domovih starejših oseb po celi Sloveniji. Direktorica Doma upokojencev Franc Salomon Trbovlje, Danica Hren, je ob svečani predaji čeka izrazila zadovoljstvo, da so stanovalce njihovega doma v sklopu akcije obiskali Rdeči noski, ki so tokrat prvič nastopili za starejšo publiko. »Skrb in ljubezen sežeta dlje od zvezd« je sporočilo akcije NLB Dobra zvezda, v kateri so NLB in članice NLB Skupine -NLB Vita, NLB Propria in NLB Skladi skupaj darovale 52.000 evrov. NLB Skupina se je namreč tudi v letu 2010 odpovedala pošiljanju klasičnih novoletnih voščilnic in obdaritvi poslovnih partnerjev in je na ta način prispevala k izboljšanju kakovosti bivanja v 12 domovih za starejše občane. Predaje donacij so in bodo potekale po vsej Sloveniji od novembra 2010 do februarja 2011, spremljajo pa jih obiski Rdečih noskov - društva za pomoč trpečim in bolnim. Slednji so se namreč v letu 2010 usposobili tudi za delo s starejšo publiko in so prvič nastopili prav v akciji NLB Dobra zvezda. S svojimi obiski so in bodo poskrbeli za razvedrilo in dobro voljo varovancev v domovih. NLB Skupina je v sklopu akcije NLB Dobra zvezda tudi podarila novoletne koledarje prav vsem 16.500 stanovalcem domov za starejše po Sloveniji. Med dvanajstimi prejemniki donacije je bil 27. januarja tudi Trubarjev dom upokojencev Loka pri Zidanem mostu Direktor Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem mostu, Robert Potočnik je ob svečani predaji čeka poudaril, da donirana sredstva za dom pomenijo pomemben prispevek k prijetnejšemu bivanju in zdravstveni varnosti stanovalcev, hkrati pa izrazil zadovoljstvo, da so stanovalce njihovega doma v sklopu akcije obiskali Rdeči noski. Besedilo in slika: Maja Lavtar Kšefti Valvasorjev trg 3 1270 Litija S,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z > «g možnostjo sponzoriranja postanltß UiClfl 'S trženje in produkcija za gospodarsko * e interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP , , . . , E-mail: atv.signal@sioI.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI : OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 storitve 03-56-57-150 elektroinstalacije strojne instalacije daljinsko ogrevanje z lesno biomaso kabelsko komunikacijski sistemi trgovina EVJ Center delovni stroji in nizke gradnje bar Sedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 Podjetniški kotiček Irene Meterc Nagrade za energetsko učinkovita podjetja Ministrstvo za gospodarstvo in časnik Finance sta tudi letos razpisala natečaj za nagrade za najbolj energetsko učinkovite projekte in podjetja oziroma ustanove. Podjetja se lahko prijavijo do 7. marca, nagrade v štirih kategorijah pa bodo podelili aprila na dnevih energetikov v Portorožu. Namen nagrad je opozoriti vodstva podjetij in ustanov na področje stroškov za energijo in spodbuditi njihova prizadevanja za povečanje energetske učinkovitosti in večje uporabe obnovljivih virov energije. Povečevanje učinkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije je ena prioritet ne samo slovenskega, ampak tudi svetovnega gospodarstva. Natečaj spada med ukrepe ministrstva, ki so namenjeni osveščanju podjetij in prebivalstva. Podelili bodo nagrade - po 2000 evrov - za energetsko učinkovito malo podjetje oz. ustanovo in za energetsko učinkovito veliko podjetje, energetsko učinkovit projekt in za projekt uporabe obnovljivih virov energije. Pri malih podjetjih in ustanovah bodo ocenjevali vzpostavitev sistema ravnanja z energijo in preglednost porabe in oskrbe ter organizacijske in investicijske ukrepe, pri velikih pa bodo ob teh vidikih ocenjevali tudi umestitev rabe energije v upravljanje podjetja. Projekte bodo ocenili glede na inovativnost, energetske učinke in vpliv na okolje, donosnost, možnost ponovitve in možnost spremljanja učinkov. Podjetništvo med proaktivnim in reaktivnim razvojnim mišljenjem Podjetniškemu mišljenju se že pregovorno daje pečat smelosti, vizionarskosti, vztrajnosti in osebnega entuzijazma posameznikov, ki podjetništvo soustvarjajo. Koliko je tovrstnega podjetniškega mišljenja prisotnega zares tudi v praksi, je težko nedvoumno odgovoriti. Zdi se, da se v primeru spodbujanja ljudi za zasebno razvojno pot, med drugim tudi za podjetništvo, večji poudarek daje razvoju tako imenovanega reaktivnega razvojnega mišljenja. Slednje ponazarja prakso, da naj bi posamezniki začeli svojo podjetniško pot reaktivno, na podlagi tega, da so bili skozi razne motivacijske dejavnosti v to smer predtem (z)motivirani. Skoraj odveč je razlaga, da je taka reaktivna naravnost posameznika kot podjetnika neprimerljiva s podjetniško energijo nekoga, ki je svojo podjetniško žilico, bolj ali manj naključno, v sebi odkril. Tu je mogoč ugovor v smeri, da če bi podjetništvo stalo zgolj na tistih, ki so svoje podjetništvo v sebi resnično prebudili, da bi podjetništvu že zdavnaj odklenkalo. Če gre verjeti občutku, da je v slovenskem prostoru ljudi za podjetništvo potrebno pogosto zmoti vi ra ti, potem je potrebno, da se pri ljudeh intenzivneje spodbuja razvoj prokativnega razvojnega mišljenja. Slednje ponazarja, da pri ljudeh spodbujamo razvoj intuitivnega mišljenja, kjer bo prihajalo do miselnih preskokov, do spoznanj in uvidov, na katerih bodo posledično posamezniki tlakovali svojo podjetniško pot. Obstoječe svetovalne in druge podporne dejavnosti podjetnikom pridejo zelo prav, vendar pa padejo zares na plodna tla šele takrat, če se poprej v teh podjetnikih rodi želja po podjetniški avanturi. Za proaktivno razvojno mišljenje, ki se utemeljuje skozi miselne uvide, velja, da načrtno (z)mede prevladujoče logično mišljenje posameznika, ki je utemeljeno na razumski logiki. V smeri spodbujanja proaktivnega razvojnega mišljenja obstajajo različni svetovalni prijemi in metode, uporabo eno izmed tovrstnih metod njih si lahko pobliže ogledate na http: //sel.centerspirala.org/. Vir: Center Spirala - Center za razvoj samomobilnosti ERASMUS izmenjave za mlade podjetnike Podjetniško usposabljanje za mlade slovenske podjetnike, premišljujete o ustanovitvi lastnega podjetja ali ste že podjetnik? Če je Vaš odgovor »da«, je »Erasmus za mlade podjetnike« lahko pravi program za Vas! Na podjetniško usposabljanje se lahko prijavijo novi podjetniki, ki resno načrtujejo ustanovitev lastnega podjetja ali pa so že ustanovili lastno podjetje v zadnjih treh letih. Bodoči/novi podjetniki se morajo najprej vpisati v bazo podjetij na spletni strani: http://www.erasmus-entrepreneurs.eu/. Izpolniti morajo elektronski obrazec, dodati poslovni načrt s povzetkom v angleščini, življenjepis (v angleškem jeziku) in kratek opis želenega usposabljanja. Izbrati morajo tudi posredniško organizacijo, ki bo pomagala pri povezovanju s ciljnim podjetjem. Sledi iskanje ustreznega podjetja iz baze zainteresiranih podjetij-ponudnikov usposabljanja. Na podlagi strinjanja obeh podjetnikov ter pripravljenega in potrjenega programa usposabljanja novi podjetniki odpotujejo v drugo državo EU, kjer se nekaj časa (min. 1 mesec, max. 6 mesecev) usposabljajo pri izkušenem podjetniku-gostitelju, ki so si ga izbrali. Usposabljanje se lahko izvaja v več fazah. Več informacij: GZS, Simona Rataj Vlada sprejela mnenje k Predlogu zakona o socialnem podjetništvu Vlada RS podpira Predlog zakona o socialnem podjetništvu, saj so njegovi poglavitni cilji razvoj nevladnega sektorja, prostovoljno delo, socialna vključenost ranljivih skupin, preusmerjanje iz pasivnih v aktivne oblike pomoči, zmanjševanje dela na črno, dvig stopnje zaposlenosti in povečanje zaposlenosti na področju socialnega podjetništva na raven drugih EU držav. Predlog zakona določa tudi posebne pogoje zaposlovanja za ranljive skupine ljudi, predvsem za invalide, osebe z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo ali upadom delovnih sposobnosti, brezposelne osebe, ki so starejše od 55 let, dolgotrajno brezposelne, iskalce prve zaposlitve, Rome in nekatere druge skupine, kot so osebe po prestani zaporni kazni, odvisniki in osipniki. Akcija IzBitam najBOLjši športih ki ETV za lgto 2010 Televizija ETV je ob pomoči generalnega pokrovitelja TET -Termoelektrarne Trbovlje še petič izvedla izbor Naj športnik /ca ETV za leto 2010 in razglasila tudi naj športnega delavca. Gledalci televizije ETV so izbrali Tjašo Vozel in Metoda Kneza, strokovna komisija pa Anela Blaževiča in Niko Barič. rNruštva, klubi in ljubitelji športa L/so novembra in del decembra nominirali 20 športnic in 28 športnikov s področja Zasavja, Litije, Krašnje, Ivančne Gorice in Šmartnega pri Litija -torej s krajev in občin, od koder televizija ETV poroča o dosežkih športnikov. V skladu z usmeritvijo televizije ETV in generalnega pokrovitelja so lahko nominirali le neprofesionalne športnike. Gledalci so imeli po javni objavi nominacij mesec dni časa, da so med vsemi izbrali športnika in športnico, ki sta bila po njihovem mnenju naj športnika v letu 2010. Tako kot v preteklih letih je lahko vsak glasoval le enkrat, ali prek elektronske pošte, pisma ali dopisnice. Za naj športnico ETV za leto 2010 so gledalci znova izbrali plavalko Tjašo Vozel iz Trbovelj. Namenili so ji 430 glasov. Tjaša je bila na enem izmed nagrajenih prvih treh mest prav v vseh dosedanjih izborih. Drugo mesto so gledalci namenili še eni plavalki iz Trbovelj, in sicer Klari Volaj. Prejela je 238 glasov. Na tretje mesto pa so gledalci postavili rekreativno tekačico Fani Podkrajšek z Izlak. Prejela je 207 glasov. Skupaj je bilo za nominirane športnice poslanih kar 2008 glasovnic. Za naj športnika ETV za leto 2010 so gledalci izbrali avtokrosista Metoda Kneza z Izlak, ki je prejel 481 glasov. Drugi je bil izlaški kikboksar Tilen Zajc. Prejel je 369 glasov gledalcev, kar je celo nekaj več kot lani, ko so mu gledalci namenili prvo mesto. Tretji je Stojijo Janez Žlak, Tilen Zajc, Klara Volaj, Fani Podkrajšek, Igor Goste, sedijo Metod Knez, Tjaša Vozel, Anel Blažvič, Stanislav Krajnik, kleči Maks Mausser. bil z 262 glasovi mladi motokrosist s Trbovelj Maks Mausser. Skupaj je bilo za nominirane športnike poslanih 2360 glasov. V obeh konkurencah pa 4358 glasov, kar je skoraj 1500 več kot v četrtem izboru. Strokovna komisija v sestavi Janez Žlak, Jože Premec, Nataša Lipovšek in Igor Gošte se je odločila, da naziv naj športnik ETV za leto 2010 po izboru komisije pripada košarkarju iz Litije Anelu Blaževiču, naziv Naj športnice ETV za leto 2010 po izboru komisije pa košarkašici Niki Barič, ki je ponovila lanski uspeh. Prav posebno priznanje za Naj športnega delavca pa je pripadlo dolgoletnemu predsedniku Smučarskega kluba Zagorje - Sekcije za skoke Kisovec Stanislavu Krajniku, ki je bil dolga desetletja gonilna sila izgradnje skakalnega centra Kisovec, ki je zagotovo eden najlepše urejenih športnih centrov pri nas. Svečana podelitev priznanj je bila izvedena v sredini športni oddaji Skok v šport. Gostje oddaje, ki jo je vodil odgovorni urednik ETV Igor Gošte, so se razen Nike Barič, ki je bila odsotna zaradi šolskih obveznosti, udeležili vsi nagrajeni športniki in naj športni delavec. Spomnimo ... Na lanskem izboru sta laskavi naziv Naj športnika ETV za leto 2009 po izboru gledalcev prejela plavalka Tjaša Vozel iz Trbovelj, ki je prejela 352 glasov gledalcev in kikboksar Tilen Zajc z Izlak, ki je prejel 291 glasov. Skupaj so lani gledalci poslali 2923 glasovnic. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Janez Žlak, Jože Premec, Nataša Lipovšek in Igor Gošte pa je za Naj športnika ETV za leto 2009 po izboru komisije imenovala smučarskega skakalca s Podkuma Dejana Judeža in košarkašico s Trbovelj Niko Barič. Televizija ETV je lani prvič imenovala tudi Naj športnega delavca. Za svoje prizadevno delo na področju športnih dejavnosti in humanitarnosti ter informiranosti je priznanje prejel Marjan Štrukelj iz Krašnje. Besedilo: Alesh Maatko ■jSlika: ETV jS TRBOVLJE Intervju za avc Zona Tavčan in Alojz Rgbulb, SLavni pisareusiti pan iz Loice pri Zioanem Mostu Kdorkoli se vsaj malo spozna na slovensko književnostjo, pozna pisateljski imeni dr.Zora Tavčar in dr.Alojz Rebula. Le to mogoče ne gre ljudem v glavo, kaj je znamenita Tržačana zaneslo v bližino zasavskih krajev. Zadnjih dvajset let, odkar sta se upokojila, stanujeta namreč v slikoviti Loki pri Zidanem Mostu, kraju, ki je znamenit tudi po Primožu Trubarju. Slavna književnika iz Loke pri Zidanem Mostu podila sem se tukaj, v Loki, ker >:> l\je moj oče kupil tole hišo,« je povedala prijazna gospa Zora ob našem obisku, » sicer pa izhaja moj rod iz Poljanske doline...« Kljub letom, ki so se nabrala, govori zbrano, tekoče, umirjeno, poglobljeno, z iskrivimi prebliski, kar lahko pripisujemo tudi dolgim letom njenega pedagoškega dela in kulturnega udejstvovanja. Leta 1951se je namreč poročila s pisateljem Aloj-zem Rebulo in se preselila na Opčine pri Trstu. V obeh krajih je poučevala na različnih srednjih šolah slovenščino, italijanščino, zgodovino, zemljepis, državljansko vzgojo in latinščino. V pokoju je od leta 1988. »Ugaja nama tukajšnji mir, saj še oba piševa. Večkrat pa naju kdo zapelje v Trst, če morava kaj urejati.« Doktorirala je iz književnosti, znana je kot prevajalka, esejistka, kulturna delavka in seveda kot pisateljica in pesnica. Med desetimi knjižnimi izdajami so med bolj znanimi Veter v Zora Tavčar, pesnica, piMteijica, esejistka, prevajalka, rojena 2. oktobra 1928 v Loki pri Zidanem mostu, je diplomirala na univerzi v - Ljubljani iz primerjalne književnosti in slovens-■ kega J>zika, doktorirala pa na Katoliški univerzi v Milanu z disertacijo o Leopardiju pri Slovencih. ; _ Živi razpeta med Loko in Trstom. Na slovenskih (■ tržaških srednjih šolah je učila literarne predmete in se hkrati predajala vsestranski kulturni dejavnosti. Napisala je knjige Veter v laseh (1982), Poklical si me po imenu (I98S), zbirko novel Ob kresu življenja V (1989), intervjuje z vidnimi Slovenci po svetu (1998) ter pesniško zbirko »za otroke in otroške duše« Ko se ptički prebude (2001). Iz Italijanščine je prevedla Maroltovo delo Cii alunni del Sole - Otroci sonca. Za Radio Trst je napisala 40 radijskih iger, od j y katerih je bilo 28 izvirnih, ostale pa so bile ; jjp dramatizacije iz svetovne ali domače književnosti (Voranc, Kranjec, Pregelj. Zidar). Dve njeni igri je uprizorilo SSG v Trstu. Zora Tavčar je kot književnica zelo raznolika laseh, Poklical si me po imenu, Slovenci za danes v zdomstvu in emigraciji in še nekatere mladinske pesniške izdaje. »Najdaljša črtica o Trstu pa je Kroži, kroži, galeb, črtica iz leta 2008,« je pripovedovala, ko je razgrinjala na mizo svoje knjige. Pri srcu so ji tudi otroške pesmice za otroke in otroške duše Ko se ptiček prebudi iz leta 2001, kjer je priložen tudi CD. Povejmo še, da je bil Zorin prastric pisatelj Cvetja v jeseni Ivan Tavčar, saj tudi njen oče, kot rečeno, izhaja iz Poljanske doline. Karikatura Zore Tavčar Prav tako iskriv in zgovoren je njen mož Alojz Rebula, ki je imel medtem opravka z računalnikom. »Tej napravi se pa še bolj čudim kot letalom,« je dejal, »le včasih bi rabil kako pomoč...« Njegove pripovedi so ognejvite, spremljajo jih energične kretnje z rokami, sploh če se spomni kaj posebnega iz študijskih let. »Poučeval me je tudi naš znameniti filolog in prevajalec Anton Sovre in rad se spominjam njegovih predavanj. Čeprav je bil strog, pa do študentov nikoli ni bil vzvišen. Z nami se je po predavanjih ali izpitih pogovarjal povsem prija- Intervju Zora Tavčar ima korenine na Poljonskem teljsko...« Povedal je, da je bil v Šavni Peči s prijateljem že davno prej, preden so mu postavili obeležje. V Sovretovi rojstni vasi pa je bil tudi takrat, ko so dr.Gorazdu Kocjančiču podelilil Sovretovo nagrado. Tudi sam je poučeval latinščino in grščino na srednjih šolah v Trstu, v Rimu pa doktoriral s tezo o Danteju v slovenskih prevodih. Rodil se je v Šempolaju pri Nabrežini v Italiji kot zamejski Slovenec in se učil slovenščine kot tujega jezika. Alojz Rebula spada med pomembne tržaške književnike in med najpomembnejše slovenske avtorje današnjega časa. Čeprav je njegov stil realističen, Alojz Rebula v elementu Zora piše tudi za otroke dika štev Božič, izzi ali utopija 2WI3 Št. OiMO Spomin na Avgusta Černigoja Prvi koraki Ljubezenska pisma Virginie Woo/f Klavdij Palčič: Znamenja časa f-:r Objavljata tudi v tržaških revijah pa najdemo pri njem tudi simbolične in ekspresionistične prvine. V svojih delih se loteva problematike slovenskih ljudi v Trstu, tegob kmečkega življenja, mladine in izobražencev, tenkočutno pa opisuje tudi trpko kraško naravo. Mnogo esejev, dnevnikov, dram, romanov so tudi prevedli. Med njegove največje nagrade spada Prešernova nagrada za ves litererni opus do leta 1995, mednarodna nagrada Acerbi za delo V Sibilinem vetru, ki so ga prevedli v italijanščino in pa nagrada kresnik leta 2005 za roman Nokturno za Primorsko kot najuspešnejši roman leta.Vseh književnih in drugih del ima okoli petdeset. Slavni psateljski par iz Loke ima tri hče- re: Marjanko Rebula, ki živi v Mehiki, hčerki Tanja in Alenka Rebula pa živita v Trstu. Vse tri so pisateljice, najbolj znana je Alenka Rebula, pronicljiva psihologinja, avtorica številnih člankov, razprav in delavnic o osebnostni rasti po Sloveniji, Avstriji, Italiji... Omenimo še pesniški zbirki Globine, ki so nas rodile in V naročju; nadvse pa je v zadnjih letih zaslovela z dvema deloma - Blagor ženskam in Sto obrazov notranje moči, obe veliki uspešnici. Alenka nam pomaga spoznavati sebe in svet, v katerem živimo in poslušati svoj notranji glas. Besedilo in slike: Fanči Moljk Društveno Z3 3VC RazsTava o izconu S Loven cev in drugih Slovanov V četrtek, 27. januarja, ko se spominjamo žrtev holokavsta, so v krškem mestnem muzeju odprli razstavo o izgonu Slovencev in nasilju nad drugimi slovanskimi narodi med drugo svetovno vojno. /"^žrtvah nacizma je govorila Ivica Žnidaršič in med drugim vyspomnila na šesto ukradenih otrok, dvajsettisoč otrok izgnanih in odpeljanih s stoštiridesetimi vlakovnimi transporti kot živina v Nemčijo, Srbijo in na Hrvaško. Izgnani so bili prebivalci Posavja, Obsotelja, severne Dolenjske ter cone, ki je obsegala stokilometerski pas po dolžini in petin-dvajsetkilometerski po širini, ob tedanji nemško - italijanski okupacijski meji. Vasi so bile požgane, porušene in izropane, premoženje izgnanih Slovencev pa so pošiljali v matične okupatorske države. Šele leta 1995 je bil sprejet Zakon o žrtvah vojnega nasilja, a vse do danes še ni bila izplačana vojna škoda izgnancem. Razstava prikazuje nasilje nad Slovenci, Poljaki, Rusi, Čehi, Slovaki, Ukrajinci, Srbi in Hrvati. Postavljena je tako, da jo bo mogoče seliti. Gradivo je bilo zbrano ob pripravah na prvi evropski kongres izgnancev in beguncev, žrtev fašizma in nacizma v letih 1920 - 1945, ki ga je organiziralo Društvo izgnancev Slovenije 6. junija 2009 v Ljubljani in Mednarodno konferenco o skrbi za izgnance, begunce in prisilne delavce, ki je bila 4. junija 2010 v Ljubljani. Današnje mlajše generacije bi morale bolj poznati takratna dogajanja v opozorilo do česa naj ne bi nikoli več prišlo. Ne gre pozabiti, da je bilo med drugo svetovno vojno petinpetdeset milijonov žrtev. Anketa med mladimi Britanci je pokazala, da ne poznajo zgodovine fašističnega in nacističnega nasilja. Mogoče bi bilo vedenje pri mladi generaciji v Sloveniji boljše, saj so med izgnanimi slovanski narodi in Romi. Otvoritve so se udeležili številni izgnanci, predstavniki krajevnih organizacij DIS, bivši in aktualni župani, odprl jo je krški župan in poslanec državnega zbora Franc Bogovič. Kulturno noto sta dala tenorist Marko Železnik in pianist Martin Šušteršič. Razstava bo v Mestnem muzeju Krško odprta do 15. septembra 2011. Besedilo in slika: Irena Vozelj ■J Vaoea joče E Društvo Joga v vsakdanjem življenju pričenja s spomladanskim semestrom vadbe. Vadba je postopna in primerna za vse odrasle starostne skupine. Potrebujete udobna oblačila, ležalno podlogo (armafleks) in tanjšo odejico, da se boste med sproščanje pokrili. Vabljeni vsi, ki želite narediti nekaj dobrega zase! Vadba bo potekala: - V Zagorju na OŠ dr. S. Grum vsak torek od 18.00 do 19.00 (začetna skupina) in od 19.30 do 21.15 (nadaljevalna skupina), s pričetkom 15. februarja 2011. - V Trbovljah v telovadnici Partizan vsak četrtek od 18.30 do 20.00 (začetna skupina) in od 20.00 do 21.30 (nadaljevalna skupina), s pričetkom 17. februarja 2011t V Hrastniku v OŠ NH Rajka vsak četrtek od 19.30 do 21.00, s pričetkom 17. februarja 2011. Podhod na Trgu Revomcue in invauDSKa PROBLemaTiio (nadaljevanje članka »Nič o invalidih brez invalidov« s 6 strani) Po sestanku s predsednikom Društva invalidov Trbovlje občinsko vodstvo odzvalo opozorilom glede uporabe podhoda na Trgu revolucije in našlo urgentno rešitev. Dvižno ploščad v podhodu, namenjeno invalidom, ki je bila zadnji mesec zaradi vandalizma v okvari, je izvajalec popravil in jo ob prisotnosti predsednika trboveljskega društva invalidov tudi predal v uporabo. Invalidi dobijo ključ za uporabo ploščadi pri Društvu invalidov Trbovlje. Dvižna ploščad je sicer namenjena težjim invalidom oz. invalidom s spremstvom, pa tudi nivojski prehodi so v bližini, kot je to zahtevala prometna ureditev, narejena na podlagi prometne študije. V sklopu še večje dostopnosti za širši krog uporabnikov, bodo v prihodnje stekli tudi pogovori o možnosti montaže standardizirane ključavnice, ki uporabnikom, ki posedujejo evro ključ omogoča samostojno uporabo. Realizacija tega bi pomenila prispevek k izenačevanju enakih možnosti oseb z oviranost-mi. To pa je tudi zaveza Občine v okviru listine »Občina po meri invalidov« Dvižna ploščad v podhodu je bila sicer investicija, deljena med Občino Trbovlje in Direkcijo RS za ceste, v višini 26.000 evrov. V našem interesu je, da bi služila svoji uporabi. Društveno Süd Piesaus 69uüa m KyiUPIHllOlH V soboto, 2Z.01.2011, je bil v Ljubljani prvi kvalifikacijski turnir v modemih tekmovalnih plesih. Tudi plesalci plesne šole Urška iz Zagorja, pod mentorstvom Katarine Maček in Tanje Kucler, so se ga udeležili in sicer v kategoriji Disco Dance, kjer so zopet upravičili svoje ime in pobrali večino prvih mest ter si s tem zagotovili nastop na državnem tekmovanju. Njihovi dosežki: - pari pionirji: INDIJA KARLATEC in LUKA KOTNIK 1. Mesto - mladinci mala formacija: DIVE - 1. Mesto - pari mladinci: NINA JERMAN in EVA KOTNIK - 1. Mesto ANAMARIA GOLTES in NIKA LESKOVAR - 6. Mesto GAJA RIBIČ in EMA KURENT - 6. Mesto - solo mladinke: NINA JERMAN - 4. Mesto NEŽA GOŠTE -11. Mesto STAŠA MAJCEN - 16. Mesto - solo članice SARA KOVAČ - 2. Mesto Iskrene čestitke vsem plesalcem in njihovim mentoricam in še v naprej veliko plesnih uspehov. PS Urška Zagorje V Knjižnici Antona Sovreta je bilo v petek, 21. januarja 2011, praznično. Tako je vedno, ko se rodi nova knjiga. Monografija Hrastnik je zbudila še posebno zanimanje, saj so jo ustvarili avtorji, ki so znani po svojem kvalitetnem delu in pozitivnem odnosu do Zasavja. ■v Qtevilne obiskovalce je najprej pozdravil Janez Kraner, Odirektor občinske uprave, hrastniški pevci pa so zagotovili prijetno vzdušje s Hrastniško kroniko, kasneje pa še z nekaterimi besedili na temo hrastniške in zasavske doline. Sledila je predstavitev posameznih ustvarjalcev, ki se je prepletala z njihovo pripovedjo ob delu z monografijo Hrastnik. Monografija Hrastnik je v ponos ustvarjalcem in vsem Hrastničanom Jože Volfand, novinar in urednik, je prvi krivec za nastanek monografije Hrastnik. Čeprav živi že več kot petdeset let v Celju, so njegove korenine globoko zasidrane v Zasavju. „Nikoli ne bom pozabil majskih praznikov, ko smo se srečevali v Gorah, tekmovali na sedanji tržnici, kdo bo splezal na vrh mlaja, se oblikovali ob nogometu v koloniji...“, se je skoraj raznežil. In nadaljeval, da so mu ti spomini narekovali, kako knjigo zasnovati. Popotnike popeljati od spodnjega konca Hrastnika v zgornji del, kar sta zelo skrbno domislila skupaj s sourednico mag. Vaneso Čanji, direktorico Fit medie. Ker ima njegova Fit media v Celju za seboj že nekaj imenitnih monografij, so jih predložili na občini županu Miranu Jeriču in občinski upravi. Tudi vse tri tovarne (Steklarna , TKI in Rudnik), ki zavzemajo del prostora v knjigi, niso pomišljale glede sodelovanja. Vsi našteti so izid monografije tudi omogočili. Iz pogovora je bilo jasno razbrati, da so v Hrastniku pono- Pogovor z ustvarjalci je bil zabaven in informativen sni na Jožeta Volfanda, saj ves čas spremljajo njegovo delo kot novinarja, potopisca, publicista in začetnika oziroma nosilca različnih projektov: Teden domačega filma, Naša beseda, Celjski večeri, Poletje v Celju,Veronikini večeri, Veronikina nagrada,... Na spletu lahko izvemo o njem še več v raziskovalni nalogi Osebnost mojega kraja. Irena Ivančič Lebar, zaposlena v Zasavskem muzeju kot muzejska svetovalka, je začela svoje raziskovalno delo s šolstvom; najprej ob 125. obletnici hrastniške šole, potem tudi ostalih šol na območju Zasavja. Zaključek raziskave je postavitev stalne razstave šolstva v hrastniškem muzeju. „Veliko truda sem vložila v raziskavo zasavskih rudnikov, saj sem vedela, da jih kmalu ne bo več, a si zaslužijo obravnavo,“ je dejala. Sicer pa je zadovoljna, da se je obisk muzeja v zadnjih letih povečal, kar je posledica prizadevanja vseh zaposlenih na raznih področjih, ki so si jih razdelili. Neprecenljive vrednosti so tudi njene monografije, ki jih izdaja zadnjih deset let (Naše Trbovlje, Od štolma do šah-ta, Župani naših Trbovelj...). Z zadnjo, o Hrastniku, jih je kar osem. V monografiji Hrastnik je podala zgodovinski del. „Težko je bilo naliti pet litrov vode v litrsko steklenico,“ se je pošalila, „saj na šestdeset strani ne moreš spraviti vsega, kar bi si zaslužilo objavo. Tako sem se odločala subjektivno...“ Rok Tržan je študent drugega letnika fotografije v Sežani, sicer pa Celjan. „Nekaj njegovih posnetkov je fantastičnih,“ komentira Branko Klančar, ki ga je predstavil na Fit medii in ti so ga povabili k sodelovanju. „Vnesel je zanimive, moderne dimenzije. Rudarski spomenik je na primer s poudarjeno perspektivo zaradi uporabe močnega širokokotnika podkrepil vsebino.“ Sicer pa se je Rok začel ukvarjati s komercialno fotografijo že v dijaških leti. Ležijo mu veliki fotografski projekti za podjetja in tudi za posameznike. Kot največji Večer je odprl Janez Kraner, direktor občinske uprave uspeh pa šteje uradno portretiranje predsednika države dr. Danila Turka. Hrastnik je Rok poznal le bežno, ko se je kdaj vozil mimo. In kako ga doživlja zdaj? „Navdušila me je odprtost in prijaznost ljudi, ki so mi zelo pomagali pri iskanju lokacij, ko sem fotografiral. Odkril sem toliko zanimivih kotičkov, da vidim Hrastnik zdaj v čisto drugačni luči. Upam, da se bo moje pozitivno mnenje do kraja odražalo tudi na fotografijah in bodo bralci to opazili...“ Branko Klančar je kot diplomant likovne akademije nekaj časa poučeval, potem pa mu je fotografiranje, konjiček iz otroških let, postal poklic. Je vesten zapisovalec vseh dogodkov v občni, njegovi posnetki lepšajo razne brošure, knjige, občasno so tudi v različnih glasilih. Uspešno vodi sekcijo fotografov v KUD Svoboda Dol, kot samostojni podjetnik tudi strankam rad razlaga in svetuje, saj je poznavalec in zbiralec fotografskih aparatov. „Ko so me povabili k sodelovanju, sem bil počaščen, obenem pa se mi je zdelo, da bo delo enostavno, saj imam že vse poslikano...“ je dejal. Pa se je seveda uštel. Hrastnik se je v zadnjem času spremenil in revolucija z digitalnimi aparati pred desetimi leti je zahtevala svoje. Kdo bo še skeniral stare dobre diapozitive?! Tako so fotografije večinoma nove, posnete tudi iz letala. „Sprašujejo me, zakaj so ti posnetki tako ravninski, saj imamo tudi v dolinah polno vzpetin, na slikah pa je ena sama ravnina... Pojasnim jim, da sem fotografiral junija, ko je sonc v zenitu, zato ni reliefov. Manjkajo jesenski posnetki, ko je sonce nižje nad obzorjem, bilo bi več senc, ki bi pomagale prikazati vso razgibanost naše pokrajine in še barv bi bilo več. Ampak v jeseni naj bi se monografija že tiskala...“ Marko Planinc: „Sicer pa nam zaigra srce, ko vzamemo v roke knjigo in pregledujemo njune fotografije,“ je dopolnil Klančarjevo razlago Marko Planinc, avtor prvega dela monografije. Marko, novinar z Dola, je zadnje čase najbolj odmeven po svoji oddaji na radiu Kum Mi smo pa od tam doma, kjer predstavlja ob sredah znane Zasavčane. Tudi na TV SLO, kjer sodeluje od leta 1991 kot svobodni novinar, ima odmevne prispevke zaradi poglobljene vsebine. Pred več kot dvajsetimi leti pa je zasnoval glasilo Zasavc in ob njem vzgojil vrsto dobrih novinarjev. Jože Volfand ga je povabil k sodelovanju predvsem zaradi Letopisa, ki ga piše Marko zadnjih deset let. „Letopis mi je bil res v veliko pomoč,“ je povedal, „ in Zasavc od leta 1991 do 1998. Pa še Steklar, Srečno, razne zloženke, brošure...“ Marko je poudaril, da je bilo delo timsko, profesionalno, urednik Jože pa odličen urednik „Sicer pa sem se od njega veliko naučil že takrat, ko je bil moj šef v časopisni hiši Delo, kjer sem bil zaposlen šest let.“ Metka Vehovar Piano, oblikovalka v Fit Mediji, je imela pri monografiji Hrastnik odgovorno nalogo. Zelo pomemben je prvi stik s knjigo: ali nas zunanjost privlači ali odbija. Vsekakor ji je uspelo prvo: zunanjost lepšajo zeleni hrastovi listi, nekoliko rjavkasto obarvani, monotonost pa razblinja podolgovata slika Hrastnika. Sicer pa najdemo tudi eno izmed poglavij, ki predstavljajo Hrastnik, z naslovom Sivo postaja zeleno. Naslovnico in notranji del povezujejo v enotno zgodbo poleg hrasta še prosojne linije. „Hrastovi listi so hvaležen motiv za oblikovanje,“ je bila navdušena Metka Vehovar Piano. „Velike fotografije so kompozicijsko bolj učinkovite, kar smo v knjigi znali izkoristiti. V zgodovinskem delu monografije pa smo uporabili toni ran papir, v drugačni, bolj rumenkasti barvi.“ Večer se je prevesil v družabno srečanje, kjer so si obiskovalci lahko knjigo ogledali in kupili. V knjižnici si jo za 32 evrov odslej lahko nabavimo ali sposodimo. Vsi so se strinjali, da daje monografija pečat vsemu, kar se je v preteklosti dogajalo v Hrastniku na kulturnem, športnem, družabnem, političnem, gospodarskem... področju. Praznične občutke pa je takole strnila ena izmed obiskovalk: „Doživeli smo prijeten večer, poln smeha, dobre volje in novih spoznanj. Ponosna sem, da živim v tako lepem kraju...“ Ustvarjalci pa so sprejemali iskrene čestitke in pohvale za dobro opravljeno delo v enem letu in pol. Besedilo in slike: Fanči Moljk Nepogrešljivi pevci MPZ Svoboda Hrastnik /V Rok Tržan ni mogel priti na predstavitev MtaoinsKO ORGanizmanje v Zasavju Mladinski center Trbovlje (MCT) in ustvarjalci Mladinskega vala na Radiu Kum so v soboto, 29. septembra, organizirali koncert ob koncu enoletnega sodelovanju pri projektu Mladi v eter. V MCT-jevem klubu Sonček so nastopali Michel, Avven in Nevember 1, ki so obiskovalcem prepremierno predstavili videospot za pesem Izlet v neznano. Slavnostno torto je prispevala organizacija Food for lite. Ekipa Mladinskega vala (nepopolna) Qrojekt Mladi v eter je potekal eno leto. »To je bil skupen evropske komisije, prek programa Mladi v akciji, ki omogoča I projekt medijske sekcije MCT-ja in Mladinskega vala realizacijo raznih projektov v okviru Evrope. na Radiu Kum. Speljan je bil, ker smo želeli dati večim Pobuda za sodelovanje je bila obojestranska. »Mladinski mladim vpogled v delo na radiu, v mladinsko delo, jim center ima sicer zelo močno medijsko sekcijo, ne pokriva ponuditi možnost, da izrazijo svojo kreativo na novinarskem, pa radia. Na drugi strani je bila tu ekipa Mladinskega vala, tehničnem, producentskem in uredniškem nivoju dela v skupina ljudi, ki so ustvarjali radijski program in ga želeli medijih. V medijih pa zato, ker je zelo pomembno, da mladi nadgraditi,« je razložil urednik Mladinskega vala. Projekt razumejo, kako se ustvari medijske vsebine in kako biti je sicer zajemal delo na radiu, pripravo video materiala, kot sprejemnik kritičen do njih,« je projekt opisal urednik organizacijo dveh seminarjev, avdicijo na radiu in pripravo Mladinskega vala Primož Siter. Sodelovanje radijskih pogovorov, predvsem z znanimi Zasavčani, v klubu Sonček, ustvarjalcev in mladinskega centra je bilo financirano s strani Številka sodelujočih je po Siterjevih besedah v enem letu zrasla iz 7 na dobrih 40. »Osebno me je najbolj fasciniralo dejstvo, da smo s projektom povezali veliko število posameznikov in organizacij, ki pa jih je preveč, da bi jih lahko sedaj vse naštel. Ustvarili smo 52 oddaj in v vsaki, je svoje mesto dobila ena organizacija, dva do trije projekti ali posamezniki. Največje zasluge za izvedbo imata Radiu Kum in MCT,« je povedal Siter in se hkrati zahvalil vsem sodelujočim. Ali se bo sodelovanje nadaljevalo še ni znano: »Pustimo se presenetiti. Pomembno je, daimamo voljo, željo, kreativnost in ljudi, ki so pripravljeni sodelovati. So pa te stvari vedno pogojene z birokracijo,« je dejal Siter in omenil še, da trenutno skupaj z MCT-jem pripravljajo nekaj projektov, ki bodo povezali Radio Kum, MCT in druge organizacije v Zasavju. Besedilo: Andreja Gradišar, slika: Lovro Rozina Občinstvo v Sončku. rtfe veš, (tamjpo osnovni šoCi? SREDNJA ŠOLA g O ZAGORJE ‘P'RI‘D'1 % rbf‘A‘M! Vabimo te na informativna dneva na Srednji šoli Zagorje: ► vpetek, 11. februarja, ob 9.00 ali 15.00 uri in ► v soboto, 12. februarja, ob 9.00 uri. Predstavili ti bomo izobraževalne programe: GASTRONOM HOTELIR za poklic Gastronom hotelir (kuhar/natakar) POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI za poklic Pomočnik v biotehniki in oskrbi TRGOVEC za poklic Prodajalec ZDRAVSTVENA NEGA za poklic Srednja medicinska sestra, srednji zdravstvenik (zdravstveni tehnik) EKONOMSKI TEHNIK za poklic Ekonomski tehnik GASTRONOMIJA za poklic Gastronomski tehnik rb° r-\r ftr Akcija Mladinski center Trbovlje v letošnjem februarju praznuje dve obletnici. Dve svečki bo upihnil mladinski klub MCT klub Sonček in dve leti je minilo tudi, od kar se je Občina Trbovlje, na pobudo Mladinskega centra Trbovlje, s podpisom pogodbe pridružile Unicefovemu projektu Otrokom prijazno mesto. I eta 2009 je skupina desetih mladih uredila prostore z Lnamenom, da bodo mladi imeli možnist za druženje, učenje in ustvarjanje. MCT klub Sonček je v dveh letih nanizal pošteno število različnih koncertov, potopisnih predavanj, intervjujev z znanimi osebami, filmskih večerov, še posebej pomembno pa je, da že leto dni deluje dnevni center, kjer lahko mladi naredijo domačo nalogo, se učijo, se družijo, ustvarjajo, sodelujejo pri projektih in podobno. MCT klub Sonček je prostor varnega odraščanja in prav zato se mladi resnično radi vračajo vanj. V okviru Unicefovega projekta Otrokom prijazno mesto se še posebej od leta 2009 dalje v Mladinskem centru Trbovlje vrstijo številne aktivnosti, ki so namenjene predvsem družinam z mlajšimi otroki ter osnovnošolski mladini. Prav tako so od podpisa dalje Trbovlje posejane z varnimi točkami, kamor se lahko zatečejo mladi in vsi ostali, kadar se počutijo v stiski, imajo občutek, da je ogrožena njihova varnost, so morda izgubili telefon in ne morejo poklicati staršev ... Varne točke so v veliki meri trgovine, lokali, knjižnice in podobni prostori, ki so v bližini šol oziroma ob šolskih poteh, na pretočnih lokacijah. In da bodo v MCT obeležili oba pomembna dogodka, bo zelo pestro v četrtek, 10. in petek, 11. februarja 2011. Po viru: MaH, slika: MCT ßOjB.O;Lnaj BRtBOjBilltarZlBtais. a KGiiai Sirili Dia> liasi m žaconia. KUPOM DRUŽINSKA STILSKA PREOBRAZBA Ime: in. Zasavca, Priimek: Kot smo že omenili bomo občasno imeli še akcijo za najbolj številčno družino. Tokrat objavljamo CO tudi kupon. Kot družinski člani se računajo starši in otroci. Najbolj številčna družina bo deležna 4 f | j|„ osnovnih frizerskih uslug (striženje, feniranje) Cesta zmage 65,1410 Zagorje Torej, DRUŽINE PRIJAVITE SE!!!!! Pričakujemo ■' uv (UJ)5664 186 v „ , - nr: vase kupone na našem naslovu: Zasave, P.P. 79, Valvazorjev trg 8,1270 Litija 1410 Zagorje ob Savi. TELEFON: (01) 89 81 088 Srečno! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! Ulica: Kraj: Telefon: Št. družinskih Članov: GOpScer uuBimj Pripomočki za pranje naših babic \l Zasavskem muzeju Trbovlje so poleg stalnih razstav tudi občasne, ki na atraktiven in slikovit način prikazujejo življenje naših dedov. Tokrat si lahko v prvem nadstropju ogledamo vse v zvezi s higieno. Čistilni pripomočki Qazstavo in knjigo na to temo je skrbno pripravila Jana IxMlakar Adamič, ki pravi: „Razstava in knjiga skušata odgovoriti na vprašanje, kakšen je bil higienski nivo naših prednikov, zakaj ravno takšen, kateri so bili dejavniki, ki so najbolj vplivali na razvoj higienskih navad, kako je potekalo vsakodnevno umivanje in bolj redko kopanje...“ In potem nas popelje v tri zgodovinske sklope. V prvem razlaga pomen umivanja in pregled razvoja higiene od antike do danes. Predstavi tudi nalezljive bolezni, ki so vplivale na boljši nivo higiene. Drugi sklop obsega higieno med obema vojnama in po njej. Izvemo o stanovanjskih razmerah delavskega prebivalstva, ob tem tudi o pranju perila v tem obdobju. Tretji sklop razstave pripoveduje o kopanju, negi las, zgodovino angleškega stranišča, bideja, izum tuša... Poseben oddelek je namenjen boju z zajedavci kot so uši, ščurki, stenice... O tem se seznanimo iz prve roke v videu, v katerem nastopata Lubo Odlazek in Gvido Knez. Žehta se suši na dvorišču kolonijskih hiš Pralni praški Zanimivi so tudi stari reklamni eksponati in reklame za pralni prašek ali milo, ki delujejo sicer naivno, a so živ dokaz nekega obdobja. Pa še povečane stare fotografije pranja ob potoku, ob Štirni... In seveda ne manjka stara rifel mašina in podobni pripomočki, ki jih uporabljajo v današnjem času nekateri za glasbeni inštrument. Razstavo so odprli decembra in bo odprta še vse do konca marca. Ogledali si jo bodo tudi šolarji z različnimi aktivnostmi, stopnji primerno. Spomnimo še na to, da je muzej odprt od ponedeljka do sobote, in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8.-13. ure, ob torkih, sredah in četrtkih od 8,- 18. ure in ob sobotah od 9. - 12. ure. Vstopnine ni, če pa želimo strokovno vodstvo, ki ga opravlja muzejska svetovalka Nevenka Hacin, lahko pokličemo na telefon 56 33 216 ali 070 219 051. Besedilo in slike: Fanči Moljk Simon Janšek, član in tajnik Fotokluba Hrastnik, se ukvarja z izrazno fotografijo že od osnovnošolskih let. "Teokrat bodo njegove fotografije krasile prostore Zdra-I vstvenega doma Hrastnik vse od 5. februarja do 15. aprila. 2011. Lotil se je prekmurskih ravnic, iskal vsakdanje prizore in se jih lotil z drugim zornim kotom. Tako pride do abstraktne konkretnosti, kot je nekje zapisal. In pred objektivom njegovega fotoaparata je skoraj vedno črno bel negativ. Linije, sence, strukture... Besedilo: F.M., Fotografije: Simon Tanšek, Fotoklub Hrastnik zas vc [&I3W3? ©tor Bomag® w fcšflsom ooo@§3® pfetpMn) §g)®= ddqoöqDDs miflpi} pšpoOanm® §0®w@ooslk@ p)pSüB° ma m Jin iB Q@§fe® (ä^pwa^atH m smooDfesg ®@feßoöQ® §® pfi IMmWW Hip hura Štilček je predstava, tralala zdaj bo pa zabava! Tam so vsi igralci mladi zbrani, da nam danes tukaj bo lepo! Uživajte z nami! so zapisali na gledališkem listu člani Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje, ob predstavitvi programa Štilček 2010, ki je bil na programu 21. in 29. januarja 2011. Program sta povezovali voditeljici Ana Bovhan in Annemarie Jerman. Predstava je bila v stilu cirkusa, takega kot ga poznamo v areni in tistega, ki nas spremlja vsak dan. Aktualni so bili tudi tokrat. Ošvrknili so današnja dogajanja pri odločitvah kdo je pravi za kakšno delovno mesto, kako je treba hraniti pravim ljudem prostor, biti »in« pri dogodkih, se »pravilno« odločati ... Zapeli so tradicionalni Bratje Losos, poudarili nepomembne pomembnosti v medsebojnih pogovorih, ošvrknili naše »čisto« okolje, zaplesali ... V tem cirkusu so najbolj zablesteli prejemniki Štilčkov. Lara Prijatelj in Živa Lisec, talentirani in perspektivni članici gledališča, ki tudi lepo pojeta. Maša Kafel in David Banovič za ples argentinskega tanga. Blaž Dolenc je igralec sezone, ki se je izkazal v Žogici Nogici in mladinski komediji Biblija stara zaveza, saj je redek biser s svojim igralskim talentom. Nik Solina je v glavni vlogi kmeta Janeza v komediji Biblija - stara zaveza na nagajiv način odigral s soigralcema glavne biblijske zgodbe. Annemarie Jerman je oblikovala tri manjše vloge, ki so velikokrat »cukrčki«, ki gledališke zgodbe naredijo zabavne, zanimive, zato so jo nagradili za oblikovanje stranskih vlog. Sara Senegačnik je pokazala pri oblikovanju moških vlog v komediji Biblija - stara zaveza veliko poguma, čeprav so naporne. Letos so ji priznali napredek, saj je veliko vadila, ima igralski talent in smisel za humor. Anja Kurnik je v minuli sezoni prvič samostojno uspešno zrežirala parodijo Biblija - stara zaveza. Z njo se je najprej uvrstila na ljubljanski Festival Vizije mladinskih gledaliških skupin Slovenije, izbrali so jo na zaključni del festivala Vizije v Novi Gorici in si je resnično zaslužila Štilček za režijo. Za izvirno hudomušnost in zabavnost so bili nagrajeni Lososi, trboveljski originali, ki presenečajo z izvirnostjo, hudomušno satiro in ne prav ubranim petjem. Polna dvorana, spontan smeh, bučen aplavz, ponovitev -to pove zakaj je Mladinsko gledališče Svoboda potrebno. Znajo delati, se učiti, zabavati in nasmejati obiskovalce. To poslanstvo naj še dolgo opravljajo in predajajo »štafetno palico« iz generacije v generacijo, predvsem pa ohranjajo mladostno zagnanost ne meneč se, koliko odrske kilometrine ima posameznik. Kulturna Nanaoa Gučeic o Štilčkih Teče šestinštirideseta sezona Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje, v katerem starejši z veliko radodarnostjo prenašajo izkušnje na mlade. Kot pika na i, da drug drugemu priznajo kvalitete, je vsakoletna podelitev Štilčkov, ki jih letos podeljujejo že štirinajstič in članom gledališča pomenijo prav toliko kot oskarji v svetovnem merilu.. i A ladinsko gledališče Svoboda Trbovlje /Vldomuje v Domu svobode Trbovlje in od tod tudi ime. Letos se lahko pohvalijo z novim prostorom, kjer imajo garderobo in vaje. Niso prezahtevni, saj znajo marsikaj narediti sami ali s pomočjo prijateljev. Scenografija in kostumi so največkrat plod njihovega dela. Z Nando Guček, ki je bila več kot štirideset let duša Mladinskega gledališča Svoboda in mama vsem mladim, ki so prihajali in/ali odhajali, se postarali...in ostali zvesti odru, smo se pogovarjali o letošnjih Štilčkih, kjer je pomagala le bolj iz ozadja, če so jo za to prosili. Letošnji Štilčki so nastali predvsem na plečih mladih, ki ste jih na to delo dobro pripravili. Kar trideset jih sodeluje pri tej prireditvi. Letošnji Štilčki so rezultat, produkcija, vseh mladih v našem gledališču. Človek ne more verjeti, koliko energije, domiselnosti, izvirnosti je v njih. Sama sem v mislih bedela nad njimi in jim zaupala, da bodo dobro naredili. Letos so vajeti v rokah imeli Katarina Pajer, Katra Kozinc in Primož Hančič. Podrobnosti je mogoče prebrati na gledališkem listu. Verjetno niste zdržali, da si nebi ogledali generalke? Ogledala sem si jo in ostala brez besed. Bila sem vesela, navdušena nad tem, kako dobro so vse pripravili. Zelo sem bila vesela, ko sem videla, da je ta velika »družina«složna, uigrana, da usklajeno deluje in disciplinirano deluje, od najmlajših do starih »mačkov«. Resnično so se navadili eden na drugega. Naših šestinštirideset članov dela v štirih skupinah. Štilčki veselo, ob razigranem delu, združijo vse, nekateri mlajše šele spoznavajo. Veliko je smeha in radosti. Štilčki vedno napolnijo dvorano kar dvakrat. Štilčki so pri gledalcih tako priljubljeni, ker veje iz nastopajočih iskrenost, drznost, veselje, optimizem, pogum ... In tiste majhne nerodnosti pri začetnikih. Zagotovo tudi zato, ker Štilček, naše veliko priznanje, podarimo našim članom. Brez egoizma podarimo naše veliko priznanje našemu uspešnemu članu. Pri tem se vsi lepo počutimo. Menim, da je to pri ljudeh redkost. Največkrat deluje med odraslimi zavist in nevoščljivost. Še najraje se nesposobni, neustvarjalni po-norčujejo in omalovažujejo tiste, ki pogumno ustvarjajo s svojo nadarjenostjo. Posmeh neustvarjalnih ponižuje. Pohvala in priznanje daje moč. Morda kdaj prepozno damo priznanje mladim ali pa sem sama že predolgo v tem cirkusu? Vzgojna moč je pri Štilčkih zelo prisotna. Ne morem mimo pedagogike. Verjemite mi, da se je prav pri pripravah na Štilčke in pri študiju gledaliških predstav mogoče marsičesa naučiti. Predvsem mladi spoznavajo, da ni mogoče uspeti brez redo-Ijubnosti in discipline. Spoznavajo, kako pomembna je zanesljivost, odgovornost, točnost ... Med sabo oblikujejo prijazne, prijateljske in iskrene odnose. Tega je danes tako malo. In kaj pripravljate za naprej? Pripravili bomo nove predstave: februarja pripravlja ena skupina premiero pravljične igre Josipa Ribičiča Kraljestvo palčkov. Druga skupina pripravlja dramo Roberta Harlinga Jeklene magnolije, tretja Pravo komedijo, Jožeta Moškriča. Četrta skupina, pod vodstvom Davida Lindiča, ki je v decembru imela premierno predstavo Magnetnega dečka, bo le-to predstavila po Zasavju, na Izlakah smo jo že predstavili. Kaj svetujete gledalcem? Letošnje predstave Štilčkov so bile v januarju. Kdor jih je zamudil, bo imel novo priložnost naslednje leto. Naj si takrat vzamejo čas in gredo pogledat kaj so naši člani Mladinskega gledališča pripravili. Naj se ne posmehujejo z mislijo, kaj se ti gledališčniki gredo. Naj uživajo skupaj z njimi, jim dajo priznanje za ustvarjalnost in uresničitev zamisli. Ali ni prav užitek v današnjem času najpomembnejši? Besedilo: Irena Vozelj KLasična GLasea s ramBURicami Kulturno društvo Tamburaški orkester Šmartno bo v soboto, 5. februarja 2011, ob 19. uri v kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji izvedlo edinstven koncert klasične glasbe. X/goste bodo povabili učenke - solo pevke Glasbene šole Litija-Šmartno, dogodek pa bodo posvetili slovenskemu kulturnemu pra-V zniku. Priredbe znanih klasičnih melodij skladateljev kot so Brahms, Čajkovski, Smetana, Šostakovič, Hačaturjan, Schubert in Strauss bomo imeli priložnost slišati v izvedbi najstarejšega tamburaškega orkestra v Sloveniji. Tamburaši bodo premierno zaigrali tudi skladbo slovenskega skladatelja mlajše generacije Črta Sojarja Voglarja, ki jo je skomponiral prav za njih. Omenjena skladba bo tudi del izbranega programa šmarskih tamburašev na prihajajoči tamburaški državni reviji, ki bo potekala 3. aprila v Laškem. Umetniška vodja orkestra Helena Vidic tudi letos intenzivno pripravlja orkester, da potrdi svojo kvaliteto in ponovno poseže po najvišjih priznanjih. KD TO Šmartno za ave Spegu ' Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih) srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in l konjičkih kaj več. > Špegu za MamjeLo LeeinceR I itijanka, ki je v življenju tesno po-Lvezana s kemijsko znanostjo, čeprav ji znanja kemije njena gimnazijska profesorica z oceno ni priznala. Učila je na veliko srednjih šolah, tudi na višjih in visokih. Vedno je bila drugačna. Vedela je, kaj bi rada in čemu se bo posvetila. Pri tem pa ni bila egoistična, saj je pomagala vsem, ki so to želeli. Že drugo leto je predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Litija/ Šmartno. Lahko se pohvali, da so člani že potrdili s svojim delom in udejstvovanjem na različnih področjih, da jim je tovrstno druženje potreba, da zadovoljijo vse tisto kar jim prej, v času službovanja, ni bilo dano. Svoje domače, hčer in vnuka ima nadvse rada, a o njih ne pove veliko. Lesk v njenih očeh izdaja več kot bi besede. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Na žalost sem med tistimi, ki smo otroštvo preživljali med drugo svetovno vojno v izgnanstvu v Srbiji, kamor so nas Nemci izselili leta 1941. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Profesorica dr. Marija Perpar, ki nas je imela organsko kemijo na fakulteti, ker je bila zelo stroga, dober pedagog in strokovno zelo podkovana. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Osnovno šolo sem obiskovala v Litiji, nato sem obiskovala Gimnazijo Poljane v Ljubljani. Na ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo sem študirala kemijsko tehnologijo. Svoje strokovno znanje sem kasneje dopolnjevala na številnih usposabljanjih in izpopolnjevanjih, ki so bila organizirana na kemijskem izobraževanju, v okviru Ministrstva za šolstvo in tudi drugod. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Toliko sprememb šolskega sistema je pripeljalo do rezultatov, ki ne kažejo veliko znanja učencev, dijakov in študentov. Posledično se kaže tudi pri odločitvah, ki se sprejemajo na različnih nivojih. Preseneča me slovenska trdoživost, saj se vedno zopet znamo postaviti na noge, posebno v najtežjih trenutkih znamo skupaj premagati težave. Ali bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrala drugačno življenjsko pot? Za ničemer mi ni žal, zato ne bi spreminjala življenja kot sem ga imela. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Marsikaj. Vse hranim zase in delim le s svojimi najbližjimi. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Med tednom imam različne obveznosti, ki jih največkrat razporedim po svojih željah in potrebah, da mi ostane čas za družino in sebe. Večinoma jih opravim dopoldan, včasih se mi zavlečejo tudi v popoldan ali celo v večer. Ker sem upokojena, sem vesela, da mi ni treba od doma vsak dan zgodaj zjutraj in da mi ni treba kar naprej pogledovati na uro, da česa ne zamudim. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Nimam šoferskega izpita, zato veliko uporabljam javna prevozna sredstva za daljše razdalje, veliko hodim peš. Za sprostitev hodim v naravo, kjer si naberem veliko novih moči. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Rada potujem. Vsako leto obiščem sorodnike v tujini, pa tudi daljša potovanja si privoščim. Kje se srečujete s kulturo? Kultura je del mojega načina življenja, saj rada obiskujem koncerte, razstave. Rada berem, če le utegnem grem v gledališče ali na kak kulturni dogodek. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete. Delo na vrtu imam rada in ob njem uživam, ko vidim kako mi uspeva posajeno ali posejano. Pri tem uporabljam načela biodinamičnega vrtnarjenja, saj je v naravi že tako preveč nezdravih snovi. Manj me veseli pospravljanje, rada pa ustvarjam v kuhinji. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno živijenje? Samota mi ni ljuba, saj sem rada v družbi. Zato ne razmišljam, da bi si izbrala samoten kraj. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Da, Zasavje vsakomur pusti svoj pečat. Tu smo ljudje, ki nismo brezbrižni drug do drugega. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? V času šolanja sem dobila veliko prijateljev. Prijateljstva se pletejo v mladosti, redkeje pozneje. Kljub pomanjkanju časa sem vesela, da mi jih je še veliko ostalo. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Tako mi je, kot mora biti. Špegu nastavila: Irena Vozelj, slike: arhiv M.L. Kulturna Z Belo omeLO nao bo Leze n V Založbi Grafika Gracer d.o.o. Celje je izšla nova knjiga o zdravljenu raka z belo omelo: Komplementarno zdravljenje raka. Bela omela: Zdravljenje z Viscum album ekstrakti, avtorice Ive Ebner. I va Ebner, zdravnica alternativne medicine, je bila rojena 11951 v Celju in je odraščala v Taboru v Savinjski dolini. Najprej je sledila poklicni želji svojega očeta vrtnarja, pozneje je študirala obmejne znanosti v Freiburgu ter podiplomsko psihologijo in medicino v Münchenu, kjer je opravila specialistični izpit iz splošne medicine in tam tudi živi. Knjiga Zdravljenje z Viscum album ekstrakti (VAE) je strokovno delo, ki opisuje zdravljenje raka z zdravili iz bele omele. Avtorica podkrepuje izkušnje iz svoje ambulante s študijami in experimentalnimi pristopi iz drugih znanstvenoraziskovalnih institucij. V knjigi so pomembne informacije o beli omeli, njeni različni pridelavi, o vsebnosti učinkovin, opisi gostiteljskih dreves omele, ekskurs v homeopatijo, predloge zdravljenja in podrobna navodila za izbiro in uporabo omelinih zdravil. Omela poskuša zgraditi most med tradicionalno in moderno onkološko medicino. Medtem, ko si bolniki injicirajo omeline ekstrakte doma, se z njimi zdravi ambulantno preko infuzij ali intratumor-sko in v klinikah z instilaci-jami v telesne votline. Zaenkrat velja bela omela za najbolj raziskano rastlino na svetu. Za broširano izdajo s 180 stranmi je cena: 15,00 (z ddv) + stroški pošte, naročila pa sprejema Založba: Grafika Gracer d.o.o., Lava 7 b 3000 Celje. GG Knjižnica Mi cera Klopčičb Zaconje v FeBRuaimi "Zagorska knjižnica 3. februarja orga-VLnizira ogled 4. predstave lutkovnega abonmaja. V goste prihaja gledališče Fru-Fru s predstavo Krtek Zlatko. Cena za ogled predstave je 4 evre, pričela pa se bo ob 17. uri. 10. februarja v Knjižnico Mileta Klopčiča prihaja Svetlana Makarovič. Na literarnem večeru s temo Saga o Hallgerd bo sodeloval tudi dr. Gašper Troha. Govorili bodo o prevzetnosti, materializ- mu, nasilju nad šibkejšimi. Literarni večer se bo pričel ob 18. uri in 30 minut. Naslednja v goste 15. februarja prihaja Marija Merljak. Na predavanju S hrano do zdravja, prav tako ob 18. 30., bo Merljakova bo govorila o vplivu hrane na imunski sistem, na zdravljenje težav s kostmi, njenem vplivu na holesterol, visok krvni tlak in oslabelo srce, o uravnavanju krvnega tlaka, ter povezanosti hrane in težav z nespečnostjo in delo- vanjem ščitnice. Zadnji februarski gost zagorske knjižnice bo Marijan Manfreda. Predstavil bo pesnitev Knapovska balada. Literarni večer bo z rudarskimi pesmimi popestril Loški glas. Tudi ta prireditev bo ob 18. uri in 30 minut v prostorih knjižnice. V počitniškem času bosta za mlajše organizirani dve ustvarjalni delavnici, in sicer 22. in 24. februrja ob 10. uri. Andreja Gradišar Vrbi kmigo Knjižnici in BUKvaRna Trboveljska knjižnica Toneta Seliškarja tudi v letošnjem mesecu kulture nudi kulturne užitke. Qosebej vabijo od 7. do 12. februarje zamudnine in opominov! Tisti pa, ki išče-X vse, ki imate doma že več let knjige te katero od starejših knjig, ne zamudi-ali drugo knjižnično gradivo, da jih pri- te priložnosti od 7. do 19. februarja in nesete v knjižnico in jih oddate v knjižno pobrskajte med odpisanim in darovanim škatlo pri vhodu v knjižnico! Veseli bodo gradivom. Na voljo so knjige in revije, ki vsakega vrnjenega izvoda! Brez plačila jih lahko odnesete brezplačno. za ave Šport Dobgr nasTOP na DRŽavniH reitmaH Kljub obilo smole so mladi zasavski smučarji na državnih tekmah dosegli nekaj dobrih rezultatov. i A Ladi smučarji so se pomerili na štirih državnih tekmah /Viza Pokal Argeta. Ekipa zasavskih smučarjev iz SK Zagorje, SD Zasavje in SD Kum je kljub obilo smole zabeležila nekaj odličnih rezultatov. V sredo 19.1.2011 so se zbrali na Krvavcu, kjer so v slabih razmerah, zaradi goste megle, izpeljali le eno vožnjo veleslaloma. Pri mlajših deklicah je Anja Žibert zasedla 17. mesto, Klavdija Renko pa 22.. Neva Taškar je odstopila. Pri mlajših dečkih je Gašper Kranjc zasedel 29.mesto. Pri starejših deklicah se je Kaja Klančišar v gosti megli odlično • '-A' F znašla in pristala tik pod stopničkami na 4. mestu. Več težav s slabo vidljivostjo je imela Pia Zupan, ki je zasedla 19. mesto. Naslednji dan so se pomerili v slalomu. Neva je tekmo končala na najnižji stopnički, do drugega mesta pa jo je delila le stotinka sekunde. Klavdija je zasedla 12. mesto, Anja pa 14. Pri mlajših dečkih je Gašper zasedel 24. mesto. Pri starejših deklicah sta Pia in Kaja uvrstili v deseterico. Pia je bila 6., Kaja pa mesto za njo. Ob koncu tedna se je tekmovanje za državni pokal preselilo v Kranjsko goro, kjer so se na Podkorenu v soboto pomerili v slalomu, v nedeljo pa še v veleslalomu. V slalomu je najbolje kazalo Nevi Taškar, ki je bila po prvem teku 2., v drugi vožnji pa je napravila veliko napako in končala na 17. mestu. Klavdija Renko je zasedla 12. mesto, Anja Žibert pa 18. Dobro je s progo opravil tudi Gašper Kranjc, ki je zabeležil 16. mesto. Pri starejših deklicah se je Pia Zupan ponovno uvrstila v deseterico na 8. mesto. Še bolje je kazalo Kaji Klančišar, 6. v prvi vožnji, ki je v drugo tako kot Neva napravila veliko napako in pristala na 13. mestu. Pri starejših dečkih je Oskar Vrbovšek zasedel 24. mesto. Na nedeljskem veleslalomu je pri mlajših deklicah Neva zasedla 9. mesto, Anja je bila 20., Klavdija pa je odstopila. Pri mlajših dečkih je bil Gašper 30.. Pri starejših deklicah se je Pia še enkrat več uvrstila med deseterico in sicer na 10. mesto. Kaja pa je ponovila nastop iz slaloma in je po napaki v drugi vožnji iz 4. mesta padla na 18.. Besedilo in slike: Dejan Taškar Šport Plavanje USPGH IliLaDIH PLavaLcev v Raoovmci Plavalni klub iz Radovljice je bil v soboto, 15.1.2011, gostitelj »ZIMSKEGA POKALA«, ki se ga je udeležilo 236 plavalcev iz 12-ih slovenskih klubov, med katerimi so bili tudi mlajši plavalci iz PK Lafarge cement Trbovlje, ki so se domov vrnili kar s 27 odličji. ~7a trboveljski plavalni klub so nastopili Žan Mišel Jerman, ^Luka in Marko Laharnar, Luka Zajc, Tilen in Žiga Šintler ter Nejc Kos, pri deklicah pa Klara Volaj, Karmen Kovač, Živa Brglez, Karin Stražar in Nina Kos. Program tekmovanja je bil izredno naporen, saj je zajemal vse 50 metrske discipline pa vse do najdaljše 1500 metrov prosto. Trboveljski plavalci so osvojili kar 27 odličij, od tega 16 zlatih, 6 srebrnih in 5 bronastih medalj. Najuspešnejša pri dekletih je bila Klara Volaj s štirimi prvimi mesti v disciplinah 200m mešano, 400m prosto, 400m mešano in 800m prosto, pri dečkih pa Žiga Šintler, ki je osvojil tri zlata odličja na 100m delfin, 100m mešano in 200m prsno ter osvojil še pokal v točkovnem seštevku dveh rezultatov v svojem letniku. Seveda pa je potrebno pohvaliti tudi vse ostale plavalce, ki so dosegli sledeče rezultate: Nejc Kos se je letos v zimski sezoni 2010/2011 prvič pomeril v svoji »paradni« discilplini 1500m prosto in osvojil drugo mesto, vendar je rezultat pokazal, da bo potrebno na državnem prvenstvu plavati še veliko bolje. Nejc je bil prvi na 400m prosto, drugi na 200m delfin in četrti na 400m mešano. Tilen Šintler se je prvič preizkusil na 1500m prosto in osvojil prvo mesto v svojem letniku 1998, bil še tretji na 400m prosto in peti n na 200m mešano. Luka Zajc letnik 2001 je dosegel dve prvi mesti in sicer na 100 in 200m hrbtno. Luka Laharnar se je zavihtel na najvišjo stopničko v disciplini 100m mešano, osvojil še sedmo mesto na 100m prosto in deveto na 200m prosto. Pri dekletih pa so bile poleg Klare Volaj uspešne še: Karmen Kovač, ki je osvojila dve zlati odličji in to na 100 in 200m delfin, bila tretja na 800m prosto in pa četrta na 400m prosto. Živa Brglez je v svojem letniku 2001 osvojila prvo mesto na 200m hrbtno in bila še dva krat druga na 200m prsno in 400m prosto. Po štirinajst dnevni bolezni se je uspešno vrnila tudi Karin Stražar, ki je prav tako v letniku 2001 osvojila prvo mesto na 100m mešano in pa dve tretji mesti v disciplinah 200m prsno in 400m prosto. Nina Kos je osvojila dve srebrni medalji in sicer na 100 in 200m hrbtno ter bila še tretja na 400m prosto. Dobro sta plavala tudi najstarejša v tej skupini trboveljskih plavalcev Žan Mišel Jerman letnik 1996, prav tako tudi Marko Laharnar, ki pa sta plavala izven konkurence, tako se nista mogla boriti za odličja, sta pa dosegla nekaj dobrih uvrstitev. Žan Mišel je bil tretji na 400m prosto, četrti na 1500m prosto in peti na 400m mešano, Marko pa je osvojil dve četrti mesti na 100m prsno in 400m prosto, bil še sedmi na 200m prsno in pa osmi v disciplini 200m prosto. Boris Seiko 1. poiol ZonaviLišča Raoenci Pet plavalcev PK Lafarge se je udeležilo 1. Pokala zdravilišča Radenci, katerega organizator se je odločil za popularizacijo plavanja tudi v tem delu Slovenije. \/prijetnem ambientu bazenskega dela zdravilišča se je V v 50 in 100 metrskih disciplinah pomerilo 200 plavalcev Slovenije, Madžarske in Hrvaške, organizator pa je poskrbel tudi za mikavne nagrade. Trenutno najboljši trboveljski plavalec Primož Podbregar je posegel po eni izmed treh nagrad za prve tri najvišje točkovno ovrednotene rezultate. Priplaval si je vikend paket za dve osebi v hotelu Primus na Ptuju, ki sodi k družbi Sava Resorts. Zmagal je na 100 prosto, bil drugi na 50m delfin in 50m prosto. Slavil bi tudi v najhitrejši disciplini 50m prosto, a je bilo obračališče brez pregrade, tako da je z nogami udaril iz bazena in mu je tako posledično zmanjkalo podlage za hiter odriv pri obratu. Odlično so plavali tudi drugi trboveljski plavalci in vsi zelo popravljali svoje osebne rekorde in osvajali medalje, kar je dober obet pred prihajajočim Državnim prvenstvom. Na stopničke in v finala se je uspelo uvrstiti naslednjim našim plavalcem: - Karmen Zmrzlak 2x1. Mesto na50 in 100 prsno, ter 2. Mesto na 200 prosto Luka Zupan 1. Mesto na 50 delfin , 2. Mesto na 100 delfin ter 4. Mesto na 50 prosto - Tjaša Božič je osvojila 2. Mesto na 100 delfin in 3. Na 50 delfin, na 50 prsno pa je bila 5. Neža Kurnik, edina brez odličja, a z močno popravljenim rezultatom na 100 prosto, je osvojila 4. Mesto na 100 prosto , 5. Na 100 prsno , na 50 hrbtno pa je bila 7. Poudariti pa je potrebno, da je Neža plavala v konkurenci letnika 98 in starejše, tako da je bila kot najmlajša plavalka dostojna konkurentka starejšim. V naslednjih tednih do Državnih prvenstev, se tekmovanja za najmlajše nadaljujejo, le starejšim plavalcem zmanjkuje tekem. Njihov glavni cilj pa je vsekakor čim bolje odplavati na prvenstvu v Ljubljani, po katerem se bo videlo delo v zimski sezoni. Darko Raušl ? A Tj Sport za ave Maiiuša in Algks meTja na OTVoniTvenem turrirju sezone V nedeljo 30.1.2011 so izlaški borci otvorili tekmovalno sezono 2011 v italijanskem mestu Mareno di Piave na tekmovanju, ki se imenuje Golden Glove. Qrvi od izlaških borcev je nastopil I Aleksander Maselj, ki se je v kategoriji dečkov do 32 kilogramov odlično boril in že v prvi borbi ugnal borca iz Italije, nato pa v polfinalu klonil proti prekaljenemu Bulgaru z majhno razliko. Aleks se je pomeril tudi v zelo močni kategoriji dečkov -37 kilogramov, v kateri je nastopilo kar 20 tekmovalcev. Kljub temu, da 5 kilogramov ni slišati veliko, to pomeni, da so bili nasprotniki višji in težji, a Aleks se je boril dobro in na koncu osvojil 9. mesto. Za njim se je na tatami podal Rok Vrtačnik, ki je prvo borbo prepričljivo zmagal v drugi izgubil z Italijanom, a Izlaška ekipa Maruša vseeno osvojil solidno 8. mesto. V polno zasedeni kategoriji članov do 69 kg sta se borila Tilen Zajc in Miloš Rozman. Slednji je prikazal solidno tehniko, a se je na koncu moral zadovoljiti s 33. mestom. Tilnu je šlo nekoliko bolje, saj je v prvem kolu je premagal Italijana, nato po dolgih minutah čakanja na naslednji krog še Grka, nato pa mu je v borbi proti Italijanu za las ušla pot v polfinale. Tako je Tilen zasedel odlično 5.-8.mesto, kar je za tekmovalca, ki je do sedaj primarno nastopal v kategoriji mladincev dober uspeh. V kategoriji kadetinj do 52 kg se je borila Maruša Izlakar. V njeni skupini je na- stopalo 17 tekmovalk. V prvem kolu se je pomerila z Italijanko in jo suvereno premagala. Sledila je borba z Avstrijko, ki jo je prav tako dobila. V Polfinalu se je pomerila z že znano nasprotnico iz Italije, proti kateri pa je na žalost izgubila, a jo je medalja za tretje mesto vsaj malo potolažila. Sara Smrekar je v kategoriji kadetinj morala priznati premoč nasprotnici, v kategoriji članic pa je zasedla solidno 20. mesto. Robert Veber je prvi del borbe prepričljivo vodil, nato pa popustil, kar ga je stalo zmage. Robi, ki je še mlad borec, je domov odnesel novo bogato izkušnjo z mednarodnega tekmovanja. Maruša U.S.A. Aleks RoKomeT RK Doeova: RK Dol TKI HRasTnm - neooLočeno V soboto, 29. januarja 2011, je potekala rokometna tekma med Dolani in domačini v Dobovi. Qo odličnem prvem polčasu Dolanov so v drugem delu do-F mači pritisnili na plin in dve minuti pred koncem celo povedli z 29:27. Vendar se Dolani niso predali in skušali v zadnjih sekundah pridobiti zadetke za zmago, a jim ni uspelo. Seveda pa se tudi točki na vročem terenu v Dobovi ne sme gledati v zobe. Odlični vratar Bratanovič je dal vse od sebe, strelci pa so bili Papp, Habjan, Suljič in v obrambi Špacapan. Na koncu so bili deležni zasluženega aplavz od svojih zvestih navijačev, ki so jih tudi tokrat spremljali na gostovanje in bodrili. Bilo jih je okoli trideset. Rezultat RK Dobova : RK Dol TKI Hrastnik 29:29 (13:21) Besedilo in slika: Fanči Moljk Šport Karate Gnano Prih CnoaTia v Sam o boru V soboto 15. m nedeljo 16. januarja 2011 je v Samoboru pri Zagrebu potekal jubilejni 20. mednarodni karate turnir GRAND PRIX CROATIA. Na letošnjem turnirju je v dveh dneh nastopilo 1 BOO tekmovalcev iz 20 evropskih držav. Letošnji turnirje zaznamovala nekoliko slabša organizacija, predvsem pri drugem dnevu tekmovanja. Iz Karate kluba Trbovlje je nastopila I štiri članska ekipa, ki se pripravlja na nastop na Mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo od 11. do 13. februarja 2011 v Novem Sadu v Srbiji. Tim ŽLAK in Aljaž VESENJAK sta svojo formo v športnih borbah preverjala prvi dan tekmovanja. Bolje se je odrezal Tim ŽLAK, ki je v kategoriji do 70 kg ob dveh zmagah doživel dva poraza. Za Aljaža je bil v kategoriji do 68 kg premočan že nasprotnik v prvi borbi. Oba tekmovalca sta se odrezala slabše od pričakovanega, zato bo potrebno do evropskega prvenstva še pošteno zavihati rokave, če želita v Novem Sadu priti do vidnejše uvrstitve. V nedeljo sta v katah posamezno in ekipno nastopila Patricija BUKOVINSKI in Almin SALKIČ. Med posamezniki sta oba doživela poraza v prvem kolu. Med ekipami je Patricija, skupaj z reprezentančnimi kolegicami, dobro opravila svoj nastop in na koncu so osvojile 5. mesto. Še stopničko višje je s svojo ekipo stopil Almin SALKIČ in na koncu osvojil bronasto medaljo. Splošna ocena trboveljskih nastopov glede na bližajoče evropsko prvenstvo ni preveč vzpodbudna. Vsi nastopajoči bodo morali skupaj s trenerjem najprej opraviti temeljito analizo, potem pa v zadnjem mesecu še dvigniti nivo svoje forme. Od 11. do 13. februarja bo v Novem Sadu v Srbiji potekalo 38. Kadetsko in mladinsko evropsko prvenstvo v karateju. Mesto v reprezentanci so si s svojimi dobrimi nastopi v zadnjem obdobju zagotovili Patricija BUKOVINSKI, Tim ŽLAK, Almin SALKIČ in Aljaž VESENJAK. Patricija in Almin bosta nastopila v katah, Tim in Aljaž pa v športnih borbah. Kot pomočnik reprezentančnega trenerja v športnih borbah bo v Novi Sad odpotoval tudi glavni trener v klubu Miha KOVAČIČ. V letu 2007 so trboveljski tekmoval- Aljaž, Miha in Tim pred dvorano v Samoboru ci še nastopali, tako na mladinskem evropskem in svetovnem prvenstvu, vendar niso dosegli vidnejših uvrstitev. Po zamenjavi generacije, trboveljski tekmovalci v letu 2008 niso nastopili na nobenem mednarodnem uradnem tekmovanju - EP ali SP. Začrtano delo na novih smernicah je Trboveljčane hitro vrnilo med najboljše. Od 30. januarja do 1. februarja 2009 so v Parizu v Franciji na 36. Kadetskem in Mladinskem evropskem prvenstvu nastopili kar štirje trboveljski karateisti: Aljaž VESENJAK, Almin SALKIČ, Timotej UMEK in Žiga ROZINA ter Miha KOVAČIČ, kot pomočnik reprezentančnega trenerja. Svoj ognjeni krst so prestali zelo dobro, saj so dokazali da se lahko enakovredno kosajo z najboljšimi karateisti stare celine tudi za najvišja mesta. Slovenski tekmovalci so osvojili tri peta ter štiri sedma mesta. Najuspešnejši so bili zagotovo Trboveljčani s kar dvema petima mestoma in sicer Aljaža in Timoteja. Od 12. do 15. novembra 2009 je v Rabatu v Maroku na 6. Kadetskem in mla- dinskem svetovnem prvenstvu natopilo tudi pet trboveljskih karateistov: Tea LOPAN, Aljaž VESENJAK, Almin SALKIČ, Timotej UMEK in Žiga ROZINA ter pomočnik trenerja za športne borbe, Miha KOVAČIČ. Kljub temu, da so Slovenci ponovno ostali brez tako želene medalje, je Tea osvojila odlično peto mesto, kar je bila daleč najboljša slovenska uvrstitev na tem svetovnem prvenstvu. V dneh od 5. do 7. februarja 2010 je v Izmiru v Turčiji potekalo 37. Kadetsko in mladinsko evropsko prvenstvo v karateju. Skozi celo vrsto izbirnih tekmovanj so si vozovnico za Izmir prislužili tudi Trboveljčani: Tea LOPAN, Tim ŽLAK in Aljaž VESENJAK. Kot pomočnik trenerja je v Izmir odpotoval tudi glavni trener v klubu, Miha KOVAČIČ. Še najbližje uspehu je bil Aljaž, ki je izgubil šele v borbi za vstop v polfinale z angleškim tekmovalcem. V samostojni Sloveniji so na mladinskih evropskih ali svetovnih prvenstvih nastopili David KRAJNC, Rok VODIŠEK, Miha KOVAČIČ, Jernej SIMERL, Edin SALKIČ, Franci CEFERIN,_ Dalibor FILIPIČ, Poldi HERMAN, Žiga ŠANTEJ, Kristijan OSTOJIČ, Nik ŽLAK, Žiga ROZINA, Timi UMEK, Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK, Tim ŽLAK in kot prvo trboveljsko dekle Tea LOPAN. Najodmevnejši rezultat doslej je dosegel, žal že pokojni Dalibor FILIPIČ, ki je na Evropskem mladinskem prvenstvu leta 2000 v Celju osvojil srebrno medaljo. To je bila do takrat tudi »najžlahtnejša« medalja na mladinskih evropskih prvenstvih v samostojni Sloveniji. Odmevnejše rezultate so dosegli še Tea LOPAN, Timi UMEK, Aljaž VESENJAK, David KRAJNC in Miha KOVAČIČ z osvojenim petim mestom ter Jernej SIMERL in Edin SALKIČ s sedmim mestom. V zadnjih dneh pred odhodom v Novi Sad so se trboveljski klubski trenerji v sodelovanju z reprezentančnimi potrudili, da so tekmovalce pripravili maksimalno, tako taktično kot psihično, da na samem tekmovanju, zaradi pomembnosti nastopa ne bodo popustili in da se bodo spopadli s svojim nasprotniki ravno tako, kot na ostalih domačih in mednarodnih tekmovanjih, kjer si priborijo mesta med najboljšimi. Besedilo in slika: Bogdan Simerl Razvedrilo za avc ČLANI NEKD. TELOVADNE ORGANIZACIJE m IZKLJUČITEV ELEKTRIČ- NEGA TOKA Zgodila seje nesreča, ko je . KDOR JE OBISKAN UMRLI SLOVENSKI IGRALEC ABRAHAMOV NEČAK PANDA PASTIRICA OVC 6. SOLMI-ZACUSKI ZLOG AM. IGRAL WEST MAJHEN ČOP APNENCU PODOBNA KAMNINA NEUPO- ŠTEVANJE MORALNIH ZAKONOV SRBSKA IGRALKA IN PESNICA IZDELO- VALEC RAKET SILVA ČUŠIN PRIPADNIK TURŠKEGA LJUDSTVA GIBANJE PO ZRAKU KAR JE ZAPISANO AMERIŠKI IGRALEC ARKIN FRANCOSKI IGRALEC JACQUES SKLADATELJ STANKO KDOR IZZIVA (EKSPR.) RIMSKA BOGINJA JEZE ARHITEKT MIHEVC MODRA (PPG.) PROSTOR- NINSKA ENOTA OSEBNI ZAIMEK IZRASTEK NAROKI NAJVIŠJA ZNANST- VENA USTANOVA (LAT.) IGRALEC TAROKA LESENE STAVBE Z DRUGIM IMENOM AVSTRALSKI REŽISER GRIERSON DNEVNI METULJ ŠPANSKI ZGODOVI- NAR JUAN DE DRŽAVA V JUGOZAHODNI AZUI SUROVINA ZA ČOKOLADO ŠAHOVSKA ZMAGA ANGLEŠKI PEVEC JONES PRIREDITEV, NA KATERI SE TRGUJE REKA V SIBIRIJI SARAJEVO POTI, NAMENJENE PROMETU ODISEJEV OTOK ISLAMSKO SVETO PISMO KUMANOVO STARORIMSKI ZGODOVINAR KDOR ŽVEČI TOBAK NEMŠKA REKA SL POP SKUPINA AMERIŠKI BOKSAR MOHAMED KDOR TEŠE LES NIZEK ŽENSKI GLAS TA (NAR.) NASPROTJE OD DOL AMERIŠKA VESOLJSKA AGENCUA STRUGAL- NICA ICKO IBEN GESLO FR. REVOLUCUE, ENAKOST VRTA MAMILA FRANCOSKO DRAGUUAR-SKO PODJETJE Rešitev iz prejšnje številke. E HO T R E K 1 N G 10 R O L E T A R = .G ~o M P-j N Al G j A U fftel L I A N Kot privatni pacientki bi vam pripadala dodatna ugodno«, kot fe _ Z, v l v h: s 1 = S = A V E!1,S 1 PA Č1 SU B o j S N 1 c K S: K 1 K A sIkTo SIT E r >: O F 1 C 1 R =|A R A M 1 S s 1 R E N A jss SE N 1 T tjg. S T A L i n'gria D s= A ŠT#! s 1 K E L E T 1 1 D ! L 1 E š33W|k E K!S Z A G O N fHltšf 1 s =r-j p o VRŠ 1 N A Ü A M E B E B 1 C A J L 1 T E R A T L A TER A L E N — R 0 B A £]t L A K A 1 C A£š 1 S A R HUMOR LETNI ČASI UGANKAR V KRIŽANKAH V KRIŽANKAH tematske slikovne VELIKI VELIKI KRIŽANKE ANKAH URANKAR “ Za vse ljubitelje Križank infi s i mjj JI J 3 KrižamKe & ugamKe Razvedrilo X Nagradna križanka 2/2011 Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 12. 02. 2011 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 03/2011. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 02/2011 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Manca Bovhan, Cesta of 5, 1420 Trbovlje - 20,86 € 2. Marinka Mars, Polje 23, 1410 Zagorje ob Savi - 12,52 € 3. Primož Rajšek, Rudarska cesta 13, 1420 Trbovlje - 8,35 € X___________________________________________J BRGLEZ d.o.o. podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in ostale storitve Vransko 17,3305 Vransko NE POZABITE, DA VALENTINOVO PRED VRATI JE ŽE ... SVOJE DRAGE S SLADKIMI SRČKI OBDARITE, KI JIH V TRGOVINI JAKA IN MAJ V ZAGORJU DOBITE. Hvala za vaše zaupanje Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 11.02.2011 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZ6RM ČEBEUCn VRAČEVIČ motej Valvazorjeva % IZVAKE. Tel.: 03/56-74-137 Kuhamo s Stašo Pečen krompir s papriko in olivami Sestavine: 80 das mesnate paprike, 1 kg krompirja, 3 čebule, 2 stroka česna, 1 vejica rožmarina, 1 žlička mediteranske začimbne mešanice, 4 dl jušne osnove, 10 dag fete, 10 dag črnih in zelenih oliv, olivno olje, sol, poper. Priprava: Papriko očistimo, narežemo na trakove. Česen in čebulo narežemo na kolobarje. Krompir olupimo in narežemo na četrtine ali osmine. Papriko, čebulo, česen in krompir zmešamo z nasekljanim rožmarinom in mediteranskimi začimbami. Solimo, popramo in stresemo v večji pekač. Zalijemo z jušno osnovo in pokapamo z oljem. Postavimo v pečico, ogreto na 200 stopinj Celzija, in pečemo 35-45 minut. Vročo jed potresemo z nasekljano feto in olivami. Dober tek! /T' ':?4 Staša fz I hoOVLJE A/ 33 ir M E, K a ko je Jasna Caenic ooživeLa ZDA? Jasna Gabrič je radovedno dekle, ki želi spoznati svet in ljudi. Pred tremi leti se je odpravila na študentsko delo in ogled dela ZDA. svoj ih doživetjih in izkušnjah je pripovedovala na po-xytopisnem predavanju, ki so se ga v zagorski knjižnici udeležili obiskovalci različnih generacij, nekateri zato, da slišijo kaj o obljubljeni deželi, drugi v želji, da zvedo kako priti tja, tretji zato, da primerjajo s svojimi izkušnjami. Jasna Gabrič je za študentsko delo najprej morala pridobiti delovno vizo, ki jo je stala šesto evrov. Tako je imela možnost, da tri mesece dela in lahko potuje po državah še mesec dni. Bivanje je skrbno načrtovala. Dvanajst ur dnevno je delala v zabaviščnem parku med New Yorkom in Washingtonern, ki ga obišče dnevno okoli trideset tisoč obiskovalcev. Vsi zaposleni morajo nositi uniforme in prijazno odgovarjati obiskovalcem na, včasih prav smešna, vprašanja povsem resno. In plačilo? Ne prav veliko, čeprav marsikdo misli, da se tam cedita med in mleko. Tudi način prehranjevanja je povsem drugačen kot pri nas, saj tudi pizza nima enakega okusa kot ga poznamo. Vse je tako, kot bi bilo plastično. Hitra prehrana, sladke pijače oa povzročajo njihovo obilno postavo. Študentske sobe so zelo skromno opremljene in sploh jih ni mogoče primerjati z našimi. Zdravstvena zavarovalnica, kjer ima posameznik sklenjeno zavarovanje, določa zdravnika, kamor mora zavarovanec, sicer si mora obisk pri zdravniku plačati bolnik sam. Mnogi niso zdravstveno zavarovani, zato je mogoče kupiti zdravila v supermarketih na tretjini polic. Kako se vzdržujejo bazeni, ne smejo zaposleni nikomur povedati. Podatek, da jih sami ne uporabljajo, je sam zase do- volj zgovoren. Plače dobijo na štirinajst dni, o njih govorijo na bruto letni ravni. Ogled mest je vedno zanimiv. V Las Vegasu imajo veliko replik slavnih zgradb. Ljudje živijo v četrtih, ki so mesta znotraj mest. Ko je iskala prevoz, je našla avtobusno povezavo, a ni vedela, da je namenjena Kitajcem. Prevozi so sorazmerno poceni. Homoseksualcem so namenjena posebna kopališča na obali. Prenočevanje v hostlih je mogoče šele zadnjih nekaj let. Običajno del hotela spremenijo v hostel. Povedano in prikazano na slikah je potrdilo dejstvo, da se sploh ne zavedamo, da imamo Ameriko doma. Besedilo in slika: Irena Vozelj Še neoBjavuene pesmi Fnanca Pirnica Literarni prijatelji pri Društvu upokojencev Trbovlje so na literarnem večeru prebirali pesmi Trboveljčana Francija Princa, ki je pustil veliko sledi v kulturnem življenju Trbovelj. Qel je pri Slavčkih, aktivno sodeloval v trboveljskem Ve-I selem teatru, bil predsednik Delavske godbe, pisal je pesmi, humoristične in zabavne tekste. Navdihovala ga je narava in otroci. Že iz slučajnih dogodkov in doživljajev je ustvarjal pesmi. Leta 1985 je bila izdana zbirka pesmi Resje, pesmi za otroke za vse štiri letne čase. Franci Princ je bil poklicno rudar, rudarski tehnik, ravnatelj industrijske rudarske šole, eden od ustanoviteljev Tehnične srednje šole v Trbovljah, komercialist trboveljskega Rudisa a je kljub številnim obveznostim našel čas za violino in za glasbo in kulturo in zanje navdušil tudi otroka Jano in Francija. Nekatere njegove pesmi so bile tudi uglasbene in Franci Vrtačnik je poskrbel za nekaj melodij, ki so nastale kot uglasbitev njegovih pesmi. Sin Franci Princ ml. se je organizatorju večera Jožetu Brnotu in bralcem pesmi zahvalil za lep večer. Še neobjavljena dela zaslužijo objavo, saj so verodostojna zgodovina razmišljanja pesnika iz časov, ki se vse bolj odmika. Besedilo in slika: Irena Vozelj Kolumna Aleksij Porednih: ZIMSKO SPANJE SLOVENSKIH SLALOMISTOV O lalom je bil še pred desetletjem 0 paradna disciplina slovenskega alpskega smučanja. Tako slabo, kot gre našim smučarskim reprezentantom med vratci letos, marsikdo ne pomni - to je bilo v času pred Bojanom Križajem, skoraj 40 let je že tega. Spomin še sega v zlate čase veselic v Kranjski Gori. Zgodila se je dvojna slovenska zmaga: 1. Petrovič, 2. Križaj. Naslednje leto je bilo obratno: 1. Križaj, 2. Petrovič. Glede na današnje rezultate je bila to znanstvena fantastika, čeprav se je to res zgodilo. Povsem logično, da so oboževalci nekdanjih junakov smučarskih strmin zaradi takratne evforije ob današnjem učinku naših smučarjev šokirani. Tugonostalgiki se tolažijo z izje- 1 mnimi dosežki Ivice ICosteliča, čeprav jih slednji privlači tudi zaradi svojega izjemnega značaja in znanja slovenskega jezika. Nekateri, ld ne znajo obvladati svojih frustracij ob neuspehih slovensldh »turistov«, mečejo Hrvatu pod nos dejstvo, da ga je Slovenec naučil smučati. Takšne neumnosti so kratkega diha. Koliko Slovencev so Slovenci naučili smučati, a so trenutno v slalomski konkurenci daleč od vrhunsldh izidov. Na srečo imamo precej močno smukaško eldpo - v primerjavi s časom pred 20 leti narobe svet -, sicer bi med moškimi že spadali v rang smučarsko eksotičnih držav. X Tslovenskem slalomu so več kot V potrebne korenite kadrovske spremembe, ki bodo prinesle sveže pristope k treningu in ustvarjanju zmagovalne mentalitete. Pogoj za povrnitev nekdanjega ugleda slalomistov iz dežele na sončni strani Alp pa je železna disciplina. To je tisto, kar krasi ICosteliča in kar je bilo odlika naših nekdanjih slalomskih asov. To pomeni, da je vse podrejeno cilju - vrhunski uvrstitvi. Disciplina in spodbudno okolje, ki krepi smučarjevo željo po zmagovanju, sta ključ do ponovnega vzpona našega slaloma. Potrebno si je postaviti naj- višje cilje in nato storiti vse, kar je mogoče, za njihovo uresničitev. v Z^e sklepamo po rezultatih, dobivamo vtis, kot da naši ciljajo rob tarče namesto črne pike na sredini. Podobni so strelcu, ki meri v trojko, a se potem čudi, kako da je zgrešil celo tarčo. Če bi ciljal v sredino, bi z veliko večjo verjetnostjo zadel trojko. Če si človek ali kolektiv zastavita najvišji možen cilj - v primeru slaloma zmago na tekmi svetovnega pokala oziroma zlato medaljo na svetovnem prvenstvu ali olimpijskih igrah -, to ne pomeni, da bo vse, kar bo manj, neuspeh, ampak da bo uspeh boljši kot zgolj uvrstitve okoli 20. mesta, za katere se danes zdi, kot da so uspeh, čeprav je to v primerjavi z zlatimi časi »katastrofa« in nekaj nedopustnega. Z^Xpazovalcu naše slalomske ago-Wnije ni jasno, zakaj sedanji trenerji ne povzdignejo glasu. Človek dobi občutek, da so vdani v usodo, zastrupljeni s črnimi scenariji. Videti je, da so »goli in bosi«, ko gre za zmagovalno naravnanost. Skratka, so čiste zgube. Če pa ekipo vodi človek, ki kot tekmovalec nikoli ni dosegel vrhunskih rezultatov ter je za povrh še zadovoljen s sivim povprečjem, v »žrelo sivine« potegne tudi ekipo. Iz tega sledi, da je naslednja lastnost, ki jo mora imeti »pravi« trener, ambicioznost, ki mora imeti široko podporo. Če je ambiciozen samo en trener, se namreč utegne zgoditi, da se bo utopil v povprečju. 'XTaši slalomisti niso tako slabi, 1 N kot kažejo članski rezultati. Na mladinskih svetovnih prvenstvih pobirajo medalje, a kasneje njihova zvezda ugasne. Kdor je mladinski svetovni prvak, je testo za zmage, vendar mora dokončen preskok do vrhunskega smučarja šele narediti. Mladinski svetovni prvak oziroma nosilec medalje s takšnega prvenstva je zanesljivo izjemno dober smučar, ampak do vrhunstva mora šele priti. Na tej točki je ldjučnega pomena trener. Povprečen trener pomeni »smrt« za mladega talenta, saj ga ne bo uspel izpiliti v diamant. Slovenska slalomska ekipa je zato postala »pokopališče« nekdanjih sijajnih mladih talentov. 'fZ'adar ne gre, odgovorni iščejo iz-JlVgovore. To je znak, da niso kos svoji nalogi. To pomeni, da nimajo na svojih mestih več kaj početi. Po koncu sezone se jim v urejenih reprezentancah pokaže vrata. Pri nas žal ni tako, saj nekateri osebki že dolga leta kolobarijo po trenerskih in drugih funkcijah, čeprav si po rezultatih svojega dela tega ne zaslužijo. Oddelek smučarskega »hleva«, zadolžen za tehnične alpske discipline, je poln gnoja, ld pošteno zaudarja in ubija Idice po skorajšnji (vele)slalomsld renesansi. 'X Tesposobneži grejejo svoje riti, JL > medtem ko nam propadajo letniki naslednikov Križaja, Petroviča, Koširja in Kunca. Upam, da je dno doseženo in da je vendarle že napočil čas za učinkovitejše vodstvene in trenerske prijeme, ki bodo pomenili začetek dviganja krivulje uspešnosti. Domet slovenskih slalomistov so zvezde, ne zadovoljstvo z uvrstitvami v finalno vožnjo. Samo drzniti si morajo poseči po njih. Kino za avc Kino Delavski dom Zagorje Petek 11.2. Sobota 5.2. ob 18.00 LEGENDA SOVJEGA KRALJESTVA, an. dom. Nedelja 6.2. ob 10.30 Sobota 12.2. Ponedeljek in 18.00 LEGENDA SOVJEGA KRALJESTVA, 7.2. ob 18.00 LEGENDA SOVJEGA Nedelja 13.2. KRALJESTVA Ponedeljek 14.2. Torek 8.2. ob 19.00 TUJEC V MESTU - SLAVKO GRUM, dokum. film TV Slov. o dr. Slavko Grumu - VSTOP PROST Torek 15.2. Sobota Nedelja 12.2. ob 19.00 PARANORAAALNO 2, grozljivka 13.2. ob 19.00 TAAAARA DREWE, kom. Sreda 16.2. Ponedeljek Torek 14.2. ob 19.00 PARANORMALNO 2 15.2. ob 19.00 Film teater: TAAAARA Četrtek 17.2. DREWE ob 18.00 KDO IMA DANES ROJSTNI DAN ob 20.00 GROZLJIVO SREČEN ob 18.00 GREMO Ml PO SVOJE ob 18.00 KDO IMA DANES ROJSTNI DAN ob 20.00 GREMO Ml PO SVOJE ob 18.00 GREMO Ml PO SVOJE ob 18.00 ZLATOLASKA, sinh.anim. dr.pustol. ob 20.00 ŽENSKA, PIŠTOLA IN ŠPAGETARIJA, črna kom. ob 18.00 ZLATOLASKA ob 20.00 ŽENSKA, PIŠTOLA IN ŠPAGETARIJA ob 18.00 ŽENSKA, PIŠTOLA IN ŠPAGETARIJA ob 20.00 ZELENI SRŠEN, akc.triler Kino Izlake Nedelja Nedelja 6.2. ob 19.15 MATI IN HCI, drama 13.2. ob 19.15 PARANORAAALNO 2, grozljivka Kino Delavski dom Trbovlje Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 3.2. ob 19.00 PARANORMALNO 2, groz. Petek 4.2. ob 17.00 TRON. ZAPUŠČINA, akcija ob 19.00 PARANORAAALNO 2 Sobota 5.2. ob 17.00 TRON. ZAPUŠČINA ob 19.00 PARANORAAALNO 2 Četrtek 3.2. ob 18.00 AMERIČAN Nedelja 6.2. ob 17.00 TRON. ZAPUŠČINA Petek 4.2. ob 18.00 KDO IMA DANES ROJSTNI ob 19.00 PARANORMALNO 2 DAN Sreda 9.2. ob 18.00 KAJAAAK I N AAARMELADA, ob 20.00 AMERIČAN slo. kom. Nedelja 6.2. ob 18.00 KDO IMA DANES ROJSTNI Četrtek 10.2. ob 19.00 AAATI IN HČI, drama DAN Petek 11 .2. ob 17.00 DRAGA, POČAKAJ, SEM ob 20.00 AMERIČAN NA POTI, kom. Ponedeljek 7.2. ob 18.00 KDO IAAA DANES ROJSTNI ob 19.00 AAATI IN HČI DAN Sobota 12.2. ob 17.00 DRAGA, POČAKAJ, SEM Torek 8.2. ob 18.00 KDO IMA DANES ROJSTNI NA POTI DAN ob 19.00 MATI IN HČI ob 20.00 GREMO Ml PO SVOJE, Nedelja 13.2. ob 17.00 DRAGA, POČAKAJ, SEM ml.kom. NA POTI Sreda 9.2. ob 18.00 GROZLJIVO SREČEN, ob 19.00 MATI IN HČI psih.trii. Sreda 16.2. ob 18.00 PETELINJI ZAJTRK, slov. Četrtek 10.2. ob 18.00 KDO IAAA DANES ROJSTNI rom. kom. DAN Četrtek 17.2. ob 18.00 NJUNA DRUŽINA, kom. ob 20.00 GROZLJIVO SREČEN ZASTAVLJALNICA TIAL Ulica bratov Mravljakov 9a, 3000 Celje GOTOVINSKA POSOJILA na podlagi zastavitve IZPLAČILO TAKOJ! GSM: 031/503 140, 051/633 832 E-mail: tial.sp@gmail.com Dogodki/Mali oglasi Več informacij o prireditvah na www.miaaiznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. OUMPUSKI KOMfTE «..Sä;™ Smučanje z olimpijsko kartico »Mariborsko Pohorje« Organizator: ” OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE Datum in čas prireditve: 31.1. - 4.2. 2011 Dodatne informacije: Luka Kermelj 051 376 290, e-mail: luka.kermeli@olvmpic.si. Pustni ples v Ljubljani Organizator: PLESNI KLUB BOLERO LJUBLJANA Datum: 1.2.2011 Dodatne informacije: PK Bolero 01 5120512, e-mail: info@bolero.si. Mlačca - nočno ledno plezanje Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 2.2.2011 Dodatne informacije: Borut Naglič 041 710 364, www.od-limatica.si. e-mail: info.pdlimatica@siol.net. Rip curl girls camps 2011 (deskanje na snegu) Organizator: ŠPORTNO DRUŠTVO DRČA Datum: 4.2.2011 Dodatne informacije: SD Drča 031 347 210, www. riocurlairlscamos.si. Nočni pohod »Valvasorjev dom pod Stolom« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO TRŽIČ Datum: 5.2.2011 Dodatne informacije: PD Tržič 04 5964224, 04 5961950, 04 5958430, e-mail: pd.trzic@amail.com. 3. krog Showdown Organizator: MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH MURSKA SOBOTA Datum: 5.2.2011 Dodatne informacije: Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih MS 02 521 10 42, e-mail: mdssms@zveza-slepih.si. Ledno plezanje »Dolgi hrbet - S stena« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MATICA Datum: 5.2.2011 Dodatne informacije: Borut Naglič 041 710 364, www.Dd-limatica.si. e-mail: info.pdlimatica@siol.net. Snežna tura »Kamniško sedlo« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA -MATICA Datum: 5.2.2011 Dodatne informacije: Marija Magajne 040 531 305, www.od-limatica.si. e-mail: info.pdlimati ca@siol.net. Lahki turni smuk »Nad Šilom Glava« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 5.2.2011 Dodatne informacije: Mateja Vertelj 040 171 858, www.od-limatica.si. e-mail: info.odlimatica@siol.nRt. Zimski tečaj gorništva za zahtevne ture Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MATICA Datum: 5.2.2011 Dodatne informacije: Marko Jurič 041 572 893, www.od-limatica.si. e-mail: info.pdlimatica@siol.net. 15. šolski pokljuški maraton Organizator: ZAVOD ZA ŠPORT RS PLANICA Datum: 5.2.2011 Dodatne informacije: ZŠRS Planica 01 434 23 90, www.soortmladih.net. www. zsoms. www.osaorie.si. Smučarski izziv Golte Organizator: DRUŠTVO LJUBITELJEV GIBANJA IZZIV Datum: 5.2.2011 Dodatne informacije: www.sport-izziv.si. Lahki turni smuk »Gmeineck, Avstrija« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 6.2.2011 Dodatne informacije: Irena Baraga 031 326 313, www.pd-limatica.si. e-mail: info.pdlimatica@siol.net. Pohod »Vallenoncello« Organizator: DRUŠTVO POHODNIKI TRIGLAV NOVAGORICA Datum: 6.2.2011 Dodatne informacije: Društvo pohodniki Triglav Nova Gorica 041 735 202,041 781 726, www.pohodnikitrialav.si. e-mail: miriam.silic@kate.si. V______________________________________________________________________________________J mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Prodam v celoti obnovljeno 2,5 sobno stanovanje na Dolu pri Hrastniku, 56 m2. Info: 041/917-014 ali 041/761-341 Prodam 10 knjig: Titova izbrana dela . Cena po dogovoru. Tel.: 070 547 852 po 10 uri. Kupim Kupim ali vzamem v najem gredo, zemljišče ali vikend v Zasavju. Info: 031 487 651. Kupim garažo na Polju v Zagorju. Ponudbe na tel: 031 893 829 V najem V najem oddamo poslovni prostor na naslovu Mestni trg 5a, Trbovlje in sicer 46,70 m2. Telefon 03-56-25-171 ali GSM 041-798-380. Storitve Nujno rabim delo. Nudim pomoč na domu, likanje, čiščenje, stanovanja ali hiše. Tel.: 070 547 852 po 10 uri. Prosim, če mi kdo lahko podari rabljeno starejšo harmoniko in gobelin. Tel.: 040 550 050 Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VHS kaset na DVD, montaža videa in zvoka. Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle Živali Na voljo imamo čistopasemske mladičke pasme Staffordshire Bull Terrier. Mladički bodo ob odhodu v nov dom cepljeni, čipirani, tetovirani, večkrat razglisteni ter za starost primerno socializirani. Imeli bodo EU potni list ter rodovnik. Vse informacije na: 040 135 460 ali longhillkennel@gmail.com Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432. NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): Kofetkanje s preteklostjo Alison men Kosezi v Zaconiu A rsona je zbudilo štorkljanje /Apo lesenih stopnicah, ki so vodile v gornje nadstropje gradu. Skozi okensko lino je bilo videti, da je zunaj že svetel dan. Pretegnil se je, kajti spal je slabo. Malo zato, ker ni bil navajen tako trdega ležišča, pa vsake toliko ga je v dremežu zmotil skovik sove. Lahko je bil tudi čuk, nočnih ptic ni dovolj poznal. Prav ko je vstajal, je potrkalo. Mlado, nasmejano dekle mu je na klop postavilo škaf vode, platneno brisačo in kos nečesa, kar naj bi bilo milo. Hladna voda mu je prijala. Le milo je imelo nek nedoločen, neprijeten vonj. Ob tem je pomislil na dišeča beneška mila, ki so jih doma ponujali furlanski trgovci. No, si je rekel, en mesec bo že šlo. Iz ene svojih bisag je potegnil lahkotno lovsko oblačilo in udobno obuvalo. Na prsni oklep ni pomislil. Le čemu bi mu bil v teh krajih koristen? Ko je stopil iz svoje čumnate, mu je nos požgečkal prijeten vonj po hrani, ki je prihajal iz spodnjih, kuhinjskih prostorov. Napotil se je v vrhnje nadstropje, kjer ga je že čakala grajska gospa Barbara. Takoj za tem je dekle iz kuhinje prineslo in postavilo predenj na mizo slastno omleto iz veliko jajc, zraven pa še lepo zaokroženo klobaso. Začel je hlastno jesti. Tudi kruha od včeraj se ni branil. Med tem mu je gospa povedala, da mora valpet po opravkih v dolino in ga vabi s seboj. Arson se je z veseljem odzval. Po jedi se je odpravil ven, kjer ga je že čakal osedlani konj. Od zgoraj se je oglasil rog, ki je sporočal, da z gradu prihaja jezdec. Valpet je Arsona že čakal na pristavi in skupaj sta odjezdila v dolino. Med ježo mu je povedal, kam in zakaj sta šla na pot. V župi Zagorje živi in kmetuje velika skupina ‘edlingov*, svobodnjakov, ki sebi pravijo kosezi. Nihče ne ve, kdaj in od kod so prišli, imajo pa od samega deželnega kneza potrjene pradavne privilegije. Gradu plačujejo občutno manj davkov kot ostali grajski podložniki in imajo celo svojega župana in sodnika. Nižjega ranga, seveda, bolj za urejanje odnosov znotraj njihove župe, pravijo. Nikakor pa se ne morejo sporazumeti z mitničarji. V Zagorju (Segor) je imel deželni knez mitninsko Vitez postajo (tudi v Čemšeniku, a o tem pozneje), ki je nadzirala in pobirala mitnino od tovorov morske soli, ki je prihajala po Ljubljanici in Savi navzdol do Zagorja. Treba je vedeti, da je, poleg deželne meje med Kranjsko in Štajersko marko, tu potekala tudi solna meja med kamnito soljo iz zgornjeavstrijskih dežel in morsko, ki je prihajala iz piranskih solin pod tedanjo beneško oblastjo. Seveda je bila kamnita sol za prehrano neokusna, za soljenje mesnih izdelkov pa neuporabna. Zato so že daleč pred Martinom Krpanom morsko sol zelo donosno tihotapili v Štajersko deželo in na Koroško. So pa imeli menihi kartuzijanci, čeprav onkraj solne meje, posebne svoboščine od njihovih posvetnih gospodov (Jurkloštru je leta 1Z09 Leopold VI. Babenberžan zapisal iz dohodkov svoje mariborske posesti po pet mark na leto za nakup soli), da so lahko kupovali morsko sol. Ne samo, da so jo rabili pri živinoreji, temveč tudi za lastno rabo, saj so jo kartuzijanski statuti dovoljevali kot edino začimbo. (Statut iz leta 1259 med drugim naroča samostanskemu kuharju, naj skrbi, da bo sol vedno čista in suha, da bi se vlažna ne topila). Postili so se namreč trikrat na teden ob kruhu in vodi, ob tem pa so smeli zaužiti tudi sol. Kartuziji Jurklošter je bila najkrajša tovorna pot s soljo po Savi, do mitnice v Zagorju, od koder so sol na konjih tovorili v sodčkih čez hribe, mimo Marnega do bamberške gospoščine Laško ( Tiiffer) in od tam v dolino Gračnice, do Jurkloštra. Redno pa se je zapletalo v Zagorju. Mitničarji so se imeli za nekaj več vredne, zato so se pogosto v brezdelju opijali, silili v domove kosezov in izzivali pretepe. Tako je tudi tokrat moral nastopiti gamberški valpet. Ob nekemu pretepu je obležal mladi kosez hudo poškodovan. Ker koseški sodnik ni mogel več obvladovati nasilnih mitničarjev, je zaprosil gamberškega gospoda Galla za posredovanje. Tako sta valpet in Arson najprej poslušala oba, sodnika in župana. Nato je dal valpet poklicati vodjo mitnice, zloglasnega Seiferta. Kot bi mignil, ga je s še dvema mitničarjema poslal na Gamberk. Da tam, na pristavi, počakata njegovo vrnitev. In kazen. Ker pa je bil dan lep in ker sta z Arsonom neprijetno zadevo hitro opravila, mu je, da bi spoznal meje gospostva, predlagal, da še malo pojezdita naokoli. Arson je bil takoj za to. Ko sta zaključila s pogostitvijo, ki jo je pripravil župan, ves srečen, da je valpet tako strogo ukrepal, sta jo ubrala skozi koseške vasi Selo, Laze (Lass -Kotredež), Rove pa navkreber do Znojil in po brezpotjih proti prelazu Podmeja. Valpet je seveda vedel, da je s tem, ko sta prešla posestno mejo, prekoračil svoja pooblastila. Tudi to je vedel, da se celjski, ki so imeli to področje v fevdu, za zdaj poredko pojavljajo v teh hribih in se bližnjega srečanja ni bilo bati. Na Podmeji je že od nekdaj stala nekakšna postojanka še iz časov, ko Celjski še niso bili Celjski., temveč gospodje Žovneški. Ki so bili fevdni gospodarji gradu Libenštajn na Tolstemu vrhu pri Preboldu. Poglavitna naloga vitezov Libenštajnskih je bila nadzor nad tovorno potjo s Podmeje, mimo Ostrovice proti Žalcu, kjer so imeli najbližjega podkovskega kovača in pa prostore za prenočitev. Seveda so Libenštajnski za to pobirali mitnino in pa občasno nadzirali dogajanje na Podmeji. Ker so Celjski v času naše zgodbe čedalje bolj grozili Habsburžanom in so že zbirali najemniške čete za vpad na Kranjsko, si je valpet čistino do gostišča previdno ogledal, če bi zasledil celjske barve s tremi zvezdami. Šele nato sta z Arsonom pojahala bližje do klopi, kjer so v zgodnjemu poletnemu popoldnevu posedali tovorniki in se krepčali ter izmenjevali novice. Posedla sta med njih in se malo razgledala. Valpet je poklical za postrežbo, Arson pa je zaprtih oči užival v sončnih žarkih...Kar mu pade senca čez obraz. Nejevoljno odpre oči, da bi odgnal motečega, ko v soju sonca zagleda prelepo bitje, privid.... Piše: Marjan Klančnik Spoštovane izdelovalke in izdelovalci salam, ljubitelji kmečkih dobrot, drage bralke, spoštovani bralci, v prejšnji številki smo najavili Zasavčevo salamijado, ki BO v l. «prilit v letu tekočem, dvataužentenajst in to trinajsta po vrsti! Salamarjem je prvi april po tradiciji srečen dan, tudi trinajsta salamijada, pa čeprav trinajsta, bo srečna in nam bo v veselje, tako kot vse do sedaj. Seveda pričakujemo, da se boste odzval vsi tisti, ki ste bili v teh preteklih dvanajstih letih jedro Zasavčevih salamijad, saj je pri nas glavno druženje, izmenjava izkušenj, za »uržah« pa vzorce še pojemo. Zelo rad bi na trinajsto Zasavčevo salamijado povabil tudi vse salamarke in salamarje, ki ste v preteklosti že kdaj sodelovali, prav tako pa vabim tudi vse tiste, ki sodelujete na drugih salamijadah v Zasavju ali pa drugje, da se nam pridružite in spoznate še druge, ki se ukvarjajo s to plemenito in zahtevno dejavnostjo tu, v Zasavju. Zadnji mesec in pol so ugodne temperature za zorenje in upravičeno lahko pričakujemo dobro »letino« salam, pa morda ravno zato tudi čim več vzorcev! Prijavnica bo v vsaki številki Zasvca, kot so nam obljubili, na predzadnji strani, tako, da jo boste z lahkoto našli, izpolnili in nam jo poslali na naslov uredništva najkasneje do 23. marca 2011. Vzorce pa pričakujemo do 30. marca do 17. ure v gostišču Vidrgar na Vidrgi. Tega dne se bo sestala ocenjevalna komisija in še istega večera vzorce pregledala in ocenila. MM sl immrnmz&mm wmš) 1 Na salamijado prijavljam.... vzorcev salam, od tega a) ........domačih, kmečkih salam b) ........divjačinskih salam IME................. PRIIMEK...................... NASLOV............................................ TELEFON, GSM...................................... Podpis:. Datum:. zasavc hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče 4 f GraFiKa (x)gracer k— ’! Prijavnico pošljite na naslov: , r . Uredništvo časopisa Zasavc, P-g^79, ji ^rfei: 03-5612 73£Fax: 03 56 32 73i * 'J ali 041 45S 4d4. ' .'«a mm «4 » - — SRCE SLOVENIJE