Štev. 4.	V	Ljubljani,	dne	1.	oktobra	1932.	Leto	I.
■ m ■» uc Ai/A COI9ATA Letna naročnina 40 Din. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gledališka ulica 8, telefon št. 2109 l£rlAJA VoArVU 5>UbwI w Račun poštne hranilnice št. 16.160. — Rokopisov ne vračamo. — Inseratov ne sprejemamo!
Poštnina plačana v gotovini
Cena 1 Din
Naši akademski mladini!
l.
Boj za slovensko univerzo je trajal v bivši Avstriji desetletja. Ta boj je točno zrcalo nas samih, naših takratnih notranjih razmer in položaja, ki smo ga Slovenci zavzemali v bivši Avstriji. Nemško upravljana in vodena Avstrija seveda ni imela interesa, da bi ustvarila in vzdrževala v lastni univerzi žarišče nacionalnega in kulturnega preporoda oni slovenski mladini, ki je bila takrat z 90% napredna, postajala v nacionalnem oziru vedno bolj borbena, pri tem pa jadrala vedno bolj odkrito v jugoslovansko smer. Gotovo je, da bi Slovenci v rajnki Avstriji nikdar ne dobili lastne univerze.
Bolj interesanten je spomin na stališče, ki so ga zavzemali napram temu nacionalno tako važnemu vprašanju takratni naši odločilni krogi. Ta pogled nazaj je deloma precej nerazveseljiv, ker kaže, da niti v časih suženjstva in borbe za svobodo nismo bili enotni. Dočim je napredno Slovenstvo delalo res iskreno za dosego lastne univerze, zlagalo vinar do vinarja in nabralo za takratne razmere ogromno vsoto pol milijona kron, gotovi odločilni možje iz drugega tabora zadeve še niso smatrali kot aktualne. Cemu univerza, ki bi vzgajala napreden naraščaj, dajala napredno akademsko inteligenco, koje pogledi bi šli preko Kolpe in Sotle tja do pravoslavnega Beograda! Znan je izrek takratnega veljaka, da Slovenci ne rabimo univerze, ki bi nam dajala svobodomiselno inteligenco. Iz te miselnosti je sledila akcija, ki bi naj pridobila rned mladino pristaše ideji, da je treba uveljaviti vero tudi kot orožje političnega boja. Z Vsemi sredstvi je začel naval na takratno mladino, kupovale so se duše in vzgajale za oni Podli način borbe, ki se ni ustavil niti pred najusodnejšimi trenutki naše zgodovine. Tako je prišlo v letu 1908 tik po pogrebu septembrskih žrtev do slavne »krvave manšete«, v juliju 1914 pa do progona nacionalnih Slovencev, tako je prišlo tudi do sklepa, vsled katerega je bil porabljen univerzitetni fond Za povsem druge namene.
Šele osvobojenje in ujedinjenjc je prineslo univerzo tudi nam. Dala nam jo je Jugoslavija, če bi Jugoslavije ne bilo, bi je ne dobili nikdar. Imamo jo, vprašanje pa je, če nas ta tako težko pridobljena univerza zadovoljuje, če je res to, kar so si obetali od nje vsi njeni pravi prijatelji, zlasti pa oni, ki so žc pred desetletji žrtvovali za njo vse, kar so mogli.
Z zgolj strokovnega stališča je naša univerza gotovo dober zavod, žal si pa Slovenci ne moremo še privoščiti luksusa, da bi bil naš vrhovni znanstveni zavod zgolj torišče strokovnega dela. Naša univerza mora biti v prvi Vrsti in predvsem vrhovna nacionalna institucija, ona bi morala voditi jugoslovanski podret med našo akademsko mladino, ona bi korala biti vodnica naroda v teh težkih časih. Jugoslavija nima potrebe in povoda usta-
navljati slovenskih, hrvatskih ali srbskih univerz, edinstvena država ne more trpeti, da bi se na njenih najvišjih znastvenih zavodih propagirala ideja treh samostojnih narodov, združenih v nekem več ali manj ohlapnem državnem okviru. Življenjski interes države zahteva, da so vse univerze jugoslovanske, da pa se seveda vsaka izmed njih peča predvsem s kulturo, jezikom in običaji onega dela naroda, kateremu je namenjena.
Odkod čudna okolnost, da je naša univerza vsaj na videz nosilka ne slovenske, marveč samoslovenske miselnosti? Odkod še bolj čudna okolnost, da so danes vsaj na videz največji poborniki naše univerze pristaši one struje, kateri je bila svojčas univerzi v Inomostu več ko pa slovenska univerza v Ljubljani in da so vsaj na videz nasprotniki tega našega vrhovnega zavoda pristaši one struje, ki je svojčas največ žrtvovala za to univerzo?
Rekel sem na videz in to drži. Predvojna teza velja tudi danes, ko se nadaljuje s skoraj istimi sredstvi isti boj za duše, kakor se je vršil nekdaj. Le gesla so druga, borba za vero se je umaknila borbi za slovenščino. Krilatica je druga, borba pa je ostala ista z vsemi svojimi cilji. Divide et impera! Ta princip bivše Avstrije je prešel gotovim krogom v kri in meso, ta metoda donaša še danes lepe uspehe. Nosilci in žrtve te metode pa pozabljajo, da Slovenci nismo več sužnji, ki se lahko koljejo med seboj. Danes smo državni narod, nismo več objekt tuje, marveč subjekt lastne nacionalne države.
Slovenščina je v nevarnosti! Kdo trdi to, kje so dokazi? Malenkostne pogreške še ne dobro urejene uprave, nerodnosti enega ali drugega podrejenega faktorja, iz takih mušic naredi zlobna, toda sijajno organizirana akcija slona, ga nato spretno vodi pred našo mladino in inteligenco kot zver, ki lahko vsak čas pobesni in uniči vso našo kulturo in samobitnost. In naša romantična mladina naseda tej komediji, kar ni čudno. Mladina je bila in je tudi danes v svojem jedru idealna. Naj ima še toliko slabih razvad, v svoji veliki večini se bo vedno navduševala za vse ono, kar je preganjano in zatirano. In če je to celo materinščina, kdo se bo čudil, če je baš mladina ona, ki jo brani na vse kriplje.
Mnogo je bila že napadana naša akademska mladina, obsojajo jo zlasti ljudje, ki ne vedo, da so bili mladi tudi sami in so delali morda še večje neumnosti. Mladina nekdaj — mladina sedaj? Ista je, ima iste vrline, pa tudi iste napake, le časi so drugi in razmere so povsem spremenjene.
Svojčas je morala mladina v širni, tuji svet, morala se je za par let otresti domačega prahu in vdihavati tuje ozračje, primerjati tuje, širokopoteznejše življenje z domačimi, tako malenkostnimi prilikami. Gotovo je povzročila tujina mnogo škode, gotovo pa je tudi razširila obzorje in vsem dobrim nacio-
nalnim študentom le še poglobila ljubezen do male, pa tako lepe domovine in njih željo,' dvigniti to domovino kot enakopravno ob bok drugim, večjim narodom. Svojčas je morala naša akademska mladina vsaj za par let iz dovolj ostudnih političnih borb, ki so za-strupljevale domače ozračje, morala je spoznati razmere v tujini in črpati iz njih nauk za svoje bodoče delovanje v domovini.
Danes ostaja naša mladina po veliki večini doma. Kjer je začela svoj študij, tam ga završuje. To je slaba stran domače univerze zlasti danes, ko onemogoča svetovna kriza študij v tujini celo onim redkim, ki bi mogli vsaj par let študirati na kaki večji univerzi v tujini. Mladina ostane tako hočeš nočeš stalno doma, v tem malenkostnem zbadanju in slepomišenju, vidi le domače ljudi in ne zna ločiti, kdo je le filister in obrtnik in kje je resničen izraz živega življenja; ne ve, kdo je res ideolog in idealist, kdo pa le prazen frazer in koritar.
Svojčas je šlo 99 odstotkov naših študentov v svet s trebuhom za kruhom. Par kron vsak mesec od doma, za drugo so morali skrbeti sami. Ni bilo akademskih domov, podpornih fondov pa le malo. Borili so se v trdi šoli življenja izven domovine in daleč od svojih domačih. Mnogo jih je propadlo, večina pa se je vrnila po končanih študijah domov dozorela in sposobna za borbo.
Danes se večini našega dijaštva gotovo ne godi dobro, toda boljše kot nekdaj. Bližina tople domače strehe, akademski domovi in podporni fondi — vse to lajša težkoče in pomaga preko največje bede. Kretajo se po domači grudi, ki ni nikoli tako mrzla kot tujina.
Svojčas je stal dijak po končanem študiju pred težko izbiro. Kdor je hotel v državno službo, je moral sprejeti vsako mesto, samo da je prišel do kruha. Bili so v Galiciji, Bosni in Hercegovini, šli so daleč od doma med tujce, kajti tujina sta bili takrat tudi Bosna in Hercegovina. Ječali sta pod tujim jarmom, gospodov Franjov pa ni bilo mnogo.
Danes *ostane mladina doma, v svoji lastni državi, večinoma celo v svoji ožji domovini. Ne da se ji preko Sotle, če čuje ime Hrvatska ali južna Srbija, jo strese mraz in krčevito protestira proti takemu nasilstvu. Ona še ne čuti, da rabi naša država pijonirjev in da mora biti pijonir predvsem mladi slovenski inteligent. V širni naši državi je še dovolj kruha. Naša banovina je z inteligenco prenatrpana, v vzhodnih in južnih predelih naše države bo moral Slovenec šele v praksi dokazati trditev, da smo Slovenci najbolj kulturni, najboljši organizatorji in najboljši delavci.
Ta antiteza med nekdaj in sedaj ni napad na današnjo mladino, je le konstatacija dejanskega stanja, ki rezultira iz spremenjenih razmer, predvsem pa iz dejstva, da je bila mladina od nacionalnih elementov prepušče-
na sama sebi in izpostavljena mamljivim geslom raznih krivih prorokov. In tako je nasedel baš cvet naše mladine, naš akademski naraščaj tezi slovenoborcev ali slovenstvuju-ščih, tako se bori baš naša mladina zoper nevarnost, ki je ni, marveč je umetno ustvarjena samo zato, da se seje razdor in vzbuja sovraštvo.
Borba za naš jezik je za nami. Doboje-vana je bila še pred svetovno vojno, zaključena z nastankom lastne države. Kdor se spominja vsaj na dogodke po letu 1900, ta ve, da se je vršila borba za naš jezik z vso odločnostjo in da je bila ta borba res splošna. Čeprav smo imeli nad seboj avstrijsko žandar-merijo in policijo, pa smo vendar le vztrajali. In borba se ni vodila prav nič sentimentalno. Zlasti slovenska mladina se je borila pod vodstvom akademikov z odprtim vizirjem, brez svetobolja in cmerikavosti. Imela je v sebi mlado in vročo kri, bila je polna žilavo-sti in leta 1903., 1908. in 1914. so pač nad
V bivšem dnevniku »Jugoslovanu« se je z velikim uspehom pričela pred letom dni tako zvana akcija grozdja. Gospod ravnatelj Žmavc je imel pri tem delu gotove velike zasluge. Zal je zadeVa letos nekoliko zvodenela, in vendar bi se moralo to vprašanje obravnavati s podvojeno silo.
Poskušal bom v našem nacionalnem glasilu spro* žiti nekaj misli, ki bi pri pravilni realizaciji gotovo lahko koristile našemu narodnemu gospodarstvu, narodnemu zdravju in gotovo tudi nacionalni za* vesti.
V naši ožji domovini so že od nekdaj v na; vadi jesenske veselice pod krilatico »vinskih trga; tev«. Na žalost so te prireditve izgubile prvotni namen, ki je bil brez dvoma ta, da se temu žlaht* nemu sadu posveti enkrat v letu praznik, da se s tem izkaže stvarniku zahvala za dobro in obilo vinsko letino. Danes se take prireditve prirejajo bolj za čaščenje vina in plesa. Naša nacionalna na* loga pa bi morala biti, da ta praznik usmerimo zo* pet v prvotni tir in z vso požrtvovalnostjo in pri* dnestjo organiziramo praznike grozdja.
Naše jugoslovansko grozdje, ki ga cenijo in z veliko slastjo uživajo tujci, je na žalost še vedno luksusni osladek dobro situiranih ljudi. Ta zdrav sad pa bi moral pestati ljudska prehrana, moral bi dobiti dostop tudi v najbornejšo delavsko barako. Narava nam ga je naklonila v tako velikih rano* žinah, da govorimo že par let o krizi in o popol* nem razvrednotenju vinogradniške produkcije. In vendar bi naša država z lahkoto konzumirala 2 do 2 in pol milijona stotov jugoslovanskega grozdja. Ali ne bi bila kriza na mah odpravljena, če hi se to v resnici zgodilo? Vsak Jugoslovan bi zaužil ca 14—16 kg grozdja, zanj bi izdal 40—50 dinar* jev, naše vinogradništvo pa bi samo na grozdju prejelo preko pol milijarde dinarjev.
Prazniki grozdja pa naj bi bili šele prva etapa za širokopotezno akcijo, ki bi dosegla svoj namen, kadar bi se izvršila temeljita organizacija prodaje našega grozdja. Na vseh železniških postajah, v vseh restavracijah, hotelih, kavarnah in gostilnah bi moralo biti naše jugoslovansko grozdje na pro* daj. Prodajali pa naj hi ga še z večjo«intenzivnost* jo vsi trgovci z mešanim blagom. Vsi tako zvani »cvetlični dnevi« naj bi se spremenili v »grozdne dneve«, na javnih veselicah in plesih naj bi se po* nujalo grozdje mesto tujih uvoženih predmetov. Naša letovišča, zdravilišča, naše bolnice, zavodi in vojašnice, vsi ti kraji bi morali biti polni tega na* šega žlahtnega sadu.
Glavna skrb pri tej organizaeji pa bi morala biti, da se ta naš sad poceni, da mu vmesna po* sredovalna trgovina ne dviga cen za 200%, kakor se to dogaja danes. Transporti grozdja bi se morali poceniti, hitrost pošiljk pa bi se morala znatno po* spešiti. Pakovanje bi se moralo standardizirati.
Ta organizacija pa bo uspešna le z najožjim sodelovanjem našega vinogradnika. Ta bi moral en* krat iz svoje konzervativne, obenem nerazumljive sentimentalnosti na plan. Našemu vinogradniku se ne bi smelo trgati srce, če utrže grozd, da ga po* nudi gostu ali da ga potrže za trg. Pričeti bi moral že enkrat kalkulirati in računati. Moral bi spoznati, da mu prodano grozdje donaša siguren denar, brez
'V.	•
vse častni mejniki tega svežega optimizma takratne mladine. To delo je uspešno zastavljalo pot forsirani germanizaciji, optimistični idealizem naše takratne nacionalne mladine je prehajal na vse naše ljudi in zmagoval nad sijajno vodenim in izborno finansiranim »Drangom« proti Trstu.
In ta mladina se ni ustavila niti pred Sotlo in Kolpo. Zdrav instinkt ji je kazal pot do naših bratov Hrvatov in Srbov, v njih je videla mladina že takrat svoje resnične brate po krvi in jeziku. Ni bil slučaj, če je slovanska mladina na dunajskem kolodvoru pozdravljala kralja Petra kot jugoslovanskega kralja, ni bil slučaj, če je ista mladina poslala temu prvemu jugoslovanskemu kralju svoje zastopnike k slavnosti njegovega kronanja. Pa pravijo danes, da pred vojno sploh ni bilo jugoslovanskega pokreta! Bil je in rodil je bogate sadove, današnja mladina nima pravice potvarjati zgodovine in na takih potvorbah graditi svoje smoslovenske teze.
(Dalje prihodnjič.)
vsakega rizika, kdaj, kako in po kakšni ceni bo prodal vino. Neki narodni poslanec, ki sem ga o stvari pobaral, mi je odgovoril, da ima viničarje in če bi pričel pred trgatvijo s trganjem, da bi mu za vino nič ne ostalo, ker bi nepoklicanci vse po* kradli. Koliko zmote je v tem! Kakšno škodo pa je napravil oni nesrečni študent pred leti, ki si je hotel utrgati grozd, pa ga je viničar za to ustrelil. Koliko je znašala škoda — mogoče 50 par, največ en dinar? Ali mislite, da je pri tem efektivna šku* da igrala kako vlogo? Prav ničesar, zgolj konzer* vativnost in blazno oboževanje grozdja na trti, samo to je bilo merodajno za eno človeško življe* nje. Zato proč z malikovanjem!
Pa še nekaj. Razdobje, v katerem dozoreva grozdje, bodo morali naši vinogradniki podaljšati. Na podlagi zasebnih raziskovanj se je ugotovilo, da bi grozdje lahko imeli v naši državi polnih pet mesecev in to od začetka julija do konca novem* bra. Za to pa je potrebno, da se kultura grozdja reformira in prilagodi kultiviranju namiznega grozdja. Pri razsajanju novih vinogradov hi bilo potrebno izločiti vse one nasade, ki naj bodo na* menjeni namiznemu grozdju, od onih, ki naj slu* žijo vinski produkciji. Celo v Franciji, kjer je naj* višji konzum vina na prebivalca, najdete ogromne plantaže vinogradov, ki nosijo samo namizno grozdje. Poljedelsko ministrstvo bi moralo po svo* jih sreskih referentih točno označiti kraje in lege, kjer naj bi se na podlagi preizkušenj gojilo pred* vsem namizno grozdje.
Z zvišanim konzumom grozdja pa bomo zvi* šali tudi zdravje naroda.
Zdravje smo rekli. Znano je, da zdravniki v vinorodnih krajih v času zrelosti grozdja skoraj nimajo opravka z bolniki. Narava je dala človeku na razpolago sadje kot prehrano in tudi kot zdra* vilo. Lionski prefekt je z okrožnico naročil vsem zdravnikom svojega okoliša, naj propagirajo v vr* stah svojih pacijentov uživanje svežega grozdja.
Zdravniška opazovanja so dognala, da grozd* na zdravljenja izredno dobro vplivajo na splošni počutek bolnika v veliki meri zvišajo tek, preba* va pa se vrši mnogo bolj redno. Opaža se nadalje lahka hoja, zviša se teža in razpoloženje se bolj* ša. Neverjetno je, kako poživi grozdno zdravlje* nje vse one ljudi, ki so bili duševno in telesno izčrpani, ki so trpeli na nevrasteniji in nervozi. Zelo ugodno pa vpliva tako zdravljenje tudi na rekonvalescente akutnih bolezni, na razvoj šihke* ga otroka, na anemično in skrufulozno mladež.
Znameniti profesor Devoto, ki se je prav po* sebno ukvarjal z raziskovanjem vplivov grozdja na bolnika, priporoča prav posebno grozdno zdravljenje: za vse bolezni prebavnih organov, za zdravljenje hipertrofije jeter in vrance, posebno še, če je bila povzročena od malarije. Za lečenje zlatenice, katarja v sečnem mehurju, žolčnih ka* menov, gotovih oblik akutnih in kroničnih diarej. Nadalje priporoča grozdno zdravljenje proti traj* nemu zaprtju, hemeroidalnim nadlogam, kronične* mu bronhialnemu katarju, proti onim kožnim bo* leznim, ki so podrejene humorialnim okolnostim.
Prof. Karol Foa pripominja, da povzroča grozdni sladkor radi svoje takojšnje asimilacije
znatno zvišanje mastnih slojev (paniculus adipo* sos), kar je za ženo večkrat zelo važno. Ti mastni sloji nastajajo radi encimov, ki jih vsebuje grozd* ni sladkor, zato pomaga uživanje grozdja posebno enim, ki trpijo na kvarnih črevesnih fermentaci* jah. Radi organskih kislin, ki lahko oksidirajo, ve* ča grozdje alkalično rezervo krvi tako, da grozdje skupno z inšulinom služi za specifično prehrano diaboletičarjev — bolnikov s sladkorno boleznijo. Nadalje zatrjuje ta učenjak, da grozdje radi svo* jih antiseptičnih lastnosti, ki se še krepijo z ma* stikacijo kože, podpira črevesno peristaltiko ter s tem premaguje zaprtje.
Če upoštevamo, da naše sladko in okusno grozdje v veliki meri lahko olajša našo gospodar* sko krizo, da krepi in utrjuje naše zdravje, da leči naše bolezni, potem bomo razumeli, da mora z vsemi temi lastnostmi krepiti tudi naš ponos, saj je to vendar naša jugoslovanska zemlja, ki nam vse to poklanja. Da bo ta naša akcija uspela, po* magajmo vsi z vsemi našimi silami. ■	rJ.
Zaupanje in decentralizacija
Denarni zavodi žive od zaupanja občinstva. — Ta stara maksima izkušnih gospodarstvenikov bi se morala v sedanjih časih posebno upoštevati. Če je zaupanje omajano, ni oportuno, da se kratko* malo zavrača krivdo le na občinstvo, ker se s tem že itak zbegano občinstvo le še bolj zbega. Iskati je namreč treba vzroke nezaupanja in šele odstra* nitev njenih vzrokov je sposobna dovesti do učin* kovite remedure.
Tu je med drugim treba opozarjati na finančni zakon za leto 1932./1933., Služb, list kos 28/1932, ki določa v zadnjem odstavku § 45, da se mora nalagati ves sirotinski denar, to je denar naših mladoletnih, oskrbovancev itd., v Državni hipote* karni banki v Beogradu oz. njenih podružnicah.
S tem so se v zadnjem času odvzele našim domačim zavodom ogromne vsote večinoma raz* položljive gotovine tako, da je ta okolnost brez dvoma vsaj tudi v zvezi z zaprosilom vodilnih denarnih zavodov v dravski in savski banovini, da se jim podeli zaščita po § 5 zakona o zaščiti kmetovalcev in z okolnostjo, da naši zavodi ne morejo primerno' ustreči zahtevam občinstva na izplačilo hranilnih vlog.
Res je bil imenovani zakon v narodni skup* ščini izglasovan tudi po v naših krajih izvoljenih poslancih. Vendar si pa oni gotovo niso bili svesti njegovih dalekosežnih posledic v škodo našega go* spodarstva.
Zaradi tega bi morali pri prvi priliki predla* gati izpremembo dotičnega določila v zmislu načel decentralizacije, to je, da se zopet upostavi prejš* nje stanje, po katerem se sme vlagati denar naših mladoletnikov, oskrbovancev itd. v naše domače pupilarno varne zavode — hranilnice. Saj je ta de* nar itak zasebna last in torej niti ni v znuslu čl. 22 ustave, da se odvzame strankam oz. njihovim za* konitim zastopnikom pravica do izbire onih pupi* lamo varnih zavodov, v katere žele nalagati svoj denar.
Pa tudi, če se smatra denar sirote za javn' denar — kar po našem mnenju ne odgovarja za* konu — bi bila dolžnost pri nas izvoljenih oz. vseh f prizadetih poslancev, da delajo na to, da se more ta denar naložiti v domačih hranilnicah. Z nalo* žitvijo večjih imovin naših strank v naše hranil* nice bi se izdatno razbremenil domači denarni trg.
Le tedaj se bo zopet moglo ustreči željam ob* einstva na izplačilo hranilnih vlog in je upravičeno pričakovati, da se nato zopet vrne zaupanje — vlagajočega občinstva do naših zavodov, ki vrhu tega po starem običaju s svojimi letnimi prebitki podpirajo domače dobrodelne ustanove.
Poglavitne važnosti pa je uvaževanje, da tvori le pridno in štedljivo občinstvo najsigurnejši ste* ber narodni državi. Če se pa temu za daljšo dobo odvzame možnost razpolaganja z lastnimi prihran* ki — se je bati, da ga končno tudi najprepriče* valnejše besede o potrebnem idealizmu ne bodo več mogle prepričati. Stari pregovor — »Primum vivere, deinde philosophari« je preveč zasidran v realnem življenju, da hi se ga smelo prezirati.
Eminentno v interesu patriotizma je torej, da se zopet upostavi tradicionalno zaupanje v naše stare domače denarne zavode — gospodarske bra* nike v naših predprevratnih nacionalnih bojih. —• Le tako se odvzame možnost našim nasprotnikom, da kažejo na sedanjo nezaupljivost vlagateljstva kakor na neko plebiscitarno nenaklonjenost do domače javne uprave.	L	Graničar.
Naše jugoslovansko grozdje
Z obhodov
]* rib'irske mreže raa Ljubija všci pod tromosljem
—lj Na naši poti, Pred kratkim smo v našem iistu priobčili pod gornjim naslovom članek, ki pa žal ni zagledal luči sveta v eni obliki kot je želel avtor. Danes ugotavljamo, da nam je tudi v boju zoper nemškutarenje pričelo slediti slovensko časo« pisje. Lepo je, da so se naši dnevniki prebudili iz dolgoletne dremavice in končno vendar le opažajo vso silovitost germnaskega vala, ki se je svobodno razbohotil preko naše severne meje in žanje v srcu Slovenije tako bogato žetev. Vendar dvomimo, da je to »prebujenje« iskreno, kajti v enem stolpcu nekega ljubljanskega dnevnika čitaš zgrn« žanje dopisnika radi raznih nemških orkestrov, ki so se po zaslugi naših lastnikov zdravilišč in letovišč natepli v našo domovino, v sosednem stolpcu iste številke tega dnevnika pa zveš, da se v kino Matica počutiš kot v raju..., če pos ušaš 100% nemški zvočni film.
—lj Končno sta se le dve ribici ujeli. V eni izmed zadnjih številk smo grajali ugledno knji. garno v Šelenburgovi ulici radi njene reklame za neko- čisto nemške knjigarsko podjetje Pred par dnevi pa smo z veseljem ugotovili, da je dotična izložba izginila. Namesto nje pa smo dobili slo. venske knjige. Zraven tega pa krasi izložbo ckusna slika od priznanega slovenskega umetnika. — Dalje smo v zadnji številki predbacivali odličnemu ljub. Ijanskemu dnevniku njegovo nemško skico k razlagi luninega mrka. V nedeljski številki istega lista pa spremlja popularno razpravo o preseljevanju narodov zopet skica, toda s slovenskimi izrazi. Pozna se, da nima avtor skice spretne risarske roke, toda nič zato. Imena na skici so naša in ne žalijo narodnega čuta čitateljev, in to moramo pohvaliti.
—lj Učinkovita reklama. Je menda že tako, da se Slovenci tudi po 14 letih svobode ne moremo otresti suženjstva. Spoštujemo in cenimo le ono kar jc tuje, a sami sebi bomo, če treba, pljuva i v obraz, da počastimo tujca. Ali ne verjamete? Pa poglejte reklamo v nekem ljubljanskem dnev« niku — »Nemčija: Lutzofen iiber alles! Ljubljana. Šiška«. Ne mislite morda, da je to nemški pro. izvod, ne saj je podjetje nacionalizirano, vsaj skic pati bi se dalo i/ druge vrstice te reklame »Jugo. Lutz Ljubljana . Šiška«. — Jaz sem imel zelo čuden občutek, ko sem čital gornjo reklamo. Nemci se dobro zavedajo našega hlapčevskega razpok ženja napram njihovi »kulturi«, zato tudi oglašajo kar v svojem jeziku v slovenskem dnevniku in ker ne morejo napisati »Deutschland iiber alles!« napi. šejo pač »Lutzofen iiber alles!« In mi prenašamo to prav mirno, saj so vendar Nemci za nas še vedno »najkulturnejši« narod in moramo biti zado. voljni, da se ponižajo do našega denarja, ki ga izvažajo za svoje izdelke.
—lj Mussolini pred Pašičem. Te dni je agilno društvo naših Dolenjcev »Krka« razglasilo v čašo-pisju svoj delovni program za bodočo sezono. Med drugim čitamo, da bo društvo priredile tudi javna predavanja o velikih državnikih in vojskovodjih. Zastonj sem iskal ime kakega Jugoslovana, kajti društvo je navedlo tudi nekaj imen. Dvomim, da Slovenci zadosti dobro poznamo življenje in de'o velikega Pašiča ali vojvode Mišiča. Tudi dvomimo, če moremo postaviti Mussolinija v isto vrsto z Lin. čolnom. Upamo, da bc »Krka« to napako popra vila in da bomo pri prvem takem predavanju sli. šali kako jugoslovansko ime.
—lj Zanimivosti. Vzgledni naši nacionalni tu. risti nas zopet krmijo po ljubljanskem časopisju s svojimi »nacionalnimi« sprehodi po nemških in laških Alpah. Zimsko razpoloženje se zopet bliža. Upamo, dn nas naši verni inštruktorji ne bodo pozabili tudi letos — kot običajno — osrečiti s kepico predavanj kakega severnjaka. Denarja ima. mo vendar dovolj. Devizne predpise tudi. Sicer pa
o	Velebitu, Durmitorju, Prokletijah itd. itak zve. mo iz edinozveličavne nemške literature — ali ne.
—lj V Jugoslaviji si lahko čistijo zobe samo Nemci. Kot civiliziran človek rabim dnevno »Sargs Kalndont, Schaumende Zahn.Creme in reiner Zinn. tube. Proizvadja Jugoschicht — Zagreb.« K sreči znam nekaj nemščine še iz avstrijskih časov, dru. gače ne bi spoznal jugoslovanskih produktov. Po. vojna mladina ne bo znala kreme vporabljati, kajti kdo ve, kaj misli firma s pripombo »Achtung!
Ilier driicken!« Če že sme tuja firma proizvajati svoje izdelke pri nas, naj bi jih vsaj v našem jeziku razpečavala,
—lj Vsak izobraženec mora znati nemški! Ta. ko se izraža ljubljanski obrtnik, avstrijski Nemec slovanskega pokolenja, ki živi že več ko dvajset let v Ljubljani pa se ni naučil našega jezika ter morajo njegovi odjemalci z njim občevati le v kulturni nemščini.
Jesenice
GERMANSKO MOSTIŠČE SE OBNAVLJA.
Jesenice na Gorenjskem naj nam bodo živ spomin in opomin naše narodne nezavednosti in pomanjkanja ponosa, da smo Slovenci, Jugoslovani in Slovani. Da smo bili v odločilnih urah kot bratje, Čehi, ne bi bile Jesenice danes obmejna železniška postaja. Tako daleč nam še tiči po stoletnem je. robstvu suženjstvo v kosteh, da je morala peščica bratov Srbov udariti s puškinimi kopiti pri Vrh. niki ob tla, da »zmagovita« laška vojska ni zasedla Ljubljane. Na lasu je viselo, da zgubimo blejski kot in še marsikaj, čeprav so svoječasno stale na. še čete nad Celovcem, pod Beljakom itd. Pa za. prime to žalostno povest naše polpreteklosti v tužnem Korotanu in si oglejmo, kaj smo v 14. letih ustvaril na Jesenicah, ki so nekak tromejnik naše države. Tam stoji največja naša železarska indu. strija, ki s svojo tovarno na Javorniku in Dobravi pri Bledu daje gospodarski ton vsemu Radovlji, škemu srezu in še več. Do prevrata je bila kajpada v nemško.nacionalnih rokah in je s svojimi ravna, telji in nastavljenci vršila germanizatorične naloge Sidmarke in Šulferajna. Nihče se ni mogel upirati temu kapitalu in ogromni gospodarski sili, podpi. rani od avstrijskih črnožoltih oblasti.
Zato je nemški valjar mlel in drobil naš živelj tako, da so bile Jesenice z nemškimi železničarji na zunaj nemški kraj, nemški otok, kjer je bil zabit eden najtrdnejših stebrov za vsenemški most od Balta do Adrije. Kakor preko naše Štajerske ob Južni železnici, tako je tukaj ob železnici proti Trstu stezal pruski polip svoje tipalke in izsesaval naš narodni mozeg in kri, da naš živelj demorali. zira in ga pripravi sprejemljivega za potujčenje, kakršno se odigrava pred našimi očmi onkraj Ka. ravank. Nosilec germanizacije je bila vedno indu. strijska družba in njeni nastavljenci, eksponentje različnih nemških bojnih organizacij. Družbeni ka. zino je bil zbirališče vseh teh predstavnikov in vojskovodij od Trsta do Gradca, od Kočevja in Maribora do Beljaka in Trbiža. Vse potujčevalne šole in vse nemško družabno gibanje je podpirala družba. Generalni ravnatelj obrtne družbe je bil kralj Gorenjske. — Brez njegove volje ni pal no. ben las s kake nemške glave, še manj pa je smel kak las na slovenski glavi zrasti. Vse gospodar, sko in kulturno življenje je s cesarskimi opričniki držal v svoji trdi pesti ta Donar in pazil, da nje. govi vazali točno in zvesto služijo »Drangu nah Siden« in da neusmiljeno režejo glave in voditelje slovenske raje. Naših Jesenic ni bilo tedaj več!
l’a je prišel prevrat, osvobojenje! Na pisem, skih znamkah je naš umetnik simbolično ovekove. čil tedanji zgodovinski čas za naš narod: Suženj je raztrgal spone... in sedaj! Poglejmo Jesenice. Zamajal se je nemški otok in jadransko mostišče po silnem potresu razpada Avstrije. Gorenjski kralj je postal čez noč patriotično jagnje, vsi opričniki, Sigfridi in Tusnelde so ponižno povfzali cule, da odrinejo vsaj z golim življenjem Volkovi so oblekli ovčje kože in skušali slovensko meke. tati. Glavni stožerji so tiho zginili za Karavanke, drugi pa prosili — usmiljenja. Suženj je bil prost in zamahoval nad glavami včerajšnih valpetov. Udaril ni, ker je bil po svoji čudi še vedno suženj. Mirovna pogodba je vzela Nemcem tudi delnice te železarske industrije, jih vrgla na trg in dalh priliko dejanske nacionalizacije. Ali kaj se je vče. rajšnim tlačanom tedaj sanjalo o delnicah in dru. gih velikih gospodarskih transakcijah. Svoboden zrak in zlato sonce prostosti nas je vpijanilo in povečalo našo sentimentalnost v tako resnih in stvarnih časih. Mirno smo pustili, da so se vsi nemški eksponentje vrnili v spokorniških oblekah s patriotskimi znaki, da so povezane cule zopet razvezali in zasedli svoja stara mehka in rejena mesta. Upravni svet obrtne družbe se je zablestel v »nacionalizirani« luči z imeni narodnih mož in nacionalizacija največje težke industrije v Jugo. slaviji je bila — končana!
Gospodarji so bili Lahi, nam pa so ukazo. vali — Nemci! Prav tisti, ki so s svojimi pruskimi škornji pred prevratom skakali po naših hrbtih. Razlika je bila samo ta, da so bili preje pod za. ščito Avstrije, sedaj pa pod pokroviteljstvom na. cionaliziranega upravnega sveta. Da se je ta indu. strija še bolj nacionalizirala, so jo Lahi prodali zopet Nemcem in tako se krogotok zaključuje od. nosno začenja tam, kjer je bil ob prevratu. Jese. niška tovarna je za svojim plotom še ravno tako nemška in neslovanska, kakor je bila v rajnki Avstriji.
Pod pretvezo strokovnjakov se uvažajo tujci, seveda Nemci, pod famozno nekdanjo avstrijsko rubriko nenadomestljivosti, ki skrbno pazijo, da se ne zanese med nastavljene jugoslovanski duh. Niti po prevratu se ni zdelo gospodi vredno, da bi se bila naučila državnega jezika in mnogo pod čast, da bi optirala za naše državljanstvo. Ne zdi se ji pa nečastno, da je naš kruh, da uživa gosto. Ijubje in zaščito, skratka, da ima tu svoj trebuh, žep in srce pa za mejami. Zato se dogaja, da radi enega takega gospoda, govori n. pr. uradna komi. sija nemški, in da mora naš človek 14 let po pre. vratu imeti tolmača, če je prisiljen govoriti s to gospodo. Da gospodje razumejo, se uradne dopise prevaja v nemščino in nemške koncepte za urade na državni jezik. Skrbno se pazi, da se trohica nemškega duha kje ne zgubi, kaj šele kak z ger. manizacijo demoraliziran odpadnik s Koroškega, ki kot tujec odjeda boljši kruh našemu delavstvu. Globoko se upogibajo naši suženjski hrbti in klo. buki frče v prah, koder se pojavi ta nemška go. spoda in obraz žari našim ljudem, če jim tak tu. jec — naš včerajšnji valpet — stisne roko in za. brunda »grisgot« ali kaj sličnega. Celo naša na« rodna društva si štejejo v posebno čast, če imajo take člane ali če dobe na prireditvah tak poset in more celo omizje kramljati nemški. Navdušenje pa prekipi, če nemški gospod čisto preračunano in s teatralno pozo položi tisočak za društvo. Ali nas ne obliva moralna zona?! Naš kruh nam v drobtinicah polaga v dar in mi smo počaščeni in hvaležni!! on pa ima cel naš hleb. Kje je tukaj naša samozavest in narodni ponos? — To so Jese« nice 14 let po csvobojenju! 14 let nacionalizacije industrije pod vodstvom slovenskega upravnega sveta!
Zamislimo se v sanje in predstavljamo si, da bi bili vsi nastavljenci narodno zavedni naši ljudje! Kakšno družabno in kulturno življenje bi se razvilo z gmotno in moralno podporo industrije in viso« kega uradništva tovarne, kakšno kulturno in nacio« nalno žarišče bi bila ta važna obmejna postojanka! Zakaj ne more biti sedaj podjetje za nas to, kot je bilo do prevrata za nemštvo? Zakaj ni za spre« jetje v službo poleg kvalifikacije sedaj enak po« goj — naša narodna zavednost — kot je bil pred osvoboditvijo nasprotni pogoj? Zakaj toliko naše inteligence vseh poklicev dobesedno strada, med« tem ko tukaj sede tujci — Nemci, z izgovorom, da ni naših ljudi? V 14 letih bi se bil naš inteli« genčni naraščaj brezdvomno tako izuril in v raz« nih strokah tako praktično izvežbal, da bi bil z uspehom prevzel vodstvo in obrat tovarne. Če tega ni, je krivo podjetje, ki ni pripuščalo našega naraščaja v prakso, ker je bil to sistem, ki je pro. izvajal farizejske izgovore, češ ni zmožnih naših ljudi. Vsi importiranci od mizarskih in elektro« tehničnih mojstrov, pa do računskih in knjigovod« niških, komercialnih in tehniških uradnikov, so se. veda padli učeni iz neba! O tem bi se dalo pisati poglavja in z lahkoto ovreči vsako superiornost teh nemških kolonistov, kojih edina kvalifikacija je mnogokrat samo ta, da so pač Nemci ah kar je še boljše — poturice, žalosten ostanek staro, avstrijskih nemčurjev, katerih bog med poštenimi človeškimi plemeni niti ustvaril ni. Smatramo, da je za ta sistem soodgovoren tudi takozvani naš upravni svet Kranjske industrijske družbe.
Če torej pogledamo resnici v oči, se naciona« lizaeija podjetja (in to ne samo na Jesenicah) za« čenja in nehava pri nekaj slovenskih napisih po tovarniških prostorih in uradih. Slovenski jezik 'je omejen na medsebojno občevanje našega delavstva in privatne pogovore med nižjim uradništvom. Koliko časa še? Stojimo na stališču, zob za zob, šilo za ognjilo! Dovolj je naše potrpežljivosti. Po« glejmo samo našo Koroško! Kdor ima še slovensko srce in čut za pravičnost, ne more več zagovarjati tolerance, ki jo izkazujemo zasebno in oficielno tujcem, ker to meji na hlapčevstvo. Z Jesenic, ki so zaenkrat najvažnejša mejna straža na zapadu, mora zginiti nemški duh in dvojezična družba propale Avstrije! Naš zapadni branik mora biti narodno čist, trd in oster, kot kristal kamene stre.
le, mora biti naš narodni filter, skozi katerega se prečisti vse, kar prihaja k nam. To bi morala biti vsa naša državna meja! Učimo se zopet od naših sosedov Nemcev in poglejmo vzglede zopet v naši Koroški!
Svojo lojalnost in toleranco do tujerodcev in tujih narodnih manjšin smo doslej z dejanji do* kazali in je vsaka beseda odveč. Smo vedno za složno in prijateljsko sožitje, toda lojalnost za lojalnost in nikakor ne v razmerju gospoda in hlapca. Če pa tujci, ki žive pri nas 10, 30 in več let niso čutili potrebe, da bi se naučili našega je? fika, če jim je nekam pod čast naše državljanstvo, če pošiljajo svoje otroke študirati v inozemstvo (kar delajo tudi naši ljudje — op. ur.), zato da bi se ne okužili z jugoslovansko besedo, če nastopajo še vedno v vlogi gospodarja v naši hiši, potem vsako mirno sožitje in toleranca neha! Puste naj naš »hlapčevski« kruh, od katerga se tako sijajno rede, nam in naj gredo za klicem njihovega srca med Herenfolk.
Dovolj imamo lastnih zmožnih ljudi in last« niku podjetja lahko jamčimo, da z njegovo dobro voljo v tem oziru, obrat ne bo ne le trpel, pač pa se bo še razvil. Po dosedanjem stanju podjetje ni pokazalo razumevanja za naše težnje in ugotavlja« mo, da se godi preje obratno. Naše sentimental« nosti in človeškega usmiljenja je konec, ako ga ni tam, kjer gre za naše duše in naše ljudi.
Vsa naša narodno zavedna in poštena javnost pa mora stati na oprezu, da spozna in žigosa one med nami, ki se za svetopisemske srebrnike ali polne egiptovske lonce prodajajo našim narodnim in državnim nasprotnikom in ki s svojimi bleste= čimi imeni krijejo početja, ki zastrupljajo naše narodno telo. Ta tvor treba brezpogojno odstra« niti in šele potem bo presta pot do narodnega pre« čiščenja etično in moralno. To ni klic samih Jese« nic, to je klic vse naše velike, trpeče in ljubljene domovine!	So.—
Kr stnik
NAŠ »NACIONALNI« KAPITAL.
Človek bi obupal nad strašnim položajem ljudi, ki predstavljajo naš »nacionalni« kapital in se zjo« kal nad nesrečo, ki preti naši Jugoslaviji, ker je za ta kapital minilo sedem dobrih let. Eno izmed središč tega »nacionalnega« kapitala je tudi naš Hrastnik. Kdo bi si upal zanikati, da tovarne in obrati, ki obstojajo pri nas, ne poslujejo z nacio« nalnim premoženjem? Že sama imena n. pr.: T. P. D., Westen, Abel, nam jamčijo za resničnost te trditve. Kljub težki krizi, v katero je zašla tudi ta »naša industrija«, se posebno zadnji dve trudita, da postanejo vsi njihovi uslužbenci vneti Jugoslo* vani. Kdo bi si drznil ugovarjati, da ni tako? Nihče! Samo poglejte ob narodnih in državflTh praznikih! Kdo prvi izobeša zastave? Naši »nacio« nalni obrati«! Kajne, g. urednik, kako srečen in zaveden je Hrastnik!
Da, da zasatve so naše, res naše jugoslovanske, vse drugo pa je — nacionalno, ampak nemško 'n internacionalno.
še danes je občevalni jezik v steklarni in ke« mični tovarni nemški, uradovanje in dopisovanje seveda tudi nemško. Kar je nekoč opravljala Zid marka in Šulferajn, to danes nadaljujejo zastop-niki »našega kapitala«. In, da bi ta nemški duh ne opešal, se je našel gospod (ki zavzema odlični položaj v steklarni, je slovenskega porekla in imena), ter pričel nabirati podpise za nemško šolo pri slo« venskih starših. Pravih Nemcev namreč tu ni« mamo! Njega in še mnogo, mnogo drugih boli vsaka slovenska beseda in še do danes niso ti oholi tujci našli potrebe, da se priuče slovenščine. Da pa ne bi nemčurstvo opešalo, skrbi vodstvo steklarne z nameščanjem nemških privandrancev, ki so stro« kovnjaki samo v nasilnem potujčevanju našega naroda.
Kakor sem žc omenil, ne zna do danes nebes den omenjenih gospodov, ki so nenadomestljivi našega jezika. V obeh tovarnah je zaposlen edini inženjer Slovenec, ki je res strokovnjak.
Nemštva pa ne propagirajo samo gospodje na vodilnih mestih, pač pa tudi sodrugi druge in tretje internacionale. Pravijo, da kapitalizem uničuje in izžema delavstvo — sicer je to res — toda razni prosvetni in športni krožki teh internacional uži« vajo polno podporo obeh obratov. Da pa ti inter« naeionalci izkažejo svojim »dobrotnikom« hvalež« nost, prirejajo — dvojezične koncerte, ki so menda neobhodno potrebni za pospeševanje germanizacije. Saj pristnih Nemcev je manj kot je prstov na roki.
V	svoji predrznosti gredo tako daleč, da bi hotsli
te svoje ponemčevalne koncerte prirejati celo v Sokolskem domu, in ker jim ni bilo ustreženo so izjavili, da ne prestopijo praga Sokolskega doma, dokler se jim ne dovoli nemško petje.
Gospodje in sodrugi, zapomnite si, da so ste* bri nemškega mostu do Adrije podrti in da boste tudi vi našli pod njegovimi ruševinami primeren počitek!
Sadovi vzajemnosti germanstva z internacio« nalo so obrodili bogato. Državne oblasti so raz* krinkale gnezdo protidržavnih elementov. Potrebno pa bi bilo', da državna oblast napravi še korak dalje in temeljito prebrska ne samo med zape« ljanim delavstvom, pač pa v prvi vrsti med onimi, ki so zato odgovorni. Vse tujce nestrokovnjake bi moralo podjetje odpustiti in zaposliti izključno naše ljudi. Vsako nemško propagandistično delovanje naj se v kali zatre!
V	ilustracijo oholosti teh ljudi, navajam poro« čilo vodstva steklarne občinskemu uradu: »Zalokar Ljud. ist von 15. 8. 32. entlassen. — 53. 9. 32. —■ \Veršnak«.	—r.
!g pri Ljubljani
GOSPODJE, TUDI NAŠI KRAJI SO PASIVNI!
Z veseljem smo nacionalni Ižanci sprejeli prve tri številke našega »Pohoda«. S prav poseb« nim veseljem zato, ker smo prepričani, da so se okrog tega glasila zbrali pošteni, idealni Jugo« slovani, ki gredo po ravni poti k svojemu cilju. Tudi mi deželani smo v zadnjih letih doživljali toliko razočaranj, slišali toliko lepih besed in varljivih obljub, da nam je v časih šibkosti odpo« vedala vera in tudi ljubezen d‘o te naše ljube zem« lje. Prav in lepo ste storili, da ste nam dali list, ki že v svojem naslovu pove, da je na poti po« hod ljubezni, pravičnosti in pravega Jugoslovan« stva. Vemo in verujemo, da ste neodvisni, saj niti inseratov ne sprejemate. To je prav. Držite se tega in ne odmaknite se od te začrtane poti niti za las! Ne ozirajte se ne na levo niti na desno! Mnogi vas bodo zaničevali, obrekovali, dušili in preganjali, vendar vaša vera naj bo silna in neomahljiva, Vaša volja če treba neizprosna. Potem ste lahko prepričani, da bodo vse naše žu« ljave roke, vsi naši znojni obrazi in vse naše pri« proste duše in naša srca z vami. Tu je naša roka, sprejmite jo krepko in pripeljite naš narod v boljšo bodočnost!
To sem Vam hotel, gospod urednik, pove« dati, predno pričnem opisovati vse naše težnje in slabosti, ki tudi nas davijo v preveliki meri. Za enkrat Vam v resnici ne morem nič dobrega povedati, naša dežela je navezana zgolj na lesno kupčijo, ta pa je kakor satni dobro veste popol« noma propadla. Naši gozdovi samotarijo, naši go« zdarji pohajajo in le malo jih je, ki za malenko« sten denar prodajo po nekaj voz drv. Težavno je delo države, mi vsi se tega zavedamo, čeprav tako radi malo pogodrnjamo na cesti ali pa tudi v gostilni. Ampak nekaj bo treba upreniti. V naši državi imamo postavo o pasivnih krajih. Ta po« stava določa, da se iz državne blagajne nakažejo potrebne podpore vsem onim krajem, ki so bili prizadeti po raznih vremenskih nezgodah. Ampak v naših krajih je že tako, da če odpove les, po« tem strada dežela. Ko je lesna kupčija pri nas propadla se nam je zgodilo ravno tako kot našim tovarišem kmetom v Vojvodini in Slavoniji, ko jim je uničila pridelek poplava. Ravno tako se nam je zgodilo nadalje kaktr vsem Ličanom, Dal« matincem in Črnogorcem, ki na svoji borni zemlji tako malo pridelajo. Ko sem enkrat vprašal o tej stvari nekega gospoda, ki se razume na paragrafe, mi je dejal, da so državne podpore za vsako leto in vsako deželo točno določene in se tudi vsako leto v tem smislu razdelijo. To se pravi, da po« stava že sama na sebi v naprej ve, kateri kraji so pasivni,
To pa se mi vidi napak. Naši poslanci in se« natorji bi morali skrbeti, da se ta postava spre« meni. Sprememba pa hi morala biti taka, da hi državni proračun vsako leto sproti določil zneske za podporo pasivnih krajev, vendar bi se morali taki kraji šele ugotoviti na podlagi letine, vre« menskih nezgod in pri nas pa po stanju lesne kupčije. Potem se mi vidi, da bi bila taka posta« va mnogo bolj pravična in koristna. Če bi že imeti tako postavo, bi našim ljudem država lahko priskočila v pomoč.
Vidite, gospod urednik, to napišite v našem listu. Mi Ižanci smo prepričani, da bodo naši po? slanci, ki tudi berejo naš list, to upoštevali in tudi v Beogradu govorili v naš prilog
Sladki vrh ob Muri
NEMŠKI RAZRED ZA SLOVENSKO DECO.
Gotovo skoraj neznan je naši širši javnosti Sladki Vrh ob Muri, za katerega pa se tembolj zanimajo Nemci s svojim »Kulturbundom« na čelu.
V	tem kraju živijo ljudje, ki so obiskovali prejšnjo šulferajnsko šolo, ki jih pa na srečo ni toliko za« strupila, da bi ne pozabili slovenščine. Ljudje so torej, kakor jim pravimo, nemški misleči Siovenci. Seveda jih »Kulturbund« šteje kar za svoje.
Kraj ima tovarno lepenke in papirja, katere lastnik je Zagrebčan. V tovarni je blažena nem« j ščina na prvem mestu, kljub temu, da je od delov« nih moči nad 90% Slovencev. Nemški napisi še do I danes niso izginili. Kako naj bodo naši delavci na« rodno zavedni, če pa so njih gospodarji slovenstvu j nasprotni? Avstrijski delavci delajo, naši se odpu« I ščajo. Zanimivo je, da imajo v podjetju nameščeni j tujci lepa posestva na oni strani in so še celo člani avstrijskega Haimvera. Pri nas služijo denar, za pla« j čilo pa zmerjajo naše delavce z znanimi nemškimi »kulturnimi« priimki. Žalostna nam majka!
Pred kratkim je tovarna na novo nastavila j strojevodjo, in ker cela Jugoslavija ne premore enega strojevodje, so ga dobili iz — Raiha. S ta« | kimi metodami vodstvo tovarne germanizacijo na« j ših ljudi pospešuje in jim po vrhu še kruh odjeda.
Po kakšnem naročilu se vse to dogaja?
Tudi naša petrazredna narodna šola bije boj ! za svoj slovenski značaj. Tukajšnji nemčurji pod j zaščito »Kulturbunda« že sedem let vlagajo prošnje za nemški razred, in izgleda, da ga bodo letos tudi j dobili. Mi bi gotovo ne imeli ničesar proti tema, če bi to bili v resnici pravi Nemci. V koliko so ti ! nemčurji čistokrvni, smo naznačili zgoraj. Ako j ljudje sami niso zavedni, potem je dolžnost države, da budno pazi na zapeljance in mlačneže, ki v ; svoji zaslepljenosti nasedajo pritepencem. Vsem in vsakomur povemo, da ne bomo nikdar in v no= benem slučaju dopuščali germanizacije naših ljudi na lastn; svobodni zemlji!
V	naši občini imamo župana, ki je bil 1. 1918. odstavljen, a 1. 1928. zopet za župana potrjen. Če« ravno je možakar Slovenec in tudi njegova žen« naše krvi, vendar nemškutari tako v uradu, kakor
v	druž ni.
Imamo trgovca z mešanim blagom in restav; racijo. On in ona nista zmožna našega jezika, pa | vendar mirno izvršujeta svojo obrt. S tem sem hotel samo povedati, da so vsi glavni činitelji na« šega kraja: tovarna, občina, trgovina in krčma v službi germanizacije.
Tujec, ki nas obišče, dobi na ta način vtis, da se nahaja v 100% nemški občini, če bi pa globlje pogledal, bi videl, da bije tu pristno slovensko srce.
Da se »lažinemštvo« v našem kraju zbriše, so nujno potrebni ti.le ukrepi:
1. V tovarni naj vlada izključno naš občevalni jezik.
2. Uradni jezik v občinskem uradu bodi iz> | ključno naš.
3. Obrtniki, ki osebno izvršujejo svojo obrt, naj se v teku enega leta priuče našega jezika, dru« gače naj se jim obrt odvzame.
4. Strogo naj se nadzoruje agitacija za vp s slovenskih otrok v nemški razred. Ljudje, ki tako agitacijo vrše, naj se pošljejo čez mejo.
S sličnimi ukrepi bomo dosegli, da se ta navi« dežno nemškutarski kraj povrne v naročje svojega porekla	Mejaš.
Pt j
PET DOLŽNOSTI »POHODA«.
Ne morem popisati kako veliko je bilo navdu« j šenje v vseh tukajšnjih nacionalnih krogih, ko smo prejeli prvo številko »Pohoda«. Uvideli smo že iz te in potem tudi iz druge in tretje številke, da je s tem listom postavljen temelj novi dobi pokreta jugoslovanske misli.
Nujna je bila potreba po novem nacionalnem listu. Dan za dnem imamo priliko videti in slišati, kako brezobzirno delajo gotovi krogi z narodnim premoženjem, kako brezvestni hujskači in plačanci j spodjedajo temelje našemu edinstvu, kako hi podli izdajalci prodali za judeževe groše celo našo državo j če bi to mogli, a vendar s svojim početjem ne« 1 izmerilo škodujejo nje ugledu. — Vsa ta dejstva so nas idealne nacionaliste dovedla do razmišljanja, kako bi se s privatno iniciativo odpomcglo nedo* statkom in onemogočilo brezvestno razdiralno delo j najpodlejših sinov našega naroda. In z novim li« j stom nam bo to mogoče!
Uvodnika »Kdo smo?« in »Kaj hočemo?« sta nam začrtala jasno pot po kateri dospemo do uspehov. In če bomo vsi nacionalisti izvršili svojo dolžnost, se nam bo le posrečilo zajeziti razdiralno delo zakotnih godrnjačev, škodljivcev in zajedalcev.
Za smer dela nekaj nasvetov:
List naj žigosa predvsem in v prvi vrsti vse gospodarske zločine, ki se vršijo v škodo celo* kupne ali delne narodne imovine. In vse primere, ki se dogajajo po posameznih krajih, mestih, trgih in vaseh, naj naši poročevalci javijo in list naj jih objavlja, če treba tudi s komentarjem. Le če bcmo spoznali škodljivce našega narodnega imetja, ki se skrivajo pod najrazličnejšimi krinkami, se jih bomo vedeli čuvati in s tem bomo onemogočili njih delo.
Jugoslovanska nacionalna zavest med narodom se ne širi tako, kot bi to iskreni in idealni nacio* nalisti želeli. Mnogo krivih prerokov, lažnjivih obre* kovalcev vsega pozitivnega dela in neiskrenih so* vražnikov jugoslovanstva je na delu, da vzbujajo med narodom nezadovoljstvo in nerazpoloženje celo proti državi. Razkrinkati take podleže yi oži* gosati njihovo delo v »Pohodu« bodi druga naloga naših dopisnikov iz dežele.
Tuji državljani, zaščiteni po kapitalu, ki je ostal po zaslugi »nacionalizacije« tujih podjetij v rokah tujcev, se šopirijo na mastno plačanih me* stih, sramotijo naš .nacionalni čut, zmerjajo in za* postavljajo naše delavstvo in odjedajo kot »stro* kovnjaki« našim ljudem kruh. Mnogo je sposobnih delavcem med našimi ljudmi, ki bi lahko nadome* stili »nepogrešljive« tujce. Pokazati našim ljudem in oblastem kvarnost takega dela na konkretnih slučajih bodi tretja dolžnost naših sotrudnikov v industrijskih krajih.
Vzgoja v smislu jugoslovanske nacionalne ide* je, ki naj prodre v najširše naše narodne plasti, bodi naša sveta naloga in dolžnost. Vsi, ki se ču* tijo zmožne, naj prispevajo z idejnimi članki in tudi mi dopisniki bomo skrbeli, da spišemo s sta* lišča podeželskih potreb idejne članke. Lc s skup* nim delom, složnim in idealnim prizadevanjem bo* mo izvršili skupno četrto dolžnost napram našemu glasilu.
Polno je še ostankov in spominov na pokojno Avstrijo. »Malenkosti« so to, ki pa nas nacionaliste motijo, ker se zavedamo, da smo Jugoslovani, svo* bodni v svoji lastni domovini in nočemo spominov na suženjstvo. Proč z vsem, kar rani naš narodni ponos, proč s spomini, ki zatemnjujejo naše pri* zadevanje za svobodo še v dobi črno*žoltega ce* sarstva. Dopisniki imejmo odprte oči in povejmo vsem nacionalistom in vsemu narodu, česa se mo* ramo sramovati. S tem bomo izvršili peto nalogo!
In slednjič! Na delo proti vsemu škodljivemu, proti zajedalcem, obrekovalcem, lažnjivim prero* kom in sploh vsem škodljivcem jugoslovanske mi* seinosti in jugoslovanskega edinstva. Na delo za zmago jugoslovanske nacionalne ideje.
Z dolenjskega kota
SODELOVANJE VZGOJNIH ČINITELJEV PRI VZGOJI NAŠE MLADINE.
Že večkrat se je poudarjalo, kako vse premalo se polaga pažnje na resnično pravo sodelovanje vseh vzgojnih činiteljev, ki vzgajajo in obličijo našo mladino v pravega državljana, zavednega Jugoslovana. Sicer se opaža dviganje društva »Šola in dom», ki posebno v mestih že uspešno vrši svo* je važno poslanstvo. Seveda bi v še večji meri po* trebovali istega na deželi, kjer šola niti zdavnaj nima tistega vpliva, vsaj v nacionalnem pogledu, na dom — otroka, kot ravno cerkev, ki je pač alfa in omega našega vernega ljudstva. Tu hi na* šlo posebno velikega a potrebnega dela in bi hno ob enem kot žarišče nacionalnega gibanja.
Kot običajno se more danes trditi, da v strogo jugoslovanskem duhu vrši svojo nalogo'le šola in Sokol (na vasi), vse drugo pa stoji v tem vpraša* nju ob strani bodisi nezainteresirano, ali celo pro* tivno tej miselnosti.
Kako naj bo naša mladina jugoslovansko orien* tirana, ako so drugi vplivi močnejši in odločujoči.
Kot dokaz naj dodam tipična primera, ki sta se mi dogodila v šoli.
Ob koncu šolskega leta smo na višji stopnji osnovne šole v vasi (večji kraj na Dolenjskem) ponavljali zgodovinsko snov, ki je bila podana iz* ključno v jugoslovanskem smislu, kakor to zah* teva učni načrt. Pa zastavim nekemu učencu, ki je doma iz zelo globoko verne hiše, vprašanje o posledicah svetovne vojne. A na svoje, in tudi za* čudenje otrok, dobim v odgovor: Srbi so podjar* mili Slovence in Hrvate. Seveda ves razred v smeh
in ko mi je otrok zatrjeval, da je v šoli čul dru* gače — mi je razodel, da je čul to doma, »ko so se pogovarjali mama, ki so prišli od nauka«. To* rej — beseda učiteljeva je bila ubita s takim od* govorom. Kaj pomaga vzgajati v jugoslovanskem duhu — kar šola zgradi, to dom po drugi po svoje uniči. Tako ne bomo zgradili jugoslovanske domo* vine in njene mladine v nacionalnem duhu.
Pa še eno cvetko iz tega vrta. Izprašujem na zahtevo oblasti, koliko imajo otroci prihrankov v hranilnicah. Pa v klopi prekine otrok — učenca: ne povej, ker drugače ti bodo pa vzeli, kot so re* kli oče, ki so zvedeli na sestanku... In tako bi se lahko dobilo po vsej tej lepi slovenski dolini Šentflorjanski polno takih duhtečih cvetk, ki niso prav nič v čast onim, ki propovedujejo besede: Dajte bogu, kar je božjega — a tudi cesarju kar je cesarjevega! Ali je to naša prava pot — pa mi naj vsi, ki se jih tičejo te besede — odgovore.
— tr —
Črnomelj
—č V nedeljo 25. t. m. smo imeli birmo. V so* boto je bil lep sprejem g. škofa Rožmana na trgu pred posojilnico. Za ta velepomemben sprejem spoštovanega cerkvenega dostojanstvenika so vsi brez izjeme okrasili svoje hiše z jugoslovansko trobojnico, le postavljeni slavoloki so kazali dru* go lice brez vsake zastave, lice brezdomovinca.
— Sprejema so se udeležili prav vsi:	kmet, meščan in uradnik. Sprejem bi bil prav lep in cerkveno svečan, če ga ne bi motili trije jezdeci na konjih. Ti so nosili vsak po eno zastavi podob* no cunjo; eden belo, drugi modro, tretji rdečo v vrsti tako, da vsi skupaj niso tvorili naše lepe jugoslovanske trobojnice, ampak vse nekaj dru* gega, tako da je bil tudi ta sprejem politično po* barvan. To ne bi smelo biti! —• Jadna vam majka,
vi	brezdomovinci, zapeljivci ljudstva in sovražni* ki jugoslovanstva! Niti sveta birma vam ni do* volj sveta, da ne bi varali ljudstva in umetno go* jili sovraštva proti vsemu, kar je jugoslovanskega.
— Obžalujemo zapeljance, zapeljivcem pa stavlja* mo za vzgled velikega apostola Pavla, ki je nekoč dejal svojim učencem: Sedaj pa ostanejo vera. upanje in ljubezen — največja med njimi pa je ljubezen. Zato kličemo mi, ki imamo močno vero v našo državo: proč s sovraštvom, živela Jugo* slavi ja'
Kočevje
—k Tujcu, ki pride v Kočevje, nudijo dvoje* žični napisi nad različnimi trgovskimi, gostilni* škimi in kavarniškimi lokali vtis, da je prišel v predvojno slovensko mestece. Zlasti se odlikujejo nekateri lokali. Tako obstoja še danes v Kočevju kavarna »Zur Vereinigung«, ki nosi velik nemški naslov, pod njim pa komaj viden napis: kavarna in gostilna. Takih primerov bi lahko navedli še več. Apeliramo na vse zavedne jugoslovanske nacio* naliste, da v take lokale, kjer se šopirijo samo nemški napisi, ne zahajajo! Merodajne faktorje pa opozarjamo, naj poskrbe, da se ne bodo na ta način žalila čuvstva poštenih nacionalistov.
Trbovlje
—t Naše prehranjevalne akcije. Še v normal* nih razmerah je bilo v naši črni dolini mnogo rev* ščine; mnogo, mnogo več pa jo je sedaj v teh tež* kih časih. Bledi, upadli obrazi krepkih fantov in mož, slabo razvita telesca otrok, to je žalostni zunanji znak bede, ki bo kvarno vplival tudi na prihodnje rodove. Da vsaj v majhni meri zajezi rastočo bedo, je naše agilno Kolo jugoslovanskih sester že pred dobrim letom pričelo s prehranje* valno akcijo. 1. maja lanskega leta je bila otvorje* na »Kuhinja kraljice Marije«, ki je v početku da* jala dnevno 70 kosil, že v šolskem letu 1931./32. je delila dnevno 130 kosil. Potrebe pa so se ve* čale in večale in nujno je bilo potrebno, da se je osnoval prehranjevalni odbor. V ta prehranjevalni odbor, ki je bil ustanovljen meseca julija, so po* slala svoje delegate vsa trboveljska dobrodelna društva, občina in Trboveljska premogokopna družba. Kuhinja kraljice Marije, ki je še nadalje ostala v upravi Kola jugoslovanskih sester, razdeli sedaj dnevno 200 kosil med učence naših šol. Po* leg tega dobi dnevno drugih dvesto otrok mleko in kruh. Dnevno torej dobiva 400 učencev in učenk nekaj tečne in zdrave hrane. Sicer je to že lepo število, a vendar je v razmerju s številom otroA še nezadostno, kajti še približno kakih 80% otrok
I	ne dobiva ničesar, medtem ko je odstotek takih
Fašistična morala
Trst, 26. septembra.
V	vodstvu fašistične stranke so imeli te dni malo neprijetno zadevo, v ospredju katere se na* haja nekdanji vsemogočni generalni tajnik stran* ke Augusto Turati, ki je bil tri leta najožji so* trudnik Mussolinija in za njim najvplivnejši mož v državi, ter se je šele pred dobrim letom umak* nil Giuratiju, ko je diktator fašistične revolucije izvršil važne izpremembe v vodstvu stranke ali kakor se pravi v terminologiji naših sosedov »iz* menjal stražo«. Na Turatija je sedaj padel gnjev fašizma. Ni pri tem prvi med onimi, ki so stali v prvih vrstah fašistične revolucije ter tvorno sode* lovali pri izgraditvi režima, a so pozneje padli v nemilost in pozabljenje. Pred njim je že Rossi, nekdanji šef tiskovnega urada pri predsedništvu vlade, ki se je žrtvoval za Mussolinija za časa Matteottijeve afere in ki bo sedaj lahko 30 let premišljeval v rimskih ječah o svoji domišljavosti upreti se vsemogočnemu režimu. Med njimi je Belloni, bivši župan milanski in oblastni finančnik GuaRno, ki je s svojimi milijoni podprl uspeh fašističnega pohoda na Rim in ki sedaj na skalo* vitih Liparih toži o minljivosti sveta in človeški nehvaležnosti. (Pred dnevi je bil pomiloščen — op. ur.). Nobile, katerega so svoj čas fašistični slavospevi dvigali v nebo in o katerem danes ni* hče več ne govori v Italiji tako, da si je moral na stara leta iskati kruha v Sovjetski Rusiji. Farinac* ci, ki je tudi kot Turati poznal uro triumfa in ki danes kot skromen uradnik životari v italijanski provinci, kjer mu je ostalo kot edino zadoščenje, da lahko izliva svoj žolč na pomehkuženi fašizem, ki je zapustil slavno pot skvadrizma. Toda ele* gantnemu Turatiju, govorniku, čigar besede so svoj čas vžigale tisoče in tisoče za fašistične ideje, so oblastniki na oni strani Apeninov pripravili še prav posebne vrste pokoj. Vrgli so ga nepričako* vano z mesta ravnatelja Stampe, enega največjih fašističnih listov ter ga zaprli v ono znamenito umobolnico Collegno v Piemontu, kjer je pred kratkim prebival oni tajinstveni Bruneri*Canella, človek brez imena, v čigar skrivnost do danes ni mogel še nihče prodreti.
Slučaj Turati ni zanimiv toliko kot usoda človeka, ki leta visoko in pade nizko, saj je takih primerov brez števila v zgodovini človeštva, če ne bi osvetljeval metod fašističnega režima, ki se poslužuje oseb kot navadnega orodja, ter jih po* tem enostavno vrže proč kot staro šaro, ko so do* vršili svojo nalogo. To bi Turati lahko tudi že sam uvidel, ko se je ob uri svoje sreče dvignil zoper drugega, ki je kakor on poznal uro zmagoslavja: Farinaccija, ki je pred njim zavzemal mesto ge* neralnega tajnika v stranki.
Farinacci je bil dobrodošlo orodje fašizma, ko je ta rabil smelih, nasilnih mož. Bil mu je ne* obhodno potreben, ko je imel v rokah udarne skvadre ter jih spuščal z vajeti, da so pleneč in razbijajoč padle po protivniku in ga strle. Bil je tudi čas, ko je nastopil kot pravi rešitelj fašizma. Matteotijeva afera je potresla fašizem v njegovih
učencev, ki dobivajo doma zadostno hrano, zelo, zelo majhen. — Kuhinja za brezposelne, ki je bila otvorjena v nedeljo 18. sept., razdeljuje dnevno 150 kosil in ravno toliko večerij. Prehranjevalni odbor si je nadel tudi nalogo, da bo iskal možnosti zaposlenja brezposelnih. Sicer pa si naše delovno ljudstvo samo želi povratka normalnih razmer, želi si dela in zaslužka in prav, prav malo je med njimi delomržnežev.
Dolnja Lendava
Pevsko društvo »Škrjanec« je letos opustilo svoj vsakoletni pohod po mestu ob priliki trgat* vene veselice, ker ni bilo dovoljeno članom obleči »tuje« narodne noše. — Narodna Odbrana v Dol. Lendavi že več let ni imela svojega občnega zbora.
—	Gradnja novega šol. poslopja za narodno šolo je bila pred letom še največja socialna, kulturna in nacionalna potreba v Dolnji Lendavi. Danes še malokdo o tem govori.
temeljih. Veliki zgodovinar fašistične revolucije Saager piše, da bi tedaj bilo treba samo enega strela iz revolverja pred palačo Venezia in nje* ni gospodarji bi se selili s tako naglico, da bi jih nihče več ne mogel dohiteti. Edini Farinacci je bil mož, ki je zajezil katastrofo. Galvaniziral je provincijske fašije, do katerih še ni prišla poli« tična kuga iz prestolice, prepričal je Mussolinija, naj se ničesar ne boji, saj stoje še za njim skva* dristi in ga napotil do onega samozavestnega go« vora v januarju leta 1924. v rimskem parlamentu, ki je odločil zmago za fašistično stran. S tem je zamorec Farinacci napravil svojo dolžnost. Ko je minila nevarnost, ko je bila opozicija strta in je vlada postala v celoti fašistična, je bil Farinacci potisnjen ob stran. Čez noč je bil vržen s svoje višine. Nikdar več ni prišel na oblast. Postal je samo mali podeželski advokat in izdajatelj ne« znatnega lističa Regime Fascista v Cremoni.
Na njegovo mesto je stopil Turati in Farinac* ci je moral instinktivno zasovražiti moža, ki ga je izpodrinil z oblasti. Vsak od njih je imel svoje pristaše. Prišlo bi gotovo do razkola, če ne bi Mussolini posredoval s svojo brezprizivno avtori* teto. Toda napetost med »farinacciani« in »tura« tiani« se le ni hotela poleči. Farinacciju se je sicer posrečilo dobiti bitko proti Turatijevemu prijate* lju, županu milanskemu Belloniju, češ da je ko« rupcijsko gospodaril z javnim denarjem. Ni pa mogel ničesar Turatiju. Režim je tedaj še rabil Turatija, da zlomi hrbtenico silni oblasti skvadri* stov ter jih podredi državni oblasti; da prrtiobi visokošolsko mladino in zgradi sindikalno organi« zacijo. Že tedaj se je pa mnogo govorilo o nemo« ralnem življenju generalnega tajnika fašistične stranke in čudnih orgijah, ki jih prireja v svoji hi« ši. No, ko je Turati dovršil svojo nalogo, je tudi on šel. Ne mogoče zato, da bi koga motili njegovi moralni defekti, temveč zato, ker ga v stranki niso več rabili.
Napad na zasebnika Turatija, ki mirno živi od svoje mastne direktorske plače, je bil gotovo lažji kot na generalnega tajnika Turatija, človeka v ospredju javnega življenja. Bilo je mnogo lažje rovariti proti njemu z razširjanjem glasov o nje« govem nedovoljenem načinu življenja na skriv* nem. Te govorice je še bolj podkrepljevalo dej* stvo, da se je zelo rad obdajal z mladimi dečki in lepimi deklicami. Nekega dne je bil celo tako nepreviden, da je napisal neki gospe pismo, ki ni puščalo nobenega dvoma več, kaki zabavi se na skrivnem udaja. Pismo je prišlo v javnost in na«
Pred nekaj leti sem se na svojem potovanju po Dolenjskem ustavil v neki gostilni. Bilo je — mislim — že pet let po osvobojenju. Na steni go« stilniške sobe sem zagledal dvoje obrnjenih slik. Vsekakor nekaj nenavadnega. Obrnjene slike s svojo zadnjo stranjo niso v nikak okras sobi. Vi> delo se je samo dvoje rjavih lepenk, obrobljenih z okvirji od zadnje strani. Seveda me je zanimalo, zakaj sta sliki obrnjeni. Pogledal sem in zagledal —- znano podobo cesarja Franca Jožefa. Vprašal sem gostilničarja, zakaj ne pospravi teh slik pod streho, ako jih neče sežgati. Bil je malo v zadregi, potem pa je rekel:
»I, slike so slike... Škoda jih je zavreči. Si* cer pa Bog ve, če ne bodo še prav prišle. Zato sem jih kar k steni obrnil...«
Na te preobrnjene slike sem se spomnil več« krat v zadnjih časih. Na dan našega osvobojenja nismo sežgali naše preteklosti. Samo k steni smo jo obrnili. Zato se tako rada zopet pokaže. Pri zadnjih dogodkih v Šenčurju in drugod smo samo pokazali zopet na lice\ kar je bilo obrnjeno k steni... Besede, ki smo jih čuli na sodišču, ko so stale pred sodbo nekatere ženske iz onih do« godkov, so samo dokaz, kako malo jugoslovanstva je med tem ljudstvom. Zato pa hujskačem ni bilo težko doseči, da so ljudje pokazali svojo pravo barvo. Dokler bodo visele samo obrnjene slike po naših hišah, bo vedno tako. Čas je, da sežgemo to preteklbst!
20. september 1908.,..
»Danes je 20. september,« pravi profesor, ko stopi v razred. »Ali veste, kaj pomeni današnji
sprotniki so hlastno padli po njem. Fotografirali so ga in sliko poslali Mussoliniju, med tem ko so druge kopije skrivoma krožile med občinstvom. Škandal je bil vedno večji in Mussolini se je od« ločil nastopiti. Turati je bil odstavljen od vodstva Stampe ter naprošen, da poda ostavko na svoje mesto v velikem fašističnem svetu. Hotel se je upreti. Rekel je, da bo pogledal svojim nasprot« nikom oko v oko. Toda dokazi proti njemu so se smatrali za neizpodbitne. In nekega septemberske« ga dne, ko je užival letoviščno zabavo med ele« gantno publiko kopališča Viareggio, mu je potrkal na ramo detektiv ter ga vljudno naprosil, naj se poda v bolnico v Collegno. Njegovo ime je po« stalo psovka v ustih vsakega italijanskega pote« puha.
Turatijevi moralni grehi niso bili odločujoče« ga pomena. Ko je bil še generalni tajnik, se je go« tovo udajal istim prepovedanim nasladam. Toda tedaj ga niso vrgli, ker so ga še rabiii. Kakor Fa« rinacciju, je tudi njegova zvezda zašla in fašizem je zakopal človeka, ki ga več ne rabi.
Spectator
Strelske	družine
—st Ljubljana. V nedeljo dne 25. t. m. se je poročil v Kožuhih pri Doboju agilen član okrožne strelske uprave gosp. peš. poručnik Risto Malič z gdčno Smilko Vukovič iz ugledne trgovske rod* bine. Mlademu in simpatičnemu paru naše iskrene čestitke!
—st Ljubljana. V nedeljo dopoldne dne 2. ok« tobra t. 1. se vrše na vojaškem vežbališču na Do« lenjski cesti strelske vaje okrožne strelske dru« žine. Ker je razpisana kot zaključek poletnega streljanja tekma za poklonjeni pokal veletvrdke Slamič iz Ljubljane kot darilo najboljšemu ljub« ljanskemu strelcu, se poziva vse brate strelce, da
»POHOD«
JE EDINO POPOLNOMA NEODVISNO GLASILO VSEH ISKRENIH JUGOSLOVANOV!
dan za naš narod?« Vse molči. Nihče se ne gane. Profesor govori o septemberskih dogodkih in njih posledicah. »In vi vsega tega ne veste?« »Kako naj vemo,« se oglasi učenec, «saj to ni nikjer na* pisano.« Res, v vsej Ljubljani ni napisa: 20. IX. 1908. Ne le da ni spomenika, ki se je baje izgubil (kako sijajna snov za cankarjansko satiro!!!), niti napisa ni.
V	mariborski stolnici je n. pr. vzidan zunaj na steni kamen nekemu korporalu Kraleku, ki je padel menda na tem mestu v obrambi proti Fran« cozom. Ako sme biti tak kamen na zunanji strani mariborske stolnice, zakaj bi ne bil vzidan v ste* no ljubljanske stolnice kamen v spomin onih, ki so tam padli v borbi za našo stvar? Če postavlja* mo ob vseh cerkvah spomenike padlim v svetovni vojni, zakaj ne bi na tisti terasi pred stolnico stal kamenit spomenik z napisom: 20. IX. 1908. v spo* min dogodkov, ki so se tu zgodili? Mislimo, da bi tak spomenik ne bil niti v nečast niti v napotje ne cerkvi ne mestu. S tem bi samo popravili, kar je nekoč zagrešil šenklavški fanatizem... Pa temu fanatizmu se je najbrže morala umakniti tudi Na« poleonova spominska plošča na škofiji...
Drugod in pri nas ...
Italijanski škof v Zadru je poveličeval v svo* jem govoru prestiž v Zadru in v drugih dalmatin« skih mestih, v katerih je pred stoletji vihrala zastava »Boga in domovine«. Škof je rekel: »Ro« tili smo naše očete, naj nam vrnejo drage zastave. Zastave se res vračajo. Danes se je ljudstvo zbra« lo okrog trobojnice naše italijanske domovine, da bi prosilo Boga najvišjega blagoslova za vsa naša dalmatinska mesta.« Tako drugod. Pri nas pa je ob istem času krški škof izdal brošuro proti so* kolstvu.
se zadnjih vaj polnoštevilno udeleže. Dan tekem bo pravočasno objavljen!
—st Mirna. Ker so puške in municija dospele, poziva strelska družina članstvo, da se nemudoma javijo pri br. predsedniku Br. Bulcu radi razgovo* ra o strelskih vajah. Iste bo vodil vešči br. pred* sednik sam, tako, da bodo mirnski strelci dosegli v bodočem letu gotovo odlične uspehe!
—st Gorenja vas. Tudi pri nas se z vso vnemo pripravljamo na ustanovitev strelske družine. Naši kraji so za strelski šport prav posebno ugodni, saj je cela vrsta naših občanov pri zeleni bratov* ščini. Želimo samo, da bi merodajni krogi priprav* ljalna dela pospešili in bi se družina že pred zimo postavila na noge.
—st Goriče. Strelska družina v Goričah pri Golniku priredi v nedeljo dne 2. oktobra slovesno otvoritev strelišča, spojeno z nagradno tekmo. Spored prireditve: Ob 10. uri dopoldne otvoritev strelišča, nato streljanje do 3. ure popoldne. Do polnoči velika vrtna veselica s sodelovanjem do* mače 'godbe. Ples — šaljiva pošta — streljanje z zračnim pritiskom za darila in drugo. V primeru slabega vremena se prireditev preloži na prihodnjo nedeljo. Odbor prosi, da se strelci v obilnem šte* vilu udeleže slavnosti.
—st Bohinjska Bistrica. Akoravno ni bilo naj* ugodnejše vreme, vendar se je zbralo v nedeljo, dne 25. t. m. v občinski dvorani nad 60 članov, ljubiteljev strelskega športa, ki so z velikim nav* dušenjem prisostvovali ustanovnemu občnemu zboru najmlajše družine ljubljanskega strelskega okrožja. — Zborovanje je otvoril gosp. kapetan Maksimovič, komandir pogranične čete; g. Roš, kot delegat ljubljanske okrožne družine pa je vo* dil občni zbor do izvolitve odbora, kjer je bi! iz* voljen za predsednika družine g. kapetan Maksi* movič. — Družina šteje med svoje člane zastop* nike vseh slojev in društev in je bilo kot izraz globokega spoštovanja soglasno sklenjeno, da se zaprosi merodajno mesto za dovoljenje, da sme družina nositi visoko ime Njegovega Visočanstva princa Pavla. — Ob koncu dobro uspelega zboro* vanja so bile odposlane vdanostne brzojavke Nje* govemu Veličanstvu kralju Aleksandru I. in gosp. brig. generalu Dragomiru Popoviču, kot predsed* niku ljubljanske okrožne strelske družine. — Go* renjski strelci — hitite s prijavnicami in dokažite tudi pod ponosnim praporom strelske zveze glo* boko vdanost in ljubezen do naše mile in pre* krasne domovine.
—st Cerknica. Govori se, da bo tudi v Cerk* nici strelska družina postavila svoje gnezdo. Naša velika želja bi bila, da se to v resnici zgodi, saj je strelski šport pri naš že od nekdaj priljubljen, zato le na delo!
»
—st Prekmurje. Strelski šport se je začel ši* riti tudi pri nas v Prekmurju. Najstarejša družina je ona v Muski Soboti, zatem je bila ustanovljena družina v Dol. Lendavi, a kot tretja ona v Beltin* cih. Izgleda, da je najmočnejša (120 članov) in tudi najagilnejša beltinska družina, ki si je po enem mesecu življenja zgradila svoje strelišče v popolni ravnini in v neposredni bližini vasi. — Dalje so bile osnovane družine v Črenšovcih, Bistrici, Ko* bilju, Turnišču, Dobrovniku in drugod.
—st Kočevje. 4. septembra je imela v Kočevju ustanovni občni zbor Streljačka družina. Prijavilo se je precejšnje število članov jugoslovanske in nemške narodnosti. Upajmo, da bo ustanovitev te velevažne nacionalne organizacije pripomogla k hitrejši nacionalizaciji Kočevja in njegove okolice!
NACIONALISTI-GOSPODARSTVENIKI, V POTREBI ZAPOSLITVE POSLUŽUJTE SE BREZPLAČNE DELAVSKE POSREDOVALNICE NARODNE ODBRANE V LJUBLJANI !
Listnica uprave
Na številna vprašanja nacionalnih gospodar* stvenikov odgovarjamo, da načeloma ne spreje* mamo inseratov, ker hočemo in moramo ostati po* polnoma neodvisno glasilo. Zato pa smo ustanovili za naše nacionalne pridobitnike posebni tiskovni fond, v katerem bomo s hvaležnostjo sprejemali denarne prispevke.
— Tiska Učiteljska tiskarna
Ciril Majceo.
Odgovorni urednik Miroslav Matelič. — Izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo,
(predstavnik Francfc Štrukelj). Vsi v Ljubljani.
Film naše zemlje
O bratje, bratje, kako je v vas?