narodskih
v f
reci
Odgovorni vrednik Mir. Jtane* ISieitct'itt.
Tečaj Jř.
saboto 23. oktobra (sredojesna) 1852

List
Hebrejske melodije.
Po angleškem L. Byron-a, poslovenil Jeriša
XV.
v
/j i vije nje duha.
Ko ogerne smertni mraz eti il revati, O kamo duh nesmertni le vzverši?
Ker naj veči nevarnost ognja od zamujenega
ometanja dimnikov pride, za tega voljo se hi šnim gospodarjem skerb za ometanje nikdar ne more dosti priporočiti. Sleherni gospodar ima gerlo dim
nika naj manj vsakih 8 dní enkrat omesti, in saje s staro metlo ostergati dati. Dimniki pak morajo
pozimi naj manj
vsakili
tednov, poleti pak
vsake tri mesce popolnoma in z veliko skerbjo po
Ne može umreti on, ne može ostati
?
medeni biti.
Dimniki, skozi ktere se zlesti nemore,
Timveě za sabo temni prah pusti. Tedaj, brez tela stopnjama gazine Planetov mar nebeske preblodi? A1 mar na hip prostranstva svet prešine, Postanši okó , k' pregleda vse stvari ?
Neskonćno, večno bitje, brez preminja,
Mišljenka nevidima, a vse vidéě, Vse, vse, kar zemlja, kar nebo razgrinja,
Pregledal bode, vsega se spomnéč: Dni sled nejasni, kojih lučca bleda
Le komaj u spomini še merli, U jednem širnem vzori duh ugleda,
znajo sicer sami gospodarji ali domaći ljudjé ome
sti. Taisti pak, skozi ktere se lahko zleze,
morajo
od pravih dimnikarjev omeđeni biti. Gosposka ima tedaj skerb imeti, da se soseske z dimnikarskimi inojstri pogodijo, zraven pak tudi, da jih mojstri predrago ne obrajtajo, in da oni svojo dolžnost prav
in o pravim času storé.

I bilo vse mu ob jednem priblišči.

Župani po vaséh imajo posebno na to gledati da se peči in dimniki prav omedó ; za tega voljo imajo po hišah večkrat pogledati, brez da bi go spodar zato poprej vedil, in zanikerne gospodarje gosposki na znanje dati.
Da se tedaj ti zdaj povedani ukazi bolj gotovo spolnujejo, se imajo vpričo gosposkiniga uradnika ali župana in srenjskega odbora z možmí in dim nikarjem, ako se kteri blizo tega kraja znajde, po
Poštara zavoljo ognja na kmetih
(Dalje.)
Nobeden člověk se ne smé postopiti, z odkrito zimi dvakrat, poleti pak le enkrat vse hiše posebno lučjo, gorečimi treskami, ali z žerjavco pod streho, ogledovati. Takrat se morajo vse peči, vsi dim v hlev, na skedenj ali na druge kraje iti, kjer se
V 7	^ 4	- * ■	m	^	*	m	i Jk'	m	A
niki, vse ognjiša dobro pregledati ;
kar se nevar
reci zato
? 9
kterih se rad oginj prime, znajdejo; in mora nega najde, hitro popraviti ukazati
5
ali
pa go
kakor
marsikteri drugi rabi, vsaka hisa
sposki
9
ali cio kresii na znanje dati. Župan in so
saj z eno iz dobrega pleha narejeno laterno več taistih previđena biti.
5
ali z
seska imajo potlej na to gledati, da se vse, kar je pri ogledu naročeno bilo, gotovo in natanko do
Nobeden ne smé v takih zavoljo ognja nevar
polne in sploh reci, da se nic ne
zgodi
5
kar je v
nih krajih to baka pi ti krovček imela.
Kuhinjo izžigati, in
5
ako
ravno fajfa po- leti postavi zavolj ognja prepovedano.
(Dalje sledi.)
vse enake djanja
5
po kte
rih lahko oginj vùn pride, so ojstro prepovedane.
Hišni gospodarji imajo svojim ženam , hčeram indeklam zapovedati, da imajo pri kuhi z maslom
Mimetijsha shnsnja.
ravnati, zlasti pak
previdno in varno dar se maslo vžge, vode va vli jejo.
(Cez 30 let star krompir

nJ
Jabloni na
da ka- Ćeskim so v letu 1850 pri izkopanju pred 50 leti nikdar ne zasutiga hrama našli poldrug vagán čisto zvenje
niga in ko les terdiga krompirja. Na zrak polo
začel kmalo kaliti, ceravno skuhan ni bil za
Tudi po nemarnosti je že dostikrat nesreća žen je se zgodila. Za tega voljo imajo hišni gospodarji nobeno rabo. En del tega krompirja so posadili že svojim otrokom in poslom naložiti, da na oginj in leta 1850, ki pa ni obilo rodil; gospodar je pri
luč dobro gledajo. Ponoći, preden spat
gredo
imajo gospodarji sami, vse okoli pregledati in sker beti, da se

delk drugo leto spet sadil, ki je pa gnjil kakor drugi krompir. Ker pred 50 leti so v tem kraji
kraju obrani.
oginj in luč dobro pogasi ali na varnim še malo krompirja sadili in se tačas od krompirjeve
Ravno tako skerb imajo tudi zavoljo pepéla
imeti, ker se
gnjilobe ni nié vedilo, je ta skušnja gotov in očiten dokaz, da vzrok gnjiline ni v spridenim
po neprevidnim tjemetanju taistega krompirju samim, ampak v vremenu in druzih ne
lahko kaj vžge in oginj vstane. Zlasti pak je pre- znanih zračnih vzrokih iskati. (Centraibl. f. Landw.)
povedano pepél pod streho hraniti.	_
338
igted nove kazenske postave
zoper
hudodelstva
, pregreške in prestopke
(Dalje.)
Od nezvestobe.
otroci, in med brati in sestrami, dokler v vkupnem hi ševanju živé, za prestopke cislati, zastran tega je pred pis
v dru gem delu
te postave dan (§. 463)
(Dalj
sledi.)
Za hudodelst
se čisla ti st a nezvestoba
y
S
ktero kdo po svojem javnem (deržavnem ali občinskem) uredu ali posebnem naročilu gosposke ali občine (soseske) sebi zaupano
blago,
ki vec kakor 5 goldioarjev znese , prideržuje ali si prilastí.
Tako nezvestobo gré kaznovati s těžko ječo od 1 do 5 let : če pa sto goldinarjev preseže , od 5 do 10
in 20 let.
Tudi tisti se zakřiví s hudodelstvom nezvestobe, kdor razun gori imenovaniga primerleja sebi zaupano blago, ki več kot 50 goldinarjev znese , prideržuje ali
si prilasti. — Reci, ktere kak upnik zarubi, pa pri dolž-niku shranjene pusti, naj se tudi čislajo za dolžuiku
blago.
zaupano
Tako nezvestobo je treba kaznovati z ječo od 6 mescov do 1 leta ; če pa znesek tri sto goldinarjev pre-
seže , s těžko ječo od 1 do 5 let; in pri posebnih ob-težavah mód 5 in 10 leti,
Deležnosti tatvine ali nezvestobe je kriv, kdor ukradeno ali onezvesteno reč skrije, si jo pri-dobi ali p o p r o d á.
Ako je deležniku l)iz zneska ali vrednosti reci, ali iz tega, kar in kakor se je zgodilo , znano, da ste bile tatvina ali nezvestoba storjeni tako in v takosnih okolsinah, da postauete zavoljo tega hudodelstvo, ne pa samo zavoljo osebne storivcove lastnosti, in2)če večkrat prikrite, pridobljene ali razprodane reci skupej pri tat-
/
g te ít po svetu
Skrivni kraljevi svetovavec Diet
je v uce
v •
nim zboru v Berolinu tole naznanil : Na celim svetu sedaj okoli 1100 milionov ljudi, iz med kterih jih prebiva peti del, to je, 257 milionov v Europi, našim delu sveta.
Važno je zvediti stevilo teh ljudstev po razločku vére, ktero, ceravno se ne more popolnoma natanjčno zvediti, je vendar toliko resnično, kolikor zamore biti.
V Europi živi, po nar novejšim
izvedenju, 252 kristianov (katoljške, e vangeljske in pravoslavne vére 4 milione in pol mahomedancov, in 2 miliona in
pol judov.	gjjj j
V Azii, kjer je bil nas Izveličar rojen, je 560
milionov buddha-bramaitov , 33 milionov mahomedancov kristianov je 4 milione, judov pa 3 milione.
ajdov
V Afriki je 104*/o mil. mahomedancov, 51 mil.

2% mil. kristianov
ajdov.
V Ameriki je
in 2 mil. judov.
45 mil. kristianov, blizo
o
mil.
V Austrálii je blizo 1 mil. kristianov in ravno
toliko ajdov.
Po tem takim je tedaj na celim svetu 560 mil. spoznovavcev buddhaizma in bramaizma, 304 mil. kri-
■pwv ■	■■	H
stianov, 141 mil. mahomedancov, 8 mil. judov
y
57 mil.
ajdov.
vini znesek ali vrednost 25, pri nez ve sto b i pa 50 goldinarjev presežejo, naj se kaznuje ta deležnost z ječo od 6 mescov do 1 leta; po velikosti zneska zvijačnosti in škode, h kteri se je do 5 let.
>
pripomoglo, tudi
>
Vsaka tatvina in vsaka nezvestoba pa neha biti kažnjiva, ako storivec iz djavnega kesa, čeravno priganjan po poškodovanem , ne pa kak drug človek za-nj celo iz njegovega delà izvirajočo škodo zopet po-verne, preden sodnija ali kaka druga gospo-ska za njegovo krivdo zve.
Ravno to velja tudi od deležnosti; vendar je zadosti k oprostenju, če je deležnik tatvine ali nezvestobe, preden gosposka kaj zvé, celo škodo povernil ki je iz njegove deležnosti nastopila, ako se ti delež da pozvediti.v
Ce bi torej poskodovanec pri gosposki naznanil, da je bil okraden, pa bi ne mogel tudi ne iz daljnih ovad-ljev na nobenega storivca kazati, in bi storivec, preden
y
gosposka zvé, da je on to storil, škodo povernil
y
je storivec pac brez kazni. Odlocba poprejsnega paragrafa pa ne veljá, in storivec kazni zapade:
tatú dojde, preden je ti ukrale na nj ego vo
ce okradeni
den o
bežečega
blago
spravil, in tat
blago
tir janje nazaj da, ali, ko
ga
lové
y
od sebe
verze
y
ali
Polov an je po JLaskim
Spisal M. Věrné.
31.pismo.
Dragi prijatel ! V nedeljo, 25. maliga serpana, smo bili že zgodaj
kamor je iz Civitevekie 120 mor-
zjutraj v L
narskih milj
y
L
dano
bogato
je sicer že staro, pa vender lepo zi
kupčijsko mesto poleg sredzemeijskig;
morja s prostorno in terdno luko za ladje
Na
terg
pri luki je spominek Ferdinanda I
prav lepa podoba
iz beliga marmeljna, krog ktere štiri bronaste prekrasne podobe vklenjenih Turkov žalostno sedijo. Sicer nima
ki štej
blizo 80.000 duš, med kterimi je go
mesto
tovo tretji del Judov, razun velike stolne cerkve in ra zun krasniga noviga gledišča nič kaj posebniga.
Ravno nasproti mesta je viditi dalječ v morju
tok
y
ki se mu „Gorgona" pravi, in še dalje za tem je K zika (Corsica), ki se pa iz Livorne ne da viditi
27. malig
naprej v P
serpana sva s tovaršem po železnici (Pisa) potegnila. Železnica pelje po lepi
V •
oki, pa semtertje silno
močirni
ravnini.
K
sim se
P
bližal
so mi Dantetovi versi:
Ahi Pi
vitupe
delle genti
Del bel paese lá, dove '1 si suona«
ce se storivec zaveže, poškodovanemu v odločeni na misel prišli; in žalost me je obsla, ker sim se gro
dobi povračilo dati, pa poravnave ne do
stane
y
da
ga
po tem poškodovani ovadi
y
ali
ovitih časov hudiga serda Guelfov in Gibelinov m njih kervavih bojev spomnil, in ker se mi j
dozdevalo
de
ce je bilo v teh okolsinah pri sklepanju poravnave se tudi nam terdi, hudi časi blizaj
samo nekaj
ukradenega blaga
nazaj dano
?
ali
ce storivec nekaj ukradenega blaga nazaj
da
den
?
pre
Lahi se namreč tako gerdo deržé in vedejo, kakor de bi hotli vse Nemce (Tedeschi), posebno pa nasAustriane
snesti
or ft
osposka to rec zvé, in zastran ostanka porav
P
je prav lepo mesto na obéh straneh reke
navo ponudi, poškodovani pa v poravnavo ..Arno". Nekdaj je bilo to
mesto bogata in mogocna ljudo
ne privoli, marveč storivca zapreti da. Koliko pa gré tukej neomenjene tatvine ali nezve
vlada, zdaj pa je zlo obožala, in šteje komaj 25 do 30.000 duš. Mesto je polno velicih krasnih poslopij. Posebno
stobe in njih deležnost, kakor tudi sploh tatvine in ne- pa mi je dopadla prelepa stolna cerkev na prostornim
zvestobe, ki se pripetijo med zakonskimi, med starši in
tergu
pri mestnim ozidju na severni strani mesta
Od
339
leta 1063 do 1118 so
jo gotov
z
mi
stroški na
sanje, racunstvo, slovnica in pravopis v samem nemškem
pravili, ker je večidel iz marmeljna sozidana in ena nar jeziku v glavo vbijati, kterega se v malih ljudskih šo-lepših v celi Italii. Pred cerkvijo je krasna kapela s lah nikdar naučiti ne morejo. Ni se tedaj čuditi, ako
iz beliga mar- se otrokom šola pristudi in se stariši o koristnosti šol
. da bi
kerstnim kamnam meljna s kiporisi
(Baptisterium), vsa
krasno okinčana. Na zadnjim koncu prepričati ne morejo. Vendar s tem nočem
a v»
reci
cerkve, pa enmalo od nje, je pa tišti
18S
bila povsod taka, čeravno je večidel; imamo hvale vredne
visoki stolp ali zvonik, cudez Italie, kteri 15 mozake tudi v ljudskih šoiah, ki zapopadejo njih nada morajo po pravici vseučiliše prostega
čevljev naklonjen visi. Izverh tega zvonika, ki je od
men
zunaj tudi včs iz
marmeljua, sim vidil
gono
«
prav
čez otok ,,Gor-dalječ v morju neki hřib, o kterim so mi
ljudstva biti. (Dalje sledi).
z Notranjiga. Kar se je začela železnica skozi
terdili, de je na Korziki. — Poleg stolne cerkve je Krajnsko izdelovati, so na vec stranéh tudi jeli misliti tisto sloveče mestno pokopališče (Campo Santo), za ktero po kakošnih potih bi ložje bilo iz posamesnih krajev 80 bili Pizančani
eti

stoJetja
?
o križanskih vojskah, konec dvanaj- do zeleznice priti; zakaj stare vožnje pota in pa
železnica se ne stekajo povsod.
Na notranji strani je poglavitno prašanje, kako da
emlje iz svete ali obljubljene dežele, ali
iz Palestine pripeljali. Ni ravno veliko, pa silno lepo
okro
sano
rr
in okrog ima krasno, po imenitnih umetnikih pi- bi se I dri a z zeleznico zvezala po nar kraji in nar
, de so podobe že zlo poškodovane. ložji poti; večji postaja pri železnici bo namreč v Lo-
klonico; škoda
Dandanašnji ne pokopujejo mende vec tu; saj novih gro bov nisim vidil.
gate u, stara cesta med Idrio in
Logratcam
»
in tudi med
Verhniko pa gré cez visoke Veharše, kjer pozimi Malo več ko pol ure od mesta na severno-zahodni burja in zametje pot zapirajo. Kakor je nek za terdno strani ima toškanski veliki vojvoda v lepi rodovitni rav- sklenjeno, se bo iz Idrie nova cesta peljala po Zali,
nini silno veliko zemljišče ali pristavo (Cascina)
?
kjer
kjer je za vodo sicer precej oska, vonder zadosti po
čez 60 krav narboljšiffa pleména redi. Tudi ima v ti lozna odpertina proti Godoviču; od ondod pojde cesta pristavi okoli 80 velbljudov ali kamél že od časov na Hotedrašico, in potem do Logatca, od kodcr
križanskih vojsk, kar nisim prej nikoli ne slišal ne
bral.
Dobro so se podomačile. Samce pri delu pora
so
Ko
V
ze
nekaj nove poti po tej strani poskušali narediti, tudi zastran železnice ne bilo potreba , je vonder
bijo, de gnoj na njive nosijo, in derva vkup znasajo; truda vredno novo cesto po tej meri napraviti, da bi se samice se pa brez vsiga delà po travnicih in lepih ga- obilnim klancam dozdanje ceste odšlo.
jih pasejo. Tište kaméíe, ki jih Savojardi včasih s kakošno
Ni
dolgo,
V
kar so že tudi vPoljanski in Z i
opico in tudi z medvedam po svetu vozijo in kazejo, so rovski dolini svete delali , hitreje do železnice dospeti ;
mende vse iz Pize, in niso nikdar ne Azie vidile.	_
?
ne Afrike zakaj iz Poljan je čez Loko na Ljubljano velika okolica
iz Žirov proti Idrii pa unstran Zirovnice silno sterm in
?
Xoriéar iz sloranskih krajev.
Xp.
visok klanec. Iz Žirov so že mislili po S o vri proti Zavracu, in dalje čez Rovte proti Logatcu cesto
v	V
lz Ormoia. (Dalje). Ker pa povsod res- napraviti, — pa pocetek je zastal. Morebiti bi se iz Žirov
napák, ki
se popraviti dajo, nikjerneza- tudi po
y
drugi
a y
nico ljubim in
krivam, tedaj tudi domaćih ne, moram reci, nauk v domaćem slovenskem jeziku se v omenjenih šo- in dalje na
strani, namrec po Račevi na Smrečje
da pervi cesta dala izpeljati, od koder tudi ni preteško na Rovte
priti; po Račevi na Smrečje bi na dva kraja služiti, namreč ne samo na
>
Logatec
zamogla
lah večidel zlo pomanjkljivo deli, ker le v rnalokterih cesta ěolah najdeš tisto izverstno abecednico, po kteri se v Logatec, ampak tudi na Verhniko, kakor se že zdaj aolah Lavantinske škofije uči in ktera je osnovana po desiravno po slabi poti čez Podli po vozi; iz Rovt na
potrebah sedanjega časa; čeravno ne povsod, zadenemo
Logatec ,
in pa iz Podlipe na Verhniko je
že
sicer
vendar večidel v omenjenih šoiah na abecednice starega
kaj ceste. Gotovo bi bilo dobro, Poljansko in
ne
v
Zi
kopita
5
kterih osnova ni po tistih naravnih vodilih, ki rovsko dolino po priložniši poti z Verhniško inLo

eo razumu mladih glavić vgodne, in ktere so verh tega gaško ravnino zvezati; tudi brez železnice bi taka cesta na več strani dobiček dajala. ktera že zdavnej med staro šaro počiva in s ktero se	Pri tej priložnosti se zná tudi dolenska stran
nobena reč več ne natiskuje. Treba bi tedaj bilo, da opomniti. Ondi je poglavitna reč, Novomesto z
se celô s pismenkami okorne „bohoričiče" natisnjene
že
bi vsi šolski distriktni ogledi tudi na to zvesto pazili, po kterih bukvah učitelji otroke domaći jezik čitati
, da odpravijo take knjige, v kterih se otroci druzih pismenk (čerk) učé, kakor tistih, s kterimi so
leznico po boljši cesti zvezati, in sicer v meri proti Z i
danimu mostu
?
ali pa

kadar se železnica do Za
ucijo
po
greba izpelje, proti Sevnici, oboje cez Mokronog. Dozdaj se vozi iz Novigamesta čez S m a r j e t o na Mo-določnim ukazu vis. ministertva nauka šolske knjige v kronog po veliki okolici, in zopet iz Mokronoga na gimnaziih itd. natisnjene in v kterem pravopisu tudi vlada Boštanj čez sterme klance, od ondod pa na Radeče vse svoje naznanila ljudstvu naznanuje. Kdor je imel in na Z i da ni m ost po veliki okolici. Dolgo je govor-
priložnost se z učitelji po deželi soznaniti, je imel tudi
jenje
od Novigamesta
čez
Mokronog do Save
priloznost se prepričati, da
je le malo tacih, ki so v znan
novo cesto izdelati
i
V
se
atvu domaćega jezika terdni in da
je tudi dosto tacih, nice
glas
bil
bolj dolgo , kakor je od zelez
>
pa hrib med Novimmestam in Mokrono-kterim ni veliko za-nj mar; — takim se tedaj ne more gam je na poti, in čez Trebelno ali G or ej ni Moin ne smé prepustiti prosta volja v izberi abcednic sta- kronog bo zmirej sterma cesta, ako se posebno umetno rega kopita, ako se dobijo že dobre nove. Sreča za ne izpelje, kar govorijo, da se bo zgodilo. Dalje se
>
da se tudi novega pravopisu navadijo, so veči
od Mokronoga namesti čez sterme klance, za Mer no
otroke
del le verli gosp. kateheti, ki si prizadevajo jih sozna- do Boštanja, ali prav za prav do Terične vasi, bolj po-niti s tisto pisavo, v kteri se dandanašnji piše, bukve ložná pot izdelati da; tudi za to stran se že neki sklepi
;	----- r----- 5 V	I""«) "
in casniki tiskajo. Ce bi gosp. katehetov ne bilo

ki
delajo.
kersanski nauk in sv. evangeli otrokom v maternem je- izdelka bilo !
Da bi pač iz golih sklepov skorej kaj koristniga
P. H.
ziku razlagajo, bi skoraj ne duha ne sluha ne bilo o
slovenskem jeziku, vesticami", v stari
kterega nauk je že z „malimi po
pisavi natisnjenih , slovo
kmalo se začnč brez vsega prida otročičem branje
dobil, ker
* P1
lz Ver/inike. Dokončano je poglavitno zidanje,
kteriga se je Verhniška soseska polotila, namreč cerkev sv. Pavla, in ravno ta dan, ko je bila lansko leto blagoslovljena, namreč o spominu. posvećenja vsifc
340
t
cerkev, bo nas milostvi knezoškof gospod Anton Alojz jo posvetili. Kar je ta božja hisa od znotraj in od
tičniga zemljiša pripravljena
• ř V
5
proti primernimu plačilo ga
prepustiti za somnjiše. Odbor spoznavši, da bo to
da
zunaj olikana in z barvami pretegnjena, se urnetnija in sta obá somnja skupej, prodajavcam in kupeam zlo všeč,
lepota nove stavbě po risanji
g. Sebelna jasno razo
deva : stcna je namrec zunaj z rumenkasto, znotraj z
in da je prostor za goveji somenj pred cukrarijo prete
sen
i
je enoglasno poterdil
gosp. Ambrozev nasvčt
zelenkasto, obok znotraj pa z rudečkasto barvo převlečen ; bota o sv. Ospeti
v
ze
'«v.»»	uiHuivuvi it h o » vi ^ tedaj
obá somnja skupej zad Kravje
in barva je tukaj bolj světla, tamkaj bolj temna (tusi- doline, kteri že po iméuu pověji somenj sliši.
rana).
Med tem, ko zdaj domaci mojster Matevz Med ved hiti novo cerkev pri Novi štifti na Štajarskim so
Po-
slednjič je na vprašanje c. k. deželniga poglavarstva odbor
enoglasno
nasvetoval
naj se gosp
Jož. Schmidt-u
zidati, je tukajšno pa laski mojster Gromazzi prezalo pravica dovoli, na Dunajskih ulicah novo apoteko na-izlikal; veliki altar je pa Kure Goldensteinski na siro- praviti, ker se na tem kraji proti železnici mesto vedno
razsirjuje, in Ljubljana zdaj že blizo 18.000 stáno vavcev šteje, kterih je pred 40 leti, ko so že tudi 4
vim zidu izobrazil; verhi se razloči plavo nebo z zla-timi zvezdami ; v drugim delu so zidane lezene v altar
povzete ; v
sredi lepa podoba
s. JPavla
spreobernjenja, apoteke v Ljubljani bile , le kacih 10.000 stela.
in na stranéh zala okna z barvatítim križem se kaj pri
z Ljubljane. Ljublj. tesarski mojster gosp. Pajk
jetno stikajo. Prostora ni tukej za posebno popisovanje je modèle tište svoje vodne mašine, ktero so tudi
světli nadvojvoda Janez o poslednjim zboru kmetijske
vsiga
druziga, kar se je v ozalsanje noviga tempeljna
zgodilo; le toliko je řeči , da se nobena stvar ne po- družbe na gosp. predsednikovim vertu na Fužinah s po-greša, ktera se v dobro in lepo opravljeni cerkvi tirja. hvalo ogledovali, na svèt gospoda nadvojvoda c. k. mi-
Visokovredni knezoskof gospod Anton Alojz so že nisterstvu voj ni st v a na Dunaj poslal za vojaške
na večer 16. t. m. prišli posvečevat novo cerkev
5
du
potrebe; ministerstvo jih je rado sprejelo in te dní g*osp
hovsina, ljudstvo in vines deklice v belo oblečene in Pájku sledeče hvalno pismo poslalo:
ovenčane, vse jih je s častjó sprejelo.
nja
V dan posvece-
17. t. m. pa se je velika muožica ljudstva sošla gledat sveto opravilo, kakoršno se ne.da pogosto viditi ; nebo se je tudi pervikrat po dolgim dežji lepo zjasnilo,
' »C. k. vojniško ministerstvo je z dopisam od 5. t. m. št. 8001 podpisanimu glavnimu stavbinimu vodstvu ukazalo, Vam zato, da prepustite ces. vojaštvu svojo privilegirano vodno mašino v povoljno rabo, posebno zahvalo Njih ekc. gosp. vojniga ministra naznaniti in Vam povedati, da se je gosp. minister namenil, to
-------0 _ ------ J----------- I------n--------J	f	u	7	uu/iiiiiiiitl 111 f <1111 pu Vfïuatl y ua	JO ^tři^p. JU 1 1113 LG i liaiJJCIill « l
in veselje dneva polepsalo. Sveto opravilo se je po na- lepo domoljubno djanje tudi Njih apostoljskimu veličanstvu pre vadah katoliške cerkve godilo, in vmes: je vnet govor- svitlimu cesarju na znanje dati. C. k. glavno stavbino vodstvo si
nik zbrano množico od pomembe take slovesnosti učil, in tudi hvalo vsim izrekel, kteri so s trudam in darmí k doversenju veliciga delà pripomogli. Veselo je pre-tekel po končanim svetim opravilu tudi drugi dél dneva, in na večer so se prečastiti knezoskof spet ločili, častno vaškim
za veselo dolžnost spozná, Vam to častno spoznanje razodeti.
Na Dunaji 14. oktobra 1852.«
Xo vic ar
Dunajski časnik
mnogih Ur a jer.
razglasi
iména več mož na Hor
i
spremljeni. Vsi ginjeni so bili višji pastir nad tem, kar čast ni mi
ktere je svitli cesar vsled svojiga potovanja s
je ta soseska v kratkim času
storila ; posebno
jih je ve
redi poslavil; ubogim
Re ča na m, ktere je
selila edinost, s ktero so vsi udje soseske, visoki in 3580 fl. niski, pri delih pomagali, ki služijo v višji duhovni prid ; u i ca h peljalo 272.649 ljudř,
poslednja povodinj zlo poškodovala, je podariti ukazal
Přetekli mesec se je po cesarskih želez-
zraven nove cerkve menimo namrec tudi novo solo.
blnga
y
dohodki zato so bili 978 976
1,576.78a centov Ker je Pruska vlada
Naj nihce vzlo ne jemlje, ako od ene soseske na razderla colno in kupčijsko združtvo za Nemške dežele,
je poklicala austrianska vlada vse tište deržave, ki so
Krajnskim kaj vec pišemo; naj
le drugi tudi
od druzih
Ministerstvo
povedó. Kraj n ci le premalo od svojih reci po svetu raz- £ nj0 edinih misel, v posvet na Danaj. znanijo; vse Dunajské novice vedó povedati od peterih kupčijstva je podělilo privilegi dr. Antoldi-tu v Mantovi
cerkev, ki se v dolni Austrii
Zakaj bi mi ne
povedali, de šte to leto na Krajnskim dvé, ena večji ena manjši, pa obé:lepi (na Verhnihi in v Goricah} so-
zidane? Zakaj bi ne povedali,, de so prečastiti knezo-	je v realne sole
škof v časi svojima vladanja v Ljubljanski škofii, zdaj	A°ramer
na znajdbo notniga berilnjaka (Notenpult), po kteri se notni listi obraćati zamorejo brez rok, le s stopa-
Iz več krajev se slisi, da šolska mladost zdaj
jem
..Vf
tisi
Zeitung"
>
latinske šole pa opasa
V
je neko čudodelno mazilo napove-
že skoraj š tir des eto čerkev posvetili, in de za pri- dano, ki je znajdeno na Angleškim in se Ho 11 o way evo
hodnje leto ze spet dvé novi, čakate ? Po svetu pra- mazilo
vijo dosti hudiga-od Krajncov , naj zvedó tudi kaj do
imenuje; napovednik pravi
da člověk cela
briíra.
©
>
Podlipski.
dolgo
s
V Ljubljani, Y poslednjim zboru mestniga od
IN	j .	A«-». i • • %	. *
ga 1851. leta po
Ci
^pppiH	H|ppi M	■
razgla80vati, s kterim se ljudstvo le 4. dan prihodnjiga mesca bo imeniten dan
umreti ne more, kdor ima zaupanja dovelj, se tem mazilam mazati. Nam se Ie čuda zdí, da se smejo take „mazarije
bora je bila mestna rajtinga pretekliga 1851. leta po slepari! předpisu srenjske postave ojstro přetřesena ; pokazalo se za celi svet, ker na ta dan je skupej poklican novi der-je, da celo premoženje mestno v vsih svojih dohodkih žavni zbor v Londonu, v Parizu pa starašin-posestvu jn blagu konec lanskiga leta je zneslo 120.557 fl. stvo (senat), ki se ima na ukaz Napoleona posvetovati 12^ kr.* Dohodki za prihodnje leto so prevdarjeni o napravi franeoskiga cesarstva; kar je bilo že
na 62.650 fl., izdajki pa na 64.473 fl., tedaj bi po tem prevdarku utegnilo z manj kati 1823
dolgo
gotovo, se bo zdaj
zgodilo,
nasvčt starasinstva
zavoijo se bo předložil ljudstvu v sklep , ki bo v zborih gla-kterih se pa ne bo mestjauam noben davek naložil, ker soval: ali hoče imeti cesarja ali ne. Napoleon ravná v po skerbnim gospodar.stvu . se bojo dali stroški s dohodki tem previdno in se noče samolastno cesarja okîicati, am-poravnati. — Gosp. Ambrož "kterimu gré zasluga, da pak hoče, da tisto ljudstvo, ki je Ijudovlado oživilo, naj je za konjski someuj'pripravni prostor zad Kravje do- jo tudi pokoplje, in na nje gomili naj se vzdigne cesarski
líne oskerbel
ležni
i
za kteriga so prodajavci in kupci hva
orel. Da bi bil orel miru!
Napoleon je znaniga
or
la
da ne kupujejo ^živine ' v nevarnosti svojiga živ- varja Arabcov Abdel-Kadra, ki je bil
dolgo
v Am
iwjut , ua lity nupujeju.' Aiviuc v neval uunii ujiga ai v — »miju niauv*/» " « v «	« , ... j ~	*
ljenja in o slabim vremenu, v* blato po^reznjeni, je na- boisu na Francoskim zapert, ob svojim potovanji iz za
svetoval v tem zboru, da
naj* se tudi somenj za go
pretja izpustil.
Tadi na Angleškim se po trumah se
vejo živino tu sčm přestaví, ker sta gospodarja do- vernih ptičev znamnja množijo, da bo letosnja zim a hoda.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.