bzorniK Leto IV - številka 26, Januar 2000 4\iwfm MpMlc Predstavljamo posavske podjetnike IZTOK BENCE (NE)VARNO KRŠKO? Posavski glasbeniki CILI PATROL Planinsko društvo Jisca Sevnica lEpOOTli^CMlJJd PtSAVSKE novice RInNIE LENOX Nova trgovina z avtomobili SEAT v Krškem Trgovina in servis TRGOMOTO, na Ckž 139 (nasproti Pacifika) vabi na DNEVE ODPRTIH VRAT od 5. do 15. februarja - predstavitev modelov - poskusne vožnje - nagradno žrebanje Vabljeni! DOLENJSKA B A N K A Odl.februarja2000 NOV POSLOVNIČAS ZA STRANKE ENOTA BREŽICE Poslovalnica Brežice Cesta prvih borcev 42, 8250 Brezice od ponedeljka do petka od 8. do 11.30 ure in od 14. do 16.30 ure, ob sobotah od 9. do 11. ure ENOTA VIDEM-KRŠKO Poslovalnica Videm-Krsko, Kolodvorska 1, 8270 Krsko od ponedeljka do petka od 8. do 11.30 ure in od 14. do 16.30 ure, ob sobotah od 9. do 11. ure 4nafm hf^k Bohoričeva 10,8270 KRŠKO tel.: 0608/232 110, 0608/232 117 Prodaja novih in rabljenih vozil - Servis vozil Kleparska in ličarska delavnica - Tehnični pregledi vozil Vsi modeli avtomobilov Škoda pod ugodnimi pogoji PRODAJNISALONI v Krškem, Bohoričeva 10, Tel.: 0608/232 117 v Brežicah, Tovarniška 10, Tel.: 0608/62 109, 63 242 vSevnici, Kvedrova 25, Tel.: 0608/41 789 ^fAiEJ N ušo Derendo^s^^BH I MLCNKA PINTCRIČ H, Vobimo vos no ™ V€LIKI VfiL€NTINOV Pl€S, ki bo v soboto, 12. Februorjo 2000, Job 20. uri v hotclu Srcmic* ObZörniK Tretja 26 20 00 Leto IV ju}vodnik POPRAZNIČNI OGNJEMETI Zima je še v deželi, a čas (ne)prijetnih praznikov je nepreklicno mimo. Iščemo tople kotičke, kjer bi preždeli preostale hladne dni - ob kozarcu tople pijače, čaja, kave, nemara kuhanega vina, hkrati že vse bolj željni otoplitve in zelenja. Pogreje pa lahko tudi pogovor. In nanese, da človek kdaj pa kdaj izusti kakšno preveč odkritosrčno, a glej, že se znajde v vrtiljaku čudnih in zlasti težko razumljivih tokov, kjer iskrice nezavednih brusov skropijo vsenaokoli. Še posebno, če si nekoliko nemirnega duha in ti ni vseeno, kaj se godi okoli tebe. Pridružiti se tej ali oni politični opciji, ki se (spet) vsak dan bolj ponujajo, zdaj ni več dovolj. Ob koncu stoletja je v naših krajih zavladalo nekakšno novo "preštevanje" in pred- vsem generacijsko »uvrščanje«. To seveda ni nič novega, saj si mladi, malo manj mladi in tisti, ki se imajo še vedno za mlade, svet okoli sebe in njegovo vrtenje od nekdaj predstavljajo neko- liko vsak po svoje. Ampak, če to v nekem okolju preraste običajne višine, če se razraste nestrpnost, okužena z zavistjo in očitki... Nekdanji funkcionarji, najbrž zavedajoč se priložnosti, ki jo iz- gubljajo, očitno obupani ob pogledu na kopnenje njihovega minulega. dela, se poskušajo afirmirati preko manj uglednih funkcij, ker politično pač niso (več) "prišli zraven". Kot klopi se držijo nekih, povečini namišljenih, poz(icij). Seveda so tudi izjeme, ki vedo, da je potrebno pravočasno popustiti. Ti se ukvarjajo z manj vidnimi društvenimi opravki in občasno pri- sluhnejo mlajšim ter skušajo vsaj tako "biti zraven". In zakaj vse to pisanje? Zato ker bodo ti odnosi pomembni v vsakem pogledu tudi v bodoče, tudi v tern, toliko pogrevanem tretjem tisočletju, pa naj govorimo o turizniu, o kulturi, o zdravstvu, o regiji ali pa gospodarstvu, čeprav o tern razmeroma malo. Bolj so pomembne obletnice, praznovanja... Pozicij, s katerih bi bilo mogoče zadeve obvladovati, je namreč vse manj, kot je tudi podjetij, v katerih bi lahko dobili materialno podporo svojim nameram. Sredstva se namreč kopičijo v ozki skupini posameznikov, ki pa so za ceno profitov, pripravljeni tudi nekoliko zamižati na eno oko, ko gre za (politične) barve morebitnih partnerjev. Zato jih je menda potrebno pridobiti v nove grupacije, interesne skupine, kolegije, kjer bodo v službi nekih, vsekakor "edino pravih" pristopov in nastopov, ki se kon- čajo z obveznim razdeljevanjem zaslug. Medtem pa po ulicah tavajo skupine mladih in še zelo mladih, ki pod okni dobesedno lajajo dolgo v noč, razbijajo in odnašajo prometne znake, smetnjake in vse, kar jim je napoti. Čeprav so mimo trije kralji, pravoslavni božič, novo leto in vsi drugi zim- ski prazniki, med bloki še vedno odmevajo petarde, še več - eks- plozije. Skupinice mladih nezainteresirano zrejo v morebitne mimoidoče, zbirajo se v parkih, v okolici sol in vrtcev puščajo mnoge sledi svoje nekoristne zaposlenosti in morda tudi brez- izhodnosti. In včasih se zdi, da za njih skrbijo samo še avtomobili z rumenim napisom "Intervencija". In vse to v našem mestu. Koliko dela za razne odbore, komisije in podkomisje! Ali pa se morda (zopet) motim? Urednik. Pripraviii, natisnili in izdali smo prvo stevilko novega casopisa za Posavje - Posavske novice! Med prvimi jih je lahko bral krški župan Franci Bogovič (desno). (Foto; Obzorje) P#SAVSKE novice Odslej vsakeea 15. v mesecu na distribucijskih mesfih po celem Posavju. (ahko pa jih naročite splačali bosfe le stroške PošiUaniaJ. Informacüe f9 -12J po felefonu ali faksu: 0608/20320 Ce ste nastavili termosiat na nižjo temperaturo in pri Novi KBM d.d. po vprašali po kartki Activa Eurocard - Mastercard, čc ste očistifi sveče s st re he in si pri Novi KBM d.d. priskrbeli potovalne eeke American Express, januar 2000 3 Up tu in tam ObzürniK CVlCtlC PTP NAJ BO! Ministrsivo za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano je v tretji številki letošnjega Uradnega lista objavi- lo pravilnik o vinu z oznako pri- znanega tradicionalnega poime- novanja (PTP) - cviček. Pravilnik je rezultatdela desetčlanske komisije, ki so jo sestavljali predstavniki mi- nistrstva, strokovnjaki in pridelo- valci cvička. Precej strog »cvičkov pravilnik« je torej že v veljavi, čeprav ga bo treba obvezno spoštovati šele od 8.novembra letos, z novim letni- kom vina torej. Po besedah držav- nega sekretarja omenjenega mini- strsfva Franca Buta pravilnik ni v nasprotju s pogajalskimi izhodišči o vstopu v Evropsko unijo. Pravilnik med drugim določa, da mora biti grozdje pridelano po tra- dicionalni recepturi na podroqu vinorodnega okoliša Dolenjske, prav tako pa mora biti vino do- negovano in polnjeno na Dolenj- skem. Kar z drugimi besedami pomeni, da na primer iz grozdja, ki bi zraslo v okolici Brežic, ne moremo dobiti cvička. Stanje-al- kohola je omejeno med 8,5 do 10 odstotkov pod pogojem, da je vsaj 8 odstotkov alkohola rezultat na- ravnega vrenja sladkorja iz groz- dje. Po prehodnem obdobju - po letu 2003 - bo cviček v trgovinah na- prodaj le v buteljčnih steklenicah po 0,75 I oziroma v originalno več- ji embalaži od 20 do 50 litrov, ki pa je ne bo mogoče ponovno polniti. . Odprti cviček bodo lahko točili le pridelovalci s podroqa vinorod- nega okoliša Dolenjske (v vinotočih in podobno). Cviček v steklenici bo mogoče prodajati le dve leti in pol po trgatvi, kot neustekleničeno pa le leto in pol. Po besedah državne sekretarke Spele Trpin pa je najbolj pogumna odločitev komisije ta, da bo najnižja dovo- Ijena ocena za cviček 15 točk. Ce boste kupili pravi cviček, je na ste- klenici obvezna oznaka CVICEK PTP (v daljši verziji ali s kratico) in omemba vinorodnega okoliša Dolenjske. Brez teh dveh elemen- tov prodaja ne bo dovoljena. Zaradi do sedaj neurejenih pod- zakonskih aktov še ni znano koli- ko cvička na Dolenjskem pravza- prav pridelajo. To bo bolj jasno šele, ko bo novi pravilnik obvezen -torej od 8.novembra dalje. Cviček je prvi v vrsti zaščit, ki jih pripravlja ministrstvo. Na podoben način naj bi zaščitili še teran. Večji pridelovalci vin pa imajo odprto možnost, da predlagajo zaščito še nekaterih drugih vin, če le-ta izpolnjujejo še nekatere druge pogoje. Zaščitili naj bi tudi ostale živilske izdelke in sicer na podlagi kategorije tradicionainega ugleda s tradicionalno specifično recep- turo, ki je značilna za posamezno državo, regijoali pokrajino (na pri- mer ajdovi žganci, štruklji, potica), drugi način zaščite pa je na po- dlagi geografskega porekla, ki ima dve stopnji strogosti. Prva stopnja zahteva recepturo in izdelavo na nekem obmoqu, druga stopnja pa zahteva tudi to, da so sestavine s tega (določenega) področja (na primer tolminski sir). Državni sekretar je še poudaril, da bodo skušali čimveč izdelkov zaščititi še pred vstopom v Evrops- ko unijo. Vina bodo zaščitena na osnovi zakona o vinu, za ostala živila pa bo izhodišče zakoh o kmetijstvu. Za vsako pobudo bo- do imenovaii komisijo, na podla- gi rezultatov njihovega dela pa bodo objavljeni odloki in podza- konski akti, ki bodo izdelek zašči- tili. (tv) POSLANEC AVŠIČ ZBRAL PODPISE Brežiški poslanec v Državnem zboru Jože Avšič je zbral 30 podpisov, ki so potrebni za us- tavno presojo slovensko-hrvaš- kega sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju, ki sta ga podpisala že leta 1997 tak- ratni zunanji minister Zoran Thaler in Mate Granič. Vse do danes parlament namreč ni sprejel ratifikacije tega spora- zuma, saj se krešejo mnenja med parlamentarnimi stranka- mi o tern, ali je sporazum v skla- du z ustavo in temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti RS, predvsem v 1 .členu, ki naj bil določal mejno območje na kopnem in morju. Avšič meni, da ta sporazum nikakor ne opredeljuje meje, saj je ta, vsaj na kopnem, že določena v osamosvojitvenem dokumentu obeh držav, potrebno pa bi bi- lo doreči, kakor navaja Avšič, še nekatere tehnično - vsebin- ske podrobnosti. Slovensko - hr- vaški sporazum je pomemben za kakovost življenja ljudi v ob- mejnih pasovih, s tern pa tudi za obmejne občine, kot je občina Brežice, saj se bodo po- goji medsebojnega sodelova- nja s postavitvijo schengenske meje zaostrili. Avšiča so v po- budi podprli poslanci stranke LDS,ZLSD,DESUSa in narodno- sti. (B.M.) OBČINSKI SVETI S POLNO PARO Po novoletnih počitnicah se og- revajo tudi svetniki posavskih občinskih svetov, saj so vsi trije župani sklicali prve letošnje seje. V Krškem so imeli sejo že 27. ja- nuarja, na dnevni red pa je žu- pan Bogovič uvrstil 1 Itočk (ob- javljamo jih na strani 1 8), vendor če je soditi po začetku, bodo tudi letos krški svetniki med manj pro- duktivnimi v Posavju, saj so na prvem zasedanju končali le z dvema vsebinskima točkama (vprašanja in pobude, sprejeli pa so program dela komunale za leto 2000 (izvajalec Kostak d.d.) ter le začeli z osnutkom odloka o tarifnem sistemu za obračun os- krbe z vodo. Brežiški župan Vladislav Deržič je sklical za 31. januar nadalje- vanje 1 1. seje občinskega sveta, od katere je ostal za obravnavo naslednji dnevni red: predlog za prestavitev javnega dobra, menjavo zemljišč, uskla- ditevzemljiškoknjižnih stanj, pro- dajo zemljišč ter prenos premo- ženja na krajevno skupnost, os- nutek odloka o razglasitvi podru- žnične cerkve Sv. Lovrenca na Bi- zeljskem za kulturni spomenik, in- formacija o socialni akciji Kaj ti je deklica, predlog sklepa o so- glasju k Statutu Razvojnega cen- tra Brežice in točka imenovanja. Istega dne naj bi občinski svet opravil tudi prvo obravnavo Pred- loga odloka o proračunu Občine Brežice za leto 2000. Sevniški župan Kristijan Jane je 13. sejo sklical za 2. februar in nanjo uvrstil 21 točk dnevnega reda, med drugim naslednje: upravljanje in vzdrževanje špor- tne dvorane, upravljanje sevniš- kega kopališča, poročilo o delu in program dela nadzornega od- bora občine Sevnica, obravnavo odloka o proračunu Občine Sev- nica za leto 2000, 2. obravna- vo odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj, povprečnih stroš- kih komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč in vrednosti stavbnega zemljišča v občini Sevnica, odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v ob- čini Sevnica, odlok o ureditvi av- tobusnih postajališč, spremembe odloka o tarifnem sistemu za ob- račun vode in obračun odvoda in čiščenja odpadnih voda preko kanalizacijskih sistemov, predlog pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev, informacijo o izde- lavi vstopnih tabel v občino Sev- nica, odgovore na vprašanja in pobude svetnikov ter nova vpra- šanja in pobude. 4 januar 2000 ObzorniK Kronika JiEVfIRNO KRSKO Dne 17.01.2000 ob 17.45 arise bil OKC PU KrSko obveščen, da je prišlo v enem izmed stanovanj v stanovanjskem bloku Cesta 4.julija v Krškem do močne eksplozije in da je več oseb telesno poško- dovanih. Policisti in strokovna komisija so na kraju ugotovili, da so se navedenega dne v popoldanskem času v stanovanjskem bloku na C. 4.julija 62/a v Krškem nahajali R.S. (21 let), M. V. (19), D.B. (27) in M.L. (18). R.S in M. V. sta vprostore dnevne sobe v stekleni kozarec, namenjen za vlaganje ozimnice vlilaprejpripravljeno eks- plozivno zmes. Ko je R.S. na kozarec pritrdilpokrov, je prišlo do močne eksplozije... (Iz poroala PU KrsTco). Pravzaprav ne nevarno Krško, tem- več nevarna igra otrok, ki to več niso! Kajti ti so že prerasli tista šolska leta, ko bi morda še lahko njihovo dejanje opravičevali: saj niso hoteli, niso ve- deli, kaj delajo ali pa odkrivali ne- znano po vzorcu domačega ekspe- rimentiranja "Izumifelja Polža" (slo- venski mladinski film izpred nekaj let). Tudi neurejene življenjske razmere enaindvajsetletnika, kakor tudi ne so- delovanje ostalih, ne morejo opra- vičevati dejstva, da so z mešanjem nevarnih, izredno eksplozivnih snovi v stanovanju, ne le ogrozil svoja življenja, temveč življenja vseh sta- novalcev v bloku na Cesti 4.julija 62a, obiskovalcevali zgolj naključno mimoidočih. Kajti, sodeč po številu najdenih plasfenk s to zmesjo v stanovanju, lahko z zagotovostjo trdimo, da se tega "posla" niso lotili prvič, le konec "igre" je bil tokrat dru- gačen. V eksploziji je najhujše telesne po- škodbe utrpel R.S., stanujoč na tem naslovu, ki so ga prepeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični cen- ter, eksplozija pa je dodobra razde- jala tudi njegovo stanovanje, saj je med drugim vrata odlomilo iz nosil- nih okvirov, okenska stekla pa so se iz 5.nadstropja razletela na tisoče koščkov po okolici bloka. In kaj če..., lahko razpredamo, predpostavimo, če bi bil to čas poletja, ko otroci rav- no po 17. uri prilezejo na piano iz stanovanj, pred blok, na travno ig- rišče, da se poigrajo... Koliko stekle- nih drobcev bi se zarilo vanje, kolik- šno število ranjenih bi zabeležili v mestu, kjer na strnjenem območju pravzaprav prebiva največ Ijudi...?! Ob tem se nam zdi materialna škoda na osebnih vozilih (ki so bila parki- rana pred blokom) zanemarljiva ško- da, ker je v nesreči srečno naključje poskrbelo tudi za to, da se takrat nihče ni nahajal pred blokom. Zaradi varnosti je bilo v času oprav- Ijanja ogleda 22 stanovalcev iz os- mih stanovanjskih enot takoj evaku- iranih, ko pa so strokovnjaki CKTP eksplozivno zmes nosili iz stanova- njskega bloka, pa so bili evakuirani še ostali stanovalci. Za varnost je bilo primerno poskrbljeno tudi v okolici objekta. Za začasno nastanitev eva- kuiranih stanovalcev stanovanjskega bloka so poskrbeli stanovalci sami in župan občirie Krško g. Franci Bo- govič s svojimi strokovnimi sodelavci. In če je po mestu završalo in se mnogi sprašujejo - kaj so fantje in dekle (ki naj bi sicer le gledalo TV, a si je težko zamisliti, da bi ne videlo ne vedelo za dogajanja okoli sebe) sploh raz- mišljali, se sprašujejo zaman, kajti odgovoriti si bodo morali (že zaradi posledic in teže dejanja) v prvi vrsti kar sami. Seveda pa lahko razume- mo ogorčene stanovalce bloka, ki so, kakor pravijo, živeli "na sodu smod- nika", saj so bili ob 23.uri vsi evaku- irani iz svojih stanovanj, da so lahko strokovnjaki na varno prenesli še pre- ostalo količino zasežene snovi, ka- tere eksplozivna moč bi ob (možni) detonaciji ustrezala moči okoli 2,5 kg TNT. Stanovalci se jezijo na pri- stojne službe, ki jim fantovo življenje tudi do tega dogodka ni bilo popolna neznanka. Ko je dogodek postal predmet širše zastavljene policijske preiskave, so bile tudi izločene predpostavke, da naj bi fantje dobili "recepturo" za zmes na internetu, kajti slednjo jim je posredoval M.K. (19) iz Sevnice. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja Nedovoljene pro- izvodnje in prometa z orožjem ali razstrelilnimi snovmi po členu 317/ 1 in 3 KZ R Slovenija, je bila pri osumljencu na podlagi odredbe opravljena hišna preiskava. Tudi pri M.K. so policisti in strokov- njaki za bombno zaščito in kemijo iz Ljubljane pri hišni preiskavi našli enako eksplozivno zmes, o kateri pa mi, da ne bi slednja postala predmet nadaljnih tovrstnih eksperimentiranj, raje ne bomo pisali. Namreč, gre za eksplozivno snov, ki je izredno ne- stabilna in jo stroka zelo dobro poz- na. "Ze najmanjše trenje povzroči ak- tiviranje. Prav zaradi tega, ker se zmesi ne da stabilizirati, pa čeprav bi bilo to najcenejše eksplozivno sredstvo z velikim učinkom, se je tudi ne proizvaja", nam je povedal Miha Molan, direktor PU Krško. Sicer pa naj bi fa eksplozija ne imela povezave z dogodkom v jutranjih urah istega dne, niti z dogodkom na- slednjega dne, ko so na Policijski upravi v Krškem prejeli anonimni ob- vestili o podtaknjeni bombi na Srednji tehnični šoli v Krškem. Po vsa- kem obvestilu je bil namreč izpraz- njen ki pregledan vsak kotiček sole, dijaki pa so odšli radostno domov oziroma se jih je večina podala v najbližje lokale. Verjetno je bil namen (nič kaj duhovitega) anonimneža že dosežen, kljub temu pa so ti dogodki lahko resno opozorilo, da utegne »varno" mesto kaj hitro postati ne- varno. (B. M.) Foto-J.G. Foto: Obzorje če ste se prepricali-, da so smuči dobro nahrusene, in pri Novi KBM d.d. izvedeli, i kako lahko prek Bank@Neta kadar koli in kjer koli poslujete s svojo banko, Društva in klubi ObžurniK Damjan Lah, predsednik Zveze prijateljev mladine Krško ZA MLADE V KRŠKEM Nl DOVOU DOBRO POSKRBUENO Čeprav smo že krepko zako- rakali v novo leto, vendarle še niso povsem zbledeli spomini prazničnih doživetij. Obcina Krško je bila tudi tokrat ena redkih v Sloveniji, ki je uspela ohraniti množično obdaritev predšolskih otrok in tudi orga- nizirano popotovanje dedka Mraza s spremstvom, kar so s pomocjo občine, številnih pro- stovoljcev, krajevnih društev in tudi drugih organizacij izpeljali v Zvezi prijateljev mladine Krš- ko kot ze desetletja doslej in to kljub določenim pomisie- kom in nasprotovanjem, ki so bila prisotna še v mesecu no- vembru. O tern in o delovanju organizacije v minulem letu nam je v kratkem razgovoru spregovoril predsednik ZPM Krško Damjan Lah: Menim, da je bil program Veselega decembra tokrat še posebej kvalite- ten, da je bil zamišljen in pripravljen ter izveden resnično s srcern, dokaj domiselno sestavljen, poln simbolike. Več naj o njem povedo tisti, ki so ga spremljali in tisti, katerim je bil v prvi vrsti namenjen. Kako pa bo po vašem mnenju z Veselim decembrom letos? Vsekakor pričakujem, da bo otroke tudi letos obiskal dedek Mraz, ozi- roma da bo ponovno tekel program Veselega decembra. Ne le to, pro- gram bomo še naprej širili, z Mik- lavžem, različnimi predstavami in ga zakljuäli z obdarovanjem otrok, če se bomo tako odločili v občini in zanj res pravočasno zagotovili potrebna sredstva. Za nas res ni pomembno, kakšen odbor pripravija program, kdo nastopa v v njem, najpomemb- neje je, da so z njim zadovoljni tisti, ki jim je namenjen. Zal nisem prepri- čan, da se bomo v prihodnje izognili politiziranju v zvezi s temi programi v obänskem svetu, kajti nekaterim je oätno več do tega kot do bistva teh programov in do tistih, ki so jim na- menjeni. Kaj menite o dejstvu, da je v obäni vse več organizacij in društev, ki organizirajo pri- reditve za otroke v tem času? Sam sem vedno imel željo in ambici- jo, da bi ta praznovanja in nasploh programe, ki jih v krški občini pri- pravljamo za otroke skozi vse leto, pripravljali vsi tisti, ki se s tem ukvar- jamo, vsi, katere skrbi za otroke. Lahko^bi se na nek način povezali, da bi tudi združili kadre, da bi zdru- žili sposobnosti in s tem dobili neko novo kvaliteto, da bi z omejenimi sredstvi naredili bistveno več tudi v vsebinskem smislu. Nikoli nisem mo- gel prav dojeti, zakaj posamezna društva ustvarjajo vtis, kakor da med seboj tekmujejo. Vendarle pa je vse več zainte- resiranih za to podroqe, po- nujajo podobne programe za mlade in vtisu o tekmovalnosti se ni mogoče povsem izogniti. No, v kolikor gre resnično za konku- renco v pozitivnem smislu, je tudi na tem področju celo dobrodošla. Mis- lim, da bi bilo dobro, če bi znotraj občinske uprave ali oddelka, ki se ukvarja s problematiko mladih, bil nekdo odgovoren pretežno za ta del društvenih dejavnosti. Poleg tega bi moral imeti ta delavec oziroma ob- cina svoj koncept, kaj pravzapravže- li doseči na tem podroqu. Najprej bi odgovorni morali evidentirati prob- lematiko, ki obstaja, nato naj pova- bijo vse tiste, ki se z njo ukvarjajo, ki to delajo, skušajo zmanjševati vpliv ulice, k sodelovanju. Ta služba bi morala v bistvu povezati vse skupine, društva, mi pa bi se vključevali s svojimi kadri in programi ter reali- zirali tisto, za kar vsi skupaj ugoto- vimo, da bi bilo dobro. Kolikor vem, v vaši organi- zaciji začnete s pripravami že zelo zgodaj, vendor pa vedno znova prihaja do časovne stis- ke in negotovosti, ko je po- trebno programe realizirati. Ce želiš pripraviti resnično kvaliteten program, moraš začeti veliko prej. Mi izhajamo iz izkušenj, prvi prob- lem pa je, da skoraj nikoli niso pra- vočasno zagotovljena sredstva zanj. Potem se neposredno pred pričetkom prireditev vključijo vse druge skupine, s svojimi programi, ki so neredko na hitro pripravljeni. Imam občutek kot da samo zato, da konkurirajo in vna- šajo zmedo, celo paniko ali pa brez- potrebno politiziranje v ta segment. Zato je v občini nujno potrebno priti do koncepta, kaj pravzprav želimo vsi skupaj doseä. Kako ste ocenili delo organi- zacije ob zaključku delovnega leta, ki ste ga imeli clani ZPM Krško 27. decembra na Zdo- lah? Vsebinsko so programi seveda vedno bolje pripravljeni, kot jih pozneje lah- ko realiziramo, saj smo omejeni s sredstvi, tako da moramo sproti, v feku izvajanja, odločati o opuščanju nekaterih programov. Morda je naj- pomembneje, da smo v minulem letu naposled kolikor toliko dobro posta- vili organizacijsko plat, saj imamo profesionalno sekretarko, dobili smo prostore za delo, v katerih zdaj de- luje tudi TOM telefon, v organizaciji sodeluje precej novih, predvsem mladih prostovoljcev. Srčno upam, da born uspel letos prepričati kolege svethike, da bodo podprli predlog ZPM, da se v delu mladinske proble- matike zapiše, koliko sredstev pripa- da kateri organizaciji, kot je to že dolgo normalno pri drugih. Seveda morajo biti temu podlaga programi, ki morajo biti vsebinsko obdelani in finančno ovrednoteni. Kakšni so torej po vašem mne- nju pogoji, v katerih mladi Kr- čani preživljajo svoj prosti čas? Za mlade vsekakor ni poskrbljeno, kot bi moralo biti, pri tem pa je velik del krivde pri odgovornih na občini. Res je sicer, da kar veliko govorimo o problematiki mladih, vendar pa brez konkretne vsebine. Narobe je, da se zadovoljimo s tem, da v pro- račun vnesemo neko proračunsko po- stavko, ki govori o problematiki mla- dih, in s tem na smatramo, da smo problem rešili. A takrat se pravza- prav šele začne. Moja ocena je, da je na splošno za mlado populacijo, predvsem za mladostnike slabo po- skrbljeno. Zame nikakor ni sprejemlji- vo, da je edina zabava zanje v Krš- kem organizirana v diskoteki Pacifik. Da nekih drugih oblik animiranja mla- dih, tudi njihovih sposobnosti, razen športa, takorekoč ni. Vsak sam zase tega seveda nismo sposobni, za to bi morali poskrbeti organizirano. Starši radi pokritiziramo, kako smo imeli kljub nižjemu stan- dardu v svoji mladosti vendar- le boljše možnosti za različne aktivnosti in uveljavljanje svojih sposobnosti. To je problem, ki ima morda tudi dol- goročnejše posledice, kot si mislimo. Ce se namreč z mladimi ne ukvar- jamo dovolj v času osnovne in sred- nje sole, potem tudi po končanem šo- lanju, po študiju toliko bolj ne vidijo izziva, da bi se vračali nazaj v Krško ali v Posavje. S tem pa smo pri prob- lemu tega dela Slovenije, ki nima kva- litetnih kadrov. Morda tudi zato, ker nismo vzgojili tiste potrebne naveza- ve na kraj. Kako bi imel ambicijo po vrnitvi v kraj, v katerem ti niso dali priložnosti za aktivnost, za afirmaci- jo, ko si imel za to željo in resnično potrebo. (Pripravil: S.M.) Damjan Lah ZP MS 6 januar 2000 ObzorniK Uruštva in klubi "Dedek Mraz ima rad vse ©troke" To so bile besede, tako prisrčne in najlepše, pa tisočkrat izgovorjene v decembrskih dneh. Poslušali so jih vsi, otroci, tisti, čisto majhni, pa malo večji, šolarji, otroci s poseb- nimi potrebami, pa tisti, ki obisku- jejo delavnice pod posebnimi po- goji, kottudi vsi občani, ki so želeli videti dedka Mraza. In se spom- niti, kako malo je potrebno, da je lahko cloveku toplo pri srcu, kako malo je potrebno, da duša, ki ve- ruje, vzdrhti. Veruje v nekah lepe- ga, v vrednote, ki so v naši družbi vse preredko omenjene in cen- jene. Tako je avtobus, praznično okrašen, na- polnjen s palčki, zajčki, medvedi, dobrimi vilami, roboti, računalniki, snežinkami in seveda dedkom Mrazom potoval po krški občini, od sole do sole, do kulturnega ali do gasilskega doma. Seveda je obiskal tudi dom upokojencev in ogrel srca našim ostarelim ljudem, ki so ga tudi pričakali s posebnim veseljem, nekateri pa tudi s sol- zami v očeh. Kajti v vsakem izmed nas živi mali otrok, če si to le hočemo priznati. In ravno december je čas, ko se lahko za- zremo vase in si prisluhnemo. Saj človek čedalje bolj občuti srečo tudi takrat, ko so srečni drugi. Vemo, da nas obišče raje in prej, če jo vabimo in kličemo zato, da bi jo delili, da bi osrečevali druge. Tega se pri Zvezi prijateljev mladine Krško vsi prav dobro zavedamo. In spoštujemo in cenimo malega otroka, kot tudi njegove potrebe in pravice. Saj vzgajati ne pomeni zgolj razvijati razum, temveč oblikovati celotnega človeka, tudi njegovo srce in značaj. Vzgajati mlade pomeni iz roda v rod prenašati duhovne vrednote, ki dajejo življenju vsebino in smisel. In tega ne moremo doseči le z besedo, temveč tako, da te besede udejanimo v lastnem živ- Ijenju. Naši mali otroci so po svoji naravi zelo nemočni, povsem odvisni od nas odraslih in nam in svetu povsem predani. Ce jim nudimo dobroto, lepoto, varnost, ljubezen, bodo to tudi sprejemali z vsem telesom, z vsem srcem. Ce pa jim ponudimo hlad, jezo, sovraštvo, bodo sprejeli tudi to. Saj so popolnoma odvisni od nas. In vemo, da to, kar bomo sejali, bomo tudi želi. Zato naj mali otrok spozna in doživi, da je svet dober, da je svet lep, varen. Doživi naj vse te vrednote, ki ga bodo spremljale na poti skozi življenje, ki pa je, kot vemo, polno vzponov in padcev. In vsak poraz, vsaka težava v življenju, bo lažje prema- gana, če jo spremlja toplo srce, človeško srce. Veliko otrok v svojem domu nima to- pline, nima ljubezni. Danes nekateri starši vse preveč hitijo, se prepirajo, pozabljajo na otroke in jih prepuščajo vzgoji v šoli, na ulici, pred TV. Telefoni vse prepogosto zvonijo doma in starši velikokrat nimajo časa, da bi pogledali otroku v oči, da bi mu prisluhnili. Ljubezen in medsebojne po- govore zamenjujemo z materialnimi do- brinami. A te le trenutno razveselijo človeka, notranje pa ga pustijo praznega. Veliko pa je ludi družin, kjer domujejo alkohol, nasilje. bolezen, revščina. Otroci doživljajo stiske, ki jih spremljajo vse živ- Ijenje. A neki rek pravi, da ko se vrata zaprejo, se nekje odpre okno. Vero v to tako pomembno življenjsko vodilo naj bi našim mladim, predvsem najmlajšim pa tudi odraslim, dajal tudi naš dedek Mraz. Dober mož, ki ima rad vse ljudi tega sveta, vse otroke. Dober mož, ki želi razveseliti, obdariti, potolažiti, podariti vero, up. Saj včasih je lahko najveqi dar ravno topla, lepa beseda, posebno, če je dana iz srca. In prav to je delil naš dedek Mraz. Ljubezen, dobroto, srečo, misel, da te ima vedno nekdo rad. Prebrali sva veliko pi- sem otrok, namenjenih dedku Mrazu in se prepričali, da je dedek še vedno tihi zaupnik in nosilec sreče in upanja naših malih otrok. V letošnji predstavi sva želeli simboilično in na otrokom primeren način pričarati prehod v novo tisočletje, tisočletje robo- tov, računalnikov, tehnike. Rdeča nit ce- lotni predstavi je robotek, ki želi vrednote, kot so ljubezen, dobroto, pravica, toplo srce, mir na svetu, ponesti s seboj v novo tisočletje. S sabo pelje tudi ves pravljični svet palčkov, kar naj bi predstavljalo po- trebo otroške duše kot tudi potrebo vsakega človeka po sočloveku. Duša se napolni s toplino le iz duše, zato robotek za v novo tisočletje išče prijatelje in želi s seboj vzeti vse dobro in le dobro. Sodo- bni človek naj koraka v svet v sožitju s tehniko, vendor le v prid njega samega, narave in vsega živega, neživega, kar ga obdaja. Zato sva tudi zaključno sceno oblikovali iz štirih velikih src in vsako je imelo svoj pomen. Prvo srce so nosili palčki, zajčki, pravljična bitja, brez katerih bi bilo v novem tisočletju hladno in preveč tuje, drugo srce sta prinesla robot in računal- nik, ki naj ne bosta nadomestilo, temveč le pomoč človeku, s tretjim sta prispela slov.enska narodna noša in dimnikarja, s simboliko sreče, četrto srce pa naj bi prineslo željo po miru, enakopravnosti celega sveta, saj so ga prinesli gejša, pa črnka, kozak... Veliko ljudi pozablja, da so bili nekoč otroci. Vendor dokler bo bilo človeško srce, bodo želje, hotenja, upi ljudi, enaki. Pri nas v Krškem, kot sva prepričani, pa tudi drugod po celem svetu, še živijo ljudje, ki verujejo predvsem v sočloveka, v dobroto sveta. Verujejo in delajo za ljubezen, za mir na tem svetu. V Krškem nas je veliko. In kar je še posebej razve- seljivo, vedno več nas je, saj se v ZPM Krško vključuje vse več mladih pros- tovosjcev. To so predvsem mladi sred- nješolci in srednješolke, ki se prostovoljno in aktivno vključujejo v razne oblike pro- gramov, ki jih nudi ZPM Krško. Ti mladi nadaljujejo svoje prostovoljno delo tudi potem, ko gredo dalje na študij in nato v službo. Ob koncu bi se radi predvsem zahvalili iz srca, da so bili ravno nama zaupani vsi ti mladi otroci kot spremstvo dedka Mraza in trudili sva se ves čas po svojih močeh, biti vredni tega spoštljivega dela. Zahvaljujeva se gospe Vidi Ban, sekretarki pri ZPM Krško, ki tako predano in neu- morno deluje v tej smeri in gospodu Da- mjanu Lahu, saj imata oba velik posluh za mlade in družinsko problematiko v naši občini. Hvala tudi vsem, ki ste kakorkoli podprli našega dedka Mraza, predvsem pa našim mladim izvajalcem, učencem OS Leskovec, njihovim učiteljem in star- šem, pa mladim srednješolcem in viso- košolcem, prostovoljcem pri ZPM Krško, vzgojiteljici Petri Urek in študentki Jasmini Antolič. Hvala tudi PGD Krško za tehnično pomoč. Na koncu pa seveda tudi našim dedkom Mrazom: Cvetu Bahču, Ivanu Ur- banču in Francu Bračunu, ki so svoje po- slanstvo opravili karseda častno, pred- vsem pa s človeško toplino. Verjameva, da ste v decembrskih dneh veliko otrok popeljali v mirni sen, v upanje dobrega na tem svetu. Saj v otroku je toliko dob- rega. In kot vrtnar z ljubeznijo neguje mlado drevje, da obrodi sad, je naša na- loga, da ljubimo in vzgajamo naš mladi rod. Se enkrat hvala vsem vam, v imenu tisočev otrok in odraslih naše občine, da je: "letos spet prišel med Vas, Vaš dobri, Ijubi dedek Mraz!" Prostovoljki ZPM Krško Anika Antolič - Miler Nanika Škafar - Aninovič če veste, m(smmw^^k^ vasega hišnega ijubJßKcIlB^^^ in če ste se pri Novi KBMcml pozanimali za kratkoročna in dolgoročna posojila, Januar 2000 7 ÜOSPODARSTVO ObZörniK Na spodnjem Griču, v b/ižini Merka- torjevega nakupovalnega centra v smeri Leskovca, že stoji konstrukcija novega in hkrati prvega dializnega centra vPosavju. Gledenato, davPo- savju beležimo visoko število bolnikov z ledvičnimi obolenji, /im basta vsekakor z novim dializnim centrom vKrškem zagotovljeni hitrejša, pa tudi b/iz/a zdravstvena pomoč in oskrba, saj so vsakodnevni prevozi bodisi z organiziranim a/i lastnim prevozom do Novega mesta tudizelo utrujajoä. TOGREL NA NQVIH Kakor nam je povedala Carmen Povh, vodja gradbišče dializnega centra in vodja operative v podjetju Togrel, so z deli kot izvajalec grad- benih, krovsko-kleparskih del na ob- jektu in zunanje ureditve, pričeli takoj po novem letu. Pogodbena vrednost Togrelovih del na tem objektu znaša nekaj čez 100 milijonov, vrednost ce- lotnega objekta pa bo okoli 250 mili- jonov tolarjev. Dializni center Krško, katerega investitor je podjetje DIAM Zreče d.o.o., ki mu je Ministrstvo za zdravstvo podelilo koncesijo za op- ravljanje te dejavnosti, gradijo po ev- ropskih standardih in bo imel pet dializnih sob s po petimi, skupno pa 23 posteljami ali dializnimi mesti. "Objekt bo pritlična in delno nad- stropna zgradba velikosti 1300m2 (dimenzij 41,64 x 26,44 m) in bo zgrajen iz treh skiopov. V prvem se bo nahajal vhodni del za paciente s sprejemnim pultom, cakalnica, jedii- nica s čajno kuhinjo in prostor osebja ter garderobe in sanitarije za pacien- te. Iz vhodne avle bo speljan dostop v oddelek internističnih ambulant z laboratorijem, v tern delu pa bo tudi pisarna vodfe centra. Drugi skk^iafe» jekta je dializni del, kjer se bo na sre- dini nahajal tudi atrij. Tretji del objek- ta pa bo tehnični de! z vhodom za osebje, vhodom v nadstropje ter do- vozom do skladišča, kotlarne itd.", nam je med drugim povedala Car- men Povh. "Sicer pa to ni edino, je pa prvo grad- bišče v Krškem, ki smo ga prevzeli kot izvajafci del", nam |e ob obisku gradbišča bodočega dializnega cen- tra, ki bo sprejel v svoje prostore paci- ente že v poletnih mesecih, povedal Ivan Navoj, član uprave Togrela, ki je zadolžen za podroqe marketin- Carmen Povh ga in komerciale v Togrelu. V teh dneh podjetje Togrel kot izvajalec del dokončuje objekt Lumik v Reki, in sicer halo na 5000m2 površine, v Novem mestu gradijo halo 2700m2 za Mizarstvo Bobič, največji projekt, kjer imajo tako proizvodno kot izmen- sko delo maksimalno zasedeno, pa je gradbišče Intermarket II. v Brežicah, kjer postavljajo halo na 12000m2 površine. Prav tako bodo kmalu zaključili montažno in opera- tivno klasično gradnjo na gradbišču Termoelektrarne Brestanica, kjer pa bodo po pogodbi opravili tudi zunan- jo ureditev, tečejo pa tudi že pri- pravljalna dela za izvajanje del na gradbišču Mizarske delavnice Bo- žičnik na Senovem. Kakor je videti, bo bivši Pionirjev To- grel po letu dni, odkar je bil kupljen s strani družbe KOSTAK, postal pomembna, gradbena moč tega 8 januar 2000 ObzörniK UOSPODARSTVO Qbiikali smo gradbišče dializnega centra % NÖVOGRADtJJAMI TEMELJIH podjetja, saj z opravljanjem gospo- darske javne službe, ki je že več let v izgubi, podjetje ne more tržno pros- perirati. V Togrelu so poleg spremem- be celostne podobe podjetja, ki jo je oblikoval Roman Stopar, tudi razširili dejavnost. Montažni gradnji, izdelavi armiranobetonskih konstruk- cij in hal so dodali tudi izdelavo be- tonskih izdelkov, vspostavili so svojo železokrivnico, kjer krivijo armaturno železo tako za pravne kot fizične osebe in mizarsko-servisno delavnico za potrebe Togrela, v njihovi proda- jalni pa je mogoče kupiti vse od beto- na do železa, pesek, separiran pe- sek, zunanja betonska cvetlična kori- ta ipd., kakor tudi izdelke za kmetijski program, kot so rešetke za hieve. V podjetju Togrel je danes okoli 150 zaposlenih. Sestdesetim Togrelovim delavcem in petdesetim delavcem, ki so prišli v podjetje s podjetja Agrafa v stečaju, se je pridružilo tudi petintri- deset zaposlenih iz Kostakovega Sektorja visoke gradnje, z novim in- ženirskim kadrom pa so v podjetju glede na obseg dejavnosti dvignili potrebni in strokovni nivo. V tričlanski upravi podjetja, ki jo kot predsednica vodi Silvana Mozer, zadoliena za splošni in finančni del, sta tudi Ivan Navoj (marketing in komerciala) ter Stane Budič, ki pokriva proizvodnjo in operativo, podjetje pa naj bi v me- secu marcu dobilo tudi direktorja. BOJANA MAVSAR X* 82 P9SAVSKE novice Izhajajo vsakega 15. v mesecu, Posavskega obzornik pa vsakega 30. v mesecu. Posavske novice bodo po poskusnem obdobju prešle v reden štirinajstdnevnik za področje Posavja. Vabimo Vas k sodelovanju s pošiljanjem informacij, vabil, naročilom objav in oglasov. Za dodatne informacije pokličite vsak dan med 9. in 12. uro na uredništvo. če ste "naročili" lepo vreme in priNoviKBM d*d. ü shranili v sef svoje najdragoceneße predmete in gotovino,... Januar 2000 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE ObzorniK DRUGAČNO OD DRUGAČNEGA EDINI MOŽNI PESNIK JE - ŽIVČNI SISTEM. IZUMITELJ VSEGA - IN CELO VEČ - EDINI PESNIK. (Paul Valery, Človeške nravi) Na srednji soli, kjer poučujem umetnost in estetiko sem prejšnji teden dobila na vpogled zvezek, katerega naslovnico je krasila narisana cigareta marihuane in zraven velik napis JOINT. Čeprav sem seznanjenaz dejstvom,da so droge zelo dostopne in moderne že v osnovni šoli, sem se zgrozila. Ko sem nemočna strmela v zvezek dijaka 2. letnika srednje poklicne sole z jointom na prvi strani.sem se zamislila. O mladih in njihovih vrednotah. O ljubezni nasploh. In o drogi, ki kot čudežna palica pričara iluzijo sveta, ki je celovit, čist in predvsem gledljiv; kot otroštvo. Ne imeti veččutov,je zadnje kor te lahko doleti. S temi besedami sem poizkušala prepričati učenca, češ, da deluje droga kot nekakšen filter, skozi katerega dojemamo in sprejemamo svet. Zategadelj naši čuti sčasoma otopijo.Tako postajamo nervozni in iz dneva v dan bolj nesposobni za življenje. Gotovo je,da so globalne spremembe v naši civilizaciji tudi vplivale na organizacijo našega čutnega dojemanja; kar velja za medčloveške odnose, se izkazuje tudi v estetski občutljivosti. Zato smo danes priča pravi eksploziji umetniških konceptov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem percepcije, človekovega zaznavanja. Gre za eksperimente, ki delujejo v prid vsem tistim radoživim in inteligentnim Ijubiteljem, ki se ne zadovoljujejo z uspavali znanega in predvidljivega; ki torej spodbujajo gledalčevo domišljijo. Na tem mestu lahko opozorimo na razstavo Zagrebčanke Ksenije Turčič, ki je marca '98 gostovala v Galeriji Krško. Avtorica se poglobljeno ukvarja s prostorom; z igro oblik, z igro perspektive in z optičnimi prevarami. Na tla vzhodnega dela Galerije Krško je položila ogledala posebnih oblik. Z zrcaljenjem je torej zapeljala pogled gledalca; na tleh se je zrcalilo krožno gibanje polkrožnih lokov banjastega svoda cerkve. Obenem nam je ambient s svojo posebno svetlobo in odnosom oblik - omogočil dimenzijo, ki ni iz svetlobe in sence, ampak iz skritih (pozabljenih) kotičkov naše duševnosti. Takšni in podobni estetski pristopi zanimajo Društvo zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega, ki se že šesto leto ukvarja z organizacijo kulturnih prireditev, od glasbenih, likovnih, gledaliških prireditev do projektov mejnih umetnosti. Člani društva so, kot podpisniki Neodvisne liste mladih, prvi javno spregovorili o vprašanju položaja mladih v nastajajočem urbanem naselju, ter o nujnosti obstoja mladinskega doma v Krškem. Prav mladinski dom bi utegnil s svojim programom vsaj delno prispevati k popestritvi mladinskega življenja in s tem povezanega problema vseprisotne droge.Toda zdi se, da ljudje v tem mestu pač ne premoremo radoživosti ritma, mladostno iskrivih pristopov. Čeprav duh časa in komunikacijska tehnologija to poosebljata. Da bi v kulturno zaspanem Posavju postala kultura dostopna širši javnosti, so se člani društva odločili za lončarsko prireditev - za predstavitev Lučke Šičarov, oblikovalke unikatne keramike iz Ljubljane. Šičarova je naše občinstvo nagovorila v treh gostinskih lokalih: v Pivnici Apolon, Kavarni Rondo in GostiščuTri lučke. Kar je napoved razstave, ki se bo letos spomladi zgodila v galeriji Meke na gradu Mokrice. Osnovni namen razstave (avtorice, katere delo povezujemo s tradicionalno keramiko) je oživljanje slovenskega Ijudskega izročila, lončarstva. Posebej velja poudariti, da ima lončarstvo prav v posavskem prostoru bogato tradicijo. Umetnica in likovna pedagoginja, specializirana za keramiko bo imela sočas- no z razstavo v Krškem tudi delavnico za odrasle. V okviru ak- cije»Kaj ti je deklica« so člani društva pripravili že decembra 99 Lončarsko delavnico za otroke vseh populacij. Delavnico je vodila Polona Žibert.diplomantka konservatorstva iz Mosteca pri Brežicah. Projekte društva je tako obdaril radoživejši spekter publike z izpolnitvijo davne želje po pristnosti. Obenem pa društvo s humanitarnimi akcijami - kot so vsakoletni tabori za begunske in socialno ogrožene otroke - na ravni povsem človeških odnosov, postaja vse bolj primerno družbi in načelom nastopajočega stoletja. Društvo vztraja pri tem, da je majhno, skromno in živo. Pozicija male druščine ima svoje prednosti, meni Dženi Rostohar; saj intima vizij poišče poti.ki jih ustaljeni kulturni okvir še ni vzpostavil. Agata Pevec Obvestilo Obveščamo vas, da Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško v sodelovanju z MC Brežice prireja multimedijski dogodck, ki se bo zgodil 5. februarja po 20. uri v prostorih Mladinskega centra Brežice. Nastopili bodo mladi umetniki, člani kolektiva "HC mladcž" iz Kutine: "Revolucya jede svoju djecu" gledališka predstava neodvisnega Teatra Barake; Smisel življenja je sprememba. Kaos, smrt, življenje so samo oblike energije, katera zagotavlja obstoj. Revolucija je ta večna transformacija... Novi solo performance Maje Kovač.K.O.O. v teh dneh končujejo svoje nove posnetke in nam bodo predstavili svojo verzijo Emo-Hc- Punk-kora. Pričakujemo do pol ure intenzivnega doživetja v razširjeni postavi z dodatnim ženskim vokalom. Ob nastopu AK-47 bodo uživali vsi pravi pankerji, ki imajo radi adrenalin in uporništvo. Ni časa za nič drugega, dokler je svet takšen. 10 januar 2000 ObzörniK Frqsti čas CILI PATROL Posavski glasben/k/ Cili prihaja iz Boštjana pri Sevnici in pravi, da v osnovni soli nikoli ni pel, recimo v zboru ali podobno. Je pa bila že kmalu prisotna želja po glasbi, saj so se še zelo mladi, pravzaprav otroci, igrali z doma narejenimi kitarami, bobni, mikrofoni in podobno. Spomni se, da je z izolir trakom improviziral mikrofon in oponašal znane domače in tuje pevce. Pri dvanajstih letih rnu je mama kupila za rojstni dan kitaro ter ga vpisala v glasbeno solo. Njegov uätelj je hitro ugotovil, da mu klasika ne ustreza najbolj, zato sta delala razne priredbe znanih skladb, nato so s prijatelji ustanovili ansambel in začeli so se nastopi na proslavah in priložnostnih prireditvah. V srednji Soli je bil praktično med samimi dekleti, pridobil si je simpatije mnogih, saj je izvajal na kitaro razne popularne sklad- be. Veliko časa je posvetil učenju kitare in začel s prvimi pravimi nastopi. Pri svojem delu se je srečeval s številnimi znanimi glasbeniki, tako z Otom Pestner- jem, ko je snemal ploščo z Vikendi, kasne- je je šel v pevsko šolo k Nacetu Junkarju. Delala sta kar dobro leto, da je prišel na dve oktavi in pol glasovnega razpona. Zdaj se včasih še srečava in to obnoviva. Morda tudi od tu njegova skrita želja, da bi nekoč postal tudi operni pevec, kar bi bilo nadgradnja vsega, kar počne in kar bo še počel. Značilno za njegovo kariero je, da je enega svojih največjih uspehov dosegel že na samem začetku svoje kariere, ko je bil leta 1990 kot mlad pevski talent poslan v italijansko Verona na enega najveqih festivalov. Največ mu je pomenilo sreča- nje svetovnimi glasbenimi zvezdami kot so bili Bob Geldof, David Bowie, Eros Ra- mazotti in drugi. Takrat je tudi prvič doži- vel ves blišč svetovnega šoubiznisa. Potem je začel v Sevnici nastopati v raznih za- sedbah, med drugim tudi z skupino Mela- ni, s katero je posnel skladbo, ki jo name- rava ponovno posneti v duetu z eno zna- nih Slovenk. Potem je prišla skupina Vik- end, s katero je posnel tudi kaseto. Leta 1994 je začel solo kariero v takrat zelo popularnem dance stilu. Od začetka je deloval kot duo s prijateljem Frenkom, vendor je on deloval bolj v ozadju. Nas- tala je zelo velika uspešnica Cecilija. Leta 1996 je posnel svojo prvo kaseto in leto kasneje sta se s Frenkom dogovorila, da ne bosta več sodelovala, ostalo pa je prijateljstvo, ki je dalo dve skladbi, ki jih je napisal za njegovo ploščo Don Juan. In kakšne so njegove želje? Seveda si kot vsak glasbenik želi iti do konca, do vrha, čeprav nihče ne ve, kje je ta vrh. Zeli si čimbolj profesionalno zabavati ljudi, nas- topati, predstaviti sebe in svojo glasbo. Pravi, da si želi nastopov na odmev- nejših festivalih; tako kot si špor- tniki želijo nastopov na olimpi- ^ adi, si pevci želijo nastopiti na evroviziji. On pa bi najraje sodeloval na festivalu v San Remu. Z glasbo se tako že d o I g o ukvarja, i zadnjih šest let pa se z njo tudi preživlja. Pravi, da to ni enostavno, saj je poleg us- tvarjalnega potrebno upoštevati tudi ekonomski vidik. Zal morajo slovenski pro- fesionalni glasbeniki biti umetniki in po- slovneži. In to ne gre najbolj skupaj. Vča- sih po cele dneve piše razne tekste, se pogovarja po telefonu, opravlja admini- strativne posle, zvečer pa je eno uro na odru, tako da včasih že razmišlja, ali je administrator ali pevec. Kljub temu vztraja v glasbi, prej pa je delal v zdravstvu.O slovenski glasbeni sceni meni, da je že zelo dobra, pojavlja se veliko mladih. Pojavlja se ogromno izvajalcev, ki imajo bogate starše, ki jih pošiljajo v studie, v studiu se da danes marsikaj narediti, v ži- vo pa pokažejo kvaliteto tisti, ki imajo izkušnje z igranjem v ansamblih in ogromno živih nastopov. Cuti se pomanj- kanje pravih menedžerjev. Nekatere založbe si sicer prizadevajo, da bi nare- dile nekaj v tej smeri. Sicer pa vsi gledamo, kako je to v tujini, trendi so taki( da je videti vse boljše, kar je iz tujine, re- cimo naval hrvaških pevcev pri nas. Misli, da so slovenski pevci zelo kvalitetni tako v izvajanju kot po imidžu. Ve, kako je zunaj, saj sem bil večkrat v tujini. Tarn imajo opraviti z ogromnimi de- narji. Res jih veliko jih uspe, še več jih pa ostane v pov- prečju, ker niso imeli mož- ' nosti pokazati svojega I talenta. , Naslov njegovega fan kluba je FAN KLUB CILI PATROL, " P.P. 12, 8294 Boš- I tanj. Vodi ga Ma- I ja Fanovci skrbi- I jo za svoje izkaz- I nice, odgovar- I jajo na pošto, ki ¦ prihaja, sporoča- ¦ jo, kje so moji ¦ nastopi, TV nasto- L pi, kje lahko do- k bijo moje ploš- I če, kasete in podobno. Maja ima kar veliko dela. Ker je zadnje case kar pogosto na televiziji in tudi več nastopa, ga zato ljudje tudi prej opazijo na cesti, trgovini, velikokrat ga kdo ustavi, mu kaj pove, ga pohvali. Pravi, da drugi to bolj opazijo, sam pa nima prevelikih problemov s tern. Z dekleti se zaenkrat dobro razume, je le samski, a tudi kasneje namerava ostati prilagodljiv in odprtega srca. Lani spomladi je izdal zgoščenko z naslovom Don Juan, ki je latino obarvana in za naslovno skladbo so posneli video spotv Ljubljani in na Otočcu. Za nastope mora biti pripravljen, vse mora biti kot je treba, zelo pomemben je vsekakor imidž, tako je zadnjem projektu latino izvajalec, s kitaro, latino ritmi in podobno. Ima svojo šiviljo, pomembna je tudi frizura, s katero se trudi že več let gospa Olga Pompe. Pri plesnih vlozkih mu pomaga Agencije Lukec, ki mu zagotavlja koreografije ter plesalke in plesalce. Podjetje Elimetend pa skrbi, da je tudi izven javnih nastopov primerno oblečen. Ob koncu našega srečanja smo Ciliju zaželeli veliko uspeha na njegovi glasbe- ni poti, Cili pa vošči srečno in zdravo leto 2000 bralcem Posavskega obzornika ter dodaja še eno svojih najljubših misli: "Ziveti pomeni, ustaviti se tarn, kjer sije sonce." (Pripravil: Dušan Vodlan) ... potent lahko mirno :^^d^mte vrata. ^HKff počitnicah, kot se nikoli! Was denar. Vašabanka.\ januar 2000 11 GOSPODARSTVO ObzörniK Predstavljanno posavske podjetnike Iztok Bence Čeprav njegove gradbene stroje, tovornjake, kombije in druga vozila srečujemo po vsej Sloveniji, je v Posavju kot izvajalec del manj znan. »Za to nisem sam kriv, saj bi raje delal bliže doma, ker je to ceneje in lažje.Zato se tudi javljam na vse razpise v Posavju, ki pa jih je na žalost bolj malo,« pravi 35-letni Boštanjčan Iztok Bence. Kot samostojni podjetnik je začel 1. marca 1 993, prej je kot obratovni elek- trikar 10 let delal v Jutranjki, kjer je pristal med tehnološkimi viški, se nato zaposlil v sevniškem podjetju Fenco kot prodajalec in voznik, potem pa se je odločil za samostojno pot. Najprej je začel s 15 zaposlemi, zdaj jih ima že 60 na plaälnem seznamu, v sezoni pa še več, saj zaradi narave dela tudi pogodbeno zaposluje. Kot samostojni podjetnik je svoje Niz- ke gradnje registriral za različne dejavnosti od minerstva, gojenja rož in drugih okrasnih rastlin, do povsem gradbenih dejavnosti, zaključnih del v gradbeništvu, registriran pa je tudi za popravila motornih vozil ter prevo- ze oseb in blaga. V glavnem se seveda ukvarja z nizkimi gradnjami, polaganjem kanalizacijskih, vodovod- nih in plinovodnih omrežij v zemljo, urejanjem vodotokov, pripravo cestišč za asfaltacijo, opravlja zemeljska de- la za komunalne, komunikacijske in energetske naprave, sanira plazove, opravlja poseke, vse več pa se bavi tudi z zunanjimi ureditvami standvanj- skih in poslovnih objektov. »V naši branži se je težko specialixirati, saj si prisiljen delati vse, kar dobiš,« pravi Iztok, ki doslej večino del opravlja v Ljubljani in njeni okolici. Seveda bi raje delal doma, kjer pa je na žalost dela premalo. Kljub temu je prijoten tudi v Posavju, še posebej v sevniški občini. V sedmih letih je vse- skozi veliko kupoval. Predvsem grad- bene stroje, tako ima zdaj tri rovo- kopače, štiri bagre, sedem kiper tovor- njakov, pa tudi ostale specializirane stroje kot so stroj za rezanje asfalta, hidravlični kompresor, vibronabijač, valjar in še bi lahko naštevali. Lani je svoje poslovne prostore iz Sev- nice preselil v rojstni kraj Boštanj, kjer je ob glavni cesti ob prodajalni Miko kupil poslovno stanovanjsko hišo. V njej si ureja servis za gradbene stroje, del prostorov bi rad preuredil za obrat, v katerem bi zaposlil predvsem žensko delovno silo, saj se zaveda, da je v sevniški občini veliko žensk nezaposlenih, zato išče ustrezne pro- grame. Ze kmalu pa bo prevzel tudi prodajo in servisiranje japonskih mini bagrovTakeuchi, prodajo rezernih de- lov za Tamova tovorna vozila ter začel z izposojo manjših gradbenih strojev. Na Orehovem namerava postaviti še cementninarsko delavnico, razmišlja pa tudi o drugih projektih, ki pa jih zaenkrat še ni pripravljen odkriti. Poleg neplačil za opravljeno delo ima največ težav pri pridobivanju delovne sile. Ker večino del opravi zunaj Po- savja, mnogi niso zainteresirani, da bi se pri njem zaposlili, čeprav imajo pri njem možnost zaslužiti veliko več kot pri drugih. Seveda s pridnim de- lom in mnogokrat z delom po ves dan. Tuje delovne sile ne zaposluje, raje išče domače delav- ce, kar pa mu vza- me precej časa: Zaradi naročnikov in dosedanjih refe- renc, ko se je uvelja- vil kot soliden izva- jalec, namreč hoče vse svoje ljudi po- znati, saj jim le tako lahko zaupa. Za tu- je delavce v grad- beništvu meni, da predstavljajo nelo- jalno konkurenco, saj so mizerno pla- čani in ponavadi delajo brez papir- jev. »Mojim de- lavcem nikoli ni treba bežati z gradbišča, ko pride inšpektor,____________ saj imam za vse urejene vse potrebne papirje, zanje pa or- ganiziram tudi prevoze na delo in iz dela,« zatrjuje Iztok, ki računa, da bo letos število zaposlenih še povečal, tja do 80. Zato že zdaj preko Zavoda za zaposlovanje in razpisov išče zidarje, tesarje, pomož- ne delavce v gradbeništvu, pa tudi šoferje tovornjakov. Ker vsega dela ne more opraviti s svojimi stroji in ljudmi, najema tudi kooperante. Ob vsem tem najde čas tudi zase. Tako se, ko je doma rad igra s svojo mačko, s prijatelji igra mali nogomet v sevniški rekreativni ligi, rad pa sede tudi na svoj motokros motor, da se sprosti in spočije živce. Pred leti se je ukvarjal z razli- čnimi športi, celo s cestno hitrostni- mi dirkami, zdaj ima za svoje ho- bije premalo ča- sa. Kljub temu rad posed i s pri- jatelji, s katerimi mu nikoli ni žal preživeti cele no- či, čeprav ga naslednji dan ča- ka kup dela. S politiko se ne ukvarja in ni clan nobene stranke. Ob opazovanju, kaj se dogaja na tem področju, pa je prepričan, da bi bil lahko uspešen tudi kot politik. In zato ne izključuje možnosti, da bi kdaj kasneje stopil med politike. »Zago- tovo bi imel veliko več za poka- zat kot mnogi, ki niso nikjer nič naredili, pa so zdaj pristali v politiki. Kjer ne le, da nie ne na- redijo, ampak s tem delajo celo škodo,« meni Iztok Bence - prijeten sogovornik, o katerem bomo prav go- tovo v bodoče lahko še marsikaj slišali in brali. (NiiaCKK siol.net. IZHAJANJE: Posavske novice izhajajo vsakega 15. v mesecu, Posavski obzornik pa vsakega 30. v mesecu NAROČILA: Obe ediciji sta brezplačni, naročite pa ju lahko na svoj naslov s poravnavo stroškov pošiljanja, ki znašajo: za izvod Posavskih novic - 858,00 tolarjev/letno in za Posavski obzornik 1000,00 tolarjev/letno oziroma 1.858,00 tolarjev za obe ediciji. ŽR pri APP Krško: 51600 - 678 -72359. OGLAŠEVANJE Posavske novice (časopis): Cena za I cm v stolpcu znaša 1.000 tolarjev (barvni 1.500 tolarjev). Posavski obzornik (revija): Cena za I cm v stolpcu 1.500 tolarjev (barvni 2.000 tolarjev). V ceni ni 19-odstotni DDV Ostali pogoji oglaševanja so sestavni del cenika, ki ga dobite v uredništvu. MALI OGLASI: do dvajset besed 1.000 tolarjev. Mali oglas, naročen v eni izmed edicij, bo naželjo naročnika brezplačno objavljen tudi v naslednji izdaji druge edicije. Nenaročene prispevke pošiljajte predvsem po elektronski pošti ali na disketi, zapisane v programskem jeziku Word. Lahko jih oddate tudi v nabiralnik pred uredništvom na Valvasorjevem nabrežju 5 v Krškem. Oblikovanje: Dlan design, Krško. Tisk Posavskih novic: Masen d.o.o.. Senovo. Tisk in vezava Posavskega obzornika: Grafika Bucik, Semič. 26 januar 2000 Zveza prijateljev mladine Krško, CKŽ 23, KRSKO, tel./faks. 0608/25-880 organizira in izvaja programe za otroke in mladino Počitniški program] in letovanja J| nagradne počitnice za najuspešnejše učence, W/m zdravstvena letovanja otrok, sola plavanja, tenis sola, delavnice, ustvarjalnice, izleti, pohodi, ^^_ koncerti, srečanja in prireditve JMH Program! vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo flHI - otroški parlamenti *.........."9 Projekt! ¦ - MLADI ZA RAZVO) DOMAČEGA KRAJA - EVROPA V SOLI - V IMENU PR1HODNOSH jj raziskovalna in druga interesna dejavnost otrok in mladine.delavnice, literarni in likovni razpisi ter izdajanje publikacij Neka] bi vam rad povedal,pomoc mladinskim klubom, skupinam in drugim organizacijam mladih Program! ob Tednu otroka ustvarjalne delavnice, veselo rajanje, zabavni programi Program! na podrocju socialne dejavnosti in humanitarnl programi - projekti ZPMS POMEŽIK SONCU - Odprimo počitnice vsem otrokom - Ne obrnite hrbta otrokom, pomagajte Druiinski klub - Zveza družin TOM Telefon za otroke in mladostnike program VESELI DECEMBER Dom je nekaterim dan, za druge imamo rešitev. STANOVANJSKI VARČEVALNI RAČUN Žc po trch ali pctili letih varrcvanja l.iliko naj;imsi pridobitc. grad- br.no /<',ml)i,š(:(\ Vsi, ki vas naša ponuclba zanima, nas pokiičitc na tclc.fon 062/229 29 50 ali ikks oliišritc v naši najbli/ji cnoti. Z vcst'ljcm vam bonio prcd- stavili iii^odcn narin dol^orociic.^a vaf(':c.\'a!ija in kr.(xlitiianja. Inforniacijc. dobilc Midi na splrt- ni stiani www.nkbni.si Za lasten cloiii, sauio vas, topcl, pnjeieu ui tulobcii... Nova KBMdd Nova Kreditna banka Maribor KRAFT»WERK/fotO: Buenos Dias Kartica, pogrnise! KARTICA tekočega racuna Poštne banke Slovenije, d.d. ACTIVA/MAESTRO debetna kartica Vam omogoča: • identifikacijo pri plačevanju s čekovnimi blanketi, • plačevanje blaga in storitev brez čekovnih blanketov na prodajnih mestih Activa, opremljenih s POS-terminali, • dvigovanje gotovine na vseh bankomatih v Sloveniji, • dvigovanje gotovine na vseh bančnih okencih in prodajnih mestih, ki imajo oznako Activa gotovina. Vabimo Vas, da odprete tekoci racun Poštne banke Slovenije, d.d. na najbližji pošti ali v Komercialnem centru Maribor. PBS, KOMPAS D€SIGN