Učitellski pravnik. —§ Razsodba Državnega Sveta glede od* škodnine učiteljstvu za naturalno stanovanje. Drž. Savet Kraljevine SHS Bir. 37.905/, 15. mov. 1927. god. Beograd. U svom VI. Odelje= ju sastavljenom od Savetnika: Dimitrija Po» poviča kao predsednika, dr. Rudolfa Sarde* liča, dr. Stevana Sagadina, dr. Dominka Maci, dr. Radoja Jovanoviča, kao članova i II. sekretara Dure Popoviča uzeo je u razma* tranje tužbu X. Y., ravn. učitclja u Z. protivu rešenja Miin. Prosvete Br. 69.191/111. od 19. VI. 1926. g. zbog stanarine, pa je, proučiivši kafloo tužbu, rešenje i ostala akta, tako i odgovor Min. na tužbu, poslat pismom od 6. X. 1926. O. N. Br. 22.316 našaio da tužbeno rešenje (po hrv. zak. iz leta 1888. mu je bila nakaza* na stanarina ker ni imel natur. staniovanja) ne može ostati u snazi, jer nije postupljeno po propisima čl. 39. zak, o čin., koje treba pri* meniti ,u.ovome slučaju.-S obzirom na čl. 35., 39. i 252. pomenutog zakona popisi škol. zak. od 1888. god.* o stanarini ne važe od 1. sept. 1923. god. S toga, li na osnovi čl. 17. d 26. zak. o Drž. Sav. i Upravnim Sudovima, VI. Ode« ljenje Drž. Sav. presuduje: Da se poništi tužbeno rešenje. —¦ Pripomba: Tožba je šla proti min. rešenju, po katerem se je za X. predpisala stanarina za neužiivano stanova« nje, s katere višino pa X. ni bil zadovoljen. Sicer pa je brez ozira na ostalo vsebino naj» važnejše lono, kar je v razsodbi principielno, a to je: da učit. nima pravice do druge sta« narine, ako niima naturalnega staniovanja. To vprašanje more rešiti le šolski zakon, kakor je sedaj razvidno iz te razsodbe, ki je na= čelne važnosti. * T. j. hrvatski zakom. po katerem imajo učit. -upir. prosto stan., oz. odrejeno stanarino.