Pottnrm pvrfallruat Leto IT., štev. 36 V Ljubljani, petek dne ff. februarja f92f. Posamezna štev. 1 K IriMl* ob 4 zjutrftja Stane celoletno .. 180 S eese&to....... 19 B aa zased, ozemlje 300 s ca tnosemstro .. 4» Oglasi sa vsak aa viHne stolpca (58 mm) i S #«n oglasi do 30 oa aiolpea (58 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo* IfikloSičera eesl Telefon K. 78. Uoravnlštvos Sodna nlica št. 8» Telefon it 38. fiaftm kr. poit«ek.oni iter.lLMa, Tržaški delavski dom v razvalinah. FAšTSTI SO GA DEMOLIRALI IN ZAŽGALI. - PROTESTN\ STAVKA DELAVSTVA. POLICIJA ZAVEZNIK FAŠISTOV. (Izvirno poročilo „ Jutra") TRST, 10. februarja. ,li. Policija, agenti in karabinerji so V noti od torka na sredo se je pri- vd,ri » bišo, prispeli so policijski urad-petil sledeči dogodek v ulici Molin a 1$? in preiskali vse poslopje m ured-vento. Enoindvajsetletni karabinjer, ™ške pap/rjeJet armv komunističnih Cecchin se je vračal s sestanka s svo-' * jim dekletom. Bil je nekoliko vinjen in je navdušeno kričal: „Ewiva 1' Itala!" Srečal se je z nekaterimi vinjenimi mladeniči, katere je karabinjer pričel izzivati ali pozdravljati z vzkliki: „Ewi-va Trieste!" Odgovorili so mu s psovkami, nakar je karabinjer pustil dekleta ter poklical mladeniče na odgovor, češ. da morajo klicati: ,,Ewiva 1* Italial" Odgovzorili so mu. da je tu Št Jakob in da se iu kliče „Živio Ljenin!" Karabinjer je hotel aretirati organzacij. Enainštiridesei prisotnih, vsi uredniki, stavci, meterji, ekspeditor-ji lista, sluge itd. so bili aretirani. Policija jih je odpeljala, z vzkliki in ploskanjem pozdravljena ob fašistovskin „oblegovaicev". ki so zvezane delavce tolkli s palicami. Delavski dom je ostal odprt, izpraznjen in brez varstva. NASKOK BANDITOV. Po odhodu policije so pripravljeni fašisti nato s tuljenjem napadli poslopje, ki ga ni nikao branil, ter se s pri pravljenim orodjem lotili uredniških in nasprtnika. toda padla sta dva strela, društvenih prostorov ter tiskarniških nikdo ne ve. odkod, m Cefcm se 3e zgru- s{rojcv jn pohišK.a. Razbili so vse stroje, razmetali in pokvarili orodje, polili vse prostore zbencinom in petrolejem di! mrtev. NACI JON A LISTIČN A GONJ A Raznesla se je vest, da je mladenič,' in zažgali. Zadnji oddelki aretiranih je streljal na karabinjerja, črkosta- i komunista, ki jih je straža odpeljala, »- tiskarni „Edinosti". To vest so s so ze vldeIj. kako svi«a P™ plamen! £i vec posebno vnemo pričeli raznašati po mestu fašisti, in karabinjeri so napravili pri stavcih „Edinosti" cele hišne preiskave. Našli seveda niso ničesar, k-ir bi opravičevalo to zlobno in prozorno govorico. Na licu mesta se je pa našel DELAVSKI DOM V PLAMENU. Ko je požar že pričel, so karabinjerji potegnili redek kordon okrog poslopia. 1 Ker se pa požar ni širil dovolj naglo, je drugi oddelek fašistov „predr!" ta revolver, o katerem domnevajo, da je ast ubijalčeva. PREPREČEN NAPAD. kordon ter se iznova poda! v pošlo-'* kjer so polili petrolej v večjih množinah povsod tam. kjer še ni pričelo goreti. Požar je nato postal splošen. Po- , ... ........ slopje je pričelo goreti v vseh nad- Vest o uboju karabinjerja je pns.a siropiih in na vseh krojih naenkrat, in tudi k fašistom, ki so se nahajali v večji množici v gledališču Fenice. Takoj so alarmirali svoje pomagače in pričeli iskati po ulicah karabinjerjeve-ga ubijalca, napadati mirne pasante, bt obnašati kakor da „de!aio red", postavili so straže, pričeli vihteti orožje itd. Obenem so po vsem mestu razposlali svoje glasnike, da zhero vse svoje bandite. Skupina fašistov se je pa podala v sedaj komunistični Lavoratore v Via delle Zudecche, kjer so hoteli naskočiti tiskarno in uredništvo, lo pot so jim karabinjerji namero preprečili. Okrog osme ure zjutraj je neki karabinjer aretira] mladeniča, ki ga je osumil krvavega čina proti Ccchinu. — Osumljencu se je pa posrečilo, da je iarabinjerju ušel izpred vrat kveslure. 3ANDITI NA POSLU. Alarmirani fašisti so žalostni dogodek tako? porabili za pretveza dolgo nameravanega napada proti delavcem, katerih dom jim je ravnotaio na poti kaor nekdaj naš Narodni dom. Okrog 1!. ure ponoči so v množicah cd vseh strani prikorakali pred Delavski dem, oboroženi z revolverji, bombami, železnimi drogi, bodali, klativi in raznim drugim orožjem. Pripeljali so seboj tud sode s petrolejem in bencinom — natančno, kakor svoječasno, ko so priprave veljale Narodnemu doma. i udi to pot so sami zažgati dve petardi, da sta eksplodirali z groznim pokom, in so nato pričeli trditi, da so bombe bile vržene iz poslopja Delavskega doma na fašste. Prišlo je pred vrati Delavskega doma tudi do spopada z nekaterimi delavci, ki branili fašistom vstop v poslopje. V spopadu so oboroženi fašisti, ki so se nahajali v velikanski premoči in ki so bili organizirani za napad, težko ranili pel delavcev s streli. Nekaj oboroženih baa ditov ie naio vdrlo v poslopje. Drugi so o tvorili nekaj minut trajajoč nage! ogenj na vsa vrata in okna ooslopja. POLICIJA FAŠISTOM NA POMOČ! f. trenutku so prispeli vojaški in policijski oddelki v uniformi in v civilu ter mnogi policijski nižji in višji funkcionarji. da vodijo napad! Vojaštvo in straže so zasedle celo komunistično poslopje, k vsakemu oknu po dva karabinjerja. V poslopju se nahajajoči komunisti so zbežali v višje nadstropje in še tam zaklenili. Policija m je telefo-nilno sporočila, da iim dajo pol re časa da se vdajo. Poteklo je dvajset minut, nakar so fašisti z Montuzze vrgli preti Lavoratoru tri bombe, ki sv raznesle vse šipe. Obleganjci so nato vreii iz poslopja šop ključev in se vda- zadnii oddelek fašistov, se je rešil z naglim begom. GASILCI „NA POSLU". Ko je poslopje gorelo na vseh straneh v najlepšem plamenu se je začu'a trobenta cgnjegascev. Fašisti napravijo barijero, prepevajo svoje pesmi, žvižgajo in ustavijo ognjegasce. Karabinjerji gledajo vse to mimo in brezbrižno, skoraj radovedno. Da bi se ognje-gascem vseeno ne posrečilo brizgati vodo, jim fašišti pokvarijo brizgalno. V sosednji ozki uličici Androna Barriera je med tem pokalo, revolverji, petarde in slično. Fašisti trde, da so to bili komunistični napadi, v resnici so se tam pcstirar.i fašisti zabavali s streljanjem v zrak. Veier je pričel raznašati iskre iz poslopja, ki je od temelja do strehe gorelo v enem plamenu. Fašisti so k tema prizoru prepevali svojo bojno pesem „Giovinezza, giovinezza" in tulili svoj „Eia, eja, alala!" šele okrčg 3. ure zjutraj so fašisti pričeli odhajati in ognjegascem je bilo sedai dovoljeno da . . . gasijo. DELAVSKI DOM OPUSTOŠENA RAZVALINA. Njihova naloga je bila predvsem, da lokalizirajo in da zrušijo streho, da .e ne vnamejo sosednje zgradbe. Od odhoda fašistov do jutra je delal na pogorišču samo en oddelek požarne hrambe z nekaj brizgalnami. Streha in različna nadstropja poslopja so se udrla in pokrila kup železnega ogrodja, ki je estal od velikanskih strojev in bogate oprema tiskarne. Danes ob 2. popoldne je požar preneha!. Od Delavskega doma so ostali samo ožgani in deloma, porušeni zidovi. Poslopje je skoraj še boli uničeno nego Narodni dom, ker ni bilo tako solidno zgrajeno in so se tudi notranji zidovi poani. TEŽKO RANJENI FAŠISTI. Danes popoldne so se izvedela tudi imena one petorice, ki so bili ranjeni, predno se je začel napad na poslopje. To so sami fašisti, ki so stali preblizu bomb, ki so jih fašisti sami razstrelili, eden med njimi je težko ranjen od drobca bombe v prsa in bo naibrže umrl. Dva druga sta ranjena od bombe, dva sta se pa sama raniia, ko sta neprevidno streljala z revolverji. V celem poslopju Lavoratora vkljub najstrožji preiskavi niso našli nobenega orožja in aretirani komunisti so se vdali brez boja. Vkljub temu so jim kara-binierii zvezali roke, ko so jih gnali v zapor. Jedini glavni urednik Lavoratora Tuntar se je nekaj upiral, karabinjerji so ga tolkli s puškinimi kopiti. Ko so mu očitali, da je Slovenec, je v strahu tajil, češ, „sono Italiano" . . . Fašisti trde, da so aretirana (stavci itd.) takozvane „guarde rosse", komunistična jačajka, ki se je pripravljala, da napad fašiste, Trst, Italijo. IZBRUH PROTESTNE STAVKE. Tržaški delavci v ladjedelnici San Marco. v Stabilimento tecnico, v Llov-dovem arzenalu, v ladjedelnici pri Sv. Roku in v skoraj vseh drugih tvornicah so stopili danes v stavko, enako tudi v ladjedelnici v Tržiču. Ves dan prihajajo goste delavske skupine ogledovat razdejani Delavski dom. Med njimi je množica slovenskih delavcev brez razlike strank, narodnjaki, socijalisti in komunisti. Narodni dom, potem štirikrat Edinost, nato dvakrat Delavski dom . . ., kaj sedaj? Ali je zopet Edinost na vrsti? V časih, ko potrebujemo organizacije bolj ko kedaj prej, so nas mnogi bivši voditelji zapustili. Toda sami bomo prenesli četudi najhujše. V PRIČAKOVAN IU NOVIH IZGREDOV. Jutri bo slovesen pogreb ubitega karabinjerja Cechinija. Fašisti in karabinjerji stražijo njegovo truplo. Pri po grebu se pričakujejo nove iaši?tovske zmagoslavne — izgrede, Krvavi izgredi na Reki BAKAR, 9. febr. (Izv.) Nocoj je prišlo do spopada med nekaterimi jugoslovanskimi delavci in karabini-jerji, ki so hoteli prepovedati delavcem petje »Lepe naše domovine*. Ker so nali delavci kljub pre^vedi nadaljevali s petjem in z vskliki: »Dole s Ita!iiom!», so karabinjerji začeli streljati na delavce, ki so odgovarjali z revolverji. En kardbinijer in en delavec sta obležala mrtva, dva delavca in en karabinijer ranjena. Razen tega je ranjen po zašli krogli neki mladenič, ki se ni vmešaval v spopad. V zadnjem času se sploh ponavljajo slični spopadi med reškim prebivalstvom in italijanskimi civilnimi in uniformirani teroristi. Demokratski usiavni program. SIJAJEN GOVOR VOJE MARINKOVIČA. V laških kazematah MILAN. 9. febr. (Izv.) V Sneziii se nahajajo v kasematah mnogi Dolitični jetniki, deloma neši iz Dalmaciie. deloma sociialistični internirane!. ki iih karabiniierii nabirajo do večiih spopadih v italijanskih mestih. Sodnega postopka oroti iniernirancem ni. Da izsilijo sodni postopek in si skrajša- BEOGRAD, 10. febr. (Izv.) Današnjo sejo ustavnega odbora je otvoril dr. Vesnič. Pni jc govoril klerikalec Sušnik, ki jc zavračal naziv sub-verzivnosti za njegovo stranko in zahteval obširno pokrajinsko avtonomijo. Odgovarjal mu je minister Trifkovič, ki je naglašal nujno potrebo konsolidacije države, za kar pa Sušnikov predlog ni umesten. Komunist Sima Markovič je izjavil, da je tudi njegova stranka za konsolodacijo države, toda na drugi podlagi. (Medklic: Na podlagi destruktivnosti.) Nato ie govoril demokrat Voia M a r i n k o v i č. naglašuioč. da ie popolnoma odveč, ako se poizkuša v načelni debati doseči sporazum s komunisti. To bi bilo mogoče le tedaj, ako ena ali druga stranka popolnoma kapitulira. Sporazum je mogoč le v specialni debati brez kapitulacije. Zavrača trditve, da je doživel parlamentarizem krah, nahaja se Ie v krizi, kar znači, da je treba parlamentarni režim izpopolniti. Pri reševanju ekonomskih problemov je treba imeti vedno pred očmi, da so vse države, iz katerih je izšla revolucija, pri tem silno trpele, korist pa imele v prvi vrsti druge. Nemški narod je pri izvršitvi moralne revolucije silno korist vsemu svetu, sam pa bolehal na posledicah revolucije celih 200 let Tudi od francoske politične revolucije so imeli Ruji že sedaj jako drago plačujejo. Naš narod, ki izvršuje ujedinjenje, nikakor ne sme iti ta pota. Zadrževal je nad 200 let navale barbarov na Evropo in se boril 1000 let za dosego ujedinjenja. Njegova naloga mora biti, da se približa drugim narodom z zakonodajnim delom. Govornik naglasa nato, da demokratska stranka ni centralistična, pač pu unitari-stiina. Holandci so imeli svoje gevze, Francozi svoje sanskilote, in so se ta imena vzela kot ozna-čenje radikalizma. Tako tudi demokrate pretirano imenujejo cen-traliste. Imenujejo nas administrativne centraliste, k a r n i s m o, toda od unitarizma ne odnehamo. Gluvno je, ali delamo za ujedinjenje li za razdruženje. Iz stvarnih razlogov se nagibljemo k političnem centralizmu in se ne bojimo dalekosežnih upravnih avtonomij, smo pa za dobro administracijo. V, prehodne ustavne odredbe mramo spraviti vse, kar je potrebno, da se ne poruši, kar ie zgrajeno, dokler ne dobimo kaj boljšega. Sporazum je mogoč v parlamentarni moči posameznih skupin. Ljuba Jovanovič je govoril o nelogičnosti zahteve po popolni suverenosti konstituante. Kar sklene konstituanta. je obvezno za vse torej tudi za Radiča. Brez tega korist v prvi vrsti drugi,dočim je država ne more biti edinstvena. francoski narod skoro popolnoma opešal. Enako je tudi s sedanjo gF- "pokrajinskim mejam. gantsko rusko revolucijo, ki bo imela sicer velike posledice, a jo Izreka se tudi preti historiiskini Seja je bila zaključena opoldne-Prihodnja jutri dopoldne. Itov carinski tarif BEOGRAD ,10. febr. (Izv.) Pri- Klerikalna »avtonomija BEOGRAD, 10. iebr. (Izv.) Gle-'vredni svet je včeraj dovršil delo de ustave stoje klerikalci na stali-1 sestave izvozne m uvozne tanfa šču pokrajinske historične avtono- i s,edaJ ,ma podati svoje mnenje it mije. Centralni oblasti priznavajo i ekonomsko-finančm komite mini-pravico za izdajanje osnovnih in ! ?troy- K™0?™ te.d?* fc,°. 0 s*vaf* okvirnih zakonov in dajanje direk- j končno odiocil ministrski svet tiv pokrajinskim vladam. Pokra- • g*. n2|e ©agledslce* jmske vlade niso suverene, a ima-j l" 'vt * . ,, jo v mejah svoje pokrajine izvesti BEOGRAD IO. februarja (Iz>nrng smjo soani postopen m s. sicrajsa- Jdl žavn8J zakone 40, kJakor Je J — swt ie. «Wta*! kmht 6 nujo muke v podzemskih kasematah, rpoeoče do nosebrih nokraiinskih za nabavo sunen na^itn pone tn interniranci oričeli z zladovno g P0Kra].*m delcem. Nabavo bo izvrši so internirana Driceii z giaaovno, razmerah. Glede davčnega siste- ministrstva poijeprivrede. s.av..o. :na so klerikalci deljeni na dve! mnenji. Centralizacijo priznavajo samo za posle prometa in vojske. To so osnovni vidiki glede ustave v Koro"čevem klubu. V tem jih lahko podpirajo komunisti, ki so po najnovejših vesteh tudi za fede- ralizacijo. šila komisija Cehi prsti Rimu PRAGA, 10. febr. Po poročilih socialističnih listov je zavzela povodom ljudskega štetja med če-škini ljudstvom započeta akcija za izstop iz katoliške cerkve že velik obseg. Kakor poroča «Rude Pravo« je samo v Pragi tekom zadnjih 14 dni izstopilo iz katoliške cerkve približno 100.000 oseb. Antanta okupira Bavarsko? PARIZ, 10» febr. (Izv.) V diplomatskih krogih se trdi, da je vrhovni vojni svet sklenil, da bo zasedel vsa bavarska mesta zaradi vedno ponavljajočih se izgredov proti antanti. Dunai ponarsja ban« kovce celega sveta DUNAJ, 10. febr. 'Izv.) Poljska vlada je obvestila avstrijsko, da so se po vsi Poljski pojavili izvan-redno dobro ponarejeni bankovci poljskih mark. Po sledovih poljske policije, obstoji na Dunaju družba, ki ponareja poljski denar._ BERLIN. 10. februarja. Rusija bo imenovala Lunačarskega za poslanika v Rimu. Sovjetska vlada je pripravljena sprejeti 3000 laških delavov v ruske tovarne. Dem. klub o Senski volilni pravici BEOGRAD 10. februarja. (L-Vno) Danes popoldne je imel demokratski klub sejo na kateri se je razpravljalo PoiitšSa! p<$£@ša3 BEOGRAD, 10. febr. (Izv.) K«f so bili vsi klubi poslednje dni zaposleni z razpravami o ustavnem načrtu, so pogajanja za popolnitev vlade zaostala. Ko se prično zopet podajanja za sestavo vlade, bodo zemljoradniki zepet predložili svojih znanih 20 pogojev za vstop v vlado, z izpremembami, ki so jifc sprejeli. ZAGREB, 10. febr. «Večer» po-iz Beograda, da bo novi dr- o predloga poslanca Pav!a Angjeliča "j žavni proračun obsegal tudi pred- ženski volilni pravici. Debata še ni zaključena in se bo jutri nadaljevala. Večina kluba ie za to, da se predlog v načelu sprejme in ženska volilna pravica s posebnim zakonom tako uredi, da dobe ženske volilno pravico le polagoma. Beneš v Parizu in Londonu PRAGA, 10. febr. (Izv.) Ceho-slovaški zunanji minister dr. Beneš dospe danes ali jutri v Pariz, v ponedeljek pa v London. Njegov poset v Londonu je namenjen pogajanjem za trgovsko pogodbo z Britanija BUDIMPEŠTA, 10. ebr. (Izvirno.) Vsled velikih sporov v strankah večine je vlada odgodila parlament Ministrski predsednik Teleky bo medtem skušal setaviti novo večino. log. naj se odpravi ministrstvo prehrano in obnovo zemlje. Z utt* njenjem tega ministrstva odpatlft državi veliko breme. Protidržavno «Bban)0 v Vojvodini. BEOGRAD, 10. febr. (Izv.) K«f se je pripetilo, da so železničarji v Vojvodini zopet pričeli tajno pr»-tidržavno agitacijo, je ministrstvi notranjih del izdalo stroge naredbe prekosavski oblasti, naj na}» energičnejše nastopajo proti tej akciji ter sumljive osebe in one, ki se zalote pri tej akciji takoj iz-ženejo iz našega ozemlja. BEOGRAD. 11. februarja. Prepoved sprejemanja blaga za Beograd je daljšana do 17. februarja. Izvzeta i« živina, kvarliivo blago in premog. Iz iisfavngga odbora. Beograd, 9. januarja. (Izv.) Današnjo sejo ustavnega odbora je ot-voril predsednik dr.Vesnič ob pol deseti uri. ČRNOGORKI REPUBLIKANCI ZA NARODNO EDINSTVO. Črnogorski republikanec, Jovan Gjonovič, je v svoiem govoru naglasa!, da je narod iz* Črne gore izvedel ujedinjenje brez nagodbe. Ustava mora biti po njegovem mnenju trajna in mora v kratkih obrisih vsebovati vse socijalno življenje. Zahteva, da morajo biti zajamčene največje soci-jalne pravice kajti ako se bo nadaljevala sedanja brezduška eksploatacija, ne bo mogoče preprečiti bojev in postane ogroženo ceio ujedinjenje. Naglasa, oa je ustavn' načrt jako obširen tam, kjer bi moral biti konciznej-ši, koncizen pa, kjer bi moral biti biti obširen. Vlonarhistična forma, kakor jc določa ustavni načrt vodi ljudi v separatizem m federalizem. Naglasa, da £0 veki narodnostnega življenja ncpavili globoko brazdo razlik med nami in je zato želeti, da ureditev države ne bo taka, da bi ustvarjala mržnjo in strasti, ampak da se izvrši zdrav proces amalgamiz-ma. Ustvariti moramo čvrsto državo ene narodnosti. On je zato, da se vzame srednja pot med federalistično in centralistično ureditvijo, da se stvorijo široke samouprave in široke avtonomije, na zemljepisni podlagi. Dalje graja ustavni načrt, češ, da posveča premalo pozornosti ekonomskim problemom in zahieva ustanovitev privrednih iel in privrednega predstavništva v narodnem predstavništvu. Odklanja senat, češ, da ne more dvigniti ugleda parlamentarizma. Klerikalec dr. Šimrak govori proti separatizmu Hrvatov, Slovencev in Bunjevcev, pa tudi proti imperializmu in hegemoniji. Sistem, ki tlači vse, je treba porušiti. Vse čaka na novega Matijo Gub:a iz Šumadije. Radič vodi politiko srbofobstva in zato on ne more biti ta človek. Tudi po 'itika zemljoradnikov mu ne prija, ker hoče s pomočjo centralizma uvesti hegemonijo in sga aeia m oa se ne izvaja agrar- se je povdarjaIo vsetransko, naj ima reforma. (Juraj Demetrovic: ali vl^arFprav^0 pcmjioščenja samo v konkretnih primerih, dočim naj se pridrži splošna amnestija zakonodajnemu telesu, ako določbo imajo vse nove države in tudi francoska ustava. bil do prevrata zastopnik Tiszine stranke!). Govornik je odločno proti centralistični ureditvi države in naglasa, da minister Trifkovič svojih trditev ni čisto nič motiviral. Ponovi historijat Narodnega Veča in dokazuje, da je država osnovana na pravnem temelju, ker je bilo Narodno Veče legaliziran predstavnik Jugo-slovenov iz bivše Avstro-Ogrske in je bil tudi dosežen sporazum s srbsko vlado, katerega je odobrila srbska skupščina. Eden izmed pogojev ujedinjeiija je bila kvalificirana večina, t. j., da se ne sme vršiti majori-zacija po plemenih. Ustava mora biti predložena sporazumno. Napada ministra Pribičeviča in mu očita ma-cchiavelizem. Zahteva legislativno pokrajinsko avtonomijo v historičnih mejah in dva koordinirana parlamenta: enega za politična, drugega za socialno-ekonomska vprašanja. Sedanji parlamentarizem je po njegovem mnenju doživel kralj. Je za slo-bodo vere in vesti, a proti temu, da hodi viadika Dositej na Češko, da ustvarja proselite (Klic: Je bil pozvan!). Šimrak: Kaj pa bi vi rekli, če bi šli mi v Macedonijo razširjat katolicizem! Klic: Macedonija je del naše države, pojdite na Grško ali v Italijo! CERKVENO PREMOŽENJE. Šimrak se nato pritožuje, da ustavni načrt nc vsebuje ekonomsko- socialnega dela in da se ne izvaja agrarna ste za sekvestracijo cerkvenega premoženja, ker ste tako radikalen? Poprej ste me napadali, ker sem hotel ekspropriziraii neko cerkveno posestvo). Govori o privatni svojini, ki jo je treba v toliko razlastiti, v kolikor ne služi socialnim svrham. (De-metrovič: «Dobro! Samo, da se vidimo v Zagrebu 1» Šimrak: «Jaz nimam hiše!» Demetrovič: «Ima pa jih zagrebški episkopat!* Šimrak: hrvatski episkopat je ponudil Narodnemu Vecu vse imetje za parceliranje!» Demetrovič: «Za katero ceno?»). Šimrak zahteva nato socializacijo industrijskih podjetij, da se stre kapitalistična h:dra. (Medklic: A biskupska imetja! šimrak: Sem tudi proti vsakemu škofu, ki hlepi po kapitalu. Demetrovič: Dobro! Kaj je s socialističnim vprašanjem med duhovništvom? MUSLIMANI ZA EDINSTVO IN UPRAVNO DECENTRALIZACIJO. Nato je musliman Mehmed Spaho izvajal, da je sicer za omejitev privatne lastnine, pritoževal pa se je, da je ves tozadevni proces v Bosni zavožen. Pogreša tudi, da ustavni načrt nima predpisov za poslovnik na- volov cd rekvizicije in oar liudi vo- j rodne skupščine. Je za edinstveno, ještva. (Dr. Pcpovič: Sedaj sedite toda uprevno decentralizacijo drža-skupaj z dr. Lorkovičem in dr. Sur- ve. Seja je bila zaključena ob 13. uri minom in skupaj z Evetovičem, ki je Prihodnja seja jutri dopoldne. j ko bo rešila to vprašanje naša bodoča ustava. Vprašanje pravosod-O tej temi se je vršila preteklo sre- j stva je eno najvažnejših in zato ni do na sestanku društva «Pravnika», vseeno, kake kavtele nam podaja ustava, da bo to pravosodje res do-£ je povdarjaIo, da sijita m -jo tiem utiavc. ki govore o neodvis-50 kazala veliko zanimanje za to, ka- nosti sodišč in s tem v tesni zvezi Mm In prarasistoo. Politične bett -f Dr. Trumbič o političnem polo žaju. Povodom svojega bivanja v Novem Sadu, kjer je imel dr. Trumbič predavanje o rapallski pogodbi in o Stro8mayerju, se je izjavil bivši zunanji minister napram uredniku «Jedinstva» tako-le o političnem položaju: «Res, da je naš politični položaj za sedaj zaradi strankarskih nasprotij težak in nejasen, ali vkljub temu sem prepričan, da pride do urejenega dela tako v konstituanti, kakor sploh v našem javnem življenju. Premagali spio večje težave, zato bomo premagali tudi nesoglasja, ki ovirajo notranjo ureditev naše mlade države, ki je dobila mednarodno sankcijo. Pojave plemenske rivalitete in centrifugalizma bode vse manj in manj, kolikor jasnejša in razumljivejša nam bo potreba enega skupnega političnega imena za naš narod. Tako politično ime za našo državo je Jugoslavija, ki ne znači negacije srbstva, hrvatstva in slovenstva, ampak je političen pojav, pod kr ilim je naš narod — ali kot trdijo r.ekateri, naša tri plemena —■ v inozemstvu splošno znan, kar mora biti pa tudi za nas merodajno Težnje, ki se sredočijo okoli stvarjenja zasebnih državnih organizmov, bilo to pod srbskim, hrvatskim ali sloven- skim imenom, ogrožajo našo bodoč- mokratsko stranko, se vrse občinske nost, one bi dovedle Srbe, Hrvate in volitve za ves občinski odbor (50 Slovence do katastrofe, usodepolnej- članov) dne 6. marca. Postavljene še, nego je bila kosovska katastrofa, bodo najbrž štiri kandidatne liste, in O tem so prepričani naši prijatelji sicer: demokratsko-radikalna, sociat in neprijatelji v velikem svetu, pa tu- i noaemokratska, republikanska in kodi vsi naši politiki in rodoljubi malo ! munistična. Z ozirom na glasovna širjega političnega obzorja. Jaz pa! razmerja pri zadnjih volitvah in vo-upain, da bo prodrlo to naziranje tu-> litvah v konstituanto je pričakovati, di v najširše sloje našega naroda. V i da zmaga demokratsko - radikalni duhu Strossmayerjeve oporoke mo- j blok z veliko večino, to je da dobi ramo rešiti srbsko-hrvatski problem,' predsednika in najmanj 30 občinskih ker od rešitve tega problema je odvisna tudi rešitev manjšinjskega vprašanja. Ko dosežemo rešitev plemenskega problema, čutile bodo narodne manjšine asimilacijsko moč naše države, prilagodile se bodo našim razmeram, našemu življenju in delu z nami na široki bazi demokratskih pravic za vse lojalne državljane. — Na vprašanje urednika «Je-dinstva» o novinarskih vesteh (razširjali so jih klerikalci op. ur.), da bo šel Trumbič med socialiste in republikance, se je dr. Trumbič glasno zasmejal in rekel: «Ali je še kdo tako naiven, da bi veroval taki novinarski šali? Vedno in dosledno seia po ideologiji, ki se je v meni polagoma razvijala in se izkristalizirala v idejo, ki jo danes imenujem Jugoslavijo, zagovarjal in poudarjal sledeče stališče: v našem narodnem edinstvu in temelju našega narodr.e-ga razvitka je kralj najizrazitejši simbol in jamstvo našega narodnega edinstva in kontimitete. Naivna šala novinarskega reporterja o mojem republikanstvu, je preveč smeš- odbornikov. T Razgraničenje z Italijo. Komi« sija za razgraničenje z Italijo, ki jo je imenovala naša vlada, je sestavljena takole: general Dragoljub Milo-ievič, polkovnik Borivoj Nešič, Nikola Ječmenič, Danilo Kalafatovič in Mirko Popovič, korvetni kapetan Klobučarevič in fregatni kapetan Stankovič. -f Nemčija se upira. Iz Londona poročajo dne 9. februarja: V intejv vievvti s poročevalcem lista «Daily Maib>, je izjavil princ Maks baden« ski, da nemška vlada ne bo podpisa* la pogojev. «Preje bi bili pripravljenih, je dejal princ, «da pretrpimo katastrofo vkorakanja in zasedbo ruhrskega ozemlja, kakor pa, da pripravimo z lastnimi rokami verige za naše otroke m vnuke». -f Grški parlament proti Venize* listom. Z Dunaja poročajo dne 9. februarja: Po vesteh, ki jih prinašajo listi iz Ženeve, je sprejela grška zbornica resolucijo, v kateri se za« hleva, naj se proti triumviratu Veni-zelosu, Kondurotisu in Danglisu raz- na, da bi se sploh splačalo o nji go- j glasi smrtna obsodba in contumacia. voriti. ~ Vsi sokrivci se morajo izgnati iz dr- + Občinske volitve v Beogradu, žave. Po sporazumu med radikalno in de- - • Davorin Trstenjak f. Iz Zagreba nam brzojavljajo dne 10. februarja Tu je umrl danes opoldne šolsk ravnatelj, znani pedagog in književnik, Davorin Trsteniik, v T3. letu svoje starosti Pokojni je bil rodom slovenskega pokol*ei,ja in spada mi'd najmarljivejše hrvatske delavce na prosvetnem polju. Spisal je celo vrsto pedagoških del in spisov, objavljenih po raznih časopisih. Sad njegovega študijskega potovanja je bila knjiga ^Potopis po Italiji*, v kateri je podrobno opisal prosvetne razmere v Italiji Ootal je do zadnjega svež na duhu in bil dovzeten za vse nove ideje, ki jih je prinesla nova doba. Bil je pristaš svobodomiselnega gibanja in je vodil kot tak neizprosen boj proti klerikalizmu. Naš narod je izgubil z njegovo smrtjo enega najmarljivejših svojih delavcev, Savez hrvatskih učiteljskih društev pa svojega dolgoletnega predsednika. Slava njegovemu spominu! ' SLOVENSKA KRA IEVNA IMENA. Ker so se nekateri v Sloveniji izhajajoči nemški časopisi posluževali le nemških imen za jugoslovnske eraje, so poklicana politična oblastva odredila, da se smejo odslej pri vseh avnih prilikah rabiii izključno le slovenska krajevna imena. Včerajšnja -Cillier Zeitung« že rabi izključno le slovenska krajevna imena. Ljubljana, 10. februarja. * GOSARJEVA AFERA. V časa volilne borbe je «Jutro objavilo sledečo notico: 'Gosar v stiski. Smolo ima Gosar, da je vojaško sodišče ravno sedaj odstopilo kazenske spise proti njemu državnemu pravdnikn, ki le uvedel preiskavo zaradi zločina po § 85. Tako je SLS kandidirala osebo, ki je tekom decembra 1518.. t. j. po ujedinjenju onemogočila pridruženje primorskega polka Jugoslaviji in zapravila 5 milijonov narodnega premoženja. Gosar se izgovarja, da tedaj še ni vedel, da bo Jugoslavija obstala in da bo on celo to smolo Imel, da bo prosil to državo za podporo in za službo. Mi tekom preiskave, naj se jezi gospod Gosar kolikor hoče, ne bomo poročali nič več, ker je to prepovedano, tembolj, ker gre za zločin veleizdaje. Naj se Gosar izreze ali ne, žalostno za stranko, ki jo bo v Beo-gradu zastopal človek, ki mu lahko vsakdo v obraz zabrusi, da je „avstri« jakant" «n da je domovino oškodoval, če ga Ljobljana voli, ji bo to znalo prinesli velikansko .gmotno škodo, ker se bo njegova sramota prenesla nanjo." Radi ie notice se je čutil dr. Gosar užaljen ir. je vložil tožbo proti našemu odgovornemu uredniku Za inkriminirano notico je naš odgovorni urednik prevzel vso odgovornost in izjavil, da nastopi dokaz resnice. Izročil je istočasno preiskovalnemu sodniku obsežen doka-žilni materija!. • cOBZOR» NI PRODAN. Zagreb« i škemu i». se je poročil Jože Zagode z gdč. Brinovec iz Goiovelj in se je pri tej priliki nabralo na svatbi 350 K za Jugoslovansko Matico. * POŠKODBA. Strojevodja državne železnice Alojzij Lipicer je na kolodvoru v Kamniku v sredo padel s stroja in se je znatno poškodoval na glavi. Prepeljati so ga morali v ljubljansko bolnico. * V PUSTNI NOČI. V noči od torka na sredo je v bližini kavarne -^Promenade« v Mariboru večja vinjena družba napadla orožnika Petra Lavrenčiča ter ga s tako eilo vrgla na tla. da si je orožnik zlomil desno nogo. Po izvršenem junaškem činu so jo napadalci odkurili. * SMRTNA KOSA. Na Ostrožnem pri Celju je umrla 4. t. m. 441etna predilja Marija Predovnik za kozami, v celjski bolnici 55!etna posest-kova žena iz Konjic Marija Olup, v Gaberiu pa 321etna žena pekovskega omcčnika Marija Privšek. Dne 7. t. m. je umrla v Celju po dolgi bolezni ga. Ivana .Iakowitsch, trgovčeva soproga. * ODPRAVA ČLOVEŠKEGA PLODA. V sredo sc je pred mariborskim sodiščem končala dolgotrajna razprava proti Pavi i Cečcvnik radi odpravljanja človeškega ploda. Babica Cečovnik je bila obtožena dveh takih zločinov, ki jih je izvršila že 1. 1918. na dveh ženskah iz Nove vasi pri Slov. Bistrici. En slučaj se jc smatral sicer samo za poizkus, v drugem slučaju pa je bila odprava plodu ugotovljena. Cečovnik je bila obsojena na tri mesece težke ječe, ženski, ki sta dali odpraviti plod, pa na^l4 dni. oziroma na en mesec ječe. Cečovnikova je dobila v obeh slučajih tisoč kron nagrade. " UBOJ NA DOLSKEM. Pozno ponoči 31. januarja t. 1. je sedelo več kmetskih fantov v znani gostilni Rudolfa Zupančiča na Dolskem, med njimi tudi posestnikov sin, 231etni Fr. Zupančič, p. d. «Bukov». Okoli 9. zvečer sta prišla v gostilno železniška delavca France Bernard in France Pire iz Zaloga. Med mladim Zupančičem in Bernardom se je kmalu vnel hud prepir zaradi deklet. V prepiru je Zupančič udari! Bernarda z litrsko steklenico po glavi. Bernarda so nato odstranili iz gostilne na cesto. Za njim pa je odšel iudi Zupančič. Naenkrat je bilo slišati tri močne strele, oddane očividno iz vojaške puške. Orožnik Golibica ki stanuje v bližini, je tekel na kraj. odkoder je bilo slišati poke in je zagle-I dal na cesti s smrijo se borečega človeka. Vprašal ga je: *Kdo ste?> S slabim glasom je neznanec odgovoril »Bernard iz Zaloga.* Kmalu nato je Bernard izdihnil. Kot storilca so orožniki pozneje prijeli Franceta Zupančiča, ki pa dejanje doslej taji. * CIGANSKA NADLOGA. V nenavaden položaj je prišel 6. t. m. veselični odbor (Sokola v Sv.Lenartu. Ko se je predpust-na zabava ravno lepo razvila, je prišla t,olp.i 20 ciganov in hrupno zahtevala vstop na veselico, češ da se ne strašijo šo tako visoke vstopnine. Veselični odbor je bil v precejšnji" zadregi, končno pa je nepovabljenim, sicer precej dostojno oblečenim gostom vendarle dovolil vstop. Cigani so prišli iz Sp. Lendave in so se obnašali na veselici popolnoma mimo. Kljub temu so bili ndeležniki v neprestanem strahu za svoje Imetje in svoje domovje. No, pa kakor so cigani nepričakovane prišli, tako so tudi izginili, ne da bi zapustili m seboj kake sledove. izsilil 63 nžEe sFrSnfce Baje ftadf 5000 kron. Jemal ni le denarja, temveč je tudi samolastno spreminjal odloke Doverjeništva. Velika poštna tatvina na Grahovem. Iz Cerknice nam poročajo: Na Svečnico dne 2. t m. je pri zaključku dnevne blagajne zapazila upravitelji-ca pošte v Grahovem pri Cerknici, gdč. Jožica B i ž a 1, da ji manjka v poštni blagajni znesek 12.000 kron, in sicer trije bankovci po 4.000 K. Sprva je mislila, da je kaka pomota. Pozneje, naslednji dan, dne 3. t m. pa je pri skontraciji blagajne ugotovila, da ji v resnici manjka gorenji znesek. Zadevo je takoj javila orožnikom v Cerknici, ki so nenadoma uvedli poizvedbe, ki so bile otežko-čene, ker upraviteljica ni mogla točno navesti momenta, kdaj naj bi bila tatvina izvršena. Iz poštnega urada se je oddaljila samo enkrat dopoldne, ko je pobirala pisma iz zunanjega nabiralnika. Takrat pa je urad zaprla. Opoldne se je za pol ure odstranila, ko je odšla na kosilo v Kraj-čevo gostilno. Poštni urad je med tem časom zaprla in vrata zaklenila, dočim je v uradu pustila poštno blagajno nezaklenjeno. V blagajni se je nahajal znesek 46.215 K 13 v. Orožniki so več dni zasliševali vse v hiši stanujoče osebe. Večina zaslišanih je pedala točne odgovore. Le 31 letni mizarski pomočnik Ludovik Bavdek se je pri zaslišanju zapletal v protislovja in zelo sumljivo je bilo, da se je na Svečnico popoldne odpeljal v dve uri oddaljno Novo vas na Bloke, kjer je pil v Lavričevi gostilni četrt vina. Kakor zatrjuje, je to vino plačal natakarici z malim bankovcem. Orožniki so takoj odposlali v Novo vas patruljo, ki je pri natakarici Mariji Hočevar dognala, da je Bavdek hotel vino plačati z bankovcem po 4000 kron. Ta okol-nost je dala povod, da so orožniki Bavdeka kot tatvine sumljivega are- _______ tirali in ga oddali sodišču, Bavdek še -I ^ovaU SaVncmu ^ren^li^ja. ampak vedno taji. / ---»—^ — Občni zbor »Kmetijske družbe*. K* kor poroča »Kmetijski Uet«, je vlada od redila, da so vrši občili zbor »Kmetijske družbe v tek« prihodnjih šestih tednov, in sicer s starimi delegata. Ako ti se ta občni zbor v od vlade odrejenem času ne izvršil, odnosno ako bi pri pogajanjih. l:i jih vodi vlada, ne prišlo med strankami do sporazuma, tedaj bo vlada dosedanji neupravičeno poslujoči družbeni glavni odbor razpustila in postavila komisarja, ki bo nemudoma sklica! občni zbor s starimi delegati. Mariborsko tržno poročilo od 8. t. m. Mraz. ki je pritisnil pretekli eden, je mariborskemu trgu znatno škodoval. Prigon živine je bil znatno manjši, kakor se je pričakovalo. Na sejem je bilo prigna»ih 132 volov, 8 bikov, 74 krav, 9 telet, konji, skupno 227 eliv. Klavne živino je bilo malo, zlasti volov. Zato so morali mesarji poseči po telicah iu kravati, ksr imelo za posledico po*. i.šai>jB en; klavne živine. Manjši voli so se plačevali po 15 »io 16 K, plemenski 12 do 15 K. klavne kravo 18 tio 15 K, breje in molzne 18 do 14 K. Prignani biki so aosegii cene 8 do 12 K. Kakor je razvidno, je tendenc? cenah rastoča, kar je prod vsem posledica živahnega povpraševanja inozemstva ;»•; n3ši živini. = Odsek za določevanje cen v Mari bom je določil sledečo cene: za pol kilo grama belega kruha iz moke št. 2 8 kron za 60 dkg črnega kruha 7 kron. Ona svinjskega mesa ostane kakor d' seiaj 32 K kg. sveža slanina, 7«u dibelosti 42 K, i do 10 cm debelosti 46 K, nad 10 cm ps 18 K. = Carina na rotacijski papir se odpravi. Odbor gospodarskega sveta jc dovršil včeraj svojo posvetovanje o reviziji carinske tarife. Na predlog Evjrena Detne-troviča ja odbor sklenil, da se odpravi carina na časopisni rotacijski papir, na tiskarsko barvilo ter na mas» za valjke in tiskarsk3 s ti oje. = Padanje cen lisičjih koži Ker sn lisičje kožo prišle v Ameriki in na Francoskem iz mode, jim pada cena. Medtem ko so stale lansko jesen na 1000 K. sta nejo v inozemstvu danes komaj 100 K. Cena je padla tudi ovčjemu krznu. — Nadaljnje padanje ceu na Angleškem. Angleški nadzornik za prehrano jo ie v naprej naznanil nadalnje padanj.; e-_n za najvažnejša živila, ker padanj? cen ni pri- SokolsM m\A BV. I LJANI «e je vršil dne 30. prosinca, t, I. Iz poročil društvenih funkcionarjev je po- — Prijava *a hladilnlčne celice. Ftr jeli smo in objavljamo: Vse stranke, k. reflektirajo na lastno shrambo (celico) -bodoči ljubljanski hladilnici, r.aj to neme-doma javijo pismeno s točnim iias!ovor; mestnemu tržnemu nadzorstvu. Pripomr-naj se tudi, za katero blago bJ služil« shramba, in v kakšni maksimalni množir; se bod« dotieno blago deponiralo v hladi1 niei. Mesarji naj javijo. ;;ko reOektirajr na prostore za soljenje mesa. in izdelovanj' klobas ter navedejo množino Naga, ki tr« hočejo "bievno ird?]atj. Prisilno posojilo in oddaja pm&M^ ženja na Poljskem. Finančni minister ee je odločil, da uporabi naredbo o prkilne.n posojilu. Tozadevni zakonski načrt je mi nistrstvo že pripravilo in ga predložilo v odobrenjf. Brez ozira na to sc bo sestavil tudi šo zakonski načrt o enkratni oddaji premoženja. Ratifikacija trgovinske pogodbe t. Nemčijo ndgodena. Ratifikacija trgovlr ske pogodbe med našo države in Nem čijo, ki bi so morala izvršiti te dni, je od-odena, in sicer na zahtevo trgovinskega, ministrstva, ki poirebttjc šo nekaj poda> kov. Gospodarski položaj v Ameriki Glasom poročila Federal Reserve Boni se j • v zadnjem času gospodarski položaj v Združenih državah izboljšal. Mnogo tvoi nic, ki eadnje mesece niso obratovale. y zopet pričelo celotno ali deloma 7. obra tom. To se opaža pre.l vsem nr pol," tekstilno industrije. Vkljub temu pa >: gla>5om nek* statistike v Združenih državah še nad 3.470.000 ljudi brez posla. Nov laški drobiž. Italijanska vlada je naročila v svoji kovnic* da izdela drobiž iz bronca po 5 in lf cent. v znesku S milijonov lir. povr onih, ki se. kujejo nanovo za nadomt stek starega drobiža, ki so naj poteča iz prometa. Borza 10. februarja Zagreb, de vire: Berlin 248 do 2 ii. Milan 535 do 537-50. Lond. 565 do 570, No-York 145 do 146, Pariz 1040 do 1045, P" ga 189 do 190. Svicv 2350 do 2375, Dr naj 21.22 do 21.3d. Valute: dolar 14' d'. 144,50, arstr. krono 24,30 do 25, rubly 70, češke krone J SO do 185, franki 1 do 1020, napoleondori 475 do 180, mark--234 do 285, leji 195 do 200, itaL lire 55» do 532. Blagovna borza: ceno ist< kakor včeraj: Surovi špirit 17. rafinirsr" 28,70. v«e frankov Z»gre'\ faktični nadprodukcijL — Izvoz cinka, cinkaste p loče In prahu is stekla carine prosu Privredni finančni svet ministrstev je dovolil celjski ein nRi^l^R"sOKOr\"n V LJUE-i karn5'da sme 'zvažati cink. cinkaste ploče, . OBGNT ZBOR SOKOLA 11 V ,.fakov prah brei carin0j hre5. osi!?u. ■ ranja zdrave valute in br«i davka na p.?-iz porocu araMveiuB ? ^Nlovnf promet. Na, podlagi istega sklepa*bank?" -•neti, da se je dništv« kakor tud.n^go,- * >. ^ ^ £ odsek na Škofljici tud, v tem letu lepo Sngak ^ igtimi ^ ~ % gko ?™d razvijalo Tako posnemamo iz načelmske- ^ ti jo je proučile bomb.r- ga poročila, da je telovadilo v 109 veče- diranj0 gaSllkai 'Banki za Primorie ^ Profesorsko druStvo, sekcija Ljublja-fta bo imelo v pondeljek, 14. t. m. ob 15. uri v risalnici tukajšnje 1. državne gimnazije sestanek, na katerem bo administrativni referent pri višjem šolskem svetu, dr. Si Bajeen poročal o preureditvi službenih odnošajev in prejemkov srednješolskih profesorjev v Sloveniji. — Odbor. Za Jugoslovansko Matico jc poslal Saši upravi dr.Klepec, odvetnik v Ljubljani, iz kazenske poravnavo Suha-dolc-Jlohar znesek 100 kron. \ IZ UPRAVN1ŠTVA. Ponatis * Prigode gospoda Collir.a■ ie sedaj na razpolago. Poživljamo vse one naročnike, ki žele začetek romana, izislega pred novim letom, da se oglasim aH osebno ali z dopisnico. Le na ta način jim moremo postreči. Ponovno pa vabimo na naroibo «Ja--u'-,, \e 'Cevnem slovenski dnevnik. Vsak nov naročnik dobi lahko še brezplačno začetek romana. Zatore\ sezite po njem! -NOV SLUČAJ KOZ V CELJU. Uslužbenka v prodajalni Samopomoči v Celiu, ?dc. Gerčar, je obolela na no-zah in je radi tega prodajalna začasno zaprta. * POROKE. PoroSl se Je 6. L m. Jakob Mimik, posestnik v Medloga pri Celju, z gdč. Elizabeto Gračner, 7. f. n?. m 7ps«wH uradnik v O.ibritt in Korupcijska afera v stanovanjskem uradu Ljubljana, 10. febr. Danes objavljajo sledeči uradni komunike: V javnosti ?.e je večkrat culo, da se \TŠe pri lj^blj-mš-kem stanovanjskem uradu nflrednosti in da je mogoče t?'nkaj z denarjem vplivati na potek uradnih pov. A' enem samem slučaju je rih 2671 telovadcev, v 99 večerih 1861 moškega naraščaja in v 92 večerih 3838 moške dece iz poročila načelnice, da je telovadi io v 114 večerih 2782 telovadkini. v 94 večerih 3168 ženskega naraščaja in v 81 večerih 2416 žensko deee; iz blagajniškega poročila, da znaša koncem upravne dobe 1920. društvena imovina 39.375 K 08 vin., z vrednostjo inventarja vred pa društveno premoženje, skupaj 61.005 K 08 vin. Smrna kosa, ki tudi to leto ni pri zanesla društvu, jc ugrabila med drugimi tudi zaslužnega sokolskega delavca, pod starosto brata Jakoba Smoleta. Izmed sklepov občnega zbora nam jo navesti zlasti določitev ustanovnim« na 400 K vpisnine na 10 K, članarine 24 K na leto Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbon starosta brat dr. Oton F c 11, i c h, podsta rosta brat dr. Vladimir Borštnik, pod starostinja sestra Marija prof. Si če v a, načelnik brat Ivan Pavlin, načelnica sestra Marija Butala, tajnik brat Ladislav G a b r š e k, blagajnik brat Aleksander Val j a ve c, predsednik izobraževal nega odseka brat dr.Rudolf Mole, mat-rikar. gospodar in predsednik glasbenega odseka brat Anton Vidmar, matrikan ca setra Anica B a m b i č, odborniki bratje in sestre Anton Petrovčič, Drago Vahtar, Jemej Sturm, Marija Pu-hova, kot namestniki oziroma namestnice pa brata oziroma sestri Franc Cer mak, Anton Sever, Mara Č u k o v a, Olga Gillich. sv MARIBORSKA SOKOLSKA ZUPA. Prvi redni občni zbor bo v nedeljo, 13. t. m. ob 9. dopoldne v Nrodnem domu. sv. SOKOL V MOKRONOGU. Iz Mokronoga nam pišejo: Naše, če tudi mlado društvo, je pred nekaj dnevi kupilo na javni dražbi obširno poslopje v sredini trga za 87.200 kron. Ta znesek se je takoj izplačal iz društvenega premoženja in darov društvenih prijateljev. Sedaj se bode pričela graditi v Istem prostoru velika dvorana, v kateri bodo razun Sokola imela vsa narodna društva, kakor tudi dramatičen odsek svoj stalni rano bo delala Sa* celi saB Dolenjski Rojaki, bratje Sokoli to vei zavedni Slovenci in Slovenke, nabirajte zneske ca to narodno trdnjavo, ki bode odbijala vse so vrage sokolske ideje is naše države. Prispevki naj ze blagohotno poSfljajo na npr lov: Sokolski dom v Mokronog". = Podružnica zagrebške eskomptne banke oa Sušakti. Eskomptna banki Zagrebu otvori svojo podružnico na 3u-Jaku. in sicer v lastni hi?i. ki jo jc kupila te dni ■= Eskomptna banka za Vojvodino. V Snbotici se osnuje eskomptna banka za Vojvodino z glavnico Sest milijonov kron. Osnovatelji so zagrebška eskomptna banka in nekateri ljubljanski denarni zavodi. = Naseljevanje bank v L'ubljanL Pred vojno in po njej so banke tudi glede zbiranja hranilnih vlog močno izpod rinile hranilncie in zadruge. Zadnji ča3 so začele vse mogoče banke iskati Ljubljano in Maribor. Konkurenca je zdrava, ven dat jo tekmovauje za hranilne vloge ln klijente, včasih nesolidno in ni koristno za naše kraje, če se izsesava iz njih hranilne vloge in jih drugod uporablja. To prakso so poprej imele dunajske banke, ki so tu zbirale denar za dunajske špekulacije. Treba bo, da se hipertrofiji stori konec posebno pa da se gieda. da iztrebimo ono, kar ni po veliki večini .v do-mač h rokah. Nova tvornica »a šampanjec in likerje. Trgovec z vinom, Pero Kcstič, j-? osnoval v Sremskih Kartovcih tvornico za šampanjec in likerje. Glavnica maša dva milijona dinarjev. = Novi naslov generalnega konzulata Marscilieq Vse n zainteresiranim krc gom se d*je taji potom na znai:je. da se jo kraljevi generalni konzulat v Marseil-leu definitivno namestil r ulici do Prado št, 76. denar 1000 875 278 1800 1460 1225 735 725 640 538 905 450 Jadranska banka Hrvatska eskomptna banka . Slavonia ....... i Narodna štnnska industrij;'..- Srpska banka ...... Eksploatacija drva ■ t « • Narodna banka . . s . » Jujoslavenska banka . . > Ljubljanska kreditna banka c Prastediona . t , . k > Gutman . i i . « . i » Rečka pučka banka . . s » Dubrovačko parobrodno dr. Poljedelski banka .... 98 Beograd, valute:'funti 136 do franki 253 do 255. dolar 3«.:J0 do 34.45. lire 132 do 134. leji 49.50 do 50, češk-kronc 45 do 46, marke 5P; do 59,50, lev 48,75 do 45, svstr. krom? 6 do 6,40, nap; leondori 121. Devize: London 138 dt» 141, Parii; 253, Zeceva 587 do 595, Solir> 250. Rim 134, Praga 46,50 do 47,50, Beri i -61 do 61,50, Dunaj 5,35 do 5,75. bi&r 105i 38'' S?f-182* 147:-124C 74t-73b 155C" C*. 54e-95C« 92&T' 1 tAc: 47-" 6100-Vjž-!3f>5 = Sremske železnice pod opravo beo-gradske direkcije. S 1. februarjem so pri šlo sremske železnice pod upravo beo-gTadske direkcije. Osobje zagrebške direkcije, zaposleno na teh železnicah, se 1. junijem prevzame na plače po zakonu ureditvi železniške direkcije s Beogradu. = Avstrijski izjemni železniški tarifi za les. Po izjemnem tarifarniku. ki je izšel pred nekaj daevi na Dunaju, plača avstrijski trgovec za prevoz es»ga vagona, lesa u Gtsu& v Ttat c*. 500 lir. mariborski trgovec pa men pla&ti S3B lir. S tem hoče nemška viada eliminirati vaSno pofctavko, ki je viaSunana v konkurenčno anožnofct našega lesa. to je neposredno bližino naših krajev morja. Potreba revizije našib ?ok>TB}flrib turifov jo tem bolj n-jjns. Avstr. kronska renta i • . ■ 94'Tf1 „ majska renta . » • • « 34-7** Ogrska kronska renta . . i . SCO' -V.avstriisko vojno posoiilo . > Turške srečke.....j . 3700- Avstr. kred. zav. za trg. Ln ind. 1410'— Anglobanka 1091-— j Bankverein s • . , t . » » tJS2.— jLandcrbank ...;<«.»» 1950.--Avstro-Ogrska banka . . . ■ 4600'— Bosanska zemaljska bankr. . • 13SO--Zivnostenska banka . ... . 3499'— Državne ;ic!cznice . . , . « 5110-— Lombarde 3220-— Alpine-Montan 5460*-- Praška Železna inaastrija ■ • 12300-—_ Trboveljska premogokopna > , 42S).— Levkam. papirnica . . , , , eioO-— \ Kranjska železna industriia • > 7870-—-Zenica-železo . . . . . : < 7650-- C tirih, Devizo: Berlin 10.20. Ne«- " Vork 617, London 23.94, Pariz 44.15, Mi '* lan 22.45, Praga 7.75, Budapeša 1.125. Zs 1-igreb 4.50, Bukarešta 8^0. Varšava or ie cesto romal. Vsako leto je potoval preko Kodanja in tam obiskal svoje visoke sorodnike ter se pri tej priliki ustavil v Hamburgu, pa tudi sicer je skočil tja na nekaj veseiih uric. Pri dvoru mož ni bil v milosti, in še pred kratkim je bito čitati v Časopisju, da so ga poslali v pregnanstvo v Jekatcrinoslav. Oči-vidno je iam ušel carjevim oprični-kom in uživa sedaj svojo ukradeno svobodo zopet v svojem Hamburgu. Zares možu, ki je nastavljen, da čuva nad. knezovo varnostjo, sedaj ne zavidam si je mislil Filip, saj hodi po svetu večno s svileno vrvico okrog vratu. Njegova naloga je tem težia, ker je veliki knez uprav izbo ren giumec in ker pozna zločinske ulice Hamburga in Berlina najmanj rivnotako natančno, kakor najboljša policija. Poslovodja «Papillona» je velikega kneza tudi v njegovi preobleki očividno poznal že od prej. Filip je v svojem spomina t naglico pobiral te odlomke. Med tem je pa v družbi Woerzovi že zapustil nočni lokal, poprej sta se še nekoliko skregala s poslovodjo, ki je Filipu zagrozil, da ga odpusti, če odide pred tretjo uro. Z ozirom na to, je gospod Woerz dal poslovodji nasvet, ki se lažje izgovori nego izvrši, in ki je bil sicer dobro mišljen, ki ga pa tu ne moremo ponatisniti... in na to je s trotoarja priklical izvoščka. Izvošček se je u veliko začudil, ko je zagledal neenaki parček, Filipa v cilindru in v večernem oblačilu, Woer-za pa v sivem oguljenem kostumu... in že je mislil, da je poslednji detektiv, ki je aretiral elegantnega fra-karja. Zato so bile njegove prve besede: »Aha, zdaj gremo pa v luknjo! I e hitro notri, jaz ne maram priti ob svojo repuiacijo, če vozim takšno sodrgof» Gospod Woenr mu pa ni ostal na dolgu z odgovorom. «Kai, mi smo sodrga? Mi? Med vsemi zabitimi izvoščki Hamburga si ti največja sv____itd. V najbolj pristnem .hsfburškem dialektu č na to izčrpno opisoval lastnosti izvošc-kove na največjo radost in veliko zanimanje njegov;h stanovskih tovarišev. Nato sta izletnika sedla v voz in Woerz jz zaklical: «V SeilerstraBe, pa nag!o!» Preklinjaje je izvošček pognal konjiče v trab v smeri proti št. Paulu. Deset minut pozneje, ko so prevozili takozvani Lombardni most, Filip že ni več *?del, kje se nahajajo. Gospod Woerz je nadaljeval svoje švadroni-ranje ob Filipovi desni. Naenkrat se je Filipu zahotelo, da bi pušil. Izvlekel je iz žepa svoj tok za cigarete. Pri tem je nehote pokazal tudi svojo belo-modro dekoratersko legitimacijo za Papillon de nuit, ki mu jo je dal direkten* Breitmann, in ta trenutek, ko se fe pokazala vstopnica, so zavozili v luč obločnice, ki je za hip razsvetlila notranjost kočije. Filip si je prižgal cigareto, potegnil je pa jeava dva, tr; dime, ko ie čevljar ustavil voz na ta način, da je pričel z vso silo bobnati po stropu voza. Na to uljudno odprl vrata in Filip je skočil na prosto. Dež je že ponehal, zato je pa pritisnil občuten mraz. Filip je prestopil in se potem obrnil, da pogleda, kje je ostal gospod Woerz. (Dalje prihodnjič.) Po svetu. X Srečen delavec. V TVioner Neusladt Je naiel neki tovarniški delavec med starimi pismi družine nekaj zelo redkih Mav-ricšjevih mark iz leta 1847: med njitr.i plavo, ki jo je dobiti sacio v sedmib eksemplarjib. P n zadnji dražbi v Parizu je imela vrednost 116.000 frankov. Delavec je postal večkratni milijonar. X Najtežji človek na svetu umrl. V mestu Borsu je nmrl Francoz Pierre Gir.-dole, ki je imel 28 let in je tehtal 252 kg. X Srečna Italija! iz neke statistike no-vzemamo: Italija ima enega papeža. 70 kardinalov, 22ft škofov (vsa ostala Evvopa premore le 391 Škofov). 20.000 župnikov, 68.844 kaplanov ,65.000 menihov, Ž2.35Ž nun in 3500 samostanov. X Sladkor kot zdravilo. V bolnici usmiljenih bratov na Duntjn vrse se zanimivi poskusi z vbrizganem sladkorja v Zile. V dveh slučajih bronhialnega katarja se je posrečilo doseči tako zboli-' Sanje, da sta se bolnika mogla. odpusti.'i: kot. ozdravljenja. Pri vnetju prsne mrene' sledi eksudat, ki se poposto mora od- J stranjevati s puuktacijami, s. se eksmlat' vkljnb temu rad ponavlja. Z injekcijami sladkorja »e ponavljanje ekeudata prepreči. Nadalje se jč vbrizgaval sladkor v žile bolnikov, ki so morali biti narkotizi-rani zaradi operacije. Opažalo se je, -la 6e je take bolnike lasrlje narkotiziralo. Tudi pri očesnih boleznih se znatno olaj- ■ Siva proces zdravljenja* ako se nanraM injekcija s sladkorjem. Poskusi ee v o menjeni bolnici nadaljujejo. X Poročni par z 29 otroki. V NomSjl se je poročil vdovec, ki je imel s prve ženo 13 otrok, z vdovo, kateri je ostalo od prvega moža 16 otrok. Tako ima ta mladi par že na pričetku svojega zakonskega življenja 3!) otrok. X Ženitvena vročica m Dunaju. javila tudi dolga krila. Decollete večernih toalet bo mnogo decentnejši kakor > prejšnji modi in izrezek na hrbtu bo manjši kakor je bil doslej. Pojavile S6 bodo tudi obleke, pri katerih bo ena rama pokrita, druga pa gola! X Dete, ki je spalo tri tedne. V londonskih krogih vzbuja veliko senzacijo slučaj, o katerem so te dni poročali tamkajšnji listi. Osemletni deček je pred tremi tedni zaspal ter se zbudil še le 3. februarja- Na dečku ni bilo opaziti vsle s—1 Kopi sb fašfea, eanta. Naslov se izve v npravniStvn »Jutra«. Pnnilii CD skoraj ga nov, nerabljen flUUa DE „Maysrs Kouversatlons-X>ezikon", 24 zvezkov. .Naslov pove uprav-ofštvo \r Šolskem drevoredu. 0P- XXX a