Političen list za slovenski narod.
F» polti prejemali velja: Za celo leto predplaean 15 fM., la pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 sr!d. 40 kr. f administraciji prejeman veijii: Za eelo leto 12 «Id., za pol leta 6 ghl., za četrt leta
1 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 jld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke 7eljajo 7 Itr. Naročnino prejem» opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratit se sprejemajo in vel j i tristopn» petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Seineniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
Ätev.
7 Ljnbliani, V četrtek 3. oktobra 1889.
Letnilv X V11.
Prihodnje ljudsko štetje ¡»o Slovenskem.
Koncem prihodnjega leta, 31. dne decembra meseca 1890. leta, dovršeno bode novo ljudsko štetje; v ta namen je ministerstvo za notranje zadeve za-ukazalo vsem političnim uradom, da že zdaj ukrenejo vse potrebuo v to svrho, z vso marljivostjo in vestnostjo. Okrajnim glavarstvom in mestnim, satno-stalnim magistratom bilo je tudi naročeno, da brez odloga vse učinijo glede popisovanja hiš, občin itd., in da zanesljivo popoluijo vse krajevne iu osobne razmere glede novega štetja prebivalstva.
Gotovo so to potrebne reči, koje tu navajamo; toda, žal, nikjer doslej ne nahajamo nečesa, kar bi svedočilo, da minister notranjih zadev tudi pomišlja na odstranjenje ueumestuostij in krivic, koje so se pri poslednjem štetji prebivalstva 1880. leta pojavljale in prouzročile toliko nebrojnih, a povsem opravičenih pritožeb. Te skušnje glede ljudskega štetja 1S80. leta so tako važne, da jih ne smejo prezirati v to poklicani organi, ako se vspehi bodočega štetja hote vjemati z istinitimi razmerami in oduošaji sta-novništva, in se sme javnost zaupljivo ozirati na institucijo, koja za nas Slovence ni samo prevažno vednostno in gospodarsko vprašanje, temveč je tudi v ozki zvezi s perečim narodnostnim vprašanjem, j zlasti na slovenskem Stirskem, Koroškem, v Pri- 1 morji in na Goriškem. Kadi tega obračamo že zdaj pozornost na to zadevo, da bi bilo novo štetje po Slovenskem tudi istiniti, pravcati obraz zlasti glede zastopanja narodnosti naše po posameznih deželah.
V živem spominu nam je še, kake nepostav-nosti, prevare in nereduosti so se dogajale pri poslednjem ljudskem štetji zlasti v znani rubriki, v koji je moral vsak posamičnik označiti svoj „obče-valni jezik". Po mestih, trgih in občinah, kjer prevladujejo Nemci ali odpadniki, popolnjevali so pole
slovenskega ljudstva kar z nemškim občevalnim jezikom. Toda, čemu bi se čudili, saj se je še ministru Pražaku pripetilo na Dunaji, da so mu popolnih rubriko: „Umgangssprache: deutsch", kar se jo stoprav popravilo vsled energičnega ugovora.
Mi nikjer ne uvidevamo razumljivega povoda, zakaj bi se pri popisovanji prebivalstva izogibali edino pravni iu v obče umljivi besedi „narodnost". Se manj bi se pa pri nas Slovencih smela ta beseda zatajevati in potlačavati na popisnih, štetnih pölah, kajti samo z resničnim označenjem narodnosti je možno predočiti si zanesljivo in pravo podobo o istinitih odnošajih obeh narodnostij v deželah, koder biva naš rod.
Dalje je neobhodno treba, da se zabrani o pravem času vsakeršuo lokavo, goljufivo in nasilno počenjanje, s kojim so se odlikovali 1880. leta zlasti premnogi nemški in nemški misleči tovarnarji, ki so hkrati vsilili slovenskemu ljudu, službujočemu v njihovih zavod h iu tovarnah, celo na papirji nemški občevalni jezik. Jednako so postopale mnogo nemške občine po Koroškem in Stirskem, zatirajoče in bojazljivo prikrivajoče na štetnih pölah vse, iz česar bi bilo spoznati število med njimi živečega slovenskega življa. Nedostatnosti in krivičnosti v tej smeri ni moči odstraniti z nobeno novo rubriko v štetnih pölah, temveč z odločnim, previdnim postopanjem, z določbami, ki bi za vselej izključile pačenje in pretvarjanje taktičnih razmer, in da se zagotovi števnim ali popisnim pölam ona pravnost in vero-jetnost, katero' moramo zahtevati na vsaki uradni listini.
Cenejše iu zanesljivejše sredstvo, nego volitve, je za vlado v vsakem oziru ljudsko štetje, pri katerem mora vsak označiti in oznaniti ves opis svoje osebe. In če se verjame podatkom v jedui rubriki, zakaj bi se ne smelo in bi se ne verjelo, kar stoji v drugi rubriki? Ako objavi kdo pri štetji: „Imenujem se Janez Hrastar, sem štirideset let star,
oženjen in slovenske uaroduosti," — in vse to se mu verjame, — čemu neki se smatra kot privesek brez pomena, oznani li ta Janez Ilrastar v popisni poli, da je tudi katoličan? Ljudsko štetje bode pa pokazalo torej tudi ta obraz, da je ogromna večina slovenskega naroda in istotako tudi po drugih avstrijskih kronovinah katoliško-konservativna!
Toda vrnimo se zopet k narodnostnemu štetju. Stare dovice, kakor je znano, rade zatajujejo in prikrivajo pravo število svojih let. Z nekako slično nekrepostjo odlikujejo se tudi uaši narodni protiv-niki po mnogih mestih in nemških občinah in se trudijo, kolikor moč, da varajo javnost o pravem razmerji prebivalstva glede narodnosti po svojih občinah.
Že ta okoliščina, da se baš oni izogibljejo vselej iu pri vsaki priliki natančnemu označenju narodnosti, dasi imajo to besedo vedno na jeziku, je najjasnejši dokaz, da imajo tehtne vzroke do one malenkostne sramežljivosti, koja marsikako staro devico zapeljuje v laž, da se mnogi opirajo samo na pretvarjanje, s kojim se ponašajo. Kdor se pa zaveda svoje prave sile in prevage, ta odklanja tako malenkostna sredstva, kakoršnih se poslužujejo naši nemški protivuiki.
Vredbo števnega aparata, kakeršua je bila 1880. leta, podedovala je sedanja vlada tudi z razkričauo rubriko o občevalnem jeziku še iz dobe ustavo-vernega gospodstva, in gotovo ni nobenih povodov, da bi jo smatrala za nedotakljivo. Ako zahtevamo, da se iz tega aparata odstrani vse, kar bi moglo zopet protivuikom našim nuditi priliko k pretvarjanju, pačenju in prikrivanju pravih razmer, imamo za to gotovo povsem druge napotke, nego jih navajajo naši politični neprijatelji glede ozua-čenja „občevaluega jezika"; pri njih je ta napotek sramežljivost in strah, pri nas pa — zavednost isti-nite prevage in prave moči!
LISTEK»
Pisma iz Italije.
VIII.
Bližal se je praznik vtisnjenja ran sv. Frančiška (17. septembra) iu srčna želja najina je bila, da bi mogla ta dan prebiti na gori Alverniji, kjer se je godilo to čudo. Pa ne le najina, marveč marsikaterega preč. provincijala, ki je ta čas potoval v Rim h generalnemu kapiteljnu. Zadnji večer se nama res pridružijo trije patri iz Holaudije in petorica se nas napravi na pot. Najprej se peljemo z železnico do Arezze. Ker tam stojimo nad dve uri, odpravimo se v stolnico. Prvo nam stopi pred oči spomenik Gvidona iz Arezze, ki je prvi izumil v glasbi line-alni zistem. Najprej vidimo ploščo na njegovi roj-stveni hiši, na kateri je vdolben ta zistem z lestvo: Ut, re, mi, ta, sol, la, si. Stolnica je ena najlepših gotiških stavb na Laškem; odlikuje se posebno z lepimi slikami na steklo. Treba je bilo hiteti na kolodvor, odkoder se odpeljemo do Torontole, potem pa s sekundarnim vlakom nove železnice do Bibiene. Tii se nekoliko okrepčamo za težavno pot, potem pa se podamo od kolodvora gori v mesto Bibieno. Prtljago smo sicer pustili na kolodvoru, vendar
plašče in kako malenkost je bilo vendar treba saboj vzeti. Kdo bo pa to nosil? Pot je dolga in težavna. No, za to ni treba skrbeti. V Bibieni je polno oslov, ki posredujejo med mestom in Alvernijo. Tudi se da gori peljati. Najamemo si torej dva osla, enega za prtljago, druzega za uas, ko bi kdo jel pešati. To ti je bil „spectaculus", kakor se je nekda izrazil samostanski brat. Ljudi polno krog nas, ki so nam pomagali. Meue je smeh lomil, ljudem pa je to vsakdanja stvar. Deček, kakih 12 let star, je dobil osle pod komaudo, in hajdi naprej! Nismo dolgo korakali, opešala sta dva Holandeža, torej smo jih posadili na osla iu tako je šlo potem celo pot. Kranjec pa se hriba ne ustraši, šel je peš do vrha. Pot je lepa, toda precej strma. To se človeku pa najbolj za malo zdi, ker mora radi reke Arna enkrat precej globoko v dolino. Imeli smo provijanta saboj, torej smo včasih malo pomagali, če ni šlo rado naprej. Nisem pa mislil, da bomo toliko časa hodili. Nič se nismo ozirali, vendar smo hodili dobre tri ure in eno četrt. Zadnji del je posebno strm.
Čudna je oblika gore Alvernije. V srednjih partijah je vse golo in pusto, vrhu Alvernije pa je najlepši gozd, pa tudi le na severni strani. Ko smo storili polovico pota, razločili smo gori neko poslopje. Potem smo se prepričali, da je to le kapela; samostan se od spodaj prav nič ne vidi. Je pa gori
silno velik samostan, pravi labirint, priprosto sezidan. Ima stopetdeset celic. Ta hiša je prav za prav „reče ssu s", kamor gredo redovniki, pa tudi svetni duhovniki in škofje v tihoto. Zatorej je gori pri mizi vedni „sileutium", tudi 17. septembra. SedaDji sv. Oče je bil iz Perudžije večkrat gori, in še dandanes se bere v kamnu vsekano nad celico, da je ondi bival. Na Alverniji je pa tudi novicijat. Redovnikov je gori precej. Žive se ob miloščini in kar jim ljudje uaneso. Pa od tega tudi drugim dajo, kajti vsak človek, ki gori pride, prejme juho in še kaj druzega. Iu vsak osel, ki koga prinese gori, dobi krmo od samostana. Pod samostanom so prenočišča za može in ženske posebej; duhovniki vsi prenočijo v samostanu in so pošteno postreženi. Vendar imajo svoj trakt, v samostan ne pridejo.
Tisti dan, 17. septembra, je mnogo mnogo ljudstva na Alverniji. Duhovniki pridno spovedujejo in velika množica prejme sv. obhajilo. Cerkev je za to goro precčj velika, morda za 1400 ljudi prostora. Meuihi vsako noč vstanejo ob polunoči za „matu-tin". Dvakrat na dan, po „matutinu" iu po „kom-pletoriju" v procesiji gredo skozi dolg hodnik na tisto mesto, kjer je sv. Frančišek prejel sv. rane.
Slovesnost je bila večja, ker je bilo toliko sv. maš. Samo tujih duhovnikov je bilo 42. Poseben blišč pa je dala prazniku pričujočnost svetlega kardinala Alojzija Paulottija, ki je že 14 dni bival na

Politični pregled.
T Ljubljani, 3. oktobra.
Notranje dežele.
Kakor je izvedel zaderski „Narodni List", izdal bo v kratkem bivši dalmatinski namestnik, baron Rodié, spis o svojem delovanji kot dalmatinski namestnik. Knjižica bo natanko opisovala zgodovino dalmatinske uprave; sploh bo jako zanimiva v po-litičuem oziru. Rodič bo ko uvod spisal zgodovino Dalmacije od 1. 1848. do 1870., ko je prišel kot namestnik v Dalmacijo.
„N. W. Tgbl." pravi, da je grof Taaffe svojo navzočnost na Tirolskem (v Inomostu se je predvčeraj otvorila nova „Siebererjeva" sirotišnica, katere slavuosti se je Taaffe udeležil) porabil v to, da je prigovarjal konservativnim poslancem, naj tudi še v bodoče ostanejo v Hohenwartovem klubu. Do-tične obravnave se bajè še vrše.
Vojno ministerstvo je ukazalo, da mora vsak bataljon, ki ima svoj sedež v zasedenih deželah ali Dalmaciji, poleg polnega določenega števila častnikov dobiti tudi še po dva častniška namestnika.
Predvčeraj je v Budimpešti prva številka glasila ogerske neodvisue stranke izšla. List se imenuje „Budapest. Nisak" ; smoter mu deloma označuje nastopna njegova notica: Dné 8. januarija 1890 bodo madjarski dijaki v Turinu oklicali občen shod, pri katerem bodo Kossuthu izročili udanostuo adreso. Ta dan bo pretekel obrok, s katerim bo Kossuth po določbah o državljanstvu zgubil svojo ogersko državljansko pravico. Sploh pa se še nadejamo, da se bo Kossuth oglasil pri kakem avstrijskem konzulu in tako preprečil to neprijetno posledico. Dijaki bodo s prostovoljnimi doneski dali napraviti dragoceno zastavo, v katero bo pri tej priliki zabil prvi žrebelj Kossuth. Kumica zastavi bo njegova sestra. Zastavo bodo budimpeštanski dijaki rabili pri raznih prilikah, kadar jim tega ne bo prepovedal rektor. — Kakô bi pisali nemški listi, ko bi tako nepatrijoHčno ro-govilili slovanski dijaki?
Vitanje države.
Srbski uradni list „Srpske Noviue" je v dan Natalijinega prihoda objavil nastopno notico: „Nj. velečaustvo kraljica Natalija bo danes došla v Bel' grad. Ker bo to storila, ne da bi se bilo poprej doseglo sporazumljenje o njenih bodočih razmerah h kraljevskemu dvoru, ne bo uradnega sprejema. Vrav-nanje bodočega osobnega razmerja Nj. v. kralja Aleksandra h kraljici Nataliji pa spada na podlagi čl. 73. ustave in deželnih zakonov izrečno v pristojnost Nj. v. kralja Milani, kraljevega očeta." — Obravnave mej kraljem Milanom in Natalijo vodi Aleksandrov vzgojitelj dr. Dokic, ki pa ni še dosegel kraljičine obljube, da bo po preteku štirih tednov zapustila Belgrad. Ako tega ne bo storila, videla ne bo svojega sina. Položaj vlade postaja vedno bolj kritičen, ker preti nevarnost za obstanek regeutstva, ko bi hotela vlada strogo izpolnovati kralju Milanu dane obljube vzlic Natalijini priljubljenosti mej narodom. Ljudstvo je jako razburjeno, da se zabra-njuje sestanek mej materjo in sinom. V istem smislu se poroča iz Berolina : Položaj v Srbiji tukajšnji vladni krogi jako resnim smatrajo ter menijo, da se Srbija skoraj gotovo ne bo mogla obraniti notranjih razprtij. „Voss. Ztg." pravi, da je vlada zahtevala od Natalije, naj prosi pri svojem sinu za avdijeuco kot „madame Kečko", kar je pa kraljica odločno odbila. Mladi kralj se niti na sprevod ne sme več voziti, da ne bi slučajno srečal svoje
tihotni Alverniji. Ob 7. uri je daroval tiho sv. mašo, ob 10. uri pa na tronu azistoval slovesni sv. maši, katero je daroval P. gvardijan. Cerkev je bila polna pobožnega ljudstva. Orgljanje precej umetno, vendar ne cerkveno, dvoglasno petje moških jako slabo.
Popoludne ob poluštirih smo morali zapustiti goro Alvernijo, vendar smo prej še obiskali vsa svetišča, katera živo spominjajo na sv. očaka. Sv. Frančišek je bil poln poezije, ljubil je priprosto naravo. Znana je njegova solnčna pesem. Gora Al-veruija in njena okolica pa je tudi taka, da mika poetične duše. Pa ne samo, da je sv. Frančišek ljubil naravo, marveč ljubila je tudi njega narava. Kolikor bolj namreč človek v sebi zatre grešno nagnjenje, toliko bolj se mu približuje narava; zdi se, da Bog odvzame zemlji prokletstvo, rajska nedolžnost se povračuje. To se je pokazalo na sv. Frančišku. On, ki je Boga ljubil s seralinsko ljubeznijo, svet pa malo cenil, kakor prah, on se je z némo živalijo zopet sprijaznil. Nekega dné namreč, ko prebiva na gori Alverniji v svetem premišljevanji, približajo se mu ptički; sedejo na njegove ramena in kar nič se ga ne boje. Plaha srna pride iz gošče in sveti mož jo z roko gladi in ljubkuje, ne da bi ona zbežala. Veverica priskače izza vejevja in prijazno maha s košatim repom. Celo nerodna štorklja jcnja z dolgim kljunom brazdati po vodi in upira prijazno v svetnika svoje oči.
nesrečne matere. Vsi v Belemgradu mudeči se diplomatie so vpisali svoja imena kot obiskovalci kraljice Natalije v knjigo, ki leži v njeni sprejemni sobani; le nemški poslanik grof Bray tega ni storil, kar pa menda nikakor ni slučaj, kajti „Nordd. Allg. Ztg.". kakor že včeraj povedano, popolnoma odobrava postopanje regentstva. — Dostavno k Natali-jinemu sprejemu se poroča : Jako dramatičen prizor je bil, ko se je Natalija pri svojem vhodu z razburjenosti rudečimi lici in solznimi očmi peljala mimo konaka ter zrla k zagrnjenim oknom, za katerimi je bival njen ljubljeni sin, ne da bi jo smel sploh od daleč videti. Ko bi se bil tu oglasil močan klic: „Odprite vrata, da bo mogla kraljica iti v svojo hišo!", potisočeril bi se bil ta glas in zgodile bi se bile resne reči. In v tem treuotku se je bralo Nataliji na obrazu, da se jej kaj takega ne zdi nemogoče ali neopravičeno.
Kakor se iz Skadra poroča, pripetil se je zopet nov turško-črnogorski mejni dogodek. Zaradi osvete so se pri Guzinji Albanci in Črnogorci krvavo spoprijeli; na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih. Vsled odločnega poziva s strani Črnegore je skaderska krajevna vlada takoj odposlala komisijo na lice mesta, da dožene, kdo je kriv prepira, in da se potem najstrožje kaznujejo provzročitelji. Tudi črnogorska vlada je zaprla dotične črnogorske vde-ležence ter jih bo brezozirno kaznovala, ker je prepričana, da se morejo le tako preprečiti neprestani prepiri mej črnogorskim in albanskim prebivalstvom.
Prva seja bavarskega deželnega zbora se je vršila dné 1. t. m. Za predsednika je bil prejšnji prvomestnik Ow izvoljen. Finančnega ministra poročilo naznanja, da znaša preostatek zadnjih dveh let 24,042.219 mark, ter predlaga, naj se ta znesek porabi za poravnanje v železuiške namene vspreje-tega posojila 12,653.000 mark, za železniške poprave 3 milijoni, za brzojavstvo poldrug milijon itd. Načrt proračuna sklepa z 274,676.983 markami ter je višji za 14,639.862 mark.
Predvčeraj se je v Parizu sešel shod za, nedeljski počitek pod predsedstvom Leona Say-a, in sicer v dvorani razstavne palače. Prečitali so se Dritrjevalni dopisi, mej temi pismo predsednika Združenih držav, H. Harrisona, in sivega Gladstone-a. Harrison pravi mej drugim: „Skušnja in opazovanje sta me prepričala, da vsakdo, ki dela z duhom ali roko. potrebuje počitka; ta more biti pa zajamčen edino le s posvečevaujem nedelje. Oni, ki ne priznavajo božje besede v svetem pismu, obraniti se veudar ne morejo, da ne bi našli te zapovedi v človeku samem." Gladstone pa je pisal : „Mnogi zagovarjajo nedeljski počitek kot potrebo duševnega in krščanskega, drugi pa kot tako socijalnega življenja. Jaz sam za svojo osobo sem vedno izrabljal ta privilegij. In danes, po sedeminpetdesetih letih javnega svojega delovanja, moram priznati, da se moram za visoko svojo starost zahvaliti edino le tej okoliščini. Kar se tiče pa množice, je to vprašanje še veliko bolj važuo: zadeva ta je v prvi vrsti popularna." Abbé Garnier je po prečitanju teh pisem dokazoval, da more dan počitka biti edino le nedelja. Kolikor se more po tej prvi seji sklepati, pravi „Monde", pripomogel bo shod veliko k pro-spehu tako važne zadeve, kakor je nedeljski počitek.
Francoski rojalistiški kandidat Herve se je sporazumno z grofom Pariškim odpovedal svoji kandidaturi v osmem pariškem okraji z namenom, da tako omogoči izvolitev Boulangerjevo, ki je v istem okraji nastopil kot kandidat svoje stranke. Vspeh Hervejev je bil namreč, kakor sam priznava, dvoj-ljiv; z odstopom pa hoče preprečiti, da se pri ožji volitvi ne bodo glasovi cepili. — Peterburški dopis
Da, tukaj se je narava sprijaznila s človekom in nebo samo se raduje te prikazni. Spomin na ta resnični dogodek se vidi pred samostanom.
Šli smo potem po stopnjicah globoko doli pod neko skalo, kjer je sv. Frančišek navadno molil. Skala je velika in dâ preobilno zavetje, na desno pa se v skalah prične razpoka, ki seže gotovo eno četrt ure daleč. Pravijo, da so te skale razpočile ob Jezusovi smrti. Doguano to ni, vendar so take tradicije vedno spoštovanja vredne. — Pod temi skalami vôdi nad grozovitim prepadom ozka steza. Na tej je zopet spomin. Sv. Frančišek moli, pa satan v svoji nevoščljivosti ga hoče vreči v prepad. Sveti Frančišek pa se nasloni ob steno, stena se uda in on najde zavetje v njej Vdolbina se lepo pozna, in je z železno mrežo zavarovana — Na drugem mestu se kaže postelja sv, Frančiška. Po stopnjicah se gré v imenovano razpoklino, vendar višje nego prej in tam je skala, na kateri je sv. Frančišek spaval, kadar se ni mogel več po konci držati. Zdaj po stopnjicah v skalo vsekanih gori ; ondi se kaže prostor, iz katerega je brat Leon videl doli prikazen Kristusovo in vtisnjen je ran. Le-ta najčastitljivejši prostor pa je v kapelici, kamor vodi iz cerkve pokrit, obzidan hodnik. Pokrit je z železno mrežo in seveda od vernikov najbolj obiskovan in češčeu. Imel sem srečo ondi maševati. — Šli smo tudi do celice, v kateri je prebival blažeui Janez iz Alve-
„Pol. Corr." opisuje vtis, kateri je napravil v Rusiji izid francoskih volitev. Francoska vlada nima povoda, da bi bila ž njim nezadovoljna, vendar pa se zaradi tega ne sme čutiti preveč varno, kajti mogoče je, da se bo monarhična desnica združila z republikanskimi revizijonisti ter vlado prisilila k ustavni reviziji; ko bi se slednja nepremišljeno izvedla, zagazila bi dežela lahko v velike politične zadrege. Dosedaj se tega sicer ni treba bati, kajti jasno je, da narod na eni strani ni neprijazen reviziji, na drugi strani pa, — kakor trdijo Rusi, — nikakor ne želi predrugačenja vladne oblike ali prevrata v upravni ali socijalni organizaciji, marveč le zmeren napredek na teh obeh poljih. Kar pa se tiče približanja Francije k Rusiji, ugoden je volilni izid po mnenji peterburških krogov tej ideji bolj, kakor pa škodljiv. Sploh pa vprašanje tega približanja nikakor ni odvisno od notranjih razmer, kar naj pomislijo oni, ki trdijo, da je zveza mej Rusijo in Francijo le tedaj mogoča, ko bo slednja dobila monarhično državno obliko. Pogled na fraucoske mouarhične vlade v tem stoletji že zadostno dokazuje, kako napačno je tako mnenje. In če se danes govori, da vlada na Francoskem ni stalna, ker se morajo republikanci neprestano bojevati z monar-liisti, treba je vedeti, da bi se tudi monarhisti morali še z ljutejšimi republikanci bojevati. Kouečno je pa javno mnenje v Rusiji jako zadovoljno s francoskim volilnim izidom zaradi tega, ker je sedaj preprečeno, da ne bodo mogli priti na francosko vladno krmilo možje, ki bi bili pripravljeni pričeti vojsko zaradi tega, da bi umetno podpirali svojo navidezno veljavo.
Frotisuženjski shod, ki je bil prvotno na 15. dan t. m. določen in pozneje odložen, sklican bo vendar v kratkem. Otvoril ga bo belgijski kralj osobno. Povabljenih je štirinajst držav, bi so podpisale zapisnik berolinske konferencije o afriških zadevah. Skoro gotovo se bodo od držav v ta namen na belgijskem dvoru poverjeni zastopniki pooblastili. Trgovina s sužnji posebno še cvete v Dabomey-u (severno od Beninskega zaliva ob zapadnem afriškem nabrežji); kralj dahomey-ski je še pred kratkim v Portu Novu, ki je pod francoskim pokroviteljstvom, mnogo ljudij dal poloviti ter jih za sužnje prodati. Kakor javlja „Pol. Corr.", vrše. se sedaj zaradi tega mej francosko, portugalsko in belgijsko vlado obravnave, kako naj se napravi konec tej ue-človeški kupčiji zamorskega kneza dabomeyskega.
Iz turške prestolnice se poroča, da pričakujejo nemškega cesarja tja 31. dan oktobra. Posebno odposlanstvo, na čelu mu veliki vezir, ga bo že v Dar-dauelah pozdravilo. Temu nasproti pa trdi „Post", da bo zaduji dan tekočega meseca cesar Viljem zapustil Atene in da bo prišel v Carjigrad drugi dan novembra ter tam ostal osem dni.
Izvirni dopisi.
Iz Ajdovščine, 1. oktobra. V nedeljo 29. sept. bila je Ajdovščina v praznični obleki. Praznovala se je namreč petindvajsetletnica županovanja g. Danila God i ne. Ob 10. uri je bila slovesna sv. maša z azistencijo; navzoč je bil občinski odbor in corpore. Po sveti maši sprejemal je župan čestitke raznih korporacij in društev. Ob eni uri je bil banket v ukusno ozaljšauih prostorih društva „Edinost". Udeležilo se je obeda 30 oseb.
Prvo napitnico je v gladki slovenščini govoril podžupan g. Casagrande. Spominjal se je najprej presvetl. cesarja, ki je občinam podaril največjo do-
rije, in prehodili malodane celi gozd, ki je lastnina florentinskega mesta, vendar popolnoma v rabo pri-puščen samostanu. Na vrhu se kaže skala, od dru-zega skalovja za kakih 5 metrov oddaljena, od katere zija grozen propad. Tu je imel ropar, imenovan „lupus rapax", svoj brlog. Kadar je ujel kakega človeka, pripeljal ga je gori, pristavil desko do skale in mu velel na njo. Potem je pa desko odmaknil in svojo žrtev toliko časa mučil, da mu je izročila premoženje, če ne, treščil jo je v prepad. Slednjič se posreči sv. Frančišku preobrniti roparja, vendar ni užival posebnega veselja nad njim.
Še nekaj nenavadnega za ta čas smo doživeli na gori. Dne 17. septembra je bil tak mraz, da smo se kar zavijali in med obedom je prav pošteno snežilo.
Marsikaj bi se še dalo napisati o tem dnevu, vendar človek ima na potu malo časa, in pa vtisi sledijo tako hitro eden drugemu, da je komaj mogoče vse vsprejeti. Poslovimo se še enkrat od cerkve in gostoljubnih sobratov in se vsi peš spustimo v dolino, kjer smo došli ob 7. uri zvečer. Hoteli smo namreč doli prenočiti iu drugi dan s prvim vlakom iti naprej. Kako se nam je godilo, zvedeli bodete iz prihodnjega pisma.
Bibieua, 17. septembra.
broto — avtonomijo, da svoje zadeve lahko same neodvisno obravnavajo. — Godba zaigra cesarsko himno. V daljnem govoru pa je slikal težavni posel župauovanja. Dandanes se skoraj tirja od župana, da bi bil vsaj na pol jurist. Nakladajo se posli, katerim je človek težko kos. Ako pa naš slavljenec župauuje že dolgih 25 let, vemo, da je v prid občine moral žrtvovati veliko drazega časa — in njemu ga zavoljo obilnih zasobnih opravil ne preostaja — ter spoznamo, da je včasih moral trpeti tudi denarno zgubo, le da občini ni bilo kaj v škodo. Presvetli cesar spoznali so njegove zasluge in podelili so mu zato zlati križec s krono. Tudi mi mu kličemo danes: Bog ga živi, Bog ga ohrani še mnogo let naši občini v korist 1
0. kr. vladni zastopnik napiva slavljencu posebno še iz tega ozira, ker župani podpirajo vlado. On kot političen uradnik ve gotovo najbolje, koliko truda imajo dandanes župani in kako vedo na višjem mestu ceniti njih plodonosno delovanje; zato želi g. Godini še mnogo let kot izvrstnemu županu.
G. župu'k Dugulin omenja, kolika sreča je za srenjo, v kateri duhovska in deželska gosposka harmonično delujete v občinski blagor. Da se je v tem oziru v Ajdovščini složno delovalo, je glavua zasluga g. župana, ki je bil v dolgi vrsti 25 let vedno pripravljen po svoji moči storiti vse, kar je bilo v prospeh njemu izročene občine. Da bi ta harmonična zveza še dalje vstrajala, vošči g. slavljencu še mnogo let.
Društva „Edinost" in društva rokodelskih pomočnikov predsednik g. Casagraude zahvaljuje se še g. županu, ker je bil od začetka obeh društev ne prenapet ali vedno unet ud in odbornik.
S tem je bil oflcijelni del končan. Gosti so se še dolgo zabavali v društvenih prostorih, kakor še na večer v gostoljubni županovej hiši. Da na-pitnic še pozneje v vezani in nevezani besedi ni manjkalo, razumi se, saj se tudi z ognjevitim šampanjcem ni štedilo.
Kako cenijo g. župana tudi drugod, pričalo je 14 telegramov iz raznih krajev.
Želimo g. županu tudi še trdno zdravje, da bode mogel še nadalje modro voditi občino v duševni in materijalni prospeh!
Iz Prage, 30. septembra. Med našim mestom in glavnim stolnim mestom ob Dunavu zgrajen je most. Med Prago in Dunajem je oddaljenost petdeset milj. In to oddaljenost so pomuoževale še mnoge okoliščine; človeku se je časi zdelo, da se ti dve mesti nahajate na raznih koncih sveta. Cehi so se često pritoževali po pravici, da z Dunajem ni sporazumnosti, da med nami in ondotnimi krogi zeva nepremosten propad. In glej! Danes obe mesti spaja most, sicer ne kameuit ali železen, ne most, •ki ljudi telesno dovaja vkupe, temveč električen most, po kojem na perotih električne iskre letaj» besede.
Človeški glas, ki se oglasi na obalih Veltave, poleti zdaj v dobi jednega vtripljeja vsled tajne prirodne sile na obali Dunava. To je gotovo velik napredek, velika pridobitev, kojo nam je prinesel raziskujoči duh. Da, v istini smo čudni ljudje. Telefon, dasi je v kulturni naši povestnici velik do-godjaj in eminentnega pomena, stvorjen je bil brez hrupa, tiho in brez blestečih slavnostij. Ko bi kako društvo, kojih je tu na stotine in stotine, slavilo jubilej svojega — dvaletnega obstoja, razlegala bi se bila po praških ulicah godba, ko se pa k železnici in brzojavu druži nov veličajen triumf vede, tako važen za praktično življenje, ostalo je vse hladno. Uvažujmo samo, kake koristi je dandanes telefon za trgovski promet in vse družbeno življenje 1 Kako smo se čudili početkom hitrosti železnice, danes nam bliskovita hitrost telefonova ne impo-nuje več.
Z Dunajem se kaj često in živahno razgovar-jamo; dokaz, da niso Pražani tako nepristopui pogovorom z Dunaja, je število razgovorov, namreč blizo 600 v jeduem teduu. Električni most besed nas je spojil, in prva politiška poročila, koja nam je posredoval, zadevala so češko državno pravo in češko — korouanje. Praški listi prinašajo z Dunaja in dunajski listi iz Prage telefonska poročila Vzlic električni hitrosti, s kojo se pogovarjamo, se vendar še malo umejemo. Kedaj neki in kedo bode izumil oni teleton, ki bi omogočil poravnanj narodnostnih razprtij? Toda za tak telefon ne zadostuje prirodna veda. Za njega izumitev treba čuta in čisto človeškega razuma, ki v polnem obsegu priznava načela o „mojem in tvojem". Žal, da razvitek takih načel
in pravil ne napreduje sodobno z vedo, inače bil bi že davno konec prepirov, koji razdvajajo in ločijo Dunaj in Prago.
Praznik sv. Vdelava, deželnega patrona, se letos ni kaj obnesel, kakor je bilo običajno druga leta. Praga je bila ves dan zagrnjena z deževnim plaščem. Vsled tega tudi po ulicah ni bilo tako živo ko prejšnja leta o sv. Vdclavu. Tudi z dežele je prišlo malo naroda. Vendar je bilo zlasti živo na enem kraji, in to je na Hradčauih v hramu sv. Vida. Tu se je v kapeli sv. Vdelava v kate-dralnem hramu gnetla ves dan množica občinstva, pregledujoč čelado, meč, ščit in oklep narodnega češkega svetnika in patrona češke dežele; jednako ni nihče oči obrnil od drazih čeških kamnov, ki so vdelani po steni. V ta dan krasila je tudi kapelico sv. Vdelava svetiljka iz čistega zlata v vrednosti blizu 1000 gld., kojo je tej kapelici darovala soproga ruskega velikega kneza Konstantina, Aleksandra Jozefovna, v spomin svojega sina Vdelava.
Ta kapelica, v koji počiva telo vojvode češke zemlje, je dandanes jedva senca nekdanje krasote in lepotičja. To kapelo je zaukazal zgraditi cesar Karol IV. in je bila dne 30. novembra 1367. leta blagoslovljena. Početkom je bila okrašena z mnogo-brojnimi dragimi biseri, kamenčki, prekrasnimi obrazi na zlatem presnem, predstavljajoč trpljenje Kristusovo in življenje sv. Vdelava. Pod dragocenim nagrobjem je počivalo truplo sv. Vdelava, čegar glava je bila vsa okovana s čistim zlatom v zlati krsti, bogato okrašeni z biseri in žlahtnimi kamenčki. Toda dolgo ni počivalo truplo sv. vojvode češke dežele v tem dragocenem nagrobji.	(Konec sledi.)
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je podaril 1500 gld. občini planinski na Notranjskem za one občane, katerim je meseca julija povodenj naredila mnogo škode.
(Cesarjev imendan.) Povodom cesarjevega imen-dne bode jutri dopoludne ob 10. uri slovesna sveta maša v tukajšnji stolni cerkvi; povabljena so vsa civilna oblastva. Tukajšnja vojaška posadka se bode udeležila sv. maše ob 8. uri zjutraj v uršulinski cerkvi.
(Mestna hranilnica ljubljanska ) Due 1. okt. t. I., to je na dan otvoritve, bil je prvi uradni dan. Izdalo se je 150 vložnih knjižic, kar je očevidno znamenje, da ima občinstvo zaupauje v mestno hranilnico ljubljansko, čemur se pač ni čuditi, ako pomislimo, dajemestna občina ljubljanska vsled § 2. pravil hranilničnih položila za hranilnico posebno kavcijo v znesku 2 0.0 00 gld. v obligacijah in da za vse vloge, torej za ves kapital, ki ga vložijo stranke v mestni hranilnici v plodonosno obrestovanje, prevzame mestna občina splošno poroštvo. Naj še omenimo, da so ta dan došle hranilnici tudi že vloge z dežele po pošti, tako da sta oba uradnika komaj zmagovala obilno delo ter ustregla mnogoštevilnim vložnikom, tembolj, ker se je poslovanje vsled poprejšnje slavnostne seje upravnega odbora hranilnice, pričelo še-le ob 9. uri.
(Iz Poddrage) je včerajšnji „Slov. Narod" prinesel ta-le dopis: „Danes poslal je Št. Viški vikanj g. Demšar pšenično biro za 1. 1888. in 1889. po našej občini pobirat. Dobil ui nič. Občani kon-f i s k o v a 1 i so mu necementovani mernik ter od okrajnega glavarstva zahtevali, da se radi tega prestopka proti g. Demšarju kazensko postopa. — Birači. izgubivši takim načinom mernik, prodali so nam še vrečo za 50 novcev. — Tableau!" — Temu dostavimo, da je tudi dne 4. oktobra 1875 na Hudem pri Višnji-gori tamošnji tedanji župan g. T. H. nekemu duhovniku bero pobral, toda na podlagi dvornega dekreta z dn6 22. decembra 1787 je duhovnik svojo bero dobil. Ali niso v Poddragi namesto mernika konfiskovali merico, katero so občani dajali do-tičnemu duhovniku?
(Pastirski list.) Ravnokar izišli „Laib. Diocesan-blatt" je prinesel pastirski list o slavnosti Giordaua Bruua; list se bode čital vernikom z leče.
(Čast. g dr. Sebastijau Elbert), doslej adiunkt v tukajšnjem knezoškofijskem semeuišču, je imenovan za dvornega kapelaua in tajnika knezoškoli|skega ordinarijata.
(Gosp. Viktor Gregorič, stud. med.) poslal je iz Novega mesta 23 gold. 97 kr. blagajniku „Podpornega društva za sloveuske velikošolce na Dunaji"
kot čisti donesek koncerta, ki so ga v Novem mestu priredili tamošnji velikošolci. Slava jim!
(Vse slovenske pevce na Dunaji) vabi odbor „Slovanskega pevskega društva na Dunaji", da bla-govole priti k pevskim vajam, ki se prično 4. okt. t. 1. v dvorani „Ciicilienverein"-a I Salvatorstrasse štev. 12. Za dame prično se vaje 7. okt. ob polu šesti uri zvečer v „Slovanski Besedi" I Walluer-strasse št. 2. Komur je mar za milo slovansko petje, naj pride vsak petek ob gori naznačenem času. Novi udje prijavljujejo se pri g. Bouchalu I Tiefer Graben št. 11 — 13.
(V otroški vrtec v Rojanu) pri Trstu se je oglasilo toliko otrok, da letos ne bode mogoče vseh sprejeti. To je dokaz, da je bil tak vrtec potreben in da labonska „Pro patria" s svojimi obljubami ni še pokvarila tamošnjega slovenskega prebivalstva.
(Imenovanja.) Finančni minister je imenoval davčnega nadzornika g. Valentina Levičnika za višjega davčnega nadzornika in davkarja g. Josipa Potokarja za naddavkarja v okrožji finančnega ravnateljstva ljubljanskega. — Dalje je imenovan davkarski kontrolor g. Henrik Lex za davkarja, pristav g. B. Bouvier za kontrolorja, praktikant g. Rudolf Kovačič za pristava in računski praktikant g. R. Petz za asistenta.
(V Sodražici) so dne 1. t. m. odprli brzojavno postajo z omejeno dnevno službo.
(Učiteljske premembe.) Začasna učiteljica na tukajšnji vadnici, gspdč. Emilija W i t sch 1, je imenovana za pomožno učiteljico na mestni nemški dekliški šoli. Kot začasne učiteljice so nastavljene; Marija Moos na mestni dekliški šoli v Ljubljani, Roza Clarici v Cruomlji, Ana Moos v Žalcu, Irma F url an v Senožečah.
(Plemenske bike) muricodolskega plemena je c. kr. kraujska kmetijska družba včeraj dražbeno prodajala v Postojiui. Kupili so jih posestniki: Franc Hobe iz Goč, Janez Dekleva iz Petelinja in Anton Franetič iz Dolenjevasi (dva).
(Razstava goveje živine v Trebnjem) minoli ponedeljek je bila dobro obiskana. Prignali so 14 bikov, 28 telic in 36 krav. Darove so dobili: Fran Majzelj iz Belecerkve 30 gld.; Anton Kos iz Ja-blance 25 gld.; Fr. pl. Wurzbach 20 gld.; Anton Zaje s Potoka 15 gld. Prvo in drugo darilo je bilo priznano gospej Mariji Gressel v Trebnjem, a ona je darila odklonila. Za telice so dobili: Julij Treo iz Malevasi 20 gld.; Jos. Šolar z Mirne 20 gld.; Fr. Klemenčič z Vel. Loke 15 gld.; Fr. Novak z Dobrave 10 gld.; Fr. pl. Wurzbach in Matej Fröhlich iz Trebnjega po 10 gld. Za krave: Miha Šlajpah z Vel. Loke 20 gld.; Jos. Solar z Mirne in Fr. Rozman iz Trebnjega po 15 gld.; Janez Bizjak in Anton Urbančič po 10 gld.; Anton Urbančič in Julij Treo po 5 gld.
(Dr. Toma Horvat), doslej odvetuiški kandidat v Celji, naznanil je odvetniški zbornici v Gradci, da se bode kot odvetnik nastanil v Ptuju.
(Suplentje na srednjih šolah) bodo v službenem oziru enakopravni avskultantom. Dotične obravnave, kakor se poroča z Dunaja, se že vrše.
(Tržaški petardisti) imajo muogo prijateljev v Trstu in „blaženi" Italiji. Tržaški dopisniki v radikalnih italijanskih listih izlivajo svojo jezo na Avstrijo in pomilujejo nedolžno (?) irredento. Vsi poudarjajo predrznost tržaške policije, ki je odpeljala v zapor nedolžnega (?) Raškoviča, in žandarjev, ki so s puškami in bajoneti nadepolnega Defranceschija spremili v Trst. A vzroka ti ljudje ne povedo. Ali so to „otročarije", če predrzneži na javnih prostorih mečejo bombe, ki so nevarne življenju? Tržaški „Indipen-dente" je imel celo iz Rima naslednji telegram: „Italijanska vojaška oblast bode zahtevala od avstrijske, da mora iz ječe pustiti Dominika Sacca, ker mora meseca novembra stopiti v vojaško službo." Torej take naj bi avstrijska oblast izpustila brez kazui, ki s peklenskimi iznajdbami napadajo mirne ljudi? Dovolj časa je trajalo, da so ptičke dobili v roke.
(Dr. V. Bogišič) je dobil od srbskega regent-stva red sv. Save, od črnogorskega kneza pa za novi črnogorski zakonik red kneza Dauila.
(Iz kluba hrvatske stranke prava) bode izstopil, kakor poroča „Obzor", poslanec dr. Barčie Isto bodfita storila tudi poslanca Valušnig in U r p a n i.
(C. kr. državna obrtniška šola) v Trstu se je odprla s pričetkom šolskega leta. „Edinost" piše: „Kakor čujemo, vpisalo se je tudi mnogo slovenskih mladeničev, da si pridobe potrebnih naukov v obrt-• ništvu in rokodelstvu. Ker so pri snovanju te šola
obetali, da se bode odprl tudi slovenski oddelek, ako bode zadostno število slovenskih učencev, po-zivljemo vse slovenske stariše, ki so letos svoje otroke vpisali v to šolo, da se oglase pri našem vredništvu, ako želijo, da se store potrebni koraki za slovenski oddelek na tej šoli."
Raznoterosti.
—	SI a n i k i bodo letos jako po ceni, ker seje lov izvrstno obnesel. V Hamburg prihajajo dan za dnevom velike pošiljatve te ribe, kjer se na javni dražbi prodajajo in potem po svetu razpečavajo.
—	Velikanska buča. V OIFeudorfu (Alza-cija-Lorena) je krčmar Schwab pridelal bučo, ki tehta 128 funtov.
—	Gledišče v M an to vi je dne 24. m. m. pogorelo. Dva delavca sta zgorela.
—	Iz Odese je zadnje dui več ko tisoč Židov odpotovalo v Ameriko. Jokal se gotovo ni nikdo za njimi.
Aarodno gospodarstvo.
Naznanilo vsem udom, ki žele sadnega drevja iz družbene drevesnice.
Na podlogi ukrepa na družbeuem občnem zboru za 1. 18SS. dne 23. maja t. I. in z ozirom na svoj ukrep z dne 1. septembra 1.1. javlja podpisani odbor vsem udom:
1. Vsak, ki ostane družabnik v 1. lSi)0., lahko dobi sadnega drevja iz družbene drevesnice vže letošnjo jeseu.
2 Ker bode podpisani odbor dajal jeseni drevja le na račun I. 1890., zato bode zvršil le oue naro-čitve, katerim bode pridejaua letnina za 1. 1890. ali pa potrdilo podružničnega predsednika, da je letnina za 1. 1890. plačana. Kdor si ui.roči drevja vže to jesen, nima pravice naročiti si ga po znižani ceni tudi spomladi 1. 1S90.
3.	Ker mora odbor skrbeti, da dobode vsak ud iz prva določeno število petih dreves, zato bode vzprejemal to jeseu izključuo naročila samo na 5 dreves za vsakega uda.
4.	Ker bode jeseui skoraj gotovo malo naročil, zato bode odbor poslal drevje vsakemu naročniku posebe neposredno, a stroške za pošiljanje moral bode vsak naročnik sam plačati.
5.	Ako bode spomladi še dovolj drevja, imeli bodo jesenski udje naročniki še vedno pravico, da si ga kupijo po znižani ceni.
6.	Udje vseh onih podružnic tetere so se izjavile, da pridrže polovico letnine kakor dosedaj za svoje namene, dobe jeseni po 5 dreves (visokode-helnih, 5 let starih, s podlogo vred 8 let starih), po 20 kr eno. Te podružnice so: Bled, Bohinj, Boštanj, Idrija, Jesenice, Kamnik, Kostanjevica, Kranj, Logatec, Metlika, Mokronog, Postojina, Iiadeče, Ribnica, Senožeče, Vrhnika, Vipava in Zatičina.
7.	Podružnice Brdo, Cerknica, II. Bistrica, ljubljanska okolica (občine na barji), Krško, Novo mesto, Radovljica in Trebnje se niso še izjavile glede letnine. Udje teh podružuic naj povprašajo pri svojem predsedniku, ali misli podružnica prihodnje leto kaj pod-jeti ter bi rabila polovico letnine. če predsednik to potrdi, velja naredba št. 6. Nasproti pa bode odbor zahteval celo letuino od podružnice, in dotični udjo bodo imeli pravico dobili po 5 dreves brezplačno.
8.	Udje podružnic v Kočevji, Loži in Tržiči ter tudi oni udje ljubljanske okolice, Ljubljane in zunaj dežele, ki niso še uvrščeni v nobeno podružnico, plačali bodo 1. 1S90. celo letnino podpisanemu od boru in bodo imeli zato pravico dobiti po 5 dreves brezplačno.
9.	Naročila za drevje spomladi vzprejemala se bodo vže sedaj, in sicer do 15. marcija ISiiO. 1. Pogoji veljajo gori navedeni, le da ni pridejati izka-zila o plačani letuini za I. 1890.
10.	Za spomlad ni število dreves, katero lahko en ud naroči, določeno; le kar je čez 5 dreves, je cena za vsako drevo sicer ista, t. j. 20 kr., a posebe je plačati po 3 kr. za zavoj vsakemu drevesu.
11.	Po 15. marciji 1. 1890. naznanil bode odbor vsakemu uaročniku, ako bode drevja zmanjkalo, za koliko mu bodo število onih dreves, kar jih je čez 5 naročil, skrčil.
12.	Po 15. marciji ima odbor pravico prodajati nenaročeno drevje tudi neudom po deželi po 30 kr., zunaj dežele pa po 40 kr. poleg pristojbine za zavoj.
13.	Vsi udje, ki plačajo le 1 gl. letuiue, morejo sicer dobiti drevja po znižani ceni, brezplačno pa ne.
14.	Vsem naročilom je pridejati pristojni znesek v denarji, drugače se naročilo no zvrši.
15.	To jeseu in prihodnjo spomlad dobiti bode samo jabolčnega in hruševega drevja. Pleme in vrsto onim peterim drevesom, do katerih ima vsak ud pravico, določi odbor. Kdor bode več naročil, sme si pleme in vrsto čez to število naročenega drevja izbrati. Prihodnjo zimo bode odbor izdal zapisek (katalog) v družbeni drevesnici vzgojenega drevja.
(«lavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1889.
Ivan Murnik s. r.,	Gustav Pire s. r.,
predsednik.	tajnik.
Telegrami.
Rini, .'1. oktobra. Velikim predstojnikom (generalom) frančiškanskega reda je izvoljen o. Alojzij A Parma.
Carjigrad, 2. oktobra. Ravno ustanovljena „Agerice de Constantinople" poroča: Vest londonske „Times", da je sultan izdal irade o zmanjšanji vojne, je izmišljena.
Washington, 3. oktobra. Odposlanci shoda iz držav severne, srednje in južne Ameriko so se zbrali v državnem ministerstvu. V imenu vlade jih je pozdravil Blaine, naglašajoč koristi, ki bodo izvirale iz zveze vseh ameriških narodov, ki se morajo posebno na morji j tesneje mejsebojno približati, kakor tudi vso j železnice iz juga in severa spojiti na panamski ožini. Za predsednika je izvoljen Blaine. Zasedanje se je odložilo do 18. dno novembra.
Oklic.
Uprava Klizabetine otroške bolnišnice v Ljubljani se nadeja, da se kmalu uresniči že dolgo gojena želja, ker je novo, vsem zahtevam modernega i zdravstva primerno bolnišnično poslopje zdaj po pre-I maganih tolikih težavah dovršeno, da se bodo mogli | že ta ali prvi prihodnji mesec bolniki v njem na-] staniti.
Ta veseli uspeh so omogočili raznovrstui blago-j dušni darovi in vsestranske prijazne podpore v de-; jauji m besedi.
Pred vsem se moramo na tem mestu s čutom • presrčne hvaležnosti spominjati ponovljenih veliko-I dušnih darov našega premilostivega cesarja in naše j presvetle najvišje varuhinje, Njenega Veličanstva cesarice Elizabete, kakor tudi ob štiridesetletnici I vladanja Njegovega Veličanstva od kranjske hranil-: niče blagosrčno v podporo odmenjenega zneska in ! podpor visokega deželnega zbora, slavne mestne ob-čiue i. t. d.
S pomočjo teh podpor, kakor tudi s pomočjo ' doneskov, katere so darovali muogi privatni dobrot-! niki, posrečilo se je ustanoviti novo zavetišče strežbi j in zdravlienju ubozih otrok, katero je veliko primer-j nejše, nego je bilo poprejšnje v svojih prostorih | pretesno poslopje, ustrezati svojemu po pravilih do-: ločenemu namenu in dobrote tega zavoda naklaujati ; širšim krogom, nego je to bilo možno doslej.
Vendar je treba še marsikaj storiti I V prvi vr.sti je treba novi bolnišnici notranjo opravo namenu primerno priskrbeti in pripraviti nujno potrebščino postelj, posteljskega perila, obleke i. t. d. Vse to pa so potrebščine, v katerih poplačilo do-
hodki glavinskega premoženja našega zavoda nikakor ne zadostujejo. Opiraje so na vsestransko zaupanje in zanimanje, katero se je temu zavodu od njega ustanovitve, od skoraj petindvajset let sem vedno skazovalo, osmeljajo se podpisano vilruhinje znova obračati se do vsak čas tako jasno skazovane milosrčnosti tukajšnjega prebivalstva, zlasti prebivalstva našega mesta, z nujno prošnjo, da bi isto blagovoljno hotelo kaj malega podariti za notranjo opravo nove otroške bolnišuice.
Za trdno se nadejamo, da našo prošnjo usli.šijo vsi resnični človekoljubi: saj je bil naš zavod vedno človekoljubno podjetje v pravem pomenu besede, o katerem je od prvega početka veljalo načelo in velja še zdaj: sprejemati ubožuo otroke brez razločka narodnosti in veroizpovedanja. Najubožnejšim med ubogimi, zapuščenim otrokom, ki pri svojih roditeljih ne morejo najti potrebne postrežbo, ki so od svojih roditeljev zapuščeni ali popolnoma osiroteli, hodo vrata tega zavoda vsak čas odprta, in jedini genij čiste človekoljubnosti spremljaj naše ubogo varovance čez njegov prag.
Zatorej se obračamo s svojo prošnjo do vseh svojih someščanov brez razločka. O da bi se vsi, slušajoči blago svoje srce, združili v dejanji prave ljubezni do bližnjega in da bi vsi skazali svojo pomoč podjetju, katerega blagoslov se kaže še v daljni prihodnjosti 1 Za vsak, tudi najmanjši dar bodo naši ubogi otroci hvaležni, in gotovo tudi Vsemogočni obilo poplača to, kar se stori dobrega njim.
Podpisane vdruhinje si usojajo v Ljubljani sami pošiljati okro£ prebivalstva podpisovalno polo, v katero naj se blagovoljno vpisujejo dotični darovi, ter udano prosijo dobrotnike, stanujoče zunaj mesta, naj blagoizvolijo prijazno vpošiljati svoja darove tej ali oni izmed njih.
V Ljubljani, dne 2. oktobra 1889.
limit ¡¡a baroninja II inhter, Jakobltia Kastner, Josiplnapl. Itaab, Ev{/cn{ja Jtaspi.
Vremenski» sporočilo.
Srednja temperatura !> 7° za 3-7° pod normalom.
Diiunjska borza.
(Telegraiično poročilo.) 3. oktobra.
Papirna renta 5# po 100 gl. (s 16% davka)	S3 gl. 65	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	84 .,	70	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	110 „	55	„
Papirna renta, davka prosta......99 „	60	„
Akcije avstr.-og £ ske banke...... 922 „	—	„
Kreditne akcije ..........305 „	75	„
London.............119 „	95	„
Srebro .............— „	—	„
Francoski napoleond..................9 „	49	„
Cesarski cekini ....................5 „	68	„
Nemške marko ..........58 „	55	„
[Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, klncSkega srebra in iz medenine najnovejšo oblike, kot
I	feelt&a w9 i
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v ognji pozlatim in posrebriin. Cc. gg. naročniki naj mi blago-vole poslati iste nefrankovane	(48)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. ^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!|
Kupijo se knjige
i*,
posamezno ali v več iztisih, katere so po knjigotržcih popolno razprodane, in sicer:
Duhovni Pastir, 1884. in 1885. letnik.
Ceeilija, I. d?l. (Izdala družba sv. Mohora v Celovci.) Slovar, Janežičev, slovensko-nemški in nemško-slovenski. Jezieilik, razni letniki. Ponudbe vsprejema
„Katol. Bukvama"
(3-i)	v JLjiitoljaiii.
Vrelec „OarintMa",
alkalična kiselica,
nahajajoča se poleg gradu Hagenegg na Koroškem, odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Litlnon) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zaloga je v Železni kapli (Eisenkappel) na Koroškem, od tod so (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Miha Kastner
v Ljubljani.	(30)