pBBaaaamiMii'iMMii in mmmmm—mmss^ ISOmi slovenski dnevnik v 2}edinjenih državah. gahajA vsak dan Izvzemfi nedelj In praznikov. GLAS NARODA .■' - > ' List slovenskih delavcev v Ameriki. m The on^r Sk&emčnHBP in the QMlCiGDitEfe. Issued cvaj~ d^Tm^l Sundays and HdBO^SJ*. TELEFOH PI8AJOTE: 407 OORTLAKDT. Inttrad u Sacond-Olaas Matter, September 11, IMS, al tk« Potk Oftea al York. W. Y„ udir the Ad of Oongrwa af Max« S, 117«, ISLBFOIT PISAMTE: 4M7 CORTLAJTDJ NO. 130. - ŠTEV. 130. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 4, 1910. — SOBOTA, 4. ROŽNIKA, 1910. VOLUU XVHL - LST*IX TVJJX Iz delavskih krogov. Ultimatum premogarjev. Illinoiski premogarji so poslali lastnikom premogovih rovov v imenovani državi svoj ultimatum, s kte-rim jim naznanajajo, da bodo tudi strojevodje in knrilci pričeli štraj-katL* AKO SE TO ZGODI, BODE ŠKO-j DA V ROVIH VELIKA. Nektere premogove družbe v Illinoi-su so se že ndale. — Položaj v Pennsylvaniji je nespremenjen. -o- Chicago, 111.. 3. junija. Zjedinjeni lastniki premogovih rovov v državi Illinois se še vedno trdovratno branijo privoliti v zahteve svojih pre-! mogarjev in vsled tega so jim vodje J štrajkarjev sedaj priposlali ultima-; t um. s kterim se jim naznanja, da bodo tekom jed nega dneva vsi strojevodje in delavci pri sesalnih posta- j jah kraj premogovih rovov pričeli štrajkati. ako se v tem času ne privoli v zahteve premogarjev. Ti de- ' lavci so dosedaj ostali na delu. da so tako preprečili, da voda ne zalije preniogove rove. Ako toraj lastniki premogovih rovov takoj ne privolijo v premogar-ske zahteve, bodo tudi strojevodje in delavci v sesalnih postajah prenehali z delom. Da bodo potem rovi zelo oškodovani, je gotovo. Kljub temu naznanilu so pa lastniki rovov sedaj sklenili, da se ne bodo udali in zveza illinoiških tovarnarjev je danes pri posebni seji odobrila njihov sklep. Tavarnarji pa sedaj trdijo, da bodo naprosili predsednika Tafta. naj se-daj s:ori isto. kar je storil predsed-j nik Roosevelt leta 1002. ko je last- ; niike premogovih rovov in premoga r- ' je prisilil. da so sklenili medsebojni mir in poravnali diference. But son Coal Co. v Danville, pri kt eri dela kakih 2000 premogarjev, je danes podpisala s premoamrji pogodbo in je privolila v vse njihove zahteve. Rovi te družbe so last tru-sta za jeklo. Tudi nektere druge preinofrove družbe so sklenile pogodbe z delavci, tako. da se seda i v 100 ' premogovih rovih zopet dela. Wilkesbarre. Pa., 3. junija. Štrajk premogarjev pri Pennsylvania Coal Co.. pri k t eri dela 12,000 premogarjev, se ni niti malo spremenil. Vhode v rove še vedno stražijo deputvji in . drugi stražarji. Družba izjavlja, da j se ne bode udala zahtevam. Providence. R. I.. 3. junija. V 01-nevville in okolici je moralo 10.000, piedilcev in tkalcev za nekaj časa prenehati z delom, ker so tovarne za i' nedoločen čas zaprli. V tovarnah v ! Atlantic se bode od danes naprej delalo le po štiri dneve v tednu in v tovarni v Riverside le po tri dni. ; Tudi v drugih tovarnah se je delo izdatno omejilo, tako, da predjlci in tkalci ne bodo zaslužili niti za vsakdanje potrebščine. -o- I Ne more dobiti slnžkinje. Detroit. M rdi., 3. junija. Tukajšnji meščan, imenom J. Segwalt je šest tednov zaman iskal služkinjo, j ktera bi mu bila po všeč i, ne da bi kaj našel. Vsled tega je sedaj dal v tukajšnje Časopise sledeče naznanilo: 'f Deset dolarjev v zlatu plačam o- • nemu. kteri mi najde služkinjo, ktera ! bi -znala oskrbovati potrebno domače ] delo pri mali rodbini; plača $5 na I teden in vse drugo." Oropali pošto. V Renselaer Falls, X. Y., so nepoznani ropoiji prišli v tamošnji poštni urad, kjer so z dinamitom razstrelili blagajno, ter odnesli nekoliko denarja v gotovini, obilo znamk in denarnih nakaznic, nakar so brez sledu zginoli.1 Poštar neče povedati, koliko denarja »o roparji olnesli. • Neareča s avtomobili v Chicago. V minolem maju je moralo v Obica-gu vsled nesreč « avtomobili umreti 6 osob, dočim jih je bilo 85 ranjenih V istem času je bil vsled nesreč le j jede« šofer a ret o van. Napredek zrakoplavstva. Nadaljna letanja. Za polet iz New Yorka v Washington je razpisana nagrada v znesku $20,000. — To tekmovanje se bode vršilo dne 4. julija. — Denar dobavi Aero-klnb. TUDI MED NEW YORKOM IN C HI C AGO M. Končno se bode vršilo tudi letanje med New Yorkom in St. Lonisom, Mo., za kar se je razpisala nagrada v znesku $30,000. -o ■ Javnost se je v novejšem času pričela prav živo zanimati za zrako-plavstvo in tako se je sklenilo, da prirede razni lastniki letalnih strojev dne 4. julija ]>olet iz New Yorka v Washington, za kar se je razpisala nagrada v znesku $20.000. ktero svo-to dobi oni. kteremu se bode to letanje posrečilo. Upravni odbor wash-ingtonske trgovinske komore je v to svrho imenoval poseben odbor, kteri bode zajedno z washingtonskim Aero-klubom v mestih med Washingtonom in New Yorkom nabral potrebni denar. Letalci bodo morali ostaviti imenovanega dne Governor's Island in potem leteti proti Washingtonu. Na poti se bodo lahlko ustavili v Phi-ladelphiji. Pa., in v Baltimore. Md., ločim bodo morali priti v Washing- i tonu na zemljo na takozvanetn White Lotu. Lista New York Times in Chicago; Evening Post sta razpisala nagrado i* znesku $25,000 za polet iz New! forka v Chicago. To potovanje sme ' rajati k večjem le 72 nr. Letalci : tamorejo priti poljubno na zemljo in samorejo v obeh mestih iz poljubnega prostora poleteti, oziroma prileteti na poljuben prostor. Vodja le-1 talnega stroja mora na vsem potu bi- ;, i jeden in isti. Letalci se zamorejo ?a to tekmovanje prijaviti do 1. av- ' justa in leteti zamorejo potem kteri-koli tas med 1. avgustom in 1. novembrom. L A" St. Louisu. Mo„ so nadalje izdelali načrt za letanje z letalnim stro- , jem iz Indianapolisa v St. Louis in Hhicago ter nazaj v Indianapolis. Sagrada za to letanje znaša $40,000. Potrebni denar se nabere v 70 rae-itih, ktera leže na tem potu. To le- ' anje se bode vršilo v oktobru. Dr. William Greene bode v svo-jem letalnem stroju dne 21. junija letel iz Rochestra preko jezera Ontrfl- ^ :io v Toronto. Canada. Greelv S. Curtiss, brat pomožnega ] Iržavnega tajnika, dospel je semk&j s parnikom Teutonia in je dovede! ;eboj motor za letalni stroj, ki je last', (T. Stirling Burgessa v Marblehead. Mass. " ' V tN'a dalje se bode v kratkem tudi vrnilo letanje med New Yorkom in St. Louisom. za kar je razpisano 30.000 lolarjev nagrade. -o- NOV VSPEH V ZRAKOPLAVSTVU Angleški stotnik Rolls je letel iz Anglije v Francijo in nazaj, ne da bi' se ust?.vil. —o— Dover, Anglija, 3. junija. Angleški zrakoplavec, stotnik Charles S. Rolls je včeraj od tukaj letel v Sangatte v Franciji in nazaj, ne da bi se na svojem potu kaj ustavil. Tako je toraj dvakrat preletel Kanal in dosegel rspeh, kakotšnjega še pred njim ni1 nihče dosegel. Louis Bleriot in Les-1 seps sta preletela kanal pred njim iz Francije v Anglijo, toda oba sta se v Angliji ustavila, dočim dosedaj še ni-hč? ni letel preko Kanala, ne da bi se ustavil na kakem obrežju in potem takoj nazaj letel. Rolls je odletel iz Doverja ob 6:30 in izredno hitro dosegel francosko obrežje. Tam je dvakrat obkrožil pečine Sangatte blizo Calais, nakar se je vrnil nazaj v Anglijo. S svojim letalnim strojem se je dvignil v višino 800 čevljev. Vreme je bilo zelo ugodno in letalca je bilo z daljnovidi lahko opazovati, dokler se ni približal francoskemu obrežju. -a ». < Zvezina vlada in boj s železnicami. Osrednje in iztočne železnice so povišale tovorne cene za razvoz blaga; vlada je vsled tega pričela s preiskovanjem in bode nastopila proti železnicam. IZDAN JE SODNIH PREPOVEDI. Vlada bode naj brže po svojem pravosodnem oddelku izdala sodne pre-: povedi proti železnicam. — Posle- j dica padanje cen delnic. -o- Washington, 3. junija. Mrddržav- j na trgovinska \omisija je dobila od I vseh železnic, ki spadajo k takozvani Central Freight Association, uradno | naznanilo, da so te železnice povišale tovorno ceno za prevažanje blaga ua 1 njihovih progah in da bode to povi- I - - , sanje cene postalo pravomoeno z dne 1. julija. Tudi iztočne železnice so že o tem povišanju naznanile meddržavni trgovinski komisiji. Izdatno povišane tovorne cene na teh železnicah postanejo pravomoene dne 5. 1 julija. Vse pa izgleda tako. da bode!] vlada načrte železnic preprečila in da i bode proti osrednjim in iztočnim že-ji leznieam postopala natančno tako. ] kakor je nastopila proti železnicam i onstran Mississippija, kterim se je 1 potom sodišča države Missouri pre- t povedalo podražiti tovorne cene. Da- i siravno so iztočne železnice vsaka po- ? sebej naznanile povišanje tovorne cene. izgleda vendarle stvar tako. da \ so se preje dogovorile, ker inače bi \ to poviša«je ne bilo jednako. Vlada t bode vsled tega vsako naznanilo po- f >ebej skrbno preiskala in potem bode \ izposlovala proti vsem železnicam ji sod ne prepovedi glede tega koraka. r K imenovani Central Freight Ass. [ spadajo vse osrednje železnice v Zje- \ dinjenih državah, vštevši Chicago. St. Louis. Cine \u na t i. Louisville & Indianapolis. K tej organizaciji spada 21 železnic in jedna parobrodna ^ družba. Med temi železnicami so vsi : veliki sistemi, kakor Baltimore & Ohio. Pennsylvania. Big Four. Illi- i nois Central. Chicago & Alton in 3 Southern. Vse železnice so podraži-' le tovorne eene od 6 do 30% in pri j tem so vse železnice podražile tovor-, no ceno za jedno in isto blago za jednake odstotke, tako. da je to smatrati dokazom, da so se medsebojno dogovorile. Vsled povišanja tovornih cen bode r moral največ trpeti asfalt in poleg ; tega t udi'cement, petrol je, ter in ter- < pentin. Kakor se danes v Washing- i tonu zatrjuje, je Taftova administra- I c-ija sklenila, nastopiti tudi proti o- < srednjim in iztočnim železnicam. Ako i bode zamogla dobiti dokaze, l so že- c lezni^-e ravnale potom medsebojnih dogovorov, bode'Niada fejbčsKmrta proti njim sodne prepovedi. |> Tudi New York Central & Hnd-j< son River Co., West Shore R. R. in ! < Delaware, Lackawanna & Western < železnice so danes naznanile poviša- JI nje nekterih tovornih cen in sicer do 1 12* 2 odstotkov. Trgovci in tovarnar- j ji na zapadu so že naprosili general- 1 nega pravnika Wickershama, naj sodna povelja, oziroma prepovedi raztegne na vse želežhice, tako, da ^ ne bodo zamogle poljubno izkoriščati prebivalstvo. Iz Chicaga se javlja, da se je vsled J nastopa vlade vršila tamkaj skupna . seja predsednikov vseh železnic, kte-re vodijo v Chicago in da se je pri • tem sklenilo, da bodo železniee skupno nastopile proti vladinim odred- , bam. Danes se vrši skupna seja vseh železniških odvetnikov. Posledica vladinega nastopa proti železnieam je ta. da so pričele eene železniških delnic padati in da se je pričelo govoriti, da zamore vsled tega priti zopet do gospodarske krize, kakoršnja je bila pred par leti, kajti dežela se od zadnje krize še ni mnogo popravila. -o- Velik bankerot. New Orleans, La.. 3. junija. Tu- i kajšnja bombaževa tvrdka Neu^atss, Morales & Co. je vsled padanja cen bombažu napovedala bankerot in je prenehala z poslovanjem. Baje dobe upniki ves svoj denar. v'- . ECUADOR IN PERU. Obe republiki, ki sta se pripravljali na vojno, sta sedaj odpocvali svoje vojaštvo od meje in s tem je mir zagotovljen. Quit to, Ecuador, 4. junija. Tukajšnja vlada je dobila od argentinskega poslanika Garcia Minsilla iz Lime. Peru, brzojavko, da so posredovalne vlasti Zjedinjene države. Brazil in Argentina sklenile, da se morajo čete, ktere sta poslali Peru in Ecuador na mejo. odpozvati do 4. junija, oziroma do današnjega dne. Tukajšnji minister inostranih del, Jose Peralta. je takoj na to odgovoril. da je ecnadorska vlada že odredila, da se vsaka nadaljna mobilizacija ustavi in da se vojaštvo takoj o d pozo ve od meje. ZAROTA V VANCOUVERJU. Tamošnji Inddjci so skovali zaroto proti angleškemu gospodstva v Indiji. Vancouver. B. C.. 4. junija. Tukajšnji agent je indijskega urada v j Londonu so dobili poročilo, da nabi- ] rajo Indijci, ki žive v Vaneouverju. nedsebojno denarne prispevke za protiangleško agitacijo v Indiji. Ne-lavno so neke nedelje p<>i>oludne na-' jrali v Vaneouverju in v okoliei 2 j isoč dolarjev, kteri denar je name-ijen za nakup pušk in za podporo :arote proti angleškemu gospodstvu r Indiji. Večina indijskega prebi-j alstva v Vaneouverju r« lno prispe-a z denarjem za revolucionarne na-aiene v Indiji. Nabrani denar se joslje agentom tajnih indijskih družb r Londonu, kteri potem 'Henar po- i •abijo za nabavo orožja in družili za ta mera va no revolucijo i^otrebnih >redmetov. Tako se je iz Vaneou-| erja že večkrat poslalo svote po 520.000 hkrati v London. I -o- PRED REVOLUCIJO NA KITAJSKEM. Inozemska poslaništva v Pekingu so dobila anonimna obvestila, da se bode v kratkem na Kitajskem pričela antidinastična revolucija. Peking. 3. junija. Med inozemski- , ni diplomati je vzbudilo veliko sen-1 :acijo anonimno pismeno na-znanilo. la je v kratkem po vsej Kitajski pri-| ■akovati velike antidinastične revo-i, ucije. Nepoznani poročevalec svari i liplomate in jim svetuje, naj se ču-1 -»jo pomagati Mandžnrota (sedanji linastiji), kteri so prišli ieta 1644 v; leželo. Pisma so pisana v izvrstnem knji-! ievnem slogu in so polna klasičnih . •itatov. Pri nekterih poslaništvHi so rsled tega pisma napravila velik vtis. [ ločim so zopet drugi diplomatje prepričani. da bodo sedanje razmere še iar let ostale nespremenjene. -o Umor na vlaku. Seattle, Wash., 3. junija. Pri Lib-t>\\ Mont.. je ločena žena agenta neke ! avtomobilske tvrdke. Reese Prosserja. prišla na vlak, s kterim se je njen bivši mož vozil, rn ga je ustrelila. Mrs. Prosser je potem v Libbv osta-vila vlak. Ko se je vlak odpeljal dalje, so našli Prossorjevo truplo, nakar >o naznanili o umoru v Libbv, kjer so morilko lanalo prijeli. Prosserjeva sta se pred petimi leti poročila v Cle-velandu, O. Cena vožnja. Parnik od Aoatro-Amerieana prog« '' ALICE'' odpluje dne 8. junija, ia New Torka v Trat in Reko. S tem parnikom dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj. Vožnja stane is New Torka do: Trata ali Raka ...... 86.00. Do Ljubljana ......136.00. Do Zagreba ....... Stt.90. Vožnje listke je dobiti pri Frank Sakser Co., 82 CorflaAdt St., New York. $10.000 nagrade za prijetje morilca. Oblasti in stanši umorjene osemletne Alme Kellner v Louisville, Ky„ so razpisale $10.000 nagrade za prijetje morilca,. Nemca Jos. Weid-linga. —o— V MARCU JE BIL ŠE V LOUISVILLE. — Kam je potem bežal, se dosedaj ni dalo dognati. Javnost v Louisville se še vedno bavi z tem nemškim u-morstvom. -o Louisville, Ky„ 3. junija Nagrada ktero dobi oni, ki prime nemškega morilca Jo^. Wendlin^a. ki je utLoril in razkosal osemletno Almo Kellner. ■ ktere truplo so našli ]x>d katoliško ierkvijo sv. Ivana v tukajšnjem me-du. postaja vsaki dan večja. Včeraj ie občinski svet v Louisville, sklenil, la prispeva mesto k tej nagradi s svo- i 0 v znesku .$2500, tako. da je nagra-la takoj narasla na $5500. K tej •voti je treba še pripisati ktero :voto je razpisal atoverner Wilson n poleg trira ^e tne-l meščani nabirajo irispevki po -^."i do tako, da >ode ta svota do jutrajšnjetra dneva ia rasla na $10.000. Policijski šef naznanja, dn je dobil n formacije, vsled kterih je bil mori-o.'. Nemec Wen lling v marcu v i .ouis\ ille in zopet drugi mu poroča- j o. da so ga L maja videli v tukaj- j njem irestu. Nek mož. ki je ravno tak. kakor i menovani Nemec, je kupil dne 20. auuarja vozni listek za nek parnik h\ Red Star Line. ki je plul i r. New forka v Antwerp. Tukajšnji airent j menovaue parobrodne družbe, pa ne i nore dognati imena one^a parnika. ia jedno je pa omenjeni agent Wen-iHngovo ženo spoznal kot ono ženo. ;tera je v Iru^i polovici meseca fe- 1 miarja v njegovem uradu povprašala. • e li njen mož kupil vozni listek za Antwerp. -o- Naseljevanje Kitajcev v CanadL Vancouver. R. C.. 2. junija. V no-ejšem času je nastalo naseljevanje Citajcev v Canadi, uprav velikansko, ako. da dobivajo provincijalne in do-□inialna vlada samo od tesa nase-jevanja do $750.000 letnih prihodkov. It o raj vsi Kitajci, ki prihajajo v de-elo. prihajajo preko tukajšnje luke. , Ha da se je v Hongkongu informirala, o em naseljevali ju in od tam se jej je , poročilo, da je nastala med tair.oš- ! 1 jim prebivalstvom govorica, da na-nerava Canada, naselni-ki davek po-isati od $5t.K> na $1( 00 za vsakega ua- , eljenca. .: | 'es prinesel domov zgubljen denar. Winsted. Conn.. 3. junija. Mrs.' •"redeiiek Sea vat kav je na Wakefi?ld ^oulevardu. tri milje daleč od svoje-j ra doma izgubila svojo denarnico. >voje izgube ni opazila, dokler ni j »risla domov in pot >m je odšla s svo- ' im psom izkati zgubljeni denar, ne da ] »i našla denarnico. Ko se je pa vrnila lomov, je ugledala, da ima njen pes j lenamico med zobmi. V denarnici ni : nanjkal niti j*deu bankovec. Denarje v staro domovino poilljaao ea | 10.36 ............. 50 kron, ca 20.50 ............. 100 kron. ca 41.00 ............. 200 kron, ca 102.50 ............. 500 kron. ca 204.50 ............. 1000 kros ca 1020.00 ............ 6000 kron. Poitarina j« všteta pri teh svotah. Doma se nakasane svote popolnoma splačajo bres vinarja odbitka. Naie denarne pošOjatve izplačuj■ u kr. poštni hranOni nrad v 1L do 18. dneh. Denarje nam poslati je na}prilik leje do |25.00 t gotovini v priporočenem ali registriranem pismo, večje rneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft FRANK SAKSER CO, K Oortlandt St, New York, N. Y. «104 St Glair Ave, N. B. Oh? lani. Okla Južne republike. . Nicaragua in Zjed. drž. s Vlada Zjedinjenih držav naznanja, da • v Nicaragui ne namerava ustanoviti svoj protektorat in da se za t sedaj ne bode vmešavala v nicara-guajske zadeve. MADRIZOVE ČETE ZELO TE-PENE. — Nicaraguajska vlada zahteva, da se jej plačuje carina za trgovino v Iu-ki Bluefields. v -o- Washington, D. C., 3. junija. Daues ; *e je naznanilo. «la Zjedinjene države I za sedaj ne nameravajo prevzeti pro- ' lektorata nad republiko Xicarjumo I j in da se sploh ne bodo vmešavale v! i niearaguajske zadeve, oziroma to ali ! irno nicaragnajsko stranko pripoznale dokler se jedni te{j strank ne i>osi^-či pridobiti si popolno kontrolo v j j deželi in sicer potom priznanja ta-mosnjega prebivalstva. Xa naznanila Ma.lrizove vlade, ktera je naznanila, da bode nicaraeu-ajska vojna ladija Venus vsaki ladiji i ktera bi ne hotela plačati carine, za-! branila pribod v Bluefields. se Zjedinjene države ne bodo ozirale, in na.-a Jopničarka Padueah je dobila navodila. da mora skrbeti za to. da se ni-i jedna ameriška ladija. ki hoče pluti v j ^ Bluefields. ne bode po imenovani ni-1 caraguajski ladiji pri tem ovirala. Xaš konzul poroča iz Bluefields. Nicaragua. da .je bilo v zadnji tamošnji |bitki med u>ta>i in vladinimi četami na obeh straneh kakih 150 mož ubitih, dočim je bilo 250 ranjenih. Ge-:neral Estrada po možnosti skrfri za ranjence. Q>tanki vladine vojske, ikte ra se je umaknila, so v skrajno 1-labem stanju. Zajedno se tudi poroda. da se je u-taškenui generalu Cha-morro posrečilo vjeti 40<> vladinih vojakov in poleg tega je vladini vojski odvzel veliko količino provijanta in nekoliko topov. -0- GrRATT V SCHENECTADY, N. Y. Sedemnajst o sob aretovanib; sodišče jih je stavilo pod razne jamčevine. Schenectady. X. Y.. 3. junija. Tukajšnja velika porota je vsled predloga governerja Hughesa vložila 36 obtožb proti raznim irratterjem tukaj-šnjecra iresta. Sedcnwiajst jrrafterjev so včeraj zvečer aretovali in sodišče I jih je stavilo pod. jamčevino v zne-o Hereeg-Bosni. do-pet v Mostar v Hercegovini. Tudi tamoŠnje oblasti so priredile avstrijskemu gostu lej> sprejem, kajti za sprejem -o -e /e več tednov vršile >krbne priprave. Obla-1 i >o učile ljudi. kako naj pozdravljajo cesarja in poleq- te.^a so dobili načelniki iz vse okolice stroge ukaze, da morajo po-•dati ljudi v mesto, kjer -o slednji morali "navdušeno" pozdravljati svoje-~a novega vladarja. Kmetje -o imeli mao.ro stroškov, kajti oblasti so jih kar silile -voje hiše popravljati, da se tako saj navidezno prikrije beda. v ktero so spravili prebivalstvo awrij-ski uradniki. Uradništvo in vojaštvo je cesarja naravno navdušeno -pre/elo. Za varnost pri potova ;:t je bilo dobro -krbljeno. kajti ob železniški prf>iri je bilo toliko vojakov in orožnikov, da je bil jeden drugemu na potu. Mnogo ljudi, kteri so preveč rodoljubni, je morn!o v joče za ves ces:: rjevega bivanja v Hereeg-Bo-ui. Mesto Mostar je moralo prebivalstvo ;ia ukaz oblasti okrasiti in vse prebivalstvo za.iedno z neštf-vilnimi detektivi, se je moralo zbrati na uli-caii in*pozdravljati cesarja. V Sarajevu priredila razna av--irijska in ma i ar-Aa društva cesaiju v slovo serenado. doih> i di. Med temi je bilo t mno_ro do- mačinov v svojih nacij na!iuh oblekah. tako. da je bil wded r.a nje zelo krasen. Dunaj. 4. junija. Iz Przemv-Ia v Galiciji se poroča o nc—reči. ktera se je pripetila tamkaj s tem. la >e je razletela tamošnja zaloga -modnika. V kolikor je znano, je b:!a na ulici u-bita jedna osoba. dočim se še ne ve, koliko ©sob je moralo umreti v poslopju. v Lteretn razstrelbi e iuu-tal l>o/.ac. ki -e je hitn> razširjal. Mno-go ljudi je več ali manj nemarno ranjenih. A11 -o-- Cesar Viljem zahteva povišanje plače. I Berolin. 3. junija. Včeraj so zbo- I rovale vse politične stranke, da se po- I svetujejo o zahtevi cesarja Viljema, 1 kteri želi. da 13-30.000 in s 1 tem denarjem daje cesar svojim si- 1 novom letno plačo, plačuje dvome u-radnike in vzdržuje kraljeve in-a love. Sedaj pa zahteva, da «e niU plača poviša za letnih >600.fM>0 do $800.000 in pričakuje, da se mu bode to dovolilo. il Zdravnik ropar. V Memphisu. Tenn.. je J. C. Brown, ki jebil znan kot zdravnik na najboljšem glasu, pri po znal. da je tekom zadnjih dveh mesecev najmanj dvajsetkrat vlomil v razna stanovanja premožnejših ljudi. Egipčansko časopisje o Rooseveltu. Cairo. Egipt, 3. junija. Xacijo-nalno časopisje prok'.inja Theodore Roosevelt a z vsem fanatizmom, ki je lasten orijentalcem radi njegovega srovora v Londonu, kjer je dejal, da Egipčani niso sposobni za samovlado. Šejk Ali Jusuf, kterega je med drugimi Časnikarji Roosevelt sprejel, ko se je mudil tukaj, označuje Roosevel-ta za pravega tirana prve vrste in krvoločnega morilca. Koptiško ča-. sopisje pa hvali Rooseveltov govor. PSLAS NARODA" r (SlovMilgOally.; Owned and published by the [0Dv«nlo Pubnahtng Co. (■ corporation.} FRANK SAKSER, President. - ! VICTOR VAIJAVEC, 8ecmaiy. IX>OI8 BENEDIK, Treasurer. i Place of Business of the corporation and Kidrotew of above officers : 82 Cortiaadl Vtreet, Borough of Manhattan, New York »7. N. Y. • | Sa celo leto velja list za Ameriko in , Cacado........ .$3.00 i - pol leta.........1.50 i ** lato za mceto New York . . . 4.00 " pol letata mesto New York . . 2.00 (i * Evropo za vse leto . . . . 4.50 «■ " pol leta. . ___2.50 "Mi^HKMBMaMMIMKaHBaMp . HSLA8 NARODA" izhaja vsak dan ia-V' ▼aemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People"> med every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly*$3.00. a»m — i advartliMmenta on tigi »»mwrit. Dopisi brez podpisa in osobnoeti ae na ftfttisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — fefoney Order. ; > Pri spremembi kraja naročnikov Ceimo, da ee nam tad i pr«)Anje valUče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite te na-»v : ► "GLAS NARODA" H Cortland t St. New York CSty. ———■»■■MHBMnOT Telefon 4687 Cortland t. Še nekoliko reklame. 1i f —O- c Oni časopisi, fttori so prišli kriti- kovati, uoyor bivšega predsednika Roosevelt a v londonski (iuildhatl. kjer je kritikoval angleško upravo v Etriptu. ne | Kis topa jo pravilno. Ti listi namreč ne uvažnjejo, da Roose-veltu ni bilo na tem ležeče, da poda Angležem kak dober nauk. temveč jedimde na tem, da napravi zopet veliko senzacijo, da se tako prične javnost zopet zanj zanimati, kaj-;i vslt.l smrti angleškega kralja je moral biti Roosevelt nekaj tednov v ozailju. Ju poleg letni: Roosevelt pride v par tednih zopet v Zjedinjene države, vsled česar mora poskrbeti,: da se prično njegovi rojaki v Ameriki zanj v večji meri zanimati. A' ostalem je pa njegov govor v Angliji, kjer so mu v Londonu podali častno meščanstvo, nakar jili je kritikoval, smatrati nekako podlimi činom, kajti nikakor in lepo, ako se koga odlikuje z največjo častjo, kte-ro za more dati največje mesto na svetu, nakar odlikovanec Jjudeiu, ki; so ga gostoljubno, sprejeli, očita, da nimajo pojma o pravem vladanju in naj vsled tega Egipt raje opuste. . Roosevelt sploh ni bil opravičen kaj, taeega govoriti, tem manj, ker soj za časa njegove vlade skoraj vsi nje- i go vi veliki načrti spodleteli, dočim je njegova inostrana politika obsta-; la v tem, da je zatiral osvojene, oziroma kupljene Filipince. To je o-pravljal natančno po onem nasvetu, j kterega je sedaj jwxlal Angležem, ko , je dejal, da pri zatiranju podjarm-5jenih ljudstev ne smejo biti sentimentalni. On namreč z ozirom na Filipince tudi nikdar ni bil sen t imen-tajen. Toda — kakor rečeno — to je Koostn-eilu |**vsem }>ost raitska stvar.. -.On je priučen vsako* pri liku porabiti v ila napravi za^se reklame, ker dobro ve, da se bode o j vsakem njegovem nastopu brzojavilo-: preti vsemZjedinjene državo in naravno tndi v driMpe kraje: . ■ Njegov londonski govor toraj ne smemo tolmačiti drugače, kakor za simptom, da se bode sedaj, ko se vrne v Zjedinjene države, zopet pričel j vsestranski ha viti z našo domačo po- l litiko, za kar se že sedaj pripravlja. Njegovi sodržavljani morajo vedeti. I da sedaj prihaja on domov. Odkar; je kralj Edward umrl, se tudt ume- • riska javnost ni več. zanimala za Roosevelta in zamujeno je treba se-j daj popraviti. To se je sedaj tudi J zgodilo. _ V •. i V pojasnilo. V zadnjem Času nas več rojakov; •vprašuje glede kupovanja raznih del-j nie ali serov. Mi vsem tem svetujemo: Hranite vaše denarje Si ne i spu&tajtf se v take papirnate špekn-1 laeije! Ljudje, kteri prodajajo del-1 nice na široka usta. obetajo zlate : gradove, ali žal. da jih ni doseči, j Kdor z 200 do 300 dolarji špekulira,! na take akcije ue more obogateti,! pač kaj lahko še ob te novce pride. Veliko denarjev vtakniti v dvomljive papirčke je pa bedasto, ker z i denarjem, ako imate na dobrej banki, vedno lahko kaj pričnete ali kupite, z akcijami je pa vse kaj dru-: zega. Zapomnite si: za denar sej lahko vse kupi. nikakor pa ne z ak- : eijami. Dobrih, obrestonosnih akcij i pa ni lahko kupiti in dobiti in soj drage ter v dobrih rokah kapitali-1 »to*- i- ■ 'j Denar vladar sveta. — v Vsaki dan postaja jasnejše ono. kar smo na tem mestu že pred mesci |trdili, namreč, da je z. oziroma na Nicaraguo jedini cilj Zjedinjenih dr-jžaV, pridobiti si v imenovani repub-^liki izključno kontrolo. Od onega časa nadalje, ko je nicaraguajski kongres izvolil generala Madriza 'predsednikom republike, so Zjedinje-!ne države neprestano in popolnoma očitno podpirale nicaraguajske usta-še. ktere vodi general Estrada. Tako se je ustašem poslalo iz Zjedinjenih držav veliko število brzostrelurh to-:pov in pušk in poleg tega so jim poklali od nas celo potreb ti o možtvo. ktero je služilo pri topovih. To se je zgodilo pod pretvezo, da se prepreči v mestu Bluefields eventuelno ^prelivanje krvi, ako bi prišlo do bojev med ustaši in vladiuim vojaštvom in da se prepreči plenitev jx» hišah in poslopjih tamošnjih državljanov Zjt-d in jenih držav. Dejanski so se pa ti državljani nase republike udeležili zadnjih bojev in tako preprečili, da vladinemu vojaštvu Niearague ni bilo mogoče zavzeti imenovanega m*-sta. Tako se tudi povsem odkrito poroča, da so naši topničarji bili oni del ustaške vojske, kteri so zavdali Madrizovim četam zadnji najhujši udarec. Prejšnje brzojavke so poročale, da je nicaragi^jski kongres predsedniku Madrizu iiasvetoval. naj odstopi, ker ne more zavzeti mesta Bluefields. Potemtakem so v ' Niearagui ravno tako jjostopali. kakor svujedubno v Franciji povodom velike revolucije, ko so vse poražene generale jedno-savno odstavili, dokler niso dobili dovolj takih, kteri so zmagali. Vendar pa tem poročilom ne moremo verjeti, kajti vse te vesti so bile naj-brže izdelane v kaki ameriški agen-turi, ktera vodi vso kampanjo proti predsedniku Madrizu. Vsekako pa Madriz ne bode dolgo ostal na krmi-lu. ako sedaj Zjedinjene države povsem odkrito podpirajo ustaškega vodjo Estrada. \ sa afera se je toraj spremenila v navaden ameriški "job". Naš kapital. ki je naložeu v Niearagui v svrho izkoriščanja tamošujih prirod-nih bogastev, potrebuje tamkaj tako vlado, ktera bode vse storila, kar jej bode podjetništvo ukazalo. Kaj taeega pa od predsednika Madriza ni pričakovati. Dejstvo, da se večina tamošnjega prebivalstva ne zmeni za ustaša Estrada, niti malo ne moti naše vlade Ln tako ona postopa sedaj ravno tako, kakor je postopala v slučaju s Cubo in Venezuelo. Pravna vprašanja nikdar ne pridejo v pošt ev. i In tako ostane stari pregovor tudi v tem slučaju resničen: "Denar je vladar sveta." DOPISI. Eveleth, Minn. Cenjeni gospod urednik:— V listu Glas Naroda od *25. maja sera bral dopis iz Buhla, Minn. Neki Alojzij Nachtigal poroča o smrti Josip Smoleja in vzrok, zakaj ga je poljski duhoven pokopal. Ali je zlobnost ali pa nevednost poročevalca pripravila, da stvar tako razlaga. Buhl rn okolico preskrbuje duhovnik iz -Chisbolm* Rev. Johrv Tselioll, le on ima oblast ljudi od tam pokopavati. Iz nje^rcfcih ust sem slišal, da je on ljudem telefoniral, da je pripravljen Jofeip Smoleja. poktopat, samo pred 11. uro istega dne ne inore tja dospeti radi draaih opravil. Duhoven ie Evelet ha je bil res vprašati po telefonu, če bi mogel ranjkega pokopati. pa je odgovoril, da. če dobi dovoljenje od domačega župnika. Ni ga dobil, toraj ga tudi ni mogel pokopati. Vprašal je pa sam poljskega duhovna, naj bi opravil, obrede za ranjkim Smole jem, če bi sam ne mogel tja priti. Resnici na ljubo sem zap šsa 1 teh par vrstic, ktere blagovolite natisniti v Vašem listu. Pozdrav vsem čitateljem in Gl. N. M. Bilban. Ely, Minn Spoštovani gospod urednik:— Danes sem se namenil nekoliko ■popisati našo slovensko naselbino, ki se je fpfoe-ustanovila v dolenjem Mi-clrigann. Nekteriim čitatrijem je morda že »nano, da si je v novejšem času kupilo tamkaj kacih 80 Slovencev svoja zemljišča, oziroma farme, in tako sem pred nekoliko dnevi obiskal to naselbino. Sprejel me je predsednik Schmidt od one družbe, ki prodaja zemljišča, in mi je vse razkazal. Tako sem se prepričal, da so zemljišča v resnici taka, kakor se je preje o njih naznanilo in poročalo. V okolici je še mnogo farm ne razpolago in vse so prav lepe, kar velja še posebej o sadnih vrtovih. Letos Se je tamkaj naselilo že pet slovenskih družin in kakor se mi je sporočilo, se ji* Se nekoliko pripravlja Ea naselitev r tamošnjein kraju. Ta-* ko nameravam tudi jaz o prvi priliki kupiti farmo, kajti to je jedini način. po kterem postane človek samostojen in neodvisen in sieer v najkrajšem času. Čim bolj se kedo oprime kmetijstva, tem preje mu je ob-; stanek in bodočnost zagotovljena, Nekteri ljudje so ona zemljišča j grajali, dasiravno jih niso še nikdar videli, toda ko sem prišel tje, sem I se prepričal, da zemljišča niso graje [vredna. Farmerji, ki žive v bližini, s« uas lepo sprejeli in nam zagotovili. da nam bodo vedno naklonjeni. Ih-užba. ki prodaja zemljišča, ima ■ sama svojo farmo na sredi teh zemljišč, na kteri vzdržuje svojega sad-jerejca. tako, da je tudi za vse potrebne nasvete preskrbljeno. Od družbe sem tudi izvedel, da bode priredila krog 7. junija izlet na j svoja posestva, tako. da se sedaj vsa-j komur nudi prilika ogledati si ona posestva. Izlet bode iz Minnesote, za kar se je oglasilo že več rojakov. Na tem mestu naj izrečem tudi zahvalo Juriju Broziču za navodila, po kterih sem potoval na ona zemljišča in za vse ostale vsluge pri real-estat-nej trgovini. Ta rojak, ki je tajnik' i Jugoslovanske Kat. Jeduote, da go-Itovo rad vsakemu rojaku potrebna navodila glede onih naselbin. Pozdrav vsem rojakom! Josip KovaČ. Ely, Minn. Spoštovani gospod urednik:— i Z ozirom na dopis, ki je bil priob- čen v Glasu Naroda s podpisom Ja- roslav. naj Vam naznanimo, da nam je človek tega imera nepoznan in da 'obžalujemo, da se ni podpisal s pol- !nim imenom. eKer se pa dotičnik ni . . .. i upal priti s svojim pravim imenom na dan, potem moramo iz tega skle-'pati. da ni navedel resnice in da je jednostavno lagal. Resnica je. lahko vsemu svetu znana in je ni treba1 !skrivati. Dopisnikov namen toraj ni bilo nič druzega, uego očrniti našega organist a, kar se mu pa ni posrečilo. | kajti tukaj nas ni le par, temveč tristo faranov. Ker toraj tvorimo večino, želimo tudi, da sedanji organist pri nas ostane, kajti večina je z njim zadovoljna. Ako bi pa dopisnik Ja-roslav ne bil zadovoljen, potem se mu prav lahko pomaga s tem, da si poišče kraj, kjer mu bode boljše ugajalo. O dotičnem Jaroslavu bi se dalo še m nogo napisati, toda za sedaj naj za-do stuje, ker to se lahko prav v kratkem zgodi. Pozdrav vsem Slovencem! Več elvjskih faranov. Sprememba na angleškem prestolu in Balkan. —o- Jugoslovansko časopisje se sedaj intenzivno bavi z vprašanjem, ali se pod George V., novim angleškim kraljem, spremeni angleška zunanja politika ali ne. Kralj Edward VII. je bil izboren diplomat — v tem oziru mu gotovo ni bilo vrstnika med ev-ropejskimi kronanim^ glavami — in vprašanje je. ali si bode tudi njegov sin priboril v ozkih mejah, ktere stavi angleškemu kralju ustava, tak vpliv na zunanjo politiko Velike Bri- j tanije, kakor ga je imel oče-. In vpra-j sanje je tudi, ali bode. George V. ob- 1 držal v svoji zmiaujt politiki isto smer, ttero je zasledoval njegov ve: liki oče. Slednje vprašanje je osobite važnosti za nadaljni razvoj balkanskih političnih razmer. Kralj Edward se je glede Balkana odločno uprl nameram Nemčije, skrivajoče se za tro-zvezo — in upiral se jim je na pro-speh mirnega razvoja balkanskih zadev vse do leta 1908. Anglija je zasledovala na Balkanu politiko, ki je bila slična ruski. Obe velevlasti se niste bavili z mislijo, da bi na^ Balkanu kaj pridobili. Vodili so ju drugi interesi: Rusijo kot največjo slovansko državo je vodila želja^ da osvobodi balkanske slovanske narode in jim zasigura miren gospodarski in političen razvoj. Z njimi jo veže tudi vera; to je bil mnogokrat povod k različnim političnim korakom Rusije na Balkanu. Anglija pa je zasledovala tam poleg druzih političnih ciljev — za njeno svetovno državo Turčija ni bila brezpomembna — tudi gospodarske koristi. Vsem tem stremljenjem pa je znala j dati Anglija zelo simpatični izraz človekoljubnosti; v tem oziru je bil pokojni Gladstone nedosežen mojster. Obe državi ste se že od nekdaj potegovali aa tlačene balkanske narode: Anglija je podpirala grško vstajo, Rusija srbsko v začetku mi-nolega stoletja. — Osvobojenje Bolgarije je dosegla Rusija v dolgi in krvavi vojni, po kteri je dosegla Avstrija s soglasnim dovoljenjem inte-resiranih velevlasti bosansko-hereego-vinsko okupacijo. Politične razmere so hotele, da je ostala Anghja proti koaeu vlade kra-" ■ ' . . Ijice. Victpr i je popolnoma osamljena med velikimi evropejskimi državami, i — Osnovala se je trozveza, kteri je sledila dvozveza. Šele kralju Ed-wardu se je posrečilo, da je dosegel .franeosko-rusko-angleški sporazum. Od tiste dobe pa je Anglija energično stopala Nemčiji in istej slepo udani Avstriji glede Balkana na pot. Vemlar pa ni mogla zabrauiti aneksi- j je le:a 1908 — in to je zadalo kralju Edwar^lu bolestno rano. Na Angleškem se je nekaj časa celo mislilo na odločno demonstracijo proti anc-ksiji: vlada je mislila poslati vojno brodovje v iztočno Sredozemsko morje. da bi preprečila popoln diploma-tični poraz Srbije. Toda londonski Citv, kteri si je iz financijelnih ozi-rov želel miru in zopet miru. je drugače odločil. Angleška zunanja politika je doživela na Balkanu viden in občutljiv poraz. Kralj Edward ga ni mogel več preboleti in zdelo se je. kakor da se <»d trstih časov ni tako zanimal za zunanjo politiko, kakor poprej. Uprav okolščina. da je pravi inspirator trozvezne politike na Balkanu Nemčija, daje upati, da ostane novi kralj George V. zvest politiki svojega očeta, osobito, ker javno mnenje na Angleškem ni naklonjeno Nemčiji in se angleški in nemški gospodarski iuteresi križajo v več ko enem oziru. E—xKoneČno je znano, da je George \ - velik prijatelj carja Nikolaja, s kterim se je pogosto shajal na dvoru svojega deda. danskega kralja. In Rusija tudi ne l>ode pozabila za di-plomatične poraze iz leta 1H0S — ji? toraj skoro gotovo, da ostane pri starem in da bodeta dve najmogočnejši evropejski državi pomagali graditi in utrjevati jez proti germanski ekspar^-zivnosti na jug in jugoiztok. Cesarjevo potovanje v Bosno. Pod tem nadpisom tržaška ''Edinost** piše: Nekteri dunajski in bndimpeštan-ski listi napadajo ostro grofa Aeh-renthala. ker je nasvetoval cesarju, naj obišče Rosno in Hercegovino, češ. da je eesai že prestar za tako naporno potovanje. Nc'ki dunajski list vprašuje, < 1 a li si ni noben odgovornih faktor i»v svest, v kako nevarnost sc izposta tja cesarjevo osobo. '"Pesti Napi6" pa pravi, da je to potovanje naravnost afront proti parlamentarizmu, ker gre cesar v obe deželi, da bi ju vzel slovesno v posest, dasi dosedaj še ni odobril aneksi je ne ogrski, ne avstrijski parlament. Oficijozni listi so, kakor vedno, seveda tudi takrat polni hvale na račun Aehrenthala in povdarjajo važnost. ki jo bode imel ta obisk za obe anektirani deželi. Med te spada tudi "Triester Zei-tung", ki na uvodnem mestu udarja na veliki boben... To je seveda naloga ofieijoznega lista. saj izhaja le v namen, da hvali vse, kar prihaja od zgoraj doli. Tudi se nam ne zdi čisto nič Čudno, da piše "Triester Zeitung" o kulturnem delu, ki da je je izvršila Avstrija v obeh deželah. Uverjeni smo celo, da je list sam popolnoma prepričan, da ^IN^ jp^ S PAIN-EXPELLERJA n odpodite bolečine. Vi 9 To sredstvo nima para. NiC ne ri d olajša tako hitro in trajno rev- P 4 matixem, nevralgijo, zviajfflja U A Dobi se v vseh lekarnah po 25 Q \ F. Ad, Riciitsr & C»„ S XX 215 Petri St., New York H - vX Pazite na varstveno mamko s Mdro.u. Jf Hamburg-American Line. Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka med NEW-YORKQM IN HAMBURGOM. Veliki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi. napravami, ka kor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači kombinacijo V ARNOSTI, HITROSTI IX UDOBNOSTI. POSEBNA SKRB IN POD- VORBA ZA SLOVENCE. 15ATAVIA — odpluje 14. junija. HAMBURG — odpluje 21. junija MOLT K E — odpluje 12. jnlija. Za vožnje listke in vožnji red, p«, vprašajte pri Hamburg-American Line, ali pa pri lokalnih agentih. je Avstrija res izvršila _v anektiranih pokrajinah veliko kulturno delo. V-rnejemo konečiio tudi prizadevanje o-licijoznega lista, da bi dokazal, kako je v Rosni in Hercegovini vse zadovoljno in srečno zbog aneksije. Xe moremo pa umeti. kako p»ihaja ofiei-jozen list do tega. da udarja o tej pi*iliki tudi po — Srbiji, češ. *'to, kar se je zgodilo od aneksije v Srbiji. ne more vzbujati želja po tem raju.*' Oficijozni 1st ima seveda svoje mnenje, a mi imamo zopet svoje, ki je pa ravno nasprotno mnenju Trie-ster Zeitunge. Ko pride cesar v Rosno, naj bi se dalo narodu priliko, (bi pove vladarju: "Glej. care, kaj so naredili tvoji služabniki iz te dežele! Ti si nam pred dvaintridesetimi'leti obljubil, da se odpravi kmetstvo (dolžnost dajanja tretjine), a mi moramo še vedno plačevati tretjino, kakor smo jo plačevali pod turškim gospodstvom. In glej, care! Medtem, ko se za narod v sosednji Srbiji postavlja šole. postavljajo za nas orožniške kasarne; medtem, ko vlada v sosednji Srbiji ;popolna tiskovna svoboda, zapirajo pri nas časnikarje vse na šestnajst in plenijo liste kar na debelo!Za vzorec bi lahko predložili cesarju neke zaplenjene liste, med temi posebno "Srpsko Riječ". ki je zaplenjena skoro vsak drugi dan. Tako bi se cesar lahko prepričal o "raju", ki so ga ustvarili njegovi uradnici v Bosni in Hercegovini in potovanje bi doseglo svoj namen; a ker cesar pač ne bode imel prilike čuti naroda ter njegovih želja in to-jžeb, tudi ni možno od njegovega potovanja pričakovati sadu, ki e-beljak. P. < K P.ox 201. Seward. Pa. ( 1-S—ti) ■ ■ ——— NAZNANILO. Hr.ištvo sv. Jožefa št. 20 .1. S. K. Jeduote v Imperiahi. Pa., opozarja vse cenjene člane, da -e redno Udeležujejo mesečnih sej. ktere se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Posebno se ojvozarja oddaljene ude. da redno dopošiljnjo mesečne prisj>evke in sicer na sobrata Jakoba Vehar. Pox :!2o. Imperial. Pa. Vsaki naj si dobro zapomni, da bode iz društva suspendovan. ako 2 meseca dolguje. (-1-7—»>l OI>BOR. Slovensko katoliško podp, društvo sveteBarbr ia Zjedinjene države Severne Sedež: Forest City, Pa.. nkorporfraoo dne 31. jinuaria 1902 v drfaii P«u»cv>£PiQ, ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAYERL P. 0. Box 685, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kan«. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. 11. tajnik: ANTON OSTIR. 1154 E. 60th Street, Oeveland, Ohio Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. i ■-o—-- HADZORNTEI: MARTIN GERČMAN, predsednik, Box 633, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS. BUCENELI, starejši, IL nadzornik, Bx 591, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, ILL nadzornik, 50 Mill Street Luzerne, Pa. ■ ■ o—--- POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL ORREGAR. predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOS PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, U. porotnik, P. 0. Box 522, Forest City, Pa ■-rv— Dopisi naj te poSiljajo L tajniku: IVAN TELBAN P O 7 Forest City, Pa. * Društveno glasilo je "GLAS NARODA." IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SV. BARBAPuE Z SEDEŽEM V FOREST CITY. PA j < lanom vseh združenih društev sv. Barbare >e naznanja, .ia bode tretje -Javno zborovanje našt- organizjicije Ine 12. septembra 1«)10. v Cleveland, O., kakor je bilo pri za.iiiji konvenciji sklenjeno. \%led tega «.,.. v.arjam v se postaje društva, da pri prihod, polletni oz. trimesečni seji v mesecu juniju, : izvolijo svojega delegata. Priporočam pa vsem po>tajam. da izln-rejo za i ta važen p*>sel dobr ga in razsodnega moža. kteri bode zrno/,, n društvo vs«--. stransko pravilno zastopati. K. r le r.a ta način nam bo le ..mogoče pri ! ll. konvenciji mnogo dobrega >kleiuti v kori.~t naše slavn • organizaeije. I Ce [►:! kako drušivo no more izvoliti delegata pri omenjeni seji. naj ga pa za gotovo izvoli pri prihodnji. Vsaka postaja ima pravn-o j^.sTati delegata, kieri glasuje do ."»0 članov z enim glasom, od .")(> do članov pa z dvema in tako naprej. Glej društvena pravila stran 50 Člen XII. ali pa zapisnik IL konvencije stran 90. ! Vsi postajni tajniki sn pa naprošeni. da imenc delegatov takoj dopoš-i Ijejo na glavni urad, ker bodo vsa imena delegatov priobčena v naŠ-m ; glasilu. S solwatskim pozdravom in srečno svidenje na III. konvenciji. Alojzij Zaverl | glavni predsednik. Tretjina ; - j •. , centa j ^^^^^^^^ j n a d a n. ■§(§§ 'I • r7A jeden dolar na leto-ali za manj, nego BE^Bii In Ttel fll M m za tretjino centa na dan — izposodi vam vaša m Sljljl M ^TT' plinova družba plinovo peč za kuhanje, ktero MMmi H^^^ij Jj ! postavi v Vaši kuhinji in skrbi tudi za brez- MiliMW^^^^^^^ —j, plačno popravo. Ta peč za kuhanje zavzame le DM-aSfflra y malo prostora in oskrbuje kuhanje za mali denar. Ta peč ni le Mw^O^Km O JI --- temeljita pri svojem delu, temveč je tudi vedno pri p» vi jen a za BKlimBffM ' nfU kuhanje, kadar se komu poljubi. Vaše sobe bodo V po- IKlBiBMra^ R letju hladnejše, ako rabite mesto premo- ^^^^^ " gove, plinovo peč. Ako rabite plinovo peč, Vam ni potreba prinašati premoga iz kleti in odnašati pepela navzdoj. Trske nihče ne»rabi, tu ni prahu, umanazosti in čakanja, da se peč razgori. Na iazpolago so v&lno gotove raznovrstre kuhinjske potrebščine, ktere si lahko oglodate, ra primer : pl nove peri *a pe enje. ki se oddajajo i* na l„to v najem. Povprašajte ia kahauje aH xa druge potr bSčine v naslednjih uradih pliuove družbe: 4 IrvteO Place 22 East 22d Street 281 Leaox Avenue 36 Union Square Hester and Elizabet Si Streets 112 West 42d Street 32 West 125m Street 1815 Webster Avenue Gl & C3 Delnaeey Street 2034 Thlvd Avenue 29 East 21st Street 2592 Third Avenue 132S Broadway 1909 Amsterdam Avence 2310 Broadway Consolidated Gas Company of New York . GEO* Q. CO£T£iYQU, PrcsLilcnl Mestna hranilnica ljub-1 Ijanska. Tfctf,.. -o- O preteklem poslovnem letu je izdala Mestna hranilnica ljubljanska računski zaključek, ki jasno govori po svoji vsebini, kako stalno napreduje slovensko hranilniSštvo in kako se »slovenski kapital vedno bolj rešuje tuje roke. Slovenec in Slovenka sta prišla do prepričanja, da moreta svoje prihranke zaupati le slovenskim denarnim zavodom, ki jih upravljajo možje slovenskega rodu, ki imajo srce za našega človeka. Oni pa, ki nosijo denar v tuje zavode, podpirajo nemške težnje, ki streme po naši narodni pogubi. Da imamo take zaslep-Ijence, je skrajno žalostno, kriv pa je tega veter, ki veje iz škofove palače ljubljanske, kjer so za Judeževe tisočake prodali svojo vest in čast, če so jo sploh kdaj kaj imeli v narodnem oziru! Iz omenjenega računskega zaključka Mestne hranilnice ljubljanske potil mamo te-le važnejše točke: Dne 1. oktobra HM)9 je minilo 20 let, odkar je Mestna hranilnica ljubljanska pričela poslovati. Tiho in dostojno. brez vsake sijajne prireditve, rekli bi, v najožjem krogu se je praznovala dvajsetletnica tega največjega slovenskega denarnega zavoda. Pri ravnateJjstveni spji, ki je bila na predvečer slavnostnega dne, se je g. predsednik pL Trnkoczy v daljšem, jedrnatem govoru spominjal onih navdušenih, za blaginjo svojih rojakov vnetih rodoljubov, ki so s svojo odloč-no-tjo po vročih bojih le dosegli, da { se je pre i dvajsetim« leti otvorila ! Mestna hranilnica ljubljanska. Pou- j darjal je osobiti zasluge g. župana j Ivana Hribarja, ki je prvi sprožil mi- ' sel. ustanoviti v Ljubljani občinsko | hranilnico in ki je s t^m začrtal pravo smer gospodarski osamosvojitvi ne i Ie slovenskega meščanstva temveč slovenskega naroda vobče; zakaj po zgledu ljubljanske Mr*stne hranilnice so -e pozneje osnovale tudi druge občinske hranilnice po deželi. Kažoč na dosedanje uspeh« hranilnienega poslovanja in na požrtvovalnost mož. ki so tekom 20 let nesebično delovali v branil ničnem upravnem odboru in v ravnateljstvu, je govornik bolril navzoče k nadaljnemu vztrajn?mu delu v proevit zavoda, ki upravlja že okrog, 38 milijonov tujega, nad 1 milijon svoj etra premoženja in ki bode v doslednem času lahko krepka opora občini ter narodnim občekoristnim na- i prava m sploh. V dveh di*set!eijih pre- ' ve^ti nad pol milijarde denarja, pridobiti nad 27.000 vlagateljev, zbrati, kljub hudi konkurenci do 38 milijonov hranilnih vlog ter kljub ogromnim davčnim bremenom in o pet ova no neirjod-nim denarnim razmeram pri^ro-spodariti nad 1 milijon kron čistega ! imetja — to so številke, ki glasno go-; vorc. koliko napornega in odgovorne- j ga dela je bilo v tem času pri lira- | nilnici zmagati in kako previdno da j se je vsa leta gospodarilo. Uspeh tega i dvajsetletnega truda pa tudi priča, j kako velik ugled da učiva naš narod 1 in njegova uprava pri občinstvu sploli, i osobito pa še pri tistih slojih, ki se ' zadovoljujejo sicer z manjšim dobič-; kom, ki pa v prvi vrsti gledajo na to. da svoje prihranke nalože varno ; in da si za dobre in idabe čase zago- j t o ve stalne dohodke. Da je Mestna ; hranilnica ljubljanska v polni meri vredna zaupanja, ki se ji izkazuje, da je bila vsikdar pripravljena proti nizkim obrestim odpomoči kreditnim potrebam občin in zasebnlko^. Ker je tekom 20 let izplačala nad 20 milijonov kron hipotečnih posojil, katera se vračajo v poljubnih delnih odplačilih (anuitetah). je s tem že mnogo storila za razdolžitev zemljišč; storila pa bo v tem oziru za naprej lahko še veli- i ko več, ako bodo hranilne vloge stalno naraščale. Preteklo leto pa ni pomembno samo ] zaradi dvajsetletnice, pomembno ost a-j ne tudi zaradi tesra, ker so se v tem t let u izvršile pri hranilnici važne iz- i premembe, ker se je razširil njen de- ! lok rog in ker je vrlo napredoval njen j razvoj na zunaj in na iznotraj. Pred vsem je omeniti, da je bil na-j mesto odstopivšega predsednika g. notarja Plantana izvoljen za njegovega naxestnika g. ll>. pl. Trnkoczr. Nalaljna važna izpremerrba, kate-i ro je prineslo leto 1000.. se tiče obrestnega merila za hranilne vloge, za bipotečna in občinska posojila. Ves čas. kar hranilnica obstoji, je bilo za hranilne vloge v veljavi 4 odstotno obrestno merilo. Z dtiei m 1. julija preteklega leta pa ■ se je vsled konkurence pokazala potreba. zvišati to obrestno merilo na 41i%. Da se vzdrži pravo razmerje med dohodki in stroški, moralo se je dosledno za V4% zvišati tuli obrestno merilo za hipotečna in deloma tudi i za vbčinska posojila in sicer od dne | 1. septembra 1909. dalje. Dolžnikom ! ta sprememba pač ni dobro došla, a bila je v danih okoliščinah neizogib- j Ua; veseli pa so jo bili vlagatelji, ki ' so v drugem polletju dobili okrog 40. 000 K več obresti, nego bi jih bili do- < bili po prvotni obrestni meri , Velikega vzgojevalnega pomena je, da se mladina že zgodaj navaja k varčevanju, zato si je hranilniea omislila domače hranilnike ter jih počela razpečavati dne 9. aprila preteklega leta. Koncem leta jih je bilo v prometu 320, kojih lastniki so si v malih zneskih prihranili v dobi 9 mesecev lepo svotico 11.796 K 62 v. Da si trgovci in obrtniki lahko preskrbe poceni kredit, se je v zvezi s hranilnico ustanovilo zanj? posebno kreditno društvo, ki je pričelo poslovati dne 6. septembra 1909. Do kouca leta je bilo sprejetih vanje 59 dru-štvenikov, katerim se je dovolilo 388.800 K kredita. Na posvetovanju, ki se je dne 13. novembra 1909. vršilo v hranilnici in pri katerem so bile zastopane skoro vse slovenske in nekatere dalmatinske branilniee. sklenilo se je po vzarle-du drugih hranilniških zvez ustanoviti tudi zvezo jugoslovanskih hranilnic. S tem je v glavnih potezah podan splošni pregled hranilničnega razvoja in delovanja v 20. poslovni dobi. Kakšno pa da je bilo v tej dobi podrobno delo pri hranilnici, kako da so se razvijale posamezne poslovne stroke in kakšen končni uspeh da se je dosegel, vse to se razvidi iz računskega zaključka samega. Dodamo naj samo še nekatera pojasnila. ..Skupni denarni promet, ki je bil kar hranilnica obstoji, J. 1009. najži-valmejši. je v tem letu znašal 58. 135.G26 K 88 v. V primeri s prometom prejšnjega leta ga je bilo zadnje leto več za fi.977.71fl K 75v. Hranilne vloge, ki so ob začetku poslovnega leta znašale 33.37.1.627 K 64 v. so se tekom leta pomnožile za 2.960.805 K 99 v. s kapitaliziranimi obiestmi vred v znesku 1.413.816 K 67 v. pa za 4.374.622 K 66 v.. tako da so do konea leta z vložki iz domačih hranilnikov vred narasle ž? na 37,740.250 K 30 v. Novih vložnili knjižic se je izdalo 6222. popolnoma vnovčilo pa se je 4226 knjižic. Število v prometu se na-hajajočih hranilnih knjižic se je torej L 1909. zvišalo za 1906 ter je znašalo ob koncu leta 27.163. na eno navadno hranilno knjižico pride poprek 1405K 74v. na en hranilnik pa 36 K 86 v. 1*:»% rentnega davka od vložnih obresti je bilo preteklo leto plačati 21. ftOfl K 77 v. Plačala ga je hranilnica sama. Preteklo leto se je 327 prosilcem dovolilo za 6.945.894 K 20 v. hipotečnih posojil, izplačalo pa 474 strankam 6.079,44.3 K 26 v. Koncem 1. 1909 znašajo vsa hipotečna posojila 22.391.569 K 16 v.. ko-ja svota je razposojena pri 6126 dolžnikih. Na enega odlžnika odpade po-prek 36T>8 Iv 75 v. Občinska posojila so do konca leta dosegla svoto 6,397.552 K 07 v. ki je izposojena pri 201 občini. Zasebnikom, deželi, občinam, odborom in kreditnemu društvu izposojeni denar znaša skupaj 28,938.122 K 12 v. t. j. 76.6fc vseh hranilnih vlog, razpoložljivih denarnih sredstev pa je bilo pri upravnem imetju koncem 1. 1909 za 8.893.323 K 85 v., kar znaša 23.5% vlog. Značilno za 20. upravno dobo je. da so se celo založila in menična posojila povzpela do višine, kakoršne doslej še nobeno leto niso dosegla. Zaloge so se dvignile namreč od 10. S04 K na 32.771 K., menična posojila pa od 286.367 K 01 v. na 543.3>2K365v. Zaloga vrednostnir pajpirjev se je zvišala za 638.600 K. in znaša kon-sem 1. 1909. 6,352.600 K imen. vred-tiosti. Cisti dobiček upravnega Jmetja je znašal 106.426 Iv 69 v.. pri splošnem rezervnem zakladu 34.598 K 97 v., dobiček pokojninskeg zaklada pa 1.502 K 03 v., tako da znaša skupni r-isti dobiček za leto 1909. 142.427 K 39 v. V primeri z dobičkom prejšnjega leta. ko ga je.bilo le 79.203 K 55 vin,, je torej uspeh zadnjega leta ugodneji *a 63.224 K 14 v. KAZNOVANA NAGAJIVOST \ Dobri ponarejalee človeških in živalskih glasov je bil navzoč pri dražbi konj. "Št evilka prva. moja gospoda, stara rujava kobila", je pričel s ponorom dražbeni uradnik, in v ravno stem glasu je odgovoril ponarejalee, in velik smeh je nastal med vsemi lavzočimi. Nekoliko nejevoljen je uradnik na-laljeval: ''S .kakšno ceno naj primemo?" "S kakšno ceno naj pričnemo?" je »dgovoril ponarejalee in se saim mej al svojej Šali. "Sto goldinarjev!" je zaklieal u-•adnik in nekako zaničljivo pogledal K>narejalca. "Sto goldinarjev!" je ponavljal ntdomušnež in hotel šalo nadaljevati. V tem trenotku je uradnik udaril * kladivom in zaklieal1: "Hvala lepa, rospod, za ponudbo! Konj je vaš!" Sedaj so se navzoči pa pričeli še iolj smejati in to je šlo na stroške xmarejaka glasov. Lepo sorodstvo. V nekem mestecu sverozapada je bil konjski tat obsojen k smrti na vislicah. Dan pred izvršitvijo obsodbe se je oglasil potnik v farmarski hiši kakih 15 milj daleč od mesteca in prosil prenočišča, češ, da je zelo utrujen ter nemore dospeti v mesto. Stari farmar ga je sprejel, in ko si je tujec osnažil cestni prah, ga je povabil v sobo k večerji. K mizi je tudi prisedla žena farmerja. Tujec se je skazal hvaležnega za | gostoljubnost in kot dobro poučen mož pravil mnogo zanimivosti, ktere i je doživel na potovanju. ; Po končani večerji je žena hotela j mizo pospraviti, a farmar jej je rekel: "Pokliči v sobo Billa. Tujec je sku-šen mož, mnogo je popotoval in veliko videl, on bode lahko dobro svetoval." Žena je odšla in kmalu na to vstopil je velik, neroden fant v sobo. Nerodno je pozdravil tujca in se vse-del. "Tujec," pričel je stari govoriti, "jutri bodo v bližnjem mestu nekoga obesili." "Čul sem nekaj o tem," je odogo-voril tujec. "Usmrtenje bode javno. VisfTce so postavili sredi trga", je nadaljeval farmer. "Žalibog, da je še vedno tako", je odgovoril tujec. Obsojence je glasovit konjski tat", je čez nekaj časa pripomnil farmer.. ! "Tako?" | " Veste, on je celo moj pravi brat, j tujec", je nadaljeval stari in gesta od strani ogledoval, j "deli to mogoče?" je ta začudeno zaklieal. "Da. da. oba sva sinova jedne matere. Ne rečem pa. da ni te kazni zaslužil. razumete me: vendar pa menim da nikakor ni prav, da bi moj sin BiH." in pokazal na fanta, kteri je nemo v tla zrl. "si šel to zadevo ogledat. Rad 'bi šel tja. nič ne bi imel proti temu, a menim, da to ni prav. Kaj menite vi o tej zadevi tujec?" "Weir je tujec odogovoril, "jaz za mojo osebo ne bi šel deset korakov daleč, da M si og-ledal usmrtenje. najmanj pa še. ako bi se to zgo lilo s kakim mojih sorodnikov." " Ali >i čul Bili. kaj tujec o tej zadevi pravi", je rekel farmer svojemu sinu. '' Toda oče." je odgovoril sin. "kaj moram jaz kaj zato, da je bil Nick Simpson moj strk?"' "Gotovo ne moreš nič zato." "Glejte oče. ali nisem moral dne 4- julija, dan narodnega praznika, ves dan delati?" je vprašal sin očeta. "Da. Bill, to je res." "Ali nisem bil na Zahvalen dan tako bolan, da sem ležal in enako se mi je zgodilo o Božiču in na novega leta dan." "Da. prav tako je bilo, Bili." "Ali nisem vendar enkrat zaslužil jsloboden dan?" "Da. da. Bili. nič ne bi imel zoper to. toda stric Nick je vendar tvoj j pravi stric." "Saj sem vam vendar obljubil, da bodem tako daleč zadej ostal, da me ne bode zamogel videti?" "Hm, hm, lim," je stari premiš-j 1 je val. "Ko so strica Jakoba obesili, me zato niste seboj vzeli, ker sem bil še premajhen. Ko so strica Davida lin-čali, sm po nesreči ležal v postelji s pohabljeno nogo, sedaj mi pa še tega ne privoščite!" je nadaljeval fant. Glavo zmajaje je stari vstal in tujca spifemTjal v odkazano sobo. Pri vratih je obstal in rekel: "Nikakor ti ne zavidam veselja. Bili. Naredi kakor hočeš, a vedno sem mnenja, da ni dostojno gledati usmrtenje pravega strica!" i* Ko je drugo jutro tujec sedel k za jut reku. je bila stara farm ar jeva žena sama doma. Bili je odšel gledati usmrtenje in tja ga je spremljal — njegov oče. • ŠALA LEKARNARJA. Sta resra Rovtarja so za aprila po-slal i v lekarno in rekli, da naj zaihfe-va: jelenovo mast, jazbečevo mast, 'ježovo matst, -mast od komarja in mast od ubogega grešnika. Navihani lekarniški pomočnik mu je napolnil nekaj malih škatljic. pri poslednjem naročilu pa velel uit-encu: "Pojdi v klet in prinesi Adeps suilus (svinjsko mast)!" "Jeli to mast od kakega obešen-ca?" je vprašal Rovtar. "Ne, od zaklanega." "Kaj pa je ta Aleks Vilus hudega storil?" je stari vprašal. Tudi to vprašanje ni spravilo v zadrego navihanega lekarniškega pomočnika in -mu rekel: "Veste, to je prav za prav službena tajnost, toda vam pa hočem vsejedno povedati. Ta je vse življenje svoj noi vtikal v nesnago in bil tudi ves čas n »či se je rjovenje začulo skoro prav tik naš. toda videti nismo mo:rli ničesar. Bile so neizrečeno dolge in n učne ure. Krog treje ure smo opazili tri leve ki so s? brez glasil premikali po travi. V mali oddaljenosti pa smo še vedno čuli divje rjovenje. V tem trenutku smo opazili še četrtega leva tik za našim hrbtom. Bil je oddaljen od nas komaj dobre tli metre. Držali smo sicer svoje orožje pripravljeno, vendar pa srno bili popolnoma prepričani, da nam bi nič ne pomagalo, ako se iz take bi ižine zakadi zverina proti nam. V trenutku našega največjega razburjenja se je cebri zopet približala levinja. Po dolgih trenutkih nepremičnega čakanja je vsled pritiska na | električni crumb prouzročeni pok u-cinkoval na nas kot strel iz topa. Levi pa so se le počasi pomikali od nas. Njihovo rjovenje je bilo jezno: bil: so vsi divji, ker niso mogli zavžiti j svojega plena. Šele proti peti uri zjutraj sta se dva zopet vrnila. Njuno t rjovenje in -reučanje je-kazfelo. da sta i razkačena. Plazila sta se semintje. vendar v bližino naših aparatov se [ nista upala. Skoro celo uro smo sedeli nepremično v neposreiee", a njej so tudi tekla leta in pustila spo- 'min; ko se je končno vendar omožila, j jej je nek častilec poslal kot darilo:1 | naočnike, umetne zobe in vlasuljo, v pismu pa jej je pisal, da bode te dari- . la utegnila kmalu uporabiti. Prav prijetno darilo je dobila neka j gospa v Brighton, ko se je odrekla ' mlademu gospodu in se raje poročila i z bogatejšim tekmecem. Na dan poro-; ke, ko so bili vsi povabljeni pri obedu, i je dobila zavoj, ko so tega odprli videli so v lepem okvirju popolnoma dobro ponarejen rojstni list gospe. | Vsi navzoči so bili preplašeni, ker vsakdo je vedel, da se je nevesta za , mnogo mlajšo izdala in to tudi proti i možu. Nastal je hud prepir, in odpo-•šiljalec je dosegel svoj namen. j NAJBOLJŠI P^Tt NA SVETU. Vsled poročila ameriške milijonar-| ke se nahajajo najboljši posli na otokih Tahiti. "Ne morem vam povedati, kako zvesti so moški kakor ženske. Njih i edina napaka je to. da so popolnoma t naravni. Tako se na primer ne more- j jo z lepa odvaditi posamezne člane ; družine klicati po njih krstnem ime- • na. kakor io slišijo od gospode. Ne- cega dne sem se odločila, da moram I temu napraviti konec in prosila moža. da naj me vpričo služabnikov vedno kliče "Madarre". namesto po imwm '"Man-". Mož mi je rad ustrecrel. a 1 . . I vendar se je sem in tja pripetilo, da ime je v pozabljivosti drugače imeno-;val, dasi ni imenoval moje krstno i-me. Nekega dne sem zbrani družbi z i gotovim ponosom pravila kako sem svoje uslužbence odvadila njih lastnosti. V tem trenotku v-topi v dvorano lakaj, se lopo pripogne in r -če: "Moja draga, večerja je že priprav-1 Ijena!" POZOR ROJAKI! j ®Po doltrem &mu ne I zarairtjta, kakorsne krasni brki popolnoma zrastejo. Reamatize a v rokah nogah in kriiičah v 8 dneh popolnom o«dranim, kurja očesa bradavice, potne noge in ozebline se popolnoma odstranijo. Da je to resnica jamčim 2 $500. Pišite po cenik katerega pošljem zastoju. JAKOB vamČIČ, P. O. Boa 69 CLEVELAND. C ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-ŠTVO NE UREDNIŠTVO. Kje je moj brat IVAN SB Pred 6 meseci je bil v Butte uH Mont., in sedaj mi ni znano, Be nahaja. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Charles Skebe. 5706 Saekett Ave., Collin-wood. Cleveland, Ohio. (2-G—6) kopal* an aH draat UffŽr^ abtotoo. aai bal alovcaakl fnlk. Osm ao ah bUm. akaJ* m na hl—n. Mi pošiljamo boUSna in m »uh las darila direktno v stari kraj In jam&mo n sprejem1 Pttlte danes po e*Uk- DERGANCE, WIDETICH A CO, 1622 Arapaboa S L, Daavsr, Coiorada Pozor slovenski farmerji! i Vsled občne zahteve, naročili bido tudi letos večje število ! - . j pravih domačih ^ kranjskih kos ^ j V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose ao izdelane iz najboljšega jekla ▼ znanej tovarni na Štajerskem. Iste se pritrdijo na kosišoe z rinkcami. Cena I kos* }m 9L20. P*«-1 večjej naročltbl znaten popust. ^ V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla in'- pristne "Bergamo" brn?ilne kamne (osle.) s; f Cena i garniture klepanja je žl.— 1 brusnega kamna 30c. f Rojake opozarjamo da se z naročili « polurijo dokler zaloga na poide. * NaroČila priložili je denar ali Postal Money Order. j| Slovenic Publishing Ca. S3 Cortlandt St., New York, IN- Y.' Rojakom naznanje. V poslednjem času so pričeli nekteri Zidovi po svetu širiti vest, da pošiljajo norce po telegrafu v staro domovino za 50 ct. strolkov. Da tem stopimo v eno vrsto tudi pri nas, sestavljamo dotični kablecode ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar ▼ staro domovino, ni niti misliti, da je to mogoče za .50 ct, ker velja vsaka beseda 32 ct. Urediti se da to ie za stalne in večkratne poŠiljalce in to izdelujemo sedaj. Najvarnejša pot pa je le pošiljanje po doaedanji navadi, da v Avstriji izplača vse pošiljatve c kr. poštna, hranilnica na Dunaju in za Hrvate kr. poštna hranilnica v Budapest!. Ako je kaka pomota, državne oblasti posredujejo in vse izvedejo: pri kabelnu ali telegrafu so pa pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič. Neumnost pa je misliti, ali pa zatrjevati, da pride denar domov ▼ dveh ali treh dneh. Tukaj čaka tak bankar, da ima več denarnih nakaznic in to par dni; potem obvesti brzojavno svojega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem piše poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa • traja po sedem ali več dni. Znano pa jey da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja v blagajni in ako pride do izplačila, je treba tam čakati, da dobe denar od višjega urada. To je gotovo im vsak razsoden človek ve, da je res. Zato je neumobt pošiljati denar po telegrafu, ko vendar konečno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali Pcšto. Židom je za bussines, ne pa za. ugodnost Slovencev ! Za to naj vaak previden Slovenec pošilja denar kakor doslej po Frank Sakser Co. 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. »ii 6I04 ST. CLAIR AVENUE IV. E., CLEVELAND, O. in siguren je, da bode gotovo došel v prave roke kakor se je to zgodilo dosedaj že skozi 18 let Avstro - Amerikanska črta (preje bratje Cosulich] NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta !a Slovence in Hnrate. ( Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington*. , Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Rektfk Cene vožnih listov iz New Torka za IIL razred m Vsi spodaj navedeni novi parobro- TRSTA............................................135 00 di na dva vijateimajobren. LJUBLJAJFB..................................... iični braojav: .................. ALIOS, LAUBA, KBKE.............................................. 35.00 2AGBEBA..............................................o« < n MABTHHA WAJSHHTGTOJT ..................................................................................38 ________KABLOVGA............................................................................o« ABammsA. ........................ OCEANIA. n' BA?ntt1BT> d0« TBSTA aU BIKI......................&&.001 ^^ IJffiU'SjROS.-fcCO, &O..A*«* 2Wulmi(tM St, New .Tot jj^^moIBke tegare-ta Na Ri« Votu dne 31 maja 1910. Maj dir Mister Editer, eksvajer of Vojce ofde pVple f i Naj Jork Siti. Odkar sem se premufal v Vašo bližino na Broke Lin, spoznal sem. da se Vaš deli Nus pepr posebno in-iere Sira za Mike Cegareta in tako ludi nekteri izmed Vaših sup skraj-barjev ešpešli pa še oni na Kolo' medu ob miši gon leku. Zlonika si ga vedi, kako da ste vse moje pri-' felee za v olt kontro dobili in na-drukali ?! No ona pesem jra je pa res pihnila, j ktero je meni na ea»t neki lone man I s Ali felar tam v Pen Sloveniji po-j ' gruntal. Sklenil sem torej da bom xin fju čer raje Vam pisaril dukJer 'iom tukaj. 1 Ifudimansk je huda ica in vročina i1 tukaj v Naj Jorku; radi tega jo šj>c- ' kulnani eez poletje proti Kolo medu 1 na Miši goii odriniti, če mi oui lonci' ihani ali felarji frej rel rot tiket za ;; Iren ali luft balon akomeudirajo. Prosim Vas, da rajdo vej tole a- ;! noneo med lost ad-vertaj-zment prfb-j1 lisa te: J IŠČE SE: po vsem svetu znani j* Ilalijev komet z 25 milijonov j1 milj dolgim kosmatim ^vitliml1 repom brez nog. Doma je ne-: kje nad zvezdami. Sredi maj^V se je zgubil in iiibče ne ve za < njegovo sedanje bivališče. Kdor ' ga najde ali poizve za njegov M naslov Ili prinese košček nje^o-l1 vega repa, dobi 3000 zlatib počenih grošev reinane racije. Po-,' jasnila naj se pošiljajo v zaprti * envelopi i>od: 44 Zgubljena Zve- 1 zda 1910." 2 Jaz sfra rrtdi tega kometa zadiije dni dosti skozi naredil. No ja, sedaj jo pa v našem Su pališ štora ua- J prej ribamo, dokler bo .šlo. Moj bos !' je plat tajear. in sem se med tem ca- ' som že preeej žer men logviča pri-11 vadil kakor for inštcuc sledečo pe- r sem: ' i "Krnele tn t<»r putn lom in ter : (irukn ali štel ruta že!*1 in ono an-,? gleško: "Maj vajfs gone tote konj |1 tri Hiure. Liura!" M Te ijh'kjiu večkrat zvečer po soper-ji skupaj ziiižingamo za dol>er na- ' men. Od naše gaus kiparee hči ple-'' ja na pij Alio, bosov sin na vajo:' 'Lino, jaz jih pa na rakon čeri sprem- j< I jam na ha reton sola. 1 Včeraj je bil od naše bosovke i»oj- ,1 te dej. Imeli smo veliko parti. Me-|? ni so se pehtraui štrukli potreseni! "a Peter Silam najbolj dopadli. Zadnjo nedeljo naredil sem eks { kojin na Šteiten Ajloinl, kjer si na- • i meravam kupiti 1 kornar lot. Drugo i leto si pa sezidam šenti hišo če bo'i šlo. No ja, non jus tokn. saj že gi-e. ;1 Vežes imam sedaj že 8 toL na teden-l in kake 3 tol. t ipso v. ji Ko sme se zadnjo nedeljo furali iz j Stolen A j ton d a v št-rit kari, sem 1 malo zakašljaL in pljunil na tla. Pa | me en gotehel |>olicman zašpega in i fura v Speli kamro. Plačal sem $1 < štrafango. No če bi človek vedel, da i bo ta kašelj tako drag. pljunil bi bil ' človek onemu greftarju naravnost vil gobec za oudenka na Mike Cega- j; ret a. < .Lito čnd.no uganjko pa vedno i niso v olt koutri rešili; i nu jo bom : pa Vam danes eksplenal: j One tri famwstrske ]>unce proda- ' jale so prvič jajea po T za 1 ccnt; ; drugič pa po 3 cente 1 jajce. Starejša jih je prodal« prvi« za (" "centov je 49 jajc; drtfga za 4 eente 28 jajc, tretja za 1 cent je 7 jajc. •eostalo jajce prodala je starejša 3 cente, toraj vsejia skupaj 50 je za 10 centov. Srednja hči pro-la je preostala 2 jajca tudi po 3 nte, torej skupaj 30 jajc za 10 cen- j v; mlajša prodala je preostala 3 jca tudi po 3 cente, toraj jfcje upaj 10 centov. S tem je domovina glede teh jajc šena. . Mister Edi ter! pridite me no enkrat sem na Rie out inter fifat ali1 obiskat. Tedaj Vam bom zgloncal klobuk in čevije kakor ajne. Tretov Vas bodem tudi na kor nari pri ma-rela birtu z ekstra vire purgar .pe-rom. .V nedeljo se pa odpeljem z baj ciklom v prune park gledat zverine, j ker si mislim kupiti jednega mlade- j ga lefontka. dva lepa Palita in en j docn zlatih fišov cum cajt fertrajb. S pozdravom in pest rega-r-dom! Vaš t tu Ji Juri rešpektfuli j Mike Cegare. Italija zavaruje mejo napram Avstriji. Iz Rima poročajo, da je italijanski vojni minister dobil prošnjo, podpisano od vseh furlanskih poslancev, ki ga prosijo, naj bi poskrbel, da se utrdi čedadska planota, ki je sedaj popolnoma izpostavljena vsaki invaziji. Stroški bi znašali 50 milijonov /lir. "Minister je obljubil ukreniti vse potrebno. Razmere med Avstrijo in UMiyo ^ ^ tema «uaj- Reorganizacija avstrijskih državnih železnic. j 7° i ''Časopis českelito urednietva želez-ničmho*' v Pragi prinaša v svoji; zadnji slovenski prilogi nastopni članek: Ako pregledujemo in premišljuje-, m« poslovanje naše železniške uprave, prežete od vrha do tal z brezglavim in brezvrog merodajen le ozir naeijoiializ- j t na in strategije, a ne v prvi vrstil] ;plošno gospodarski in ljudski na- j >redok. i Železniška itjxrava bi morala po- < minama preostrojiti svoje delovanje i u poslovanje. Ozirati bi se morala 1 la tiste, ki jim je železnica 'namenje-la. Ob slavnostnih prilikah in na »anket ili slišimo večkrat prekrasne ■dnine na železnico, ki je blagoslov | :n vir blagostanja itd. za narod. Saj je res. vzrok iu pogoj sta tu, le do-jrc volje in potrebnega strokovnega ja narodnogospodarskega znanja nanjka gos|>odom, ki se lovijo od ikstrema do ekstrema. od nesmiselnosti do nesmiselnosti. Stvar in naloga ljudskih zastopnikov je, da se bolj pobrigajo, kaj je e denarjem, ki ga zaslužijo železnice. Nečemo že danes obešati vsega iia veliki zvon, izdajamo le toliko, da 1 se godijo za kulisami res prečudne stvari: razsipnost, protekcijonizem in korupcija. Vse pa prevejuje ultra-iennanizem.... Gospodje poslanci naj samo tako-le lepo vprašajo nase-u;i gospoda ministra; kako je z različnimi podporami raznim nemškim zavodom, pa morda kaj izvedo. A če ne bode mož hotel z barvo na dan, bodemo pa govorili mi! Posebno naj j se zanimajo za to, koliko tisoč kron ! železniškega denarja so dobile letos i razne nepotrebne nemške šole po Slo- j venskem!! In koliko lansko leto!!: Pa kako so ta denar vknjižili, pod kako postavko zaračunali! Železniška uprava — tvoje ime je birokratizein in korupcija! Tržaška "Edinost" je glede tega priobčila tudi dopis nekega železniškega vslužbenca. ki se glasi: Pred no pi-eidera k stvari, radi ktere sem se oglasil, dovolite, da se mimogrede obdrgnem ob tisti politični plot, za kterim se kujejo politični načrti za nove železnice. V onem članku (Reorganizacija državnih železnic) pravi pisec, da so se doslej ob gradnjah železnic ozirali le na nacijonalizem in strategijo, nič pa da dovršeni gimnaziji je " ;»ix'jil eno leto v bogoslovju v Celov-i-u, I. 185(i. pa je šel na Dunaj in st posvetil najpreje modroslovju, po-islavni občini v Pau-eevu (južno Ogersko) in uglasbi v tem času znane srbske pesmi "Sabljo moja dimtščijo", "Bogovi silni", "Plovi. plovi moja ladjo", ^*Što čutiš. Srbi ne tužni". L"ta 1865. postane l>evovodja " Beogradskog pjevačkog | društva" v Belemgradu. leta 1871. pa j kapelnik in kompositor "Kraljevog sipskog na rodu o'jf pozorišta", kjer je deloval 32 let do upokojitve. Za gle-lališča in pevska društva je uglasbil ' več ko 200 pesmi, 7 onvert ur za orkester. Leta 1872. je zložil "-Srpsko I narodno himuo" o priliki ko je bil pokojni Milan proglašen za .polnoletnega. Leta 1909. je tudi nova di-i nastija srbska sprejela Jenkovo himno za svojo. Sedaj živi Davorin Jen-) bo v pokoju v Ljubljani, večkrat* pa pohiti v prijazni rojstni kraj, v Cer-j sije na Gorenjskem. Za obsežno njegovo delovanje so ga odlikovala razna srbska društva in ra imenovala za častnega člana; Jen-avoi ina Jenko je navdušila lepa na-odna pesem slovenska, na stopinjo ' islaneira umetnika na glasbenem jk>-' ju pa se je povzdignil po lastni na-iarjenosti in jekleni pridnosti. Nik- 1 lar pa se ni odtujil domačim tlem. v i a rod u korenini njegova glasba, za-o je pa tudi Šla narodu v uho in : rce, zato ostane njegova glasba "ečna. Petdeseto leto torej poteka od na-tanka naše marzeljeze. Pesnik "Xa-ireja". Simon Jenko, skoro že eno-nštirideset let počiva pol'tr Prešer-ia na pokopališču v Kranju. Ni mu i lilo dano učakati. kako s bodo nje-roveira "Napreja" besede razlegale ] n navduševale po vsem slovenskem n slovanskem svetu. Skladatelju "Na >rejs*". dirnemu našemu Davorinu fenku je bilo nebo m i lost ne je. Xa-donilo mu je izreden dar, da je uča-;al poznih let. ko lahko zadovoljen n miren gleda na plodovito svoje lelovanje, ko vidi, a tudi inure Slovane. Srečna taka starost. Sivolasemu starčku Davorinu Jenku I ;ličemo ob petdesetletnici "Napre-a": 5e na mno^a leta, dal ti bo^ do-, iveti skrajne meje človeških dni. Halleyev komet in sedež ;a"iiebeško kraljestvo." i Tam nekje na Moravskem je živela ieka zelo pobožna in ravno tako neumni ženska. Neki slepar, ki je znal. ia je žena precej petičua. je prišel ledavno k nji ter jej rekel: — Iva k or vam je znano, bode dne 9. maja konec sveta. — Cula sem, cula, je odgovorila »obožna ženica. — Pa ste /.e kdaj mislila na to. kaj »ode po smrti? — Mislila sem. mislila. — Pa vendar na to še niste misli-a. da bi si preskrbela sedež v nebe-kem kraljestvu? ' — Ne. na to pa ne, na to pa še nični mislila. — No vidite, iu vendar je to velite važnosti. Pomislite samo. kako elikansk naval bode oui dan v ne-jesili. Posebno za sedeže bode velik criž za onega, ki si ne preskrbi na-3iej sedeža. — Jemnasta. jemnasta. jaz si pa še lisem preskrbela nobenega sedeža. — No vidite, če ne poskrbite o >ravem času, boste morala celo več-lost stati. — Jej. jej. kaj res? — E. seveda res! — Oh. oh. uboga jaz! Pa vem. da pridem v nebeško kraljestvo, ker ni->em nikdar slabega storila, a kaj bolem začela tam, ako bode morala vso: večnost stati? — Še je čas. ma*i; ako hočete, jaz vam lahko še preskrbim sedež, ker imamo zvezo z nebeškimi krogi in fcuam, da je še nekaj prostorov na razpolago. — Jej. jej. kaj res? — E. seveda je res! — Pa po čem so ti sedeži? — Hm. vi zahtevate gotovo sedež v prvi vrstL — No ja. boljši v prvi, kakor v zadnjih vrstah. — Potem bi stal tak sedež osemsto kron. (Toliko j« imela žena denarja v bančni posojiluici.) — Veste, gospod, za sedaj nimam več. ko 10 kron, nate. zaenkrat za aro teh 10 kron. Pa grem takoj v posojilnico, da dvignem denar tam in vam dam eeli znesek, da mi potem poskrbite potrebni sedež. In ženica je odšla v posojilnico. Sewda se je možem v posojilnici čudno adelo, kako pride žena do tega. da dvigne naenkrat ves naložen denar, ko so znali, da ona denarja ne rabi. Vprašali so jo radi tega. za-jkaj bode rabila denar. Ženica je povedala po pravieL t L mevno je. da so se gospodje prav i prisrčno smejali. Poleg t eira so pa •tudi obvestili orožništvo. Orožniki so tudi takoj poiskali nebeškega agenta ter mu rekli: Pa prepustimo mi vam sedež, ne sicer v nebesih. zato pa — brezplačno! VABILO. Društvo sv. Jožefa štev. 103 K. S. K. J. v Milwaukee. Wis., tem potom vabi vse rojake in rojakinje kakor tudi Hrvate na PRVI SLOVENSKI PIC-NIC v Bern i Hirer's parku, 26. Avenue in South Pierce Street, dne 12. junija popoldan. Za dobro vsestransko zabavo skrbel bode ODBOR. _(4-7—6) _ Kje je MARTIN KAPLE ? Doma je iz Zaverstnika pri Litiji. Kdor zna za njegov naslov, prosim, da mi sra naznani. Išče ga Fran SnpančiČ. po domače Pleten, iz Trebeljevga. Napišite naslov: Frank Supančič, Forest City, Susquehanna Co.. Pa. (3-7—6)____ Kje je moj brat GAŠPER TONČIČ? Pred 4. meseci se je nahajal v Akron. Mich., iu sedaj pa ne vem, kje je; zato prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, da mi naznani. ali naj se pa sam javi. — Joseph Toučič, Box 23, Akron. Mich. (1-4—6) Kje je FRAN MAROLT? Doma je iz Velikih Lašč na Kranjskem. Pri meni je pred 6 leti bil na stanovanju in hraui ter se neznano kam odstranil, ne da bi bil svoj dolg pri meni poravnal. Prosim cen j. rojake, ako je komu naslov dotič-nika znan. naj mi ira blagovoli naznanili. za kar mu l>odein zelo hvaležen. — Frank Dejak, Boj 164, Bnrdiue. Allegheny Co., pa. 1 THE LACKAWANNA.) ■ Ka;pripravnei;a železnica za patnikel ■ namenjene v Evropo. j V nepoirednej bližini transatlantski) parnikov. . Prevoz potnikov in prtljage iclo p« ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premosove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vosi vsaki dan v vsakej smeri po pet vlakov; Med New Yorkom, Chicagom in xapadom vsaki dan Štirje vlaki; Med New Yorkom, be. Louisom in jogozapadom, dnevni promet; Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet. Nadaljne informacije glede voi-njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., se dobe pr; "-okainih agentih aH pa pri SS|j|p|| Recrgs A. Cullen, Ti i iMn«ilt'llliŽ'? cltvoi potoUkl agent IpiPJB^jf/ 90 West Street, New York. ■>! ■] ■ " g ' ^žiiiH br-«. - — .......nIfly lirli1! POSEBNA UVEDBENA PONUDBA nnr7ni A*tlfl ^SA TA LEPA DARILA.....DllLirLAUPIl )azamnrenio hitro uvesti nait-izb.jrne dvojno firold-DlatP-l ameriške ure. poauja'iiobrerplaČBO zajedn< : prodano uro tekom prihodnjih 30 ilni. še »leviece : jedno pravo it»ro »hido bnltv; i/rtdr.o finovc ■ižico z priveskom; dunajsko pipo i^ morske pene; dunajsko cev za smotke iz morske pene; lep< :entko broio; par golkondikiti uhanov; ixreono fino nap::no i(!c; dva lepa »pritni gonita. ; .itt si mi ne mislimo Vam po?lati samo jeden predmet, tenivci- vse te predmete z vsako uro. To j< irsva, z drsmlji opremljena O1 t n r> o • , v*-t na.inovej.ie vrste. Ve n v Ameriki izdelana za 1CL Jamtcna feliM if.dajoinutr ?o'k" sije leo«' predraeie oyle late. Ako ooi jete $4.98 zajedno z naročilom Vam ni p-Jreba piačati «-k^prt'Snih - tn ;kov in do'cj; tejra dobite *, lar še lep prstan brezplačno. BREZPI.A^jNO ! Ura ;n darila aku kupite sest pošiljatev za t2KS}?, 'išite hočete li možko ali žensko uro. Pošljite takoj. CARROLL CUTLER & CO., 706 MANHATTAN BLDG. CHICAGO. ILL. »Najbolj varno naSožen denar je v slovenski \ MESTNI 1 [HRANILNICI LJUBLJANSKI, t Stanje hranilnih ulog: Rerer\'ni zaklad: 9 nad 35 milijonov kron, nad 1 milijon kron. \ I i Za varnost denarja jaracl in je porok poleg rezervnega zaklada ( mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in v$o s svojo davčno rocčjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar t* mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar.1 l Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsaki i 4 | | dan in jih ©brestuge I ter pripisuje nedrignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.. I Dne 1. In 16. vloženi denar se obrestuje takoj. | Sprejemajo ie tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov i denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. » Rentni davek od vloženih obresti plačuje r.-ranilnica sama L in ga vlagateljem ne zaiačuna. » Posoja se na zemljišča, menice in vrednortne papiije. t Hranilnica se nahaja v svoji palači v Prešerno vik, prej Stanovih ulicah 3t i nasproti frEnčiikanskemu kloštni. F Na3 zaupnik v Zjed. državah je Se več let f^SSSV*- FRANK SAKSER CO. - Podružnice - Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 I - Podružnice - • Sli Itt CfllfiVBC TfSt - sprejema vloga n« knjižice in M te"/g I°| - Spljfit, CeiBT6C, TfSt - U«I1WCT IT« Icoei nk£un ter je obreatuje po J |0 --- in Sanjeio. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzo. Jn SarajCTO,_- . Dolnlška glavnica - rastopnik za 2{edinjeiie države je trrdka - Rezervni fond . . K4,OOO.OOa . ' PRANK SAKSGR S3 Cortlmdt Street, New Vorlc. ' ^ ^oo ooo. f. ,i jHF^I^ j Jugoslovanska Katol. Jednota. ftnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GRADNIKI: Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠN1K, L. Box 383, Rock Springs, Wyoming. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: ALOJZIJ VTRAXT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St. Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, rr. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Mini]. MIHAEL KLOBUČAR, IH. nadzornik, 115 — 7th Str., Calumet, Michigan. POEOTNT ODBOR: IVAN KERŽIŠNTK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Bardine, Pa. IVAN MERHAR, drugi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. STEFAN PAVLISIČ, tretji porotnik, Bx 3 PineviUe, Minn. --o-— Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN Jt IVEC, 711 North Chieaeo St.. ?oii«t, hl . - -M J ItTj - r I . --0-i Društveno glasilo je "GLAS NARODA:" 'Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko >** je dne 19. maja iz ljubljanskega južmva kolodvora odpeljalo :m Maeedom- v, 10 Hrvatov in Slovencev. KAZENSKE OBRAVNAVE PRED DEŽELNIM SODIŠČEM V LJUBLJANI. Nevaren slepar. — Ferdinand Ku-0:>, a komaj j- bil prost, je ".e padel v svoje stare navade. Štirinajst novih jroljutivili slučajev se mit je oeilalo, ko je sedel pre 1 nekaj dn-vi na zatožni klopi. Med drutrim je opeharil Vincenen Gabrovea i/. Podpeei. Rekel mu je. da je Kmeti ev airent in da mu bode preskrbe 1 karto za potovan je v Ame- I riko. Vlaril -a je po Trstu in mu iz-vabil 3"kS kron. nato je pa še brzojav- ; nim potom hotel GabrovtVvo ženo ! Frani-i5ko opehariti za 3(M> K. To se mu pa k s rev i ni posrečilo. Neko natakarico, ki je služila pri 4'Črnem medvedu" v Ljubljani, je opeharil za ■Hi K. Obljubil ji je, da se z njo poroči. V Šmartne-m je Jeri Presetnik native/iI. da ji bode preskrbel .•rostil-nirarski obrtni list. iza kar mu je dala 'Jfi K. Sedaj l*.do imeli lalikover-ni ljudje precej časa mir in pred tem i nevarnim človekom, kajti sodisfe ua je obsodilo na 2 in pol leta težke j ječe. Nečloveški sin. — Gregor Podobnik, j>o zimi. ko je kratek dan, bili plaT-ani •icakor po leti; torej se vo Koroški cesti v Mariboru in trdila, da ima kačo v ustih, katero so ji prisili. ! - Pretep med slovenskimi in nemškimi delavci. Iz Kapfenljerjra. 10. maja : Vč raj zvečer so insultiraii nekateri nemški delavci svoje slovenske tovariše, vsled česar je prišlo do hudega i pretepa. Nemci so bili tako hu lo ; rep:'n i, da so nekateri bore s smrtjo. Štiri Slovence so zaprli. Nesreča na železnici. — Nedavno se je vozil posestnik Jakob Sitar iz Št. Janža na Vinski irori od Pragerske-do Celja. V C?lju bi a.oial Sitar 'izstopiti, ker je bil pa menda v vlaku zaspal, se je vozil dalje. Ko je vlak že oddrdral čez Savinjo, je najbrž opazil, da je že mimo Celja in j.' skočil z vlaka. Padel je z jrlavo naprej ter se zelo poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. RAZNOTEROSTI. Veliko poneverjenje so zasledili pri budimpešt anskem listu "Pesti Hir-lap \ Svota še ni mrotovljena, a i;re se 'baje za nad po! milijona kron. Osumljena sta dva najstarejša uradnika Tornav in Wittenberg. Pri pr-v:»m so našli hranilno knjižico na -4"» tisoč K. pri drugem pa jedno na 75.000 kron. Boris Dmitrijev Grinčenko, ma-otuski pisattlj. je umrl v San Kemu v Italiji, star 47 let. Napisal j«- mno-čir.e. šteje l'ra^a sedaj 611.513 prebivalcev. Med temi je 93% Čehov in 74, pošta Št. Peter. Kranjska, Austria, Europe. (3-6—(i) Kje. sta moj brat FRAN BOJANC in sobrat MIHAEL BOJANC? Do-jna sta iz Št. Petra pri Novem mestu na Dolenjskem. Prosim cen j. ■rojake, če kdo ve za nju naslov, ■naj mi blagovoli naznaniti, ali na j se mi pa sama javita. — Anthony Bojane, Box 45. Mil vid, Texas. (3-6—6) POZOR! Ne kupujte farme ali zemljišča za farme, dokler ne veste, kaka prilika se vam nudi za prieetek svojega lastnega gospodarstva z malim denarjem v slovenski gospodarski koloniji v bližini mesta Ashlanda. — Pišite po informacije. ako si mislite nabaviti farmo, sedaj, kasneje, ali pa nikdar. Pišite še danes, pišite vsi. Adresnjte: The JAMES W. GOOD COMPANY. Dept 57, Ashland, Wise. iggg^gMEcKgžaiaMiggggKi; Seje jel Tukaj nas je pet bratov ir j iščemo šestega svojega brata JAKOBA NOVAK. Doma je iz Prim-čevasi štev. 6, občina Ambrus, Dolenjsko. Pred petimi leti je bil v Salida, Colo., in sedaj ne znam« 1 nič, kje se nahaja. Kdor izmeo j rojakov nam naznani njegov naslov, dobi $10.00 nagrade. Naslov pošljite na: Mike Novak, 512 West Chestnut St., Leadville, Colo. C14-4—14-7) Kje sta ALBIN ZADEL in RUDOLF KALIŠTER? Doma sta iz vasi Juršice pri Bistrici. Pred jednim mesecem smo bili skupaj na Coal-wood. Miefci, in sedaj ne vem. kje se nahajata, odkar sta odšla od mene. Jaz sem se jako ponesrečil tako, da so mi rezali no& šedanJ k na kar vam mi pošljemo načo knjižico v vašem materinem jeziku popolnoma zaslon] | T0ŠLJITE NAM TA ODREZEK DANES. * Dr. JOS. LISTER & CO., A us. ,702 Northwestern Bid?, 22 Fifth Ave., Chicago, III. J Gospodje: Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno, in prosim, da mi jo poSljete takoj. | Ime.................................................................................... !! PoŠta...............................................I »trava............................. NAZNANILO. Društvo Marija Zvezda ^lev. 32 .7. K. J. v Black Diamond. Wash., poživlja v>e svoje člane, da se iroto-vo udeležijo seje, ktera se vrši dne 10. junija 1010. ker imamo sklepali in reševati važne reči. Pridite toraj vsi. kteri ste v bližini in ravno tudi oddaljeni. Greiror Porenta. _(2-4—C)_ NA PRODAJ dobro urejena CiKOCERIJA i 11 MF,-SARIJA v sredini hrvatske in srbske naselbine. Trirnje se jako dobro in prodani radi selitve iz Xew Yorka. Za natančneje podrobnosti obrnite se na lastnika: I.. Pujo. 531 W. Hit h St.. Kew York City. (3-0—6) VABILO K IZLETU (PIC-NIC). ktereira prireili društvo "Zavedni >:ajerc štev. 0 S. I). P. Zveze v nedeljo dne 26. junija na farmi -obrata Feliksa Volčko na Morr. llville. Pa. Tem potoni v!jt:dn° vabimo vse rojake in rojakinje ter vsa -sosedna društva, da nas nmo<_ro-brojno obiščete in se z nami skupno zabavate v prosti naravi" na zeleni trati. Vstopnina za >yiožke $1.00; pivo prosto. Za izvrstno zabavo in dober pritrrizek skrbel bode ODBOR. Članom teea društva se pa naznanja. da bode redna mesečna seja ob I"J. url ."10 minut popoldan in po seji je veselica, zato ste prošeni. da se vsakdo udeleži. Fran Span, tajnik. (3-4-6) OiMie Me TiBusadanfiosi [Francoska parobrodna družba«) Direktna črta do Havre, Pariza, Švice Tncniocla ii Ljuh/jaim I Pošt rs piimik so. "I.a Provence" na Iva vijaka.................1-1,5 * ion : o r.«n> koniskin BU* • LaSivoie" * ..................ii,«-..') " 0--0 " La I.orrainc*' * 1 41 ........... !? o'f " '_' , <»! •» "''-i Tt.utr ir «•" •» ----........... i, i mu -» lj «-Kl " 'Li l'..-etnpntr"...............................smi " -» 0'Hi " ' La Gascognc"..............................................................V.imjo « Glavna agencija: STATE Si., NLW Y0RX corner Pearl Stresi Cheschrou?h B^isdii^. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča štev. 57 I North River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 North River, N. Y. . ■ *LA S A VOTE 0. junija. * "LA SAVOI K*' 30 junija, •LA PROVENCE 16. junija 1910.* L A 1* lf O VENCE 7. julija, 19H • LA LORRAINE 23. junija, 1910. I.a liretajrue 14. julija 19« POSEBNA PLOVITBA. V HAVRE: Lepi poštni parnik "FLORIDE" odpluje 11. jnnija ob 3 uri popoIudBl Lepi poštni parnik 11 LA GAŠCOGNK" odpluje 11. junija ob 3. uri popel l.ej>i parnik ••CAROLINE" odpluje d e junija ob 3. uri pnpoludn Pi.Štiii parnik ••('IlICAtSO" odpluje lne '23. junija ob uri jxipoluan Pomiki z zvezdo zazasmovaoi imajo po dva vliaka. ZA VSEBINO TUJIII OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVM ŠTVO NE UREDNIŠTVO. DOLGO ŽIVLJENJE. , Naravua želja vsakega človeškega "bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Nara-vozmmei vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo mislit), da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljSnmo— je resnica. Vsi zilr: v niki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh pre bavnih organov v nereda, trpi celo telo. Ako ta bolni oi j;an hitro ozdra^ino ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih, organov, in to je dobroznano Trinerjevo .zdravilno grenko vino. I JOSEPH TRINER'S HtGlSTEBEl* To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rndefega viDa In importiianih grenki« želiič. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako uežeM želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavi* organi ohranijo v dobrem stanju. To je čudežno zdravilo ^ ojstri okus* krepča živce, f| cistrkri, cedi obrazno barvo, pomnoži pozum, odstrani neprebavnost, done se mirno spanj daljša življenje. Ka je lahko cela dru ina, od najstarejega do otroka v zibelki. To se ne more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav. — Ser. No. 34G. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednost tega leka. Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v materinem jeziku. JOS. TRINE R 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Ne pozabito poskusiti Trincrieve Hrvaške Importirane Slirtiiier in Slovenskega Brinjevca, vse domačega izdelka. Vitaaavljsaa dae 16. avfatta 190&. ^ I »nkorporl ana 33. aprila lOOQ v držav! Pe:le zdravniške listine. Vsak razsodni član naše organizacije bode na prvi pomudek drl prav. kar je sldr nil na se.ii dne 8. maja glavni odbor S. D. P. •Zveze, kajf: v ža lujem Času dobili srro listine od nekaterih krajevnih dru-U»v. v katerih je hilo videti, da se je bolnik javil društvenemu tajniku še le, ko je ozdravil, ali pa Še en mesec potom, ko je bil že za vsako d-lo spo-sooen. Take in enake polpore s? j;e morejo od danes za naprej izplačevati, in «t tuli ne bodo. Zato opozarjam javno vse Ibrate S. D. P. Zveze, da pazi-jp, dsv se takoj javijo o!) enakih prilikah tajniku društva. Ko pa bolnik o-atfrsvr, mj se -zop t javi tajniku, da dobi tako drnsro listino po imenu pla-fil m« iiukuxDico^ lin katero so mu potem pri seji opravičonfl podporo 11*1-kaže. g Prosim toraj brate, da pazijo na to, da ne bo poten:, nepotrebnih ue-jprijctnost: in kikanja. zakaj 11 • dobi ta ali oni član bolniške podpore. Deset dm ;e »V a dovolj da se bolnik javi pri svojem društvu. Ako pa tega ne fit^ri. naj krivdo pripiše samemu sebi. Pomisliti je treba, da se lanko kaj E Ihavod™: E ZDEAVJTT I fjBPl . _______L-; PRIZNAM M IN TISOČIH ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajejo dokaze zasltig svetovnoznanega in slavnega ravnatelja od THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE kateri se žrtvuje, in je ozdravil že nebrojno število slovenskih bolnikov. Vsaki bolnik, kateri seje zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega zavoda je bil zadovoljen, zadobil popolno zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci vecele. Nima bolezni na svetu, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti, najsibode možka; ženska ali otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda zamorejo povoljne uspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazati v katerih se ozdravljeni bolniki z najprisrčnejimi besedamizahvaljujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje. DRUGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOVDRE VELIKO O SEBI NE MOREJO DOKAZATI NITI JEDRNEGA POVOLJNEGA DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA. Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, temveč naj se takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker našel bode največjo srečo in pridobil zopetno popolno zdravje. Pridite osebno ali pa pišite na The Collins N. Y. Medical Institute 140 W. 34th Street, Mew York City. Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj. Uradne ure so: Vsiki dan od 9 tire dopoldan do 1 popoldan in od 2 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah la prAenikih on 9 ure dopoldan do 1 popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 tire zvečer. .enakega ztnisli vsak član, ter reče pri seji: Jaz sem bil bolan, prosim, dajte j mi .t~»0.00 ali še več podpore. Ne, bratje, tako ne moremo jadrati naprej. Ako se bolniku dozdeva, da podpora ni toliko vredna, da bi se vsaj takoj ! javil društvi!. tudi kot Man ni opravičen pozneje prašati za is-to. Sklenjeno na redni seji glavnega odbora dne 8. maja 1910. S bratskim pozdravom: Ivan Pajk, glavni tajnik, L. Box 328 Conemaugh, Pa. IGRALEC. -o- OMAN. — IZ SPOMINOV MLADENIČA. -o- Ruski spisal F. M. D o s t o j e v s k L , --o- (Dalje.) "Za Boga! Zamudili smo! Takoj! zavrti. Stavi, stavi!'' je hitela babi-! ea. il Ne ehieaj včn.lar, hitio!*' se; je razburjala in me drezala pri tem , na vso moč. ''Toda. na kaj naj stavim?" "Na zero, na zero. Zopet na zero! j Stavi kolikor moiror-e do^sti! Koliko ima^? Sedemdeset ziatov? Kaj bil' jih hranili; stavi po dvajset ziatov . vsakokrat!' "Spametujte se, babiea! VČasa po ! -estkrat ne pride. Pravim vam, da * nastavite vso svoto!" i ^ "Laižeš. lažes! Stavi! Kako te jj srbi jezik! Vem, kaj tMaebe nežnega ustroja. Cena $1.00 steklenica. ' •»■STOMACH* •tiz^Sv^rr. nr w. F. SEVERA CO. M«- tJOA. MHM.BV- price cmr DOU^*. Kv* filol Ne dajte si Sevcrovega Želodčnega grenčeca zamenjati z drugimi puvpriu ki 1 Zahtevajte jiristnf ga in pazite, da jo inie "Severa" natisnjeno na steklenici \ < prodaj t lekarnah in zanesljivih trgovinah. Čuvajte se ponaredeh. Ce ne morete dobiti Serero\ih zdravil v svojem krajn, pišite nam. Zdelani moški in ženske, Bi ,■ . nervozni, onemogli, oslabeli, opešani in potrti 1 Jurije najdejo olajšbo, akc začno uživati Severov Nervoton. zelo prijttno in izdatno zdravilo ki poživlja moč in krepi vse živčevje. TeSi čutnice, donaša naravno spanje. Cena $1.00 Znaki nevarnosti. Bol v hrbta, omotica, glavobol, otekli sklepi, nsedli na v vodi ee morajo nemudoma lečiti, ker neizogibno vedejo do resnih bolezni. Severovo Zdravilo za obisti in jetra vzdržoje precejalne organe telesne v zdravja in moči ter odvrača nevarne bolezni. Navodilo za uspešno zdravljenje okrog vsake steklenice. 50c. in f 100. Zanesij v zdravniški svet zastonj. W. F. Severa Co. cvbs Ugovarjati bi pomenilo bob ob ste-:io metati. Kolo se je zavrtelo. ''Rouge!'" (rdeča) je zaklical kru- ; per. — Zopet dobička štiri tisoč fori n tov. ] S prejšnjimi osem. "Štiri daj sem, štiri postaji zopet na rdečo!" je zaukazala. Zopet sem .postavil štiri tisoč. "Rouge!" je naznanil kruper. "Skupaj dvanajst! * Daj vse sem!! Zlato sipi i i sem v denarnico, a ban- j kovoe spravi. Dovolj! Odpeljite na-; slonjač!" XI. Oiipeljali so naslonjač k durim na tlrugi konec dvorane. Babica je ža- j rela od veselja. Naši so jo takoj obkrožili in ji čestitali. Naj je bilo vedenje babičino tako eksemtrično,' vendar je precej te.tra pokril triuirrf in general se še ni vtv bal, da se kom- j promituje, ako nokax-e, da je v sorodu 1 s tako nenavadno žensko. Milostno in frmilijarno-veselo nasmihajoe se, J kakor da tolaži otroka, je čestital babici. iSieer pa je bil tako osupel; kakor ostali gl^ lalci. Govorilo se je med fbčin-stvom o njej in kazali so na i njo s prstom. Marsikateri je šel na- j la^č mimo, da bi jo videl od blizu.! M. Astlej se je razgovarjal o njej | nekoliko strani -z dvema Angležinja- j ma. svojima znankama. Nekoliko do- i misijavo-oblasfcnih gledalk jo je mo- j trilo z domiišljavo-napibnjevim nedo- i umevanjem kakor kako čudo____Des! Grieux pa je kar sipal T-estitkp in | smehljaje: "Kaka zmaga! " je govoril. To la, gospa, to je bil ognej ! je pristavila m—lie Blanche z očaru-joeim nasmehom. "Da, prišla sem in priigrala sem dvanajst tisoč forintov! Vrhu tega pa še zlato! S tem je skoraj trinajst tisoč. Koliko je to naišega denarja? Kakih šest tisoč, kaj ne?'* Povedal sem ji, da več nego sedem in po sedanjem kurzu celo okoli osemi. "Osem tisoč, to ni šala! A vi, lenobe, tukaj sedite in ničesar ne de-lafeT"*PotapIcJ""Marfa, sTa vi^eTaT" sem tisoč!" se je začudila Marfa in sklepala roke. "Na-ta v-sak pet ziatov, evo!" Potapič in Marfa sta hitela poljubljati ji roke. "Nosilcem po en zlat. Daj vsakemu zlat, Aleksej Ivanovič! Zakaj de-;ia ta lakaj ipoklone in oni tudi? Če-| stitata ? Daj vsakemu zlat!'' , "Gospa knjeginja---- beden izse- ; ljenec----neprestana nesreča____ru- Js^ki knezi so tako radodarni..,., se je i smukala okoli naslonjača brkata ose-\ bica v ponošeni suknji, pisanem telov-|nikii ter-nastavljala spoštljivim usme-j vom svoj klobuk. Daj m«u tudi zla^..f. daj mu dva; sedaj pa dovolj, sicer jih ne bo j ne konca ne kraja. Vzdignite, nesite ! . Praskovja," se je okrenila k Pavlini, j jutri ti kupim blago za obleko, tudi j oni m—lie, kako se že imenuje, m— jlle Blanche, ali ne, tudi njej kwpim. ' RaztolmaČi ji Praskovja! "Merei, madarne," (Hvala, gospa.) se je milo poklonila m—lie Blanche ter spačila usta v porogljiv smehljaj, i ki je izvabil des Griesimi iu generalu j s ribi enakega. General je -bil nekoliko j v zadregi in je bil zelo vesel, da smo j dospeli do drevoreda. "Ferdosja, ta se šele začudi," je prepovedovala (babica sipomnivši sa znane nam generalove pestunje. "Tu-li njej je treba dati kaj za obleko. Hej, Aleksej Ivanovič, Aleksej Ivanovič, daj tem« beračn!" Po cesti je šel razeaj&riec z upog-Jjijenim hrbtom in nas ogledoval. "Morda pa ni berač, babica, ampak kak obupane?.' * "Le daj, daj mu goldinar!" Stopil sem k njemu in mu dal. Pogledal me je Neznansko začkrdeno. vendar je molče vzel goldinar. Smrdel je po vinu. "A ti, Aleksej Ivanovič, še nisi poskusil sreče?" "Ne. babiea." "Toda videla sem, da so ti oči kar žarele. *' "Že še kedaj pozneje poskusim.! babica, in sicer prav gotovo." "Stavi torej kar na zero!' Boš vi-ilel! Koliko denarja imaš?" "Vsega skupaj samo dvanajst ziatov". "Malo. Petdeset ziatov ti posolim. *-c hočeš. Kar ta-le zavitek vzemi. A ti. očka, nič ne čakaj; tebi ne dam!" se je nenadoma obrnila k ™e-neralu. Tega je kar pretreslo, toda molčal je. Des Grieux se je zamračil. "Que diable, c' est itne terrible vicille! (Vraga, to je grozna starka.) ie šepnil skozi zobe generalu. "Berač, zopet berač!" je kriknila babica. "Aleksej Ivanovič, daj tudi temu goldinar!" Topot smo srečali sivega starca, z leseno nogo. v dol<*i, modri suknji, 7. dolgo palico v roki. Podoben je bil ' staremu vojaku. Toda« ko sem mu ponudil goldinar, je stopil korak nazaj in me grozno pogledal. "Was ist's, der Teufel?" (Kaj je to za vraga!) je zakričal ter še pristavil lepo število psovk. "Glej ga tepca!" je kriknila babica in mahnila z roko. "Peljite na- j prej ! Lačna sem postala ! Sedaj takoj k obed/ir, potem se malo povaljam in zopet tjakaj." "Vi hočete zopet igrati, baibaca!" sem zaklical. . "In ti, si mislil, da ne? Naj vas torej samo gledanu, kako tu lenuharite in se kisate?" "Mais madame...." se je približal des Gr'eiix? "les elianses peuvent tournejy une seule mauvaise cliance et vous iPerdr^z toivt.... surtout avec ■»toftim i' ^.ŽSB^A"'}^' da, gospa. Šanse se morejo obrniti, ena sama slaba šansa, in izgirbili boste vse, docela vse pri vašem igranju..., to bi bilo grozno.) " Vous perdrez absoFivment'(Iz-srubili boste prav gotovo.) je~zaščebe-tala m—lie Blanche. "Kaj vas vendar briga! Ne zaigram vašega, ampak svoj denar!" Kje je pa M. Astlej? me je vprašala. "V vokzalu je ostal, babiea." "Skoda, prav dober človek je." Ko smo dospeli domov, smo srečali na stopnicah upravitelja. Babica ga je poklicala k seibi in se pred njim pobahala s svojo srečo. Potem je poklicala Fedosjo, jej podarila tri zlate in zahtevala obed, med katerim ni hotelo biti ne konca ne kraja hvalisanju in laskanju s? strani Fedosje in Mar-fe na nje račun. "Gledam vas, maiuška." je žvrgo-ela Marfa, "in pravim Potajpiču: kaj pa hoče delati naša matušika? A na mizi denarja, denarja, prijateljčki! Vse življenje nisem videla toliko de-larja; okoli pa sedi sama gospoda in gospoda. In odkodi, pravim, Potapič, i^od. si mislim, in gosjpod vam je tudi naklonil. Se sedaj, matuška, vsa trepečem, kar vsa trepečem." "Aleksej Ivanovič, po olx?du bodi okoli štirih, pripravljen, pojdemo. Za sedaj pa z bogom, pa ne pozabi poslati k meni kakega doktorača. In vodo je treba piti. Da mi ne pozabiš!" Zapustil sem babico popolnoma zbegan. Tradil sem s? predočiti, kaj bo sedaj z našimi in kako se vse obrne. Videl sem jasno, da se oni, posebno general, po prvem utisn niti osvestili š? niso. (Dalje prihodnjič.) SLUŽBO DOBI. Slovensko dekle dobi takoj službo kot pomočnica v saloonu. Za podrobnosti vprašajte pri: Rose D u bra vac,____ 5320 Washington St.. Denver. Colo. RED STAR LINE. Plovltba med New Yorkom In Antwerpom* Redna tedenska zveza potom postnih parnikov i brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND si KROONLANI FINLAND JHil^wB^gM^VAI^LANI 12,185 ton 12,018 ton Kratka in ndobna pot za potnik« v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvat* k c in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna ž< lezniška zveza. Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. T rej ti razred obstoji i malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti ee je na RBD STAR UNE. N«. 9 Broadway, 130« T* Stre«t.N. W., VcDwmti . NEW YORK WASHINGTON, D. C. WINNIPEG, MAN MSttUStaft 7l»Sl.ClM(lM