Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija . . Lir 10.000 Letna inozemstvo ....	» 15.000
Letna inozemstvo, USA dol.	18
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXXI. - Štev. 40 (1573)	Gorica	-	četrtek,	11.	oktobra	1979	-	Trst	Posamezna	številka	Lir	200
Dolžnosti do materinega jezika Zrilii M	IMl V ZDA
Učenje jezikov je za vse priporočljivo. Saj pravi pregovor: »Čim več jezikov znaš, tem več veljaš.« Znanje jezikov je potrebno za ugodno sožitje, za vršitev poslov, za gmotno korist, a osrečiti zamore človeka le tista beseda, ki ji pravimo materina beseda. Le v materinem jeziku se najlaže izražamo in razumevamo. Zastonj ne pravi Simon Gregorčič: »Pač srcu le domači glas mehko in sladko se prilega, on srcu pravi ve izraz in spet mogočno k srcu sega — domači glas le nosi spas.«
JEZIK — DRAGOCENA DOTA STARŠEV
Zato je treba otroku prisvojiti zavest, da goji jezik staršev kot najsvetejši in najmilejši izmed vseh jezikov sveta. Za gojitev narodnega čuta pa je treba, da ima materin jezik svoj naravni razvoj. To bo pa uspelo le takrat, kadar bo otrok obiskoval svoje narodne šole, društva in druge organizacije ter bo ostal član svoje narodne skupnosti.
Vzrok, da se toliko naših rojakov odreče svojemu materinemu jeziku in odtuji svojemu narodu je mnogokrat dejstvo, da rodnega jezika ne pozna dobro. So seveda še drugi vzroki materialnega in tudi sebičnega značaja. Mnogim manjka trden značaj. Če pa otrok ne dojame, da je jezik duh človeka, duh naroda in da je ljubezen do materinega jezika neločljiva od ljubezni do naroda samega, potem ne bo več zbegan in bo ostal do groba zvest tisti besedi, katero je prvo izgovarjal.
Največ stori lahko šola in to je sveta dolžnost narodne šole. Kar starši in šola ne morejo dati, morajo pa izpopolnjevati društva, knjižnice, obveščevalna sredstva in posebno še spoznavanje rodnih krajev ter njih naravnih lepot in bogastev. Otroku naj se nudi možnost, da spozna domače pesnike, pisatelje, znanstvenike, glasbenike, umetnike. Ti mu bodo vlivali pogum in zavest, da je močan, pošten, delaven, človekoljuben, moralno in versko zrel ter čeprav sin-hči majhnega naroda lahko ponosen in vreden enakopravnosti. Otrok mora pa tudi spoznati tiste ljudi, ki so se in se žrtvujejo za narod, da jih bo znal posnemati v njih dejanjih, žrtvovanju in poštenosti.
Ker živimo v soseščini z ljudmi drugih jezikov in ker imamo potrebo za kulturne in gospodarske stike z vsem svetom, je prav, da se resno učimo tudi njih jezike. Le tako bomo lahko prišli do neposrednega razgovora, se spoznali in tudi od teh učili. Seveda pa morajo naša srčna čustva ostati zvesta slovenski zemlji in našemu narodu zdaj in za vedno.
LEPOTA SLOVENSKEGA SVETA
Lep je ves svet, bogat velikih zanimivosti, krasot in veličin, zato tudi mi Slovenci lahko rečemo: »Slovenski svet, tl si kra-san, zares nebo te je ljubilo, da te tako je obdarilo. Kako bi te ne ljubil jaz?«
To čuti človek toliko bolj, ko je v tujini. Svoj čas smo radi prepevali pesem Popotnik: »Dežela ljuba, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš; kjer znanci moji še žive, pri-jatli moji v grobih spe. Peruti imeti si želim, da k vam domov kot ptič zletim!«
Delati za narod nas je navdušil Gregorčič, ko je zapel: »In zadnji glasi ti mi bodo: Bog čuvaj domovino mojo!«
Nekoč so naše čitanke bile bogate takih pesmi, sestavkov o domačem življenju, navadah, običajih, verstvu in zemljepisnih posebnostih. Zato pa narodnega duha reven narod ne more biti enakopraven, tak je le podlaga tujčevi peti.
Sveta dolžnost je torej, da se vsestransko izobražujemo in da znamo biti z znanjem in čustvi borci nasproti mogočnemu sosedu. Le z duševno in čustveno izobrazbo ter s složnostjo in poštenim delom se bomo lahko primerjali z drugimi in nas bo svet cenil in spoštoval.
In prav pomanjkanje složnosti, strplji-vosti je morda naša največja napaka. Zato, kljub političnim in stanovskim razlikam bodimo složni In podajmo si bratske roke; med nami naj vladata mir in ljubezen!
POSLANSTVO UČITELJEV
Pa še besedo našemu učiteljstvu, vzgojiteljem. Naša dolžnost ne neha v šolskih prostorih. Tudi izven uradnih ur moramo skrbeti za blaginjo mladine. Izhajamo iz naroda in moramo delovati za narod. Kdor se omejuje le na šolski pouk, ni pravi narodni učitelj. Vzgojno delo je treba nadaljevati v društvih, športu, izletih, letovanjih, skratka povsod.
Če je učitelj res prijatelj mladine, bo znal v mirnem sožitju voditi mladino, čeprav je ta politično in versko različno usmerjena. Dobra mati ljubi enako vse svoje otroke, tako nam morajo biti enaki vsi gojenci. Učitelj naj bo osebnost in vzgojitelj miru in bratske ljubezni.
Ne samo z besedo, še več z dejanjem in lepim osebnim zgledom ter povezavo z roditelji bomo uspeli odvrniti mladino od raznih strasti, razvad, lenobe in jo bomo pripravili, da ne bo moralno in gmotno propadala.
Če prav prisluhnemo svojemu srcu, si bomo hitro na jasnem, kaj pričakuje mladi rod od nas in to mu dajmo! Plačilo za požrtvovalno delo pa naj vsak išče v svojem lastnem prepričanju, da dela za ugled in dvig svojega naroda.
V	složnem nastopu, prežeti idealnih čustev, če ne takoj, gotovo pa ob svoji zrelosti se bo mladina zavedala, da smo se ravnali po pesnikovem nasvetu: »Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!«
HUBERT MOČNIK
Slovenska skupnost predsedniku Penini
ob obisku v Jugoslaviji
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je poslalo predsedniku republike Pertiniju ob njegovem obisku v Beogradu naslednji telegram:
»Ob priliki Vašega obiska v Jugoslaviji izražamo upanje po dokončni rešitvi odprtih vprašanj slovenske manjšine v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji. Spominjajoč se na srečanje na Kvirinalu s slovensko delegacijo in na Vaše besede o ustavnih pravicah Slovencev v Italiji pričakujemo skorajšnje izglasovanje globalnega zaščitnega zakona in popolno izvajanje Osimskega sporazuma, ki zadeva zaščito narodnostnih skupnosti. Izražamo upanje, da bo vprašanje manjšin predmet beograjskih razgovorov ter voščimo poln uspeh za Vaš državni obisk in najlepše pozdravljamo.«
Občinska svetovalca SSk v Gorici Bratuž in Paulin sta poslala v zvezi z obiskom predsednika republike v Jugoslaviji županu De Simoneju pismeno vprašanje. V njem zahtevata od župana pojasnil, zakaj ni go-riška občinska uprava imela za potrebno vključiti se v stike med deželo in rimsko vlado v zvezi s tem obiskom, posebej še kar zadeva izvajanje Osimskih sporazumov, ki v členu 8 predvidevajo zaščito slovenske manjšine.
BRZOJAVKA SVETA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ PERTINIJU
Ko ste na tem, da obiščete FLR Jugoslavijo, Vas želimo spomniti na srečanje, ki ste ga imeli v novembru 1978 s skupno slovensko delegacijo dežele Fitrlanije-Ju-lijske Benečije. Prosimo Vas, da se s svojo avtoriteto zavzamete za to, da se izpolnijo tudi v Osimskih sporazumih sprejete obveznosti glede globalne zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Knjiga o papeževih potovanjih
P. Francis Murphy, ki je bil svoj čas profesor na akademiji sv. Anselma v Rimu, pripravlja knjigo z naslovom »Papež romar, človek za vse narode«. V knjigi bo 120 fotografij in opis papeževih potovanj po Italiji, Mehiki, Poljski, Irski in ZDA. Knjiga bo izšla prve dni novembra.
V NEW YORKU
Sredo 3. oktobra je sv. oče Janez Pavel II. preživel v New Yorku, ki je mesto bogastva, potrošniške mrzlice pa tudi obupne revščine. V njem živijo poleg belcev črnci, pa še Judje in špansko govoreči priseljenci. Katoličani so v manjšini, toda kdor je videl povorko po znani aveniji Broadwayu, se je lahko prepričal, da je papež Wojtyla navdušil tudi to raznoliko prebivalstvo.
Katoličane je pozdravil v katedrali sv. Patrika; v črnski četrti Harlem je pozdravil njegove temnopolte prebivalce z besedami: »Blagoslavljam vso črnsko Ameriko«; šel je v četrt South Bronx, kjer se govori več špansko in italijansko kot angleško; ustavil se je na Peti cesti, kjer živijo Judje in jim izrekel pozdrav miru; »Shalom (tj. mir), Bog blagoslovi New York!«; še posebno odločen pa je bil na Shea stadionu, kjer ga je pozdravila množica črncev in mešancev s Karibskega področja in »chicanos« iz Mehike. Nje je pozval: »Razbijte obroč -predsodkov, ki še obstajajo zoper vas, razbijte obroč obupa, v katerega so vklenjeni oni, ki jim manjkata dostojna hrana in delo.«
V FILADELFIJI
V	četrtek 4. oktobra ;e papež dospel v FiladeLfijo, mesto, ki je zibelka ameriške neodvisnosti in razglasitve človekovih pravic, danes pa mesto priseljencev, zlasti Ukrajincev, črncev in Portoričanov.
Za vso to množico j" maševal na prostem; potem je obiskal grob sv. Janeza Nepomuka Neumanna, ki je prišel v -prvi polovici 19. stoletja kot naš Baraga iz tedanje Avstrije in postal nadškof v tem mestu. Posebej se je ustavil v cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja, kjer ga je pričakala posebno številna ukrajinska skupnost. Njej so veljale besede: »Od mnogo časa zelo cenim ukrajinsko ljudstvo in poznam premnoge krivice in trpljenje, ki jih je prestalo. Tudi poznam borbo ukrajinske Cerkve, da bi v teku stoletij ostala zvesta evangeliju in povezavi z Apostolskim sedežem. Ne morem pozabiti brezštevilnih ukrajinskih mučencev tako iz prejšnjih kot sedanjih časov, v veliki večini nepoznanih, ki so raje izgubili življenje kot pa bi se odrekli svoji veri.«
Iz Filadelfije je sv. oče še isti dan popoldne odpotoval v kraj Des Moines v zvezni državi Iowa, ki je velik pridelovalec koruze. Dočakala ga je množica 300.000 ljudi. Sv. oče se je ustavil na nekaj farmah, na večer pa je prispel v Cikago.
V	CIKAGU
Cikago je tretje največje mesto v ZDA (takoj za New Yorkom in Los Angelesom) s sedem milijoni prebivalci, od katerih so poltretji milijon katoličani. V mestu živi tudi nad milijon oseb poljskega porekla. Ni zaman ob prihodu v mesto sv. oče de-
jal, da je Cikago za Varšavo največje poljsko mesto. S svojimi rojaki se je papež srečal v cerkvi »Petih mučencev« in jim prisrčno govoril. Seveda ni manjkalo tudi v Cikagu svečanega sprevoda po glavnih mestnih ulicah ob pristno ameriškem vzdušju in pompu.
Zelo pomemben za vso severnoameriško Cerkev pa je bil sestanek s škofi iz vse države v regionalnem semenišču »»Quig-ley South«. , Teh škofov je 345. Njim je spregovoril jasno in brez ovinkov o glavnih moralnih problemih, glede katerih morajo biti škofje soglasni s cerkvenim vodstvom, Odklonil je vsake vrste rasizem, obsodil razporoko, potrdil načela okrožnice Pavla VI. »Humanae vitae« o urejevanju rojstev, obsodil izvenzakonske odnose, splav, evtanazijo in homoseksualno izživljanje (kar pa ne pomeni biti brez razumevanja za osebe s temi izkrivljenimi težnjami); izrekel se je za ekumensko gibanje, pa odklonil somaševanje skupaj z ločenimi kristjani. Skratka: sv. oče se je pokazal kot resničen vodnik Cerkve in pastir duš.
V	AVASHINGTONU
V soboto 6. oktobra se je sv. oče sestal v ameriški zvezni prestolnici s predsednikom Carterjem. Obisk v Beli hiši je trajal tri ure, s samim Carterjem pa se je papež pogovarjal nad eno uro.
Na vrtu pred Belo hišo je sv. očeta pozdravila množica povabljencev:	najožji
predsednikovi sodelavci, predstavniki obeh poslanskih zbornic in sodnih oblasti. Njim je Janez Pavel II. dejal: »Mir na svetu temelji na razumevanju med narodi in na polnem spoštovanju človečanskih pravic vsepovsod.« Američane je pozval, naj ne odnehajo v naporih zmanjšati nevarnost svetovnega spopada in naj delajo na postopnem in preudarnem zmanjšanju zalog razdiralnega orožja.
V nedeljo, zadnji dan bivanja v ZDA se je sv. oče srečal s študenti na dvorišču katoliške univerze, kasneje pa še s pet tisoč redovnicami, s teologi in profesorji iste univerze ter z 22 zastopniki ločenih Cerkva.
Pri maši na prostem je sv. oče poudaril potrebo braniti življenje od spočetja (ne splavu), do naravne smrti (ne nasilju, mučenju in evtanaziji). Zakonsko zvezo je treba krepiti in ji pomagati tudi na civilnem področju ter gledati v njej trajno, neraz-vezljivo ustanovo. Treba je ohranjati ideal družine in v vsakem primeru braniti tako otroke kot slabotne, bodisi v gospodarskem bodisi v človeškem smislu. Ko se svobodo zlorablja za nadvladanje slabotnega, za zanikanje osnovnih ljudskih pravic in zapravljanje naravnih sil in virov, se moramo dvigniti v obrambo pravičnosti in socialne ljubezni. Pri tem nas mora voditi vera v posmrtno življenje, ki čaka vsakogar, ki v to veruje.
Deželne uolitue na Koroškem
Na Koroškem so imeli preteklo nedeljo deželne volitve. Največ glasov je tudi tokrat odnesla socialistična stranka in sicer celih 54 odstotkov (+2,6). Imela bo zato v deželnem zboru 20 sedežev1. Ljudska stranka je z 31,8 odstotki glasov (—0,6) precej daleč za njo in bo imela 12 sedežev kot doslej. Svobodnjaška stranka je zbrala 11,7 odstotkov (—0,1) in je ohranila svoje
4	sedeže. Hud poraz je znova utrpela komunistična stranka, ki je padla od dveh na en odstotek in tudi tokrat ni uspela osvojiti osnovnega mandata. Njen poraz je gotovo pripisati dogajanju v svetu: posledice komunistične strahovlade v Kambodži, Vietnamu, v nekaterih afriških državah, kjer gre število žrtev »osvoboditve-nih« revolucij v milijone. Stotisoči vietnamskih beguncev in milijonske žrtve odvračajo vedno večje množice od komunističnih strank. To je bilo razvidno tudi na zadnjih italijanskih volitvah.
Na Koroškem je tudi tokrat nastopila slovenska Koroška enotna lista (KEL) s povsem modernim programom. Prejela je 4.250 glasov, ki seveda niso zadostovali za dosego poslanskega mesta v deželnem zboru. To je tudi za okrog 30 odst. manj v primeri s prejetimi glasovi na zadnjih volitvah, ko jih je bilo 6.130. Vzrokov za to nazadovanje je več.
Po nenavadnem uspehu ob prvem nastopu leta 1975 je KEL, ker ni dosegla svojega poslanca, opustila svoje delovanje. Oživela je šele kak mesec pred sedanjimi volitvami, toda Volitve se ne odločajo zadnji mesec, pač pa že vsa vmesna leta med enim in drugim glasovanjem. KEL -mora prenašati združen pritisk drugih avstro-nemških strank, pri čemer jim služi za nekakega grešnega kozla. Svojim privržencem ne more nuditi življenjskih karier kot druge stranke, zato taki manjšinski stranki vedno primanjkuje sposobnih kadrov. Koroška je bila tokrat razdeljena na volilne okraje in ta razdelitev je bila izpeljana povsem v škodo slovenske skupnosti, kar je priznal tudi deželni glavar Wagner.
Zanimivo pa je, da je KEL pritegnila tokrat več nemških glasov, ki so nezadovoljni z velikimi strankami. Ta strategija, ki se ob njenem prvem nastopu ni obnesla, je sedaj dozorela in dala nekaj sadov, dasi je bilo poprej ravno ob tem slišati precej godrnjanja, češ nemški demokrati se le niso odzvali. V precejšnji meri pa je prav sedaj znova odpovedala slovenska stran.
Precejšen uspeh KEL je tudi v tem, da je socialistom s svojim nastopom preprečila pridobitev 21. sedeža v deželnem zboru. To je pomembno tudi zato, ker so socialisti na isto nedeljo izgubili po en sedež tudi na deželnih volitvah v Zgornji Avstriji in na Tirolskem; na njih račun se je okrepila Ljudska stranka.
Štiri poslopja, kjer so nastanjeni uradi OZN. Veliki nebotičnik je sedež tajništva
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katedrala sv. Patrika v New Yorku, kjer je papež Janez Pavel II. v sredo 3. okiolmi opravil sv. mašo
Posebne naloge slovenshili Hristianov mmrnm Največje dosedanje romanj Slovencev v Bini
Poleg splošnega poslanstva, ki ga imajo kristjani kjerkoli, še nekaj besed o posebnem poslanstvu v naši družbi. Tu ni mogoče povedati vsega, pa tudi vse, kar bom povedal, verjetno ne bo prepričalo vseh. Tvegam torej. V tem vidim tisto preroško poslanstvo, ki ga imajo slovenski kristjani danes.
BOJ ZA SVOBODO VSEH LJUDI
Ena pomembnih nalog slovenskih kristjanov danes je boj za svobodo. Kristjani moramo biti vselej na strani svobode, ne samo takrat, ko gre za našo svobodo, ampak za svobodo katerega koli človeka ali človeške skupnosti. Tudi drugače mislečih. V tem smislu nam daje lep nauk Voltaire. Pisatelju, ki je imel težave s cenzuro, je pisal: »Ne strinjam se s tem, kar trdite, vendar sem pripravljen iti v smrt, da boste imeli pravico trditi svoje.« Slovenska Cerkev bi morala bolj zavestno in odločno stati na strani svobode. Ne zato, da bi si s tem pridobila popularnost, temveč zato, ker je svoboda od Boga. Ko brani svobodo, brani božjo pravico. Kristjani se moramo boriti za svobodno pluralistično družbo in proti totalitarni nevarnosti, ki teži k privilegirani u določene ideologije. Ne smejo nas preslepiti uradne izjave o svobodi. Takih izjav ne »manjka. Ne sme nas preslepiti razglašenje, da je med Cerkvijo in državo vse v najlepšem redu. Tudi to slišimo pogosto. Poglejmo na stvarnost. Dokler ne bomo imeli dostopa do vseh sredstev javnega obveščanja, dokler bodo kristjani ali nekomunisti zapostavljeni, dokler nam bodo cela področja družbenega življenja zaprta, dokler ne bo svobodne šole, šole brez vsakršnih misijonskih namenov, dokler nam ne bodo dali možnosti, da bi obhajali vsaj en krščanski praznik — božič —, dokler ne bomo imeli sami možnosti, da javno povemo, kako se imamo, namesto da nam drugi dopovedujejo, da se imamo dobro •— vse dotlej ne moremo govoriti o svobodni družbi, o upoštevanju človeških pravic, niti ne o socializmu. Kristjani se moramo boriti za to konkretno svobodo. Delati moramo za to, da se med nami ustvarja in utrjuje ozračje svobode. To bomo dosegli, kolikor bomo neustrašeni, kolikor bomo mirno in odločno zahtevali enakopravnost za vse, kolikor bomo okrog sebe ustvarjali prostor svobode.
BOJ ZOPER SODOBNE MITE
Kot v prvih stoletjih moramo kristjani zopet nastopiti proti mitom. V rimskem cesarstvu so kristjani kdaj pa kdaj veljali za ateiste, ker so zavračali mitične zgodbe
o	bogovih, ker niso privolili v mitizacijo vladarja, ker niso sprejemali mitičnega pojmovanja narave in zgodovine. To nalogo moramo izpolniti tudi danes.
Kljub znanstvenemu videzu so temeljne strukture naše družbe -izrazito mitične. Ta mitična struktura, ki je sicer počelo kohezije družbe, človeka uklepa in je vzrok družbene stagnacije, ker ljudstvo usmerja v preteklost in ga blokira. To ni samo moje prepričanje. Madžarski zgodovinar Ferenc Fejto pravi o Marxu: »Mara, ta veliki demistifikator, je postal eden največjih mistifikatorjev modeme dobe. On, ki je hotel uničiti vse mesijanske in eshatološke iluzije, je postal izreden proizvajalec iluzij« (LTieritage de Lenine. Pariz, Seuil,
1977,	596).
Socialistična družba temelji na mitih, izhaja iz mitičnega pojmovanja zgodovine, živi v značilni mitični atmosferi. Naštejmo nekatere teh mitov: mit o odrešenjski vlogi proletariata, mit o revoluciji kot svetem boju med izvoljenimi in zavrženimi, mit
o	diktaturi proletariata, mit o zlati dobi ali popolni socialistični družbi. Vsi ti miti so v marksizmu v sekularizirani obliki, vendar so v bistvu isti stari miti, ki spijo na dnu človeške duše.
Vse te mite lahko strnemo v staro pojmovanje sveta kot kaos dn kozmos. Najprej vlada kaos. To so demonske sile, ki držijo človeka in zemljo v temi in krivici.
V	našem primeru so to mračnjaška obdobja suženjske, fevdalne in kapitalistične dobe. Zadnje utelešenje zla sta kapitalist in fašist. Potom pa se pojavi junaška sila, individualna ali kolektivna, to je proletariat s KP na čelu. Ta premaga sile zla in spremeni svet. Vse je obnovljeno, sveže in novo. Povsod vlada pravičnost, svoboda, enakost. Revolucionarni boj, ki spremeni svet v temeljih je nujen in ni podvržen nobenim moralnim normam. Vse, kar je v prid temu boju, je upravičeno. Ta boj je sveta, nedotakljiva zgodovina. Ta boj je vir vseh pravic in vse slave. Ker je to boj svetlobe s temo, nasprotniki niso samo politično drugače usmerjeni, ampak zavezniki teme, izdajalci. Z njimi ni možna nobena sprava. Ker je revolucija postavila temelje novemu svetu, se nenehno vračamo k njej. Revolucija je nedotak-
ljiva. Tako smo obrnjeni nazaj. Bistveno je za nami. V prihodnosti se ne bo in se ne sme zgoditi nič, kar ne bi bilo podaljšek revolucije. Po revoluciji se pojavi novi svet, nova družba, popolna družba. Če že ni popolna, je vendar treba trditi, da je popolna ali vsaj najboljša. Zato se prikriva vse, kar ni popolno. V časopisih lahko zveš vse o škandalih, ki se dogajajo v Ameriki, vse o bogastvu in korupciji nemških plemičev — o čem podobnem pri nas nič ali bore malo. In tako nastajajo šušlja-nja in šale. V Rusiji časopisi niti ne poročajo o letalskih nesrečah, ki se zgodijo pri njih. Teoretično se to v popolni družbi ne bi smelo zgoditi. Taka popolna družba je malo ustvarjalna in je zlahka blokirana. Po revoluciji se ni nič bistvenega zgodilo in se nič ne sme zgoditi. Kot da je čas zastal. Vendar zunaj še obstaja stari, kaotični, sovražni, tuji svet, kjer kraljujejo mračnjaške sile. Med našim svetom in tem starim svetom ni nobene kontinuitete. In čim manj stikov. Če bi mogli, bi se zaprli v svoj svet. V tem svetu vladajo sovražne sile, zato je potrebna budnost, zato se opravičuje omejitev svobode, ker te sile lahko zavedejo tudi koga od naših.
Iz teh mitov izhaja dualistična, manihejska zavest. In taka je zavest, ki jo skušajo oblikovati v šoli. Zavest o dveh nasprotnih taborih, ki sta med seboj nespravljiva. To je dokaj primitivna zavest.
Kristjani ne bi smeli zapasti v ta mistični svetovni nazor. Ne bi smeli gledati r.a svet dualistično, kot da so na eni strani junaki, na drugi pa podleži. Naša zavest mora biti katoliška, se pravi vesoljna, ki sprejema vse ljudi, ki ve, da gre meja med dobrim in zlom po sredi našega srca; da sta dobro in zlo pomešana v vsakem človeku in v vsaki družbi; ki skuša povsod, kjer naleti nanje, zmanjševati krivice, zmote in greh.
Kristjan tudi ne bo obtoževal revolucije ali kakršnega koli zgodovinskega dogodka in ne bo delal iz njega absoluta. Vse zgodovinsko — tudi revolucija — je podvrženo neminljivim transcendentnim merilom.
S	temi merili bo kristjan sodil vse. Zločin je zločin, tudi če je storjen v imenu revolucije.
ZA REALNO GLEDANJE NA ČLOVEKA IN ZGODOVINO
Ob tej mitizaciji zgodovine in družbe, ob tem nekoliko arhaičnem ozračju, ki ga ustvarjajo miti, ob tej malce otročji psihologiji, ki se oblikuje v tej atmosferi, vidimo, kaj krščanstvo pomeni za človeka in družbo. Najprej realizem, ki drži človeka v stvarnem času in mu brani, da bi uhajal v mitični, nerealni čas. Bog se razodeva tu, v tem zgodovinskem trenutku; v njem mi razodeva svojo voljo, prek dogajanja v mojem življenju in v družbi. Iz tega dogajanja moram razbrati, kaj je moja dolžnost. Ta zgodovinski čas je odprt čas, je poln možnosti in zahtev, to je čas, ki navaja človeka k vsestranski dejavnosti in ustvarjanju. Iz tega dojemanja časa — in to dojemanje je značilno krščansko — izhaja ves moderni napredek.
Krščanstvo navaja človeka tudi k treznosti. Kristjan ne bo poveličeval ničesar zemeljskega, ker ve, da je velik samo Bog. Samo njemu slava in čast. Dokler človek slavi Boga, ohrani svoje dostojanstvo, ko pa začne slaviti človeka ali njegovo delo, se poniža in osmeši. Kakšne neokusnosti so ljudje vselej počenjali v zvezi s kultom vladarja!
Krščanstvo utrjuje tudi človekovo moralno vest. Samo absolutno obvaruje človeka. Brž ko mitiziram nekaj zemeljskega — človeka ali revolucijo — sem v njegovi službi, sem njegov suženj, izpostavljen njegovi samohotnosti ali njegovim potrebam. Samo v zvestobi božji postavi ohranim svojo suverenost in dostojanstvo.
Kristjan ne bo podlegel tem mitom. Ne bo zanikal junaštva, kjer je junaštvo, ne bo prizanašal krivici, kjer je krivica, ne bo zanikal, da so spremembe nujne, in ne bo tajil, da so prinesle marsikaj dobrega. Vendar vsega tega ne bo mitiziral, kajti ko začneš mitizirati stvari, tudi dobre stvari, le-te postanejo nasilne in te znova vklenejo.
Tako kristjan, ki ne kloni pred miti, s svojim realizmom, treznostjo in etično poštenostjo prinaša družbi zdrav in ustvarjalen odnos do resničnosti, treznost in zahtevnost pri ocenjevanju dosežkov, samostojnost pri presojanju.
(Konec prihodnjič)	F.	R.
■
■	V Atenah je letalo švicarske družbe med pristankom zdrselo s pristajalne steze in zavozilo v jarek, kjer se je vnelo. V letalu je bilo 143 potnikov in 12 članov posadke. Večina se je rešila, 14 potnikov pa je izgubilo življenje.
H V kraju Melzo blizu Milana se je neki zločinec, ko so ga trije karabinerji ustavili in pregledovali dokumente, polastil strojne puške enega od karabinerjev in vse tri ustrelil. Naslednji dan je policiji uspelo morilca aretirati. Star je komaj 20 let. Že s 15 leti je ubil človeka. Kot mladostnika so ga nato poslali v poboljševal-nico, odkoder se je vrnil na svobodo še bolj nagnjen k zločinstvu.
■ V Rimu se je z obsodbo 16 pripadnikov »Oboroženih proletarskih enot« končal proces, ki se je bil pričel v maju in ki je vseboval 93 različnih obtožb, med temi umor, organiziranje oboroženega nasilja, kraja in razbojništvo. Najtežjo kazen, 21 let zapora, so prisodili Mariji Piji Vianale, kateri je bilo dokazano, da je ubila policista. Sedem članov te teroristične organizacije so obsodili na zaporno kazen od 4 do 21 let, pet teroristov pa je bilo obsojenih na po 4 leta zapora.
V	Turinu zločinska dejavnost ne pojenja. Tako so pripadniki rdečih brigad streljali na Cesara Varetto in ga ranili v obe nogi. Varetto je v oddelku karoserij Mirafiore odgovarjal za stike s sindikati. Ta atentat je že peti v tem letu proti funkcionarjem tovarne Fiat in dvajseti v zadnjih letih.
n Dva dni se je mudila v Rimu predsednica britanske vlade Margareth Thatcher. Prišla je na povabilo italijanske vlade. Spremljal jo je zunanji minister Carring-ton. Thatcherjeva je z ministrskim predsednikom Cossigo razpravljala o glavnih mednarodnih problemih in o problemih Evropske gospodarske skupnosti. Italija se zavzema za razvoj najbolj zaostalih predelov južne Evrope. To bi se dalo doseči z reformo evropske kmetijske politike, ki sedaj daje prednost kmetijstvu celinskih držav na škodo sredozemskih.
■ Glavni tajnik PCI Berlinguer je obiskal Portugalsko, kjer se je sestal s Cu-nhalom, voditeljem portugalske partije. Seveda tudi to srečanje ni moglo zabrisati različnosti stališč, ki jih imata oba do evrokomunizma in Evropske gospodarske skupnosti. Medtem ko Berlinguer ni omenil socialističnih držav, je pa Cunhal poveličeval SZ in njene zaveznike.
H V Hercegovini s središčem na Neve-sinjskem polju je močan, a kratkotrajen potres 3. oktobra malo pred polnočjo vznemiril ondotno prebivalstvo. Imel je moč
6,5	do 7 stopenj po Mercallijevi lestvici. Ni pa naredil večje škode in tudi smrtnih žrtev ni bilo.
■ Češkoslovaška vlada je odvzela državljanstvo češkemu dramaturgu Pavlu Ko-houtu. Ta se je po enoletnem bivanju na Dunaju te dni hotel vrniti v Prago, pa je bil na meji zavrnjen. Sedaj je češkoslovaško poslaništvo na Dunaju objavilo sporočilo, da se je Kohout v tujini protidržav-no udejstvoval, ker je dal več izjav za avstrijsko, angleško in ameriško televizijo ter se sestajal s češkimi izgnanci. Kohout je bil po Dubčkovem padcu izključen iz komunistične partije. Bil je tudi podpisnik »Listine 77«, ki je imela v svetu velik odmev, saj je razkrila nedemokratičnost sedanjega češkoslovaškega režima.
■ V Vzhodni Nemčiji so preteklo nedeljo slovesno proslavili 30. obletnico ustanovitve Nemške demokratične republike, ki pa se z demokracijo nima ravno postaviti. Brez dvoma pa je najbolj zvest satelit Sovjetske zveze. Zato je bilo naravno, da je na proslavo prišel sam Leonid Brežnjev v spremstvu najvišjih sovjetskih partijskih in vojaških voditeljev. Ob tej priložnosti so Brožnjeva že drugič razglasili za »heroja« Vzhodne Nemčije. Na veliki vojaški paradi, ki je bila vsa v stilu pruskega militarizma in pruskega koraka, se je vojska prvič predstavila v novih uniformah.
■ Na Japonskem so imeli preteklo nedeljo predčasne poslanske volitve. Predsednik vlade in vodja vladajoče liberalnode-mokratične stranke Masajoši Ohira je upal, da bo njegovi stranki uspelo doseči absolutno večino 256 sedežev, kar bi mu olajšalo sprejemanje zakonov, je pa stranka celo nazadovala za en sedež (248, prej 249). Zelo je šla nazaj tudi glavna opozicijska stranka socialistov. Od 123 je padla na 107. Veliike izgube je doživela tudi neo-libcralna stranka: prej 17, sedaj 4. Pač pa so se opomogli komunisti. Od 17 sedežev so se dvignili na 39. Stranka Komeito bo imela 57 sedežev (+2), socialdemokrati 35 (+6), neodvisneži 19 (—2).
•
Brezposelni italijanskega Juga
Zadnje statistike vedo povedati, da je na italijanskem Jugu trenutno 863.000 brezposelnih, tj. 46 odst. vseh brezposelnih v Italiji. Zaskrbljivo je to, da je število brezposelnih od zadnjega leta precej naraslo.
Zadnja »Družina« kratko poroča, da se začne 15. oktobra največje romanje v Rim v zgodovini Slovencev. Ne omenja števila romarjev, ker trenutno niti »Družina« ne ve, koliko rojakov se bo sredi oktobra dvignilo na dolgo pot. Organizatorji, ki so poleg »Družine« tudi druge skupnosti in turistična podjetja, bodo zvedeli za število romarjev komaj v ponedeljek zvečer 15. oktobra, ker bodo pred Rimom ustavili vsak avtobus iz Slovenije in izročili romarjem značke in drugo. Takrat bodo lahko prišteli tudi romarje s Koroškega in Tržaškega.
Po tej napovedi največjega slovenskega romanja se mi zdi zelo zanimivo, kako se poleg vsega pred našimi očmi spreminja tudi zgodovina naših romanj. Dolgo let po vojni so imeli na tem področju prvenstvo zamejski Slovenci in to ne samo za Padovo in Rim, ampak tudi za Lurd in Fatimo in za mnoge druge svetovno znane božje poti. Sedaj so po zaslugi vernih rojakov iz matične domovine vsi ti rekordi že dolgo v pozabi, le za Janeza Pavla II. bo ostalo trajno zapisano, da je kot papež prvič govoril v slovenskem jeziku Tržačanom 5. septembra 1979.
Ko bo nepristranski zgodovinar kdaj poročal o pomenu tolikih povojnih slovenskih romanj, bo moral zapisati, da so slovensko versko kulturo, slovensko pesem in molitev v drugi polovici 20. stoletja ponesli po Evropi in po vsem svetu slovenski romarji. Tisoči in tisoči živih Slovencev imajo na ta doživetja nepozabne spomine.
Ko so leta 1947 pred Pijem XII. slovenski romarji-begunci zapeli med javno avdienco Kimovčevo »Ti si Peter skala«, je od navdušenja grmela vsa Petrova bazilika in v tistih časih malo poznani slovenski romarji so morali pesem ponoviti.
Letos 5. septembra sredi maše za tržaške romarje pri Sv. Petru v Rimu je prišel k oltarju odgovorni duhovnik-rektor in našim celabrantom sporočil, da lahko mirno mašujejo čez določeni čas, ker da bodo drugi že počakali... Po maši nam je povedal, da je ostal presenečen nad takšnim sodelovanjem naših romarjev. Tako smo z lahkoto takoj rezervirali isto najlepšo kapelo sv. R. Telesa za 16. oktober, ko bo po vatikanski baziliki zopet donela naša pesem, naša molitev.
Podobni spomini spremljajo vsako večje slovensko romanje v daljne božje kraje že nad trideset let. Skoro vse večje božje poti v Evropi imajo svoje krajevne romarske tednike ali mesečnike, samo Lurd ima svoj dnevnik. V vseh teh listih so pohvalna poročila o slovenskih romanjih.
In vendar še tako veliko število, še tako navdušeno odobravanje tujih poslušalcev, še tako uspešno zunanje sodelovanje pri naših romarskih pobožnostih ni najvažnejše, ni prvo in ne bistveno na božjih poteh. Namen in cilj vsakega tudi številčno skromnega romanja je vse višji in vse večji: je srečanje človeka s Kristusom na božji poti. Ker se to srečanje velikokrat resnično dogaja, prav zato takšna izrazna moč v naši skupni molitvi in v narodni cerkveni pesmi, prav zato toliko nepozabnih spominov na doživetja pred "božjimi oltarji.
Po Tržaškem kar naprej govorijo o naši romarski maši pri Mariji Snežni v Rimu
4.	septembra letos, ko je škof Bellomi tako lepo govoril o Materi božji, ko smo vsi prisotni (okrog 500) v Marijini baziliki živo občutili Prešernovo misel: da je v božje romarske oltarje vtisnjena »sled zarje -onstranske glorije«.
To edino kristjana vredno doživetje želimo številnim slovenskim romarjem, ki jjodo v Rimu prav 16. oktobra, na dan prve obletnice izvolitve slovanskega papeža Janeza Pavla IT. Naj pojejo z njim Te Deum tudi v našem imenu, v imenu vseh ljudi dobre volje.
Fr. Štuhec SDB
Brezplačne počitnice
Lastnik dveh hotelov v bližini Trenta, Guido Gilmozzi, si je nadel ime »oče stotih otrok«. Zakaj? Ko sta leta 1977 z ženo obhajala 25-letnico poroke, sta želela razgledati se nekoliko po svetu, kar naj bi tudi nadomeščalo njuno pravo ženitovanj-sko potovanje. Pa sta se spomnila, da skoraj ni dneva, ko nam radio in televizija poročata, da je v enem ali drugem kraju padel član javne varnosti v izpolnjevanju svoje službene dolžnosti. Zapuščajo otroke, ki so tako že v nežni mladosti brutalno oropani toplega očetovega varstva. In sklep je bil storjen: dasi jima skozi vse leto nikoli ne zmanjka gostov, sta sklenila, da bosta sprejela na brezplačne 14-dnevne počitnice vse te otroke-sirote in osebo, ki jih bo spremljala.
Zakonca Gilmozzi imata sedem svojih otrok, od katerih najstarejša 25-letna Pa-
trizia je zdravnica v Padovi. Drugi 22-letni sin pomaga pri upravljanju hotelov, vsi ostali bratje in sestre pa veselo priskočijo na pomoč, ko se zberejo mladi gostje. Organizator poskrbi tudi za primerno zabavo, vodi jih na izlete, priredi glasbene večere in drugo. Gilmozzi želi, da bi še drugi hotelirji sledili njegovemu zgledu.
UTRIP CERKVE
Napovedujejo nova papeževa potovanja
Ob svojem povratku v Rim je sv. oče izrazil željo, da bi se ponovno vrnil v ZDA in obiskal tiste predele, ki jih ob sedanjem obisku ni mogel. Možnost ponovnega obiska proti koncu prihodnjega leta je omenil tudi predsednik ameriške škofovske konference.
Na svojem zadnjem potovanju po Irski in Ameriki je imel sv. oče nad 70 daljših in krajših govorov. Takega rekorda gotovo še ni dosegel noben papež in verjetno tudi noben drug govornik.
Svetovna konferenca verstev za mir
Na severnoameriški univerzi Princeton se je pred kratkim zbralo na desetdnevni konferenci nad 250 predstavnikov velikih verstev iz okoli 50 dežel vseh petih celin in okrog 100 predstavnikov raznih ustanov. To je bila tretja svetovna konferenca verstev za mir. Na konferenci o miru je prvič sodelovala tudi kitajska delegacija, v kateri je bilo osem članov krščanstva, budizma in islama.
Klaretinci dobili novega vrhovnega predstojnika
Klaretinci so dobili novega vrhovnega predstojnika. Na zadnjem generalnem kapitlju so izvolili za predstojnika p. Gustava Alonsa, ki je argentinske narodnosti in star 48 let. Doslej je bil vrhovni predstojnik naš rojak Anton Legiša. Klaretinski red ima trenutno 3.000 članov in je razširjen po 41 državah.
Manever PCI pri šahovnici
Že za časa Stalina je Kirylenko povedal, da je treba prekiniti z nevtralnostjo šaha in napraviti tudi tu petletni plan prenovitve. Kirylenko je bil takrat (gre za leto 1932) minister za pravosodje SZ in je med drugimi obtožil ekonomista Ramzina, da je ustanovil stranko industrijcev z denarnimi sredstvi Francoza Poincareja in Ria-businskija, pa čeprav je ta zadnji bil že več let mrtev. Toda tudi Kirvlenku ni bilo prizaneseno po Stalinu: dal ga je vreči v ječo Butyrko in leta 1940 so ga ustrelili.
V	obtožnici je rečeno, da se je protivil razvoju šaha in da je hotel to igro izolirati od političnega in socialnega življenja države. Ta primer Kirylenka je jasen za PCI, ki tudi dela za udarne sile šahovskih brigad in za petletni plan šaha.
Zavedajmo se, da je komunizem pni nas kot sicer povsod komičen mit: režim je represiven, okostenel, negiben, stiska družbo, ji odvzame identiteto in jo oštevilči; ravno prav za nekakšen pruski regiment, ki ga lahko dirigira.
Vse to je zelo smešno, vendar je res, da ne sme biti nič brez partije in onkraj naših bližnjih meja, mislim, da nam je vse to v jasen dokaz. - A. Kr.
Iz Slovenije
Nadškofu Pogačniku so prisluškovali
Mučno je odjeknila med slovenskimi ljudmi vest, da so pri popravljanju telefona v počitniški hišici ljubljanskega nadškofa Pogačnika odkrili prisluškovalne naprave. O tem jc poročal tudi nemški dnevnik »Frankfurter Allgameine Zeitung« 16. avgusta letos.
Kot je poročal nemški dnevnik, je bil nadškof Pogačnik zelo ogorčen, vendar pa pri oblasteh ni protestiral. Prisluškovalne naprave so očitno vgradili že leta 1974, ko so napeljali telefon.
Ob takih razmerah v Sloveniji se nehote poraja v javnosti vtis, da ločitev Cenkve od države le ni tako dosledno izvedena!
Novi provincial lazaristov
Dosedanjemu provincialu lazaristov dr. Francetu Rodetu je potekla šestletna službena doba. Za novega provinciala je bil izvoljen in jo 1. septembra nastopil službo Zdravko Pogorelc CM, doslej upravitelj župnije Šentjakob ob Savi.
Nadškofov poziv vernikom
SKUPNO K USTANOVITVI ŠKOFIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA
Volitve v Škofijski pastoralni svet so pred nami. Ta svet ne bo izraz samo Župnijskih svetov, ampak vse župnije in vse cenkvene ustanove so pozvane, da izberejo svoje predstavnike.
Naloga Škofijskega pastoralnega sveta bo, da bo pomagal krajevnim Cerkvam k dozorevanju, da bo v škofiji razvil predloge cerkvenega zbora o Cerkvi kot občestvu, ki se izraža v sodelovanju in' zastopstvu vseh vernih.
Na ravni župnij in oseb so možna razna zadržanja:
a) nekateri ne verujejo v veljavnost tega organizma;
b) nekateri iz raznih vzrokov niso zmožni, da bi uresničili ta predlog;
c) obstajajo pa tudi župnije, ki so ga sprejele in ustanovile Župnijske svete, so jim dale posebno ustanovo, ki jo je šikof odobril, in delajo po novih smernicah.
Smatram, da je moja dolžnost, da zopet interveniram, kakor sem to že napravil na sestankih Župnijskih pastoralnih svetov, med obiskom župnij in nazadnje na sestanku novoizvoljenih dekanov. Moj poseg ne stremi k temu, da bi dal nove smernice, saj jih je že prikazal Škofijski pastoralni urad, ampak da ponovno prikažem teološko podlago in pastoralno ravnanje, ki zahteva, da vsi — duhovniki in laiki — spremenijo svoje mišljenje.
Izkušnje drugod dokazujejo, da pastoralni sveti ne morejo delovati niti ne ostati pri življenju, če ne najdejo odziva v dozorevanju občestva v smislu ustave o Cerkvi »Luč sveta« zadnjega cerkvenega zbora.
Dozorevanje izhaja iz prebujene zavesti vernikov, da so s krstom postali deležni splošnega duhovništva in da so odgovorni za poslanstvo Cerkve. Vsi verniki so nosilci poslanstva Cerkve, poslanstva, ki je delež vseh, ki se razteza na vsa področja in ki zahteva medsebojno sodelovanje.
Vse te zahteve izhajajo iz bistva Cerkve in iz poslanstva, zaradi katerega je bila ustanovljena.
V- Škofijskem pastoralnem svetu sodelujejo vsi: škof, duhovniki in laiki, zato predstavlja ta ustanova vso našo Cerkev v sodelovanju pri enotnem poslanstvu Cerkve.
Namen škofijskega pastoralnega sveta ni torej ta, da ustvari novo ustanovo poleg že obstoječih z namenom, da bi boljše delovali ali pa da bi demokratizirali škofijsko življenje.
škofijski pastoralni svet je znamenje krajevne Cerkve dn prejema svojo vrednost in smisel svojega obstoja iz samega bistva Kristusove Cerkve, da bi ta postala povsod prisotna in delavna. Zadnje delo priprave je pred nami: poklicani smo sedaj vsi, duhovniki in laiki, da bomo izvedli svoje naloge v sodelovanju vseh in v prepričanju, da je vsaka izbira Jezusov klic. da služimo njegovemu občestvu — naši škofijski Cerkvi.
Vse si moramo čutiti pripravljeni in vedno bolj dosledni: ustanovitev Škofijskega pastoralnega sveta je trenutek zavzetosti in vere. Molitev naj spremlja pot naše goriške Cerkve.
Vaš škof PETER COCOLIN
Določeni roki: do 23. oktobra volitve po župnijah; do 11. novembra volitve v pastoralnih področjih; 25. novembra prvo sklicanje ustanovljenega sveta.
TEOLOŠKI IN CERKVENI TEMELJ ŠKOFIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA
Krst daje verniku osnovno pravico, da se dejavno udeležuje v življenju Cerkve.
V	moči krsta in birme so vsi verniki vsak I po svojem deležu soodgovorni pri rešenj-skem poslanstvu božjega ljudstva in pri i pastirski dejavnosti Cerkve.
Drugi vatikanski cerkiveni zbor .med drugim pravi: «... Očitno delovanje Sv. Duha, ki zdaj vedno bolj zbuja v laikih zavest njihove odgovornosti in jih povsod spodbuja k službi Kristusu in Cerkvi, je znamenje te mnogovrstne in nujne potrebe« (L. 1).
Ni dovolj, da se priznava laikom samo pravica do prejemanja zakramentov ter se jim nalaga, čeprav ljubeznivo, dolžnost
i	poslušnosti in pokorščine lastnim pastirjem. Koncilska konstitucija o Cerkvi na
i	kazuje laikom mnogo širše naloge, ko pravi: »Posvečeni pastirji... dobro vedo, da niso od Kristusa postavljeni, da bi vse zveličavno poslanstvo Cerieve v dobro sveta prevzeli samo nase, marveč da je njihova vzvišena naloga tako pasti vernike in tako priznavati njihove naloge in izredne darove, da na svoj način vsi složno sodelujejo za skupno stvar. Treba je namreč, da vsi izvršujemo resnico v ljubezni in rastemo k njemu, ki je glava, Kristus; iz njega prejema vse tdo rast, ko se zlaga in sestavlja
z vsakršno vezjo medsebojne pomoči, po delovanju, kakršno je primerno vsakemu posameznemu delu, tako samo sebe zida v ljubezni« (C 30, Ef 4, 15-16).
Na najvišji ravni svoje službene odgovornosti mora Cerkev upoštevati novo stvarnost, ki jo v njej predstavljajo laiki ter pravno oblikovati dosežke II. vatikanskega cerkvenega zbora. Prav zato Odlok o pastirski službi škofov toplo priporoča ustanovitev Škofijskih pastoralnih svetov. Takole pravi:
»Zelo je želeti, da se v vsaki škofiji ustanovi poseben pastoralni svet, (kateremu predseduje krajevni škof sam. Sestavljajo naj ga posebej izbrani duhovniki, redovniki in laiki. Naloga tega sveta bo, da bo raziskoval, pretresal in delal praktične zaključke glede pastoralnega dela« ( S27; D, 7).
Tudi odlok o laiškem apostolatu priporoča ustanavljanje Škofijskih pastoralnih svetov, da »bodo pomagali pri apostolskem delu Cerfkve, tako glede oznanjevanja evangelija in posvečevanja, kakor tudi glede dobrodelnega, socialnega in drugega delovanja, pri četmer naj složno sodelujejo kleriki, redovniki in laiki. Ti sveti bodo mogli služiti za vskladitev raznih laiških združenj in del, vendar da bo zavarovana njih posebna narava in neodvisnost«.
Kaj je Škofijski pastoralni svet (ŠPS)?
Škofijski pastoralni svet je ustanova, ki združuje laike, redovnike in duhovnike, da skupno s škofom preučujejo pastirska vprašanja in načrtujejo pastirsko dejavnost krajevne Cerkve.
V	Škofijskem pastoralnem svetu se izraža škofijska skupnost v edinosti vere in raznolikosti darov in služb. Je znamenje in sredstvo, ki razodeva in pospešuje povezanost med službenim duhovništvom in vsem božjim ljudstvom ter povezanost vernikov s svojim škofom, obenem daje in zagotavlja možnost njihove dejanske soodgovornosti v življenju škofije in njenega pastoralnega poslanstva.
Molitev za duhovne poklice
Na zadnjem sestanku so tržaški slovenski duhovniki sklenili, da bodo v tem mesecu pri pobožnostih v cerkvi molili predvsem za duhovne poklice.
Z GORIŠKEGA
Gledališka sezona v Gorici
Stalno slovensko gledališče iz Trsta bo ob sodelovanju obeh centralnih prosvetnih organizacij, ZSKP in SPZ, organiziralo tudi letos gledališko sezono. Ker je dvorana v Verdijevem gledališču letos neuporabna zaradi varnostnih predpisov, bo sezona v dvorani Katoliškega doma v Drevoredu 20. septembra. Ta dvorana je manjša kot Verdijeva, zato bosta po dve predstavi namesto ene, in sicer po možnosti na sredo in četrtek. Prva predstava bo v sredo 7. novembra ter v četrtek 8. novembra. Predstavljena dela bodo ista kot v Trstu razen gostovanja hrvaške Komedije. Namesto te bodo goriški abonenti imeli posebno predstavo Primorskega gledališča iz Nove Gorice.
Cena abonmajev je za Gorico naslednja: prvi sedeži 15.000; drugi sedeži 12.500; balkon in mladina 10.000. Pri družinskih abonmajih se plača 10.000 za vsak nadaljnji abonma. Vstopnice za posamezne predstave bodo 3.000; balkon 2.500; mladina
2.000	lir. Vpisovanje abonmajev je na sedežu Slovenske prosvetne zveze v ul. Malta
2,	tel. 2495, ali na sedežih prosvetnih društev. Vsi lanski abonenti morajo obnoviti svoj abonma. Vpisovanje abonmajev je do 31. oktobra.
Kriza v goriški občini?
Pred dnevi je republikanska stranka uradno sporočila, da izstopa iz sedanje večine DC-PSDI-PRI, ki je vodila goriško občino od volitev leta 1975 dalje. Sklep PRI je presenetil politične kroge v mestu, čeprav so bili že dalj časa vidni znaki polemik z ostalima dvoma strankama večine. Ni še znano, kako se bo vsa stvar razpletla. Predstavnik republikanske stranke v občinskem odboru je namreč dal razumeti, da se ne strinja s sklepom svoje stranke. Vsekakor bo imela ta odločitev PRI svoje posledice, posebej še, v kolikor bo mandatna doba občinskega sveta potekla prihodnjo pomlad.
•
Za Alojzijevišče: Metoda v spomin pok. Mirjam Breščak r. Čavdek 30.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: Levstik Vinko 50.000; N. N. 100.000; N. N. 100.000; Černič A. 50.000; Černič A. 10.000; N. N. 100.000; Lulli Ivo 120.000; N. N. 20.000; A. Z. 50.000; N. N. 200.000; N. N. 200.000 lir.
Italijansko-jugoslovanska meja končnoveljavno določena
Te dni je italijansko-jugoslovanska meja postala končnoveljavna tudi z vidika mednarodnega prava. Meja, kakor je bila označena na podlagi Osimskega sporazuma, je dolga 223 km od i talij ansko-jugo-slovansko-avstrijske tromeje do Tržaškega zaliva. Vzdolž meje je bilo postavljenih 3.515 mejnih kamnov. Za vzdrževanje mejnikov bodo zdaj pripravili mednarodni sporazum.
Delo komisije za demarkacijsko črto in obnovitev državne meje se je začelo junija 1977 in se je končalo prejšnji mesec. To delo sta na tiskovni konferenci v Gradežu orisala načelnika obeh delegacij veleposlanika Pascucci Righi in Ante Drndič. Nalaga komisije je bila odpraviti vse interpretacijske dvome Osimskega sporazuma glede mejnih klavzul, da je demarkacijska komisija lahko nemoteno začrtala mejo. Obe strani sta z zadovoljstvom poudarili, da je bilo delo izvršeno v določenem roku in v duhu sodelovanja.
Društvo slov. izobražencev pričenja novo sezono
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo po poletnem premoru in po uspeli septembrski Dragi začelo prihodnji teden s svojo redno sezono, ki bo potekala ob vrsti sestankov, predavanj, srečanj in debat vsak ponedeljek vse do junija 1980. Odbor
V	naših krajih sicer nepoznani dr. Peter Urbanc je iz daljne Kanade poslal na Državno tajništvo v Vatikan žolčno obtožnico zoper mariborskega pomožnega škofa dr. V. Grmiča. Nihče mu ne brani te pravice in prepričan sem, da se bo prizadeti znal že sam braniti. Vendar pa bralca osupne osorni ton, ki si ga dovoljuje to-žitelj proti cerkvenemu hierarhu, dalje da pavšalno utemeljuje glavno obtožbo, češ da je škof izrecno vabil mladino k vstopu v komunistično partijo z navedbo »Družine« brez številke in datuma; kar se pa tiče »brodolomcev«, so pa mnenja raznolika. Vsekakor obtožnica še nikakor ni obsodba, počakati je treba vsaj na izid cele zadeve.
Sedaj se vprašam, iz katerega razloga je KG pod tako vidnim naslovom objavil obtožnico v svoji 36. številki. Naših ljudi se čisto nič ne tiče! Dejstvo, da ji ni dal nobene pripombe kaže, da se ji popolnoma pridružuje. Ta list velja vrhu tega kot glasilo primorske duhovščine, toda ta pri urejevanju ni zastopana, ker to izvršuje le nekaj oseb, ki se zdi, da ne odgovarjajo nikomur. Naši ljudje so že večkrat poslušali v svoji sredi dr. Grmiča in ga hranijo v najlepšem spominu bodisi glede na njegovo izobrazbo, gorečnost in ljubeznivost. Zato jih je tako pisanje zelo prizadelo. Odveč je bilo! Ali naj širimo in podpiramo naš katoliški tisk za to, da jemlje ugled in čast slovenskemu katoliškemu škofu?
KG je v svoji 29. številki označil knjigo Cankarjeve založbe »Zakladi Slovenije« kot popoprano knjigo, namenjeno mladim slovenskim bralcem, ki radi prebirajo knjige z erotičnim navdihom; knjiga da namreč predstavlja erotično seksualne vrednosti (česar pa vsaj v svojem izvodu nisem opazil). Toda glej, prav to zavrženo knjigo so tržaški slovenski romarji kot najbolj dragocen dar poklonili samemu papežu Janezu Pavlu II. Zdaj se pa človek še znajdi!
Štmaver, I. okt. 1979
Rafko Premrl in nekaj prijateljev
1. Te naše opombe smo mislili začeti s pohvalo dr. R. Premrlu, da je končno razumel, kaj je časnikarska etika, in da je zato poslal svoje pismo prizadetemu uredništvu in ne kar drugam. Ostali pa smo znova presenečeni, ko smo v nedeljski izdaji Primorskega dnevnika brali nam namenjeno pismo. Zakaj takšna naglica? V zadnji številki Katoliškega glasa, ki se je začela tiskati že v sredo 3. oktobra popoldne, nismo imeli še pripravljenega odgovora na vprašanja, ki jih dr. R. Premrl zastavlja, zato smo objavo odložili za eno številko.
2. Glede vsebine, tona in vsega ostalega v pritožbi dr. P. Urbanca na Vatikan odgovarja on sam in ne mi, kakor dr. R. Premrl odgovarja za vsebino, ton in vse ostalo v svojem pismu.
3. Tudi mi smo prepričani, da se bo
je pripravil osnutek programa, ki je razvejan in pester, saj bo segel na najrazličnejša področja od domače narodnostne in kulturne problematike pa do večjih ter občeveljavnih vprašanj, ki zanimajo sodobnega Slovenca v zamejstvu.
Sezona DSI se bo začela v ponedeljek
15.	oktobra s srečanjem s tržaškim škofom Bellomijem. Škof bo odgovarjal na vrsto vprašanj, ki zadevajo konkretnost tržaške Cerkve kakor tudi širšo versko in filozofsko problematiko. Začetek ob 20.15.
Ponedeljkovi večeri DSI bodo kot doslej v prostorih Slovenske prosvete, ul. Doni-zetti 3.
Misijonski teden v Trstu
Od 7. do 21. oktobra (misijonska nedelja) se mudi v Trstu msgr. Njiru Silas, škof škofije Meru v Keniji. V tej škofiji je župnija Nguvio, v kateri delujejo tržaški duhovniki in laiki.
G. škof se bo srečal z verniki po raznih župnijah pri daritvi sv. maše in pri razgovoru o misijonskih problemih, zlasti o potrebah njegove škofije.
Izjava slovenskih staršev iz Milj
Mnenja Pokrajinskega šolskega sveta št. 215/9 z dne 3. oktobra 1979, ki nedemokratično vsiljuje slovenskim in italijanskim staršem ter občinski upravi rešitve izven svoje pristojnosti, ne moremo sprejeti kot odločilnega, ker v omenjenem sve-
»prizadeti« škof Vekoslav Grmič znal že sam braniti, in pričakujemo, da boljše kot do sedaj.
4. Čemu smo novico objavili? Objavili smo jo, da g. škof Grmič vidi, kakšne odmeve in odpor zbujajo njegovi članki pri nekaterih slovenskih katoličanih. Saj mu tega doma nihče ne upa ali ne sme javno povedati. Prof. Franc Rode, ki nekoliko drugače gleda na slovensko cerkveno stvarnost, svojega predavanja doma ni smel objaviti, kot je vsej slovenski javnosti znano. Naj 'bo zato g. šlkof bal j umirjen in bolj obziren, da ne bo nikogar žalil, tudi »brodolomcev« ne, ker ni podeželski župnik ali mestni kaplan, temveč škof. Zato postavljen visoko na mernik. Zaradi tega ni res, da »se naših ljudi nič ne tiče«, kar on piše.
5. Kadar neki časopis objavi kako novico brez komentarja in citira vir ali avtorja, pomeni, da jo objavi samo kot novico bralcem v informacijo. To je časnikarsko pravilo.
6. Katoliški glas ni bil nikoli glasilo primorske duhovščine. Kaj nekateri zmotno ali nalašč trdijo, je njihova stvar. Katoliški glas je glasilo primorskih katoličanov, sicer ne vseh, kajti glasilo nas vseh je evangelij. Časopisi so pa zmeraj glasilo bolj ali manj določene skupine 'ljudi, ki časopis urejajo, vanj pišejo, ga berejo in širijo. Uredniki pa odgovarjajo g. nadškofu goriškemu »in rebus fidei et imorum«, kar se tiče vere in morale; odgovorni urednik msgr. Franc Močnik pa odgovarja še pred državnim zakonom, vsi pa odgovarjamo svoji vesti. Drugih cenzorjev pri časopisu nimamo.
7. Izobrazba, gorečnost in ljubeznivost škofa Grmiča z objavljeno pritožbo ni bila prav nič prizadeta, saj se tiče njegovega nauka in ne njegove duhovniške osebnosti. Tudi ni bila izrečena nobena obsodba, temveč samo povedano, da se je neki laik pritožil zoper škofa Grmiča na Vatikan. Tudi o škofu Lefebvru smo poročali, da ga je papež suspendiral, a ni nihče trdil, da smo zato škofu vzeli čast, kvečjemu si jo je vzel sam.
8. Glede širjenja katoliškega tiska pa smo mnenja, da ga je dolžan širiti vsak dušni pastir. Kateri tisk bo podpiral, je odvisno od njega. Nihče ni zato dolžan, da širi Katoliški glas, če se z njim ne strinja. In vemo, da se nekateri ne strinjajo in ga ne širijo, kakor ne širijo Pastirčka, ker jim je tudi ta v napoto. Pač pa širijo Družino in Mavrico. Svobodni so. Sv. Pavel bi rekel: »Samo da se oznanja Kristus,« samo da je v župniji tudi dober tisk.
9. Končno še zadnji odstavek pisma. Rečemo le, da »Quot capita tot sententiae«, ali vsaka glava po svoje sodi, četudi gre za knjigo, ki so jo poklonili papežu Woj-tyli.
Uredniki KG
Vprašanja „ Katoliškemu glasu “
DRUŠTVO SI.OV. IZOBRAŽENCEV Trst, Donizettijeva 3
vabi ob začetku sezone na
SREČANJE s tržaškim škofom L. Bellomijem
v ponedeljek 15. oktobra ob 20.15
tu nimajo slovenske šolske in kuilturne ustanove svojih zastopnikov.
Omenjeno mnenje gre proti odloku milj-skega občinskega sveta št. 101 z dne 8. avgusta 1979, ki je dodelil poslopje v ul. D'Annunzio 62 v izključno uporabo slovenski sekciji občinskega vrtca in osnovnima šolama Žavlje-Korošei.
Mnenje ne upošteva dogovora med prizadetimi starši obeh narodnosti in občinsko upravo na skupnem sestanku v petek 21. septembra 1.1. niti želje 17 italijanskih staršev, ki zahtevajo eno sekcijo državnega vrtca v Čamporah.
Ponavljamo svoj predlog, ki smo ga iznesli na sestanku 21. septembra, da smo pripravljeni sprejeti začasno eno sekcijo državnega vrtca v prostore, ki ostanejo prosti, ker sta 4. in 5. razred osnovne šole združena.
Zavračamo vse netočne izjave Pokrajinskega šolskega sveta, ki prav gotovo izvirajo iz netočnih informacij in slabe vere nekaterih njegovih članov. Tako tudi zavračamo lažne vesti dela krajevnega tiska, ki deluje proti omikanemu sožitju in proti pozitivni rešitvi celotne zadeve.
25. obletnica cerkve Brezmadežne na Pesku
10.	oktobra je bila slovesno blagoslovljena nova cerkev na Pesku in tako izročena krščanski skupnosti Gročane, Peska, Drage in Botača. To sredo je torej poteklo 25 let. Zato bo v nedeljo 14. oktobra praznovanje srebrnega jubileja v cerkvi, ki je bila temeljito prepleskana in je kot nevesta, ki čaka ženina: svoje verne člane.
Ob 10. uri bo tržaški škof Bellomi prvič maševal v njej. Pozdravile ga bodo dekleta v narodnih nošah. Po maši bomo šli s škofom na pokopališče, da pomolimo za vse naše rajne.
Ob 16. uri bodo slovesne večernice, pri katerih bo pel svetoivanski pevski zbor »Marij Kogoj«. Po večernicah bo podan kratek opis zgodovine starodavne župnije sv. Tomaža apostola. Pevski zbor bo slovesnost zaključil s koncertom cerkvenih pesmi.
Zelo bomo veseli, če se boste številni prijatelji naših vzhodnih kraških vasi in Brega pridružili našemu »srebrnemu« veselju.
SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI
slavi 15-letnico nepretrganega delovanja in zato vabi prijatelje na
VESELO SREČANJE
v nedeljo 14. oktobra ob 18. uri
Na sporedu:
— otroški zbor »Slomšek«
— prikaz diapozitivov z romanja v Hrvaško Zagorje k Mariji Bistrici in romanja v Rim
— nastop pevskega zbora »Marij Kogoj« od Sv. Ivana
— veselo kramljanje ob dobri kapljici.
SSG iz Trsta začenja novo gledališko sezono z dramo Etbina Kristana »Kato Frankovič«. Predpremieri bosta v sredo 17. oktobra ob 20.30, abonma red B mladinski in v četrtek 18. oktobra ob 20.30 abonma red E mladinski. Premiera bo v petek 19. oktobra ob 20.30, abonma red A premierski. Nadaljuje se vpisovanje abonmajev. Vse abonente prosimo, da dvignejo izkaznice pri blagajni Kulturnega doma v ulici Petronio 4 ob delavnikih od 9. do 14. ure.
Kršitev otrokovih pravic na Poljskem
Poljski škofje so ob »Letu otroka« izdali skupno pastirsko pismo, ki so ga 9. septembra letos prebrali v vseh poljskih cerkvah. V pismu so opozorili na kršitve otrokovih pravic v današnji Poljski.
Najosnovnejša otrokova pravica je pravica do življenja. Splav krši to pravico, kljub temu da ga država dovoljuje in dopušča. Škofje tožijo nad tem, da edino Cerkev govori o naravnih metodah urejevanja zanositve, drugi pa propagirajo le umetna kontracepcijska sredstva, ne da bi opozarjali na škodljive posledice teh sredstev za zdravje in zakonsko ljubezen.
»Posebno boleča je kršitev pravice, ki jo imajo krščanski otroci do verske vzgoje,« pribijajo škofje. Otroci, pa tudi starši so izpostavljeni načrtni ateizaciji, ki jo povezujejo s spodkopavanjem avtoritete staršev in s »šikaniranjem« otrok, ki kažejo svojo versko pripadnost.
Koncertna sezona za leto 1979-80
Glasbena matica, ZSKP in SPZ pripravljajo tudi letos abonmajsko koncertno sezono. Na sporedu bo skupno pet (koncertov orkestralne, solistične in zborovske glasbe. Prvi koncert bo v goriškem Avditoriju 30. oktobra, ko bo nastopil Slovenski komorni orkester pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta.
■Naslednji koncert bo imel Slovenski oktet tudi v Avditoriju meseca decembra. V novem letu bo najprej solistični violinski koncert v Attemsovi palači. Sledil bo koncert mednarodno priznane pianistke Dubravke Tomšič. Sezono bo spomladi zaključil Consortium musicum iz Ljubljane.
V prihodnji številki bomo bralce seznanili z ostalimi podrobnostmi, zlasti kar zadeva prodajo abonmajev.
Rožnovenska procesija v Podgori
Pretekla nedelja je bila sončna, res čudovita. Na Kalvariji je prva jesen porumenela listje na akacijah in kostanjih, trte ob poti so prazne delale špalir procesiji s kipom Matere božje.
Sredi takega okolja se je iz župne cerkve razvila procesija. Bila je to lepa in pobožna slovesnost, ki je privabila obilo domačinov, a tudi vernikov iz mesta in vasi. Petje ojačenega zbora je dopolnjevala godba na pihala iz Nabrežine. Pri procesiji so seveda prevladovale ženske, a tudi moških je bilo nekaj. Na okrašenem kombiju, ob spremstvu belooblečenih deklic, je Marijin kip šel skozi del Podgore do šole in nazaj, da bi Marija priklicala k sebi tudi tiste, ki se drže daleč od nje.
Po procesiji je v cerkvi spregovoril škofov vikar dr. Oskar Simčič po slovensko in na koncu še po italijansko, saj je rožno-venSka procesija za vse podgorske vernike, tudi za Italijane, čeprav so morda Slovenci bolj navezani na to procesijo kot drugi verniki. Je pač del starih tradicij v Podgori, ki je prav, da se ohranijo.
Po končanih cerkvenih pobožnostih so nabrežinski muzikantje urezali nekaj veselih še pred cerkvijo za množico, ki se je zbrala okrog njih. Med tem so v spodnjih prostorih župnišča začeli streči s štruklji in prodajati srečke. Toda enega in drugega je prav 'kmalu zmanjkalo, le žejni so imeli še naprej na voljo domače podgorsko vino. Bil je že mrak, ko so odšli na-brežinski muzikantje in z njimi še zadnji poslušalci.
Pohvala vsem, ki so pri lepi slovesnosti sodelovali.
f s. Celestina Gregorčič
Božja odposlanka sestra Smrt je spet odpoklicala eno naših sosester s. Celestino Gregorčič. Njeno mesto v naši skupnosti je sicer izpraznjeno, a ona je zasedla boljše mesto v nebeški domovini.
Luč sveta je zagledala 27. aprila 1902 v Drežnici, kjer je doma topla ljubezen in vnema do presv. Srca Jezusovega. Njegov goreči častilec in pobudnik češčenja presv. Srca, župnik Kalin, je vodil to župnijo in vnel tudi njeno srce za božje Srce. Prisluhnila je božjemu 'klicu in se vsa posvetila delu za božjo ljubezen ikot redovnica šolskih sester sv. Frančiška Asiškega.
V samostan je stopila 7. februarja 1928. Redovno obleko je sprejela ter položila svoje prve zaobljube v Tomaju na Krasu
16.	julija 1931. Tam je tudi preživela svoja prva redovna leta, nato pa delovala v Kairu v Egiptu in tam naredila tudi svoje večne zaobljube. Od leta 1947 je bivala v Gorici v Zavodu sv. Družine ter bila pomočnica pri vzgoji malih. S svojo skromnostjo in ljubeznivostjo si je osvojila srca malih in odraslih. Vsem je ostala v naj-lepšam spominu.
Sosestre
Peč
V ponedeljek 8. t. m. dopoldne je v go-riški bolnišnici umrl v 78. letu starosti Lojze Kovic, dolgoletni cerkovnik na Peči.
Izšel je iz številne pečanske družine. V mladih letih je delal kot čevljar v znani Cotarjevi delavnici v Rupi, nato pa do upokojitve kot delavec v livarni SAFOG v Gorici. Vojna leta je preživel kakor mnogo Primorcev kot konfiniranec v vrstah posebnega bataljona na Sardiniji. Poročil se je razmeroma mlad leta 1922. Z ženo Štefanijo sta imela tri otroke, dva sina in hčerko. Sin Oskar, pri katerem je bival, vodi živilsko trgovino na Peči. Kdor je pobliže poznal pokojnika in njegovo ženo lahko potrdi, da sta v zakonu lopo izpolnila, kar zaročenca obljubita z besedo današnjega poročnega obreda. Ostala sta
zvesta v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju ter sta se iskreno ljubila in spoštovala vse dni svojega 57-letnega skupnega življenja.
Pokojnik je bil skrben, delaven, resen in obenem radoživ, družaben in mladosten, dokler se ga ni v zgodnji letošnji pomladi lotila zahrbtna bolezen, ga napotila na dvakratno močno romanje v bolnišnico ter ga naposled docela izčrpala.
V	imenu župnijske rupensko-pečanske skupnosti se je od pokojnika s toplo besedo poslovil v torek popoldne med mašno daritvijo domači župnik Drago Butkovič, ki je v spremstvu dekanov M. Komjanca in J. Žorža ter g. M. Zorna vodil pogrebni obred. Iz župnikovih besed je zvenela prisrčna hvaležnost pokojniku za 57-letno zvesto cenkovniško službo in za življenjski zgled možate vere in molitve, ki sta se v vsej globini še posebej izkazali v času težke bolezenske preizkušnje. Lahko rečemo, da ni bilo daleč okrog tako vestnega cerkovnika, ki bi s takšnim ponosom in ljubeznijo skrbel za cerkev in za zvonjenje ter s pristnim krščanskim srcem doživljal župnijsko zlasti prazniško bogoslužje.
Zato se zavemo, kakšno bolečo praznino ustvarja pokojnikov odhod predvsem v njegovi družini in v družinah njegovih otrok, toda tudi v vsej pečanski skupnosti in v krogu vseh njegovih prijateljev in znancev. Ugled, ki ga je užival pokojni Lojze, se je pokazal tudi v množici pogrebnih udeležencev, ki so ga ob zvonjenju »njegovih« zvonov spremljali na zadnji zemeljski poti.
Pokojnikovi vdovi, otrokom in njihovim družinam izrekamo prisrčno in iskreno sožalje.
Sožalje
Skupina »Nova misel« in cerkveni pevski zbor iz Podgore izražata globoko sožalje pevkama Gini in Lučki ob izgubi dragega očeta.
Iz Beneške Slovenije
»Studenci« v Benečiji
Zadnja številka beneškega verskega lista »Dom« prinaša v naslovnem članku vest, da so v Slovenski Benečiji ustanovili kulturno društvo z imenom »Studenci«. Društvo je sad novega kulturno-političnega gibanja med slovenskimi Benečani.
VzrOk za njegovo ustanovitev je dejstvo, da v vseh dolgih povojnih letih ni bilo mogoče najti pravega dialoga z italijansko Krščansko demokracijo v videmski pokrajini, pod katero spada Slov. Benečija. Njeni voditelji so raje sklepali kompromise s krajevnimi veljaki in skupinami, ki imajo z demokracijo in krščanstvom kaj malo opraviti, piše kar naravnost beneški »Dom«. Ker je ta stranka ob koncu vojne postala nova oblast, so se vanjo vrinili tudi masoni, fašisti in protiklerikalci. To tudi pojasni, zakaj je ostala slovenska skupnost na Videmskem do danes kulturno, versko in politično ohromljena.
Obletnica smrti »Čedermaca«
13. oktobra letos bo minilo 20 let, odkar je umrl Anton Cuffolo, župnik v Lazah v Slovensiki Benečiji. Pisatelju Francetu Bevku je služil za glavno osebnost njegovega znamenitega dela »Kaplan Martin Čedermac«.
Anton Cuffolo se je rodil v vasi Plestišče, občina Tipana leta 1889. Bogoslovje je opravil v Vidmu in bil leta 1914 vpoklican pod orožje. Leta 1918 je bil civilni komisar za občini Dolenje in Kožbana. Leta 1920 pa je bil imenovan za vikarja v Lazah, ki so postale župnija leta 1956, on pa prvi župnik. Umrl je 13. oktobra 1959.
■ Radikalna stranka je v Italiji sprožila akcijo za prosto prodajo in razpečavanje blagih mamil. Številni njeni člani izzivajo policijo s kajenjem cigaret, v katerih so mamila. Zaradi tega izzivalnega ravnanja je policija v Rimu priprla glavnega tajnika radikalne stranke Jeana Fabra, ki je sicer po poreklu Francoz. Policija ga je obtožila posesti in razpečavanja mamil ter navajanja h kršitvi obstoječih zakonov.
■ Na Titovo povabilo je predsednik italijanske republike Sandro Pertini 11. oktobra odšel na državniški obisk v Jugoslavijo. Spremlja ga zunanji minister Mallat-ti. Pertini se bo v Jugoslaviji mudil do nedelje 14. oktobra.
Vrh sv. Mihaela
Smrtna nesreča mladega fanta. Vsa vas
je še vedno pod vtisom tragične smrti 14-letnega Flavija Grilja, ki je postal v nedeljo 7. oktobra žrtev prometne nesreče nedaleč od svojega doma. V bližini spomenika padlim borcem ga je podrl mlad avtomobilist iz Sovodenj in mu prizadejal tako hude notranje poškodbe, da je šest ur po nesreči Flavij podlegel poškodbam v videmski bolnišnici, kamor so ga nemudoma prepeljali.
Flavij je bil prikupen fant, zelo blagega značaja in v vasi splošno priljubljen. Te dni je začel hoditi na tečaj za električarje, da bi se tako usposobil za kak življenjski poklic. Zelo je bil navezan na očeta Mirka, ki ga je kruta bolezen raka pred devetimi meseci iztrgala družini komaj pri 40 letih življenja. Ko je žena Adrijana komaj malo prebolela moževo smrt, je prišel ta novi udarec. Zelo velika udeležba pri pogrebu v sredo 10. oktobra je izpričala, kako vsa vas sočustvuje s težko prizadeto družino. Izrazom sožalja se pridružuje tudi naš list.
Pastirček št. 1
Ta priljubljeni mladinski list je letos stopil v svoje 34. leto izhajanja. Predstavi se z novo opremo. V okviru natečaja za naslovno stran »Pastirčka« za leto 1979-80 je poslalo risbe 11 šol. Nagrajena je bila risba Nadje Beučar, ki je učenka 5. razreda osnovne šole v Pevmi.
Kot nekak uvodnik je članek »Kdo je dal pobudo za mednarodno leto otroka«. Sledi daljša pesem »Skušnjava« v prevodu Fr. Premrla iz nemščine. Ostale pesmi so od Ljubke Šorli (Peter - prvošolček in Marjanka gre v šolo) ter »Jesen« od To-meka. Ivo Bolčina pa je uglasbil pesem »Strašilo«.
V	literarnem koledarju Mariza Perat predstavi Frana Levstika, pisatelja, pesnika in kritika. Ista nadaljuje z »Goriškimi sprehodi«. To pot nas seznani z mestnim predelom pri Sv. Roku. Tončka Curk je priredila zgodbo o golobu pismonoši »Tri-glavček«. Zgodba se bo nadaljevala kakor tudi povest Zore Piščančeve »Nad Karantanijo je zasijala luč«. Pod zaglavjem »Skavtska srečanja« je objavljen spis Ljube Smotlak »Šotor za prvo pomoč«. K. H. je priredil afriško basen »Hijena, zajec in opica«.
Številko zaključuje »Janina pošta« in »Pastirčkovo razvedrilo« na zadnji strani platnic.
-jk
DAROVI
Za Zavod sv. Družine: sestre iz družine Radetič v blag spomin na pok. s. Ahacijo Kacin in pok. s. Celestino Gregorčič
60.000 lir.
Za Alojzijevišče: I. H. v spomin Marte Gerbec in s. Ahacije 50.000 lir.
Za cerkev v Štandrežu: namesto cvetja na grob drage Mirjam Breščak darujejo družina Šuligoj 30.000, družina Breščak
30.000, prijateljica 200.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: hči ob obletnici smrti Štefana Longo 10.000 lir.
V	spomin Mirjani Breščak darujejo člani PD »Štandrež« za župnijski dom »A. Gregorčiča« 105.000 in za »Pastirčka«
35.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Škerlavaj Angela v počastitev spomina pok. Justine Kete 10.000; Dolenc Marija namesto cvetja na grob pok. Justa Krevatin 10.000; N. N. 10.000; Škerlavaj Terezija v spomin pred kratkim umrlih vaščanov 10.000 lir.
Za cerkev na Banah: Dolenc Marija namesto cvetja na grob Justa Krevatin 10.000; Pepka in Mario Dolenc v spomin na prijatelja Justa Krevatina 10.000 lir.
Za cerkev v Bazovici: Antonija Križ-mančič 20.000, ob krstu Damjana Grgič
20.000, Vida Renčelj v spomin pok. očeta in matere 5.000, Marta Mužina v spomin mame Angele 13.000, družina Hočevar
2.000, Pierina Žagar v spomin pok. Štefanije in Vinkota Marc 4.000, ob krstu Katje Ražem 50.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Marta Mužina v spomin mame Angele 5.000, verska skupina iz Trsta 5.000, N. N. 2.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: N. N., Jamlje 50.000; Mazzarino, Trst 13.000; Gize-la Šuligoj, Trst 10.000; M. C. v spomin Josipa Gulič 5.000; M. G. v isti spomin 10.000; ga. Mcry, Trst 15.000; Marija Primožič, Ko-lonkovec 5.000; N. N., Trst 50.000; N. N., Trst 10.000; N. N„ Trst, 20.000; N. N., Trsi 3.000; N. N„ Trst, 10.000; N. N., Trst 10.000; N. N., Trst 1.000; K. M., Trst 2.000; N. M., Trst 10.000; Viktorija Vascotto 20.000; Odet-ta Carletti 5.000; Marija Bucik-Brecelli
3.000 lir.
Za Sv. goro: Antonija Križmančič, Bazovica 10.000; Marija Bucik-Brecelli s prošnjo za zdravje 50.000; N. N., Gabrje
25.000 lir.
OBVESTHA
Letos bo misijonska nedelja tretjo nedeljo v oktobru. Izšla bo kot vsako leto tudi brošura »Misijonska nedelja 1979« s pregledom nabirk slovenskih župnij na Goriškem in Tržaškem na misijonsko nedeljo 1978 in za postno akcijo 1979. Prireditev v korist misijonov pa bo v nedeljo 28. oktobra v Katoliškem domu v Gorici.
Odkritje doprsnega kipa Ivanu Trinku. Klub starih goriških študentov bo v nedeljo 14. oktobra ob 15. uri na Erjavčevi cesti v Novi Gorici odkril doprsni kip Ivanu Trinku-Zamejskemu, buditelju beneških Slovencev. Pred in po slavnostnem govoru bo sledil kratek kulturni program, v katerem bodo nastopili recitatorji in pevski zbor iz Slovenske Benečije. Slovesnost bo v vsakem vremenu.
Od petka 19. oktobra naprej lahko lastniki dvignejo naročene fotografije s tržaškega romanja v Rim. Fotografije bodo v knjigarni Fortunato.
N. N., Rojan: v spomin pok. mame za Marijin dom v Rojanu in za kapelo bi. p. Leopolda pri Domju po 10.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N. 10.000; Škerlavaj Terezija ob 25-letnici poroke Dolenčevih 10.000 lir..
Za misijone: Marija Bucik-Brecelli 3.000.
Ljubljanska TV
Spored od 7. do 13. oktobra 1979 Nedelja: 14.15 Botanik. 14.40 Iz cikla Potovanje:	Cordoba.	15.20 Zlata gondola.
16.40 Zehtnik. 17.20 Petelin se predstavi, lutke. 18.05 Nakit za mojo drago, gruzinski film. 20.00 Veter in hrast, nadalj. 21.00 Iz cikla Latinska Amerika.
Ponedeljek: 17.25 Glasbena oddaja. 17.40 Botanik. 18.05 Spomini na Pupina. 18.45 Mladi za mlade. 20.00 Brecht: Smrt in vstajenje VVilhelma Hausmanna, drama. 21.15 Kulturne diagonale. 21.55 Kratek film.
Torek: 17.35 Slovenska folklora: Piran.
18.05	Palčki nimajo pojma. 20.00 Črna vzmet. 20.55 Rodbina Polanieckih, nadalj.
22.25	Glasba starega Jadrana: Kotor.
Sreda: 17.40 Potepuh in nočna lučka. 17.55 Potovanje v deželo lutk. 20.00 Kralj v parku, ameriški film. 22.05 Nogomet Španija : Jugoslavija, posnetek.
Četrtek: 17.00 Jakec in čarobna lučka. 17.15 Duh na koncu sveta. 20.45 Evropski operni pevci. 21.45 Rock festival v Essnu.
Petek: 17.25 Usoda nekega Charlieja. 17.25 Raznašalci časopisov. 18.05 Rock koncert. 18.45 Slušne zaznave. 20.00 Glasbena oddaja. 21.00 Petrucelli, film. 22.05 Nočni kino.
Sobota: 14.25 Nogomet Vardar : Dinamo. 17.10 Pustolovščine Robina Hooda. 18.45 Humoristična oddaja. 20.00 Ana Karenina.
21.00	Andersenovi trakovi, ameriški film.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Radki Trsi A
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19.; kratka poročila ob
11.,	14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 8., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 14. do 20. oktobra 1979
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Poslušali boste. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Pregled slov. tiska v Italiji. 11.05 Mladinski oder: »Tajno društvo PGC«. 11.30 Nabožna glasba. 12.15 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.50 Radio Klopotača, variete. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 8.05 Jutranji almanah. 10.05 Koncert. 11.35 Zakonski tandemi. 12.00 Radio Klopotača, variete. 13.15 Seghizzi 1979.
14.05 Otroško okence. 14.30 Roman Alojza Rebule: »Duh Velikih jezer«. 15.00 Glasbeni ping pong. 17.05 Mi in glasba. 18.00 Kulturna kronika.
Torek: 8.05 Jutranji almanah. 9.05 »Njene muhe«, radijska igra. 10.05 Koncert. 11.35 Ali vam še ugajajo? 12.00 Kulturni prostor.
14.05 Odraslim prepovedano! 15.00 Rezervirano za... 15.35 Doba kantavtorjev. 16.00 Kulturne rubrike. 16.20 Lahka glasba. 17.05 Jugoslovanski skladatelji. 18.05 »Na krovu«, radijska monodrama.
Sreda: 8.05 Jutranji almanah. 10.05 Koncert. 12.00 Pod Matajurjem. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.15 Naši zbori. 13.35 Instrumentalni solisti. 14.05 Odprimo knjigo pravljic. 14.30 A. Rebula: Duh Velikih jezer. 15 00 Paleta orkestrov. 15.35 Plošče.
16.30	Jugotonov expres. 17.05 Mi in glasba.
17.25	Slavni pevci. 18.05 Problemi slovenskega jezika. 18.20 Slovenska klasična glasba.
Širite „ Katoliški glas“
Četrtek: 8.05 Jutranji almanah. 9.05 »Po Gorečnikovih sledovih in stopinjah«, radijska igra. 10.05 Koncert. 11.35 Jugoslovanski pevci. 12.00 Mikrofon v razredu. 14.05 »Tomi na obisku«. 14.30 Na goriškem valu.
15.00	Mladi pisci. 15.35 Rock revival. 16.00 Glasbeni trenutek. 17.05 Skladbe na nabožno tematiko. 18.05 Četrtkova srečanja.
18.30 Črnske duhovne pesmi.
Petek: 8.05 Iz sveta folklore in ljudskega izročila. 10.05 Koncert. 11.35 Domače popevke. 12.00 Četrtkova srečanja. 12.30 Pesmi brez besed. 13.15 Revija ZCPZ v Trstu
1978.	14.05 Kje je napaka? 14.30 A. Rebula: Duh Velikih jezer. 15.00 Po končani univerzi. 15.35 Popularnih deset. 16.00 Mikrofon v razredu. 17.05 Mi in glasba. 18.05 Kulturni prostor. 18.40 Glasba.
Sobota: 7.45 Pravljica. 8.05 Sobotni trim in zdravniški nasveti. 9.05 »Plašč«. Izvaja Radijski oder. 10.05 Koncert. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 12.30 Pesem poje o... 14.05 Otroško okence. 14.30 Vse lepo, vaš Peter.
16.30 Poslušali boste. 17.05 Mi in glasba.
18.05	»Svet brez sovraštva«. Izvaja PD »So-vodnje«. 18.45 Vera in naš čas.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi najine drage sestre
Antonije Rožič
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedam, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje ter nama izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujeva zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju bolnišnice sv. Justa v Gorici, civilne bolnišnice v ul. V. Veneto v Gorici, ortopedske bolnišnice Valdoltra, bolnišnice v Rovinju, bolnišnice v Lido di Venezia, splošne bolnišnice dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici, kliničnega centra v Ljubljani, bolnišnice v Coitini d Ampezzo, bolnišnice Ivana Regenta v Sežani in kirurgične ortopedske bolnišnice v Malcesine za nego in skrb v času njene dolge bolezni.
Hvala tudi župniku iz Števerjana Anionu Prinčiču za poslovilne besede in oprav-, Ijeni obred ter pevcem.
Števerjan, 1. oktobra 1979
Žalujoča: brat Pepi in sestra Matilda
ZAHVALA
Ob odhodu v večnost naše drage sestre
Celestine Gregorčič
se najiskreneje zahvaljujemo msgr. Močnika in duhovnikom za pogrebne obrede, redovnicam, darovalcem cvetja, vsem, ki so zanjo molili in jo pospremili na zadnji poti ter na kakršen koli način počastili njen spomin.
Gorica - Trst, 9. oktobra 1979
Sosestre