UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 900
Gorizia, Rlva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.800
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.800
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XV. - Štev. 40 (762)	Gorica	-	četrtek	3.	oktobra	1963	-	Trst
Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
Sped. in atibon. postale - I Gruppo
Smernice papeža Pavla VI.
Posamezna številka L. 40
Drugo zasedanje koncila
'nmm
Preteklo nedeljo je bil za sv. Cerkev nov velik in zgodovinski dan. Nad 2200 koncilskih očetov se je znova zbralo v baziliki sv. Petra, da pod vodstvom sv. očeta Pavla VI. nadaljujejo z zasedanji Vesoljnega cerkvenega zbora vatikanskega II. Bazilika je bila znova slavnostno okrašena kakor za največje priložnosti. Koncilski očetje so zopet zasedli svoje prostore v baziliki, da nadaljujejo z delom, ki so ga lani meseca decembra prekinili. Toda med njimi ni bilo več začetnika tega koncila, manjkal je papež Janez XXIII. Ali če ni bilo več njega, je bil navzoč njegov naslednik Pavel VI., ki je pokazal, da hoče nadaljevati od njega začeto delo in ga z božjo pomočjo dovršiti. In sicer tako kakor ga je začrtal Janez XXIII. To je Pavel VI. že poudaril prej, kmalu po izvolitvi, v nedeljo je pa to še podčrtal v uvodnem govoru, ki ga je imel med slovesnim pontifikalom. Zato smemo reči, da se koncil nadaljuje tako kot se je začel, da bo šel za istimi cilji, ki mu jih je nakazal Janez XXIII. Nedeljski govor Pavla VI. je bil v toliko pomemben, da je še bolje določil naloge koncila in njegove cilje.
NAPOVED PRVE ENCIKLIKE
Sv. oče je najprej pozdravil navzoče koncilske očete, ki so zbrani v baziliki sv. Petra bili res živa podoba Cerkve, razširjene med vsemi narodi. Potem je podčrtal, da ga pri koncilu ne vodijo nobeni zemski oziri, nobena želja po oblasti, nobeno ljubosumje po samodrštvu, temveč samo želja, da vrši svojo najvišjo pastirsko službo. Nato je sv. oče omenil, da je nameraval izdati svojo prvo encikliko in v njej razkriti svoje načrte. Toda namesto enciklike naj bo za sedaj ta govor, v katerem hoče povedati svoje glavne misli. Enciklika bo prišla pa pozneje.
SLAVA JANEZU XXIII.
Za tem se je spomnil na svojega prednika Janeza XXIII. S prav prisrčnimi besedami je pohvalil njegovo misel o koncilu. »O dragi in častitljivi papež Janez, naj Ti gre velika hvala, ker si po božjem navdihu, kot smemo verjeti, hotel in sklical ta koncil in s tem odprl Cerkvi nove poti in priklical studence skritih in svežih voda naukov in milosti Kristusove. Ti si brez kakega posebnega razloga nekako uganil božje načrte in prodrl v težke in zamotane potrebe današnjega človeštva, pobral si pretrgano nit vatikanskega koncila I. in si tako razgnal sumnje tistih, ki so prav na podlagi sklepov vatikanskega koncila I. o papeževi nezmotljivosti menili, da sedaj papež lahko vlada brez koncilov.«
V	naslednjem delu govora je Pavel VI. znova poudaril namene tega cerkvenega zbora, ki jih je strnil v štiri točke: 1. spoznavanje Cerkve; 2. prenovitev Cerkve; 3. delo za edinost vseh kristjanov; 4. razgovor Cerkve s sedanjim svetom.
SPOZNAVANJE CERKVE
»Izven dvoma je želja, potreba, dolžnost Cerkve, da končno pove, kaj je,« je dejal sv. oče. Dva tisoč let že obstaja Cerkev ali o njej imamo le različne prispodobe, nimamo pa točno določene definicije, kaj je Cerkev. Pij XII. je v encikliki o Skrivnostnem telesu Kristusovem dokaj dobro opisal Cerkev, vendar vsi dvomi niso še Izključeni. V zadnjem stoletju je proučevanje bistva Cerkve tako napredovalo, da bo mogoče, pravi sv. oče, določiti njeno bistvo, ako ne s trdno dogmatično formulo, vsaj s slovesno izjavo In opisom. Prav zato bo na tem drugem delu zasedanja koncila glavni predmet razpravljanja ravno Cerkev, njeno bistvo, njeni člani, njeno vodstvo. V zvezi s tem je papež poudarit, da je potrebno podrobneje določiti mesto, ki ga imajo škofje v katoliški Cerkvi. Vatikanski koncil I. je določil in definiral oblast papeževo, sedanji bi moral isto storiti glede škofov In njihovega odnosa do papeža, do vesoljne Cerkve. Tu je sv. oče omenil, da bo koncil gotovo tudi znal prav svetovati, kako
preurediti vrhovno vodstvo Cerkve. Nadalje bo treba določiti mesto, ki gre vernikom v Cerkvi, duhovnikom, redovnikom, laikom; tudi ločenim kristjanom.
Nauk torej o Cerkvi, ki je na vrsti na tem drugem zasedanju koncila, bo brez dvoma zahteval veliko dela in veliko sej, prav tako gotovo bo zelo koristil, da bo bistvo Cerkve vsem bolj jasno in da bo zato Cerkev nam vsem bližja.
OBNOVA CERKVENEGA ŽIVLJENJA
Ko bo cerkveni zbor razpravljal o Cerkvi, se bo dotaknil tudi praktičnih stvari, kako preurediti Cerkev, izboljšati njeno upravo, posvetiti njene člane, da bo še bolj »brez madeža in gube«. »V ten: oziru, pravi sv. oče, hoče biti koncil pomladno prebujenje neizmernih duhovnih in moralnih sil, ki so skrite v Cerkvi.«
ZBLIŽANJE Z DRUGIMI KRISTJANI
Tretji namen cerkvenega zbora je pa tisti, ki se tiče »drugih kristjanov,« kot je dejal Janez XXIII., to je tistih, ki verujejo v Kristusa, ki so krščeni, ki jih pa ne moremo šteti med prave ude telesa Kristusovega.
»Novejša gibanja, ki so še v polnem razmahu med krščanskimi skupnostmi, dokazujejo dvoje: da je Cerkev Kristusova ena sama in da zato mora biti edina; dalje da se ta skrivnostna in vidna edinost ne more doseči razen v edinosti vere, v udeležbi pri istih zakramentih in v organični harmoniji pod istim cerkvenim vodstvom, čeprav v spoštovanju široke raznolikosti jezikov, liturgičnih obredov, zgodovinskih tradicij, krajevnih pravic, duhovnih tokov, postavnih ustanov in bolj priljubljenega udejstvovanja.« Glede tega je sedanji cerkveni zbor zavzel zelo široko in strpno stališče do vseh ločenih kristjanov. Ni pa še dozorel čas za konkretne korake, temveč je to »koncil povabila, čakanja, zaupanja na širše in bolj bratsko udeležbo pri resničnem ekumenizmu.«
Nato se je sv. oče znova obrnil na vse ločene cerkve s prav prisrčnimi besedami in dejal, da ponižno prosi Boga odpuščanja, če smo tudi mi katoličani kaj krivi, da je prišlo do ločitve.
RAZGOVOR Z DANAŠNJIM SVETOM
Končno je sv. oče prešel k zadnjemu delu govora, k odnosu Cerkve do sodobnega sveta. »Koncil bo skušal postaviti most k sodobnemu svetu.« Tu se je papež ustavil ob prečudnem pojavu: medtem ko Cerkev skuša svoje notranje življenje s pomočjo Sv. Duha prenoviti in se razlikovati od posvetne družbe, v katero je potopljena, postaja istočasno oživljajoči kvas in rešilno orodje istega sveta. Tu je sv. oče omenil dogodke iz lanskega meseca oktobra, ko je koncil poslal mirovno poslanico vsemu človeštvu ob kubanski krizi.
Vendar dejstva so dejstva. In ta pričajo, da živi Cerkev v svetu, ki ji je zelo nasproten. »Bodimo realisti in ne smemo skrivati rane, ki iz več razlogov rani tudi ta vesoljni zbor. Ali moremo biti slepi in ne videti, da so številni sedeži v tem zboru prazni? Kje so naši bratje izmed narodov, v katerih Cerkvi nasprotujejo? In v kakšnih razmerah živi Cerkev v teh deželah? Naše srce se ob tem spominu žalosti zaradi tega, kar vemo, in še bolj zaradi tega, česar ne vento tako glede hierarhije in redovnikov kakor glede tolikih naših otrok, ki so prestrašeni, šika-nirani, zapostavljeni, stiskani zaradi svoje zvestobe Kristusu... Vendar naša obsodba bolj kot v besedah obtožbe, hoče biti poziv vsem, ki so odgovorni za to stanje, naj prenehajo s svojim nasprotovanjem do katoliške vere, katere pristaši niso sovražniki ali nezvesti državljani, temveč pošteni in delavni člani države, kateri pripadajo.«
Toda naša žalost se ne ustavi ob tem, nadaljuje sv. oče. Toliko drugega zla preplavlja današnjo družbo. Med temi je ateizem, ki vleče za sabo tako veliko število ljudi. In še toliko drugega bi vam
V	nedeljo se je v Runu začelo drugo zasedanje vesoljnega cerkvenega zbora. Kot znano se je prvi del koncila zaključil lani v prvi polovici decembra. Potem ko so se škofje iz vseh delov sveta srečali in spoznali z medsebojnimi problemi ter s skupnimi problemi Cerkve, so se spet razšli vsak na svojo stran v zavesti, kako nujno potrebno je bilo sklicanje tega najvišjega zbora Cerkve. Zborovali so komaj dobra dva meseca, a so iznesli v glavnem vsa bistvena vprašanja na dnevnem redu. Ne da bi se na tem mestu spuščali v podrobno naštevanje teh, naj omenimo le najvažnejša.
Glavni problem, okrog katerega so se vrteli mnogi drugi in ki se je v eni ali drugi obliki javljal skozi ves prvi del koncila, je bilo vprašanje reorganizacije cerkve-no-pravnega ustroja ali z drugimi besedami reformacija Cerkve kot človeške ustanove. Najbolj je pri tem prišla do izraza zahteva po razširitvi ali internacionalizaciji rimske kurije, to je najvišjih cerkvenih vladnih in upravnih orga-hov, da bi se tudi na zunaj res odražala vesoljnost Cerkve. — Do pred nekaj desetletji so tako v kardinalskem zboru kot v osrednjih uradih sedeli skoro izključno italijanski, oziroma cerkveni dostojanstveniki latinskih narodov. Deloma je bila temu kriva tradicionalna konservativnost minulih časov, deloma zgodovinske in druge okoliščine. Pokojni papež Pij XII. je uvedel prve skromne reforme v tem smislu, občuten zagon pa je tej težnji dal Janez XXIII., ki je na primer tako po-mednarodil kardinalski zbor, da ni nobena skupina narodnosti več v pretirano nesorazmerni večini.
Drugi glavni problem, ki je z gornjim tesno povezan, je vloga škofov pri najvišjem vodstvu Cerkve, oziroma odnosi med papežem in škofi. — Na prvi pogled se površnemu poznavavcu ustroja katoliške Cerkve utegnejo zdeti ti-le problemi čisto navadnega upravnega značaja. Toda, če malo pregledamo pot, ki jo je Cerkev napravila skozi svojo dvatisočletno zgodovino ter stvarno upoštevamo današnji položaj in razmere v svetu, lahko uvidimo, kakšne nove poti in perspektive za svoje uspešno delo se ji lahko odprejo, če svojo organizacijo in svoj način delovanja primerno prilagodi novim časom. Da se vse te in druge zahteve vskladijo, je bilo treba ravno sklicati vse cerkvene predstavnike skupaj, da Cerkev prisluhne nasvetom in klicem vseh ljudstev in krajev sveta ter nato sprejme sklepe v zvezi z vpraša-
lahko zaupali, pa naj bo, zaključuje sv. oče. Vendar naj svet ve, da Cerkev gleda nanj z globokim razumevanjem, odkritim občudovanjem in jasnim sklepom, ne da si ga podvrže, temveč da mu služi.
Potem ko se je sv. oče spomnil še vseh trpečih, se ozre še na tiste, ki sicer niso kristjani, ki pa verujejo v Boga. Tudi za te Ima prijazno besedo in razumevajoč spomin.	f
POZDRAV SLOVANOM
Po koncu govora je papež Pavel VI. pozdravil v grškem jeziku vse vzhodne cerkve, v staroslovenskem jeziku pa vse Slovane. Tem je dejal:
»Pozdravljamo tudi vse kristjane slovanskih narodov in jim izražamo svojo željo, da hočemo moliti in se truditi za slavo božjo in za razširjenje božjega kraljestva v veri in v ljubezni.«
nji, ki se sproti porajajo. To globoko nujnost je na izredno jasen način doumel pokojni papež Janez XXIII., ki je na vprašanje svojega tajnika med sprehodom po vatikanskih vrtovih, kaj naj Cerkev v teh zmednih časih ukrene, da bi pomagala človeštvu se prikopati do resnice in notranje umirjenosti, odgovoril: »Skliče naj koncil.«
Nadaljevanje dela Janeza XXIII.
Kako je pokojni papež pogodil pričakovanja in skrite želje ne samo katoličanov in drugih kristjanov, ampak tudi drugih veroizpovedi in vsega človeštva sploh, je razvidno iz dejstva, da se za delo koncila zanimajo vsi od preprostih vernikov pa do visokih državnikov, celo tistih, ki navadno niso prijazno razpoloženi do katoliške Cerkve. Kakšno navdušenje in kakšen val odobravanj je naletelo sklicanje koncila, je uvidel tudi njegov vreden naslednik Pavel VI., ki ni po svoji izvolitvi za papeža niti za trenutek pomišljal, ali naj vesoljni cerkveni zbor nadaljuje ali ne. S pospešeno vnetostjo se je vrgel na pripravo drugega dela zasedanja, ki se je pričelo v nedeljo. Deset dni pred pričetkom je zbral okrog sebe vse osebje rimske kurije ter mu na diplomatski način predočil nujnost nekaterih reform v njenem notranjem ustroju, ki so »Cerkvi kot človeški in zemski ustanovi vedno potrebne.« Zlasti je namignil na možnost, da bodo pri osrednji upravi morali imeti besedo tudi reziden-cialni škofje ter da bodo več za-
V	središču splošnega zanimanja v Italiji so zadnji vladni ukrepi proti neugodni gospodarski ko-njukturi, ki se je začela javljati v državi. Kljub polnemu razmahu proizvodnje so cene potrošnih dobrin občuteno narasle zaradi povečanja povpraševanja na domačem trgu. Zaradi tega se je zmanjšal izvoz in povečal uvoz, tako da znaša primanjkljaj italijanske plačilne bilance s tujino 450 milijard lir, medtem ko je v zadnjih letih bila vedno aktivna (531 milijard leta 1959 do 31 milijard 1962).
Po naravnih gospodarskih zakonih je takšno neuravnovešeno stanje nevarno za stabilnost denarja, ki je končno cilj vsake zdrave gospodarske politike. Zaradi tega se
Tako ameriški senat kot Vrhovni sovjet sta končno odobrila moskovsko pogodbo med ZDA, Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo o delni prepovedi jedrskih poskusov. — Po večtedenskih razpravah je senat v ZDA odobril sporazum z 80 glasovi proti 19 in tako še presegel potrebno dvotretjinsko večino. Senatorji, ki so glasovali proti, so bodisi iz vrst demokratične bodisi republikanske stranke. Svoj sklep so opravičili s tem, da nuklearni sporazum ogroža varnost ZDA, ker dopušča Sovjetom nadaljevanje poskusov pod zemljo.
dev izločili iz kompetenc iz rimske kurije ter jih dodelili krajevnim škofom, oziroma škofovskim konferencam.
Značilnost II. vatikanskega koncila
Kot razvidno bo dobršen del razprav na koncilu posvečenih ravno preosnovi notranjega ustroja Cerkve. Potem ko so na tridentinskem koncilu točno definirali cerkvene nauke in tako usposobili Cerkev, da je kljubovala vsem viharjem in idejnim zmotam, je sedaj na vrsti sam vrh Cerkve. Namen Pavla VI. je ravno preosno-vati Cerkev na vrhu, da bo tako bolj prožna in bolj učinkovita v svojem nastopanju sredi razmer našega časa.
V	ta namen je Cerkev, kot da bi hotela anticipirati sklepe koncila, široko odprla vrata vsem kristjanom ter jih bratsko povabila, naj se s svojimi predstavniki o-sebno prepričajo, kakšen duh po spravi in preosnovi vlada na koncilu.
In slednjič je za sedanji koncil značilno, cla potrebe po preosno-vah ne prihajajo samo od spodaj (vernikov, duhovnikov in škofov), ampak si jih je v znatni meri o-svojil tudi sam vrh s papežem na čelu. Medtem ko se je v preteklosti dogajalo, da se je center (Rim) zganil šele na stalne prošnje in pritisk od zunaj, je sedaj »Rim sam, ki poziva k preosnovi vsega notranjega in zunanjega u-stroja Cerkve,« kot je dejal Pavel VI. v govoru osebju rimske kurije 21. septembra.
je vlada odločila za ukrepe, ki naj zopet spravijo narodno gospodarstvo v ravnovesje. Za to je potrebno zgotoviti stalnost cen ter povečanje proizvodnje tistih dobrin, za katere je povpraševanje največje.
V	ta namen je vlada prejšnji teden podvzela vrsto ukrepov, ki naj na eni strani omejijo potrošnjo nekaterih dobrin (luksuznih predmetov), na drugi pa naj vzpodbudijo k novim investicijam. Tako bodo zvišali državni davek na potrošnjo (IGE) luksuznih predmetov kot so dragoceni kamni, krzno, peneča vina, likerji, i-gralske karte ter starinski predmeti. Drug ukrep pa predvideva davčne in druge olajšave za modernizacijo ali nove investicije v industrijske obrate.
Dan pozneje (21. septembra) je isto pogodbo na predlog vlade o-dobril tudi prezidij Vrhovnega sovjeta v Moskvi in sicer, kot je v Sovjetski zvezi navada, enoglasno. Sporazum mora odobriti še skupščina Vrhovnega sovjeta, ki se bo sestal decembra, kar je praktično že gotova stvar.
Predsednik Brežnjev, ki je vodil sejo, je obtožil kitajske voditelje, da so se s svojim nasprotovanjem moskovski pogodbi postavili na stran reakcionarnih imperialistov, ki ovirajo mednarodno popuščanje ter vodijo svet po poti, ki pelje v vojno.
Ukrepi proti inflaciji
Odobritev jedrskega sporazuma
\ KRŠČANSKI NAUK :
VICE
Po zmagi nad Sirci je junaški Juda Makabejec zbral znatno vsoto denarja in ga poslal v Jeruzalem, da bi duhovniki opravili daritev za padle vojake. Zakaj sveta in pobožna je bila ta misel. Zato je priredil spravno daritev za rajnke, da bi bili grehov rešeni. (II Mak 12,38)
Kdor umrje v milosti božji, pa ni še prost vseh malih pregre-škov in časnih kazni za greh, ne more takoj v nebesa. Sv. Janez nas pouči o tem nebeškem prebivališču: »Nič omadeževanega ne pride vanj in nihče, kdor se ognusi in laže, ampak le tisti, ki so zapisani v Jagnjetovi knjigi življenja.« (Raz 21,27)
Take duše morajo prej v kraj ali stanje očiščevanja, v vice. Duše v vicah se bridko kesajo svojih tudi najmanjših grehov in madežev ter željno čakajo, da bi Bogu zadostile zanje. — Njihova največja bolečina je ta, da Boga še ne morejo gledati iz obličja v obličje — a to tolažbo imajo, da ga vsaj izgubiti ne morejo več.
Same si ne morejo nič pomagati, da bi skrajšale dobo svojega trpljenja. Jezus pa, njih Odrešenik, posreduje zanje pri Očetu, in po njem tudi Marija in svetniki. Po Jezusu moremo tudi mi, ki še živimo in imamo možnost še opravljati zaslužna dela, z našimi molitvami in daritvami doseči rešenje duš iz vic in jim prikrajšati trpljenje.
Vice bodo do sodnega dne. Po vesoljni sodbi bodo samo še nebesa in pekel.
Za Življenje: Naj ne mine dan, da ne bi storil kaj dobrega za olajšanje trpljenja naših rajnkih.
D. Jakomin.
11ICI
življenja
Kardinal Spellman pojde na Južni tečaj
Newyorški nadškof in vojaški vikar a-meriških sil, kardinal Spellman bo letošnje božične praznike obiskal ameriške vojaške edinice, ki so razvrščene v predelu Antarktike. Vest je objavil sam ameriški kardinal pretekle dni v Miami Beach, kjer so mu podelili posebno odlikovanje ameriške legije. Kot je znano preživi kardinal Spellman vsako leto božične praznike pri ameriških vojakih, ki so izven svoje domovine.
Kitajci izven domovine
Po statistikah, ki jih je objavila mednarodna agencija Fides, živi izven svoje domovine 15 milijonov Kitajcev; od njih je 452 tisoč katoličanov. V letu 1953 je bilo od 10 milijonov Kitajcev samo 200.000 katoličanov. Število kitajskih vernikov v tujini se je torej v zadnjih desetih letih povečalo za 125%. Ta napredek katolicizma je zahteval ustanovitev številnih novih župnij in misijonov.
Apostolat po telefonu
Dva duhovnika v Monakovem sta te dni pričela z novo obliko apostolata. Na izrecno željo kardinala Doepfnerja, ki je mo-nakovski nadškof, sta ustanovila v središču mesta urad, kjer duhovnika odgo-varjata po telefonu na vsa vprašanja in probleme vpraševavcev. Da zajamčijo asistenco v čim obsežnejši meri, ima urad stike z različnimi socialnimi zavodi. Podobne ustanove obstajajo že dalj časa po drugih mestih zvezne republike.
Katoličani v Južni Koreji
Število katoličanov v Južni Koreji se je lansko leto dvignilo od 575.000 na 620.000, s poviškom 8.5% v primerjavi z letom 1961. Največje število krstov je bilo v škofiji Inčon, kjer se je število vernikov povečalo za 24.000 enot.
Papež govori preko Telstara
Katoliška univerza v Georgeto\vnu v ZDA praznuje 175. obletnico svoje ustanovitve. Ob tej priložnosti je papež imel poseben nagovor, ki so ga v četrtek dne 26. septembra prenašali po televiziji preko satelita Telstar. Televizijski prenos so izvedli iz papeževe zasebne knjižnice.
Katoliški časnikarji so zborovali
Posredovanje med resnico in javnim mnenjem. To je bila tema narodnega sestanka katoliške zveze italijanskega tiska, ki se je vršil v dneh 21. in 22. t. m. v Bolseni in v Rimu. Sestanek so pričeli v Bolseni v okviru spominskih proslav 700-letnice evharističnega čudeža. Udeležilo se ga je 400 časnikarjev in publicistov. Z deli so pričeli 21. septembra in sicer je daroval sveto mašo za udeležence kardinal Bea, na oltarju, kjer se je dogodil čudež v stolnici v Bolseni.
Novi misijonarji v ZDA
V teku leta 1963 bodo imeli v ZDA 568 novih misijonarjev. Gre za 266 redovnikov, 220 redovnic, 40 svetnih duhovnikov, 33 bratov in 9 laikov. 309 jih je že odpotovalo v misijone v Latinsko Ameriko. Največji prispevek v misijonskem osebju nudijo redovnice iz Maryknolla. Ta kon-
gregacija je poslala v misijone 63 redovnic, od teh jih je 24 odpotovalo v Latinsko Ameriko.
Dunajska mladina za koncil
Ponovno otvoritev drugega vatikanskega ekumenskega koncila bo proslavila avstrijska katoliška mladina z veliko manifestacijo, ki se bo vršila dne 5. oktobra na Dunaju. Tema tega dne bo »Katoliška Cerkev nad časom in v času«. Na tisoče mladeničev bo prisostvovalo sveti maši, ki jo bodo darovali v stolnici sv. Štefana za obnovitev katoliške Cerkve in za vzpostavitev bratskih odnošajev med vsemi člani človeške družine. V teku slovesne svete maša bo škofijski asistent katoliške mladine Granditsch imel pridigo o temi: Kristusova Cerkev v današnjem svetu. Pozno zvečer bodo z veliko baklado zaključili slovesni dan.
Slovaški zavod v Rimu
Kardinal Tisserant je pretekli teden posvetil novo kapelo, ki so jo zgradili slovaški katoličani v zavodu sv. Cirila in Metoda, ki je zgrajen na cesti Via Cassi v Rimu. Zavod naj bi postal, kakor je rekel sveti oče v avdienci, ki jo je dovolil slovaškim romarjem, ognjišče verskega življenja slovaške kolonije v Rimu. Pokrovitelj zavoda je škof iz Garyja v severnoameriški državi Indiani, msgr. Grutka. K zgraditvi so pomagali slovaški katoličani iz ZDA in številne druge organizacije slovaških katoličanov v inozemstvu.
Gobav misijonar je umrl
V bolnici v Dinajpuru v Zapadnem Pakistanu je te dni umrl misijonski brat Teruzzi iz papeškega zavoda za inozemske misijone v Milanu, ki se je v teku svojega apostolata v Bengaliji okužil z gobavostjo. V misijone je odpotoval leta 1929 in je vse svoje sile posvetil skrbi nesrečnih gobavcev.
TEMELJ MIRU — RED MED LJUDMI Na veliki četrtek dne 11. aprila 1963 je sveti oče Janez XXIII. poslal katoliškemu svetu in vsem ljudem dobre volje encikliko (okrožnico) »Pacem in terris« (Mir na zemlji), v kateri prosi Gospoda, Kralja miru, za mir med vsemi narodi, za mir, kateri počiva na resnici, pravici, ljubezni in svobodi.
Za mir morajo delati ne samo katoličani, ampak vsi ljudje dobre volje. Mir mora zavladati med posamezniki, med državljani in državo, med državami, med državami in svetovno organizacijo, ki jo predstavljajo »Združeni narodi«. Jasno je, da je delo za mir v svetu zelo plemenita naloga, in sicer zato, ker to delo ustvarja pravi mir, ki temelji na redu, ki ga je sam Bog določil.
Papež v omenjeni okrožnici premotriva: a) red v vesoljstvu, b) red med ljudmi.
a) RED V VESOLJSTVU. V vseh časih so ljudje iz dna srca težili za mirom na zemlji. Ta mir, pravi papež, lahko dosežemo samo, če spoštujemo red, ki ga je Bog določil.
Napredek znanosti in izumi moderne tehnike so dokazali, kako v svetu vlada čudoviti red. Kako je velik človek, ki odkriva ta čudoviti red in ustvarja sredstva, s katerimi si zna tako podvreči sile prirode, da služijo koristi vsega človeštva!
A napredek znanosti in izumi tehnike dokazujejo neizmerno veličino božjo, neskončno modrost Boga, ki je ustvaril svet in človeka. Ustvaril je svet in ga obogatil z zakladi svoje modrosti in dobrote, kakor pravi David v psalmu 8. 1: »Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji!« — Psalm 103,24: »Kako mogočna so tvoja dela, Gospod! Vse si z modrostjo naredil.«
Ustvaril je človeka po svoji podobi in sličnosti, ga obdaril z razumom in svobodno voljo in zato vzklika David: »Naredil si človeka le malo nižjega od angelov,
s slavo in častjo si ga ovenčal; dal si mu oblast nad deli svojih rok, in vse si podvrgel njegovim nogam.« (Psalm 8, 5-6)
b) RED MED LJUDMI. Res, čudovit je red, ki vlada v svetu, v vesoljstvu, toda s tem redom je v globokem nasprotju nered, ki danes vlada med ljudmi in med narodi. Zdi se, naglasa papež, kakor da je ta nered mogoče odpraviti samo s silo.
Toda Bog je vklesal načela, pravila reda človeku v srce. Ta načela nam odkriva vest, ki nam tudi odločno ukazuje, da se moramo držati teh načel, teb pravil naše vesti. Ta glas naše vesti je odsev neizmerne božje modrosti. O tej postavi, ki je vsajena v naše srce, pravi sv. Pavel: »Oni kažejo, da je delo postave zapisano v njih srcih, ker to spričuje obenem njihova vest.« (Rim. 2, 15) Ta postava, ki jo je Bog zapisal v naših srcih, je naravni zakon, ki nas uči, kaj naj storimo in kaj naj opustimo.
Ta zakon, ki temelji na človeški naravi, urejuje razmerje med ljudmi v državi, razmerje med državljani in državo, razmerje med državami in končno razmerje med posamezniki in državami na eni strani in svetovno organizacijo držav z druge strani.
Katera je ta svetovna organizacija držav? Vse države morajo skupno sodelovati pri pospeševanju mednarodnega dobra. Ta mednarodna organizacija držav je danes naravna in potrebna, kakor so naravne in potrebne posamezne države. Zakonik politične morale Malinesa (Malines, mesto v Belgiji) tolmači točno misel zadnjih papežev, ko naglaša, da mednarodna organizacija držav odgovarja naravnemu napredku človeka in človeške družbe. Pij XII. je ob vsaki priliki poudarjal nujno potrebo mednarodne svetovne organizacije. Ta organizacija danes obstoja in uspešno deluje. To je Organizacija združenih narodov, ke je ravno te dni zopet začela zasedati v Stekleni palači v New Yorku.
Illl!llllll!ll!ll!lllll!lllill!l!lllllll!l!lll!lll!llll!llllllllllllllllll!ll!l!!!!!llllll!ll!l!lll![lllll!llll!!llll!f!llll!!l!llllllllillllllli!l!ll!lll!ll!jl)!lillll!!llllll!lllll!llllillll!lll!l!lllllllli!ll!llll
VPRAŠUJETE -
Hladna vojna
Slišim govoriti in tudi čitam o hladni vojni. Prosim, da mi pojasnite, kaj je to »hladna vojna«.
K. P.
»Hladna vojna« je novi izraz za stari običaj. Ena država vodi cesto hladno vojno proti drugi državi. Kako? Tako, da vrši proti drugi državi sovražno propagando, grozi, strahuje, organizira špijonažo v drugi državi, povzroča nezaupanje do te države, poslužuje se vseh mogočih spletk (mahinacij) proti drugi državi, ne da bi prekinila z njo diplomatskih odnošajev.
Hladno vojno moramo vsekakor obsoditi, ker država, ki vodi hladno vojno, o-čitno noče rešiti svojih sporov z drugo državo na miren način, z mirnim pogajanjem. Taka vojna je tudi očitna krivica, ker povzroča ogroženi državi ogromne stroške za mere varnosti, ki jih mora ogrožena država podvzeti za vsak slučaj. Hladna vojna nadalje povzroča stalen strah v drugi državi, bega ljudstvo, zaostruje mednarodno napetost in končno vodi do prave, vroče, krvave vojne.
iniiiiimumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiNiiiiii
Delovanje društva Slomšek v Rimu
Prejeli smo daljše poročilo o delovanju društva Slomšek v Rimu v pretekli poslovni dobi. Iz tega poročila povzemamo naslednje podatke:
Pod predsedstvom g. Stanka Dekleve je društvo zvesto sledilo svojemu namenu, ki je: zajeti čimveč Slovencev v Rimu, jih pritegniti k sodelovanju in jih versko ter kulturno vzgajati. Temu cilju je bilo posvečeno vse delo društva v pretekli poslovni dobi. Od meseca oktobra 1962 do junija 1963 je društvo vsak mesec pripravilo kako prireditev ali vsaj srečanje svojih članov. Začelo je s Slomškovim dnevom v meseou oktobru lani, katerega se je udeležil mariborski škof Držečnik z ljubljanskim pomožnim škofom Pogačnikom. Naslednji mesec jih je znova združil spomin na Slomška, katerega ime društvo nosi. Govoril je škof dr. M. Držečnik. Ob božičnih praznikih so obhajali slovenski božični večer od pesmi, recitacijah in ob govoru preč. g. A. Prešerna. V pustnem času so imeli dve prireditvi bolj veselega značaja, v januarju in v februarju. V marcu so se spomnili na slovenski tisk z razstavo slovenske knjige in revije v zamejstvu ter s predavanjem dr. R. Vodeba. V
pripravo na veliko noč so imeli tridnev-nico, ki jo je vodil č. g. Makovec. V maju sta bili kar dve srečanji: najprej so se spomnili sv. bratov Cirila in Metoda. Proslave se je udeležil tudi kardinal Marella, ki je daroval sv. mašo in imel nagovor. Prišli so tudi zastopniki drugih slovanskih narodnosti v Rimu; saj je bila ta proslava prva ciriimetodijska proslava v Rimu v jubilejnem letu sv. bratov. Ob koncu meseca so se pa Slovenci podali na vsakoletni izlet, ki se ga je letos udeležilo že skoro sto rojakov.
Svoje kulturno delo v pretekli sezoni je društvo zaključilo s proslavo 80-letnice rojstva p. Antona Prešerna, ki je društvu visoki pokrovitelj. Za to priložnost so se zbrali v posebno velikem številu, da se poklonijo g. jubilantu, ki je gotovo najvidnejša osebnost med Slovenci v Rimu. Njemu na čast so pripravili okusno in bogato akademijo.
V prvem letu svojega obstoja je društvo Slomšek pokazalo, da je razumelo svojo nalogo in da jo hoče tudi vršiti. Novi odbor bo gotovo dosedanje delovanje še bolj pospešil in kolikor mogoče še bolj razširil. To mu vsi od srca želimo.
ODGOVARJAMO
Apartheid
V Južni Afriki vodi vlada ostro borbo proti črncem. V novicah o tej borbi čitam
v časopisu često besedo »apartheid«. Kaj pomeni ta beseda?
M. S.
Beseda »apartheid« se rabi v Južni Afriki in pomeni oddeljenost, to je oddelje-nost črncev od belcev, torej oddeljenost ras. »Apart« po angleško pomeni »oddeljen«. V Severni Ameriki rabijo za to rasno oddeljenost, za to diskriminacijo, za to politiko besedo »segregation«, ki pomeni tudi oddeljenost (segregare latinski = oddeliti). Apartheid je politična in gospodarska diskriminacija proti belcem.
Segregacija v Združenih državah
Ali so res črnci v Združenih državah v tako bednem stanju? Ali ni ta trditev pretirana?
M. S.
Trditev ni nikakor pretirana. Ravno te dni sem prejel pismo sorodnice, ki je pretekle počitnice potovala po južnem delu Združenih držav. Piše mi: »Kar nas je najbolj zadelo na potovanju po južnem delu Združenih držav je, da smo s svojimi očmi videli bedno stanje črncev. Videli smo njihove lesene, umazane barake, bedne hiše in na stotine otrok okoli njih. Pred barakami in hišami so delali starejši črnci, duševno pobiti, deprimirani. Gledali so v prazno, kakor da iščejo življenje, ki jim ga belci ne dajo, ker so črnci. Zdelo se je, kakor da so izgubili vsako veselje za življenje, kakor da niso ljudje, ampak od vsega sveta zavrženi izvržek.
A ob avtocestah smo videli hotele za belce, odlično opremljene hotele samo za belce, ker je črncem prepovedan vstop v te hotele. Videli smo pa tudi velike barake ali pa bedne, revne hiše z napisom: ,,Prenočišče za črnce” in z napisom ,.Kopališče za črnce" ali pa „Restavracija za črnce". V Miami v Floridi pa se dvigajo najbolj razkošni hoteli na svetu, seveda samo za belce, za ameriške milijonarje ali milijarderje. Morala bi Ti še bolj podrobno in jasno opisati bedno stanje črncev, a to, kar sem povedala, zadostuje.«
To je strašna slika rasizma v Združenih državah v XX. stoletju. Jasno je, da katoliška Cerkev odločno obsoja rasizem. Saj je že sv. Pavel naglasil: »Ni več Juda, tudi ne Grka; ni več sužnja, tudi ne prostega; ni več moškega in ženske; kajti vsi
vi ste eno v Kristusu Jezusu.« (Gal 3, 28)
Do sedaj smo govorili o Riharju kot reformatorju in graditelju, nič manjše pa niso njegove sposobnosti kot organista in pevovodja.
Kot pevovodja je bil silno natančen. Nikdar ni pohvalil svojih pevcev, če so mu še tako lepo peli, je le z ramami migal, češ: lahko bi bilo še boljše... Pri poučevanju mu je včasih zmanjkalo potrpežljivosti, ker je bil hude krvi, čeravno na zunaj krotak in ponižen. Če pa je v naglici rekel žal besedo, je navadno takoj prosil odpuščanja
V orglanju je bil pravi mojster, melodije so mu kar same vrele izpod prstov. Vobče so se slišale besede: »Tako le Rihar zna«.
še ko mu je v zadnjih letih življenja revmatizem tako skrčil prste, da jih je bilo na obeh rokah samo kakih pet ali šest še uporabnih, je bila splošna sodba, da Rihar s petimi 'prsti boljše im lepše igra kot vsakdo drug z desetimi. In to na nerodne šenklavsške orgle.
Rihar je imel še posebno veselje in tudi zmožnost za izdelovanje klavirjev in orgel. Pri njem so iskali sveta izdelovavci orgel ali župniki, ko so si postavljali orgle. Hodil je poskušat in ocenjevat nove orgle. Zelo dobro so plačali- delo postavitve novih orgel, če je delo potrdil Rihar. Celo škof Wolf je storil tako, ko je naročil orgle za Gornji grad: »Sprejel bom, če bodo všeč Riharju.«
Kot človek je bil Rihar preprost, brez vsake prisiljene olike, vedno skromen in ponižen, kar je že potrjevala njegova že sloka in asketska postava. Kot duhovnik je bil zgleden in goreč. Dal je vse svoje zmožnosti in sposobnosti za božjo čast in v prid naroda. Med delom in molitvijo so mu tako tekali dnevi in leta.
Ko je bil Rihar star 61 let, je pričel bolehati. Najprej mu je protin skrčil prste na rokah. Iskal je zdravja po raznih kopališčih, pa ga ni našel. Leta 1862 se je močno prehladil in odslej vedno bolj hiral. Za veliko noč 1863. leta je še orglal v stolnici, potem pa je legel v bolniško posteljo. Želel si je zdravja, da bi še lahko deloval, a mu ni bilo dano. Na smrtni postelji se je tako izrazil svojemu bratu Antonu: »Ljubi brat, kaj bi .meni pomagali sedaj tisočaki, ki bi si jih bil nabral, le dobra dela bom nesel s seboj.«
Na petek, 24. julija 1863 je za vedno zapustil ta svet.
Omeniti moramo še neko zanimivost iz njegovega življenja. Prijateljem se ni nikoli posrečilo pripraviti ga do tega, da bi se slikal, in v resnici niso imeli nobene njegove slike, zato so ga mrtvega s talarjem, roketom in biretom posadili h klavirju, v roki zbirko njegovih pesmi, v drugi glasbene vilice in ga tako fotografirali. To je edina Riharjeva slika, ki jo imamo.
Rihar je bil znan po vsej škofiji, zato so mu zvonili po vseh cerkvah, pri pogrebu so peli bogoslovci samo njegove pesmi. Pokopali so ga pri Sv. Krištofu, blizu Čopa in Vodnika.
Od Riharjeve smrti je minilo že sto let, umevno, da so doživela njegova dela tu
Izšel je PASTIRČEK za oktober Dobi se pri gg. katehetih
pa tam za nekaj časa skorajšnjo pozabo. Vendar vidna želja in splošno stremljenje ljudstva po ohranitvi Riharjevih napevov sta prisilila glasbenike, da so začeli iskati načinov in potov, kako bi Riharja dostojno in pravično prerodili. Med njegovimi preroditelji so Anton Foerster, dr. Franc Kimovec, prof. Matija Tomc in Vinko Vodopivec. Že sama ta imena, ki jih štejemo kot Riharjeve preroditelje, nam dokazujejo, kako važno mesto zavzema Rihar v slovenski cerkveni glasbi.
Poleg teh imen stopimo še mi, da bo ostal za vedno živ med nami njegov duh.
Tako je slavni Gregor Rihar naučil peti Slovence v cerkvi in doma, poklonil je Cerkvi in narodu obilo napevov. Neutrudno je delal kot zvest otrok katoliške Cerkve in kot veren sin svoje domovine. Oživil je službo božjo po slovenskih cerkvah s pobožnimi napevi, ki bodo obujali pobožna čustva v srcih še poznih rodov.
(Konec)
Poročilo o kongresu v Konigssteinu
Od 2. do 6. avgusta se je vršil v Konigssteinu pri Frankfurtu v Nemčiji 13. mednarodni kongres pod imenom Kiirche in not, kar bi lahko rekli »Cerkev v stiski ali potrebi«. Ti kongresi posvečajo svojo pozornost življenju in položaju Cerkve v deželah, kjer je na vladi komunistični sistem. Letošnjega kongresa se je udeležil dr. Lojze Škerl iz Trsta, katerega smo prosili, naj bi nam kaj povedal o letošnjem kongresu.
Gospod doktor, zakaj ste šli na kongres?
Odgovor je zelo enostaven. Ker sem dobil povabilo. Vedel sem, da bom tam našel več svojih znancev in prijateljev; poleg tega me je vedno zanimalo delo teh kongresov. Zato je bila odločitev lahka. Takoj sedaj že lahko povem, da sem zadovoljen, ker sem šel 'na kongres.
O čem se je na kongresu razpravljalo? Kakšen je bil program?
Najprej bi rad pripomnil, da se letos kongres ni zanimal le za dežele pod komunistično oblastjo, ampak tudi za potrebe Cerkve v zapadnih deželah, in to z namenom, da katoličani spoznajo razmere, v katerih živijo, da spoznajo nevarnosti, ki grozijo njihovemu verskemu življenju, in da se zavejo odgovornosti, ki jo imajo do Cerkve v sedanjem času. Za osvetlitev teh problemov so služila štiri glavna predavanja. Prelat Hanssler je govoril o naši sokrivdi pri širjenju komunizma; profesor Stadt-miihler iz Miinohena je pokazal na krivdo naših prednikov; pater Werenfried van Straaten, znan pod imenom špehpater iz Holandske, je poročal o svojem potovanju Po Aziji in Južni Ameriki in živo pokazal, kako tamkajšnja ljudstva željno čakajo na našo ljubezen; časnikar Oskar Reisin-ger je pa ob koncu kongresa pokazal na velike dolžnosti, ki jih imamo vsi katoličani v tem trenutku.
Naslovi predavanj in imena predavateljev nam pričajo, da je bil kongres zanimiv. Morda nam lahko poveste kakšno vodilno misel iz njihovih predavanj.
Rad povem nekaj misli, ki so mi posebno ostale v spominu. Današnji ljudje zelo radi za sedanje čase in razmere iščejo krivcev v preteklosti. Pogosto mečejo odgovornost celo na Cerkev in na krščanstvo. Klasičen primer bega pred lastno odgovornostjo je igra. Stellvertretter, ki jo igrajo že več mesecev v zapadnem Berlinu. V igri se zvrača krivda za pokol Judov na Pokojnega papeža Pija XII. Predavatelji so poudarili, da sta greh in krivda nekaj osebnega, za kar se je človek namenoma odločil. Brez dvoma ne moremo očitati katoličanom, da so nemenoma pripravljali pot komunizmu. Dejstvo pa je, da v nekaterih okoliščinah niso spoznali znamenj časa. Danes je lahko presojati za preteklost, kaj bi se bilo moralo storiti.
V	dejanskih razmerah pa je pogosto težko najti pravo pot. Ce se je v preteklosti marsikatera prilika zamudila, gotovo tudi mi mnogo prilik zamudimo. Naučimo se iz preteklosti, da bo takih naših zamujenih prilik čim manj.
Predavanja so izzvenela v poziv, da naj katoličani izkoristimo prilike današnjega časa za utrditev naše vere in krščanskega življenja ter za pomnožitev del krščanske ljubezni do bližnjega. Dejanja ljubezni do bližnjega bodo najvidnejši dokaz za resničnost krščanstva in za božje poslanstvo Cerkve. Prav v tej smeri je veliko priča-
kovanje od koncila in veliko občudovanje za delo pokojnega papeža Janeza XXIII.
Nekateri pravijo, da je Cerkev odpovedala, a sami, žal, ne naredijo nič, da bi Cerkev v sedanjem času izkoristila vse možnosti, skratka, da bi s Cerkvijo sodelovali.
Gospod doktor, zdi se mi, da so na kongresu preveč poudarjali le senčne strani zapadnega sveta in zapadnega krščanstva. Veliko dobrega se tudi danes naredi.
O tem ni dvoma. Kongres je pokazal na senčne strani, da bi iz tega spoznanja zrasle nove pobude. Življenje Cerkve vedno raste. Mene osebno je razveselila misel, ki je bila večkrat poudarjena, da se znanstveniki vedno bolj zanimajo za verske prohleme, ki so jih v preteklosti večkrat podcenjevali. Prodira spoznanje, da se zgodovinska dogajanja ne dajo razložiti samo iz človeških zakonov, ampak da v tek življenja posega neka izven svetna moč, ki ji mnogi še niso dali pravega imena, za nas pa je to Bog, v nekaterih slučajih pa tudi njegov nasprotnik, satan.
Ali Vam je ostala v spominu še kakšna druga zanimiva misel?
Casa je premalo, da bi lahko razvil vse misli. Rad bi pa povedal še eno. Razvil jo je zadnji predavatelj, ki je opozarjal na skupno odgovornost, zlasti intelektualcev. Povedal je, da je bil sam preganjan pod nacizmom. Kot je znano, je nacizem povsod oviral delo Cerkve im jo skušal zasužnjiti. Tedaj je bilo nemškim katoličanom v oporo prepričanje, da se katoličani drugod po svetu z ljubeznijo oklepajo Cerkve, krščansko živijo in zvesto varujejo zaklad svoje vere. Predavatelj je potem dejal: Mi smo sedaj prosti. Nemoteno lahko delamo, pišemo, gradimo. Hodimo lahko v cerkev, prejemamo zakramente, krščansko živimo, skrbimo za rast Cerkve v misijonih, širimo svoje liste. In naši bratje na vzhodu, ki vsega tega nimajo, kaj pričakujejo od nas? Ne pričakujejo našega pomilovanja. Želijo pa, da s Cerkvijo živimo, da smo Bogu hvaležni za dobrote, ki jih imamo od krščanstva. Zanje je največje trpljenje, če zvejo, da mi sami, ki živimo v svobodi, ne živimo krščansko, da podiramo tiste zaklade, ki jih morajo oni braniti pred nasprotniki vsake vere.
Gospod doktor, ali so bile v zvezi s kongresom tudi kakšne druge prireditve?
Drugi dan kongresa je bil posvečen spominu 1100-latnice prihoda svetih bratov Cirila in Metoda na Moravsko. Zjutraj je bila slovesna sveta maša v staroslovenskem jeziku, pri kateri je pel svetovnoznani zbor iz Utrechta na Holandskem, v katerem ni nobenega Slovana. Zbor je tudi v dvorani zapel več ruskih verskih in narodnih pesmi. Slavnostni govor pa je imel univerzitetni profesor iz Miinchena Karol Bosi. Zelo je poudaril važnost svetih bratov in veliko škodo, ker se njuna zamisel takrat ni uresničila. Pot zgodovine bi bila v tem primeru čisto drugačna. Poudaril je tudi, da ni krščanske kulture brez slovanske. Ciril in Metod sta zares univerzalni osebnosti.
Istega dne so slovenski izseljenski duhovniki poklonili špehpatru lepo sliko svetih bratov, delo slovenskega slikarja. Dali so mu tudi knjigo o Cirilu in Metodu v nemščini, ki jo je napisal prelat Grivec in ki je izšla v Wiesbadenu. Nadalje so mu poklonili številko izseljenskega mesečnika
Naša Luč s spominskim člankom za njegovo 50-letnico. Dar so mu izročili v zahvalo za njegovo naklonjenost do Slovencev z voščilom, da bi mogel uspešno nadaljevati svoje karitativno delo.
Ali ste imeli slovenski udeležneci na kongresu tudi kaj svojega programa? Kakšno skupno srečanje?
Kongresa so se udeležili predstavniki 28 narodov. Razen Nemcev so bili močno zastopani Holandci. Slovencev je bilo 12, večina izseljencev. Nekajkrat smo se sestali, kot tudi druge skupine. Razgovor se je vrtel okrog potreb naših izseljencev v Za-padni Evropi.
Slišali smo, da ste šli tudi v Berlin. Kako ste pa tja zašli?
Na kongresu so organizirali izlet za časnikarje v Berlin. Kako naj bi ne izkoristil take edinstvene prilike? Morda bravce zanima, kakšen vtis sem odnesel iz Berlina?
V	dveh dneh si o večmilijonskem mestu ni mogoče ustvariti jasne slike. Pa o takem mestu! V Berlinu se srečavajo razna vidna nasprotja. Že dejstvo samo, da je mesto obdano z žico in še pregrajeno z znanim zidom, napravlja mučen vtis. Še živali v berlinskem zoološkem vrtu niso tako zagrajene. V Berlinu so mnogo obnovili in pozidali, a še celi predeli mesta so ostali v razvalinah. V vzhodni sektor Berlina nisem šel, ker se nisem hotel vračati z mučnimi vtisi.
Na kongresu so bila tudi poročila o življenju Cerkve za železno zaveso. Ali nam lahko o tem kaj poveste?
V	preteklosti je šlo preganjanje Cerkve po svetopisemskem geslu: Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce črede. Da-
nes pa se vrši preganjanje po načelu: Objel bom pastirja in razkropile se bodo ovce.
Ne gre več za krvavo preganjanje, pač pa hočejo ustvariti razmere, v katerih je težko ali skoro nemogoče krščansko živetr. Nočejo uničiti Cerkve, ampak najti nadomestilo za Cerkev. 'Ne tajiti Kristusa, ampak izkoristiti njegove nauke v potrdilo socializma. Svetega očeta spraviti med svoje zagovornike. Najti nadomestke za zakramente. Duhovnikov ne odstraniti, ampak se jih posluževati. Prav tako tudi škofov. Krščansko odrešenje nadomestiti z materialnim dvigom človeštva. Kar se tega tiče, je najboljša razlaga kongresna zaključna resolucija, ki se glasi:
1. Svetovna prizadevanja za pomirjenje v svetu so privedla do nekaterih človeških olajšav za Cerkev v vzhodnem bloku. Treba je pozdraviti, če poklicane in odgovorne osebnosti začenjajo razgovore za olajšanje potreb Cerkvi molka. Zal niso ti razgovori v večini teh dežel prinesli Cerkvi niti najmanjših življenjskih možnosti. Poleg tega ti razgovori ne smejo pripeljati do tega, da bi se molčalo o največjem preganjanju, kateremu je bila Cerkev in je še vedno izpostavljena.
2. Z obžalovanjem opozarja kongres, da po omenjenih olajšanjih ni videti, da bi komunizem spremenil svoje cilje. Komunizem hoče, kakor vedno, popolno uničenje vsakega verstva.
3. Prilike, ki so jih kristjani v preteklosti zamudili in ki so pospešile razširjenje komunizma, so opomin za ljudi sedanje dobe, naj ostrijo svojo vest v budni pozornosti in v trdnosti v veri.
Proti komunizmu je možno prepričevalno delati, če bo Zapad premagal materializem, ki izhaja iz ugodja, in odstranil revščino, bolezni, lakoto in nevednost v svetu, in sicer po tistih socialnih načelih, ki jih uči evangelij.
Amerika in Južni Vietnam
RAZNE NOVICE
Senat je odobril zakonski osnutek
o	odložitvi sodnih izgonov
Senat je dne 27. septembra odobril zakonski osnutek o odložitvi sodnih izgonov. S tem so vsi okrajni sodniki pooblaščeni, da lahko odložijo izgone iz stanovanj za dobo od treh mesecev do treh let. Ta novi zakon velja tudi za obrtniške prostore.
V	času odložitve je najemnik dolžan plačevati najemnino. Pravice do odložitve izgona pa nimajo tisti najemniki, ki so bili v zaostanku s plačevanjem najemnine, ko so dobili odlok o izgonu.
Rasizem pri južno-afriških cenzorjih
Vlada v Južni Afriki je prepovedala predvajanje filma, ki prikazuje nekega črnca, popolnoma enakopravnega belemu človeku. Novico je razširila filmska družba »Bri-tish Lyon Films« in so jo potrdili predstavniki južnoafriške vlade v Londonu.
Film, ki ga nasprotniki rasne integracije zelo strogo obsojajo, ima naslov »Heavens above« in pripoveduje zgodbo nekega župnika, ki vzame za cerkovnika črnca. Vsebina ni ugajala prebivavcem Cape Towna, oziroma njihovim predstavnikom, ki so pred kratkim zbrisali z nekega filmskega reklamnega lepaka sliko črnskega pevca in igravca Sammy-a Davisa juniorja, katerega je lepak prikazoval v družbi prijate-Ijev-belcev: Franka Sinatre, Petra Lawfor-da, Deana Martina.
Odnosi med ZDA in režimom predsednika Diema v Južnem Vietnamu še vedno niso razčiščeni. Ameriška vlada namreč ne more odobravati Diemove politike do budistov iz razumljivih idealnih razlogov. Potem ko je predsednik Kennedy nedvoumno opozoril Diema, naj preneha s svojo dosedanjo politiko do budistov, je na kraj sam poslal obrambnega ministra Macnamaro ter generala Taylorja, ki imata nalogo skrbno preštudirati vojaški in politični položaj v Vietnamu. Od njunih zaključkov bo odvisna bodoča politika ZDA do Diemove vlade.
V	filmu »Heavens above« naj bi bile po mnenju teh ljudi še mnogo večje žalitve. Cenzura je zahtevala, da se zbrišejo naslednji prizori: župnik in cerkovnik Mat-thew, ki skupaj pijeta čaj; župnik, ki pomaga Matthevvu sleči si plašč; Matthew, ki prisostvuje neki konferenci samih belcev; Matthew, ki streže pri krstu; Mat-thew, ki se udeleži sprejema po krstnem obredu; Matthew, ki pri cerkvenih vratih reče beli ženski: »Prav, draga«.
Reakcija producentov tega filma je bila hitra in ostra: »Ako misli cenzor, da smo mi neke vrste razkužila, ki čisti iz filmov vse črno, da ostane samo belo, se zelo moti.« Seveda niso odstranili iz filma niti enega prizora.
Novo sredstvo proti raku
Na higienskem inštitutu graškega vseučilišča so našli neko sredstvo proti raku, ki se je izkazalo za zelo uspešno po prvih poizkusih na živalih. Gre za »Stamm 55«, ki je neki »oloridium butyricum«. Po injekciji te sestavine se rakasta tvorba zmehča in zvodeni in jo nato organizem izloči in vsrka. Injekcije »Stamm 55« vbrizgajo skozi krvno žilo v telo. Sprožijo se bakterije, ki same najdejo pot do obolelega mesta in tam z razmnoževalnim procesom uničijo rakasto tvorbo.
To novo zdravilo sta odkrila prof. Mose in njegova žena, ki sta z uspehom napravila že vrsto poizkusov na živalih. — Bog daj, da bi zdravilo bilo res uspešno.
Radio Trst A
Spored od 6. do 12. oktobra
Nedelja, 6. okt.: 9.30 Morje v slovenski pesmi. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše; »Kurent in njegove gosli«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 18.00 Kinoljub, filmski svet v besedi in glasbi. — 21.00 Iz slovensko folklore: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: (1) »Pod klančkom sva se srečala...«
Ponedeljek, 7. okt.: 12.15 Iz slovenske lolkore: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: (1) »Pod klančkom sva se srečala...«. — 18.30 Koncert Tržaškega kvarteta. — 19.15 Radijska univerza: Sveta brata Ciril in' Metod (1) Stanko Zorko: »Janez XXIII. o sv. bratih Cirilu in Metodu«. — 20.30 Richard Wagner: »Večni mornar«, opera v treh dejanjih.
Torek, 8. okt.: 12.15 Pomenek s poslu-šavkami. — 18.30 Jugoslovanska sodobna simfonična glasba. — 19.15 Pisani balončki. — 21.00 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah: (13) »Jeseniška skupina«. — 22.00 Koncert pianista Gabrijela Devetaka: Pie-ro Palladini: Sonata v B-duru.
Sreda, 9. okt.: 11.45 Folklora z vsega sveta. — 12.15 Zgodovinske zanimivosti. — 19.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Giuseppe Tartini« iz Trsta.
— 19.15 Higiena in zdravje. — 20.30 »Marija«, igra v osmih slikah.
Četrtek, 10. okt.: 11.45 Italijanski akvarel. — 12.15 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah: (13) »Jeseniška skupina«. — 18.30 Glasba v sodobni družbi - 2. oddaja. — 19.15 »Potovanje na mesec«, dramatizirana zgodba. — 21.00 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije.
Petek, 11. okt.: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci. — 12.15 Pomenek s poslušav-kami. — 19.15 Radijska univerza: Leonida Rosino - Vesolje okrog nas: (1) »Rimska cesta«. — 21.00 Koncert operne glasbe.
Sobota, 12. okt.: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Po tujih krajih. — 14.40 The Kalin Twins in dvojčici Kessler.
— 15.30 »Neoporečni gospod«, radijska igra v sedmih slikah. — 17.20 Drugi vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.45 Zbor »Triglav«.
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiimuiiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiJHiiiiHiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiin^
V nedeljo 6. okt. ob 14,30 vsi k procesiji in k Marijini kapeli v Podgoro!
Illl!llllll!lllllllllllllllllllll|||||l!llllllll(ll)lllllllllltlllllllllllllllllllllllllllill!ll)llllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|[|ltlllllllin
4.
pernici
(Iz zapiskov zareškega župnika)
14.9.1943	- Radio London poroča o sijajnih partizanskih zmagah v Dalmaciji. Vsa Slovenija, razen Ljubljane, je baje osvobojena. Nemci, seveda, ne morejo biti kos Vsej Evropi in ne morejo zasesti sleherne vasi. Držali bodo železniško omrežje in izvajali čistke v zaledju, tam pa se ne bodo ustavljali, ker bi sicer preveč razpršili svoje sile.
Iz vseh vasi po Vipavskem prihajajo vesti, da so si v teh dneh brezvladja imenovali lastna občinska načelstva, da urejajo domače zadeve. »Gospod župnik!« so me prosili resni možje, »ne vidite, kako bi radi pri nas ..zavladali” tisti, ki jim nismo nikoli zaupali? Zberimo si pametne v občinski odbor! Pomagajte nam!« Vsi moški smo se zbrali v šolskem poslopju. Spregovoril sem: »Doživljamo ure, ki so polne usodne odgovornosti. Izvolite si, mož, ki so razumni, bistri v hitrih odločitvah, neustrašeni v obrambi vaških koristi.« Vstal
je Žalec in predlagal, naj kar jaz imenujem načelstvo. »Nikakor, to ni moja stvar! Sami volite, da se v svobodnih volitvah izrazi ljudska volja. Vsakdo napiši na listek trojno ime: kdor prejme večino glasov, bo načelnik; naslednji bo podnačel-nik in tretji vojaški komandir. Trojka si bo privzela še dva svetovavca.« Nasvet so sprejeli z odobravanjem. Tako so bili izvoljeni v načelstvo Konstantin, Danilo in Rafko, zares najboljši v vasi. Vaščani so se izkazali zelo trezne in modre v izbiri poštenih mož za upravo domačih zadev.
Tako so potekle prve zares svobodne in demokratične volitve v Zarečju. (In tudi zadnje. Ured.)
15.9.1943	- Živimo v stalni živčni napetosti. Zdi se, da so na delu podtalne sile, ki hočejo načrtno ustvariti čimbolj razbeljeno ozračje in ki nameravajo napeti do najvišje mere že itak eksplozivno psihozo. Nanagloma je počila novica, da je odrejena mobilizacija vseh žensk od 18. do 45. leta. Vrglo me je pokonci. To pa je le preveč! Brž sem odhitel v Vrhunce, da bi duhovniki vendarle nekaj ukrenili, da se prekliče ta nora odredba.
Vrhunski me je sprejel z odprtimi rokami. »Zares dobrodošel! Pridi, greva na
orožniško postajo.« Spotoma mi je pripovedoval, kaj se je bilo zgodilo. Ob razsulu so se orožniki zabarikadirali. Vrata so o-jačili s tramovi, okna so zadelali z vrečami s peskom. Med vrečami so štrlela na-zven žrela pušk in strojnic. Nato so ga poklicali in mu naročili, naj pove ljudem, naj se nihče ne bliža poslopju, kajti streljali bodo na vsakogar. Po radiu čakajo navodil. »Rečem ti.« je nadaljeval prijatelj, »da sem te dni pretrpel neizrazne muke. Tresel sem se v strahu, da pride do krvave tragedije. Končno so sporočili, da se bodo danes pogajali za odhod. Toda ponoči so naskrivaj izginili. Zjutraj je ljudstvo vdrlo v prazne prostore in jih izropalo. Meni so prinesli neke listine in zapisnike. Pravkar sem jih prelistal. Ne bilo bi težavno sestaviti najinega življenjepisa. Italijanski policijski stroj je bil sijajen. Nevidno oko policijskih organov je budno vse opazovalo. Vsak najin korak je zabeležen. Imeli so naju hudo na sumu, dokazov' pa niso imeli, še dobro sva se jim izmikala.« — »Ne bi rekel! Ce pa so nama na kvesturi večkrat grozili s konfi-nacijo in naju celo zaprli. In ni še mesec, ko te je pestil ajdovski tenente Fanelli! Zdaj imaš zadoščenje, da lahko čitaš v
zaseženih listinah imena ljudi, ki so te ovajali. Pa kaj jim hočeš, ko še že naokrog razkazujejo s titovko z rdečo zvezdo.« — »Duhovnikov delež je, da vedno odpušča in pozablja!«
Dospela sva. Vstopila sva v poslopje. Vse je bilo razbito na drobce in postlano po tleh. Sredi kuhinje je stal kup pepela in črnih ogorkov. Orožniki so požgali, predno so zbežali, važnejše spise in dokumente. Kleče sva brskala po pepelu in grebla na dan na pol zoglenele in večinoma požgane listine, zvezke, rokopise. Iztaknila sva pa tudi ohranjene strani in črtala marsikaj zanimivega...
Tudi sobrata je zelo skrbela zadevo z mobilizacijo žensk. Odpravila sva se v Poljane, da se dogovoriva z drugimi duhovniki za skupen nastop. Poljanski je poklical še loškega. Strinjali smo se, da je treba nemudoma nastopiti pri najvišjih oblasteh. Ne dolgo zatem so se že odpeljali naši pooblaščenci na »partizansko komando«, ki je bila nameščena v kasarni v šturjah. Sprejel jih je Lojze Brecelj, ki je po dokaj živahnem razgovoru zagotovil, da se ne bo izvedla obvezna mobilizacija žensk, pač pa da se bodo sprejemale prostovoljke.
Ko sem zvedel za uspeh posredovanja, sem se vrnil v Zarečje, kjer je vladala neznanska zmeda in preplah. Iz Podvrha je prišel ukaz, naj takoj gredo vse ženske, vsaka s svojo plahto, v Vrhunce. Podna-čolnik Danilo je odhitel tjakaj in dosegel, da so prenesli vpoklic na jutrišnji dan. Moje zagotovilo, da ne bo mobilizacije, jih je pomirilo. Vsi so se prav oddahnili in razburjenje je polagoma popustilo. Zvedel sem tudi, da so bili v vasi zelo v skrbeh zame, ker me ni bilo toliko časa domov, zlasti še ker so videli, da so peljali oboroženci v avtu zagorškega gospoda, kar je vzbudilo najrazličnejša ugibanja.
(se nadaljuje)
Sedem bratov poročilo sedem sester
V	Carlos Salasu v Argentini se je sedem bratov poročilo s sedmimi sestrami, kar se prav gotovo na svetu ni še pripetilo. Družini sedmih fantov in deklet sta živeli v isti vasi in sta bili vedno v prijateljskih odnosih, katere je sedaj »množična« poroka še okrepčila.
r .
I TORISKE Li	NOVICE
Občni zbor Zveze katoliške prosvete
r
Preteklo nedeljo popoldne se je v prostorih KD v Gorici vršil letni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete. Ta zveza združuje vsa tri katol. prosvetna društva na Goriškem in sicer iz Gorice, Pevme in Števerjana. Na letošnjem občnem zboru pa je nje predsednik poudaril, da bi za bolj uspešno delo med rojaki bilo potrebno, da bi se v Zvezo včlanile tudi druge organizacije, ki se bolj ali manj bavijo z vzgojnim in prosvetnim delom, zlasti še naši cerkveni pevski zbori. Ti obstajajo v skoraj vsaki vasi, a skupne povezanosti med njimi ni. Vsak dela po svoje in zase, kakor ve in zna. Če bi pa bili tudi oni povezani med seboj v skupni zvezi, bi si bili drug drugemu v veliko pomoč. Zato je predsednik povedal, da so na občni zbor povabili tudi zastopnike vseh cerkvenih pevskih zborov in tudi drugih organizacij prav z namenom, da tu slišijo o delu zveze in potem pomagajo njena pravila spremeniti v novem pravcu.
Občnega zbora so se res poleg zastopnikov včlanjenih društev udeležili tudi zastopniki nekaterih pevskih zborodv z dežele, dekliških krožkov in pa nekateri pen vabljeni gostje, med njimi- župan iz Števerjana g. Podversič. Škoda, da niso bili navzoči delegati vseh zborov, ki bi se že takoj mogli prepričati o koristi skupne povezave v zvezi.
Sledila so poročila o delu v preteklem letu. Iz njih je razvidno, da je zveza opravila dokaj uspešno delo, ko je organizirala nekaj lepo uspelih skupnih nastopov: cecilijanko v KD, božičnico v goriški stolnici, pustovanje v KD, vzgojni teden za mladino v preteklem postu, skupno romanje mladine na Barbano v mesecu maju in končno udeležbo goriških zborov na proslavi sv. Cirila in Metoda v Padričah, poleg spominske proslave pok. M. Fileja lani v septembru. Iz teh skupnih prireditev, ki jih je omogočila prav ZSKP, vidi vsak človek dobre volje, da je delo zveze uspešno in da bi bilo še bolj, ko bi se še druge organizacije včlanile in pri njej sodelovale. V ta namen je občni zbor sprejel nova pravila, katerih namen je prav ta, da se omogoči pristop k zvezi tudi pevskim zborom in drugim organizacijam, ki bodo za vstop zaprosile.
Po poročilih in sprejetju spremenjenih pravil so sledile volitve novega predsednika. Ponovno je bil izvoljen dr. K. Humar.
Izmed slučajnosti, ki so jih obravnavali na občnem zboru, naj omenimo samo vprašanje števerjanskega župana. Vprašal je: »Imamo prosvetna društva, ki po svojih močeh delujejo; imamo KD z novo dvorano, kjer pa je videti predvsem naše preproste ljudi iz mesta in z dežele. Zato vprašam, zakaj ni k našim prireditvam, pa najsibodo kulturne ali zabavne, naših izobražencev, oziroma zakaj jih ni v večjem številu?«
Odgovora na to vprašanje nočemo dati v tem poročilu, temveč naj si ga prizadeti dajo sami. Le na eno opozarjamo našo inteligenco: »Ljudstvo nas opazuje in nas sodi, ne po navdušenih debatah v kavarnah, temveč po delu na terenu kulturnega udejstvovanja«.
Nadškof je odpotoval na koncil
Goriški nadškof msgr. Andrej Pangrazio je kljub temu, da se mu noga ni še pozdravila, odpotoval na koncil v Rim. Med njegovo odsotnostjo ga bo nadomestoval msgr. Soranzo kot njegov delegat.
Začetek šolskega leta
S šolskimi mašami v torek 1. oktobra se je začelo novo šolsko leto. Slovenske srednje šole so imele šolsko mašo vse skupaj v cerkvi pri kapucinih. Naslednji dan se je začel reden pouk.
Ljudske šole so pa imele šolsko mašo v cerkvi sv. Ivana.
Dva nova župnika v Gorici
Z dekretom goriškega nadškofa je g. Tarcisio Nardin bil imenovan za prvega župnika novoustanovljene župnije sv. Jožefa Delavca v Stražicah. G. Nardm je zadnja leta bil škofijski delegat za katoliško akcijo, prej pa župnik v S. Vito al Torre in nekaj let tudi stolni vikar v Gorici.
G. Fulvio Demartini pa je dobil imenovanje za škofijskega delegata v nastajajoči župniji Marije Kraljice na Solkanski cesti (Via Monte Santo). Novo cerkev bi
morali sezidati tam, kjer je sedaj center za strokovno izobrazbo, katerega je omenjeni gospod že do sedaj vodil.
Župnik na Malih Rojcah (Campagnuzza) g. Manzin je v nedeljo obhajal srebrno mašo v krogu svojih župljanov. Srebmo-mašnik je po rodu iz Istre in je služboval v Pulju in v Rovinju, po vojni je pa z drugimi begunci prišel v Gorico in tu dobil novoustanovljeno župnijo na Malih Rojcah. — Čestitamo!
Obvestilo deportirancem
Posebna komisija je z odlokom 25. septembra odobrila izplačilo škode bivšim deportirancem v nemških taboriščih. Besedilo teh določil so izročili predsedstvu ministrskega sveta v proučitev. Nemška vlada je določila šest in pol milijarde lir za razdelitev med tiste prizadete osebe, ki bodo vložile prošnje najkasneje šest mesecev po objavi določil v Uradnem listu.
Prizadeti dobijo vsa potrebna pojasnila na sedežu INCA pri Delavski zbornici v Gorici, ulica 24. Maja 1, ali pa pri Delavskih zbornicah v Tržiču, Gradiški in Kr-minu.
Goričanki »Zlati klobčič«
Na vsedržavnem tekmovanju pletilk za nagrado »zlati klobčič«, ki je bilo pretekli teden v gledališču Manzoni v Milanu, je tretje mesto zasedla Goričanka Rosetta Podgornik, 20 letna hčerka drogerista Podgornika s Koma. Dobila je za nagrado »Zlati klobčič« v vrednosti pol milijona lir. Tekmovanje je razpisal ženski tednik »Arnika«. Tekmovalke so prikazale 45 modelov, ki jih bodo sedaj poslali na razstavo v Pariz in New York.
Nagrajenka Podgornik je predstavila o-riginalni model iz rjavkaste volne, ki sta ga sestavljala jopica in krilo nenavadnega vboda, ki je navdušil občinstvo.
Vladni prispevki žitnih semen
Tudi letos bo država prispevala v korist malim kmetom, najemnikom in neposrednim obdelovavcem zemlje v naši pokrajini 1.200 stotov semenske pšenice. Osebe, ki želijo dobiti ta državni prispevek, morajo nasloviti prošnjo na kmetijsko nad-zorništvo, kjer dobijo tudi posebne obrazce in sicer v Gorici in na podružnicah v Krminu, Gradiški in Ronkah. Semena, ki se bodo prodajala kmetovavcem, nadzoruje kmetijsko nadzorništvo.
Širite »Katoliški glas"
Delovanje bolniške blagajne v Gorici
Pokrajinski odbor bolniške blagajne I-NAM je podal pretekli četrtek na svoji seji finančni obračun za leto 1962.
Ustanova INAM ima v naši pokrajini, ki obsega Gorico, Gradiško in Tržič 74.634 članov, od katerih je 40.177 družinskih poglavarjev in 34.457 družinskih članov. INAM je lani izdala za bolniško blagajno nad 1945 milijonov lir, kar je za 474 milijonov več kot leta 1961.
Denarnih podpor delavcem, ki zaradi bolezni niso mogli na delo, je bilo izdanih 17.957 v skupnem znesku 414 milijonov lir, to je za 167 milijonov več kot leta 1961. 46 milijonov prispevkov pa so razdelili delavkam-materam. Povečal se je tudi strošek za zdravila, ki je dosegel 428 milijonov (leta 1961 — 361 milijonov). Celoten strošek za bolnišnice je dosegel nad 538 milijonov lir (leta 1961 — 423 milijonov).
Izidi jesenskih izpitov
Zrelostni izpit: Izdelal je Pelicon Hilarij.
Učiteljski usposobljenostni izpit: Izdelala je Barbarino Irma.
S seje občinskega odbora
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici so razpravljali poleg šolskih vprašanj tudi o zadružništvu in tehničnem razvoju v Brdih. Sklenili so pristopiti h konzorciju za razvoj zadružništva v Brdih, zlasti med vinogradniki in sadjarji severo zahodnega dela pokrajine. V načrtu je tudi posebno središče, ki bo nudilo pomoč prebivavcem teh krajev za dosego večjih donosov.
Nadalje so proučili osnutek o podeljevanju štipendij dijakom srednjih šol in predlagali, naj Gorica naveže stike z enim izmed evropskih mest.
♦ ..Katoliški glas” v vsako
i	slovensko družino!
Podgora
V soboto 28. septembra popoldne nas je pretresla novica o novi nezgodi, ki se je pripetila na tolikokrat usodnem križišču pri Madannini. Tokrat ni bila kakšna tuja, nam neznana žrtev, ampak podlegel je naš, v Podgori vsem dobro znani, še vedno krepki in podjetni, čeprav že 76-letni Bregant Ivan, bivajoč v Klancu, to je v Slataperjevi ulici št. 21.
S koso je na kolesu hotel dospeti do 'njive. Prijatelj ga je dobrih sto metrov poprej, tam pred gostilno pri Bricu klical na kozarec dobrega. Pa Ivanu se je mudilo in se zato ni hotel odzvati vabilu. Kaj, ko bi se bil za hipček ustavil? To bi bila usoda vsa drugačna. — Ob prehodu čez križišče ga je nenadoma podrl avto profesorja Gianmaria Gasparini-ja iz Gorice. Ob prevozu v bolnico je izdihnil. Po greb je bil v ponedeljek ob 17” in žalni sprevod je bil zares velik. Za križem so nesli celo vrsto vencev, pred krsto sta stopala č. g. Josip Zorž iz Štandreža in naš g. župnik, ki se je pokojnega tudi spomnil ob odprtem grobu in nam povedal, kako je pokojni Ivan še letos pri procesiji Sv. Rešnjega Telesa nesel križ in kako je tudi požrtvovalno več let spomladi prihajal in s svojo veščo vrtnarsko roko obrezoval in negoval lepe nasade vrtnic ob znani Marijini kapelici nad cerkvijo, kar bomo tudi še sami lahko videli, ko se bomo na rožnovensko nedeljo tja podali, kot vsako leto, v priljubljeni procesiji z Marijinim kipom.
Ovdoveli soprogi, sinovom in vsem v družini naše iskreno sožalje. Pokojnemu Ivanu pa zagotovilo naše molitve in voščila, da bi užival večno plačilo pri dobrem Bogu.
* * *
V nedeljo 6. oktobra začne kot vsako leto naša rožnovenska slovesnost v cerkvi ob 2lh popoldne z rožnim vencem, blagoslovom, petjem, ofrom in spominskimi podobicami. Sledi procesija kot lani in pri lepi kapeli bo imel govor č. g. Jurak. Končamo s sv. mašo.
Vabimo vse naše mestne in okoliške duhovnike in številne Marijine častilce.
RZASKE
NOVICE
Generalni komisar Mazza se je vrnil
Pred dnevi se je generalni komisar Mazza vrnil v Trst iz Rima, kjer se je posve-.toval z odgovornimi osebnostmi v zadevi tržaškega pristanišča. Sodeč po prvih izmenjavah misli, so omenjene komisije prišle do zaključka, da je treba na kakšen način pomagati razvoju tržaške luke; saj tudi člen 70 deželnega statuta predvideva različne olajšave za našo luko. V odgovornih krogih so baje prišli do sklepa, da
KUHARSKI TEČAJ V GORICI
Zveza dekliških krožkov je organizirala koristen in za dekleta potreben kuharski tečaj.
Prvega septembra smo se dekleta, pa tudi gospe zbrale na dvorišču zavoda sv. Družine in nestrpno čakale na pričetek tečaja. Bilo nas je namreč osemindvajset. Ob 19“ smo šle v kapelo in se priporočile Sv. Duhu, da bi nas vodil in nam pomaga!, da bi pričeto delo dobro začele in z božjo pomočjo tudi dobro končale. Gospod msgr. dr. Močnik nas je tudi lepo nagovoril in nam pojasnil, zakaj smo se pravzaprav zbrale. Gotovo je, da smo prišle, da se naučimo vsaj nekaj kuharske umetnosti in da to delo darujemo Bogu z vsemi težavami, tako da bomo imele tudi zasluženje pri Njem.
Po blagoslovu smo se razdelile v dve skupini. Prva skupina je šla v kuhinjo, druga pa je ostala v obednici. Tako smo se vrstile dan za dnem. V kuhinji se je č. sestra Ema nesebično trudila, da nam je razložila in pokazala natanko, kako se to ali ono stvar skuha in pripravi. Ko pa nismo šle v kuhinjo, nam je č. sestra prednica razlagala temeljne resnice naše vere in božje postave, po katerih se mora človek ravnati. C. sestra Silverija pa nam je razlagala in pojasnjevala razne gospodinjske, pa tudi na splošno druge probleme, katere mora vsaka ženska pravilno reševati, da bo dobra žena ali dobra mati sredi tega modernega časa, v katerem ljudje večkrat drvijo v pogubo, ne da bi se tega sami dobro zavedali. Ure so pri takih razgovorih kmalu minile in niti vedele nismo, kdaj se je približal čas večerje. Večerjale smo navadno ob pol enajstih. Čeprav precej
pozno, smo se vendar privadile, posebno še zaradi zavesti, da smo lahko pokusile to, kar smo se naučile in s pomočjo č. sestre skuhale.
Vendar na tem tečaju ni manjkalo žrtev bodisi od strani sester, bodisi od strani deklet. Vsak večer, kljub slabemu vremenu in pozni uri, smo vztrajale in se tečaja redno udeleževale ter le redko je bila katera odsotna. Pomisliti moramo, da se tečaja niso udeležile samo dekleta iz mesta, temveč tudi z okolice, ki so prišle kar naravnost iz službe na tečaj. Gotova sem pa, da se kljub temu nobena ne kesa, da se je tega tečaja udeležila. Čeprav je ta trajal le kratek mesec, smo se tudi v tem času z dobro voljo naučile mnogo koristnih stvari za telesno, pa tudi za duhovno življenje.
Tečaj se je zaključil v ponedeljek 30. septembra; a prej smo še priredile bogato razstavo, na kateri smo razstavile poleg drugih slaščic še 40 tort, katere je obilno občinstvo, ki si je razstavo ogledalo, zelo občudovalo. Torte in slaščise so bile na mah vse razprodane.
V	ponedeljek pa smo imele blagoslov z zahvalno pesmijo in primernim nagovorom msgr. dr. Močnika. Po blagoslovu smo se zbrale in v prijetni zabavi in pesmi preživele večer. Kosmo se poslovile, je bilo sleherni težko pri srcu, a vsaka upa, da se bomo kmalu na kakem tečaju zopet srečale.
Da je tečaj tako lepo uspel, pa gre predvsem zahvala msgr. dr. Močniku, zvezi krožkov in častitim sestram, ki so se trudile, da bi nam čim več koristnega povedale.	Marilka	K.
bo treba še posvetovanj in tehničnih poizvedb. A kar je po naše najvažnejše, je hitra in učinkovita pomoč tržaški luki, ali v obliki dela (raztovarjanje) ali kako drugače, če ne, bo počasno hiranje prometa pripeljalo pripravno in delazmožno tržaško luko v gotov zaton.
Predavanje o sv. bratih na radiu
Na tržaškem radiu se začne v ponedeljek 7. oktobra vrsta predavanj o sv. Cirilu in Metodu. Predavanje bo ob ponedeljkih ob 19.15. Na sporedu je najprej okrožnica papeža Janeza XXIII., ki jo je za 1100-let-nico prihoda sv. bratov na Moravsko naslovil škofom slovanskih dežel.
Na kopanju dragulji niso na varnem
Pred dnevi se je dogodil v grljanskem kopališču dogodek, ki je gospe Gallico-Coppoli Lauri povzročil škodo 300.000 lir. Omenjena gospa je pustila svojo uro, ogrlico in druge dragocenosti v kabini kopališča. Ko je po dobrih petnajst minutah prišla, da bi omenjene dragulje vzela s seboj ali spravila drugače na varno, jih ni bilo več, so izginili. Ni ji preostalo drugega kot prijaviti vso zadevo policijskim organom.
Nesreča ne počiva
Huda prometna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev, se je dogodila na tržaški avtocesti v bližini Padrič. Znani zdravnik dr. Kulterer je podlegel hudim poškodbam in potem popolnoma zgorel v žarečem avtu 600 FIAT. Tudi Sergij Remar in Margherita Portola, ki sta bila v nasprotnem avtomobilu, sta se hudo ranjena morala zateči v bolnico.
Po prvih preiskavah so ugotovili, da se je zaradi hudega in hipnega trčenja in tudi zaradi kakega kratkega stika, vnel bencin v avtu 600 in povzročil katastrofo.
Praznik grozdja v Boljuncu
V	priredbi dolinske občine se je vršil preteklo nedeljo praznik grozdja v Boljuncu. Sodelovalo je nekaj italijanskih skupin (godba na pihala in pevski zbor iz mesta Trsta in iz Valdagna), slovenski pevski zbor, kvartet in duet.
Splošno mnenje je bilo, da bi lahko bii praznik res praznik in bolj domač ter predvsem naš, slovenski.
Smrtna nesreča na Opčinah
Motociklista, ki sta prihajala v Trst iz Dutovelj, sta tragično preminula. Albin Lah (33 let star) in A. Čandek (58 let star) sta se oba preteklo nedeljo zjutraj odpravljala iz Dutovelj v Trst. Prekoračila sta obmejni blok pri Repentabm na motorju z namenom, da obiščeta svojce in prijatelje v Trstu. Ko sta prišla do avtoceste v bližini openskega igrišča za »baseball«, je priletel po avtocesti avto, ki ga je vozil 35 letni farmacist dr. Spiridione. Trčenje med velikim in močnim avtomobilom in motociklom, na katerem sta bila Dutovljana, je bilo tako nenadno in silovito, da je zahtevalo zopet dve žrtvi. Sedaj bodo sicer raziskovali, kako in kaj, ali motoristov ne bo več nazaj.
Šolski prostori
Pred dnevi smo čitali v tržaškem italijanskem dnevniku reportažo pod naslovom: »Razredi s samimi šestimi učenci, medtem ko jih drugje imajo 83«. Ne bomo se spuščali v razčlenjevanje še česa vsega je bilo napisanega v omenjenem članku. Povemo pa lahko, da so različni primeri, ko je tudi še veliko manj kot šest učencev pri pouku (lani Repentabor na italijanskem oddelku šole). Pa nobeden ni tega škodoželjno očital.
Dan mašnih strežnikov
V soboto 28. septembra so imeli tržaški mašni strežniki svoj stanovski letni shod in sicer v tržaškem semenišču. Shod se je pričel s sveto mašo, ki sta jo vzorno vodila dva strežnika iz Bazovice; ministrantom je govoril bazoviški župnik g. Živic. Po kratkem odmoru je bila tekma iz znanja latinskih molitev. Prvo nagrado sta si osvojila kar dva enako močna tekmeca in sicer mali strežnik Čuk iz Trebč in Jevnikar iz Trsta, župnija Sv. Anton.
Po skupnem kosilu v semenišču smo napravili sprehod mimo Sv. Jakoba v mladinski dom salezijancev. Tu smo v dvorani gledali registrirani novi filmček o Sv. Cirilu in Metodu. V teku dneva ni manjkalo prilike za veselo igro na lepih igriščih. Prijetno razvedrilo smo doživeli tudi na terasi semenišča, odkoder je verjetno najlepši razgled na mesto Trst.
Shoda se je udeležilo le 65 strežnikov. Bila je pač sobota, skoro zadnji dan pred novim šolskim letom. Če so naši fotografi dobro zadeli, boste kmalu videli skupno siiko v Katoliškem glasu.
Rojan
Ob lepi udeležbi članov se je v petek 27. septembra odigral v Marijinem domu napovedani turnir o namiznem tenisu posameznikov.
Po zanimivih in napetih srečanjih je bila končna lestvica naslednja: 1) Edi Košuta, 2) Boris Košuta, 3) Boris Milič, 4) Karel Tomšič.
V četrtek in petek, 3. in 4. oktobra, so na sporedu srečanja v parih in med moštvi (Rojan, Barkovlje, Sv. Jakob, Prosek). Začetek ob 20.30.
Avtomobilska razstava v Frankfurtu
Te dni so v Frankfurtu otvoriii 41. avtomobilski velesejem, na katerem je zastopanih 846 podjetij vsega sveta. Amerikan-ci razstavljajo poizkusne modele, ki se vedno bolj približujejo raketam na kolesih.
O BV ES TILA
NA PRVI PETEK, na god sv. Frančiška in ob sklepu tridnevnice, bo v cerkvi sv. Ivana v Gorici večerna sv. maša ob 17\ Vabljeni vsi.
DAROVI
Za Katoliški dom: N. R. 10.000; N. N. 500; Viktorija Komic 1.000; Marica Sardoč 2.000; U. Z. 3.000; N. N. 2.000; H. K. 5.000; I. H. 2.000 lir. — Vsem Bog povrni!
Za Marijanlšče: Gita Bortoloti v spomin pok. Valerije Ferluga vd. živec 3.000 lir.
Dr. VRTOVEC JOŽE (jr.)
specialist za ustne in zobne bolezni asistent na zobozdravniški univerzitetni kliniki v Padovi TRST ul. Morcadante 1/1
vogal ul. Carducci-ul. Milano tel. 68349
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici