Katoli&k cerkven list.
Tečaj XIV.	V Ljubljani 31. prosenca 1861.	List 3.
Katoliška Cerker.
Zvcličar nam resnično pravi, I)c cerkev eno Ic postavi, Na Petra skalo zidano: Od ene Ic nam on spričuje. Le eno pravo oznanujc Nevesto sebi zvoljeno.
Leta je nad vse divjanje. In nad vse hudobno djanje
Pekla visoko zvišana : Pekel se vedno zaletuje \ to skalo, pa le omaguje. Njegova moč jc vsa ob tla.
Pekel je nikdar ne premaga. Le cerkev vselej sireno zmaga.
Gospod je sam obljubil to: De se on sam za nju vojskuje. Jo vedno močno ohranuje. To v zgodbah živo vidimo.
Zato je hramba, tolažilo. Zavetje zoper vsako silo
Le cerkev, v kteri živimo: V terdnjavi tej Bogu služimo. Le nikdar jc ne zapustimo. Do smerti zvesti bodimo.
Le prava cerkev je resnice Podloga terdna, ter pravice
kamnit .-teber, močan vselej: Po Bogu dobro podučena. Nam kaže. modra, razsvitljena Kesnično pot v sveti raj.
Le prava cerkev razjasnuje. In vedno milo razsvitljuje
Življenja našga tamno noč; Ne zmoti se pri vsih zmešnjavah ^ vrti. ne omaga nc v skušnjavah: BeMiico uči skoz Božjo moč.
Le cerkev odkriva vse nastave \ greh, hudičeve naprave.
Nam razsvitljuje pot. serce; Tud oznanuje nam plačilo. Pri Bogu pravo povračilo. Prot nebu vodi. z nami gre.
Smo pa nesrečni i.e grešili. Pregrešne pota si zvolili.
Nas je slabost premagala: Nas cerkev, mila mati. pelje. Vse potolažene. vesele Nazaj na pot zvelicanja.
Nauki cerkve so nebeški. Ne mor jo biti ne človeški.
\ Bogu so terdno vstavljeni: Ne bo jih ona spremenila. Za čerko sc ne bo vmaknila. Duh svetni je ne zaverti.
De cerkev hi prenaredili. Po duhu jo sveta xavili. Ne verjimo nikar tega: To vedno novo prenarjanje Je Ic samo posvetno djanje; (•a prava cerkev ne pozna.
Le prava cerkev, mati mila. Nas je po duhu oživila,
V naročji svojim var'je uas : Po materno nas je zredila, Pestvaje na rokah nosila. Oskcrbovala vsaki ras.
Le cerkev nas je skoz vse leta Vodila varno, modra, sveta.
b prav milo materno roko; Nam dala zveste učenike. In tud dohrotljive rednike. Skerbi za nas. dokler živmo.
Toraj jo radi poslušajmo. Zmotiti se nikdar ne dajmo
Od satana, gerdih laži: Zvesto sc je vselej deržimn. Pokorni otroci nji bodimo. Spoštujmo jo vse svoje dni.
Tak bomo bratje Jezusovi. Duhovni udje vsi njegovi
Na zemlji že. v dolin' solza; kedaj pa bomo tud' prejeli, kar suio goreče zaželeli. Plačilo tam zveličanja.
Poslovenil Burja.
Odpustili
pustne dni pred izpostavljenim presveti tu R e š n j i in T e 1 e s a m. pri 4 0 u r n i in o I i t v i.
Nerodnosti, ktere se zlasti poslednje tri pustne dni pred sv. postani posebno po mestih iu tergih gotlč. so katoliško Cerkev vselej zalile, duhovne pastirje k veči gorečnosti in pobožne duše k obilniši molitvi budile. Sv. Karol Boromej, milanski škof. je izdajal pastirske liste iu druge
ukaze po svoji škofii, de bi pustne nerodnosti in razuzdanosti odpravljal, tudi je postavil v svojim petim zboru očitne molitve, ki so jih takrat trideseturne molitve imenovali, ter je ojstro zapovedal, jih zvesto opravljati. Kardinal Palaoti, nadškof v Bolonji, viedeu posnemovavec sv. Karola, je napravil te pobožne naredbc z odpustiki in pridigami vse tri pustne dui po farnih in samostanskih cerkvah svoje škofije. Drugi škofje so to posnemali, iu tako so se te pobožne šege tli pustne dni naglo razširile in ostale po mestih, tergih in po samostanih do današnjih časov.
Izdajavec zbirke vsih odpustikov, ki je v Rimu na dan prišla, pravi, dc ta molitev pustne dui terpi štirdeset ur, v spomin, tle j«; bilo Jezusovo truplo štirdeset ur v grobu, de se je leta 1534 v Milanu začela, se po druzih laških mestih razširila, ter je bila v Rimu leta 1546 od sv. Filipa Nerjaua pričeta. Poslednjič so pa sv. Oče rimski papež Klemen VIII. ukazali to pobožno šego za vselej s pi«-m a m od 25. listopada 1592, ki sc prične z besedam: rGra-ves et diuturnae." Začne se ta pobožna molitev v nikotinski kapeli iu gre zaporedama od cerkve do cerkve po rimskim mestu brez prenehanja iu terpi do konca leta po postavljenim redu.
Razun tega je v Rimu tudi bratovšiua molivcov sv. Rešnjiga Telesa, kteri so rimski papež Pij VII. podelili veliko odpustikov in duhovnih pravic.
De bi to pobožno šego bolj podperli in pospešili, so podelili Benedikt XIV. s pismam od 1. prosenca 1748 vsim prebivavcam papeževe dežele popolnama odpustik, ako sc spovedti iu sv. Obhajilo prejmejo ter sveto Rešuje Telo ob-išejo. ki jc izpostavljeno skoz tri dni po pervi ali drugi predpepelnični nedelji ali pa tri pustne dni.
Sveti Oče Klemen XIII. so pa ta popolnama odpustik razširili po vsih cerkvah vsiga keršanstva, kjerkoli se sv. Rešuje Telo v očitno češenje izpostavlja skoz tri dni v tednu po pervi ali drugi predpepelnični nedelji in tri pustue dui, ali pa le en dan, ali pa samo pustni četertek. Podel jivno pismo je od 28. mal. serpana 17(»5. Gospod žl. Jouffrov Gonssans (Zufroa Gonsan), škof v mestu Mau-su, je privolil 16. svečana 1786, de naj se ta odpustik oznani in dobiva po vsih cerkvah njegove škofije, kjer koli bo sv. Rešuje Telo z njegovim posebnim dovoljenjem tri pustne dui izpostavljeno.
To zamore storiti vsaki škof v tistih krajih, kjer ti odpustiki šc niso oznanjeni, de vernim svoje škofije da priložnost popolnama odpustik zadobiti te tri dni očitniga pohujšanja.
Razun tega je tudi še odpustik za deset kvadragen (deset krat štirdeset, ali štiri sto dni **). kteriga zamore
*) Kimski papeži večkrat pridenejo odpustiku za kako število let. enako število štirdesetdnevnic (kvadragen). de naznanijo, kako se vjema ndpušanje rasnih kazen z navadno cerkveno pokoro; pridenejo odpušanje kazni, katera je posebni pokori pu*tniga časa primerjena.
kristjan zadobiti v.sakrat, kadar koli sv. Rešnje Telo, v očitno češenje izpostavljeno, obiše. Tako govori neko pismo papeža Pavla V. od 10. vel. travna 1606. V svetim letu f«e pa zadobi po ukazu Benedikta XIII. od 2. vel. travna 1725 odpustik samo za sedem let iu sedem kvadragen. Pij VII. jc privolil po razpisu od 12. vel. travna 1817, de se vsi ti odpustiki zamorejo mertvim v prid oberniti, in je tudi oznanil, de so za predej omenjene dni vsi altarji tistih cerkva pooblasteni. kjer je sveto Rešuje Telo izpostavljeno.
Škofje imajo tedaj oblast, štirdeseturne molitve v cerkvah svojih škofij napraviti, ako za dobro spoznajo. De le z besedo privolijo sv. Rešuje Telo v češenje izpostaviti, že ni treba dvomiti nad veljavnostjo odpustikov; kajti odpustiki niso navezani na privoljenje, marveč na postavljenje ali vpeljavo uniga pobožniga djanja. Boljši je pa vender in dobrimu oskerbljevauju tudi primerniši, de se tako privoljenje spisano da, v gotovim pismu, ktero se v cerkveno pismarnico ( Archiv ) spravi v večno spričevanje postavniga vstanovljenja štirdeseturue molitve.
Resenje nekterih pomislikov.
1.	Ali mora štirdeset ur biti izpostavljeno
sveto Rešnjc Telo?
Sme se reči. de ne; kajti Benedikt XIV. in Klemen XIII. nista tega izrekla; le zapovcdala sta, dc naj bo tri dni sv. Rešuje Telo izpostavljeno. V spolnjenje besedi unih dveh papežev ni potrebno, de bi moglo sveto Rešuje Telo ravno štirdeset ur izpostavljeno biti; ako se p t navadni govorici spozna. de je bilo čez dan izpostavljeno, je že zadosti. Ako se samo med božjo službo izpostavi, pa ui zadosti; se pa zjutraj ob šestih ali sedmih izpostavi, do petih ali šestih popoldan, je pa v zadobljcuje odpustika že zadosti stoi jeno. in ui treba nad tem dvomiti.
2.	Ali je v zadobljenje odpustikov potrebno, de kristjan tiste tri dni vsak dan svojo molitev pred svetim Rešnjim Telesa m opravi?
Benedikt XIV. jc to naravnost izrekel v svojim pismu ..Inter cae* ra *). Tudi Klemen XIII. je tako poterdil; vender pa je podelil ravno tisti odpustek, če je Ic pustni četertik sv. Rešuje Telo izpostavljeno, in tirja potem le, de ga enkrat pobožno obišejo •.
Spoved in sv. Obhajilo se utegne eniga teh treh dni opraviti, ali pa en dan spoved drugi dau sv. Obhajilo; tudi ni potreba, de bi kdo v ravno tisti cerkvi mogel iti k sv. Obhajilu, kjer je štirdeseturna molitev, ker prej imenovana papeža tega nič nista omenila.
Ravno tako ni ravno potreba za zadobljenje odpustikov. de bi kdo mogel pri tisti zjutranji in večerni božji službi biti, ktera se pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesam opravlja, ker ta božja služba ni neogibljivo potrebna v imenovani namen. Vender naj jc fajinoštri ne opušajo, ker bi tako nasprotvali splošni navadi in volji svojiga škofj. Tudi je navada, de tiste dni sami pridigujejo, ali pa drugi duhovni med juterno in popoldansko božjo službo. Gotovo morajo pa zvečer s sv. Rešnjim Telesam blagoslov podeliti; Benedikt XIV. ga naravnost zapoveduje.
•) furamlum a nofcis (Kpiscopis) est. ut in una aut in pluribua eeelesiis sanctissimum Kucbaristiae saerumentum per triduum
puhlim rultui evponatur.....Nos interen plcnam culparum ve-
niam impcrtinius qaibu>libet Christi fidelibus, qui poenitentia et sarra svnavi rite muniti. singulis diebus augustissimum Christi corpu visitaverint. Dcum oranics juvta eccle&iae mentem. Bul-lar toni. 2. p.
**) Po nekim privoljenji Pija VII. od 6. mal. travna 1821, ta vse rase. je sa v«a skotijo reneško (Kennes) zadosti, de se sveto Kešnje Telo le en sam dan obiše. Dan si pa sme vsak sam izvoliti, ^ln contrarium l'ac>ntibus non obstantibus quibuscum-Hue." hu privolivne be>ede.
Iz bukev J. B. Bouvier-a , škofa v mestu Man-su; ki je v Rimu sam vse pisma od odpusikov dobro pregledal.
J. B.
Premislim za pust.
(Konec.)
14.	Človek žaluje zavoljo kake napake na truplu, ki izvira od natore; zakaj se pa pustne dni našemi v nar ostadniši spake? —
15.	Ljudje so kaj hudi in razžaljeni, ako jim kdo naravnost reče, do niso pametni, de so šeme; zakaj se jih pa veliko pustne dui dela za nar veči norce, trapeže, šeme ?
16.	Navadno tisti nar bolj poželjivo pustujejo, kteri se štirdesetidanski post nar manj p»stijo.
17.	Pravo bogoklestvo hi bila procesija, napravljena v čast Kristusoviga terpljenja. ko bi Kristus križ nesel, pred njim hi pa letala velika derhal noreov, v nar ostudniših šema«tih pu*fuih oblačilih s kozarci in verči v rokah, ter bi gerdo vpili, se detli, spačeuo vriskali in razsajali! Enaka nespodobnost in bogapozahljiva hudobija se pa vidi pustne dni tudi pri kristjanih; kajti se pust iu sveti postni čas stiinjata iu gresta viik eden za drugim! —
18.	Ošabni grešnik! po smerti v zemljo zakopan, se boš spremenil v nar nagnjusneji šemo; kaj ti je treba, de se v življenji tako nesramno šemiš?
l!l. Se boš mar. človek, za šlirdcsctdanski post z žertjem, pijančevanj in iu z nečistostjo pripravljal?
20.	Ne/.u popadljiva nespamet je to, vsigamogočniga, presvetiga Boga žaliti o pustu zato, ker se človek zanaša, de se bo sv. postni čas ž njim spravil. Ali ni to pekla vredna prederzuost ? Predcrzno v božjo milost grešiti, je greh zoper sv. Duha; pustni norci se ga vdeležujejo.
21.	Kako malo premišljujejo smert tisii kristjani, kteri pustni večer razsajajo, nc maia tje do jutra, na to pa lete v bozio hišo, se dajo po glavi pepeliti med tehtnimi besedami: ..Spomni se človek, de si pruh, in se boš zopet v prah spremenil."
22.	Ali hi sc ne utegnilo pripetiti, de bi kristjana pustni večer v sredi razsajavcov nagla smert zadela, in bi nepripravljen mogel iti k sodbi in v pogubljenje? Strašna misel ! —
23.	Kdo se ho v sredi svojih morivcov veselil, rajal, se požrešno gostoval? Razuzdani pustovavec tako dela med svojimi dušnimi iu telesnimi sovražniki, morivci, tolovaji.
24.	Med lem, ko pusine dni mnogi požrešno jedo in pijejo, iiorčuiejo, plešejo, ter raz*ajojo, pa toliko uhozih v lakoti zilihojc, toliko bolnikov v bolečinah ječi. in oh, koliko uhozih duš v vicah kristjane na poiuoč kliče! —
25.	„Boljši jc, de gic človek v hišo, kjer žalujejo, kakor pa v hišo, kjer se gostujejo; kajti, v uni hiši se spomni na kunec (smert) vsih ljudi, iu kdor je pri živ-Ijenji. misli na to, kar bo potem (živlenji) prišlo." Tako govori sveti Duh po modrini pridigarji (7, 3). In dalje: „Smeh sim imel za zmoto; in veselju sim rekel: Zakaj sc zastonj gidjfuješ" (2, 2 |? Jop pa pravi: ..Svoje dui pre-žive v dobrim življenji iu v hipu pridejo v grob;" ali kakor častiti Beda razlaga: .,v pekel'4 | Jop. 21, 23.) Te pre-mi-like prav pretehtaj, in želje po pustni razuzdanosti sc bojo ohladile.	J. B.
Zemeljsko veselje.
Pov< se nam. de Makabejska mati Je sali plajš sa sina svoj'ga tkala. Ker bla mu je nevesto mlado zbrala, Mo ga je hoda ta ženitbo dati.
Antijoh pa sačel je razsajati, Oj groza — kdaj bi k'a pričakovala t
V smert tisti dan sinov je sedem dala, Bil ženin sin med rajskimi je svati. —
Glej, zbujajo se v sercu mnoge želje, Obeta si v prihodnosti veselje, Al ni ga še, in sladki up že zgine.
Pač blagor ma, kdor tu radosti časne
Pusti, in gre v neba višave jasne.
Veselje unstran nikdar več ne mine!	Okiiki.
Mz Amerike.
List prečast. g o h p. Načeta Mraka velikiga namestnika mil. škofa Baraga.
Iz Omeue, 7. grudna 1860. Predragi gosp. prijatel! Moram biti mož beseda in vam ob kratkim svoje popotvanje popisati.
Na Dunaji sim bil dobil popotnino 800 gold. za oba; to pa je malo, in težko bi človek seui prišel, ako bi sicer nič ne imel. Potem, 4. kozoperska, zvečer smo šli z Dunaja; zjutraj, v petek, smo bili v Vels-u, iu ondi smo obiskali topniškiga generala barona Pirquet-a v Neubaus-u, ter smo se spominjali časa pred 20. leti v Ljubljani iu v Leguagi na Laškim. V Soluiiugradu smo prenočili, nismo pa imeli časa, kej ogledovati, razun splošuiga pogleda na mesto med visokimi hribi. V Monakovim smo se mudili tri ure in smo grede skoz mesto ravno kralja srečali, ki sc je s sprehoda domu peljal iu na vse strani ljudi pozdravljal. Saboto popoldne smo prišli v Kehl, Strassburgu nasproti, smo se prepeljali čez Rajno, imeli pa smo skorej sitnost, ker potni list ni bil od francoskiga poslanca na Dunaji podpisan. V Strassburgu smo o prelepim jesenskim popoldnevu šli v visoki stolp, od kodar jc p reza I ogled po okrajiui. Na Dunaji nismo mogli na turu sv. Štefana, ker njegov verh popravljajo. Ze tukaj smo plačali moniino za 3. pridclik do Amerike, iu smo bili toliko ua dobičku, de se ni prištevalo, kar je bilo v robi uadtchiuine. V Mavri smo doplačali za 1. predelik. Bilo nas je do 400 popotnikov (čez morje;. V Pariz smo bili prišli v nedeljo proti poldan, nekoliko prepozno za maševanje, obiskali pa smo nektere cerkve. V cerkvi sv. Magdalene smo bili ravno pii večcrnicah, ki se nekaj drugač opravljajo, kakor po lim-skim obredu. Pri ,,Magnifikat-u" jc šel eden duhovnov altarje kadit (iucenzirat J, pred kterim je hodil cerkven služabnik, oblečen kakor general z vradnim klobukam, z dolgo palico, ki je imela bunko na koncu, in vse se je ua njem svetilo. Ob nedeljah popoldne gre v Parizu vse na sprehod, torej so bile ulice tako natlačene, de se jc komej skoz-uje moglo. Tudi na Dunaji so ulice vse nagiijetene, pa so ozke, tukaj pa prav široke. Na Duuuji iu v novim Jorku jih ni tacih tergov in ulic, kakor v Parizu velike ulice /. drevesi ob straneh (Boulevards); stranske ulice so pa tudi umazane itd. Pogrešal sim tukaj zadostuiga števila napreženeov za občinstvo (Omuibus); ua Dunaji in v noviui Jorku ga najde človek vsaki trenutek na preži; tukaj pa je bilo vse polno, še na prekrovu so sedeži in vsi obsedeni. V ponedeljik zjutraj smo bili v Havre-u, mestu kakor Terst; jc pa deževalo in bilo kej neprijetno. Bili smo pri nemškim duhovnu, ki je tukaj misijonar, nima lastne cerkve, ampak je pri neki francoski cerkvi. Popotniki zamorejo tukaj k sv. maši hoditi, se spovedati, zakone sklepati ali že sklenjene po katoliško vravnati, se na morsko popotvanje pripravljati. Ker je vse tolikanj drago, smo mu nekoliko povernili stroške, ki jih je imel z nami. Mogli bi bili 10. odriniti, smo pa zavolj viharuiga vremena odšli še le naslednji dan s parnikam Illinois t Ilinoa). Precej v lamanški ožini (Canal Lamanche) je bil veter in torej morske bolezni. Zdi se človeku od konca nekoliko čudno, potlej pa se vsega navadi. Tamkej je slišati koga, ki se v sobici davi, oudi kdo ob stranici sloni, tukaj je kdo tla po-
delal, in seje treba varovati, de bi ne pohodil; to terpi perve dni, potlej je bolje, vender so bili uekteri po cele tedne v postelji, ker do 23. smo imeli zmiraj močin nasprotin veter, iu od 19. dalje celo vihar; bile so strašne nektere noči; strauiki ob kolesih so bili neko noč odtergani, barka pa vender ne poškodovana. Prečudna je soparna moč. Valovi so prihajali kakor hribi, vender je barka mirno čez-ujc šla — se uaspred in nazad nagibaje. Le kadar sta dva visoka valova blizo skupaj prišumela, je bilo hudo; urno se je spredej vzdignila in je s kermo (zandjim končam) ua zadnji val udarila, dc je vse škripalo in se streslo, in marsi-kterikrat je zadej voda celo na stropje bušknila. Taciga bi prav za prav ne smel pisati, de bi koga nc ostrašil. ki morebiti misli v misijon iti; mislim pa si. de misijonarja kej taciga ne bo oplašilo, in taciga vremena tudi ni zmirej; jeseni pač de. —
Se le 23. se je veter unesel, in potem smo imeli do noviga Jorka nar lepši vreme. Ker je pa mornarjenje cez-navadno dolgo terpelo, je oglje pohajalo, in načelnik t kapitan) je mogel v IIallifax v novo Skočijo zakermiti po-nj. Veselja nam je serce tolklo, ko smo zopet zemljo vidili.
Zavetišč jc prav prostorno in varno, mesto ob homcu v prav prijetnim kraji, in na verhu se vidi terdnjava. Tudi angleške ladije so bile v zavetišu. Med prebivavci jc nad polovico katoličanov, angleški vojaki so nas po ulicah pozdravljali. Se na parnici je prišel neki Irec k meni, me je spoznal, de siin mašnik, nam jc pokazal cerkev iu na* je k duhovstvu peljal. Vikši škof jc tukaj, ki smo ga obiskali; zdelo sc mi je, kakor bi na Krajuskiiu prišel h ka-kimu znancu, tako jc bil prijazen in ponižen iu enako vsi duhovni. . . .
V	novim Jorku smo bili nektere dni pri redemtoiistih v 3. ulicah, ravno pred volitvijo predsednika. Tu bi bili vi vidili traparijc! Ves ljubi dan se jc nekod slišala turška muzika z obhodi po ulicah in baklarije pozno v noč, zdaj demokrati, zdaj republikanarji na lav želite itd.
V	Detruit-u sva se z gosp. Andolškaiu ločila, ki je šel na tiorejuo jezero, jest pa v veliki Trave rs s študentam, ki me je pa čez dva dni zapustil, ker ui hotel pri lu-dijauih ostati. Gosp. Andolšek, kakor mi ravno piše. jc bil od škofa berž dalje poslan k nekimu irskimu duhovnu, dc se bo augleškiga iu francoskiga učil.
Študent pa, ki je od perviga začetka pri meni študir.il, bo noviga leta dan mašnik posvečen, in bo škofu v pomoč, ki so zdaj prav sami pri Devici Marii (Saut St. Maric). Pač lepo bi bilo, ako bi se hotli kaki študentje odmeniti. k nam priti, kmal bi bili duhovni in misijonarji.
Tukaj imamo že 2 čevlja velik sneg. iu danes — 14. grudna — mraza 10 stopinj pod ničlo po Romirji. Ravno tako je bilo 24. iu 25. listopada, ko je bila nar hujši fer-tuna, kar ljudje pomnijo, in je veliko bark na morji zginilo. Ravno 15. listopada sim prišel v svoj misijon v Nordport.
Nace Mrak I. r.
Min j misli j t* zamurci Miič-i o*f Miogd, od slvarjenja, od priltodnjiga življenja t *)
Pogovor med misijonarji in zamurci.
Vprašanje. Kdo je stvaril nebo. zemljo, solucc, mesec,
zvezde, rastline, živali, ljudi in vse stvari? Zamurci. Bog. Den-di, to je. Veliki dež, ker to besedo
imajo, de z njo Boga zazmamnjajo. M. Kako je pa Bog počel, de jc naredil vse te stvari '* Z. Mi ne vemo, veste pa vi beli, ker le samo vam je Bog govoril.
M. Slišali smo, de imate v svojim jeziku ime auge!; kje pa so angeli ?
Iz naznanil laških misijonarjev iz vstava posp. Mazia 1b59.
Z. Angeli so v Bogovi hiši. M. Kaj pa delajo?
Z. Nekdaj so govorili z našimi predniki, zdaj pa več ne
govorijo. M. Od kod izhaja hudoba?
Z. Tega ne vemo; vemo pa, de stanuje pod zemljo? M. Ko je bil Bog ljudi stvari I, ali je bil stvaril bele ali čerue?
Z. Bog je bil stvaril bele v nekim čednim kraji; čer ne
pa med ogljem, torej smo mi černi. M. Koliko ljudi je bil Bog v začetku stvaril? Z. Ne vemo.
M. Kaj počne hudoba pod zemljo?
Z. Vse hudo. kar le more, nam dela. ako ga ne tolažimo.
M. Kje pa Bog prebiva?
Z. Zmiraj v nebeški hiši.
M. Kaj pa dela?
Z. Vse dobro izhaja od njega.
M. Ali je Bog zmiraj bil?
Z. Ne vemo.
M. Ali Bog nikoli ne bo umeri?
Z. Nikoli ue.
M. Ali je Bog povsod?
Z. Bog je v nebesih; z nebes pa vidi in sliši vse, kar koli
je na svetu. M. Ima li Bog telo?
Z. Ne vemo. ker ga nismo nikoli vidili. M. Ali Bog vse premore storiti? Z. Vse. vse lahko naredi. M. Ali tudi hudo?
Z. Ne. ne; hudo le samo hudoba dela. Bog ne more nič
storiti. kakor le samo dobro. M. Kadar umerje človek, ki je bil hudobiu na tem svetu . . . ? Z. Berž ko umerje. pride hudoba iz pušave, in ponoči nese
dušo taciga hudobniga v hišo ognja. M. Ako je bil pa človek dober?
Z. te je bil dober, gre njegova duša z Bogam v nebeško hišo.
M. Doklej pa bo hudobni v ognjeui hiši in dobri v nebeški hiši ? Z. Ne vemo.
Na tu pristavijo misijonarji: Ne bili bi nikoli mislili, de ti divjaki bi s tako lepim znanjem od Boga ne bili spoznali, de je potrebno Ga tudi častiti, iu dc nimajo nika-koršniga znamnja tega češenja. — Ker smo vedili. de so predniki dostikrat svoje verske znanja v pesmi djali, jih neki dan. ko je derhalica černakov krog nas stala , popra-šamo, če imajo kako staro pesem? Na to vprašanje kar naravnost jameju vsi soglasno z glavo majati, z ramami gibati in zapojo naslednjo pesmico: .kadar je Bos reči stvarjal .
Je ktvaril solnce. in sc rodi, in umerje. in se poverne: Jc stvaril mesec, in se rodi, in umerje. in sc poverne; Je stvaril zvezde, in se rodijo, in nnrjejo, in se po\račajo: Je stvaril človeka, in se rodi. in umerje. in ni ga več nazaj.** Ta je naj starši pesem, ki jo imamo, so rekli. Ali ni čudno, de čez toliko sto in sto let. kar so se podivjačili. še toliko spoznanja od Boga imajo? In kako lepo sc strinja s keršanstvam vse, kar vedo! Kdor ima zdravo pamet, -o mu taki globoko med nejeverstvam ohranjeni biserji nar močnejši dokazi za resničnost razodenja Božjiga.
Vojska 9 Pusiam.
Nehvaležno.*! je navadno plačilo sveta. To tudi vidva, častita gospoda. >1. K. in J. K., dobivata. Mislil sim, de vama bo po lanskim vročim boju ravno osorej. od vsih strani hvala donela, pa glejta — vse je tiho! — Sprejinita tedej vsaj v obletni spomin serčno zahvalo za svoj trud. nevarnost in znoj. ki vama je gotovo čelo oblival, ko sta
se z norskim, rogatim ,.Pustam" jako borila. Srečna sicer nista bila, kakor vajua zavetnika, ss. Mihael in Jurij, de bi bila vraga popolno zadavila, pa — ut desint vires, tamen est laudanda voluntas; et tnagna voluisse sat — otesala sta ga jako dobro. Če primerimo „Pusta1' prejšnjih let z letošnjim, vidimo velik spremen. Norsko kapico sicer še ima, roge je pa zgubil; ali jih je ko polž, kadar se ga kdo dotakue. sramožljivo skerčil. ali sta mu jih čisto odbila, ne vem; bota morebiti vidva bolj vedila. Njegov nos, poprej debelosti primeriti, je zdaj na medlim obrazu, ko kopito — očitno spričalo, kaj se pravi ..eine lange Nase kriegen." V obrazu, popred tako prepekano, veselo se smehljaje, se zdaj šembrano kislo derži. Njegov rejeni trebušek je nekam zginil, in vsa njegova postavna podoba sc je spremenila, kakor kakošniga debeluha lahkoživca, kteri je zavolj ljubiga trebuška vse po gerlu pognal, in se pri beraški palici potem stradati uči. Ne vem. ali se ga je zavolj preobilniga plesa in razuzdanosti sušica — jetika — lotila, kakor že marsikteriga njegovih norskih tovaršev in tovaršic, ali si je pa vajne besede tako k sercu vzel, ter od posta in pokore svojo mast zgubil, omedlel in shujšal. Bodi si že to ali utio. zdi se mi, de se vender le nekoliko peklenška boji, ker si je grebenico, kakor se navadno psam zoper volka daje, okolj vratii djal, de bi ga ne mogel tako lahko pohrustati.
Naj bo že, kar rado, ali de se je na pol poboljšal, al de je jetiko dobil, upajmo dragi Slovenci! de ga prihodnjo leto več ne bo. Če se je na pol poboljšal, se mora popolnama, tedaj tudi z mesta, ki si ga je po krivici osvojil in toliko pohujšanja dajal, umakniti se. Ce jc pa mera tre-bušnika polna in se ga je zavolj razudanosti sušica polastila, ga bo tudi, kakor po navadi ječne, ali spomlad ali pa jesen zadavila, - kar mu iz serca privošimo in želimo! Tedaj Slovenci, poterpljenje! kmalo ga ne bo več v slovenski pratiki v našo sramoto, bedaka med svetniki! Če ga pa kdo tudi to leto težko gleda, mu dam dober svet, ki gotovo pomaga: E.vperto črede Ruperto! Vzemi nožek in potegni po dolgim na vsaki strani enkrat; potem potegni počez zgorej enkrat in spodej, in kar izlušil se ti bo, kakor červiv sad zmed zdraviga. in namesti njega ti bo letaš sv. Gregorij skozi linico pogledal. Res prav prijazin pogled! Naj krajši pravda pa bo, kar svetujem pratikarjem, de naj si nikar glave ne ubijajo, kaj bi namesti bedaka postavili, ampak le serčno, brez skerbi ga izpustite. Ce se je norče re-» poboljšal, bo vam hvalo vedil, de mu pomagate krivično mesto zapustiti in pohujšanje popraviti; če se ni, mu bo še stokrat ljubši, de mu pomagate iz drušine . ktera ni za-nj. Če ne veste kaj tje djati, pustite prazno mesto — Pustu in pustnjakam v resni prevdarek, de sc tisti dan s pustnimi norčijami še nihče posvetil ni.
Tudi vam trebušnikam in lahkoživcam — prijatlam Pustovim — svetujem, prizadenite si. de ga iz take drušine in zadrege spravite in med se dobite. Saj veste iz lastne skušnje, de vertoglavimu posvetnjaku nikjer bolj dolg čas ni, kakor v drušini pobožnih; kaj še le ..Pustu" med svetniki ! Le mislite si, kako hudo — kakor bi na ternji sedel — je fantalinu, kteri rad burke uganja, v sredi resnobnih mož! Zdi se mu. kakor bi novo življenje dobil, kadar taki družbi uhiti. Tedaj pomagajte mu. upor postavite ali protestirajte zoper tako silo. ktera se našimu liberaluimu času gotovo malo prileže. Kdo ve, morebiti je ravno zavolj tuge in dolgiga časa v taki drušini, kakor kak Abrahamov sinek v sredi ultratnontanov, vse veselje zgubil in se ga jc jetika polotila? V prostim zraku bi morde kje še okreval, česar mu sicer preveč iz serca ne privošimo.
Vama pa, draga gospoda M. K. in J. K., svetujem, le še enkrat se ga lotita. Se lanskiga Golijata nista ustrašila , se tudi letašnjiga piškavca ni treba. Če mu še enkrat toliko mesa odkrešeta. ko lani, bo ravno gola buča ostala. Tudi pratikarjem je s tem vstreženo: le križem dve kosti
pod glavo. in mesto je spet zaveznjeno. Ce komu tudi ne dopade — e no — kdo ho vsim vstregil! Tudi umreti marsikomu ni všeč, pa le mora biti. Ce bi se pa vender imel kdo zavolj prenaglila spremena preveč oplašiti, denite tje dva kapucinarja; eniga s teškim križem, druziga na križ kazaje. Zastran podobe glej Danico I. 1860, Nr. 3, str. 22. Ta pogled se pa že prenese; saj še juda iz kože ne spravi, če ga tudi nekoliko sveta jeza zgrabi. Tako mislim, de sim pratikarjem. Pustu, pustnjakam, kristjanam iu svetnikain po moči postregel. Z Bogam.	J. J.
Pnslnim noremu.
Lej lcj. prijatel. kak tam opice
Se sučejo po ukazih gospodarja, In kak v našenibi razni se verte — Mu z burkami prislužit' kaj denarja.
Od vsili strani zijala vkup lete
Tim burkam smejajo se iz kolobarja; Kdo pa pomisli, kaj žival' terpe. Rediti s tim le terd ga dobičkarja!
Al mar drugači dela Pust z ljudmi — Vtikaje norce v razne šc m arije. Vganjaje ž-njimi vsa ko rš ne norčije?
Ob. bi vi šcmc in zjaki vedili.
komu s tim služite — s koljkero greha. Bi kmal i konec blo vsih burk in smeha .'
Balantinov.
Miazsotlba franeonkiga rajnika o zmagi.
(Resnična dogodka.)
Marsikterimu bravcu .,Zg. Danice" so še znane žalostne kervave vojske iz časa Napoleona 1. Konec tega pre-šerniga vladarja je bil sicer žalosten; kot revni jetnik jc skončal življenje svoje ua skalnatem otoku sv. Helene. Al perve leta ujegoviga vojaštva in dolgo dolgo poslej se mu je, de pozemeljsko govorim, sreča povsod, kamor kolj se jc ozerl, karkolj je počel, prijetno nasprot smehljala. Zlasti pri vojskovanji je bil tako srečen, de kamor sc jc zagnal, skor povsod mu je bila v plačilo — zmaga. — Ob taistem času se snide priprost gorensk tergovec v Terstu v neki gostivtiici s francoskim vojnikam. Sedeča skupaj pri eni mizi se pričneta pomenkovati o tem in unem, beseda da besedo, tako dc poslednjič tudi na vojskovanje prideta. Moglo se je že serce vjemati k sercu, ker nazadnje govorita naravnost, kakor so reči takrat stale. Gorenec pravi: Kaj mislite, prijatel, od kod vender pride to: tudi mi imamo mnogo vojašine, mlade čverste junaške ljudi, dobre vojskovodje; pa kjerkolj z vašimi pridejo v boj, povsod so zmagani?" — „To je tako," reče Francoz: „Zdaj je vaš greh večji kot naš; odtod vaša nesreča; — kadar bo naš greh večji niemn vašiga, bodo pa vaši z nami tako delali.**	Rodoljub Podratitovski.
Ogiet! po Slovenskim in tlopisi.
Iz Ljubljane. Zanesljivo slišimo, de bodo v Sen-klavžu letaš oh petkih sami Mil. škof jiostne pridige imeli. — V kratkim pridejo v natis nove S mamice s prav tehtnimi djanskimi premišljevanji in drugim koristnim in mičnim branjem. Vis. čast. O. Mansvet Smajdek pa so dodelali imenitno delo, ki obsega nauk, postave in molitve tretjiga reda, in se bo zanesljivo jelo kmalo natiskati.
Društvo sv. Moliora, kakor Prijatel piše, šteje do zdaj 52 dosmertnih in 761 letnih družnikov.
V Mat lmrgii 16. pros. Povedala nam je Danica od pobožne božične slovesnosti v ljubljanski družbi mladih ro-
kodeicov, ki jo Neuici imenujejo ..Christbaum," in so jo „No-vice" vsaj za naše uho prijetno imenovale „božični kres." Naj tedaj tudi jaz povem od treh božičnih kresov v Marburgu. Pervi božični kres je prezalo napravila katoliška družba mestnih gospa v dvorani gr. Brandiškiga dvora v večer božičniga praznika za 77 ubogih rejenk svoje rokodeljske šole. Nar poprej so sami milost-ljivi knez in škof gospejsko družbo in otročiče s kaj prijaznim uagovoram pozdravili. Potem pa so otročiči v čast božjiga Deteta, ki je bilo v lepi podobi rajsko obsvilljeuo, tako mično zapeli, de so sc mnogim odrašenim oči solzile. Po petji pa so ročice sklenili in v čast uovorojenimu uebc-škimu Kralju šc molili. Koliko priserčno veselje pa jc bilo po molitvi, ko so bili vsi otroci obdarovani z darovi pobožnih mestnjaiiov, in pa z darovi. kteri so bili nakupljeni za tistih 100 gold., ki so jih častniki domačiga polka Kin-skiga iz Laškiga v ta namen poslali. v zahvalo za Ijudo-inilo postrežbo, ki so jo marburške gospe ranjenim vojakam tega polka predlanskim skazovale. Slovesnost je sklenil prijazen nagovor duhovniga podvodja te družbe do otrok.
V praznik sv. Štefana je bil po večernicah ..drugi božični kres" pri družbi mladih r o k o d e I c o v, s primernimi nagovori in darovi, tudi počasteu s pričujoč-nostjo milostljiviga kneza in škofa. —
Komej pa so lučice tega drugiga kresa ugasnile, že so se lučice ..tretjiga kresa prižgale v duhovs-n i c i," ki so ga tudi milostljivi knez in škof iu vsi prečastiti korarji stoljne cerkve iu še nekaj drugih duhovnov s svojo pričujočnostjo počastili. V znamnjc, de jc prišlo božje Dele klicat vse narode v naročje zveličavne Cerkve svoje, in de so mladi duhovni poklicani, v duhovšnici sc navdati s tisto keršansko ljubeznijo, ki ne dela razločka med uarodam iu narodani, ampak z enako priserčnostjo objema narodnosti vse, so mladi duhovni tudi v raznih jezikih novorojeniga Zveličarja slavili iu poveličevali. Nar poprej sta dva bogoslovca govorila dvogovor (dialog), v kterim se verni Jud z nevernim pagauaui pogovarja od- hude osode neodrešeniga človeštva iu mu ozuauuje veselo rojstvo Zveličarjevo. V tem sc sliši od dalječ pevski zbor pri jaslicah Jezusovih. Jud nagovarja zavolj nebeškiga petja začudeniga pagana. de naj gre z njim in pogleda Zveličarja v podobi maliga deteta v jaslicah ležečiga. Na to sc govornika in pevci bližajo božjimu Detetu in ga molijo v jaslicah ležečiga. — Nadalje so se verstili govori: v hebrejskim. greškim, latinskim, starosloveiiskim, nemškim jeziku, iu k sklepu ..češena Marija" s kratkim doslavkam v san-skritu, od scineniškiga podvodja č. g. Jurja Caf-a zložena. Med posamezne govore so bili vpleteni slovenski božični pevi. Po govorih jc bilo srečkanje za darove, okoli podobe božjiga Deteta razverstene, iu od Njih Milosti, pre-častitiga kneza in škofa in seincniškiga vodstva bogoslov-cam v nedolžno razveseljevanje pripravljene. Celo to čast in veselje so bogoslovci imeli, de so milostljivi knez in škof in prečastiti korarji v semeniši pri večerji ostati blagovolili. — Se se vsi radujemo blaziga spomina tega ve-seliga večera; daj nam ljubi Bog še večkrat dočakati tako nedolžno veselih božičnih praznikov. —
Jutro obhajamo prečastiti god našiga milostljiviga kneza in škofa Antona Martina. .,Lipica," mali slovenski časuik, ki ga naši bogoslovci med seboj spisujejo iu berejo, prinese k Njih Milosti slavnimu godu prijazno pesmico. z lepimi slikami obrobljeno; iz Celja pa so prinesli daues č. g. Ferdinand Kamor, učitelj veroznanstva na zgornji gimazii in vodja maliga mladenškiga semeniša sv. Maksimilijana, lep zvezek, pozlačen iu s svilo lično zvezan, z mnogimi prav zalimi slovenskimi pesmimi, od mladih semeniščanov zloženih v čast kneza in škofa prtmiliga, naj večiga dobrotnika in duhovniga očeta svojiga. — S toliko večim veseljem pa take novice v „Danici" naznanjamo. ker nam kažejo veselo napredovanje slo v en-
»ke n a r o d o v n o s t i v z m i s I u katoliški;«. Daj ljubi Bog v novim letu, ki ga h toliko nadami, pa tudi s tolikim straham nastopimo, de bi vsi ljudje, posebno pa vsi pisatelji, i u vsi posebno še pa vsi učenci po vsih krajih in po vsih šolah vedno pred očmi imeli resnico, de morajo vse n a r o d o v n o s t i biti pohlevne, ponižne in pokorne hčere svete katoliške Cerkve, ktera edina je zveličavna mati, kakor posameznih oseb, tako tudi celih narodov, in zunaj ktere ni ne prave omike, ne prave narodne sreč e.
Dostavimo še žalostno novico, de so v praznik ss. treh Kraljev v šent-Jurji poleg Celja pokopali č. g. K orla Merka. tam»šnjiga fajineštra, kteri je bil ravno tako po-božin iu izverstin dušni pastir, kakor Ijubeznjiv prijatel in iskren ljubitelj našiga naroda. Vdeleževal se je več ljudskih misijonov, dokler je mogel; terpel je svojo bolezin voljno, zaspal v Gospodu je pobožno. Poslednjo sporočilo je storil popolnama v duhu cerkvenih postav, svojo lepo knjižno zberko pa je sporočil marburški duhovšnici. B. I. I*.!
Iz nekima kraja na Slovenskim. M.
Po veselji jok.
Po smehu stok;
Kdor ne vboga. ga tepe nadloga.
Pustni ča> marsikteri noroglavci le razuzdaniga veselja in kratkoi asov išejo, z godbo in nesramnim plešam čas tratijo. poželjivosti služijo, v smehu in krohotanji svoje in druzih duše na prodaj stavijo in silno ogerdujejo. Pač bi bilo kaj dobro, de bi se posebno mladina po vsakdanji skušnji poterjene, zgorej imenovane resnice večkrat spominjala, in si ž njo svojo prevročo kri hladila. Žalostne do-godbe. ki jih bom povedal, živo dokazujejo, kak prid in dobiček ima človek iz razuzdaniga veselja.
2S. listopada p. I. so sc obhajale tri ženitnine, in ravno ta dan so tudi v neki kerčmi pomejski čuvaji še posebno veselico imeli. Na vseli treh krajih jc bil ples. kakor de bi se bilo hotlo diihovnimu, kteri se takim nerodnostim veduo po moči ustavlja, naravnost kljubovati. Kaj se zgodi! Drugo jutro ob 4. uri, ko so se bili pomejski čuvaji že domu namenili, vpraša eden njih po svoji puški, ktero je bil prednji večer močno nabito v jezbi na peč položil in mu jo je bil drugi od ondod pod klop pri peči skril. Pre-derzua deklina, ktera je v kerčmi zoper voljo svojih staršev za deklo služila, od plesa vsa vroča, se hoče prikupiti ter skerbno puške iše, kerčmar ji pa sveti. Ko jo zagleda, seže naglo z roko po njo, in jo za cev spod klopi vleče. .Ali ta trenutek sc puška sproži, poči, jo zadene v levo stegno, iu ji priden kos mesa odnese; druziga zraven sto-ječiga mladenča, ravno v jezbo stopivšiga, p* zadene v trebuh in ga smertno rani. Nesrečen mladeneč je b i drugač dober in pameten, tudi ni bil ponočnjak. Tisto noč pa se je bil zoper voljo svojih dobrih staršev, že poprej od slabili mladenčev našuntan, z doma na tihim odtegnil, pri eni unih ženituin med derhalijo šeškarjev zamotil. od kodar jc potem v to kerčmo ves truden prilazil. — Starši, bratje in sestre nesrečniga mladenča, ko nesrečo zvejo, naglo prihitijo, vpijejo iu milo jokajo okoli njega; pa kaj ko mu ne morejo pomagati in ne ga smerti rešiti! Vsili spovedan in v sv. olje djan, je bil drugo jutro že merlič. — štimana in neukrotljiva deklina pa je bila za malo dni pozneje iz kerčme na staršev dom peljana v gnojnim košu, v kterim se ji je serce velikih bolečin tako treslo, de se še po poti miliga ječanja iu zdihovanja ni mogla zderževati. —
Ne dolgo potem je duhoven k drugimu bolniku poklican. ga s ss. zakramenti previditi. Kdo je ta bolnik? Mladeneč. kteri je na drugi ženitnini bil godec svatam in šeškarski derhali. ki se večkrat tako pohujšljivo obnašajo, tako norijo, kakor de bi jim za gotovo šlo. blagoslov no-vo/.akouskih iz hiše odgnati. Po plesu že si je bil nakopal hudo bolcciuo v glavo, malo pozneje pa se mu jc bil po
težkim padcu z veliko težo na ramenih život tako pretresel, de je začel naglania kri pljuvati in so mu gliste skoz gerlo ven kaj silile. Skesano sicer je previdil mladeneč v svoji bolezni pravično kazen božjo in se je enkrat za vselej vsim razuzdanostim odpovedal, tudi svoje godčevsko orodje od sebe dal. Naj je bila tudi obljuba resnična, je vender le prepozna, ker pervo terdno zdravje je za vselej zapravljeno.
Na tretji ženitnini je hišni oče, od veselja, ker je svojo hčer omožil, tudi svate in šeškarje z godbo kratko-časoval in še marsiktero nerodnost v hiši spregledal. Pa glejte, pravična božja kazen je bila tudi njemu kmalo za petami! Nekiga dne gre v bližnji gojzd in ko tamkej drevo seka, mu pade na nogo in mu jo zdrobi. Tudi zdaj je on na svoji bolni postelji piskal, pa kdo ne ve, de,vse drugači, kakor poprej na ženitnini, ker mogel je zraven velikih bolečin tudi hudo lakoto in veliko pomanjkanje vsih reči terpeti. —
Očitno se torej kaže, de mladina, ktera po posvetnih norčijah kratkočasov iše, ter vse opominovanjc in svarjenje svojih dobrih staršev in duhovnov zaničuje, si sama sebi vrata nesreče odpira; neskerbni in pohujšljivi starši, ki večkrat iz posvetnih zanikarnih vzrokov svojim otrokam vse nerodnosti pripustijo, pa vrata popolnama odprejo, ter morajo z otroci vred šibo pravične jeze Božje ob svojim času gotovo in zanesljivo občutiti.
„Kar kdo iše, to najde. Po razuzdanim veselji jok, po smehu stok; kdor ne vboga, ga tepe nadloga."
Iz Goriee 14. prosenca. — (J. F.) — Gotovo ni osebe iz pretekliga časa, na ktero bi se Goričanjc sploh z veči hvaležnostjo in z večini spoštovanjem spominjali, kot jc naš ranjki visoko častiti milostni knez in nadškof Franc Lušin. Spominja se ga množica ubožeov, ki so ga pri vsaki priložnosti obsuli in iz njegovih rok milih darov prejemali; spominja se ga zapuščena vdova in sirotica, kterim je umel z besedo in z djanjem iz kalniga očesa solzico zbrisati; spominja sc ga duhoven in rokodelec, prostak in plemenitaš, katoličan in drugovercc; slehernimu je bil Franc Lušin svetnik že na zemlji. In de bi se taki živi spomin na ranjciga tudi pri nastopnikih ohranil, se nekteri naših mestnjanov prizadevajo ua dan spraviti kako marmorno podobo, ki bi ranjciga prelata pred oči stavila. V ta namen je veči in manjši kip, tode iz krede in samo v poskušnjo, prostovoljno zdolbel mlad goričan, Trombetta po imenu, ki se uči kipotvorstva v Benedkah. Večja podoba, ki natorno velikost preseže, pred oči stavi persni kip; manjša pa škofa blaziga spomina, ki ima desno roko položeno na glavi sirotke, z levo pa kos kruha klečijočimu ubožicu daje. _
Izpostavljena sta začasno imenovana kipa v sakristii farne cerkve sv. Ignacija vsakimu, ki jih viditi želi. —
Prošnja do ministra Smerlinga, pišejo včerajšnje ..Novice," je že narejena; obsega 4 člene: 1) prošnjo za pravico slovenskiga jezika v šoli, 2) v kancelijah, 3> za razglaševanjc vsih vradnih oklicov v slovenskim časniku, in 4» za vstanovitev deželniga slovenskiga zakonika, kakor je bil do leta 1800. Pismo je narejeno v imenu vsih slovenskih dežel, kterim so enake potrebe in se bo razposlalo na vse kraje za podpise.
Veacc ua {rrob
preblagiga součenca
LOREVCA OBLAK.-A •
osmošolca.
Jc v Gospodu zaspal 12. prosenca v Školji Loki. zročili smo ga liladni zemlji 13. prosenca. R. I. P.
Pod belini krilam s pava zdaj narava. Pomladi raka. de bi jo zbudila Veselih ptičev harmonija mila. Ko s cvetjem kinčala se bo dobrava.
Tako tovarš naj Migi mirno spava, Tak zgodaj ki smert je pokosila: Mu saj proti ne več \iharna sila. Ko naša ladja v strahu dalje plava.
Pomlad bo prišla, ptica bo zapela. — Na naših že morbit' grobeh cvetela Marjet'ca tudi bo, kakor na tvojim: —
Enkrat vender za vselej bo zvenela. Ko glasna tromba nam bo zadonela. Naj Kristus nas takrat prišteje Svojim. Mat. Lotrič.
Hazf/leU po ker*ati#iii»n svetu.
Dunajski kardinal iti viksi škof budijo svoje duhovstvo k podpisovanju na nov deržavni zajem ali posojilo s 30 milijoni, in o ti priliki omenijo, de mora Avstrija biti pripravljena na napad sovražnika, ki se že več meseov napoveduje, in kteri očitno razglasuje, de se bo vsih. tudi nar bolj ostudnih pomočkov lotil, iu ki je slehernimu znano, de je z vsimi rovarskiini glavarji v zavezi.
Dčdictvi svato-Jatiskč. družba za razšir dobrih bukev v Pragi, šteje že 21.000 drtižnikov. — 15. t. m. so pokopali v Pragi med silnimi slovesnostmi V. Ifanka, ki je bil zmed naj iinenituiših budivcov čcškoslovenskiga slovstva.
Nia Ogerskim so usmiljeni bratje v 14 bolnišnicah lansko leto v vsim skupaj bili sprejeli 10,956 bolnikov iz vsih stanov in verstev.
V pestanskini stoličnim odboru, kakor se ,.P. Ilirnok" pritožuje, so iz vsiga budinskiga okrožja samo trije katoliški namestovavci; tedaj zmed 50 katoliških fara s 30 — 40.000 dušami samo trije katoliški namestovavci!
,.1'riatel skoly" v Rudi pripoveduje, kako je bil 6. t. m. neki nesraniuež iu gerdin sloveuskiga rodomila v. č. g. Jož. K. Viktorina okradel in mu s 160 gld. vrednosti tudi ,,Legitimations-Karteu iu ..Intcntionsbiich" odnesel. Tretji dan dobi okradeni revež po pošti „Legitimations-Karte" iu mašne zaznamke s preužaljeno latinšino, kakor nasledva:
,,Hererendissime Domine Pater Victorin Ueus Omni-potens Paternitatis restre solvat omnia itla i/uas eyo X. mihi in Paternitatis cubiculo bene feci multum non fuit set t a men in paupertate mea me jurari osculor manus restre et maneo in amicitia confraternitatis us-Huae ad mortem sed istas Intenciones dignaretur obsol-rere. m: p."
K temu pristavlja „Priatel školv:" ..Kdaj naj pa kdo reče, de med hudodeluiki ni tudi vestnih (!) in pobožnih (!!) obešenjakov! — Glej, kako se je ta gospod hudodelnik N. N. lepo zahvalil; vsegamogočniga Boga klical, de bi mu bilo to povernjeno, kar si je on ..benefecitse je v njegovo prijatelstvo „usquae ad mortem" priporočil; in notabenc, se je vestno (!) za to pečal, de bi bile najete maše opravljene. — To sleparstvo je originalno, kej komično tistim, kterih ni „do živiga" vsekalo! Človeka okrasti in ga še za norca imeti, ga zasmehovati, to je neslišana gerdobija." — Vidi se iz tega zgleda, kako ostudin, čez vse gerd krokar je človek, kteriga več vera v ojnicah keršanske čednosti ne derži.
Pri božičnim vosilu v lliiiiu jc rekel naj starši kardinal sv. Očetu. de se vesoljni svet čudi nad stanovitnostjo Njih svetosti v sedanji sili. Xa to so odgovorili sv. Oče: ,,Ravno sim bral v cvangelii. de je otročiček, v bet-lehcmskim hlevu rojen, desiravno šc tako iiezmožin, vse na okrog tolik strah obudil, dc jc sain kralj Herod na svojim sedežu strepetal. Bilo jc od Njega pisano, dc mu nič ne inorc zoperstati. Tako se godi tudi meni, \jego-vimu služabniku, ubogitnu, slahimu, vsiga oropanimu starčku, ki jc pušen brez pomoči, brez podpore. Pri vsim tem pa svojim sovražnikam strah prizadevam in jim hude zaderge delani; jest sim vesel, in moje veselje jih v serce
žali; zakaj pri vsim svojim tcrpljcuji čutim v svojim zno-tranjim veliko zaupanje, kteriga nobena reč ne more podreti. zaupanje, de mi bo neprevidena pomoč prišla in me rešila; ue vem od kod in kako ho prišla, vender to nič ne de. Prišla bo ta pomoč, tega sim si svest. Tako tedaj Vam rečem, in želim, uaj se zasliši, de ostanem stanovitin do konca. S človeškimi močmi ne premorem nič. pomagajte mi tedaj Vi s svojimi molitvami!" — Od kod bo prišla pomoč sv. Očetu? Kaj pa, ko bi zopet ravno Ona premagala sedanjo peklensko kačo, — Marija, ktero so Pij IX. vselej brezmadežno razglasili?
Iz (Jmbrije in z .Mark, dežel, ki so jih Piemontczi papežu ugrabili, so te dni dobili sv. Oče lepo število denarja in druzih drazih reči, ki jih ondotne gospe za nje skladajo, kakor naramnic, perstanov in druzih dražčic. K tem darain so pridjani listi. Zanesljivo imajo sv. Oče povsod več prijatlov kot sovražnikov; to pa je nesreča, de en hudobnež s svojim kričeiti sto poštenih v trepet pripravi. Vender pa enak pcklensk krik tudi vselej Ic za kak čas bobni, kakor sova ima le dotlej svojo moč, dokler je mrak. — Papeževa vojna zopet šteje že nekaj čez 11.000 mož.
Xnpolitan<»ko duliovsto je svojimu kralju zvesto ostalo, desiravno so rovarski listi vedili dosti nasprotniga lagati. V tej reči so se poslednje čctertletje marsiktere znamenite reči dogodile, \ektere ..Armonia" pripoveduje. V Sicilii so garibaldeži ua opata z Montevergine streljali in Ic kakor s čudežem se je ohranil. Pomočnik vikšiga škofa v .Mcsiui je bil iz dežele pregnan, ker se ui do Garibalda dosti prijenljiviga kazal. V Abrucah so ti»ali 7 fajmoštrov pred vojaško sodbo; kaj sc je dalje z njimi /.godilo. ni znano. Skof iz Akvile je mogel ponoči bežali v Rieti, od tod je bil v Rim pregnan. Skof v Kastcilancti se ni hotel s svojiga mesta umakniti. \a škofovskim obiskovanji ga garibaldeži napadejo, iu zmed štirih svinčenk, nanj izstreljenih, so ga tri zadele: dve sle ga ranile ua straneh, tretja pa na serce, tode škofovski križ jo je odbil. Vikši škof v mestu Rossano je bil od 200 garihal-dežev, s policijskim komisarjem ua čelu, v svojim stai.o-vanji napaden in vjet. iu mogel je ponoči veliko ur ua cesti stati, ko ni bilo vstaniša ali kvartirja. V Koscuci je bil zapert kakor hudodelnik. — Tako delajo možaki pun-tarji s Cerkvijo in njenimi služabniki, ki se bahajo iu ustijo, de svobodo po svetu razširjajo. Gorje ljudem, kadar jim enaki možje brez vere začno veliko žljico svobode kazati, zakaj za herbtam za nje težko železje imajo skrito.
Napolitanskiga kralja Frančiška II, pravična reč sc zmiraj boljši obnaša, njegovih zvestih število je čezdalje veči. Skoz ves čas obsedeuja je v gacški terd-njavi le 11 ubitih iu 40 ranjenih. Picmontezov pa so cu sam dan 155 ranjenih in bolnih odpravili v bolnišnico. Tudi, kar je francosko brodovje Gacto zapustilo, dosihmal sovražniki še niso nič opravili. Vender časniki zmiraj raz-glasujejo, kakor hi Gacta omagovala. Blaga kraljica sama je kakor junakinja zmiraj v terdnjavi iu velikrat s kraljem ohsado ogleduje. Vse se čudi njeni serčnosti. Iz Pariza ji bodo francoske gospe, ki pravico ljubijo in rop sovražijo, poslale častno sabljo. Nemške kneznje ji neki naprav-Ijajo zlat venec; vsaka bo k vencu listič s svojim imeiiam dala. Avstrijanski cesar pa so kralju iu dvema kraljevima priucama častni red Marije Terezije podelili — Sv. Oče Pij IX. so kralju Frančišku II. v Gacto pisali in mu pre-goreče vošili, de bi s svojo stanovitnostjo zamogel reči božje pravice k zmagi pripomoči; podelijo mu apostoljski blagoslov ler ga opomnijo, de ima vsa Kvropa svoje oči vanj vperte, in ga budijo, de naj serčno bojuje boj za nuj pravičniši in naj svelejši reč. Mati kraljica, Marija Terezija, je bila tri svoje sine k papežu pripeljala, ki so pri nji. Vsi so imeli scmajnico papeževe straže, naj starsi kakor častnik, drugi kakor desetnik, in tretji kakor prostak. Pij IX. so bili močno ginjeni, ko so vidili, kako goreči so
ti kraljeviči z a Njih hrambo. — Sebigrabeži v Turinu zavolj tega ii n.s obešajo in se togotijo. češ, de se z Vatikana deržavljanska vojska oznanuje i!!) iu se štulijo, koliko jim je ležeče ..na pokoji domovine, na varnosti življenja in na blagru inestnjanov" (!!) itd. — Lepo ti je to farizejstvo. .. Kdor gre med svoje rojake morit in palit, kdor svojim lastnim rodovincani trone grabi in krade, kdor svojimu Očetu kosca kruha ne privoši, ima pač pravico lako govoriti! — Tudi po deželi napolitanski se svoj pot razodevajo velike gibanja za praviga kralja Frančiška II. Streljanje ljudi, ki sc za svojiga kralja vojskujejo, nič ne pomaga, temuč raz-draženje le zvikšuje. — Tatvine, ropa in morije je med tem obilno; spridcujc se strašno širi. Ministri sardinskiga kralja se mende skerbno posvetujejo, kaj bi bilo početi, de bi se Napoljsko umirilo; tode zažgati je ložej kot pogasiti. Po A br lica h je prav rezno gibanje, in ko bi kralj prišel med svoje ljudstvo, z nar večini navdušenjem bi ga sprejeli. /e so mu mende to svetovali.
Iz Carjigraila. 30. grudna so se Bulgari, namesto-vani od svojiga duhovstva, dveh arhimandritov, knezov in načelnikov raznih društev slovesno odpovedali razkolništvu; ter se vernili v naročije sv. katoliške Cerkve. Cerkvena slovesnost se je obhajala v pričo latinskiga škofa, in patriarhov zedinjeuih Armeuov. Ilasuna, kteri bo novo katoliško občino pri turški vladi namestoval. Potem se je odbor podal k gosp. Brunoui-tu, apostoljskimu namestniku, in mu je zročil pismo, s kterim se podveržejo sv. Očetu, rimskimu papežu. Kavno ta dan jc bil po podpisanim pismu edinosti r. Kimam izdan razglas do naroda bulgarskiga. Od-sihmal se Bulgari imenujejo zcdinjeni. Kupili so tudi dom za šole in stanovanje prihodnjiga patriarha. Božični dan (po starem koledarji) jc bila obhajana perva bulgarsko-edinska sv. maša. — Neki list sicer piše, de sta prestopila le 2 arhimandrita. 2 duhovna, u.koliko sto ljudi bulgarske občine v Carjigradu, in de je 150 poslancov v imenu 3000 Bulgarov prestopno pismo podpisalo, iu de na (a prestop ni kaj šteti, de je le nasledek francoskih skrivnih kovarij ter zmaga francoske nad rusovsko politiko, ki jc poslednji čas Bulgare pod moškovski patriarbat spravila. To natolcevanje pa naj na strani ostane, in raji boljši verjemimo, dokler nismo slabejiga prepiičani. — Tudi se sliši iz Carji-grada. de se je v Surputu 113 armenskih deržin v katoliško Cerkev povernilo. Fnako se neki v podonovskih kneževinah mnogotere znamnja razodevajo, de sc želi del ondotniga prebivavstva zopet v naročje svoje prave matere, katoliške Cerkve, podati.
V Ani, zibeli keršanstva, je vera silo veliko terpela, in satan sc tamkej z veliko razdraženostjo vojskuje za svojo oblast; le stopinjo za stopinjo odjenjuje pred lučjo sv. evangelija, ki od vsih straui prisvitljuje. Zmed 650 milijonov prebivavcov jc kacih 6 — 7 milijonov katoliških kristjanov. (Protestantov je tako malo. de ni imena viedno.) Razdeljeni so v 109 škofij, zmed kterih je 38 v azijanski Turčii. 25 na Kitajskim, 22 v izhodnji ludii, 8 v Anamu, 4 na Filipinah. 3 v Persii, v Japanu. Siamu, Bornejskim po 1.
Ilajtiška Ijudovlada je z Rimam katoliški veri prav vgodno pogodbo ali konkordat sklenila.
MHroMne. Drohtina k drolitini: ..kače krog glave in rok.**
Mrež ulj a m za p o k u s. Navadni pregovor pra\i: Tica. ki visoko leta, nizko obsedi. Dekle, ki se rado lišpa ali nečimeriio nosi. če še ni. pa bo padlo. ..Napuh gre pred padcam." Tega uam skušuja povsod žalostne zglede kaže. Mem dosti druzih naj povem le eniga zmed nar novejših. Neko dekle se je doma in v službah tako pridno iu pošteno obnašalo, de je bilo v posebno dobrim imenu.
Le samo nečimerno, visoko se je rada nosila; tistih mrež ali kačjih grebenov — se ve — ji tudi ni smelo manjkati. Od svojiga duhovniga pastirja zavolj napuha posvarjena, je ošabno odgovorila: „Jez se nosim, kakor meni gre!u Sama sebe je obsodila; ker zdaj se pa res — nosi, kakor nji gre — uboga, zapeljana, očitno osramotena sirota! — Ženske, in zlasti dekleta! ali se ne bote spametvale? Sej vidite, če se same ue ponižate in ne vbogate, vas bo Bog, in pa vse drugači poniževal; sej je On sam rekel: „Kdor se povzdiguje, bo ponižan.4* Bodite torej ponižne v sercu in v obleki; če ste v obleki nečimerne, tudi v sercu niste ponižne, — vnanji napuh je očitno skazovanje no-tranjiga napuha. Veste pa tudi . kaj sv. pismo pravi : .,Prevzetnim se Bog zoperstavi, in le ponižnim daje svojo gnado."
Vam, ljube mrežulje! če hočete, pa še nekaj povem, kar se je bilo pred malo leti v nekim mi znanim kraji zgodilo. Morebiti bo tudi to pripomoglo, de se kterim oči odpro. V neki hiši je imela perica med drugim tudi mnogotere peče shranjene, v enim koncu omrežene (sšpicami) vse skupej, v drugim koncu pa gladke (brez špic) tudi skupej. Vstane pa oginj. V tistim koncu. kjer so bile o-mrežeue peče (ali kakor pravite, špičasti aptohi), je pogorelo — s špicami vred; v drugim koncu, kjer so bile poštene gladke peče. je pa ostalo vse. Vem sicer, de ua to precej ktere poreko: To se je ravno tako naključilo. Jez. in z menoj vsak. kdor po veri sodi, bi pa rekel, de se to ni naključilo, temuč de se je le po Božji volji in previdnosti tako zgodilo — vam mrežuljam za vidni nauk, de ga lahko primete. Po veri namreč ga ni nobeniga naključja na svetu, ampak vse se zgodi po Božji volji ali po Božjim dopušenji. Ako po besedah Jezusovih še las nam ue pade z glave brez volje nebeškiga Očeta, ako se po takim nar manjši reč na svetu ue zgodi brez Božje previdnosti; se tudi to ui zgodilo brez Božje volje in dopušenja.
Dekleta! imejte torej pamet, odpravite raz sebe vso tisto neumno šopirnost, opustite gerdi napuh, ki ste se mu že pri sv. kerstu odpovedale, ter bodite ponižne, ako hočete biti in ostati poštene, čiste in Bogu dopadljive. Pečar.
Nikar v cerkvi ne eeptajte! Pozimi ima dosti ljudi navado še le v cerkvi sneg od čevljev otresati iu tako strašuo ceptati, de se skorej cerkev trese. Taki ceptavci naj pomislijo, de sneg se mora zunaj cerkve otresati in ne še le znotraj. Tako udrihauje s podkovanimi petami in podplati je nespodobno za Božjo hišo. — Drugi imajo pa navado, v mrazu tudi med cerkvenim opravilam s čevljem ob čevelj tako koderucaiti, de s tem nekako muziko v cerkvi napravijo. Res je, de v mrazu si človek s takim gibanjem nekoliko pomaga zoper ozebljino, vender pa se to v cerkvi nikakor ne spodobi in treba se je kako drugač zoper mraz okovariti. Ce so v nekterih ali morebiti veči del po vsih cerkvah ljudje mirni tudi v mrazu, bi zamogli mende tudi v druzih biti.
Uuhaeske zadere.
V ljubljanski škofii. Metliška fara je po ra-dovoljni odpovedi izpraznjena iri 18. t. m. razpisana. — Umerla sta: Gg. Lorenc Kopitar, v pokoji v doljni Ajdovici, 13. t. m.; in Jožef Kos. faj mošter v Mokronogu, 22. t. m. R. L P.! — Mokronoška fara je 30. t. m. razpisana.
iPobroiai darovi.
Za afrikanski misijon. Iz. Vogljan 13 gold.
Zavolj obilne neodložljive pustne tvarine so se zdaj mogle odložiti ..Blagoslovila," ..Pogovor," ..Nagovor sv. Očeta'* itd.; bo pa prihodnjič iia*ledvalo.