TRGOVSKI USI
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. V’/ Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta - Dopisi se ne vračajo. - Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. - Plača in toži se v Ljubljani.
 —o—BM—MBUTI*W1WI1II———Mftaia————M—    IWII<IIHI—1—lllfflini«—Iff MITIH I Ulm IrfMHgmMUM————I—MMMM——M—
LETO VI.	LJUBLJANA,	dne	21.	junija 1923.	STEV.	71.
mi mnimnnrrr n mammm nwn i mmmemmmam ——k magmmmmmmmmmmmmmmBmmm
Špecijeina sloi/enska davčna praksa.
Ko so začetkom tega meseca »Službene Novine« objavile statistiko o vplačanih davkih, so rezultati vplačevanja davkov po posameznih pokrajinah izzvali v vseh naših gospodarskih krogih odpor in ogorčenje. Vsak se je spraševal, kam naj vodi taka davčna praksa in kaj naj bo končni cilj papeštva naših davčnih organov. Naravno je, da je ogorčenje našega, sicer mirnega davkoplačevalca, moralo najti izraza ravno na sklicani plenarni seji Trgovske zbornice, katere dolžnost je, da zastopa interese pridobitnih krogov. Vsled utemeljene kritike »pre-gorečnosti« davčnih organov je razposlal finančni delegat davčnim uradom okrožnico, katero prinašamo radi nje karakteristike na tretji strani in v kateri jih mirne vesti poživlja k nadaljevanju dosedanje prakse, ki je našemu gospodarstvu že zadala usodepolne udarce.
2e na jesen objavljene številke o davkih so povzročile v gospodarskih krogih veliko razburjanja. Ker se dve leti poprej sploh ni objavljalo teh številk, nismo imeli nikakih neovržnih dokazov v rokah, kako se prireja davke v Sloveniji in kako v ostalih pokrajinah naše države. Na neštetih zborovanjih smo sicer že tedaj opozarjali delegacijo, da vstvarja poleg že samih na sebi gospodarsko nemogočih davčnih zakonov, milijonomanija posameznih davčnih organov za naše gospodarstvo nevzdržen položaj.
Toda, kakor takrat, tako je tudi danes delegacija nepristopna z.a naše opomine. Tudi v sedanji okrožnici vidimo, da se mentaliteta našega finančnega delegata ni prav nič spremenila. Nadaljevati hoče staro prakso in vso kritiko kratkomalo odvrniti s pavšalno gesto, češ, kaj je v drugih pokrajinah me ne briga in statistiki ne verjame.
Po okrožnici naj davkarji naprej izvajajo zakone, dasi menimo, da je gospod delegat sam prepričan, da mora tako striktno izvajanje roditi ?a naše gospodarske razmere naj-dalekosežnejše posledice.
Delegacija si očividno ni nikdar stavila vprašanja, kakšna je globalna vsota vseh davčnih dajatev naše industrije, obrti in trgovine in kakšni končni efekt rezultira pri predpisovanju za plačilno zmožnost zavezanca. In to je ravno povod naši kritiki, ki je le izraz skrbi za naš go-
Določbe glede pošiljanja
Kot blagovne vzorce odpravlja pošta male količine raznega blaga in druge majhne predmete, ki nimajo nobene prodajne vrednosti.
Po znižanih pristojbinah se sprejemajo in razpošiljajo taki predmeti pod temi-le pogoji:
1. Spravljeni morajo biti v vrečicah, škatlah, ovojih ali kako drugače, vselej pa tako, da se da vsebina lahko pregledati.
2. Imeti ne smejo nobenih drugih z roko pisanih podatkov, razen naslova pošiljatelja ali prejemnika, razen tovarniške ali trgovske znamke, zaporednih številk in opomb, ki se nanašajo na njih ceno, težo, mero, obseg, količino, izvor ali kakovost in pa razen podatkov, ki se nanašajo na njih kemično analizo.
3. meriti ne smejo več kot 30 cm v dolžino, 20 cm v širino in 10 cm v višino. V obliki zavitka ne smejo biti daljši kot 30 cm, a premer ne sme presegati 15 cm in
spodarski obstoj. Mislimo, da ni in ne more biti v interesu države same to kar se dogaja v nekaterih davčnih okrajih pri nas.
Na isti seji Trgovske zbornice smo namreč slišali stvari, ki jih moramo danes v svojo obrambo navesti in ki prav dobro ilustrirajo davčno obremenitev naših podjetij. Slišali smo, da dosezajo vsa davčna bremena skupaj z dokladami pri podjetjih v celjski okolici nad 100% čistega dobička.
Ne gre tukaj pri prireditvi toliko za državni davek, marveč za vse, kar se na njega kot osnovnico avtomatično nadividira in ki sne ne samo čisti donos, marveč seže celo na substanco in ki tira podjetja direkb-no k nemoralnosti ali propasti. Kako naj sestavi tako podjetje svojo bilanco, da ne zaigra cele glavnice, to bi hoteli slišati? Culi smo, da so se razni podjetniki interesirali za snovanje novih industrij v tem okraju, ki ima glede premoga, vodnih sil, delovnih moči, surovin in prometne lege najboljše predpogoje, toda, ko so izvedeli za to gorostas-nost davčnih bremen, premislili so si ustanoviti podjetje v Sloveniji in šli raje na Hrvaško. Kam vodi to?
V	Medjimurju se je pred nedavnim časom vršilo glasovanje, ali naj se priklopi en del k Sloveniji ali pa naj ostane pri Hrvaški. Glasovanje je izpadlo proti nam in ko se je poizvedelo po vzrokih, smo dobili eno-dušni odgovor: Glasujemo za Hrvaško, ker tam ljudi ne obirajo tako kot pri vas.
Ker nas delegat zavrača, češ, vsaj imate avtonomne davčne komisije, v katerih sodelujete pri odmeri glavnih davkov, ga moramo spomniti v odgovor vsoj na en slučaj, kako se je postopal opri sestavi komisije za davek na poslovni promet za drugi pridobninski razred v Ljubljani in kako so sestavljeni odseki za oceno poslovnega prometa. Odsek je sestavljen le iz enega voljenega in enega imenovanega člana, predseduje mu pa vsakokratni predstojnik davčnega oblastva. Poslovanje take komisije si lahko vsak sam predstavlja. In to naj bodo one slavne avtonomne komisije, katere navaja delegat kot glavni argument v svojem cirkularju. Sicer si pa pridržujemo, da se na to poglavje ob prihodnji priliki povrnemo, da spregovorimo o stvari podrobneje.
blagovnih vzorcev po pošti.
4.	ne smejo biti težji kot 500 g.
Steklenice, v kterih so olje, tekočine ali maščobe, potem suhi praški, če puščajo barve ali ne, žive čebele, itd. se smejo razpošiljati kot blagovni vzorec pod temi-le pogoji:
1. Tekočine, olja ali maščobe, ki se rade tope, morajo biti shranjene v močnih stekleničicah, stekleničice morajo biti vložene v leseno škatlo, prostor med stekleničico in škatlo pa mora biti natlačen z žaganjem ali bombažem. Dobro je, če se ta škatla vloži v drugo leseno ali pločevinasto škatlo s privitim pokrovom ali pa če se ovije s kožo. Če se dene steklena posoda v drugo posodo, ki je narejena iz izdobljenega lesa, ki je tam, kjer je najtanjši, vsaj 2.5 mm debel, in je prostor med steklom in lesom dovolj napoljen s tvarino, ki pije tekočine, potem ni treba zunanje škatle ali kožnega ovoja.
2. Steklene posode, v katerih ni maščob, se smejo devati tudi v škat-
l	le iz valaste lepenke. Tudi v tem slučaju mora biti prostor med steklom in škatlo napolnjen s tvarino, ki pije. Več takih steklenih posodic se lahko vloži v skupno zunanjo spravo, če je vsaka posodica zase opremljena po teh določilih.
3. Maščobe, ki se rade ne tope in ki niso nevarne drugim pošiljkam, naj se denejo najprej v škatlice ali platnene vrečice ali pa zavijejo v pergament, potem pa naj se vlože v spravo iz lesa, pločevine ali kože.
4. Vzorci suhih barv v prahu se morajo ne glede na to, če so barve lepljive ali ne, predajati v vrečicah iz kože ali voščenega platna, vse druge tvarine v praških, se pa morajo pošiljati v pločevinastih škatlah. Te vrečice in škatle morajo biti poleg tega še vložene v posebne vrečice iz platna ali pergamenta.
5. Stekleni predmeti morajo biti spravljeni v pločevinastih, lesenih ali kožnih spravah tako, da se ne morejo razbiti in da ne morejo poškodovati poštnih uslužbencev ali poštnih pošiljk.
6. 2ive čebele se morajo kot blagovni vzorci pošiljati v lesenih škatlah. Zrak mora prihajati na dveh straneh v škatlo, in sicer na odprti strani skozi pričvrščeno žično rešetko, na nasprotni strani pa skozi več izvrtanih luknjic. Ce ima škatla kakšne špranje ali grče se morajo zalepiti s papirjem.
7. Posušene ali preparirane živali, rastilne ali geološki vzorci morajo biti spravljeni v pločevinastih, lesenih ali kožnih spravah, tako, da se ne morejo poškodovati in da niso nevarni drugim poštnim pošiljkam.
8. Sveže cvetlice brez prodajne vrednosti se smejo pošiljati spravljene tako, kakor je opisano pod prejšno točko.
9. Klišeji se ne smejo pošiljati kot blagovni vzorci, ker imajo vedno prodajno vrednost.
Ključi, deli strojev, kovinski ali leseni vzorci se sploh ne smejo pošiljati nezaviti. Naslov se naj napiše na kos lepenke in naj se priveže na vzorec.
Vodi ob velenjski železnici.
Ob velenjski lokalni železnici vodi iz Celja železni telefonski vod v Mežo, na katerega so montirane krajevne centrale v 2abcu, Sv. Petru v Savinjski dolini, Polzela, Rečica na Paki, Šoštanj, Velenje in Slovenjigradec. Na Št. Petru v Savinjski dolini je priključena krajevna centrala Sv. Pavel pri Preboldu. Na železnem vodu, ki gre iz Ljubljane preko Vranskega v Celje in v Maribor in ki je določen v svrhe krajevnega prometa, se je začetkom tega meseca otvorila krajevna centrala v Vranskem.
Načrti za gornjo savinjsko dolino.
Poštno ravnateljstvo je sedaj na željo raznih interesentov izdelalo obširen projekt za razširjenje telefonskih vodov po gornji Savinjski dolini in sicer so projektirane telefonske centrale v Mozirju, Ljubnjem, Gornjemgradu in Solčavi na eni strani in v Petrovčah, Gomilskem in Sv. Jurju ob Taboru na drugi strani. Stroški za telefonsko centralo v Mozirju znašajo 291.200 Din, od šesar bi pripadlo na prispevke interesentov 108.187 Din. Proračun stroškov za telefonsko zvezo Mozirje-Ljub-no, Gornjigrad - Solčava znaša 918.700 Din in bi od tega zneska
Blagovnih vzorcev, ki so pritrjeni ; na dopisnice, na katerih je napisano ! koko poročilo, pošta ne sprejema.
! Vzorci od sukna in drugih tkanin | se morajo narezati, preluknjati ati j ožigosati, tako, da so nerabni in da : zgube prodajno vrednost.
| V eni pošiljki je lahko več vrst blagovnih vzorcev. Vzorci se smejo vsak zase zaviti in se smejo zopet skupaj vložiti v eno pošiljko, samo da vsak zase ne sme imeti posebnega naslova.
Poštnina za blagovne vzorce mora biti pri predaji vsaj deloma plačana. Nefrankirane blagovne vzorce vrača pošta pošiljatelju, če pa jih ne more vrniti, ravna z njimi kot z nedostavljivimi pošiljkami. — Prav tako ravna pošta z vzorci, ki niso pravilno opremljeni, ali v katerih so taki predmeti, katerin pošta ne sme pošiljati. Brezplačno sprejema pošta in razpošilja blagovne vzorce, ki jih predajajo od plačevanja poštnine oproščene oblasti, uradi itd.
Če doda kdo blagovnemu vzorcu pismo ali pismeno sporočilo ali če napiše tako poročilo na vzorec oziroma če pristavi kake druge opombe razen takih, ki so omenjene v točki 2., se smatra, da se je hotel okoristiti z znižano pristojbino in se kaznuje z globo in s plačanjem pristojbine za pismo.
Pristojbine za vzorce blaga so sedaj sledeče:
Vzorci blaga v tuzemskem prometu, do največ 500 gramov teže navadni: do 100 gramov 50 p, za vsakih nadaljnih 50 gramov 20 p več; priporočeni:	do 100 gramov
2	Din 50 para, za vsakih nadaljnih 50 gramov 20 p več; ekspresno-pri-poročeni: do 100 gramov 4 Din 50 p, za vsakih nadaljnih 50 gramov 20 p več.
V	inozemskem prometu: navadni: do 100 gramov 80 p, za vsakih nadaljnih 50 gramov 40 p več; priporočeni: do 100 gramov 2 Din 80 p, za vsakih nadaljnih 50 gramov 40 p več; ekspresno-priporočeni: do 100 gramov 6 Din 80 p, za vsakih nadaljnih 50 gramov 40 p več.
pripadlo na prispevke interesentov 189.089 Din. Razširjenje telefonskega voda po gornji Savinjski dolini bi bilo zelo važno za napredujočo lesno industrijo v teh krajih, ki nimajo še železniške zveze, centrala v Petrovčah pa za keramično industrijo in za hmeljsko trgovino.
Zveza z Dobrno.
Iz Celja v državno zdravilišče Dobrno je vodil dosedaj slab provizoričen telefonski vod, ki so ga položili menda še vojaki. Proračun za rekonstrukcijo tega voda in za zgradbo telefonske centrale v Dobrni znaša 329.600 Din, od česar bi pripadlo na interesente 111.033 Din. Ta znesek pa bi se znatno zmanjšal, ako bi interesenti sami pripeljali ves stavbeni materijal na lice mesta. Potem bi delo samo stalo le 40.781 dinarjev. Dobrna je kot važno državno zdravilišče neobhodno navezano na medkrajevno telefonsko zvezo in zato bi bilo želeti, da se najdejo krediti, kakor tudi, da se naberejo potrebni prispevki interesentov, da se ta važen projekt čim-preje uresniči.
Nujno potrebna bi bila izmenjava železne telefonske žice ob velenjski železnici, ker je na ta vod priključeno toliko važnih trgovskih in
Ivan Mohorič:	(Nadaljevanje.)
Razvoj telefonskega in brzojavnega omrežja v Sloveniji.
industrijskih krajev, kakor so Velenje, Šoštanj, Slovenjigradec ter Žalec, ki sedaj na taki omnibusni liniji z železno žico ne morejo na velike medkrajevne razdalje telefonsko občevati. Tudi je skrajno potrebna izmenjava železne žice na vodu iz Celja v Zagreb, ki sedaj le s težavo občujeta.
Ptujsko polje.
Po dravskem in ptujskem polju ob južni železnici vodijo iz Maribora trije vodi, od katerih sta dva železna določena za krajevni promet in je priključenih v enega pei, v drugega osem krajevnih central in en bronasti vod za direktni promet iz Maribora v Čakovec. Krajevne centrale, ki so priključene na železna vada, so: Račje ,f ram, Str-nišče, Pragersko, Ptuj, Moškanjci, Velika Nedelja, Ormož in Središče. Samoumevno, da promet pri teh razmerah na teh progah ne odgovarja potrebam in zahtevam interesentov, ki včasih po dva do tri dni zaman moledvajo za zvezo z Zagrebom, s katerim se konečno potem do-razumeti ne morejo. Dogajajo se radi tega paradoksni slučaji, da se ljudje peljejo v Čakovec samo zato, da bi tam dobili preko Varaždina telefonsko zvezo z Zagrebom.
Zapadna Dravska dolina.
Iz Maribora po Dravski dolini proti Koroški so napeljani trije telefonski vodi, od katerih je en direkten za promet v Celovec, ki je sedaj ukinjen. Drugi vod služi bližnjim krajevnem potrebam in so vanj priključene centrale v Breznu, Vuhredu in Vuzenici ter Meži z postranskimi zvezami v Ribnico na Pohorju v Marberk in na Muto. V Ruše vodi iz Maribora poseben direkten vod. Od Meže dalje so priključene na tretji vod centale v Guštanju, in pa v Prevaljah, od koder vodi poseben telefonski vod v Mežico in na CrnO. V tej smeri bi bila nujna priključitev Fale, kjer se nahaja velika hidro-elektricna centrala, ki ima daljnovode po celi štajerski in ki bo za svojo službo neobhodrio potrebovala dobrih medkrajevnih telefonskih zvez in katere izraba se, kakor smo informirani, že pripravlja. Dalje je od ministerstva že odobrena zgradba telefonske centrale v Limbušu pri Mariboru, ki se bo tudi v naj krajšem času, ko dobi poštna uprava razpoložljivo bronasto žico, izgra-dila.	.
Južna železnica in njena ureditev.
(Nadaljevanje.)
PRAVICA PRIORITERJEV.
S sporazumom se odpravijo dosedanje pravice posestnikov družbenih obligacij in kuponov in jih nadomestijo one pravice, ki jim jih da sporazum. Skupnost obligacijskih posestnikov predstavljajo v bodočnosti oni upravni svetniki, ki so izvoljeni v upravni svet na podlagi prezentacije zvez obligacijskih posestnikov. Vsega skupaj je 4,187.256 neizžrebanih, 3, 4 in 5 odstotnih družbinih priotetnih obligacij v frankih. Vštete so v tem številu tudi 5 odstotne obligacije, ki so jih izžrebali v letih 1919—1922, ker so to žrebanje razveljavili. Imenovane 4 milijone 187.256 prioritetne obligacije se unificirajo in dobijo nommale 112-50 zlatih frankov, tako da znaša v bodoče skupni kapital, predstavljen v vseh neizžrebanih prioritnih obligacijah, 471,066.300 zlatih frankov. Poplačilo ali izbris teh obligacij se izvrši na ta način, da se vsako leto izbriše v poplačilnem načrtu predvideno število obligacij, bodisi potom prostega povratnega kupa ali pa potom izžrebanja. Vse neizžre-bane obligacije, ki po 1. januarju 1923 dotečejo, se s kuponi vred zamenjajo za nove. Stroški zamenjave gredo na breme posestnikov obligacij. Štiriodstotne obhgacije v markah, serija E, se odplačajo naenkrat, po nominalni vrednosti obligacij oziroma kupona.
Zneske, ki so potrebni za tekoče opravilo novih obligacij — poplačilo in obrestovanje — kakor tudi za opravilo zaostankov, bo dajal izključeno le »obligacijski fond«, ki ga bodo šele napravili. Ta fond bo upravljal odbor, sestoječ iz štirih za-siopnih obligacionarjev v upravnem svetu. Zastopstvo upravnega sveta se bo lahko udeleževalo sez tega odbora s posvetovalnim glasom.
Italija prevzame poroštvo za zajamčeni minimum 6,760.000 zlatih frankov, ki jih mora plačati Avstrija v slučaju državnega obrata kakor tudi v slučaju družbinega obrata. Italiji je priznana z ozirom na to garancijo posebna zagotovitev iz bruto-dohodkov avstrijskega omrežja.
Tekočemu obligacijskemu opravilu z upravnimi izdatki vred je določenih predvsem 20,600.000 zlatih frankov, koji znesek je z dajatvami držav na vsak način zagotovljen. Iz zneska, ki ostane po kritju upravnih stroškov, to morajo obrestovati in poplačati v obteku se nahajajoče obligacije. V slučaju amortizacije potom žrebanja mora znašati povratni znesek najmanj 60 zlatih frankov za obligacijo. Do nove odredbe velja povratni znesek 90 zlatih frankov za obligacijo. Za ta znesek 90 zlatih frankov plačljive obresti bodo znašale 360 zlatega franka za obligacijo.
Dohodki fonda, ki prekoračijo označeno vsoto 20,600.000 zlatih frankov, se uporabijo tekom prvih 25 let do skupnega letnega zneska 4,000.000 zlatih frankov za poseben fond za zaostanke. Če se ta znesek ne doseže, doplačajo države do 4 milijone. Če izkažejo v prvih 25 letih različni fondovi dohodki prebitek nad 24,600.000 zlatih frankov in v zadnjih 21 letih poncesijske dobe prebitek nad 20,600.000 frankov, ostaneta dve tretjini tega prebitka obligacijskemu fondu za zvišanje obrestovar.ja obligacij do 5'40 zlatih frankov. Ostanek dobi družba.
V letih 1019—1920 izžrebane petodstotne obligacije pridejo do povračila ob prvem poplačilu obligacij. Vsaka nova obligacija dobi dva kupona za vsako leto. Prvi kupon se plača 1. marca dofičnemu upravnemu letu sledečega leta. Če je po zaključku upravnega leta kak znesek razpoložljiv za izboljšanje obrestovanja obligacij, se izplača drugi kupon v znesku, ki ga določi odbor obligacionarjev.
Obligaciski fond nosi upravne stroške družbe in fonda samega. Upravni stroški družbe vsebujejo stroške upravnega sveta, občnega zbora, centralnega opravila družbe, odškodnino članov odbora obligacionarjev in druge izdatke. Za te stroške bo dal odbor vsako leto na razpolago znesek do višine 1 milijon 300.000 zlatih frankov. Odškodnina članov upravnega sveta in članov odbora obligacionarjev se določi po dogovoru med upravnim svetom in tem odborom. Upravni stroški obligacijskega fonda vsebujejo osebne in stvarne izdatke, ki so v zvezi z obligacijskim opravilom in pa naročninske pristojbine v Franciji. Odbor obligacionarjev pa lahko po svojem preudarku prevali te naročninske pristojbine popolnoma ali deloma na posestnike obligacij, s tem, da jim pri kuponih nekaj odtegne. Upravni stroški obligacijskega fonda se pa nanašajo tudi na ureditev zaostankov pri naročnin-skih pristobinah in na ureditev tekočih družbinih dolgov na Francoskem.
IDalie sledi.)
Kai prinaša tehnika novega.
Najvišja napetost, s katero so do-sedaj razpolagali v nekaterih laboratorijih, je znašala 500.000 voltov. Dobili so tako napetost potom tako-zvanih preiskusnih transformatorjev, ki so se navadno uporabljali v pre-iskuševalnicah porcelanskih tvornic za preiskuševanje izolatorjev. Sicer se bi dala doseči z zaporednim spojem dveh transformatorjev za 500 ti" soč voltov napetost 1,000.000 voltov
proti tlom, vendar pa tega niso do-sedaj nikdar storili. Sedaj pa se je baje eni izmed prvih elektrotehniških tvornic Amerike posrečilo obratovati za poskus z napravo 1 milijon voltov. Gotovo so ti poiskusi v zvezi z načrtom, prenašati na velike daljave vedno večje množine energije, za kar so seveda potrebne visoke napetosti. Ker ni bilo sigurno, da se da ta napetost uporabiti tudi v praksi, so znanstveni krogi precej napeto pričakovali izid teh poizkusov. Kakor pravijo poročila, ni izključeno, da se bo dala ta napetost res uporabiti praktično in uspešno. Seveda je težko reči, ali bodo res v prihodnjih 20 letih gradili take naprave ali ne. Spomniti hočem le na dejstvo, da so pred 40 leti smatrali napetost 220 voltov za skrajno mejo obratne napetosti. Danes se gradite že dve napravi za 220.000. Pa manj nego 20 let je od tega, da so smatrali tako napetost možno le v laboratorijih. — Iskre pri napetosti 1 milijona voltov so preskočile daljavo 2-60 m. Pri 18 visečih izolatorjih za visoko napetost se je že pri 900.000 voltih pričelo prehajanje toka na zemljo. Pomnožiti so morali število izolatorjev na 21, kar je zadostovalo za 1,000.000 voltov. Izgube toka pri takoimenovanem »corona« izžarevanju so kazali, da je treba za prenos take napetosti bakrene žične vrvi v premeru 10 cm, dočim je pri
900.000	voltih zadostovalo 8 cm. Ti rezultati se dobro ujemajo z formulami, ki se uporabljajo za nižje na petosti.
Brezžični brzojav nastopa kot vedno ostrejši konkurent kablev. Odkar se je posrečilo doseči tudi na velike daljave nemoten in reden promet, se večina držav bavi z mislijo zgradili svetovno brezžično omrežje. Nemška velepostaja Nauen more v najnovejšem času stopiti v direktno zvezo z Argentino (12.000 km). Francoska velepostaja Sainte Assise med Parizom in Fontainble-aujem namerava direktno zvezo s Saigonom v Indokini (10.000 km) in Argentino. Ameriška Radio Tele-graph Co. hoče zgraditi dve veliki postaji v San Franciscu in Shan gaiu, ki sta oddaljeni med seboj 10 tisoč km. Pred izvršitvijo je še drug načrt te tvrdke: brezžična zveza New-Vorka z Argentinjo (9000 km).
V	Holandiji se gradite dve postaji, ki naj posredujeta med domovino in kolonijami (Java 1.200 km). Ena naj bo zgrajena pri Amersfoortu, katere velikost dosega skoro Nauen; druga, javanska štacija pa je zgra jena v gorovju Malabar na Javi, kaže popolnoma novo razporedbo antene. Ta je namreč razpeta nad 1000 m globokim prepadom. V začetku niso pričakovali, da bo antena, zgrajena med gorskimi stenami, posebno uspešno delovala. Vendar pa je poizkus pokazal krasne uspehe. Tudi na Angleškem nameravajo razne dele kraljevine spojiti brezžičnim potom. Hočejo pa. graditi same delne postaje, sedanje velikosti z 5000 km dalekosežnosti, ki naj slu žijo kot vmesne postaje. Prvo postajo so že zgradili v Leafield pri Oxfordu; ki naj bo v zvezi s postajo v Kairu. Odtod pa naj gre ena proga v Južno Afriko, druga pa preko Indije (Singapore) v Avstralijo.
V	najnovejšem času polnijo zra koplove s helijem, četudi je ta plin silno drag in ima le malenkosten vzgon. Prednost helija pa je ta, da ni gorljiv kakor vodik in svetilni plini in da je s tem odpravljena naj-večja nevarnost zrakoplovstva Dosežemo pa ognjevarnost tudi lahko na drug način, da namreč napolni mo zrakoplov z razredčenim zra kom. Stene morajo biti seveda dosti trdne, da zdržijo pritisk ozračja. Ide ja pa’ni nova, spominja nas na brata Montgolfier. Pri njunih balonih so razredčili zrak potom segrevanja, kar je povzročilo tudi zadostno raztezanje, da se je izravnal nadpritisk ozračja in so se ohranile stene napete. 2al, pa je tako pridobljen vzgon malenkosten, če segrevanja ne povečamo, kar se zopet ne strinja z načinom gradbe zrakoplovov. Pač pa težave v tem oziru niso ne-
premostitve, kar dokazuje tudi projekt inženirja Vaugeana. Njegov zrakoplov sestoji iz treh koncentri-ških predalov. Zunanji plašč je iz nepremočljivega in impregniranega platna, ostale stene pa so iz duralu-mmija. Vse skupaj je podprto potom trdnega ogrodja iz aluminija. Raz-redčevanje zraka se vrši stopnjema od zunaj proti notranjščini, tako, da mora vsaka stena prenašati le delni pritisk, ne pa celotni. Razventega pa se razredčeni zrak še segreva potom odhajajočih plinov motorjev, ki služijo za pogon krožnih črpalk, ki pa lahko delujejo tudi kot tlačilke, kakor je pač smisel vrtenja. Če se naj zrakoplov dvigne, se navadni zrak odstrani in nadomesti z razredčenim toplim zrakom. Če se naj zrakoplov spusti doli, se črpalke vrte v nasprotnem smislu in dovajajo v notranjščino mrzlega zraka. Po mnenju strokovnjaške komisije, ki ie sestavljena za proučevanje tega balona, ni potrebno za ta tip nikakih posebnih hangarjev in drugih stranskih naprav za izdelavanje plina itd. Kakor znano, so se baloni večinoma poškodovali v pristanišču in si raz-tigali zunanji plašč. Vaugeaujev zrakoplov bo dolg 110 m, širok in visok 33 m, mogel nositi s seboj 23 mož posadke, 90 potnikov in za 18 voznih ur gonilne snovi (olje, bencin). Brzina znaši baje v bližini zemlje 120 km, v višini 6000 m 300 km na uro.
Zelo aktualen problem je tudi predelovanje nerabnih žarnic za zopetno uporabo. Skušali so že na razne načine nerabne elektriške žarnice obnoviti, vendar pa niso bili uspehi posebno veliki. Glavna ovira je bila pač ta, da je bila razlika cene med novo in regenerirano žarnico premalenkostna. V najnovejšem času pa nudi ta problem zelo dobre iz-glede, kajti cene za kovinske in steklene dele, in tudi plače delavcev so tako narastle, da se obnov-ljenje žarnic izplača. Obstojajo danes tvrdke, ki se pečajo samo z obnovo starih žarnic in obnovljene mnogo pod tovarniško ceno originalnih žarnic prodajajo, pri tem pa še garantirajo gotovo gorilno dobo. V glavnih obrisih se vrši obnova v tem, da žarnico odpro, odstranijo staro nit in jo nadomestijo z novo, nato žarnico očistijo, zopet zapro in izčrpajo zrak. Regenerirane žarnice so v Nemčiji pred kratkim preizkusili in dokazali: da imajo gorilno dobo 1200—1500 ur in specifično uporabo toka 1 — 1 2 \vatta.
Vi Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Kot konkurenti se pojavljajo na naših tržiščih sedaj Španija in Italija. Vsled tega bi bilo treba carino na sardine povišati.
V dobi ribolova lanskega leta so se pojavile Španija in Francija kot države z visoko valuto pri nas in so pokupile vse naše slane sardele m jih izvozile. Sedaj pa morajo naše tovarne kupovati slane ribe v državah z visoko valuto in poleg tega plačati uvozno carino, kar jim zelo otežkočuje konkurenco. Tovarnarji sardin zahtevajo, da se prepove izvoz slanih rib v inozemstvo.
Sardinam se očistijo glave, drob in kosti; nato se jih nasoli in pusti vle-žati, na kar se kuhajo v olju, kagar pride na njih vrsta. Sardine se kuhajo v najčistejšem olju, ki se ga mora uvažati iz Italije. Mi produciramo tudi sami do 1,000.000 kg plja, toda izvzemši male količine, ki jo producirajo nekatere oljarske zadruge, se ostalo olje ne da uporabiti za izdelavo sardin. Dokler se ne zgradijo moderne rafinerije za olje, bi se moralo vsem tovarnam dovoliti uvoz I olja brez carine za izdelavo sardin v svrho izvoza. Večja podjetja pa bi morale upeljati tudi male rafinerije za izdelavo sardin, kakor »Sardina« v Splitu in Mardešiču, ker v
to svrho ni potreba velikih instalacij, narmeč samo veščega kemika. Poleg tega bi bilo treba osnovati oljarske zadruge.
Sardine se pakujejo v škatljah iz bele angleške pločevine, ki se jih zapira s činom. Niti enega niti drugega ne produciramo v državi in bi bilo vsled tega treba uvoz škatel) pustiti tovarnam še nadalje brez carine, kakor se je delalo dosedaj, dokler se jih ne začne izdelovati v iuzemsivu. Ravno tako bi jim bilo treba tudi brez carine prepustiti uvoz. potrebnega orodja, kar se dela tudi sedaj.
Poleg produkcije sardin bi bilo treba razviti tudi produkcijo tunove ribe v olju kot proizvod obale hrvaškega Primorja, ki za sedaj nima te industrije. Ugoden kraj za to bi bilo mesto baker.
Izdelava konzerv omogočuje boljše izkoriščanje in boljši dohodek od ribolova in bi bilo treba za naše morske ribiče osnovati in podpirati ribiške zadruge, kakor tudi zadruge za izkoriščanje rib. Poleg tega bi bilo treba podpore za snovanje ledenic in vagonov z ledom za kon-serviranje in prevoz svežih rib. A vse to v slavo in prid našega Primorja in naših Primorcev.
7.Naša produkcija sadnih in sočivnih konzerv izvzemsi pekmeza in suhih češpelj.
Poleg velike domače industrije suhih češpelj in pekmeza se je začela industrija sadnih in sočivnih konzerv, izvzemši kislega zelja, kumare in paprike, šele sedaj razvijati. Industrija kislega zelja, kumare in paprike se je začela močno razvijati iz pripravljanja konzerv za domačo potreoo v obrtni in industrijski način. Ona bo igrala enkrat rav-notako važno vlogo kakor suhe slive in pekmez. Da je naša država za gojenje najfinejšega sadja, kakor marelic, breskev, jagod, malin, višenj, češenj, kosmulja in ribezlja izredno ugodna, kakor tudi za gojitev najboljšega sočivja, dokazujejo produkti vrtnarstva okrog Novega Sada, Niša, Leskovca, vasi Kuposina v Bački, Čačka, Skoplja, doline Nere-retve itd.. Za enkrat obstojijo za nas prav častni začetki, predhodniki tega, kar bo enkrat postalo. Poglejmo kakšni so sedanji začetki!
V Kragujevcu obstoji Prva Kraljevine SHS priviligirana tovarna za konserviranje sočivja, sadja in predelava mesa ter tovarna pekmeza v sodih, Svetozarja Stefanoviča. Kapaciteta njegove tovarne znaša 20 hsoč škatelj dnevno. Letno produci-
°krog 100.000 škatelj sočivja in
50.000	škatelj sadja in sicer kompota, kakor tudi nekoliko marmelade iz. marelic, breskev in češpelj. Ta tovarna fe napravila v vojni dobi ne-oeenljive zasluge narodni obrambi z izdelavo mesnih konzerv za vojaštvo na fronti in sadnih ter sočivnih konzerv za ranjence in bolnike. Tovarna je bila pred vojno napravljena za izdelavo 120 vagonov konzerv in je izdelovala 50 do 60 vagonov pekmeza iz češpelj. Letos je izdelala 17 in pol vagona pekmeza. Vzrok te male produkcije je, da sta od 6 kot-iov »čobašev« za predkuho, ostala samo dva in od 12 bakrenih parnih kotlov pa je ostal samo eden, vse drugo je bite odnešeno. Tovarna izdeluje tudi špecijaliteto in sicer pekmez od olupljenih češpelj, katerega je izdelala letos okrog 5.000 kg. Ta pekmez pakujeio v škatlje, ki so 1 kg težke in v zaboje po 10 kg. Letošnji pekmez iz olupljenih češpelj je izvrstne kvalitete. Poleg tega izdeluje tovarna tudi sode in mesne konzerve. Surovino dobiva iz okolice in iz lastnega posestva.
V Novem Sadu se nahaja konzervna tovarna Balinta Kovača, ki izaela letno okrog 10 vagonov sadnih konzerv, to je kompotov, dalje 10 vagonov sočivnih konzerv, 10 vagonov paradižnikov in 20 vagonov raznovrstne marmelade, 20 vagonov kumare in paprike in 10 vagonov kislega zelja. Tovarna ima parne kotle in vacuum za izdelavo raznovrstne marmelade in paradižnikove-
ga soka, poleg tega tudi stroje za precejanje, rezanje in lušenje in stroje za izdelavo pločevinastih škatelj. V sezoni zaposluje 150 delavcev, drugače pa 25. Surovine dobiva iz novosadske okolice in iz Srbije.
V	Zagrebu je pred vojno začel z izdelavo izvrstne marmelade znani zagrebški delavec in trgovec g. Nikola Cuk, ki pa je moral vsled pomanjkanja sladkorja leta 1917 z obratom prekiniti, kar je velika škoda. On je s svojim delom pokazal, kako se da izdelati iz sadja iz zagrebške okolice najboljša marmelada. Po računu g. Cuka bi se kon-sumiralona Hrvaškem in v Slavoniji, Bosni in Hercegovini in Dalmaciji ter Sloveniji okrog 1.000 vagonov konzerviranega sadja in marmelade za kuhanje s sladkorjem in 20 do 25 vagonov sušenega sadja in sočivja razen češpelj.
(Dalje sledi.)
Bistra, kristalno čista voda,
planinski zrak in skrbna priprava napravijo »PEKATETE« lo kar so: za pravo delikateso. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
Napadi na davčno prakso v Sloveniji.
(Okrožnica finančne delegacije.)
Davčni administraciji v Ljubljani in vsem davčnim oblastvom v Sloveniji.
V	plenarni seji trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani dne 5. 1. m. se je vnela živahna debata o naši priredbe-ni praksi. O*_dao se nam je, da smo čez mero fiskalni. Ne glede na rezultate štatisiike, ki se pa seveda ne smejo enostransko presojati, bi te trditve že radi tega ne bilo težko spodbiti, ker naše publike vendar ne morem smatrati za tako nepoučeno, da bi ne vedela, da o najvažnejših davkih končno odločajo avtonomne komisije, ki so vrhu tega namenoma sestavljene tako, da je uradniški element v njih po vsej priliki le v neznatni manjšini. Ce se pa v podrobnejšo oceno tega vprašanja tu ne morem spuščati, pa ne smem prezreti, da je po časopisnih vesteh (Slov. Narod z dne 7. junija t. 1.) v ti debati padla tudi beseda, — in razna znamenja kažejo na to, da se uresničuje — da morajo naši davkoplačevalci, ni so se baje doslej omejevali na »defenzivo«, preiti v »ofenzivo«.
Ni torej izključeno, da se bodo tež-koče, s katerimi so se priredbeni organi žc dosedaj morali boriti, v bodoče le še povečale. Ob teh izgledih se mi zdi umestno, da Vas ne pustim brez navodila, to pa združujem v besede: ne strašite se in spolnjujte mi s podvojeno vestnostjo dolžnosti, ki Vam jih nalaga zakon! zadostivši temu ste lahko uverjeni, da bom solidaren z Vami, in lahko Vas tudi zagotavljam, da imam v tem oziru doslej najmočnejšo oporo ravno v naši najvišji in edini instanci, kateri smo odgovorni, t. j. v finančnem ministrstvu.
S tem večjo pravico pa lahko zahtevam od Vas, da mi ne otežujete stališča in ne samo spoštujete zakon — to je samo obsebi umevno! — marveč ga tudi razumno in pravično uveljavljate. Prvi predpogoj za to pa je poleg stremljenja po eksaktnem poznavanju gospodarskih razmer, da se ne prepustite neprevdar-ni gorečnosti. Brez dvoma sicer ni vse res, kar je v fasijah, in ni celo neverjetno, da je mnogo več res, kakor pa stoji v marsikateri napovedi. Ali — tudi vnanji znaki, iz katerih se v obče da sklepati na imovitost, niso absolutno zanesljivi, in docela od tega, kar se Vam zaupno donese, je dokaz, če že ne čisto navadnih čenč, vendar pa takih vesti, ki jih je treba šele prekontrolirati, predno se smejo v smislu zakona uporabljati. Svarim torej pred brezkritično eksploatacijo materijala tem bolj, ker mora ravno pri poštenih cenzitih omajati, zaupanje v Vašo nepristranost, s tem pa temelj uspešnega poslovanja.
Isto-velja o pretiranem formalizmu. Resnica je, da nekaj reda mora biti tudi v davčnem postopanju, že radi tega, da se odmera, ki trpi že po drugih nepri-likah, še bolj ne zavleče. Gotovo je tudi, da bi naši davkoplačevalci včasih res ne zasluži obzirnosti, ker se z uprav neverietno malomarnostjo dajo kontu-macirati in s tem sami zapirajo po za-
konu jim zajamčeno možnost sodelovanja. Opozarjam pa, da imate po zakonu le pravico, ne pa tudi dolžnosti kontumaciranja in da slepo uveljavljenje te pravice ni vedno niti financijelno koristno. Priporočam Vam torej, da predlagate komisijam vporabo koniu-mančnih določb le ob očitni zanikrnosti ali dolžnosti cenzitov, kakor v obče ni združljivo z načeli moderne uprave, da preveč važnosti polaga na formalnosti.
Varujte se pa tudi stvarne malenkost-nosti. Ce par malih in najmanjših odleti — Bog ž njimi! Kakor ni nobena nesreča, če se pri dohodkih, ki gredo v stoti-soče, ne iztisne zadnja stolica. Ne tratite časa z delom, ki s financijelnim efektom ni v nikakem razmerju, v prizadetih pa vzbuja čut osebne mržnje in šikanoznosti ter nas vrhu tega še izpostavlja očitku, da smo v birokratični zaostalosti prespali ves razvoj zadnjih let.
Polagam Vam vse to na srce, ker je davčno breme brez dvoma težko že po zakonu samem in v naši kraljevini za nekatere pokrajine še občutnejše radi različnosti zakonodaje. Ni torej umestno, da se ta nezadovoljivi položaj po-ostruje še z neracijonelno ali celo krivično prakso. Seveda pa krivice še ne vidim v tem, da se ne ustavite pred onimi, ki bi v zaslepljenem egoizmu svojo itak že krepko gospodarstveno pozicijo radi utrdili še s tem, da se skušajo odtegniti tudi le približno pravilni ugotovitvi odmerne osnove. Nasprotno! Financijelno in socijalno je le v redu, ako z dobro utemeljenimi in posebno skrbno pripravljenimi predlogi omogočite komisijam, da preprečijo baš take poskuse. Prepričan sem, da Vam bodo rade sledile in čislam njih uvidevnost in poštenost previsoko, da bi Vas bilo treba opozoriti, da se v to svrho pri vsi obzirnosti, ki ste jo dolžni komisijam, poslužite pravice priziva. V varstvo državnega zaklada, pred vsem pa v zaščito lojalnih fateniov pa je Vaša dolžnost, da v skrajnem slučaju predlaga-gate tudi uvedbo kazenskega postopanja.
Ako se v drugih pokrajinah na očitno škodo države in kakor v zasmeh tiso-čev in tisočev, ki trpe radi državno fi-nancijelnih težkoč, postopa drugače — česar pa ne verjamem — je to stvar, ki izključno briga tamošnje organe in tiste faktorje, ki so poklicani, da branijo celokupnost, Vaša pa le, da se ravnate po mojih navodilih. Ako mi sledite, bomo pred svojo vestjo in pred javnostjo lahko zagovarjali »špecijelno sloverrsko davčno prakso«.
Delegat: Dr. Savnik, 1. r.
Dopis.
Iz Rakeka. Dne 14. 1. m. se je vršil Rakeku po inicijativi Trgovske in obrtniške zbornice komisijonelni ogled za razširjenje železniške postaje. Kot zastopnik Trgovske in obrtniške zbornice je prisostvoval komisiji zbornični tajnik g. dr. V. Murnik, vlado je zastppal vladni nadsvetnik dr. Sporn, južno železnico sta zastopala dva centralna nadzornika, dva inženirja in še drugi gospodje.
V	imenu iriteresiranih občin so bili prisotni župani, a Gremij trgovcev je zastopal pri komisiji načelnik g. Lenarčič. Prisotno je bilo tudi še okoli 30 zainteresiranih lesnih trgovcev. — Že kmalu potem, ko se je sestala komisija, smo se morali žal prepričati, da si nimamo obetati mnogo uspehov, kajti iz izjav zastopnikov železniške uprave je bilo posneti, da prometnim nerodnostim na Rakeku ne bo še tako kmalu konca. Uprava južne železnice se namreč izgovarja, da nima za investicije na razpolago potrebnega denarja in da sploh ne sme sama odločati o novih zgradbah, ker ni več lastnica južne železnice, a z druge strani tudi država ne more razpolagati, ker še ni lastnica. Ker še vprašanje lastnine južne železnice ni tedaj rešeno, ni tudi upati, da bi se rešilo vprašanje razširitve postaje. Da so bili tudi gg., ki so prisostvovali komisiji prepričani o neuspehu vsakega koraka, ki bi se sedaj napravil, priča najbolje to, da se niso preveč trudili in da da so, ne glede na to, da so prišli komaj ob 14., odšli že z brzovlakom ob /416. Sicer so gospodje ranvateljstva južne železnice obljubili, da bodo načrte predložili ministrstvu saobračaii, da dovoli potrebne kredite, toda kedaj
bo to, je še vprašanje. Na ureditvi kolodvora v Rakeku niso udeleženi samo trgovci, ampak od tega je odvisno do
30.000	prebivalcev, ki se Dečajo večinoma z lesom, zato apeliramo na vse merodajne faktorje, da zastavijo vse svoje moči za to, da se to vprašanje čimpreje ugodno reši. Ob enem prosimo vse narodne poslance, da se s svoje strani pobrigajo za takojšnjo rešitev tega vprašanja.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Sladkor na svetovnem trgu. Prva polovica junija je potekla na svetovnem sladkornem trgu, posebno v New-Yor-ku in Londonu, v znamenju občutnega padanja cen, kar je v zadnjih dneh v New-Yorku povzročilo naravnost panično razpoloženje. Poroča se o ekse-kutivnih prodajah in celo o polomu nekaterih borznih tvrdk. Februarski kurzi so narasli v naslednjih mesecih od 4 na 6'A ct., v teku prvih štirinajstih dni junija pa so padli za 1 ct. na pfund, torej za celo šestino, julijski termin je dosegel nižino 5.17 ct. Na londonskem trgu je nazadoval avgustov termin za 7 št. Ta padec je povzročil v veliki meri tudi burno ponujanje javanskega sladkorja. Pojav baisse je pograbil tudi druge sladkorne trge, posebno praškega in pariškega. Glasom najnovejših poročil, so se kurzi po deruti zadnjih dni v New-Yorku zopet nekoliko opomogli. To gre precej na račun zopetnih kritij napram prejšnji oddaji, kar utrjuje pozicijo ponudbe. Tudi drugod je nastopilo pomir-jenje in je domnevati, da je baissa dosegla tla. Oslabljenja kurzov vendar niso izključena.
Pogodba med Nemčijo in Ruskimi republikami. Državni zbor je odobril trgovske pogodbe s sovjetskimi republikami: Ukrajino, Armenijo, Aserbeid-žanom in Belo Rusijo v vseh freh branjih.
Beograjski veliki sejem. Te dni se je
vršila v Beogradu prva seja odbora za prireditev sejma v Beogradu. Na seji se je izražala želja, da se sejmski pravilnik čim preje izvrši, da se bo moglo pričeti s pripravami za ustvaritev te ustanove.
Zunanja trgovina Italije leta 1922. Leta 1922 je Italija uvozila blaga v skupni vrednosti 5.504,837.100 lir, izvozila pa blaga v skupni vrednosti 1.165,198.083 lir.
Podaljšanje francosko - češke trgovinske pogodbe. Ker se ni moglo zbog negativnega stališča Francije v dovolitvi klavzule največje ugodnosti še priti do soglasja za sklep nove trgovinske pogodbe med Francijo in Čeho-slovaško, se je do sedaj veljavna trgovinska pogodba provizorično podaljšala do konca julija.
Industrija.
Stinnes in čehoslovaška steklarska industrija. Generalni ravnatelj Stinne-sovega konzorcija se je mudil dalje časa na čehoslovaškem, kjer je obiskal razne steklarne, a osobito velike steklarne Invvald, v svrho da nakupi delnice te družbe in da bi mogel izkoristiti tovarniške zaščitne znamke. Pri tej akciji bi sodelovale, po nekem obvestilu v »Prager Presse«, Češka Eskomplna banka in Živnostenska banka. Prvi pregovori so se vršili na Lipskem, ki pa niso imeli pozitivnih rezultatov. Stinnes zahteva večino akcij, čemur se pa Invvald energično protivi. Pričakuje se pa, da pride gotovo do kompromisa.
Promet.
Železnice v Nemčiji. V Nemčiji bi se moralo tekom leta 1923 zmanjšati vso železniško osobje za 149.730 uradnikov, z ozirom na stanje v letu 1919. Mesto tega se je pa osobje še povečalo in se povečali stroškom zadosti z navadnimi dohodki.
Carina.
Ukinjenje carinskih ugodnosti pri uvozu svinčenih cevi. Z rešenjem Generalne direkcije carin od dne 8. junija C št. 29.381 je ukinjena pripomba k št. 589 splošne carinske tarife v brezcarinskem uvozu svinčenih cevi za gradbeno in industrijsko potrebo, ker se te cevi izdelujejo v dovoljni količini v državi.
Carina na življenske potrebščine v Italiji odpravljena. Italijanska vlada je
uvozno carino na nekatera važnejša živila odpravila, na nekatere dnevne potrebščine pa znatno znižala. Odslej se carine prosto uvaža na Laško: mrzlo meso, suho svinjsko meso, salami, slanina, ribe v škatljah, suhe ribe in slaniki. Znatno pa je znižana carina na papir in žive domače živali.
Trgovski register.
V	zadružni register se je vpisala Splošna gospodarska zadruga v Rib-nem r. z. z o. z. Izbrisala se je Gospodarska zadruga »Samopomoč« javnih nameščencev in upokojencev r. z. z o. z. v Kostanjevici.________________________
Iz naših organizacij.
Praznovanje Vidovega dne. Na zahtevo večine gremijev je Zveza gremi-jev sklenila, da ostanejo trgovine na Vidov dan dne 28. junija cel dan odprte. Zveza je ta sklep sporočila nadrejeni oblasti, oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani.
Gremij trgovcev v Slovenjem Gradcu
je z ozirom na krajevne prilike sklenil, da ostanejo na Vidov dan, dne 28. t. m. trgovine do konca sv. maše zaprte.
Dobava, prodaja.
Dobava metelj. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 2. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 20.000 brezovih in 5.000 sirkovih metelj. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava špirita. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 2. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 1000 litrov špirita. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja ladje »Perun.« V pisarni in-tendantskega odseka, oddelenja za mornarico v Zemunu, se bo vršila dražba ladje »Perun«, ki je usidrana v Tivtu (Boka Kotorska). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava moke. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 4. julija t. I. ofertalna licitacija glede dobave 360.000 kg pšenične krušne moke (sipa 80%). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava telegrafskega papirja. Pri
lavnateljstvu državnih železnic v Subo-
tici se bo vršila dne 4. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 100.000 kotačev telegrafskega papirja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja tesa. Direkcija šum v Sarajevu bo prodala dne 4. julija t. I. na javni dražbi okoli 26.400 m3 lesa iglastih dreves na panju. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Drž. trgovska akademija v Ljubljani.
Priglasi za vstop v I. letnik trg. akademije se sprejemajo 2. in 3. julija t. 1. od 9—10. Definitivno vpisovanje se vrši 11. in 12. septembra t. I. ob uradnih urah.
Drž. dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Vpisovanje za šolsko leto 1923-24 se vrši dne 2., 3. in 4. julija t. I. vsakokrat od 8. do 12. ure dopoldne. Pogoji za vstop v I. letnik so: dovršeni IV. razred srednje ali IV. (nastavni) razred meščanske šole ali IV. razred liceja ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole in starost 14 let. Ako bo še prostor na razpolago, je mogoč vstop v I. letnik tudi učencem in učenkam, ki so dovršili lil. razred meščanske šole. Za tiste, ki so obiskovali nemščino kot obvezni predmet, ni nobenega sprejemnega izpita, vsi drugi pa morajo delati sprejemni izpit iz nemščine čez snov meščanskih šol. Prednost imajo pri sprejemu tisti, ki so bili odklonjeni lansko lelo, ako predlože dobro izpričevalo IV. razreda srednje ali meščanske šole, ozir. liceja. Da ne bo take gneče, kakršna je bila pretečeno leto, se naznanja, da pri vpisovanju ne bo še nihče sprejet. Po sprejemnih izpitih, ki se vrše dne 5. julija, začenši ob 8. uri zjutraj, se bo odločilo, kdo je sprejet in kdo odklonjen. Zato je brez pomena, če pride učenec ali učenka pri vpisovanju prvi ali zadnji na vrsto. Na novo vstopajoči učenci in učenke morajo predložiti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
Brezposelnost v čehoslovaški. Sredi maja t. 1. je dajala država podpore 117.100 brezposelnim, od teh 81.700 moškim in 35.400 ženskam. V aprilu je bilo 142.624, v maju prošlega leta pa 29.495 brezposelnih. Umljiva je zato tendenca Čehoslovaške, da skuša dobiti dela za svoje brezposelne v drugih državah.
Hranilnice in posojilnice v čehoslovaški. V čehoslovaški republiki (izvzem-ši Slovaško) je bilo leta 1920 1392 hranilnic s 3047 milij. Kč vlog in 12.134 Kč čistega dobička in 3785 rajfajznovk z
1573.3 milj. Kč in 2781 milj. Kč čistega dobička.
Kovinarski štrajk v Gradcu končan.
Konferenca obratnih svetov graškega kovinskega delavstva je včeraj sprejela mezdno pogodbo, sklenjeno med delavci in delodajalci, ki jo je potem sprejela tudi zveza industrijcev. S tem je mezdno gibanje graškega kovinarskega delavstva končano.
jugoslovanski konzulat v Celovcu. Avstrijski zvezni predsednik je novemu jugoslovanskemu konzulu v Celovcu, dr. Vasiliju Protiču podelil »exeguatur.«
Čisti dohodek razredne loterije je znašal v letu 1921 — 1922 10,759.962 Din, od katere vsote je odpadlo 454.549.90 Din na poljedelske kredite, 1,255.062 dinarjev za izboljšanje poljedelstva in živinoreje, 629.019.47 Din za podporo zadrug, 943.541.60 Din za podporo obrtništva, 7,607.308.41 Din za zgradbo poslopij poljedelskega ministrstva, ostalo za druge kmetijske svrhe.
Prehod italijanskih državnih železnic
v	privatne roke. Mussolinijev kabinet je sklenil razdržavljenje železnic in njih izročitev zasebnim družbam na 30 let. Po preteku te dobe se koncesija podaljša vedno zopet za nadaljnih 15 let, če se pogodbeno razmerje od ene ali druge strani ne odpove 2 leti pred potekom koncesijske dobe. Država jamči za minimalne letne kilometerske dohodke in daje posebne za prehodno dobo gotove ugodnosti. Podjetnik mora prispevati za obnovitveni fond (primeri višje sile, obnovitve in izpopolnitve prevoznega ma-terijala).
Tržna poročila.
Cene kolonijalnemu blagu na zagrebškem trgu so bile zadnje dni sledeče: Kava Rio 6, 39 Din, Rio 5, 39.50 Din, Rio
3,	42 Din, Santos 51 Din, sladkor v kockah 25.50 Din, kristal 24 Din, riž: Karolina 12.50 Din, italijanski glace 11.50, Saigon 8.50 Din, Bruch 7.50 Din, Soje olje 29 Din.
Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Pšenica: baška, 77—79 kg, 2—3 odst. primesi, ponudba 442.5, povpraševanje 437.5; baška. 76—77 kg, 2 vagona 437.5, 440; baška, 75—76 kg, 1 vagon 435. Ječmen: baški, 64 — 65 kg, ponudba
292.5, povpraševanje 289.5. Oves: baški, povpraševanje 300. Turščica baška, promptna, 24 vagonov 260—265; bela, 5 vagonov 305—310; baška, 15 odst. defektna, 1 vagon 225; baška, julij, 2 vagona 265; banatska, Zenta, ponudba
262.5. Fižol: celi, baški, povpraševanje 600. Moka: »0« banatska, 2.5 vagona
650—660; »2« banatska, 2.5 vagona 610 do 630; »5« ponudba 575; »6« 1 vagon
502.5.	Otrobi: banatski v papirnatih vrečah, ponudba 135. Tendenca nespremenjena.
frg z jajci. V početku prošlega tedna cene čvrste, koncem tedna slabše. Tudi na nekaterih zunanjih trgih je tendenca padajoča. Na naših tržiščih so se gibale cene med 1.20—1.35 Din za komad. Izvažalo se je največ v Švico in v Francijo.
Lesni trg. Iz Srbije javljajo, da so prošli teden cene nazadovale. V Slavoniji so cene prilično stalne. Kupčija je slaba, le na tržišču z lesom za kurjavo je živahno povpraševanje. Cene prošlega tedna v Din, postavno slavonska postaja, odnosno za mehko blago postaja Gorski Kotar: hrastovi hlodi I. 2000 do 2200, II. 1400—1600, hrastovi hlodi za furnirje 2400—2700, fino hra^ slovo blago 2500 — 3500, hrastovina na zrcalni rez 3000 — 4000, štafli 2000 do 3000, francoske dožice, 1000 komadov 15.000—18.000, sirovi frizi ozki 1000 do 1200, široki 1400—1600, bukovi frizi /50 do 850, javorjevi hlodi I. 720 do 800, jesenovi hlodi L 450 — 550, mehko tesano blago 350—450, brzojavni drogi hrasto-
vi	50—70, železniški pragi, hrastovi 33 do 51, bukovi 40—50, les za kurjavo, bukov 1. vagon 2750—3200, II. vagon 2200— 2300, mešano blago, vagon 2400 do 2700, oglje vagon 10.000—11.000.
Veletrgovina
AŠarabon
v Ljubljani
priporoča	£
špecerijsko blago
raznovrstno žganie,
_	moko
1 in deželne pridelke, :
raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo ♦ in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
I
nn imummuuuumnnnmi
tovarna kanditov in mlenje soli in dišav
družba z o. z.
v Ljubljani
priporoča po najnižjih cenah vsakovrstne kandite, izmleto morsko sol in zmleti sladkor ••••••••••••••••••••
•••••••••••••••••••j
•••••••••••••••••••j
••••<>••• ••••••••••••
••••••••••••
••••••••••••
mUM
NAJBOLJŠA NUDI
9.GORC§
HSfftW,
Naznanilo.
••••••••••••
••••
••o*
••••
Drofenik
TRGOVSKE TISKOVINE
zadruga mizarjev
z o. z. v Št. Vidu n. Ljubljano
je otvorila svojo obrt. Prevzema vsa stavbena in pohištvena dels po konkurenčnih ceneh. Delo solidno, postrežba toina.
:: STALNA ZALOGA MIZARSKIH IN TAPETNIŠKIH IZDELKOV. ::
izvršuje Tiskarna Merkur v Ljubljani Simon Gregorčičeva ulica.
*
1 Trsoll’09la5aite' »Trgovskem listu"!
imiiiiiiiiimiiinmiiiuiniiiiiiiiiiiiiuininriiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiffifn!
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši Šivalni streji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, islolatn igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko in malo!
BHBBBBHEaESB
TEODOR KORN
LJUBLJANA
POLJANSKO CEST# iT. 3.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vodovodov. Naprava strelovodov. — Kopališke in klosetne naprave.
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle) za konserve.
^|l|teHISllll=lll=lll=lll=lll=lll=ll|=lll=|ll=lll=lll=l|l="l=li'=lll=lll=lll:=lll=lll!g:lll=lll=il,-!ll=ill=“l~lll=lll=:lS
I Ljubljanska kreditna banka v tjubijani »
- Ustanovljena 1.1900 Delniška glavnica in rezervni zakladi cca K 150,000.000' Ustanovljena 1,1900 ij
=	Čekovni	račun št. 10.509. — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. — Telefon št. 261 in 413.	JI
E Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. *=*=* Obrestuje vloge najugodneje. •=»«=* Prodaja srečke razredne loterije, jj
|j	Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.	=
li=in=m=:m=in=in=in=ni=in=n»=m=iii=m=in==:»ii=ni=iii=iii=m=ni=|||=»l=|i|=|||-lli~lll=:lll=lll=ill=111
~ Lastnik in izdajatelj: ,Merkur.,17govs“uSirijskQ Id., Ljubljana _ Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL.	Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.