ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - arL 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 20 (1154) Čedad, četrtek, 15. maja 2003 Resolucija Ohraniti šolo v Reziji Deželni kongres Slovenske - kulturno gospodarske zveze pozitivno ocenjuje razvoj slovenskega šolstva v Videnški pokrajini in izraža priznanje Dvojezičnemu šolskemu središču v Spetru za kvalitetno pedagoško delo, ki je vzbudilo pri tako velikem številu beneških družin zanimanje za dvojezično šolanje otrok. Z zaščitnim zakonom je bil urejen pravni status šole in po prvih začetnih krčih zagotovljeno njeno normalno delovanje, niso pa bili ustvaijeni realni pogoji za razvoj in rast slovenskega oziroma dvojezičnega šolstva v Videnški pokrajini. Deželni Kongres SKGZ zahteva, da Ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje zagotovi vse pogoje, da se zadosti realnim potrebam po dvojezičnem šolanju v Na-diških dolinah tako na ravni vrtca in osnovne šole kot tudi na ravni nižje srednje šole, ki predstavlja naravno nadaljevanje na nižjih stopnjah začetih vzgojnih procesov ter logično izpopolnitev prvega izobraževalnega ciklusa. beri na strani 8 Posebno priznanje podelili bivšemu predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu Giovanardi na kongresu Skgz V petek, 9. maja in v soboto 10. je bil v Trstu volilni kongres Slovenske kul-turno-gospodarske zveze. Prvi dan je bil namenjen nagradam zaslužnim organizacijam in ljudem, predsedniškemu poročilu ter pozdravom uglednih gostov, le teh je bilo nadpovprečno veliko in to iz Italije, Slovenije in Avstrije. Ta del kongresa se je odvijal v prostorih nekdanjega Narodnega doma, ki naj bi ga po zakonu Italija vrnila Slovencem, sedaj pa dom gostuje visoko šolo za prevajalce. V soboto je bil kongres namenjen delovni razpravi in volitvam, odvijal pa se je v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini. V kroniki bomo nekoliko sprevrgli vrstni red del. Tako naj najprej omenimo poročilo predsednika SKGZ Rudija Pavšiča, ki je bilo naravnano v smeri gesla le- ganizacije, kateri predsedu- odpirajo: evropsko integra- ske in drugačne tokove ter tošnjega konkresa: Z močjo je, in slovenske manjšine v cijo, vstopanje Slovenije v seveda uresničevanje zašči- prihodnosti. Pavšič seje do- Italiji. Pri tem pa je upošte- EU, vključevanje manjšine tnega zakona št. 38. taknil bistvenih vprašanj or- val vse novosti, ki se nam v nove kulturne, gospodar- beri na strani 8 Kobarid, prijateljski stisk roke V četrtek 8. maja je bilo v Kobaridu zelo živahno in koristno srečanje kolektiva dvojezične osnovne šole in vrtca iz Spetra s kolegi kobariške osnovne šole Simona Gregorčiča. Med šolama se že vrsto let pletejo stiki in prirejajo iniciative. Se več jih bo od prihodnjega leta, ko bo Slovenija vstopila v Evropsko Zvezo. Ravnateljica Alenka Ra-spet, kot je povedala na četrtkovem srečanju, želi nadgraditi dosedanje sodelovanje, od tu zamisel družabnega srečanja, da bi se nosilci tega projekta, učitelji med seboj spoznali. Na srečanju je zapel oktet Simon Gregorčič. beri na strani 3 Družabno srečanje med učitelji špetrske in kobariške šole naroči se na nas tednik •“"a» _ tednik Slovencev videmske pokrajine Predsednik Milan Kučan med svojim nagovorom in pozdrav ministra Giovanardija Gospodarstvo? cTa PF LA SPESA Ml COSTA II \N fiu // 4uisquÌUE) V. y LEI PENSI A FAR GIRARE j/ v L'ECONOMIA// Dielo arhitekta Jugovca v Čedadu V petak, 16. maja ob 18. uri se bo odparla v bivšem Uršulinskem samostanu v Čedadu razstava posvečena dielu Otona Jugovca, znanega slovenskega arhitekta. Društva an ustanove, ki parpravljajo razstavo so Kulturno društvo Ivan Trinko, Občina Čedad, videmska Pokrajina, videmska Univerza, Združenje arhitektov videmske pokrajine, Združenje za umetnost an arhitekturo, fakulteta za arhitekturo ljubljanske Univerze an ustanova Fundacija Piranesi. Gre za skupino pomem- bnih ustanov, ki se je združila po predlogu društva Ivan Trinko, da bi par-vič v Italiji (razstava je bla do sadà predstavljena sa-muo v Ljubljani) pokazali inovativno dielo arhitekta, s katerim po besiedah Vojteha Ravnikarja “je ratu pojem arhitekture v slovi-enskem prostoru buj od-part an celovit”. Razstava ima tud drug pomen, zak bo postavljena v bivšem samostanu, v prostoru, ki po želji čedaj-ske Občine bi moral ratat sedež oddelka fakultete za arhitekturo videmske Univerze. In quattro (per adesso) puntano alla presidenza Tutte le liste e i candidati alle regionali Mentre scriviamo, martedì 13 maggio, non sono ancora del tutto conclusi i giochi per quanto riguarda le candidature alle elezioni regionali dell’8 e 9 giugno. Le liste sono state presentate entro 30 giorni dalla data delle consultazioni, ma non sono mancate le contestazioni ed i ricorsi. In lizza in ogni caso, al momento, ci sono quattro candidati alla presidenza della Giunta regionale. LE LISTE ED I CANDIDATI A PAGINA 6 E 7 Aktualno Risolto il problema dei costi sostenuti dal solo Comune Š. Pietro, per la bilingue i fondi dalla legge di tutela Sembra si stia avviando ad una soluzione positiva la questione degli oneri finanziari sostenuti dal Comune di S. Pietro al Natisone per il funzionamento della Scuola elementare bilingue. Com’è noto la scuola è frequentata da alunni provenienti da tutte le Valli del Natisone e del Cividalese, i costi invece, da quando la scuola è stata inclusa nel sistema scolastico nazionale con la legge di tutela della minoranza slovena, ricadono interamente sul comune in cui ha sede. La questione è stata affrontata in diverse occasioni, qualche mese fa su iniziativa della consigliera regionale Bruna Zorzini SpetiC si era tenuto a Trieste un incontro con l’assessore regionale A-lessandra Guerra al quale a-vevano partecipato anche il sindaco di S. Pietro Bruna Dorbolò e la direttrice Ziva Gruden. In seguito ad un ulteriore sollecito della Zorzini a Triste una riunione alla quale hanno partecipato oltre alla consigliera regionale anche la direttrice del servizio ne Marina Bortotto ed il segretario del comprensorio montano Natisone-Torre-Collio, Ivo De Gregorio. Finalmente sembra si sia trovata la soluzione. I fondi verranno attinti da quelli previsti dalla legge 38, articolo 21, dove si prevedono interventi finanziari per lo sviluppo e-conomico dei comuni compresi nelle comunità montane della Val Canale, del Torre e del Natisone. E che l’istruzione sia la condizione indispensabile per lo svilup- si è tenuta lunedì 12 maggio regionale per le aree monta- po è un fatto indiscutibile. Radar, odprto pismo Corsiju Spoštovani gospod predsednik gorskega okoliša Hadrijan Corsi Skrbijo nas “govorice” o gradnji nove večje strukture za zbiranje meteoroloških podatkov na vrhu Matajurja. Namenoma sem uporabil termin “govorice”, saj ni nam dano znati podrobnejših značilnosti tega načrta. Naše društvo že dolgo let deluje za ovrednotenje našega jezikovnega in naravnega bogastva in s svojo kočo na Matajurju skrbi za prijeten sprejem vsakega obiskovalca, ki se povzpne na naš najlepši vrh. Izražamo Vam naše nasprotovanje kakršnemukoli kvarnemu vplivu, ki bi ga gotovo imela gradnja take velike strukture na vrhu Matajurja. Zaupamo v Vašo zavzetost za ohranjanje lepot našega teritorija, ki je moral prevečkrat pasivno sprejeti vsiljene odločitve. Izkoristimo to priložnost, da Vam čestitamo za izvolitev na predsedniško mesto našega komprenzorija in Vam želimo uspešno delo. S spoštovanjem Predsednik PdB Igor Tuli Pismo iz Kima Stojan SpetiC * Po Evropi imam veliko prijateljev, s katerimi si dopisujem po elektronski pošti. Tako gre vse hitreje, pismu sledi hiter odgovor in svet je manjši. Nihče ne more razumeti, kako je mogoče, da so Italijani izvolili Berlusconija za svojega predsednika vlade. Pravijo, da se jim je na začetku zdel smešen, kakor Charlotov Napaloni v “Velikem diktatorju”. Ob vzoru velikih evropskih državnikov se jim je ta italijanski “parvenu” zdel kakor pustna maska, s svojim plastičnim nasmehom in jezno gestikulacijo, da o rogovih med slikanjem na evropskem vrhu sploh ne govorimo. Tam bi ne smelo biti mesta za paglavce. Sedaj se sprašujejo, kako bo ta človek, ki doma ne spoštuje pravil pravne države, predsedoval Evropski zvezi v polletju sprejemanja nove celinske ustave in tik pred njenim širjenjem proti vzhodu. Moji prijatelji se ne sprašujejo, ali je Berlusconi zares podkupoval sodnike v lastno korist. Zadostuje sum in, kakor pravi latinski pregovor, mora biti tudi Cezarjeva žena čista vsakega suma. Pravna država. Kolikokrat so Italijani servirali Slovencem, da se morajo naučiti pravne države, Ce hočejo v Evropo. In kaj je pravna država? Lepo je zapisal Riccardo Illy v svoji brošuri o politiki in etiki: Pravna država pomeni, da je treba spoštovati zakone, čeprav se z njimi ne strinjamo. Za Berlusconija je to načelo porazno. On se brani na vse kriplje in skuša dokazati, da ima samo on prav, sodniki pa so “rak družbe". Ce ga kdo kritizira, je zločin. Ce uredništvo neke televizije predvaja posnetek realnega dogodka, mu grozi, njegovi oprode mu pošljejo inšpektorje. In to ni vse. V Italiji se zadnje dneve dogaja to, čemur Nemci v dokaj slikovitem, čeprav ne povsem finem besednjaku pravijo, da se je nekdo “podelal na odprt ventilator”. Berlusconi je pred milanskim sodiščem obtožil Prodija, da je v bistvu on kriv za afero SME, njegov prijatelj Craxi pa naj bi govoril celo o podkupninah. Da se nanje Berlusconi razume, priznava tudi sam, ko pravi, da je tiste čase hodil v Milan “z bančnim čekom v ustih”. Čudno, da ni tedaj zaupal sodstvu. Prodija, Dinija in Fassina so medtem skušali očrniti s pomočjo mladega poslovneža, ki sedaj sedi v švicarskem zaporu. Igor Marini jih obtožuje, da so prejeli Miloševičeve podkupnine za nakup 29% glavnice srbskega Telekoma. Znano pa je, da je tarča napadov tudi sam Ciampi, ki je tedaj bil zakladni minister. Cilj desnice je oblatiti vse, da bi izsilili obnovitev imunitete za vse parlamentarce ali vsaj za člane vlade. V tem primeru bi Previtiju mesto podtajnika ne ušlo. V teh pogojih se mnogi v Evropi sprašujejo, ali italijanski premier sploh lahko predseduje Evropski Uniji, če divje napada prav predsednika njene izvršne komisije. V drugih državah bi to bilo nepojmljivo. No, Berlusconi bo kljub pomislekom pol leta vodil EU, drugi pa se muzajo, saj je italijanski ugled tako nizek, da bo njegovo predsedovanje zgolj notarskega značaja. Kakor Blažev žegen, ki nikomur ni škodoval, a niti koristil. ZDA podprle Slovenijo na poti v Nato Slovenija je premagala še eno oviro na poti v Nato. Konec prejšnjega tedna je ameriški senat z 96 glasovi od stotih glasoval za ratifikacijo protokolov o širitvi Nata s sedmimi novimi članicami. Pri glasovanju so bili navzoči zunanji ministri novink, med njimi tudi slovenski minister Dimitrij Rupel. Estonija, Litva, Latvija, Romunija, Slovaška, Bolgarija in Slovenija so dobile popolno podporo senata za priključitev atlantskemu obrambnemu zavezništvu. Demokratski senator Joseph Biden je opozoril, da so glasovali na začetku praznovanja zmage v drugi svetovni vojni v Evropi, in omenil štiri predsednike, ki so oblikovali zadnja desetletja zgodovine Stare celine. “Ronald Reagan je h koncu pripeljal hladno vojno, George Bush starejši je bil predsednik med združitvijo Nemčije, Clinton je oblikoval prvo širitev Nata, George Bush mlajši pa je proces pripeljal do sklenitve drugega kroga.” Vodja republikanske večine v senatu Bill Frist je izrazil zadovoljstvo, da je Evropa združena od Baltika do Črnega morja. Bil je zelo vesel, ker so povabljene države prestopile najpomembnejši prag formalnega zavezništva, ko so že dokazale zavezništvo z ZDA. “Vseh sedem držav, ki so danes povabljene v Nato, je bilo na naši strani med osvobajanjem fraka,” je rekel. Vsi navzoči senatorji so brez zadržkov podprli drugi krog širitve. Ko so razpravljali o ratifikaciji, ni bilo nikogar, ki bi nasprotoval širitvenemu procesu. Nekateri senatorji so ugotovili, da v Nato zdaj sprejemajo “dr- žave nekdanjega Varšavskega pakta in Titove Jugoslavije.” Veliko senatorjev je svoj glas za širitev utemeljevalo z dejanskimi zavezniškimi odnosi med ZDA in sedmimi državami. Te države so veliko prispevale h krepitvi transatlantskih odnosov in so delovale kot de facto zaveznice. V resnici so bile boljše zaveznice od nekaterih sedanjih članic Nata, so še povedali v ameriškem senatu. Med razpravo v senatu so kritizirali Nemčijo, glavna ost kritike pa je bila usmerjena proti Franciji. “Sovražni francoski obstru-kcionizem, ki je vsaj toliko nevaren kakor ciničen, je Nato spravil v veliko nevarnost,” so povedali senatorji in dodali, da francoska vlada vodi sistematično kampanjo in z njo poskuša spodkopati ameriško vodilno vlogo v Evropi in svetu. Ministri sedmih povabljenih držav so se izognili temam o sporih in so govorili predvsem o svojih prispevkih k čezoceanski enotnosti. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je na pogovoru po slovesnosti rekel, da se tolikšna večina v ameriškem senatu nikoli ni zdela mogoča in da se sporom med kontinentoma posveča prevelika pozornost. “Poglejte gospodarske kazalce. ZDA investirajo več na Nizozemsko kakor v Mehiko. Sam ne vidim resnih razcepov. Vse razlike v evroatlantski skupnosti so bile v preteklosti rešene. Želim si, da bi bil ratifikacijski proces v drugih državah hitro končan, da bi to poglavje pustili za sabo in se posvetili bolj praktičnim zadevam. Pred nami so resni pogovori o prihodnosti Nata, o odnosih med Evropo in Ameriko. Slovenija bo zraven, ko se bo o teh stvareh govorilo.” Sloveno, lingua ufficiale dell’UE Slovenia in rete Per quanto riguarda l’uso di internet la Slovenia è già in Europa. Il responsabile del progetto sull’uso della rete in Slovenia, Vasja Vehovar, ha reso noto che in Slovenia ci sono 642.0(X) fruitori di internet al mese che possono essere considerati fruitori regolari. Sono ben 362 mila coloro che ogni giorno navigano in rete, mentre ben 900 mila sloveni (pari al 45% della popolazione totale) hanno avuto almeno una volta a che fare con internet. Attualmente sono il 38% le famiglie che hanno il collegamento in rete, una percentua- le che entro l’anno dovrebbe salire al 40%. Lo sloveno in Europa I timori che lo sloveno possa essere minacciato in Europa sono del tutto infondati. Anzi l’adesione all’UE può contribuire a mantenerlo visto che sarà una delle lingue ufficiali ed i rappresentanti sloveni nei vari organismi europei potranno usare la propria lingua madre. II sì di Washington Alla presenza dei sette ministri degli esteri dei paesi che entreranno nella Nato, tra il quali c’era anche lo sloveno Rupel, il senato americano ha ratificato con 96 voti a favore e nessun contrario i protocolli di adesione alla Nato di Bulgaria, Estonia, Lettonia, Lituania, Romania, Slovacchia e Slovenia. I sette ministri sono stati ricevuti a Washington anche dal presidente George W. Bush che ha dato loro il benvenuto nell’Alleanza atlantica. Per ora osservatori Tra i 162 osservatori, pro- venienti dai dieci paesi candidati all’ingresso nell’UE, presso il parlamento europeo ci saranno per la prima volta anche gli esponenti dei partiti sloveni. Janez Podobnik (SLS - Partito popolare), Miha Brejc (SDS - Partito socialdemocratico) e Lojze Peterle (Nsi - Nuova Slovenia) fanno parte del gruppo più numeroso, il Partito popolare (232 membri). Feri Horvat (ZLSD - Partito dei socialdemocratici di sinistra) si inserisce nel gruppo dei socialisti europei (175 euro-deputati), mentre Roman Jakič, Ljubo Germič e Jelko Kacin fanno parte del grappo dei liberali (53 seggi). Stop alle province In commissione affari costituzionali per un solo voto non è passata la proposta di avviare il processo di regionalizzazione della Slovenia attraverso l’istituzione delle province con norma costituzionale. A favore hanno votato i 13 deputati dei partiti di maggioranza, mentre gli 8 deputati dell’opposizione hanno espresso voto contrario. L’opinione degli esperti che avevano appoggiato la proposta non ha avuto esito positivo. Consiglio per la cultura La commissione parlamentare ha approvato la proposta della ministra per la cultura Andreja Rihter di costituire un consiglio nazionale per la cultura con mandato quinquennale. Alla sua presidenza è stato designato Lev Kreft, gli altri membri sono France Bernik, Mitja Čander, Drago Jančar, Boris Podrec-ca, Mitja Rotovnik e Renata Salecl. Kultura Šoli na poti sodelovanja s prve strani Na srečanju kobariške in špetrske dvojezične šole so bili tudi predstavniki družbeno političnega življenja iz Posočja in Nadiških dolin (na sliki). In vsi so pozdravili in podprli zamisel okrepiti sodelovanje med šolama. Najprej je v imenu kobariške občine pozdravila gospa Fratina, ki je izpostavila dejstvo, da bo v skupni evropski hiši še lažje vzdrževati stike, v imenu občine Speter je pozdravil pa podžupan Nino Ciccone, ki je še posebej podčrtal pomen sodelovanja za rast slovenskega jezika v Benečiji. “Požegnal” je srečanje tudi načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar, ki tudi sam po planinski poti, kot je dejal, že vrsto let skrbi za zbliževanje otrok in mladine Posočja in Nadiških dolin. Giorgio Banchig in Jole Na-mor sta zaželela uspeh pobudi v imenu SSO in SKGZ videmske pokrajine. Najpomembnejše pa se je dogajalo potem, v sproščenem razgovoru, ko so se sami učitelji začeli pogovarjati in razmišljati o možnih skupnih pobudah. Za kulturni trenutek je z 'ubranim petjem poskrbel oktet Simon Gregorčič, medtem ko sta nekako uradni del sklenili ravnateljici Gruden in Razpet, ko sta prerezali torto. Družabnost pa se je še dolgo nadaljevala v sproščenem vzdušju. A Cividale dal 2 al 7 giugno Monteaperta, qui viveva il conte pecoraio di Nievo A passeggio nell'alto bacino del Cornappo, tì'a lingua e storia Riprendendo il precedente articolo su “La Valle del Cornappo” per quanto detto da Ippolito Nievo nel suo romanzo “Il conte pecoraio” ora viene descritto uno dei due poli ambientali citati nel romanzo stesso. Dopo quello prettamente friulano, non si poteva obliare quello nostrano (domače), così riportato dall’appassionato e molto interessato scrittore: Questo polo (Tekle poi) è Monteaperta e dintorni (Veškuorša an suè kraja). Situato a 10 chilometri da Torlano (Torlan), per raggiungerlo oggi (nas), c’è u-na comoda strada che percorre (preteče) la suddetta Val Cornappo e che prima di raggiungere a Vedronza (Njiveca), la consorella Val Torre (Terska dolina), aggirando il gruppo mon- tuoso del Bernadia, tocca Debellis, Ponte Sambo, Monteaperta, Micottis, Lu-severa (Debeleže - Sam-ben muost - Veškuoršo -Mekota - Bardo), tutti paesi situati (usè uase ležene) nella larga insellatura fra il Bernadia e il Gran Monte (Velika hora). In questi luoghi si sviluppò man mano nei secoli scorsi, una povera attività pastorale (pastirka ) in forma autonoma rispetto ai centri della pianura. Addentrarsi nei primi tempi, sia della Val Cornappo che della Val Torre, era cosa da non poco, perché le strade erano mal tracciate, franose (pote hudo ložene, šlakaste) e spesso ingombre di macigni (kamanja). Le comunicazioni fra i paesi dela pianura (od plana) e quelli valligiani interni (nuotre v doline), era- no ridotte all’essenziale e d’inverno (po zime), erano pressoché impossibili, tanto che caprai, pecorai, allevatori in genere (kozarie, oučarie, judie ke so redele blaho), rimanevano isolati. Cosicché si poteva notare la differenza di vita (žive nj e ) fra i paesi pedemontani e quelli di pianura, che il Nievo definisce pianigini. Infatti il Conte Pecoraio che abitava (stau) a Monteaperta, viveva (živou) in un ambiente del tutto diverso da quello di Torlano; slavo e pastorale il primo, friulano e contadino il secondo. Monteaperta era il centro più importante dell’alto bacino del Cornappo, circondato da pingui pascoli comunali, vivendo nella bella stagione (od velaZa-me do parve jesene) nelle numerose casere (kazone) e stalle (hlieue), sparse fra i prati (senoZete), a volte a gruppi, come ad esempio in località Pouiak, italianizzata Poiacco. Uno zoonimo, composto e derivato dallo sloveno plh e nella parlata locale (po našem) pouh, corrispondente all’italiano “ghiri”. All’epoca del Nievo, il Pouiak riuniva le casere più importanti o in vista, dove si allevavano (se redilo) bovini, come mucche e vitelli (kraue an telete), ma anche molte capre e pecore (pouno kozè an ouCè). Il latte se lo lavorava (mlieko te sierou) in forme primitive, tanto che il formaggio (ser) ricavato non ebbe mai particolare pregio. Mentre la carne (meso) era venduta e ricercata nelle varie macellerie (bečja-rie) di Nimis, Tarcento, Tricesimo ed altri centri della Bassa (od Niem, Cente, Taržisma an druhe središče Laske). continua - spet preiume Adriano Noacco Con “I fili ritrovati” 0 ritorno di Podrecca )vca so bili na obisku Slovensko kulturno središče Planika v Kanalski dolini je 14. aprila 2003 v Zabnicah gostilo skupino 28 vrtičkarjev iz bližnje Slovenije, iz Bovca, ki so jih tja pospremile vzgojiteljice Erna Wojčicky Ger-movšek, Liljana Kanalec in Draga Cužin. Bovški pod- mladek so pod Višarje pripeljali starši, ki so se ob tej priložnosti prepričali, da tudi na Trbiškem živi slovenska beseda. Mali vrtičkarji so nekoliko starejšim vrstnikom iz Kanalske doline, ki se na izbirnih tečajih pod mentorstvom mag. Nataše Komac in Tanje Sturm uči- jo in preverjajo svoje znanje slovenščine, v pesmi, plesu in besedi prikazali običaje rodne Bovške. Otroci iz Kanalske doline, njihovi starši in dedki in babice so si ogledali postopek nastajanja brezrokavnika z naslovom “Od uce do laj-bča”, prisluhnili ljudski pesmi in izštevankam, ki so jih nekoč prepevali na Bovškem, ter uživali v otroški interpretaciji Prešernovega Povodnega moža. Veselo popoldne, na katerem je goste v imenu predsednika SKS Planika, Rudija Bartalotha, prijazno pozdravila in nagovorila mag. Nataša Komac, sicer odgovorna za programsko zasnovo in potek izbirnih tečajev slovenskega jezika v Kanalski dolini, se je zaključilo ob polni mizi in slovenski pesmi, ki so jo tako domačini kot gostje odnesli v svoje domove. Upamo, da bo srečanje spodbudilo sodelovanje in izmenjave med sosednjima občinama ter vsaj malo prispevalo k zavesti, da vendarle živimo pod isto streho in da se z vstopanjem Slovenije v Evropsko unijo začenja obdobje, ko bodo tovrstna obrobna območja lahko zaživela prav zaradi svojega mejnega položaja in tod črpala nove možnosti in izzive za nadaljnji razvoj. va “I fili ritrovati”. Si tratta di un progetto che, attraverso un work-shop, un convegno e una serie di spettacoli in programma a Cividale dal 2 al 7 giugno, intende porre le fondamenta per la nascita, nella cittadina ducale, di un Centro europeo “Vittorio Podrecca”, nel nome e nel segno del grande artista: un centro museale, documentale, di ricerca, formazione e promozione alTarte della marionetta, ma anche postazione interattiva, per la valorizzazione del patrimonio di Podrecca. Verrà presentata venerdì 16 maggio a Udine, durante una conferenza stampa, l’iniziati- Naši paglavci Ivan Trlnko Prišla je težko pričakovana nedelja. Kakor nalašč je bila maša zgodaj in popoldne ni bilo božje službe, kajti oni dan je bila posebna slovesnost pri župni cerkvi in podružnice so imele prosto, bi rekel Lojzek, ker so kaplani morali iti k fari. Našima junakoma se je preveč mudilo, da bi vztrajala do popoldne. V naglici sta pokosila, skrivoma vzela kletke in se takoj poizgubila, da ni nihče vedel kam. Pa kaj je bilo komu mar? Se domači se niso zmenili zanju. Mi pa vemo, kam sta krenila. “Bog ve, ali jih še dobi- va?” je rekel po poti Toni-nec. “Dobiva jih, dobiva. Saj sva jih pripela.” “Da! Toda zrasli so in zna biti, da so si nožiče odpeli.” “Beži, beži! Kako misliš, da so jih odpeli? Ali imajo roke, kali?” “Pa imajo kljune in saj veš, kako pikajo. Morda sta pa tudi stara niti prepika-la.” “No vidiš, kakšen si! Počakaj malce in boš videl, saj sva že blizu.” Paglavca sta poskočila in bila kmalu na mestu svojega zaklada. Stopila sta v grmovje ter se tiho in oprezno bližala staremu jesenu. Vse je bilo mirno, nič ni bilo slišati. “Ni jih več!” je zašepetal Toninec. “Kdo pravi, da jih ni?” “Se starih ni videti in slišati! Vse molči!” “Stara sta šla za pičo, mladi ne pojejo; kdo se bo glasil?” Prišla sta na mesto. “Ti počakaj na tleh,” je ukazal Lojzek in začel plezati po deblu. S seboj je nesel kletko. Toninec je nestrpno čakal in gledal kvišku. “Jezus!” je nenadoma prestrašen zarjul Lojzek, ko je bil že pri gnezdu, ter se spustil tako vihamo navzdol, da se je prekucnil in zavalil po tleh. Kletka mu je zropotala na eno stran. klobuk pa mu je zletel na drugo. Bled je bil ko smrt. To je še Toninaca prestrašilo, da je zbežal in kričal. Lojzek se je hipoma postavil na noge in letel za njim skozi grmovje, kako je bilo le mogoče. V slepem begu se je spotaknil in zopet telebnil na tla, pa se je takoj pobral in bežal dalje. Vsa razpraskana in zasopla sta prišla na prosto in se ustavila. Sele sedaj se je Lojzek zavedel, da je brez klobuka. 5 - gre naprej Aktualno Start 2000 dalla zona industriale in centro a S. Pietro Servizi internet, una nuova sede Sabato 10 maggio, presso la sala consiliare di San Pietro, ha avuto luogo l’inaugurazione della nuova sede della Start 2000, società che si occupa di servizi internet per le aziende e di realizzazione e gestione di siti e portali. L’attività, costituita già nel 2000 con sede nella zona industriale di San Pietro è stata ora trasferita nell’edificio appena rinnovato di fronte al municipio. Il trasferimento è stato necessario per un ampliamento dell’attività della Start 2000. Nella nuova sede, infatti, trova spazio una “server farm” ossia un insieme di strumentazioni che permetterà alla società di gestire autonomamente domini e spazio web. L’importante investimento è stato in parte coperto dal contributo ottenuto nell’ambito del progetto “Obiettivo 2”, ma è da notare pure la volontà dei titolari della Start 2000 di continuare la loro attività in questa zona. “Noi crediamo fortemente nelle potenzialità delle Valli del Natisone” hanno affermato i titolari Luciano Favia e Maurizio d’Angelo, “e pensiamo che in particolare il settore turistico potrebbe portare un notevole sviluppo. In questo senso, tuttavia, sarebbe necessaria una forte integrazione tra enti, operatori del settore, associazioni per offrire una proposta ricca e articolata al turista. Purtroppo si riscontra in questo ambito ancora una eccessiva frammentazione. Anche il mezzo telematico in tal senso darebbe un contributo determinante. Noi, ad esempio, abbiamo lavorato con il consorzio A-rengo e con l’associazione Invito a Pranzo e, essendo concessionari della pubblicità sul portale Libero.it del gruppo WIND, possiamo presentare servizi e prodotti locali sia nelle sezioni regionali che a livello nazionale. Inoltre gli iscritti a Libero forniscono un loro puntuale profdo su gusti, interessi, passatempi che si traduce in un sostanzioso elenco di indirizzi e-mail ai quali si può sottoporre offerte mirate: in tal modo la pubblicità di un evento, di un prodotto, di una iniziativa arriva in modo capillare a chi è interessato all’argomento e comporta costi davvero irrisori. Al momento si parla di circa 160.000 indirizzi in regione e 7.000.000 a livello nazionale, quindi un numero davvero importante di potenziali 1 II N Un momento della inaugurazione e la nuova sede della società utenti. Anche la nostra collabo-razione con il motore di ricerca Arianna è molto importante. Essa permette, a seconda dell’argomento cercato dall’utente, di pubblicizzare con particolare evidenza un sito, dando una visibilità enorme anche a piccole realtà.” Al momento la Start 2000 occupa in totale 6 persone, ma collabora anche con l’Enaip di Udine ospitando ragazzi per stage della durata di 5 settimane. Oltre alla realizzazione dei siti dell’Ordine dei veterinari della Provincia di Udine, e dell’ERDISU di Udine, e a-ver realizzato applicazioni “intranet” per l’aeroporto di Ronchi dei Legionari, e del policlinico universitario di Udine, la Start 2000 si occupa della gestione dei portali regionali Cividale.com, Au-tofvg.com, Sposifvg.com. Durante la cerimonia di inaugurazione l’assessore di San Pietro Blasetig ha anche illustrato il progetto, finanziato con la legge 482, di un portale bilingue dell’unione dei comuni di San Pietro, Pulfero e Savogna, promosso con l’obiettivo di fornire un ulteriore servizio ai cittadini e un nuovo mezzo di interazione tra amministrazioni e amministrati. Della realizzazione del progetto potrebbe essere incaricata proprio la Start 2000, sottolineandone il legame con il nostro territorio. Michela Predan o'»V*. ZELENI / LISTI Ace M er mol ja Preusmerjanje pozornosti Upravičeno je zgražanje nad tem, kar počenja italijanski ministrski predsednik Silvio Berlusconi. Ni namreč v redu, C e predsednik vlade govori o procesih, ki se tiCejo njega na vseh možnih tribunah. S svojimi posegi proti sodnikom je zasul televizije in časopise. V oddaji Excalibur je skoraj eno uro branil svoje početje in obtoževal druge. Redki so osumljenci, ki lahko o svojih procesih govorijo po državni televiziji toliko časa, ne da bi jim kdo oporekal. Gre za anomalijo, ki presega medije, vendar se Berlusconi za kritike ne meni in nadaljuje. Celo o tekmi Milan-Inter za pokal prvakov je izjavil, da bo navijal za boljšega, potem pa je po prvem polčasu stekel v slačilnico in oštel trenerja. V bistvu so v njegovi viziji trener, sodnik na sodišču ali celo predsednik republike ista reč: vse ima pravice okregati kot stari gospodarji (il pa-ron dalle belle braghe bianche) stare delavce. To je konec koncev dokazal tudi na nedeljskem posegu v Vidmu, kjer je streljal proti komunistom, kot da je Stalin še živ in iz podzemskega Kremlja vodi sodnike in italijansko opozicijo. Obtoževanje Berlusconija in njegovih le kar bizarnih posegov pa v bistvu ne zaleže. Res je, da spravlja Vitez v hude zadrege inštitucije, izražam pa svoje dvome, da lahko določena dejanja “premikajo” v Italiji glasove. Gospodje in gospe, ki gledajo TV dnevnike ali pa listajo časopise doma in v kavarnah, največkrat preskočijo prve strani in komentarje ter sežejo po kroniki in novicah, ki se jih neposredno tičejo. V tem smislu se mi zdi dolžnost opozicije in tiska, ki ni pod Berlusconijevo režijo, da glasno opozarja na mešanje zasebnih zadev z institucionalnih. Politično in v smislu konsenza pa so verjetno drugi argumenti, ki bodo prepričljivejši. Zato, da bi lahko določil neko prednostno lestvico zanimanj ljudi, bi potreboval študijski center z anketami in z analitiki. Menim pa, da so nekateri problemi tako otipljivi, da zaslužijo vso pozornost. Glede njih je treba vprašati vlado, če dela v pravi smeri. Gospodarska stagnacija je na primer prizadela vso Italijo. Vsega ni kriva vlada. Ta vlada pa mora imeti svoje mnenje o tem, kako pomagati državi pri izhodu iz krize. In tudi opozicija mora imeti svoja enotna stališča. Dvomim namreč, da bo gospodarska konjunktura večna oziroma, da se s sedanjim negativnim ciklusom nagibamo k zatonu kapitalizma. Se bomo videli kak vzpon, vprašanje pa je, kako ujeti pozitivni vlak. Sumim, da del Italije tega ni več sposoben. Drugo veliko vprašanje sta zdravstvo in pokojnine. Zdravstvo je bilo deležno več reform, ki pa niso zalegle. Danes potrebujemo enostaven sistem, v katerem ne bo med bolniki in zdravniki gora zapletov in birokracije. In povejmo si še to: zasebno zdravstvo je lahko učinkovito le pri lažjih boleznih. Težki bolniki v liberaliziranem zdravstvu umrejo. Prav tako je preveč zmede glede pokojnin. Res je, da ljudje ne morejo v pokoj sredi najplodnejših let. Res pa je tudi, da je samo dviganje starostne pokojninske meje laž. Podjetja s sivimi glavami so obsojena na stagnacijo in propad. Realni proizvodni ritmi govorijo prej k nižanju kot k višanju starosti. Mnogi izstopajo iz dela premladi, mnogi pa vstopajo v stalno zaposlitev prestari in s premalo izkušnjami. Glede vprašanja poslušamo preveč nejasnosti. Večini državljanov so možne pokojninske reforme in sistemi neznanka. Informacija pa je sol demokracije in odločitev. Bistveno je tudi šolstvo. Vse so naredili zato, da se ni spremenilo na bolje nič. V globalni tekmi pa bo zmagal tisti, ki bo razpolagal z največjim znanjem. Skratka, vse nas čakajo stvarni in nelahki izzivi. Hrupna polemika s sodniki pa jih mnogokrat prikriva. Potrebno je braniti inštitucije, vendar moramo natančno vedeti, da je najenostavnejša “finta" medijev, ki zbirajo konsenz za vladarja v tem, da preusmerjajo pozornost od problemov, na katere smo najobčutljivejši. Berlusconi je v bistvu najbolj ranljiv prav pred znamenito tablo, na katero je zapisal predvolilne točke Pakta z Italijani. To tablo je treba obelodaniti in analizirati, katere obljube je premier izpolnil in katere ne. Opozicija mora biti jasna in prepričljiva. Zal pa sta konkretnost in razumljivost težko dosegljivi brez iskrene enotnosti v namenih in dejanjih. Glede tega leva sredina še ni opravila izpita. I termini per i centri vacanza I soggetti interessati all’apertura e funzionamento dei centri di vacanza per minori nell’estate 2003, devono richiedere autorizzazione al Comune, sede del centro vacanza, utilizzando apposita modulistica predisposta dalla Regione e disponibile presso l’Ufficio vigilanza/commercio - Unione dei Comuni di Pulfero - San Pietro al Natisone - Savogna (presso il comune di Pulfero). Il termine per la presentazione delle domande è fissato al 31 maggio 2003. Maggiori informazioni potranno essere richieste all’Ufficio vigilanza e commercio durante il seguente orario: lunedì, mercoledì e venerdì: 9,00-12.00; mercoledì: 16.30- 18.30, oppure chiamando al seguente numero: 0432/726017. Avviato nel Friuli-Venezia Giulia il progetto Imprenderò dell’Obiettivo 3 Telelavoro al femminile Con Click!Idea un opportunità anche per le lavoratrici delle Valli del Natisone Da qualche mese ha preso il via in Regione il progetto “Imprenderò”, promosso e finanziato dalla Regione Friuli - Venezia Giulia nell’ambito del Programma Operativo Obiettivo 3 2000-2006 (Asse D Misura D3, Asse E Misura El). Si propone di diffondere la cultura imprenditoriale, intesa come valore da promuovere nella scuola e nella società, e di sostenere la risorsa imprenditoriale, vista come pre/condizione indispensabile per accedere a percorsi di sviluppo socio/economico. Imprenditoria, dunque, come modello culturale, come risorsa per lo sviluppo, come pratica educativa e formativa per le giovani generazioni. Si tratta di un progetto sperimentale di durata biennale che vede la partecipazione di ben 19 partner, in cui sono rappresentate tutte le associazioni imprenditoriali presenti sul territorio regionale, le maggiori e più significative strutture di formazione ricerca e consulenza. Il progetto si divide in più parti, una delle quali è intitolata “Telelavoro - una scelta femminile: progetto telelavoro al femminile”, destinata a Imprese interessate ad avviare progetti di telelavoro che coinvolgano lavoratrici, e le lavoratrici stesse interessate dai progetti. Tatiana Bragalini della Click! Idea farà parte del progetto in qualità di docente e consulente di supporto all’avvio del processo di telelavoro. In questa fase del progetto si stanno raccogliendo le adesioni delle aziende ed enti pubblici che sono interessati a far sperimentare il telelavoro alle loro dipendenti. E’ una grande opportunità anche per le lavoratrici residenti nelle Valli del Natisone. Chiunque voglia maggiori informazioni in merito, può visitare il sito su internet www.imprende-ro.it oppure contattare Tatiana Bragalini ai numeri 0432 717216 - 338 5951720 entro il 14 giugno 2003. Aktualno “Da tempo cullavo l’idea di un centro culturale legato al più ampio mondo slavo”. La “finestra sul mondo slavo” era in qualche modo qualcosa che girava nella sua testa da un po’. Donatella Ruttar, architetto, presidente dell’associazione Artisti della Be-necia e organizzatrice, assieme a Moreno Miorelli, della “Postaja Topolove”, non ha ancora realizzato il suo sogno, ma solo perché i tempi della burocrazia sono lenti, e gli intoppi (anche quelli non necessariamente burocratici) sembrano non avere mai fine. Se le si chiede quando verrà inaugurata la “Finestra sul mondo slavo”, Donatella non sa rispondere con precisione. Si spera entro l’estate. Vediamo dunque, prima di poterla visitare, cos’è. “E’ un incarico che mi è stato affidato a suo tempo dalla Comunità montana, c’erano tempi strettissimi perché era un progetto finanziato dal Natisone Gal. L’idea era di basarsi sulla cultura locale, io ho pensato che si potesse dare anche uno sguardo più ampio. Semplicemente, ho pensato a quello che a-vrei voluto avere in Bene-eia, che potesse un po’ soddisfare le esigenze dell’anima. Ecco l’idea di uno sguardo ad est, al geograficamente molto e-steso mondo slavo di cui siamo l’estremo occidente. Anche un po’ per mettersi in gioco, alla prova”. “Ho pensato inizialmente ad un data base per poter raccogliere per la prima volta i documenti della storia locale, una sorta di archivio in rete dove è possibile trovare indicazioni sulla collocazione dei documenti e sulla loro natura. Ad esempio, uno studente potrà consultare lo studio paleo-grafico di un documento antico, la sua trascrizione e la sua traduzione, attraverso il computer. Il lavoro è compiuto da una bravissima archivista, Alba Zanini, è un serio lavoro scientifico che si potrà continuare. Spero che questo data base nel tempo si arricchisca, che possa mettersi in linea con altri archivi perché questi saperi siano aperti e aggiornati”. “Poi, per avvicinarci al mondo slavo, ho pensato a questo straordinario fenomeno definito “guzi-ranje”, quello degli ambulanti della Benecia che a partire dal 1850 circa e fino alla Prima guerra mon- Centro di catalogazione intende realizzare una mostra, un convegno e u-na pubblicazione su questo fenomeno che fu esteso in tutte le Alpi, ma che qui da noi non era mai stato studiato”. “Accanto a questa visione che approfondisce la storia locale, ho pensato di realizzare una serie di ricerche, contenute in un sito internet che si chiamerà www.finestra-sulmondoslavo.it. Ci sarà uno spazio dedicato alle lingue slave (dove sarà possibile leggere e ascoltare le varie lingue, rendendosi conto delle assonanze e delle differenze) progettato da Tina Peric, uno alle letterature slave pensato da Michele Obit, e uno alla Benecia realizzato da Michela Predan. Sarà uno strumento aperto per navigare nella contemporaneità della cultura del mondo slavo, e anche qui in internet una cosa del genere non è mai stata realizzata. Il nostro ruolo è quello di guardare, la metafora della finestra è perfetta anche se non è solo un punto di osservazione, è anche un punto di contatto”. “Il progetto comprende anche la realizzazione di un luogo fisico, che è la sede dell’ex scuola elementare di Tribil superiore. Mi piacerebbe vi venissero realizzati degli e-venti, che avrebbero un senso proprio perché realizzati in un luogo lontano. Sarà anche, perlomeno in una prima fase, luogo di consultazione delle informazioni contenute nella banca dati, che sarà accessibile, appunto, solo andando a Tribil. L’ex scuola conterrà insomma una sala multimediale ed un centro telematico. Questi spazi consentiranno di fare cose interessanti, da incontri a convegni alla semplice attività di turismo culturale”. “Credo in questo progetto, così come credo nella “Postaja Topolove”, ma penso anche che debba essere il credo di tutti, perché è sempre più difficile fare qualcosa in periferia. C’è un grado di rischio molto alto, facendo queste cose. Per questo, ritengo che il progetto debba avere uno sviluppo, non deve fermarsi qui. Spero che, chiusa la Comunità montana, il nuovo Comprensorio creda in questo tipo di iniziative che sono soprattutto immateriali, e che quindi devono essere per forza sostenuti”. (m.o.) Uno sguardo sempre aperto verso qualcosa che d appartiene Donatella Ruttar racconta il progetto Finestra sul mondo slavo” diale si recavano a vendere prodotti nei Paesi dell’Est. Partivano nel periodo di S. Giorgio e tornavano dopo sei mesi. Si hanno notizie della loro presenza lungo il corso della Drava, verso la Romania, e poi in Ungheria, Polonia e fino oltre il Mar Nero. Mi interessava sapere qualcosa di più sugli so. In questo mi ha aiutato Riccardo Ruttar, con un racconto suggestivo e ricco di immagini. La ricerca della Zanini, incrociata con quella dei “guziran-ci”, sta dando risultati straordinari, che sta interessando moltissime persone. In questi mesi una studentessa originaria di Rodda sta preparando una tesi di laurea su questi a-spetti. Visti gli esiti della ricerca, il Centro di catalogazione regionale prima di Natale si è fatto vivo con me. I “guziranci” commerciavano principalmente immagini sacre provenienti dalla stamperia dei Remondini. Ora il spostamenti, sulla geografia. Ricostruire, insomma, quei viaggi per rivedere le esperienze che hanno fatto e che noi, oggi, possiamo vivere in modo diver- Donatella Ruttar. Sopra un’immagine di Tribil di Sopra Kar sino bli “guziranci” V Karniji jih lepuo poznajo, so jih Studjal puno an zak njihova zgodovina je buj duga. Jih kličejo “cramars”, so tisti ljudje, ki so puno stuoliet nazaj emigrai, so prodajal suoje reči (predvsem začimbe an tkanine, tešute) ta po tin kraj Alp, an takuo so rival preživljati družino, ki je ostala doma. Tisto, kar nie takuo znano, je de an mi, v Benečiji, smo imiel naši ‘‘cramars”. Klical so se “guziranci” . Od kod pride tele ime, duo so bli, kje so živiel an kam so se preselil? Vse tuole je pregledu an študju Riccardo Ruttar (ki, med drugim, je odkril, da tud njegovi predniki so bli “guziranci" an ostanejo Sele nieki Ruttar v Vladikavka-zu, ki sadà stoji v Georgi), a n vse tuole, a n puno vič, bomo odkril preča na internetu. Do sadà smo pa odkril 'no rieč zlo važno: da živiet v telih naših krajih nie bluo lahko že tenčas, stuo an petdeset liet od tegà, da emigracijon je biu fenomeno, ki nas je interesu že ko so bli živi noni od naših nonu, an ne samuo v zadnjih dvajst, trideset liet. Ilustracija od “kramarja" Smo nimar živiel v prostorih, kjer tisto kar nam je dala zemlja nie bluo zadost, pa tuole na pride reč, da niesmo ljubil naše zemlje, smo jo nimar imiel v sarcu an kar smo muorli iti proč. Včera ku prevčeranjem, s troštanjem, da na bo korlo vič bit “guziranci” . Četrtek, 15. maja 2003 Sorto quattro i pretendenti alla poltrona di presidente in attesa delle decisioni della Corte d’appello Liste e candidati, la grande carica per un posto in Consiglio regionale Riccardo Illy LISTINO REGIONALE TAMARA BLAZINA PATRIZIA DELLA PIETRA BRUNO MALATTIA ANTONIO MARTINI FEDERICO SPAZZAPAN Comunisti italiani UDINE PAOLO FONT ANELLI BRUNA ZORZINI SPETIC ALBERTO BURGOS EH P0MAREIT0 BAILA MAMADOU KANE ANTONIO DE LUCIA ANTONELLA LEST ANI MARILENA FABRIS MODOTTI ANDREA FONTANA RINO MADDALOZZO ANNA MANFREDI LIVIO MENON CARLO PELLEGRINI FRANCESCO POLESELLO UGO RASSATTI ANTONIO SIVEC ALESSIA ZAMBON GRAZIELLA ZANIER Lista Di Pietro Italia dei valori UDINE ALESSANDRA BATTELLINO MARIO LI VA ROBERTA SARTOR MARIA FRANCA DA RE ELENA MORATTI VITTO CLAUT INES PASCOLO MARCO D’AGOSTO PAOLO MIOTTO ENRICO MORANDI ANTONINO TOSCANO MARCO TRONTI SERGIO ZUCCHIATTI OLIVIERO PAOLETTI TOLMEZZO FRANCO PACILIO PIETRO PITTINO CARLO GERMI Rifonda/jone comunista UDINE KRISTIAN FRANZIL ALCESTE BERT ORNELLA BOSCO GABRIELLA CHIZZO CATERINA DEGANO VANDA DE ODORICO RENATO IACUMIN Alessandra Guerra, Riccardo Illy, Ferruccio Saro, Roberto Visentin. Sono, in ordine alfabetico e per il momento, i candidati alla carica di presidente delia Regione. L’incertezza è dovuta alle decisioni prese dalle diverse commissioni elettorali immediatamente dopo il termine della presentazione delle liste. Ieri, mercoledì 14, la Corte d’appello di Trieste ha deciso se prorogare i termini della presentazione, il che potrebbe consentire alle due liste di Vittorio Sgarbi di rientrare in corsa. Nelle ultime ore, alla luce di u-na serie di contestazioni, sembra infatti sia prevalsa la tesi che consente un avvio più morbido del sistema elettorale adottato, il considdetto “Tatarellum”. Rimane in sospeso anche il destino della lista Mitteleuropa di Roberto Visentin, al quale a Trieste è stato contestato il listino. In bilico anche la candidatura dell’ex sindaco di Pordenone, Alvaro Cardin, a causa di una condanna a questi comminata in passato. Tutto si decide quindi in queste ore. L’elenco dei candidati non ha riservato particolari sorprese, nemmeno per quanto riguarda la nostra zona. Le Valli del Natisone sono rappresentate da Giuseppe Marinig, ex sindaco di S. Pietro al Natisone ed ex presidente della Comunità montana (è presente nella li- sta della Margherita che appoggia Illy) e da Pietro Qualizza (nella lista della Lega Nord che appoggia la Guerra). Più nutrita la “pattuglia” civi-dalese. Ne fanno parte Carlo Mo-nai (Cittadini per il presidente), Stefano Pustetto (Democratici di sinistra), Domenico Pinto (Rifondazione comunista), Pieralberto Felettig (Alleanza nazionale), Paolo Marseu (Forza Italia) ed Elia Miani (Lega Nord), mentre di Prepotto è Romano Maran (Movimento Friuli). Tra gli sloveni, risultano presenti nel “listino” di Illy Tamara Blazina e Federico Spazzapan, mentre i Comunisti italiani propongono Bruna Zorzini Spetič e Antonio Sivec. GIANGIACOMO ZUCCHI MICHELE MACORATTI DORINO MARCATTI ALVARO PASCOLI DOMENICO PINTO ENNIO POTOCCO FELICE QUARTICELLI LUCIANO TEDESCHI STEFANO ULLIANA NATASCIA VANON STEFANO VERZEGNASSI TOLMEZZO EDDA SPANGARO PAOLO DUZZI MORENO CASANI CLAUDIO FICHERA GIAMBERTO GIRALDO ŠARITA NADALUTTI FRANCESCO PECILE GIORGIO SCANU 'ADUSI PER IL PRESIDENTE NA REGIONE IN COMUNE LISTINO REGIONALE Pensionati Democratici di sinistra UDINE ALESSANDRO TESINI ANNAMARIA MENOSSO EZIO BELTRAME CARLA BON GIANNA DEL FABBRO ROBERTO DUZ LORENZO FABBRO ANDREA GALIMBERTI FABIANA GORASSINI FABIANO MICELI ANDREA MONTICH ELISETTA MORETTI ENRICO PIZZA STEFANO PUSTETTO DIEGO SIVILOTTI AB DOULA YE KOLA TRAORE MAURO TRAVANUT TOLMEZZO RENZO PETRIS SANDRO DELLA MEA CARLO ZOSSI UDINE LUIGI FERONE ROBERTO GIUSTI VIOLETTA BEVILACQUA LUCIO CATALAN ANITA COLJA GIULIANA DE MARCHI SERGIO GIACHIN CECILIA MEOLA GIANFRANCO MIATELLO GRAZIE! J A BEVILACQUA LUCIANO MRACH ANDREA TONSIG UMBERTO MARCONI BRUNO MAJCAN DOMENICO BELLO MARTURANO ANNA MARIA TREVISAN FABIO ZORZENON TOLMEZZO ELVINO STEFANUTTI RAFFAELLA FERONE DOMENICO BELLO MARTURANO UDINE MARIAROSA ANZIL MARINA CABAI GIORGIO CACCIAGUERRA ANNA FACCHINI LUCIANO GALLERINI EDDI GOMBOSO ROMEO LA PIETRA PAOLINA LAMBERTI IN MATTIOLI ANTONIO MASSARUTTO PAOLO MAURENSIG ELIA MIONI CARLO MONAI TONINO OCCHIONI RENZO PASCOLAT FRANCESCO PIANI ALESSANDRO ZANNIER GIORDANO ZOPPOLATO TOLMEZZO ALDO CALLIGARO LUIGI CLAUDEROTTI ENRICO VIGEVANI ALDO ARIIS FRANCO BARITUSSIO EDOARDO SASCO BEPPINO ZOPPOLATO ANTONIETTA VASCON PARIS OPPI MARCO DE AGOSTINI MARILENA FRANCIOSO ISIDORO GOTTARDO LUCA CIRIANI ENORE PICCO Alleanza nazionale Verdi Democrazia é libertà La margherita Autonomisti - popolari udeur - Liste civiche UDINE DARIO ZAMPA DANILO BERTOLI SALVATORE AVERNA ALVARO CARDIN VINCENZO CASSESE ARTURO COSTABILE ADALBERTO D’ATRI GIACOMO IVANO DEL FABBRO IGINO DURISOTTI SERGIO FAIN GIOVANNA FAVRET MARTIN ERNESTINA FEDRICO UDINE FLAVIO PRESSACCO GABRIELLA BURBA ORNELLA ZUCCO GIORGIO BAIUTTI SERGIO BELTRAME ROMEO CHIAVOTTI PAOLO DEAN VITTORIO GIUSTINA FRANCO IACOP GIUSEPPE LIANI GIUSEPPE MARINIG FRANCESCO MARTINES PAOLO MENIS FRANCESCO MILANESE VIRGILIO SANDRI IVANO STRIZZOLO GIANCARLO TONUTTI TOLMEZZO ANTONIO MARTINI VIRGILIO DISETTI ENZO MARSILIO UDINE ALESSANDRO BON NEREO PERESSON MAURO PUNTERI FABIO CANCIANI MARIA PIA COVRE SILVIA FORMAIO ERICA GERVASUTTI ALESSANDRO METZ CARLO RODOLFI GERMANA VECCHIO Alessandra Guerra Movimento Friuli UDINE MARCO DE AGOSTINI ALBERTO DI CAPORIACCO SERGIO CRAGNOLINI ENRICHETTO BASALDELLA GIOVANNI BOLTIN MIRELLA BOSCHETTI MAURIZIO CERRUTO SERGIO FANTINI GUIDO GIAVITTO GIORGIO JUS ROMANO MARAN GRACCO MURITI BRUNOSEDRAN Forza Italia UDINE ALDO ARIIS ROBERTO ASQUINI ADINO CISILINO GUALTIERO STEFANONI GIORGIO VENIER ROMANO MASSIMO BLASOM PAOLO CECCHINI FABRIZIO CIGOLOT ALESSANDRO COLAUTTI FRANCO COSTANTIM MIRCO DAFFARA DAMELE GALASSO PAOLO MARSEU GIOVANNI MAZZOCCHI PALMIERI GIUSEPPE NAPOLI ROBERTO VOLPETTI PIERO MAURO ZANIN TOLMEZZO luigi CAcrm FRANCO FONTANA CLAUDIO SANDRUVI Lega nord UDINE PAOLO CIANI GIOVANM CASTALDO BRUNO DI NATALE MARIO ANZIL ANDREA BACCHETTI RENATO CARLANTOM PIERALBERTO FELETTIG GIULIANO GEMO GEREMIA MILO DANIELE MACORIG SILVANA OUVOTTO IN MAGRO MADDALENA PROVINI SALVATORE SAPIENZA ANDREA SGOBBI VALERIO TONEATTO NARCISO VARUTTI LINO ZOTTIG PINTOR TOLMEZZO FRANCO BARITUSSIO PAOLO CIAM SERGIO TIEPOLO UDINE CLAUDIO VIOLINO CLAUDIO BERTOLUTO MAURIZIO FRANZ ALESSANDRO ARIIS CLAUDIO ANTONIO BOARO GRAZIANO BOSELLO ELIA MIANI MASCIA MONTAGNESE GRAZIANO PIZZIMENTT PIETRO QUALIZZA GIUSEfflNA SIGNORETTO IN' FELTRIN LUIGI TOLLER LORENZO TOSOUNI MICHELE TU AN ENNIO VANIN ARMANDO VISINTIN ISIDORO ZULIAM TOLMEZZO VIVIANA LONDERO CARLO CIMENTI STEFANO MAZZOLIM Libertas - Udc UDINE ROBERTO MOLINARO ENZO CATT ARUZZI LUCIO BARBIERO MASSIMO BRIM SAULE CAPORALE STEFANO CARLUTO CIRO CONC1NA MARIA GRAZIA COS ATTO VINCENZO D’AMATO ENIO DECORTE ANTONIO DALLA MORA GIACOMINO DORET GIANPIETRO GENERO ALESSANDRO GRASSI BARBARA IUS ROBERTA MICHELUTO SILVANO PASSON TOLMEZZO MARIO REVELANT STEFANO D'INCA’ ROBERTO VENTURINI segue a pagina 7 T7 , novi matajur H volilve Četrtek, 15. maja 2003 J Elezioni regionali, istruzioni per l’uso CON CHE SISTEMA ELETTORALE SI VOTA? Poiché la Regione Friuli-Venezia Giulia non ha u-na propria legge in materia elettorale, le elezioni si svolgeranno secondo le regole delle altre regioni, cioè con quel complesso di norme conosciuto come ‘Tata-rellum” integrato dalla previsione della legge costituzionale in base al quale in questa fase transitoria il presidente della Regione viene eletto direttamento dagli e-lettori. NELLO SPECIFICO... Nello specifico, l’attribuzione dei seggi avverrà: a) per una quota corrispondete a 4/5 del consiglio regionale (48 seggi) sulla base delle liste circoscrizionali con sistema proporzionale; b) per una quota corrispondete a 1/5 (12 seggi) sulla base delle “Uste regionali” (i cosiddetti “Ustini”) con sistema maggioritario. ESISTE UN PREMIO DI MAGGIORANZA? Sì, ed è finalizzato a garantire la formazione di una maggioranza stabile di governo assicurandole tra il 55 ■- • • NOME E COGNOME DEL CAPOUSTA REGIONALE Voto di preferenza Voto di preferenza NOME E COGNOME DEL CAPOUSTA REGIONALE -:Vàì m k. Voto di preferenza NOME E COGNOME DEL CAPOUSTA REGIONALE Voto di preferenza Voto di preferenza NOOTfEQ^NOME cap^ta\gionale Brcuffé. NOME E COGNOME DEL CAPOLISTA REGIONALE Voto di preferenza Voto di preferenza NOME EQ CAPOUSlft REGNALE Voto di preferenza y~\ ed il 60 per cento dei seggi. ESISTE UNA CLAUSOLA DI SBARRAMENTO? Sì, le Uste il cui gruppo abbia ottenuto, su base regionale, meno del 3 per cento dei voti validi, non sono ammesse aU’assegnazione dei seggi. QUANTE CIRCOSCRIZIONI ESISTONO? U territorio regionale è stato diviso in cinque circoscrizioni corrispondenti ai circondari soggetti alla giurisdizione dei tribunaU di Trieste, Gorizia, U-dine, Tolmezzo e Pordenone. QUANTI SEGGI PER OGNI CIRCOSCRIZIONE? I 48 seggi deUa quota proporzionale saranno suddivisi in questo modo: Trieste 11, Gorizia 6, Udine 17, Tolmezzo 3, Pordenone 11. D restante quinto dei seggi, cioè i 12 della quota maggioritaria, sarà attribuito alla Usta regionale che ha ottenuto il maggior numero di voti. COME SI VOTA? AgU elettori vengono date tre possibiUtà: 1) Può votare per una Usta circoscrizionale tracciando un segno sul suo simbolo o dentro il rettangolo che lo contiene. Se lo desidera può anche scri- vere, alfintemo del medesimo rettangolo, il nome del candidato consigUere a cui vuole dare la preferenza. Se si scegUe una Usta circoscrizionale il voto è attribuito alla Usta e automaticamente al candidato aUa presidenza e alla sua lista regionale (FIGURA 1). 2) Può votare per un candidato alla presidenza deUa Regione e per la sua Usta regionale tracciando un segno sul suo nominativo o sul simbolo o uno dei sim-boU presenti nella Usta regionale. In questo caso non esprime preferenze e si concorre solo aU’attribuzio-ne dei seggi della quota maggioritaria (FIG. 2). 3) Può votare per una lista circoscrizionale e per un candidato alla presidenza deUa Regione non coUegato a questa lista, tracciando un segno sul simbolo deUa rista circoscrizionale e un altro segno sul nome del candidato alla presidenza oppure su uno dei simboU della Usta regionale. Si può anche scrivere, nello spazio dedicato a margine deUa Usta circoscrizionale, il nome del candidato consigUere cui si vuole dare la preferenza (FIG. 3).________ Giuseppe Ferruccio Saro RENATO FI LAFERRO GIOVANNI BATTISTA GARDEL Roberto Visentin i LISTINO REGIONALE DARIO BRUNO BARNABA GIO BATTA MECCHIA ALDO RENZULLI LUIGI ROSA TEIO GIANFRANCO TROMBETTA GUIDO TUVERI LISTINO REGIONALE Libertà e autonomia UDINE PIETRO ARDUINI STEFANO ARMANI EDI BELTRAMINI ENRICO BULFONE ELIO CARCHIETTI ALFREDO CARNESECCHI FERRUCCIO CASASOLA CORRADO CECOTTO ROBERTO COOS GIOVANNI CROSATO BEPPINO DELLA MORA VINCENZO LA MARCA MONICA MARCHETTI ARMANDO PERUZZI GIORGIO POZZO LUCA PULINA ALBERTO SATTOLO tolmezzo FRANCO D ORLANDO MARIALUISA BEVILACQUA RENATO DISINT ROSARIO LIMA OMERO RONCHESE MAURIZIO PERAZZONI DORINO TODARO RINA DI GIUSTO MARIA DEL ROSARIO FUCHS LUIGI PEZZETTA MASSIMO BOLZICCO Partito i MrrreLEi TITO DELLA UROPA UDINE ROBERTO VISENTIN PIERLUIGI CIMOLI RAFFAELLA CRISTOFOLI RINA DI GIUSTO RENATO DISINT MARCO DON ARTURO LIZZI ALBERTO ANGELO LUI MAURIZIO PERAZZONI LUIGI PEZZETTA DORINO TODARO GIANLUIGI TRAVI ROBERTO ZAMARO Udine, in corsa otto aspiranti sindaco mentre a Marnano escluso Beltrame Cinque liste per Sergio Cecotti, quattro per Daniele Franz, poi via via tutti gli altri. E’ partita ufficialmente anche la campagna elettorale per la poltrona di sindaco di Udine. Mentre nel palasport Camera il Cavaliere consigliava a Franz, candidato del Polo in quota Alleanza nazionale, a tagliarsi la barba, il sindaco uscente Cecotti non poteva fare a meno di commentare, riguardo quelli che ha già etichettato da tempo come “visitors”: “La gente si sente insultata, non dico la gente di sinistra ma quella di Forza Italia”. A contendere a Cecotti la carica saranno in sette: oltre Daniele Franz il suo quasi omonimo Maurizio Franz (Lega Nord e Movimento Friuli), il redivivo Danielo Bertoli (Udeur), Diego Volpe Pasini (Sos I-talia), Alessandro Misdariis (Rifondazione comunista). Paolo Fontanelli (Comunisti italiani) e Valentino Roiatti (Italia dei valori). Una la lista ricusata dalla commissione elettorale: “BellTtalia-Sgarbi”, che a-vrebbe appoggiato Volpe Pasini. Cecotti può contare sulle liste Convergenza, La colomba, Cittadini per il sindaco, Insieme per Udine, Sergio Cecotti, sindaco uscente di Udine. Sotto una veduta di piazza Libertà Sinistra per il Friuli. Daniele Franz su Forza Italia, Alleanza nazionale, Udc, Impegno per la città. Stride, nel Polo, la man- canza di un accordo con la Lega, che per il momento se ne va per conto suo. Non del tutto scontato anche l’appoggio degli autonomisti, in un probabile secondo turno, al candidato del centro-destra. Sull’altro fronte, i candidati di Margherita e Sdi, u-niti, si sono già presentati ufficialmente. Tre i punti del programma evidenziati dal capolista Flavio Pres-sacco: la politica sociale, la cultura ed il metodo politico, che deve essere improntato alla discussione e al dialogo. Intanto sono scaduti i termini per la presentazione delle liste anche a Man-zano. All’ultimo momento è stata esclusa la partecipazione alle consultazione di Alessandro Beltrame, che avrebbe dovuto concorrere alla carica di sindaco con le liste L’arcobaleno e Insieme per Manzano. Mancava, secondo la commissione che si è riunita a Cividale, la dichiarazione di convergenza delle due liste, un neo che costa caro (salvo l’accettazione di un eventuale ricorso) al candidato orientato al centro-sinistra. Restano in lizza il sindaco uscente Daniele Maco-rig (Progetto Manzano, lista che unisce Alleanza nazionale e Lega Nord), l’assessore provinciale Irene Revelant (Manzano capitale, Bella Italia-Sgarbi Sos Italia, Forza Italia-Udc) e Giorgio Pozzetto (Con la gente cu le int di Manzan). Si vota per le comunali anche a Teor ed a S. Giorgio di Nogaro. (m.o.) Četrtek, 15. maja 2003 s prve strani Pavšič se je zavzel za odprto politiko manjšine in odklonil zapiranje vase. Pri tem pa je naglasil pravice, ki jih daje zakon št. 38, začenši s tem, da bi bilo nerazumljivo, ko bi ostal izven zaščitnega zakona Trst, ki je zgodovinsko za vse Slovence izjemno pomembno mesto, s središčem vred. Glede integracije je Pavšič naglasil, da ne pomeni homologi-zacije in pri tem citiral italijanskega predsednika Ciam-pija, ki je evropeist in zaveden Italijan hrati. Tako bomo Slovenci Evropejci in obenem Slovenci. Nadalje je Pavšič naglasil potrebo po utijevanju sodelovanja z drugo krovno organizacijo, to je z SSO ter obenem ta aspekt razširil. SKGZ ponovno sodeluje z italijansko manjšino v Sloveniji in Istri in s Furlani. Bistveni ostajajo stiki manjšine s Slovenijo in njenimi ustanovami kot tudi z Italijo in ustanovami, ki v njej delujejo, saj smo Slovenci italijanski državljani. Pri tem bo odigravala odločilno vlogo Dežela FJK, saj ima poseben statut zaradi prisotnosti manjšin. Glede Italije je Pavšič pozval k podiranju starih plotov, omenil je napredke, ni pa skoparil s kritikami na raCun tistih, ki še danes nasprotujejo 'slovenski manjšini in obujajo stara sovraštva, ki nimajo veC pravih razlogov za biti, razen v smislu politične špekulacije, ki jo izvaja skrajna desnica. Vsekakor je bil Pavšičev govor predvsem propozitiven in je vzpodbudil SKGZ in njene Članice, naj se ne ozirajo pretežno na preteklost, ampak naj v duhu trajnih vrednot delajo za našo bodočnost in za bodočnost naših otrok. Med številnimi gosti in pozdravi veljata posebne omembne dva. PrviC v zgodovini SKGZ se je na njenem kongresu oglasil nek italijanski minister. To je bil minister Carlo Giovanardi, ki je v središču Trsta jasno in brez obotavljanj poudaril, da so manjšine bogastvo. Omenil je Slovence v Italiji, nekatere druge manjšine v naši državi ter seveda Italijane v Sloveniji in Istri. Pri tem je Giovanardi loCil dva aspekta: nove priseljence in avtohtone manjšine, kot sta slovenska in italijanska. Probleme je treba reševati za vse, avtohtone manjšine pa so še posebno dragocen element razvoja in napredka in zato je treba spoštovati njim namenjene zakone. Giovanardi je pozdravil tudi sodelovanje med slovensko in italijansko manjšino. Ob tem se je navezal na Pavšičev govor in dejal, da so vredne počastitve žrtve fojb in drugih pokolov. Teh poklonov pa ne moremo postaviti na isto raven kot 25. april, ki je datum osvoboditve za vso Italijo. Skratka, zgodovinske dogodke in spominske datume je potrebno razlikovati. Predsedniškemu in tajniškemu poročilu sledila bogata razprava Z močjo prihodnosti brez zapiranja vase Drugi pomemben nastop je imel nekdanji predsednik Slovenije Milan KuCan. Njemu je SKGZ namenila posebno Odličje boja in dela ter ga tako nagradila za trud in pozornost, ki ju je predsednik KuCan vedno namenjal manjšinam. Dvorana je nagrajenca pozdravila stoje in z dolgim aplavzom. KuCan se je zahvalil in obenem izrekel nekaj misli, ki so ga vodile in ga še vodijo pri delu. Tako je dejal, da je matiCna domovina dolžna skrbeti za rojake izven lastnih meja. Pri tem se mora obnašati kot država in brez strankarskih ali drugačnih partikularnih interesov. Glede enakopravnega odnosa do manjšin pa je Predsednik SKGZ Rudi Pavšič bere svojo poročilo na otvoritvi kongresa KuCan omenil pozitivno diskriminacijo. To pomeni, da morajo države in Evropa upoštevati objektivno šib- kejši položaj manjšin ter jim priznavati takšne pravice, ki bodo v praksi in ne le na papirju preprečevale asimilaci- jo. Govorov in nastopov je bilo veC. Na kongres sta prišla tudi predstavnika sloven- ske manjšine v Avstriji in italijanske v Sloveniji. V bistvu smo prisotni imeli resničen vtis, da se naše poti pričenjajo usodno prepletati in da ne bodo padale le fizične meje, ampak da bo napočil čas, ko bodo umrli tudi stari razlogi za spore: ostali bodo predmet zgodovine. Na otvoritvenem delu kongresa so podelili priznanja zaslužnim družbeno-po-litičnim delavcem in organizacijam. V Benečijo in Rezijo so prišla tri priznanja. Prejeli so jih bivši župan Rezije Luigi Paletti in sicer najvišje priznanje, to je Odličje boja in dela, Plaketo boja in dela je prejel Adriano Gariup, Plaketo boja in dela za organizacije pa je prejel naš Novi Matajur za veC kot petdesetletno delovanje v korist Slovencev v videmski pokrajini. Sobotni del kongresa je bil delovnega značaja. Uvedla ga je deželna tajnica SKGZ Jole Namor. V svojem poročilu je nanizala vrsto uspehov in problemov organizacije. Med drugim je omenila Programsko konferenco, ki se bo kmalu sklenila in bo tudi širši javnosti znano gradivo s šolskega, kulturnega, gospodarskega, socialnega, mladinskega in drugih področij ( gradiva je ogromno), ki se je nabralo. Namor pa je naglasila, da bo treba predloge sintetizirati, narediti prednosti in jih konkretizirati. Bistveno je namreč, da kot organizirana skupnost gledamo v bodočnost, obenem pa, da živimo na osnovi stvarnih finančnih in Človeških resur-zov. NavzoCe je v imenu Občine Devin- Nabrežina pozdravil tudi župan Ret. V razpravo, ki je sledila, je poseglo preko dvajset ra-zpravljalcev, ki so se dotaknili vprašanj same organizacije, teritorija, kulture in seveda gospodarstva. Kogar bi zanimala podrobnejša poročila razprave, jih lahko najde v Primorskem dnevniku. Mi naj zapišemo, da je dala razprava otipljiv občutek vitalnosti organizacije in tega, da se je po nelahkih letih v okviru SKGZ izoblikovala skupina mlajših in kakovostnih ljudi. Seveda se bo moral generacijski krog, ki kaže na mlajša leta, širiti in to v vse smeri delovanja. Pravice, jezik, kultura, gospodarstvo, šport, teritorij, sociala in še kaj ostajajo bistveni in vedno zahtevnejši izzivi za SKGZ. Jasno je, da jih lahko usklajuje le dobra politika. Glede posegov naj izrecno omenimo beneški doprinos, ki ga je iznesel David Klodič. Predlagal je tudi dve resolucij, ki ju je kongres sprejel. Tudi tidve resoluciji objavljamo posebej. Kongres je nato izvolil nov Deželni svet SKGZ ter nadzorni odbor in razsodišče. Skupno je to preko 70 ljudi iz vse dežele FJK, kjer živimo Slovenci, (ma) Odličje je dobil rezijanski kulturni delavec Luigi Paletti Deželni svet, nadzorni odbor in razsodišče Novi organi Zveze Plaketo je prejel Adriano Gariup Na XXII kongresu so delegati izvolili nov deželni svet SKGZ. Člani so: Lojze Abram, Janko Andolšek, Janko Ban, Filibert BenedetiC, Tamara Blažina, Ivan Bratina, Andrej Brisco, Miloš Budin, Edi Bukavec, Igor Canciani, Jože Cej, Devan Cesar, Luisa Cher, Davide Clodig, Giorgio Cemo, Viljem Cerno, Stanka Cuk, Dante Del Medico, Igor Devetak, Franc Fabec, Erika Floreancig, Igor Gabrovec, Ivan Humar, Branko Jazbec, Renato Kneipp, Kristina Knez, Igor Komel, Niveš Košuta, Dorica Kre-ševic, Jurij Kuferzin, Marko Lutman, Paolo Mahor-CiC, Marko Marinčič, Marino Marsič, Renzo Mattelig, Ace Mermolja, Vojko Mi-ot, Jole Namor, Igor Pahor, Milan Pahor, Nataša Paulin, Rudi Pavšič, Iztok Pe-Car, Nevenka Pečar, Marino PeCenik, Rosana Petaros, Vladimir Predan, Vili Prinčič, Gorazd PuCnik, Rado Race, Rosana Sabadin, Livio Semolič, Boris Siega, Niko Sirk, David Sošol, Stojan Spetič, Emidij Susic, Lida Turk, Igor Tuta, Dušan Udovič, Aleš Waltritsch, Bruna Zorzini. Delegati na kongresu so Za kulturni dom v Benečiji s prve strani Pričakuje tudi, da se postopoma ustvarijo podobni pogoji tudi v drugih predelih Videnške pokrajine, kjer živimo Slovenci, torej v Terski dolini, Reziji in Kanalski dolini. Pravico do slovenskega izobraževanja je na osnovi zakonov 482/99 in 38/01 treba zagotoviti na vseh šolah manjšinskega območja Furlanije in na vseh ravneh, seveda na osnovi svobodne izbire staršev, kakor določata zakona. V tem smislu SKGZ podpira prizadevanja staršev in upraviteljev v Reziji, kjer grozi ukinitev oddeljenih razredov nižje srednje sole zaradi klestenja sredstev. Za Rezijansko dolino bi bil to usoden udarec, nepopravljiva bi bila škoda za rezijansko kulturo in rezijanski govor, ki sta že pred sprejetjem zaščitnega zakona 482 našla pot v krajevne šole. SKGZ zavrača logiko številk, ki ne upošteva specifike gorskih krajev in manjšinskih območij. V duhu tretjega odstavka 12. Člena, ki izrecno predvideva odstopanja od splošnih številčnih kriterijev, veljavnih za šolski sistem, SKGZ zahteva, naj se v Reziji ohranijo obstoječe So- le, ki so tako tesno povezane z okoljem in njegovo jezikovno posebnostjo. Deželni Kongres SKGZ priznava Slovencem v Nadiških dolinah pravico do kultumo-športnega središča, kjer naj bi dobile svoj prostor številne skupine, ki delujejo na kulturni ravni, in kjer bi se razvijale nove dejavnosti, še zlasti športne narave. Tako središče bi bilo tudi kraj, kjer bi se lahko zbirala beneška mladina, ki se po šoli razprši po posameznih vaseh in dolinah. SKGZ si bo prizadevala na vseh ravneh, v Italiji in Sloveniji, za to, da bi prišlo do uresničitve tega načrta, kije tako pomemben za razvoj slovenske manjšinske stvarnosti na Videmskem. SKGZ meni, da je nedopustna diskriminacija do Slovencev na Videmskem, ki nimajo dostopa do slovenskih Tv programov, kar je po sprejetju zakonov 482 in 38 še dodatno nesprejemljivo. SKGZ zahteva od vseh pristojnih dejavnikov, naj zagotovijo vidljivost slovenskih tv programov v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini ter na vsem ozemlju F-JK, kjer živimo Slovenci. izvolili tudi n dazorni odbor: Marina Cernetig, Karlo Devetak, Živa Gruden, Dušan Kalc, Sergij Lipovec, Boris MihaliC, Reza Pelesson. Cani Razsodišča za naslednje triletje so: Beppino Crisetig, Klavdij Palčic, Marko Vogrič. Za 50-letno izhajanje je prejel nagrado tudi naš tednik ■VENEZIA Gì Aktualno novi mata jur četrtek, 15. maja 2003 Se Italijani so se smejal, samuo jih videt! Na 27. meddeželnim sejmu, ki je biu v Seraingu blizu Liegi (Belgija) od 1. do 4. maja, so bli tudi Slovienji. Za de bojo tudi oni je poskarbiela Nicole Feletig, ki je predsednica sekcije Zveze slovienskih izseljencu iz Serainga; puno ji je parpomagu Riccardo Mar-chig. Za vse Slovienje, ki žive gor v Belgiji an ki so paršli na senjam (posebno iz Taminesa, saj so paršli gor s koriero), so se potrudil za jih razveselit tisti od Beneškega gledališča, ki so se jim storli posmejat z igro “Zdreu bunik” od Moliera pod režijo Marjana Bevka. Anna lussa jim je lepuo zarobila vičer pa z monologom od uduove. Smejal so se pru vsi, an Italijani z drugih dežel, ki so kupe s Slovienci organizal tel senjam. Zagodu jim je Roberto an potlè, vsi kupe, smo se preselil pod lobjo, kjer senjam je šu napri z ramoniko od Roberta an z našo slovien-sko piesmijo. V sali je pa celo vičer godu Riccardo an se stuoru veplesat vsiem tistim, ki so želiel. Na slovienskem vičeru so še pozdravili Riccardo Mar-chig an Nicole Feletig. Spre-guorili so direktor ZSI Renzo Mattelig, predsednik ZSI Dante Del Medico, ambasador v Belgiji Republike Slovenije an Gaudio Trusgnach, ki je po rodu iz Trušnjega, a živi že od nimar v Belgiji, nam je prebrau pa pesmi v slovienskem, francuoskem an italijanskem jeziku. Za Beneško gledališče je bla tela na par-ložnost za pozdravit Zlahto, ki še živi tle an iti odkrivat lepote tele dežele. Vidli smo, de Bruges je ku Benetke: lepo miesto na vodi Riccardo Marchig je godu za vse tiste, ki so se tiel veplesat Naši igrauci na tournee v Belgiji Na sejmu emigrantu v Casa Nostra v Seraingu Kjer je Roberto, je veseje Renzo Mattelig an Nicole Feletig ti ha totalizzato un tempo di 1.29.21. Al terzo posto Camia atletica con Marco Grassi, Martino Ortis e Stefano Rossi (1.34.01 il loro tempo). I tempi individuali di frazione vedono al primo posto Federico Ciani (Savogna - Montemaggiore 0.37’.56” in mountain-bike); Stojan Meline (Montemaggiore - vetta Matajur in 0.27.24) e Stefano Rossi (Vetta Matajur - Masseris in 0.20.00) che ha fatto il miglior tempo assoluto nella discesa battendo tutti i record precedenti. E’ stata una bella festa dello sport, conclusasi a Masseris con le premiazioni a cui ha partecipato anche l’assessore regionale Alessandra Guerra ed a cui è seguita la pastasciutta. Bravi gli organizzatori, i partecipanti e gli abitanti di Masseris, sempre così disponibili ad ospitare tutti. Pronti... via! (sopra). Qui a lato il cambio tra Paolo Agliata e Fabrizio Floreancig a Montemaggiore che hanno gareggiato assieme a Roberto Bevilacqua Carnia atletica con il “nostro" Stefano Rossi Triajur, ventotto squadre per una festa dello sport Ancora una volta, se ce ne fosse stato bisogno, abbiamo visto che la Triajur, svoltasi il primo maggio e organizzata dalla Pro loco Vartača di Savogna ed altre associazioni che qui operano, è ormai una manifestazione di grosso richiamo per gli sportivi di tutta la regione e della vicina Slovenia. 28 squadre con ognuna tre atleti (mountainbike - corsa in salita - corsa in discesa), più una con un concorrente che ha corso solo in mb lino alla prima tappa, per coprire il tratto Savogna - Matajur - Masseris. Com’è andata? La classifica generale vede al primo posto la Triajur che ha coperto il percorso in lh27’$0” con Federico Ciani, Stojan Meline e Antonio Dugaro; al secondo posto troviamo Buia Ruspante che con Michele Becia, Michele Ermaco-ra e Renzo Roiat- Si premia Stojan Meline, 1a nella corsa Michele Becia, 2e con la sua squadra Risultati 1. Categoria Ancona - Valnatisone Allievi Valnatisone - Com. Pozzuolo Giovanissimi Com. Pozzuolo - Valnatisone 3-4 4-0 4-1 Pulcini Audace/A - S. Gottardo/A 3-1 Audace/B - S. Gottardo/B 7-1 Reai Feletto/A - Audace/A 2-4 Reai Feletto/B - Audace/B 0-1 Classifiche 1. Categoria Tricesimo 73; Ancona, Riviera, Flumigna- no 48; Risanese 46; Valnatisone, Buttrio 40; Comunale Faedis 39; Lumignacco, Colloredo, Buonacquisto 38; Tre stelle, Ni-mis, Union Nogaredo 37; Tarcentina 36; Trivignano 12. Tricesimo promosso in Promozione; Ancona, Riviera, Flumignano e Risanese accedono ai play-off; retrocedono in 2. Categoria Tarcentina, Trivignano e la perdente dello spareggio U-nion Nogaredo-Nimis. Allievi Valnatisone 66; Moimacco 62; Cussignac-co, Tre stelle, Buttrio 53; Lestizza 47; Comunale Faedis 42; Tavagnacco 37; Virtus Manzanese 35; S. Gottardo, Centrosedia 34; Gaglianese 23; Chiavris 17; Pozzuolo 15; Aurora Buonacquisto 4. Giovanissimi Virtus Manzanese 73; Serenissima 68; S. Gottardo 61 ; Com. Pozzuolo 59; Gaglianese 44; Centrosedia, Torreanese 43; Pa-sian di Prato, Tre stelle 31; Savorgnanese, Valnatisone 28; 7 Spighe 27; Fortissimi 18; Assosangiorgina 15; Azzurra 5. Le classifiche di Allievi e Giovanissimi sono aggiornate alla settimana precedente. Nei play-off amatoriali del Friuli collinare prosegue il cammino delle due squadre locali Real e Valli del Natisone in marcia La Valnatisone chiude la stagione con una vittoria esterna - Poker degli Allievi ai danni del Pozzuolo I Giovanissimi sconfitti nell ultima gara di campionato - Spettacoli e vittorie nelle partite dei Pulcini Con la vittoriosa partita di Udine contro l’Ancona si è chiusa la stagione calcistica della Valnatisone. I ragazzi guidati da Baulini si sono portati fuori dalla zona calda della classifica evitando così il pericolo dell’eventuale spareggio salvezza. Le quattro segnature dei ragazzi del presidente Daniele Specogna sono state firmate da Quercioli, Alessandro Ber-gnach, Gregoricchio e Lo-renzini. Anche gli Allievi sono arrivati al capolinea del campionato. Nell’ultima esibizione casalinga hanno realizzato un poker contro la Comunale Pozzuolo. Gli autori delle marcature sono stati Francesco Busolini, Mattia Iuretig, Claudio Dorbolò e Michele Dus, che ha trasformato un calcio di rigore. La squadra sanpietri-na guidata da Renzo Chia-randini, sarà impegnata domenica 18, alle 10,30 a Tricesimo nella finalissima provinciale con il Tolmez-zo. Sul terreno di gioco della Comunale Pozzuolo i Giovanissimi della Valnatisone hanno terminato il campionato. I ragazzi valligiani, sotto di un gol, hanno riequilibrato le sorti grazie ad un calcio di punizione di Francesco Chiabai che si è insaccato alle spalle del portiere avversario. La sfortuna ha negato la gioia del gol a Williams Iuretig, che dopo avere superato il portiere ha visto la sua conclusione respinta dal palo. Sono seguite le tre reti dei padroni di casa. Gli Esordienti della Valnatisone sabato 17 a S. Pietro alle ore 17 affronteranno la Gemonese. I Pulcini dell’Audace hanno recuperato giovedì 8 la partita con il S. Gottardo. La formazione A ha superato gli avversari grazie alla Calcetto, i preparativi per Liessa La Pro loco Grmak e l'Associazione Sportiva Griinacco organizzano a Liessa, dal 19 giugno al 19 luglio, il 16° Tomeo dei Comuni di calcetto maschile a sedici squadre e quello femminile. Le squadre dovranno essere composte da calciatori dello stesso Comune, con la possibilità di tre giocatori di un Comune esterno (facoltativo). Si possono iscrivere al torneo più formazioni dello stesso Comune. La quota d’iscrizione è di 130 €. Le squadre possono iscrivere al massimo 10 giocatori, più due dirigenti. Non sono consentite sostituzioni di giocatori in lista dopo il termine, che coincide con la prima partita di ogni singola squadra. Mercoledì 4 giugno alle 20.30 a Liessa, presso la sala adiacente la pesa pubblica, si terrà una riunione con tutti i responsabili delle squadre per operare il sorteggio e per concordare le modalità, i gironi e gli orari dello svolgimento del torneo. Per quanto riguarda il Tomeo femminile”, non è prevista la quota d’iscrizione. La formula ed i sorteggi verranno decisi in base al numero delle squadre iscritte. Per informazioni ed iscrizioni telefonare dopo le 20 ad Emanuele Angelini (333-2608082) o Marco Marinig (0432-725061). La Valnatisone con l'allenatore Claudio Baulini doppietta di Samuel Zanto-vino e alla rete messa a segno da Riccardo Miano. Ha fatto meglio la squadra B andata a segno con la tripletta di Federico Bait, la doppietta di Michele Ovis-zach e le reti di Fabio Leonardi e Massimo Chiabai. Sabato i Pulcini hanno giocato a Feletto confermando lo stato di grazia. La squadra maggiore (doppietta di Nicola Zabrieszach e reti di Samuel Zantovino e Riccardo Miano) ha avuto ragione degli avversari. Nella gara dei più piccoli spettacolo e vittoria dell'Audace grazie al gol messo a segno da Federico Bait. Nelle gare di andata dei quarti di finale dei play-off amatoriali del Friuli collinare, la Valli del Natisone ha superato, grazie ad una rete messa a segno da Kavčič, l’Ottica l’occhiale. La partita di ritorno si giocherà ad Udine venerdì 16 alle 20.30. Lunedì 12 sera a Torneano il Reai Filpa di Pulfero ha superato la squadra locale per 1-0. Per i pulferesi il gol vincente è stato realizzato nel primo tempo da Enrico Cornelio. Sabato 17 maggio, alle 15, a Podpoliz-za si giocherà la partita di ritorno. (p.c.) Buone prestazioni della squadra allenata da Chiarandini nel “Lorenzutti” Esordienti, avvio senza patemi Dopo il pari con il Moimacco i valligiani si giocano la qualificazione con il Ronchi VALNATISONE 4 UNION ’91 0 Valnatisone: Denis Delič, Emanuele Chiacig, Andrea Chiabai, Fabrizio Co-szach, Alex Venturini (Matteo Specogna), Domenico Polverino, Matteo Cencig, Francesco Rucchin (Alberto Vogrig), Matteo Cumer, Michele Miano, Ruben Chiabai (Marco Butterà). Udine, 7 maggio - Con una convincente prestazione contro l’Union ’91 è iniziata l’avventura degli E-sordienti della Valnatisone nel 10° Tomeo “Armando Lorenzutti” organizzato dalla A. P. Fortissimi. I ragazzini valligiani guidati da Renzo Chiarandini hanno ipotecato il successo nei primi minuti nel primo dei tre tempi regolamentari. A sbloccare il risultato dopo soli 2’ è stato Michele Miano. Il raddoppio di Ruben Chiabai è arrivato al 6’ su azione di calcio d’angolo. Al 10’ Matteo Cencig ha sorpreso il portiere avversario segnando la terza rete. Nel corso del secondo tempo il risultato non cambiava. La quarta segnatura, per merito di Marco Butterà è arrivata al 10’ della terza frazione di gioco. Lunedì 12 la Valnatiso- Ruben Chiabai ne ha pareggiato 1-1 con il Moimacco. Al rigore trasformato da Matteo Cumer hanno risposto, ancora su rigore, gli avversari. Domani, venerdì 16, la Valnatisone si giocherà la qualificazione contro il Ronchi. Paolo Caffi 1 successi degli atleti cividalesi Judo, De Toni alle regionali Nel palasport di via Marangoni a Udine il 27 aprile si è svolta la terza selezione provinciale del Criterium giovanissimi valevole per le finali regionali di judo che si terranno a Pordenone il 24 maggio. I giovani dell’Associazione Judo Cividale si sono piazzati al 2°, 3° e 4° posto nelle gare individuali. Ecco i nomi dei partecipanti: Daniele Pontoni, Luca Tru-sgnich, Marco Cantarutti e Michele De Toni. Al termine della competizione De Toni, sommando i punti conquistati nelle precedenti selezioni, è passato alle finali regionali di Pordenone. Successo anche negli incontri a squadre dove i nostri atleti Antonio Bortolotti, Martina Marmai e Mattia Spaziani, battendo lo Sport team di Udine, si sono piazzati al terzo posto. Gli atleti ducali si sono messi in evidenza anche giovedì 1° maggio, nel palaz-zelto dello sport di Tarcento che ha ospitato tre competizioni a livello regionale, nazionale e internazionale, e domenica 4 maggio in occasione del 28° trofeo intemazionale Città di Pordenone dove cinque nostri atleti -Marco Pustetto, Cinzia Fa-chin, Elena Guglielmotti, Michela Fachin e Alessandra Terlicher - si sono piazzati tra il primo e il settimo posto. (Antonio) Četrtek, 15. maja 2003 Iz Kanade v kočo Smo viedli, de koča Planinske družine Benečije je duom odpart vsiem tistim, ki imajo radi naš Matajur, našo zemjo an kar greš gor vieš, de tle ušafaš nimar kajšnega od PdB, ki te lepuo sprime, ti ponudi kiek za popit an za pojest. Poklepeta s tabo... Iti v koCo je ku iti v hišo od kajšnega od Zla-hte, al pa od parjatelju, od tistih, ki jih imaš narviC rad. Za tiste, ki so po sviete je ku se uamit damu an objet s pogledom vso tojo rojstno zemljo, vse toje judi... zatuo, kar Olivo Domeniš iz Ruonca je tele dni paršu damu za nomalo dni, se nie mu varnit nazaj v Toronto, kjer se je ustvaru svojo družino an kjer ga Čakajo njega žena an njega otroc, brez pokukat gor. An v koCi je ušafu parjatelja Gianpaola an Gabrielna z njih družinam. Je šu gor sa-muo za an kafè... na koncu tisti kafè je biu dug do vičerje an še napri! Olivo, Buog ti di sreCo tam, kjer si... vsi pa se troštamo, de priet al potlè (raj priet!), se uameš tle damu, v toje kraje, ki vemo, jih niesi pozabu. Te Čakamo! “Cara maestra Mariuccia...” Nei ricordi di colleghe, bimbi e genitori V nediejo 4. maja je za nimar zaspala Mariuccia Dorbolò Oballa. Smo napisal žalostno novico an smo poviedal, kakuo so jo vsi imiel radi. V cierkvi so jo tiel pozdravit na posebno vižo meštre, ki so kupe z njo puno liet dielale, otroc an njih mame an tata. An pru oni želijo, de tudi na strani Novega Matajurja preberemo, ka’ je bla an je pomenila za nje draga Mariuccia. Sei stata una guida per il nostro lavoro e un esempio di dedizione alla scuola, che a malincuore hai dovuto lasciare, senza però spezzare mai il filo che ci univa in un rapporto di profonda stima e amicizia. Sapevamo che tu ci pensavi e così era per noi: puntuale ricevevi il nostro messaggio che non era solo l’invito alla festa, ma il desiderio di averti ancora tra noi. Ricordiamo con quanta dignità e coraggio ci hai informato della tua malattia e con quanto più coraggio hai saputo affrontarla. Ad ognuno, sappiamo, resteranno mille ricordi; di te conserveremo come tesoro il tuo profondo amore per i bambini, la grande forza e serenità che sapevi infondere, che insieme al tuo sorriso sono ancora a scuola con noi. Le insegnanti Quello che ci hai trasmesso ha segnato il no- stro cammino e vorremmo che questo diventasse un valore anche per i nostri figli. Ti abbiamo amata da bambini e, certo, tu sapevi... le cose che un bambino ama, rimangono per sempre nel cuore. I genitori Aver appreso che non sei più tra noi, ha lasciato sgomenti tutti, dai più piccoli ai più grandi. Cara maestra Mariuccia, è difficile esprimere con le parole quello che sentiamo in questo triste momento. Averti avuto come insegnante è stato un grande dono. Abbiamo sempre apprezzato la tua dolcezza, la tua bontà, la tua infinita pazienza. Per noi sei stata molto più di una maestra; ci hai insegnato come ci si deve comportare nella vita, a distinguere le cose giuste da quelle sbagliate, a vedere non solo con gli occhi, ma anche con il cuore. / tuoi alunni E dopo il piccolo Marko anche una laurea per Lara Giovedì 17 aprile la famiglia Gariup - Me-liunjakova di Presserie, con annessi e connessi (zii, zie, morosi, amici, amici degli amici...) si è trasferita al completo a Venezia per festeggiare la sua Lara. Quello stesso giorno infatti, presso l’Istituto Universitario di Architettura a Venezia, presentando una tesi di progettazione sul Cologne Science Centre Lara si è laureata in architettura. E si è guadagnata un bel 107! Brava Lara, davvero. Eh si, perché dovete sapere che pur continuando a studiare per arrivare alla sospirata laurea, ha avuto il tempo di innamorarsi di Petar di Futog, un paese vicino a Novi Sad (Serbia), conosciuto ad Aachen dove Lara si era momentaneamente trasferita per seguire il progetto Erasmus, spo- t "W. ■ | 1 ‘ V- r*1 H ' | JrV\ 4 f \ s; ■ A* V* t. i . sarsi (a Futog il 15 settembre 2001) ed anche diventare mamma di uno splendido maschietto, Marko, nato il 14 novembre 2002. Adesso Lara è tornata in Germania con la sua famigliola, ma tutti, proprio tutti (anche gli amici delle Beneške korenine con le quali Lara ha cantato fino a che non è andata ad Aachen) speriamo che prima o poi tornino tutti e tre qui da noi. Lara, complimenti ancora una volta non solo da papà Adriano, mamma Tina, sorella Cecilia, Andrea e tutti i tuoi parenti ed amici, ma anche da noi del Novi Matajur. 1« .. : . SPETER Klenje - Sauodnja Dobrojutro Michette V Klenji se je rodila ad- Liessa DI Grimacco lunedì 2 giugno 2003 5Q Giro delle 8 frazioni manifestazione podistica non competitiva a passo libero aperta a tutti di km. 7-13 Pro loco Grimacco con il patrocinio del Comune di Grimacco na CiCica, dal so ji ime Mi-chelle. Nje marna je Barbara Saltarelli iz Sauodnje, tata je pa Renzo Colicchio an je paršu tle h nam, kar je za-poznu Barbaro. Michelle je njih parvi o-trok an kupe z njim bo ži-viela v Klenji. Sigurno pa jo bomo videli pogostu v Sauodnji, kjer jo bojo zvestuo varval noni Peppino an Giannina, bižnoni Lidia an Marco Carlig an še trižnona Ernesta Blasutig. Je pru sreCna Michelle, saj je malo otruok, ki se morejo pohvalit, de imajo trižnono, ona jo ima! Cicici, ki je pamesla puno veseja vsiem v družini želmo veselo an sreCno življenje. Podbarnas Zapustila nas je Adelia Bevilacqua V nediejo 11. maja smo imiel par sveti maši tudi an pogreb. Zadnji pozdrav smo ga dali Adelii Bevilacqua iz Podbarnasa. Imiela je 75 liet. Na telim svietu je zapustila sestre, brate, kunjade, navuode an vso drugo zlah-to. SVET LENART Podutana Pogreb v vasi Po dugim tarplienju je zapustila tel sviet Luigia Covaceuszach, uduova Du-riavig. Giovanna, takuo so jo vsi klical, je imiela 75 liet. Rodila se je par Buda-zeh, v Idarski dolini, za ne-viesto je paršla pa v Podu-tano. Nje mož je biu Giovanni Duriavig - Zuan Ma-teuZu, ki, na Žalost, nas je zapustu Ze puno liet od tega. Za njo joCejo hci Fernanda, zet Silvano, navuo-da Beatrice an vsa zlahta. Nje pogreb je biu v saboto 10. maja popudan v Podutani. JL ... jih prave... Dva neumna sta tie-la uteč iz manikomja. Zvezala sta adno za adno vse atjuhe, ki sta ušafala an spustila tisto varco od vesokega okna dol na tla. Začeu se je spuščat te parvi, pa subit pode se je nazaj spliezu gor na okno! - Zakaj si paršu nazaj gor? - je vprašu te drugi, a je kajšan guar-djan dol za krajan? - Ne, nie obednega, pa se ne more uteč useglih! -Zaki? - Zatuo, ki varca je preduga!!! Novi direktor od manikomja je sreču v duome adnega neumnega an ga poprašu: - An ti, kduo si? - Ist sem papež! - je odgovoriu te neumni. - An kduo d je tuole poviedu? - Buog iz nebesih! Tam za adnim dre- vom je vse poslušu an dmg te neumni z dugo brado, ki je potresu glavo tja an san in uzkliknu: -Ist? Nikdar! *** - Zaki ne dielaš? - je vprašu direktor od manikomja adnega te neumnega. - Ist sem neuman, gospuod direktor! - Sa viem, pa teli nie an dokaz za ne die-lat. Tudi ti neumni muorejo kiek dielat! - Ah ja, pa ist nisem glih tarkaj naurnen! Dva naumna sta jedla kulcjon. Ta parvi je jedu kafe z mlie-kam, te drugi je runu pa kruhace, panine z marmelado an jih metu skuoze okno. - Zaki metaš proč kruhace? - gaje vprašu patjatel. - Zatuo, ki mene marmelada mi nie ušeč! *** Direktor je poklicu adnega neumnega, ki je nosu očale. - Ce mi odgovoriš pru, kar te pouprašam, te pošjam damu. Ce d odriežem nuos, ka ti se zgodi? - Ne bom videu nič! - Zaki, ka gledaš z nuosam? - Ne, pa če mi odri-ežete nuos, kam oprem očale?!? Četrtek, 15. maja 2003 Na 25. aprila skupina Cai Nediških dolin, an z njim tudi parjatelji od Planinske družine Benečije, se je podala na Bogatin. Bluo jih je nih 30 an vsi kuražni an pun moči. Vsi kupe so šli z Lepene do Krnskega jezera, potlè so se arzspartil: adni so šli s šijam (!) do Bogatina, drugi pa do Smehorja (1.944 metru) gor nad jezerom. Kar so se varnil damu, so bli pru zadovoljeni, sodisfani! An so imiel ražon: spejal so do konca adno “imprežo”, ki nie bla med te narbuj lahkimi. Pridni an kuražni, zaries! Videt take noviče je zaries ganljivo, komovent. An donašnji dan je tudi riedko. Poštudierita, Pia Sturam -Gasperinova iz Ažle an Giuseppe Koren iz Starega Sela (vaščina blizu Kobarida) sta praznovala petdeset liet njih poroke! Oženila sta se 9. maja lie-( ta 1953. An je biu parvi par novicu iz Ažle, ki jih je v Spietre oženu monsinjor Francesco Venuti. Petdeset liet potlè, na 11. maja sta zbrala okuole sebè njih te narbuj drage an kupe so praznoval tel liep dan. Kar smo Piji smehe jal: "Ste imiela puno pacjence prenašat tarkaj liet vašega moža!", nam je odguorila: "Oh ne! Nam je šlo takuo dobro, takuo lepuo vse tele lieta, de je ki! " An takuo, ki sta se pogledala, smo zasto-pil, de Pia an Giuseppe se imata šele zlo, zlo rada. Kupe sta preživiela puno liepih dnevu an kupe sta prenesla an težave. On je dielu kot kamjonist štierdeset liet, ona je skarbiela za hišo an za družino. Dielala je v hiši an po potriebi tudi v njivi an tu varte. Lepuo sta veredila njih sina Sergia an pru kupe z njim z neviesto Natalino, z Ljubezan duga 50 liet navuodami Enrico an Elisa an z drugo žlahto so se v ne-diejo veselil. Njim želmo še ankrat puno, puno srečnih an veselih dnevu, de bi se ni-mar takuo lepuo "prenašala". Cinquantanni marito e moglie. Questo il bel traguardo raggiunto da Pia Sturam e Giuseppe Koren di Azzida. Sposatisi il 9 maggio 1953 (era la prima coppia di Azzida unita in matrimonio a San Pietro da mons. Francesco Venuti), hanno festeggiato i loro "primi" cinquantanni di matrimonio con il figlio Sergio, la nuora Natalina, i nipoti Enrico ed Elisa ed i loro cari domenica 11 maggio. A questi sposini d'oro (in tutti i sensi!) ancora una volta auguri dalla loro famiglia e da tutti noi che a vederli così uniti, così "innamorati" uno dell'altro a distanza di tanti anni ci ha davvero commossi! Antonio Loszach - Toni-nac Balentacu iz Seucà se je rodiu na 13. obrila lieta 1923. Ce lepuo poštiejeta, bota vidli, de lietos je do-punu 80 liet! Osandeset liet dieia an skarbi za družino, za vasnjane an parjatelje. Toni je kupe z ženo Marijo Bodgarjovo iz Velikega Garmikà je ustvaru lepo družino. Tri Čeče so se jim rodile: Vilma (kajšan jo klice tudi Luisa), Antonella an Federica. De tata an marna sta jih lepuo učila, videta vsi tisti, ki jih poznata. Za mu ree še ankrat “Tata, Buohloni za vse, kar si nam dau an podučiu an za tojo veliko ljubezan do naše družine, do naših otru-ok” so mu čeče organizale pru liep senjam za njega rojstni dan, kjer so se zbral novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ul Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnlna-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekoCi račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 2ro račun SDK Sežana St 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Senjam v Balentacovi družini SP Včlanjen v USPI Associalo alTUSPI vsi njega te dragi, v parvi varsti sestre z njih družinam. An te mali n a v u o d i (Angelina, Pietro, Francesca an Emilia) so bli pa te narguorš šenk. An dafà, de se je ča-ku, de Pie- CORSO DI YOGA C lodi g sala polifunzionale del municipio dal 21 maggio al 9 luglio, ogni mercoledì dalle 20.15 alle 22 con il maestro Claudio Masotto per inf.: 0432/725159 - 338 7732199 Cai Valnatisone domenica 18 maggio VELIKI VRH KRAS JI VRH monti della Valle deU’bonzo sopra DreZnica, luogo di operazioni belliche nella 1. guerra mondiale ore 7.00 - partenza da San Pietro (Belvedere) a DreZnica - escursionisti esperti: da Magoad a Veliki Vrh e traversata in cresta al Krasji Vrh - escursionisti non esperti: in auto fino a Drežniške Ravne e poi su sentiero in cima al Krasji Vrh - ritomo tutti insieme per inf. Lorenzo. 04321723205 Renaio: 0432/727047 Planinska družina Benečije S KOLESOM V KOBARID nedieja 25. maja ob 9.00 se zberemo pred dvojezično šolo v Spetru ob 11.30 pridemo v Kobarid / Kamp Koren (za kosilo vsak naj poskarbi za se, je pa mogoče pojesti kaj tudi v Kampu) * ne pozabite dokumentov za prehod meje * čelada obvezna za otroke do 14. letih * starši odgovarjajo za otroke za vse druge novice: Igor - tel. 04321727631 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD SABOTE17. DO PETKA 23. MAJA Cedad (Minisini) tel. 731175 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Podboniesac: do nedieje 18. maja Spietan od pandiejka 19. do nedieje 25. maja tro mu zagode z ramoniko na sred vasi “vse najboljše za te!”. Paš kar ga je ču, kuo mu je močnuo tuklo sarce! Kar je narbuj ugrielo sarce To-ninacu je bluo tudi videt, kakuo se vsi imajo radi med sabo, kakuo se vsi spoštujejo... an on vie, de kar je narbuj važnega na sviete je pru ljubezan an spoštovanje do drugih. Četudi z nomalo zamude, dragi Toni, tudi mi vam želmo še puno liet zdravja an miemih dnevu v objemu vaše družine. Toninac an Marija kupe z navuodami Angelina, Francesca, Emilia an Pietro Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mie-diha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za NediSke doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Kada vozi litorina (železniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032) 12 Čedada v Videm: ob 6.00\6.36\6.50‘, 7.10, 7.37* 8.07, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.1 7M5.06,15.50,17.00,18. 00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*, 7.13*, 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 1 1.30, 12.20, 12.40*, 13.00*, 13.20*, 13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40, 17.35,18.45,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan ** samuo nediejo an prazniki Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731762 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .... .731386 Zveza slov. izseljenoev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727553