SL 54 omKcanm tzhaja, IzviemM pondelj AsiSkega it 20, L nad pisma se ae sprejemajo, Anton Oerbec. — znaša za mese L 7.—, 3 nJ Za Inozemstvo mesečno 4 sv. sV-e zjutraj. Urednittvo: ulica jf)opial naj se po?- Vijo uredn«*^ r se ne vr^^^J^dajate' ^^ .v* tiskarna '.r^ksk tiska . i l . t eH 1 <)0Pieta L 32 — in celo Mo L 60.^. lire Telefon uredništva in uprave it 11-37- Posamezna številka 20 cent. Letnik KLVIlfe Posamezne številke v Trsta in okolici po 20 cent — Oglasi se ra&uujo t Hrokasti ene kolone (72 umi.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov rim po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice la vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po- L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poilljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20» I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Glas, ki ga note nlkdo sliSatl Zopet je tu naš znanec, general Benci-.na svetu! Mari se —ko se razpravlja o venga. Zaril se je v svojo slavofobsko odnošajih med Italijo in Francijo — ne go-ideologijo in kar noče odnehati, da ne bilvori vedno o dveh latinskih narodnih — narinjal italijanski javnosti svojega strahu pobratirnih! Kar je na tej strani povsem Trcd Slovanstvom! Z neomajno doslednostjo opozarja svoje rojake, da je prva njih patriotična dolžnost: strah pred Slovanstvom! Ta svoj nauk pogreva s tako točnostjo, kakor se pomika kazalec ure cd številke do številke. O generalu Benci-vengi si ne smemo dovoliti nobene sodbe; politiku pa moramo že povedati čisto odkrito, da postaja dolgočasen in smešen- V tem bi bilo za nas razloga dovolj, da bi prezirali njegova razlaganja, če ne bi jih vsiljeval na mestu, ki je sicer posvečeno resnim stvarem, v reviji, ki je po pravici deležna vsega uvaževanja v italijanski javnosti. Le zato zadobiva Bencivengova smešnost svojo resno stran. V zadnji številki revije «Echi e Com-menti» je objavil Bencivenga članek pod »laslovom «Italija, Slovani in Madžarski ». Kot podlago za svoja izvajanja je postavil to pot citate iz jugcslovenske «Politike», madžarskega «Pester Lloyda» (pisanega v nemškem jeziku), avstrijskega lista «Das Neue Reich» in romunske «Epoce». Seveda je iztrgal iz dolgih člankov le odlomke, ki jih more izrabljati za svoj klic: Italijani, bojte se Slovanstva! Iz «PoIitike» podčrtuje izjavo, da le močna Jugoslavija more biti dobra zaveznica Rusije. Jugoslavija da mora motriti Rusijo le s slovanskega, ne pa morda s francoskega ali angleškega vidika. — Iz «Pester Lloyda» je posnel izjavo, da je Italija med. vsemi evropskimi državami najbolj interesirana na ozemlju, na katerem bivajo Madžari. Ti interesi da se vijejo sporedno z onimi Madžarske. — V listu «Das Neue Reich» mu -ugaja izjava, da sta Avstrija in Madžarska «predestinirani» za prijateljske odnešaje. Morata se medsebojno podpirati, ker sta obe na severu in jugu obkoljeni od slovanskih narodov, ki hočejo razmaha kljub naravno — plemenska sorodnost — to je g. Bencivengi v razmerju med dvema slovanskima narodoma — nevarnost za Evropo in posebej še za italijanski narod! Piše namreč: «Ne udajajmo se nikakim iluzijam! Četudi je Jugoslavija razmerno šibka — v absolutnem smislu — more pa v ambijentu, v katerem se giblje — mali in balkanski sporazum — povzročati reakcije velikega pomena. Kakor je včeraj zahtevala izhod na morje v Solunu, izraža danes njeno imperialistično in panslavi-stično misel ena sama beseda!* Hoče bit! močna, da poda roko Rusiji za vdretje v Dardanele! Ta jugoslovenski program mora Italija zasledovati z nezaupanjem!* In ta Bencivenga, ki tako črno v črno «jugoslovensko» in «panslavistično» rise nevarnost na steno, si upa trditi, da. noče^ po džigati nasprotstva med Italijani in Ju-j goslovenif* Na to pogreva svojo staro pesem: da se tai slovanska poplava proti Sredozemskemu morju more preprečiti edino-le, če se Turki povrnejo v Evropo (v vzhodno Trakijo) in če bodo meje — pa naj so nemške, ali madžarske, ali romunske — tvorile neporušen jez, ki bo ločil severne Slovane cd južnih! V skladu s tem straši Bencivenga s «slovanskim koridorom*, ki bi ga hotela odpreti Belgrad in Praga. To da je že začelo vznemirjati Avstrijo in Madžarsko. Ti dve državi vitev čeboslovaške emisijske banke PRAGA, 3. Bivši finančni minister Ho-raček je izjavil uradniku «Prager Presse», da se vlada že več časa bavi z mislijo ustanovitve emisijske banke: Nalotie take banke izvršuje začasno bančni urad, ki pa kot državni urad ne uživa zaupanja gospodarskih krogov. Pokojni minister dr. Rašin se je tudi že bavil s takim načrtom. Bolgarska Boj med bolgarskimi anarhisti in policijo SOFIJA, 3. Sofijska policija je odkrila lokal, kjer so se shajali bolgarski anarhisti na sestanke. Močna policijska četa je obkolila lokal in vdrla vanj. Pri tem je rabila orožje in sta bila dva anarhista ustreljena. Drugi so srečno pobegnili iz lokala v sosedno hišo. Ko je policija lokal zapustila so anarhisti začeli metati nanjo bombe. Ministrski predsednik Štambolijski je odredil stroge odredbe, da se uduši anarhistično gibanje. Izvršenih je bilo več hišnih preiskav. Za zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarsko SOFIJA, 3. «Echo de Bulgarie» poroča o sestanku mešane bolgarsko - jugosloven-ske komisije v Nišu in pravi, da se po zadnjih razgovorih med bolgarskim in jugo-slovenskim ministrskim predsednikom v Belgradu lahko upravičeno smatra, da se bo komisija dala na delo s pomirljivim razpoloženjem in s toplo željo, da doseže svoj cilj. Delo komisije •— pravi list — predstavlja prvi praktični korak na poti za zbližanje med Sofijo in Belgradom. «Pobeda» piše, da izboljšanje jugoslovensko - bolgarskih odnošajev upravičuje tipanje, da bo delo komisije mnogo doprineslo k vzpostavitvi dobrih odnošajev med obema državama, odnošajev, ki morajo biti trajno dobri. Francija Strah pred nemško... vojsko v francoskem senata — Senat za uvedbo 18 mesečne vojaške službe PARIZ, 3. Senat. Nadaljuje se1 razprava o vojaškem službovanju in reorganizaciji vojske.. Vojni minister Maginot je izjavil v tozadevnem govoru, da vodi Francija politiko, ki gre za tem, da se zajamči njena varnost in da se doseže plačanje dolgo-vanih odškodnin. Francija vroče želi mir, toda biti hoče močna, da prepreči ponovitev sovražnosti, ki- so vzrok tolikemu trpljenju. Narediti moramo vse mogoče — je poudarjal govornik — da zajamčimo nedotakljivost naše zemlje in da ukrenemo prisilne mere za izterjanje odškodnin. Nočemo pustolovskih operacij, pač pa trezna in premišljena podjetja. Zato pa moramo razpolagati z 32 divizijami in moramo razen tega uvesti 18 mesečno vojaško službo. Minister Maginot je nato opozarjal na napore Nemčije za obnovitev njenega vojnega materiala in na uspehe, ki jih je dosegla vkljub nadzorstvu medzavezniške kontrolne komisije. Nemčija razpolaga 100.000 mož državne brambe, ki so vsi stari in izurjeni vojaki. Nemčija lahko v najkrajšem času potroji število svoje vojske in postavi na bojišče 31 divizij. Minister je opozarjal tudi na ponovne in pogoste vojaške vaje državne brambe in je pripomnil, da je treba k državni brambi priključiti tudi 150.000 mož policije, ki so skoraj vsi bivši bojevniki. Gre torej za pravo vojaško organizacijo. Ne trdim — je nadaljeval minister Mar-ginot— da mora ostati 18 mesečna vojaška služba) nedotakljiva uvedba francoske vojaške organizacije; vojaški zakoni pač niso neizpremenljivi, temveč se izpremi-njajo po razmerah. Smatram pa, da bi se pregrešili s svojo dolžnostjo, ko bi spričo sedanjega položaja v Evropi skrčili vojaško dolžnost pod 18 mesecev. Z 18 mesečno vojaško službo, bomo razpolagali s 450.000 izurjenih mož. in tega števila ne bomo mogli skrčiti, ne da bi se podajali v nevarnost. Skrčili smo na tretino moč naše vojske in troške za vojsko. Kje je država, ki je podala tak dokaz o svojih miroljubnih namenih? 18 mesečna vojaška služba je v veljavi v mnogo drugih državah. Tudi v sovjetski Rusiji velja 18 mesečna vojaška služba za pešce in 2 in pol letna za druge vojake. Minister je tako-le zaključil svoj govor med odobravanjem senata: Dokler se versailleska pogodba ne bo spoštovala, dokler bo teptana od sovražnika, dokler ne bomo gotovi, da nismo več izpostavljeni prestanemu trpljenju, mora Francija ohra. niti vojsko, ki tvori najboljše in najbolj gotovo jamstvo za mir. Francija ni še odložila žalne obleke, še stoje naše razvaline: moramo se spominjati na nje, da Francija more živeti in nadaljevati svojo pot pravičnosti in kulture. Amalija Tesna angleška - francoska zveza je porok evropskega mirit — Izjave angleškega vojnega ministra LIVERPOOL, 3. Vojni minister lord Derby je v konservativnem udruženju delavcev izjavil, da je iskreno prijateljstvo med Anglijo ln Francijo edini porok za mir v Evropi. Versailleska mirovna po- fodba, ki je še vedno v veljavi, podeluje ranciji pravico, da zahteva od Nemčije odškodnino, ki presega mogoče dobro vo-jo Nemčije, pa je na vsak način potrebno, da plača Nemčija do skrajne meje svoj'h možnosti. Sicer pa sem prepričan, da si je Francija z zasedbo rubrske kotline sama sebi gospodarsko škodila in se strinjam s tem, da se Anglija ni udeležila teh operacij. Vendar je moje srce s Francozi in moja glava onstran Rena in Anglija ne bo podvzela ničesar, kar bi ziv*1** <*wSr*i« Francijo v bojevanju pravic. za dosego njenih . Ruhrska kotlina Položaj v Ruhru PARIZ, 3. Listi javljajo iz Diisseldorfa: Skoraj povsod v ruhrski kotlini se je vrnil mir. Ne naznanjajo se nikaki incidenti. Mestoi Reklinghausen, ki je bilo svoj čas sedež najbolj živahnih agitacij, je sedaj povsem mirno. Ker poštni uradniki niso hoteli prodajati francoskim vojakom poštnih znamk, so francoska oblastva zaplenila vse poštne znamke, ki so> jih našla pri višjem poštnem ravnateljstvu v Diissel-dorfu. Naredba generala Degoutteja, s katero se občine smatrajo za odgovorne za vsak čin sabotaže, izvršen na njenem czem. lju, se je včeraj prvič uveljavila proti občini Ketturg, kjer je bilo izvršenih več činov sabotaže proti telefonski progi Diisseldorf-Essen. Občina bo morala plačati globo 1 miljcna mark. Ker župan globe ni hotel plačati, je bil takoj aretrran. Denar se bo vzel iz občinske blagajne. Na koblenški progi je bil vzpostavljen reden promet, ki je bil začasno ustavljen zaradi sabotaže. . Včeraj se je vpeljal direkten promet med Parizom in Essenom. V Essenu je bil aretiran narednik tamošnje policije, ki je skušal pokvariti železniško progo. V Reklinghausen u je bilo zaplenjenih 80 miljonov mark, namenjenih stavkajočim železničarjem. Županu v Lunenu je b lo ukazano, da tekom 24 ur vzpostavi dobavljanje električnega toka. V Kastroppu je bil razkrit terorističen odbor pod vodstvom nekega mesarja. Ta odbor je imel nalogo nadzorovati in izgnati iz mesta osebe, katerih vedenje ne bo dovolj patriotično. Mesar je bil aretiran. Mestu Bochumu je bila naložena globa 35 miljonov mark zaradi izgredov v zadnjih dnevih in zaradi ukrepov vojaških oblastev se zdi, da se jc vedenja mestnega svela. Spričo energičnih ukrepov vojaških oblastev se zdi, da se je položaj v Bochumu znatno izboljšal. Listi so začeli zopet izhajati, toda pišejo mnoga bolj zmerno. Župan je sam pozval meščanstvo, naj se vzdrži neumestnih izgredov. Iz Vedana so odpeljali včeraj v Francijo 3 vlake s premogom, v Itr.lijo, Švico in Nizozemsko so jih odpeljali 12. Iz Hohen-werberga sta odšla dva vlaka v Francijo, edefi" pa v Belg'jo'. V Wedau so včeraj pripeljali zopet 100 vagonov zaplenjenega premoga. Francoska oblastva so včeraj zaplenila veliko popravljalnico strojev v Miilheimu. Na postaji v Miilheimu je bilo včeraj zaplenjenih 60 vagoinov koksa, 30 vagonov premoga, 15 lokomotiv, 100 loko. motiv v popravi in skladišče z 8400 tonami koksa in veliko množino železniškega materiala. Na delo je bilo vzetih včeraj 60 rpeciali-ziranih delavcev. Skupno je b:lo doslej vzetih na delo 700 nemških delavcev. Dohodki od železniškega premeta v sami francoskoi - belgijski zoni v mesecu februarju znašajo 120 miljonov mark vkljub skrčenju prometa. Nemškemu prebivalstvu je bila dovoljena vožnja v vojaških vlakih. Tudi poštne pošiljatve se bedo sprejemale na vojaške vlake. Nadalje javljajo listi iz Diisseldorfa, da sta bila izgnana prvi in drugi župan iz Offenburga. Na drugi strani jc bilo izdano oficiozna poročilo, ki pravi: Nemški statistični urad je objavil uradne podatke o proizvajanju premega. V tem poročilu se je omej i na skupne podatke iz vse Nemčije, ne da bi jih razdelil pa posameznih premogovnih zonah, kakor je to delal doslej. Meseca januarja se ]je po tej- statistiki izkopalo 1,730.000 ton premoga nasproti 12,160.000 ki so se izkopale januarja 1922. Nesorazmerje med obema številkama je očividne pretirano. Francosko - belgijska vojska jc prišla v Ruhr dne 11. januarja, in važnejši premogovni kraji so bili zasedeni še-le nekoliko dni pozneje. Na drugi strani se jc bojkotiranje začelo proti koncu januarja Če bi se hoteli upravičiti nemški podatki, bi treba torej predpostaviti, da se je proizvodnja premega v ruhrski kotlini zmanjšala za 60,^ tudi pred prihodom zaveznikov in da se po njihovem prihodu ni izke-pala niti ena tona premoga. To pa it točno. Izgoni in obsodbe PARIZ, 3. Poročajo iz Diisseldorfa, da sta bila izgnana prvi in drugi župan v Offenburgu. Na splošno je položaj neizpremenjen, le tu pa tam prihaja do incidentov med prebivalstvom in vojaki. Demonstracije \ Gelsenkirchenu, Recklinghausenu in Essenu ponehujejo. Razne sankcije so dose. gle zaželjeni uspeh, razorožitev in izgori policijskih agentov sta mnogo doprinesla k splošnemu pomirjenju. Vojno sodišče v Mainzu je obsod lo prvega in drugega župana v Pirmasonsu na 4 oziroma 5 let ječe in na 10 oziroma 15 mi. ljonov mark globe, ker nista hotela izvr-. šiti nekega sklepa visoke zavezn'ške ko. misije. Darmstadt zaseden BERLIN, 3. Wolfbure£fu poroča iz Mann. heima, da so davi prekoračile francoske čete Ren in zasedle mesto Darnnstadt. 50 miljonov dolarjev novih državnih obveznic BERLIN, 3. Poslanska zbornica je v tret? jem branju odobrila načrt zakona za izdanje 50 miljonov dolarjev zakladnih ob-* fl. «EMN0ST» V Trstu, titae 4. marca 1923. Pismo iz Jugoslaviie V Ljubljani, 1. marca 1923. V zunanji politiki imamo zaznamovati v zadnjih časih dva važna dogodka, namreč izvršitev že davno sklenjenih dogovorov z Italijo in Seipelov obisk v Belgradu, ki je imel za posledico tudi ureditev mnogih visečih vprašanj gospodarskega značaja med obema državama. O obeh zadevah je tudi <^Edinost» že obširno pcročala, zato ne bom ponavljal že gotovo vsem znanih podrobnosti, pač se mi pa zdi potrebno opozoriti na vtis, ki sta ga napravila ta dva dogodka na širšo javnost. Glede izpraznitve tretje zone sem že poročal. Zavlačevala in obljubovala se je tako dolgo, da sme se že kar navadili na dosedanje stanie, čeprav nas je rezalo globoko v meso. Umevno je tedaj, da nas je Mussolini Prav prijetno presenetil, ko je pckazal končno resno voljo rešiti to mučno zadevo. Že večkrat sem pa naglasil, da zanima Slovence pri tej zadevi v prvi vrsti vprašanje Delte in Barosa, ki bi bili pri sedanjih razmerah za Slovence izhodni gospodarski tečki v široki svet. Toda baš usoda teh dveh postojank je zavita še vedno v gosto temo, kajti tudi naša beU grajska \lada nekam sumljivo molči^ tako da se prav bojimo kakih kravjih kupčij med obojestranskimi diplomati. Če ne Poprej, bodočemu parlamentu bo morala dati vlada v tem pogledu točen obračun. Eno je pa gotovo: če se nam kljub dogovorom in slovesnim obljubam Delta in Baroš vendarle izpulita, potem je tudi usoda Reke zapečatena, kajti Jugoslavija bo prisiljena zgraditi čim prej v Kvarneru lastno pristanišče, kar i>i povzročilo končni in trajni piopad Reke, ki more živeii izključno le cd svojega zaledja. Mnogo prahu je vzbudil tudi prihod avstrijskega kancelarja Se:pla v Belgrad. Ob tej priliki je bilo sklenjenih med obema državama več gospodarskih dogovorov, ki za Slovence niso izpadli ravno najpo-voljneje. Za kancelarjev prihod je bila vlada skoro docela nepripravljena, zato prihajajo šele sedaj polagoma na dan hude posledice, ki jih bedo imeli sklenjeni dogovori zlasti za Slovence, ki so pri njih najbolj zainteresirani. Posamezniki in različne korporacije imajo namreč tirjali od Avstrije skoro stomiljonske vrednosti, toda namesto da bi jih dobili sedaj v oni valuti, v kakršni so jih naložili (namreč zlati), so določili v teh dogovorih relacijo !00 a. K : 8 Din. Končno besedo ima iz-; pregovoriti v .tem pogledu; sicer še parlament, toda po dosedanjih izkušnjah ni upali več na kaj boljšega. Enako "neprijetno je vplivala tudi naša popustljivost glede zloglasnih raznarodovalnih društev »Schulvereina > in «Sudmarke>v, katerima se baje vrne vse imetje. Toda če pogledamo vsem tem stvarem mirno in brez predsodkov v oči, tedaj moramo priznat'", da so le nujna posledica vseh dosedanjih diplomatičnih neuspehov na vseh frontah, ti pa zopet posledica splošnih neurejenih razmer. ,s kakršnimi se ima boriti vsaka mlada, iz revolucije porojena država. Prepričani smo pa, da ni več daleč čas, ko bomo to našo hišo na znotraj že toliko u-redili in konselidirali, da bomo tudi na zunaj lahko pokazali ono moč, ki jo naša država faktično predstavlja. Sicer smo sedaj na višku volivne borbe, kajii v nedeljo štirinajst dni bomo; stali že pred voliviiimi skrinjicami. Kar sem trdil že v vseh svojih dosedanjih pismih, namreč da gre pri teh volitvah samo za usodo tako hvaljene in taka preklinjane vidov-danske ustave, to je potrdil pred kratkim tudi sam šef sedanje vlade in najmočnejše stranke v državi, g. N kola Pašič. V tem tonu izzveneva tudi oficielni volivni manifest radikalcev, ki je izšel po dolgem pričakovanju šele te dni. Zanimivo je pa, da so začeli radikalci že sami na tihem dvomiti o realizaciji videvdanske ustave, kajti manrfest ne izključuje možnosti preokreta radikalcev. Ta radikalska poteza je brez dvoma v najtesnejši zvezi s trdovratnim nastopanjem SI. Protića, ki bo po besedah samega Pašiča oškodoval radi-kalce za kakih 40 mandatov. Tudi sicer je opažati v tej. doslej tako vzorno disciplinirani stranki hudo razrvanost, kajti poleg Proličevih kandidatnih list se je Pojavila po srbskih pokrajinah še cela vrsta drugih necfJcielnih radikalskih kandidatur. Končno pa doživljajo podobne krize prav vse stranke, razlika je le ta, da imajo nekatere stranke v istem! volivnem okraju po več kandidata h list, druge so- se pa razbile na več manjših strančic. Kaos je torej popoln in neki belgrajski list je te dni naštel celih 32 strank, ki se potegujejo za zaupanje volivcev. Gotovo je pa, da je pri tem še nekaj manjših lokalnih strančic izpustil. Če bi sešteli vse stranke in vse oddvojene kandidature, tedaj bi jih našteli gotovo čez 50, kandidatov pa nad 3000 in to za 312 mandatov. Da je v teh razmerah popolnoma nemogoče prorokovati glede bodoče vlade, je seveda popolnoma jasno. Tudi v Sloveniji je seveda volivna borba na višku. Slovenija tvori tri volivna o-krožja, namreč Ljubljano- z 1 poslancem, Kranjsko z 10 poslanci in Štajersko s 15 poslanci, vloženih je bilo pa, kakor sem že porečal, v Ljubljani 7 list, na Kranjskem 8, na Štajerskem pa celih 11. Kandidirajo sledeče stranke: 1.) Slovenska ljudska stranka (Korošec), 2.) Samost. kmetijska stranka (Pucelj), 3.) Narodna radikalna stranka (2upanič), 4.) Jugoslov. demokratska stranka (Ku-kovec), 5.) Narodno-socialistična stranka (Der- žič), 6.) Narodna ljudska stranka (Šušteršič), 7.) Socialistična stranka Jugoslavije (Bernotl. 8.) Socialistična stranka delovnega ljudstva (Fabjančič-Peiič), 9.) Slovenska republikanska stranka (dr. Novačan), 10.) Slovenska kmečka republikanska stranka (Radić), „ 11.) Neodvisna gospodarska stranka, 12.) Nemška stranka. Obstoji pa poleg tega še «Nar. napredna stranka» (dr. Ravnihar), ki se je zvezala v Ljubljani z JDS v «Napredni blok». Nekaj strank ni vložilo v vseh volivnih okrajih kandidatnih list, nekaj kandidatur je pa sodišče potem še naknadno zavrnilo, ker niso odgovarjale zakonitim predpisom. Po dosedanjem^ razpoloženju sodeč, odnese veliko večfno mandatov dr. Korošec, nekaj uspehov bodeta imeli dalje Sam-ost. kmetijska stranka in pa Socialistična stranka delovnega ljudstva, dočim se bodo morale nekatere ostale zadovoljiti kvečjemu z enim mandatom, večina pa seveda z nobenim, kajti vseh mandatov je, kakor rečeno, samo 26. Vsi z napetostjo pričakujemo v olivnega rezultata, kajti vsak upa, da dobi po volitvah naša notranja politika vendarle že neko trdno smer, ki nam je"tako potrebna, potem naj bo pa že taka ali taka. - Toda poznavalci razmer trdijo, da tudi sedanje vol: t ve še ne prinesejo končne razjasnitve, vsled česar bo treba" že v najbližji bodočnosti še enih. Pričakovati je namreč, da ne pncndrejoi ne centralisti in ne de-centralisti s toliko večino, da bi mogli sestaviti trdno in trajno delavno vlado. V tem slučaju bomo torej doživeli že v dogledni bodočnosti še en volivni boj, toda boj;mo se, da ne bo ta še hujši, nega je sedanji. P. St. Italijanski sistem iztiritvama davkov Kakor smo naznanili pretekli petek med «Dnevnimi vestmi*, so bile pred kratikim raztegnjene italijanske postavne določbe o iztir-jevanju izravnih davkov tudi na naše kraje. Odlok, s katerim se je to zgodilo, tvori en korak dalje nasproti glavnemu cilju, ki si ga je postavila sedanja vlada v svoji politiki napram novim pokrajinam, namreč h takoimenovane-mu izenačenju naših krajev s starimi pokrajinami kraljestva. Vladi se na tem polju strahovito mudi in tozadevni odloki si sledifo eden za drugim z nepričakovano naglico, kakor da bi skakali iz kakega avtomata. Eden najglav-nejšrh in najvažnejišh odlokov te vrste je brez dvoma ravnokar omenjeni odlok, s katerim ae uvaja v na^e kraje italijanski način iztirjevanja izravnih davkov, kajti ta odlok se nanaša na državljansko dolžnost, ki zahteva od našega ljudstva spričo sedarrHh žalostnih in neznosnih gospodarskih razmer čezdalje večji napor in čezdalje večje žrtve. Zraven tega pa-si ne sme naše ljudstvo obetati od novtega zakona nikakih olajšav, temveč ravno nasprotno: davkoplačevalec bo prišel z dežja pod kap! Kakšen je torej ta italijanski sistem iztirjevanja davkov? Predvsem velja načelo, ki smo ga naglasili že v naši notici pretekli petek, da se da;ajo v Italiji izravni davki v zakup, in sicer po posameznih davčnih okrožjih. Davčno okrožji® tvori nekoliko občin skupaj, katere se prostovoljno ali pa po odredbi s strani upravnega oblastva (prefekture) združijo v posebne zveze ali konsorcije, ki so baš v ta namen predpisane po' zakonu o izterjevanju davkov (kr. odlok od 17. X. 1922, št. 1401 in tozadevni pravilnik wtiii, dosedaj apostolski deletfat v — Kitaju. Visoko da se cenita takt in inteligenca tasta prelata. Pred voino ie (bil skozi tri leta patrijarh v Ogleju, kjer se jq posebno posvečal starinoslovskim študijam«. Užival da je veliko popularnost med prebivalstvom in bil je prežet «prosvitIjenega patriotizma^. Vse lepo. So to čednosti, ki ga v visoki meri usposobliajo za škofa v kaki italijanski škofiji. V na&i narodno mešani škofiji pa bo — brez poznavanja krajev, razmer, ljudi in jezika veČine vernikov — naletal na iste težave, ki so njegovega prednika onemogočile. Imenovanje tega prelata bo najbrže zopet eksperiment, ki ga ne bo venčal za/eljeni uspeh. Zakaj so Serratija aretirali? Poročuli sma že, da je vlada dela pod ključ Serratija, ravnatelja lista < Avanti» in enega prvakov italijan- • ske socialistične stranke. Aretirali pa so šc dvanajst drugih urednikov rečenega lista. Te poslednje so zaprli radi komentarja, ki ga je priobčil «Avanti» o aretaciji Serratija. Obla-stvo je videlo v izvajanjih bistvo žaljenja viade. Glede aretacije Serratija pa javlja neka polu-radna nota, da je vzrok v manifestu moskovske internacionale italijanskemu narodu z dne 21. januarja 1923. priobčenem v «Avantiju*. V rečensm manifestu je bilo — pravi poluradna nota — rečeno med drugim, da so italijansk* delavci potisnieni v položaj kita'skih kuli je v ^ in egiptovskih «felahov». ( Kuli > so na Kitajskem dninarji, ki morajo opravljati dela, katerč so morali pred odpravo trgovine s sužnji opravljati nakupljeni črnci. «relah^ pa jic ime za prebivalstvo, ki v Egiptu opravlja poljedelska dela): «Ves manifest jc tvoril obrekovanje fašizma in fašistovske vlade. Ker pa se — zaključuje nota — fašislovska vlada ne pušča obrekovati nekažnjeno in ne pušča svobodne roke svojim sovražnikom, je naravno, da jc tudi Serratija zadela usoda drugih . — Ne da bi hoteli braniti Serratija, ali italijanske ma-ksimaliste — saj nas loču;ejo od te stranke načelna politična navzkrižja — vendar moramo reči, da se nam čudno zdi, da je prišlo do aretacije kar dvanajstorice urednikov ker pač ima država dovolj drugih izdatnih sredstev na razpolago za pobijanje — nevarnih idej. Z zapiranjem poedinih oseb pa se ne zapirajo ideje. Opravičevanje v poluradni noti pa je ponesrečeno tudi zato, ker govori le o žaljenju vlade in o sovraštvu proti nji. «Žalfenje vlade-> je kaj nedoločen in raztegljiv pojm. Če se prav hoče, se more tudi vsako po ustavnem zakonu dopuščeno kritiko o politiki vlade označiti za » žaljenje«. To bi pa bilo zanikanje duha in vsebine ne samo ustavnosti, temveč tudi državnosti same. Kake s« to strinUi?! Vsi italijanski listi so poročali te dni, da pripravljajo na Sušaku slovesen sprejem jugoslovenskim četam. Po vsem mesiu da so razvešene zastave. Ko pa so se razširjali glasovi, da bi tem povodom moglo priti na Susaku do protiiialijanf.kih demonstracij, je oporekal eden istih italijanskih listov, češ.da ^ ta bojazen neupravičena, kei so si italijanske čete s svojim taktnim postopanjem pridobile na Sušaku splošno spoštovanje, tako dp. Sušačani skoro obžalujejo, da je prišlo do izpraznitve? Kako se vesti o slovesnem sprejemu in o strahu pred protiitalian-skimi demonstracijami strinjajo s trditvijo o obžalovanju?! Ka.ko more kdo obžalovati kak dogodek in se ga ob eream — veseliti?! Dan sodbe. Povodom obsodbe Marezižanov piše «Istarska Riječ=> med drugim: <--Tisti, ki so izrekli obsodbo, so sodili pt> svoji vesti in po največji strogosti zakona. Pred svojo vestjo in pred Bog«»m naj odgovarjajo sami! Mi hočemo tu le povdariti, kaj pomenijo Marezigc v žalostni zgodovini našega naroda. Mar^zige nudijo epizodo v dolgi verigi bojev, ki jih je preživel naš narod v borbi za svojo zemljo, svoj jezik in svoj narodni obstanek. Pred vsem moramo vprašati: Ima-li narod pravico, da brani svoj obstanek, kulturo, jezik in gospodarsko neodvisnost? Da! To pravico ima vsak človek. Še več: človek je dolžan braniti svoje življenje in življfenjc svoje rodbine. Ako so razbojniki napadli kmetovo hišo, da bi mu ugrabili dete — kaj mora storiti kmet? Dolžan je braniti hišo in dele pred tatovi! Ko je oče na smrtni postelji izročil svoje imetje sinu, jc storil to, da sin čuva brani to imetje in ga izreči svojim potomcem. Tak oče, tak kmet je naš narod. Drugorodci bi mu hoteli odvzlati našo skupno dedščino: naš jezik, naše šoie in tako po vrsti dalje. Hoteli bi očetu odvzeti srce njegovega deteta. Mari ni morda naš narod dolžan, da brani svojo posest in duše svodih otrok? To je naša 6veta dolžnost po vseh božjih in človeških pravilih. Naš jezik in naša narodnost nista stvar, ki bi jo smeli prodati. Ti svetinK sta nam izročeni, da ju. čuvamo in izročimo svoji dcci. Pride dan, ko bo ta narod poklican pred sodbo sveta: slovanska Istra, .kje so izročene ti svetinje?! Kje je tvoj jezik? Kje so v cerkvah tiste stare molitve? Mari ste za čašo vina prodali svoje svetinje? In na ta dan vstanejo tudi naši mrtvi dedje: kje je naša zemlja? Komu ste izročili svojo dedščino, oškropljeno z naše krvjo? Mari ste izročili tujincem našo deco, sela njive, vinograde, šume itd? Mi pa mičemo na dan sodbe ostati osramočeni pred velikim Sodnikom, človečanstvom in svojimi dedii Vedno hočemo trdno držali in braniti naše svetinja: svoje domove, rodbine in vasi. To je naša sveta dolžnost — to je delo, o katerem bo sam Sodnik zahteval računa od nas! V tej borbi jc konflikt kaj majhen dogodek. Srašnc so kaznovani tisti, ki so branili svoje domove S tem pa nikakor ne odobravamo načina kakor so obsojenci to storili. Na vsak način pa je glavna krivda pri onih, ki so izvršili napad na vas in ki se z vsemi silami borijo za raznarodovanje Istre. Slepar osleparil tihotapce. Francoski kupče-valci so nakupovali v Carigradu zlat denar, vtihotapljen iz Rusije in Romunske. Ta denar » so potem utihotapljali v Pariz. Tako 60 imeli nekoč zopet pri sebi v vlaku 600.000 komadov zlatih frankov. Kar se je prijavil v vozu neki človek, ki se fe izdajal za uradnika italijanskega carinarskega urada. Preiskal je prtljago ter je pri tem zasledil zabore z zlatom — seveda krivo označene. Zaplenil jih je. Kmalu pa so prišli tihotapci na to, da »o nasedli drznemu slieparju. Obvestili so redarstvo, ki se mu jc po dolgem trudu posrečilo zalotiti sleparja. Prijeli so ga v Berolinu. Je to neki italijanski lekarnar, z imenom Armarotti, ki je slučajno izvedel, kaj vozijo s seboj tihotapci. Na mojstrski način je igral vlogo carinarskega uradnika. Takoj na to je v družbi svoje ^prijateljice« odpotoval v Benetke, a od tam v Bruseli in dalje v Berlin. Tu fe prodal svoj bogati plen ter pri bankah naložil dobljene marke. Toda, kakor je bil poprej srečen s svojim — podjet-jem, tako je imel smolo v zadnjem odločilnem hipu. Prijeli so ga ravno v trenutku, ko $e hotel odpotovati na Švedsko, da H tam kupil kako mirodilnieo ter iivel od prislepar^encga denarja kot «miren In polten državljan«. Se-daj je v fostih pri berlinski kriminalni policiji. Dogodek pa ku iwjo pikantno primes v tem. da se sedai Franciia in Italiia orerekata. V Trstu, dne 4. marca 1923. '•EDINOST* nr. kaj sodijo in obsodijo tega velikega «carinar-jJcega uradnika*. Ža podjetne tihotapce pa' ostaja le gnetako dejstvo, da «svojih» zlatnikov ne bodo videli več, če se jim ne dogodi še kaj drugega. Iz Barkovelf. Žalostna je bila lanjska naša božićnica, letos je sploh nismo mogli prirediti. Vendar naši otroci niso bili po-, zabljeni, kasno sicer, toda so bili le obdarovani. K temu obdarovanju je prispevalo pevsko društvo «Adrija z 865'- L, «Žensko dobrodelno udruženje« z 541 50 L, in razni j dobrotniki so darovali L 560'-, skupaj torej L 1%6'50. Neimenovani 6 parov hlačk, 2 zinski suknji in 1 deško obleko. Obdaro-vanih je bilo okrog 200 otrok in sicer so dobili najrevnejši dečki maje in nogavice, manj revni eno ali drugo, deklice pa obleke, blago za srajce, nogavice in ročna dela; nekateri pridnejŠi so dobili knjige. Kdor ve, kaj danes vse stane, bo vedel, da s sv crto, ki je bila na razpolago, ni bilo mogoče delati čudežev. Če je bila storjena kakšna mala napaka v razdeljevanju, naj ne bo zamere, skušalo se bo jo prihodnjič popraviti. Sv. Križu pri Trslu prirede domači diletantje danes 4. t. m. ob 16. uri dramo v 3 dejanjih < V nižavi» Režira bivši gledališki igralec Ko-fcuta. Po igri prosta zabava z domaČim orkestrom. K obilni udeležbi vabi — Odbor. Drui«vM«|v*stl Občni zbor uč. društva za Trst in okolico le 'vrši danes točno ob 10. uri v rojanski šoli. Pred zborovaivem velezanimivo predavanje s skioptičnimi projekcijami dra. Pavla Israelija: U jetiki, njenem postanku, njenem razvoju in o borbi proti tej bol'2zni». Vabijo se tudi tovariši nečlani , za člane obvezno. — Odbor. «Kolo». Pevska vaja za dani2s 5. t. m. odpade, ker je pevovod.ja zadržan. MDP — Sr. Jakob. Jutri točno ob 20 redni sestanek. — Predssdn. Bazovica. -Učenci bazovske šole ponovijo k>lr,ko prireditev v nedeljo, dne 11. marca ob 4. uri popoldne v prostorih konsumnega društva v Bazovici. — UčiteIjstvo». < Sin >. Danes ob 5 popoldne ponovi «Šentja-kobska čitalnica > v dvorani DKD pri Sv. Jakobu to krasno Gangl-ovo dramo. Vsa štiri dejanja držijo gledalca v prijetnem napetem pričakovanju, tako da vsakdo odide s popolnim zadovoljstvom po končani igri. Pri premijeri je igra pokazala svojo globoko moralno vrednost, pri ponovitvi pa svojo privlačno silo. Prilika je lepa prihitite in ogledajte si to krasno delo! Torej, na svidenje danes popoldne! Šolsko društvo podružnica pri Sv. Ivanu vabi člane in prijatelje društva na redni občni zbor, ki se vrši danes ob 4. uri popoldne v prostorih otroškega vrtca pri Sv. Ivanu s sledečim dnevnim redom: 1) Nagovor predsednika, 2) tajnikovo poročilo, 3) blagajnikovo poročilo, 4) izfava ptegledovalnega odbora, 5) volitev novega odbora, 6} slučajnosti. — Odbor. Iz tržaškega življenja Zlikovci na delu. Prevrtana železna blagajna. V ulici Coroneo št. 1 se nahaja tvrdka z jest-»inami ronda železno blagajno. V to svrho so prevrtali trdno blagajno na raznih mestih ter so nato s pomočjo kompliciranih škarij prerezali jeklene plošče. Skozi nastalo odprtino so pohlepno pobrali vse kar 52 bilo notri opravljenega. Potem so jo z ugrabljenim plenom nepozdravljeni previdno odkurili. Tatvino je odkril včeraj zjutraj skladiščnik tvrdke. Ni bi.o mogoče še .ugotoviti, koliko škode so povzročili zlikovci s svojim nepričakovanim obiskom. BJ.azesi tramvajski uslužbenec. Pred sinoćnjim ste je pojavil v baru '-dušje in morda celo odpor. Trdno upa, bo današnji zbor po svojih močeh pomogel dozidati mogočno stavbo, pod katero bo naš naraščaj črpal svoje moči in potrebno duševno hrano in da bo naša podružnica tvorila najbolj trden steber velike zgradbe «Šolskega društva*. Na to je podala gdč. M. Pečenko kratko, a izčrpno poročilo o poslovni dobi priprav, odbora. Omenila je večkratne poskuse, ki so se podvzeli, da se položijo temelji podružnici «Šolskega društva» v Gorici. V kratkih besedah je nato' orisala stremljenja, da bi se oživilo delo, ki se je moralo zbog vojnih dogodkov prekiniti. Naglasala je žalostno dejstvo, da moramo segati po sredstvih «ŠoLskega društva», če nočemo prepustiti našega naraščaja usodi nekulturnega raznarodovanja, ko bi človek po vsej pravici pričakoval, da bo šola, ta čisto kulturna ustanc/va, j deležna prav vseh ugodnosti, ki jih more in mora v to svrho nuditi moderna država. Omenjajoč razvoj dogodkov od zborovanja v Sežani, kjer so se b"'li sešli mnogoštevilni odposlanci širom Julijske Krajine, je prešla na kratkotrajno delovanje priprav, edbera, ki mu je bila poverjena skrb pes ta viti .v Gorici, kakor hitro mogoče, podlago sistematičnemu zbiranju sredstev za hrvatsko - slovensko šolstvo. Ako promatramo kratko dobo, ki je bila odmerjena priprav, odboru in svoto (Lit. 960'-), ki jo je med tem časom nabral, smemo trditi, da je svojci nalogo dovolj častno izvršil. Ker mcremo že ob pričetku delovanja zaznamovati prav lepe uspehe, smemo z vso gotovostjo upati, da se bo to delovanje razvilo in razmahnilo do skrajnih mej možnosti in da bomo dopolnili to, kar smo dosedaj zamudili. Pri slučajnostih je dal predsednik prebrati poslano pismo vodstva v Trstu, ki prisrčno pozdravlja novo postojanko «Šolskega društva». Temu so sledili po- zdravi zastopnikov raznih društev v Gotrici, ki so želeli, da bi dosegla mlada podružnica največje uspehe in obljubili, da bodo društva, ki so jih semkaj delegirala, posvečala vse svoje sile in moči uspešnemu razvoju podružnice. Za Akad. fer. društvo «Adrija» je govoril predsednik J. Pavlin, za «Splošno žensko društvo« predsednica ga. Milica dr. Medveščekova, imenom «Zveze prosvetnih društev« predsednik dr. J. Bačar in za «Goriško slov. omladino» predsednik g. A'. Kozman. Končno se je g. dr. Medvešček v vzneseni besedah spominjal velikih uspehov, ki jih je imela Gorica na šolskem polju pred vojno, izrazil živo vero, da bomo mogli čim prej zopet zavzeti zgubljene položaje ter se obenem v imenu novoizvoljenega odbora in celega zbora prisrčno zahvalil g. J. Pavlinu za iniciativo, ki jo je povzel v svrho organizacije podružnice «Šolskega društva», želeč mu, da bi i na drugih polj h javnega delovanja dosegel največje uspehe; Na to je predsednik g. Pavlin zaključil to važno zborovanje, izražajoč toplo željo in neomajno prepričanje, da se bo organizacija «Šolskega društva» razvila v mogočno drevo,. čigar najbolj košata veja bd postala .podružnica v Gorici.----- - — Kan Smo prišli? Iz Biljane nam pišejo: V soboto je imelo tukajšnje društvo predavanje za svoje člane v svojih prostorih. Predaval je g. prof. Fil. Terčelj, tajnik «Prosv. Zveze» iz Gorice o vzgoji v družini in občini. Po predavanju je pridrvel zdravnik Armando d'Ottone s karabinerji in vpričo njih klofutal g. predavatelja, ki ni na njegovo surovost nič reagiral. Čudimo se, da se je taka surovost zvršila nad kulturnim delavcem in se zgražamo nad surovim činom «inteligentan, ki si je drznil položiti roko na duhovnika, ki skuša s kulturnim delom blažiti moralno povojno razdrapanost! Kar se ni zgodilo pod nobenim režimom brez kazni, to se je zgodilo sedaj vpričo v Ajdovščini L 12.90. — Srčna hvala! Jajca so draga meso Je drago! Zftto uživajte „PEKATETE", ki so enako redilne kakor meso. So najcenejše testenine, ker se zelo nakuhajo. 41/1 Mali oglasi ENONADSTROPNA hiša, v večjem industrijskem kraju na Primorskem, v kateri se nahaja nad 50 let dobro idoča trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo, prostorno . stanovanje, skladišča, kleti, veliki hlevi, dvorišče, vrt s cvetličnjakom, se proda. G?na L 250.000.— Cenjene »ponudbe pod «Proda-ja» na upravništvo. 327 DEKRET za gostilno v tržaški okolici, vzamem v najem. Via del Monte 9, Cavalar 328 POROČNA SOBA, hrastova, predvojno delo, umivalnik s porcelanasto posodo, vzmeti, žimnice, zglavnice, skupaj L 1950.— Corso Garihaldi 29, vrata 6 329 BABICA sprejema od 12—12. Sprejme noseč* na dom. Ljubezniva poslrežba. Corso Garir baldi 23/1. 30* STROJ za sekanje drv, cirkularna žaga, stružnica, motor na bencin, 6 PH, se proda po zmernih cenah, Cernuski, Fabio Scvcro 73 Ttst._ 305 KROMPIR semenski, več vrst se dobi na Op* činah št. 524 prr F. Sosič (Krapš) v bližini tramvajske postaje 306 ŠIVALNI STROJ ^'Singer* za'amčen, se ceno proda. Coroneo 1, mehanik 308 GOSPODINJE! Zahtevajte povsod pravo češko Vondraček-ovo cikorijo znamke «Mira- 313 mar» KROMPIR semenski se dobi V Orlcku pri Sežani št. 21. Cena po dogovoru. 318 NATAKAR s kavcijo, najraje Istran, se sprejme. Pojasnila v ul. S. Maurizio 3, gostilna 319 POZOR1 Krene, korale, zlato, platin in zobovje po najviSiih cenah plačuje edini grosisf Bclleli Vita, via Madonnina 10, I. } 32 G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio 9 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic tfr valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 GLASOVI RJE, harmonije in orgije popravlja in uglašuje Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vento št. 5, JHI. 6 EGIPTOVSKI profesor grafologijie pove karakter in usodo življenja. Sprejema samo do zadnjega dne aprila v ulici Geppa 10. 293 KAKOR OBIČAJNO, smo razposlati tudi letos 1. in 2. številko «Mladike» vsem starim naročnikom. Kdor pa ne želi biti naročnik, naj oba izvoda takoj vrne, oziroma nakaže za podane številke 5 lir. Uprava Mladike Gorica, Via Carducci 4. - 330 KUHINJA« lakirana, zadnji vzorcc, z mramori. Danes odprto. Via Salice 4 pritličje. 331 KUPUJEM razbito staro železo po L 30.— q kosti L 30.— Via S. Maurizio 8 316 SKLADIŠČE z napeljavo vode in plina, pripravno za gostilno ali prodajalno, se proda. Na6iov pri upravništvu. 321 TRGOVINA fastvin in mešanega blaga, edina na zelo prometnem kraju, 6e odda zmožni osebi. Naslov pri upravništvu. 322 VILA, z osmimi prostori, z dvema podzemeljskima kletima, z gospodarskim poslopjem, dvoriščem, vrtom z ograjo, vodnjakom, zraven veliko zemljišče, ne daleč od Trsta, pri prometni železniški postaji in kamnolomih, pripravna za vsako obrt, se proda. Naslov pri upravništvu. 323 LOKAL za trgovino, blizu jugoslovanske meje, obstoječa nad 30 let, se takoj odda. Natančnejša pojasnila pri Žgur, Črni vrh št. 9, pri Idriji._> _273 TRTE cepljene, bele vrste in sadna drevesa, se dobijo pri trtnici Ivan Forčič, Preserje, p. j Komen. 54 PAINEXPELLER in Reumazan, izkušeni sredstvi proti trganju in bolečinam po udih, plečih, križu, se dobita v lekarni v Ilir. Bistrici. 29/5 Mesejni semnji o Št. Petru no Krasu za konje, govejo živino, prešiče In drob-nlno. kakor tudi KRAMARSKI SEMNJI se vršijo od sedaj naprej dne 10. vsakega meseca* Ako je ta dan nedelja ali praznik, se vrši semenj naslednji dan. Dosedanji stari živinski semnji sedaj odpadejo. (93? Prvi semenj se vr5l v soboto 10, marca. Saško & Ivanlit Trst, Piazza Oberdan št. 4. Moderno urejena. Točna postrežbo. KUPUJEM cunje, železo, papir in plačujem po najvišjih cenah. Molino grande 20, Babič; 324 DEČEK 16 leten, krepak, poštenih starišev, za vsako kroatijsko delo, išče službe. Naslov pri upravništvu. 326 UČITELJ podučuje citre. Via Molino grand 46/11 Ažman 325 Skluditte OKOLIČANOM naznanjam, da imam zalogo vseh mrtvaških potrebščin po najnižjih cenah. Milič, Prosek 280 PRVI veliki živinski in kramarski mesečni semenj v Sv. Petru na Kra6u se vrši 10. marca 1923. 289 KUHARICO, pridno in pošteno sprejema stavraci$a Sosič, Trst, Via Ghega 9. re- 291 OREHI, mladi, za prešalo, jako lepe vrste, približno sto komadov, visoki 60 cm 1.20 m, so na "prodaj pri kmetijski podružnici v Gorenjah. Cena po dogovoru. Naročila sprejema Ivan Jurca, Gorenje 5, p. Postojna. 300 poljedelskih strojev Plugi št. 5 L 310.—. Plugi Št. G L 3*0. - . Plugi £t. 7 L 370.---. Plugi St. 8 li 395— Slamoreznic« 2-S cm, brpz verige L K00.—. Slamoreznice 32 cm z verigo L 000.--- Decimalne tehtnice 7.a 100 kg L 145.—. Decimalne tehtnice za 150 kg L 180.—. Sesalke za gnojnice po različnih cenah. K3m. Vem da je to družinska zadeva in da bi vas ne smela vprašati za svet, ker je to stvar, J<* vas ne zanima, ki se vas ne ti*c. Oprostite prosim, gospodična Halcombe'. Zanimam se silno za vse kar je v katerisibodi zvezi s srečo gospice Fairiie ali pa z vašo. Veseli me to. Vi £te edina oseba tu, ki mi lahko svetuje. Na gospoda Fairlia nc moicm računati že zaradi njogovs bolezni, pa tudi zaradi posebnega strahu pred težkočami in pred skrivnostmi. In diugače ne poznam diu-gega razen vas. Kar želim vedeti, je to: na) napravim takoj vse potrebne korake, da od-krijem pisca tega pisma ali naj čakam do jutri-da prepustim to odveUiku gospoda Fairlia? Gre za izgubo enega dne, kar bi bilo mord? velike važnosti. Povejte mi, kako mislite C tem, gospod Hartiight. (Dalje) IV. V Trstu, Aft* 1 ca 192 J. Zvezo občin g bolu proti letlki (Konec) • Mej glavne naloge te Zveze občin spada pouk l'uđstva in vzgoja mladine po modernih higijenskih pravilih, preskrbljevanje sredstev ia obsežno protijetično borbo in zaščito vseh slojev prebivalstva; dalje ustanovitev primerkih zdravilišč za obolele ter podeželnih in pomorskih zavetišč in naselbin za ogrožene, pred vsem pa vzdrževanje onih svojevrstnih oskr-fcovalnic, ki so se že pod imenom dispensar-jjev jako blagodejno obnesle v drugih deželah. Ogromna naloga, ki potrebuje obilo železne volje, sposobnih moči in neporušne vere v dosegljivost začrtanih ciljevi A če so drugje že na dobri poti, zakaj bi ne zmogel tega tudi Trst lin vsa pokrajina? Saj bi za toli plemenito 5vrho moralo sodelovati vse ali vsaj nihče ne •bi smel nasprotovati! Omenjene oskrbovalnice (dispensarije) je treba namestiti v primerna krajevna središča, da bodo dosegljive vsem bolnikom okrožja, torej po možnosti za vsak sodnijski okraj en mali dispensarij, ki bi se »sčasoma spopolnjeval. V našem mestu deluje oskrbovalnica za pljučne bolezni v ulici Ma-donnina že več let jako koristonosno, ker dap: -bolnikom zdravniško pomoč, nasvete in pouk ,brezplačno, v kolikor to dopuščajo razpoložljiva društvena sredstva. Glavna pomoč teh dispersarijev so pa izšolane oskrbnice, ki nadzorujejo in vzgajajo družine bolnikov v v higijenskem smislu in sicer na domu. Ker so 'za tako požrtvovalno in potrpežljivo nalogo najprimernejše ženske moči, upamo da se tudi mej nami oglase dobre duše, ki se pa bodo posebej izšolale. Posebno na deželi, kjer so v /večini ženske in troci bolni, bodo one najlepše izvrševale vse ono drobno delo, ki ga .zahteva domača higijena, kajti dom, stanovanje bolnika, tam je glavni vir in pravo gojišče bolezni, tam treba pred vsem začeti z reševalnim delom. Razen tega predlaga pripravljalno poročilo Rdečega križa še krajevne odbore uglednih in vplivnih oseb okrožja v svrho posredovanja in pospeševanja protijetičnega gibanja mej ljudstvom. Koliko ljudi bo treba šele pripraviti do tega, da se dajo zdravniški preiskati, koliko rodbin prepričati, da so njihovi otroci ogroženi in potrebni posebne zaščite v zavetiščih, t^ko oni z dežele v zavetiščih, ob morju kakor oni iz mesta v zavetiščih na deželi, ker se je takšna sprememba izkazala za posebno koristno. A sredstva za vsa navedena podjetja? To je gotovo najtežje vprašanje. Na srečo razpolaga Rdeči križ s precejšnimi skladi v ta namen. Sicer pa bodo morale občine po svojih močeh vztrajno in marljivo nabirati, da si vsaj vzdržijo svoje oskrbovalnice. Dalje določa omenjani zakon, da morajo novi pokrajinski sveti in ostale dobrodelne ustanove prispevati s stalnimi zneski. Največ računajo pa na prostovoljne darove, ki so ob dobri organizaciji še najbolj izdatni. Ker le z vedrim drezanjem in zbiranjem se vzbuja povsod tudi potrebno zanimanje in dobri smisel v prilog opisane nove borbe in ob enem vpliva vzgejno na zadržanje ljudstva v higijenskem oziru. Na tak način bo od zadostnega razumevanja tega važnega socialnega vprašanja v raznih drjužabnih slojih večjim delom odvisen tudi njegov uspeh in ž njim zdravje našega ljudstva. In dasi opažamo z bridkim srcem sicer hudo nasprotovanje napram našemu domačemu življu celo na .kulturnem polju, vendar upamo, da se bomo z našimi sodeželani italijanskega jezika lažje in bolje razumeli vsaj pri tem človekoljubnem podjetju. Zato pa želimo, da se bodo pri tem upoštevale pred vsem naše domače moči, do kaierih imamo največ zaupanja, ker njih vplivna beseda gotovo največ zaleže pri našem ljudstvu in ker ti zaupniki tudi vsled boljšega poznanja vseh razmer l,ažje naj-ulejo pot do srca in razuma nesrečnega bolnika našega rodu. S tega stališča pozdravliamo in iskreno priporočamo snujočo se Zvezo občin za borbo proti jetiki! J. P. Rommn carja Osvoboditelja" Devetnajsto stoletje je bilo usodepolno za dinastijo Romanov. Od šestih vladarjev te rodbine, ki so vladali v tem veku, je umrl kakor navadni zemljani edino Aleksander III. Kakor da bi zla usoda visela nad nj;hovim življenjem! Pavel I. je bil zadavljen od zarotnikov, o smrti Aleksandra I. govori slo legend, da končuje veliki zmagovalec nad Napoleonom s svojim življenjem kot puščavnik v močvirjih Sibirije, kot «božji človek* Fjcdor Kuznič; Nikolaj L, krotitelj revolucij, se je umoril po padcu Sebastopolja in Aleksander II., car Osvoboditelj, je padel kot žrtev nihi-rfističnega atentata. Aleksander III. je umrl na svoje stare dni in tragedija Romanovih se je ponovila nad njegovim naslednikom Nikolajem II., koje priče so bili naši dnevi. 15. februarja lanskega teta je umrla v Nizzi v visoki starosti Katarina Mihaj-lovna Jurjevska, rojena Dolgoroka, mor-ganatska soproga Aleksandra II. Po njeni smrti so padli tisti oziri, ki so držali njen roman s carjem «Osvoboditeljem» v nekaki misteriozni tajinstvenosti. V zadnji dobi svojega življenja si je Aleksander II. pridobil, neglede na zgodovinske in politične dogodke, dosti popularnosti vsled svoje ljubezni do kneginje Katarine Dolgoroke. Ta ljubezen je izpolnjevala vse njegovo življenje, usmerjala vse njegove misli in dela, ljubezen, kakor jo nahajamo le v velikih delih, mitskih legendah in ki — se nam zdi — niti ne obstoja v realnem življenju. Aleksander II. in kneginja Jurjevska sta bila kakor Abaelard in Helciza, Romeo in Julija, Tristan in Izolda, geslo njiju življenja, kakor da je bilo: «Vse za ljubav». * Kneginja Katerina Mihajlovna Dolgoroka je bila hči ene najstarejših ruskih plemenitaških druižin. Njen g „ 3 s; 2i:2iPSPSn2 2 C N K liki a Š U) CJ p U. S CZ a a it K/3 , ^^m "O JD CL 5.22. 5.2.5 Si topi« priporoča Elija Čuk, sodni izvedenec Piazza Cavour štev 2**55 S-sli -"tj « E © = "j.5.2 e ci E jjBB^ E «0 o J2 s S O^ a >.se o ~ " eS»Ec" > ty> S « ° ~ w C s-^o E.3.^: n § o x> -S S [J O « O 3 ifl h W O C.23 > 9. L Ocero Michelangelo ZDRAVNIK Sprejema: v Postojni (Vila Jurca) 9-12; 6-7 pop.; v Sv. Petru n. Kr. št. 65 2-3 pop. razen nedelje ; v Razdrtem št. 41 4-5 pop. razen nedelje; v Kačjivasi ob nedeljah 2-3 pop. Nujni obiski v okolico z lastnim automobilom. (67) 94 IVAN KERŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz aluminija, steklovine. lesa io cmailirans stili. TRST — Piazza San Giovanni 1 Kmetijsko zadrugo v Trstu Via Raffineria 7 (95) opozarja svojo cenjene odjemalce na razna poljedelska orodja kakor: kose« šape OkelUariske, vil«, sekire, Iv^plalnike, Škropilnice, sla-moreznice, orala« brane, igalne kotle itd. katera daje po zelo ugodnih ccnnli radi [>re-selitve v drugo skladišče. — Opozarja na ravnokar dospela vsakovrstna semena ter sprejema naročila za Sveplo, galico in tan.etna gnojila. Srebrne krone m zlato plačujem po najvišjih cenah ALOJZIJ P0VH Trst Piazza Garlbaldi št. 2 s (prej Barriera) KBBMB Krone, goldinarje plačujem po nalvišiih cenah kakor vsa konkurenci Zlatarna, Trst, PonSe delSa Fabbra (Piazza Goldosrcš) o > 3 "O 'ti — rt o» CJ k. CL Velika manufakturna trgovina z lastno krojačnico Andrej Mmmi-Qomm Obiskujte edino le domačo tvrdko, ki ima v zalogi največjo izbero moškega in ženskega sukna, bombaževine ter tkanine vsake vrste, volne, žime, perja za blazine, odeje ter vse potrebno za novoporočence. — Nadalje ima bogato zalogo oblek, povrSnih jop, sukenj vsake mere In po najnovejših krojih izgotovljene. Največja izbera kož in izgotovljenih ovratnikov. Cene solidne. (40) Postreiba točna. Pozor na domačo tvrcEk©! FRANC SA'JNIG, Gorica, Gosposka ulica seda] Via Carducci št. 25, naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko izbero šivalnih strojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje iz najboljših nemških tovaren, Katere jamči 10 let. D. Ije velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 6i POHIŠTVO lastnega izdelka v vsakem slogu. — Velika izbera popolne opreme za hiše, pisarne in gostilne. Brezkonkurenčite cene Trst — Viale XX. Settembre 35 — Trst (palata Eden) Telefon 34-34 bis (87) Telefon 34-34 bls Naiwiil« hm kun, zlatic, lisic. i i i p i D. WINDSPACH ! Trst, tffa tesari BUNsH it. 10 H. nadit, vrata 16 35 Sprejemajo se pošlljatve po pošti« Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu. 2 Vogal vik Valdirivo Z) — Via 30 ottobre 11 IzvrSuJe vse bantne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 3 ^ °lo netto Vloge na tekoče račune po 41 o o Vezane vloga obrestuje najugodnejša po dogovoru. Glavni sedel banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novlsad, Sarajevo, Split, Metković. Delniška glavnica in rezerva: Dinarjev 30,000.000.— Tel. št 5-18. Uraduje od 9 do 127, in od 14 V, do 16. i i&i i i I i i