GOSTILNICA Strokovni* glasilo .Zveze gostilničarskih zadruy ta slovenska Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju”. Uredništvo in upravništvo se nahaja na Dečkovem trgu štev. 2. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske ,,Zveze“ dobivajo list brezplačno. hlev. S. V Celju, dsrae 20. moja i©2@. **3^5 keto IV. Tovariši! Prvega maja. 1922, hajlepši dan v tein. se'je ustanovila naša zveza. Postavila si je za cilj braniti interese gostilničarskega stanu, v kolikor ne bi mogle uspeti posamezne zadruge. Na ; ustanovnem občnem zboru, ki se je vr- j ši'l’ 1. maja 1922, je bito zastopanih in včlanjenih samo 8 zadrug. Malo šte- , vilo je nas bito ob porodu naše prepotrebne organizacije. Ali danes po preteku 4 let zaznamujemo v našem član- ' skem seznamu 25 zadiru« š 3000 čla- i ni. Izven naše organizacije tavata le še dve zadrugi, to sta Šoštanj in Vojnik. Z : našim neumornim, .delom si upamo j pridobiti tudi ti dve nezavedni zadrugi. Treba je samo potrpljenja in vztrajnega dela. da se jim s tem dokaže potrebo združitve z nami. Da pa bomo zamogli obdržati na- | šo organizacijo na tem višku, kakor je sedaj in jo še naprej izpopolnjevati, vas prosimo za sodelovanje povsod in pri vsaki- priliki. Vcepite si v srce pomen naše organkaciije in sodelujte z nami na ta način, da bodo vsi nabirali j oglase in naročnike za naš list, da bomo zamogli vzdrževati list s tem denarjem, tako, da riarn ne bo potrebno -pobirati 20 Din kot letno članarino, j Ne vračajte nam lista s. pripombo, da " ga ne sprejmete, ker ga dobivate brezplačno, ampak ga obdržite itn čitajte ter razobesite ga v svojih gostilnah, da ho vsem gostom na razpolago, da bodo imeli naši oglasi za tvrdke, ki v njem oglašajo, tudi uspehe, ker se le na ta .način more pričakovati naročilo oglasov v večjem številu. Tovariši! Ozrimo se okati nas in poglejmo, koliko nam še manjka do j našega stavljenega si cilja, kakor smo uvodoma navedli, in videli bomo, da je nam treba še mnogo napornega dela, vztrajnosti itn složnosti, da dospemo tja, kamor smo se namenili. Storimo torej trden sklep, da bomo kot živi tj udje, ki itmajo pogled obrn jen v prihodnjost. da hočemo popolniti m dovršiti., kar nam še manjka. — Naš vodnik naj nam bo gledati v bodočnost. Vedno moramo biti z našim delom nezadovoljni im to naj nam bo naše gonilo pri našem delu. Le tako omogočimo, da ne zastane delo v naših organizacijah, ki naj bodo vedno budne in pripravljene za boj za pridobivanje in ohranjevanje naših pravic. Tudi če bi se nam posrečilo pridobiti še tako ve- j like uspehe z našim vztrajnim detom, ne smerno biti zadovoljni sami s seboj j v pričo dovršenega deta, ampak moramo iti našo pot dalje, dokler dospe- j mo na konec naše poti. — Le tako nam bo mogoče nekaj doseči in privesti do zboljšanja položaja našega stanu, do povzdige našega gostilni-čarstva in do izboljšanja našega gospodarstva. Na našemu potovanju nimamo gladke biljardu podobne ceste, ampak tora m o samo trnja polne steze, na katerih bomo morali še precej težav premagati. Malo nas je bilo spočetka, ali naše vrste so rast le vedno bolj, tako, da je nas danes že precej veliko število in če pniniemo vsak po svoji strani za delo, bomo spremenili po par letih našo sedaj s trnjem zaplantano stezo v lepo gladko biljardu podobno cesto. Korakajmo torej z jekleno voljo in v strnjenih vrstah s trdno zavestjo dalje, da pridemo čimprej do svojega lepega in vzvišenega cilja. Na srcu naj nam bo vzgoja prave stanovske vzajemnosti, z neuklonljiluo odločnostjo pojdimo za tem, da ustvarimo na sedežu parlamenta našo centralno organizacijo \ obliki Gostilničarske zbornice, katera naj bo skupno ognjišče našega gostilničarstva. Radi tega ne smemo poznati tesnih mejnikov posameznih mest in pokrajin. Naš pogled naj bo obrnjen na potrebe in koristi celokupnega našega gostilničarstva. 1 Ustrašiti nas ne more ničesar, niti1 ško- i doželjnost, niti omalovaževanje naših j nasprotnikov. Tudi naš ne sme nstra- ! siti. tako nezadostno odzivanje v na- j šili lastnih vrstah,'ker vidimo, da je | naše jedro močno, im srce zdravo. -— 1 Zato pa primimo vsi.za delo, da spra- i vimo našo organizacijo na višek, ki ji priistoja. — Naše zadruge naj zbudijo vse svoje člane, ki spijo danes spanje pravičnoga., in ki spijo že predolgo. K resa j o naj svojim članom .stanovsko zavest, vžigajo naj jim stanovsko zavednost-, in stanovski jmnos.-Krepijo in bodrijo naj mlačneže in omahljivce. Še le ko bomo uredili naše zadruge in njih člane tako, bomo lahko--terjali naše pravice in upoštevanje gostiln iearstva, kateri se danes prav nič in nikjer dovolj ne upošteva in ceni. V Čudni pojmi o pobijanju alkoholizma. | Kako pojmujejo pobijanje alko- j bola ljudje, ki se za to vprašanje naj- j bolj žarnima jo, je nam nerazumljivo. Ito eni strani razširjajo naj intenzivnejšo misel' abstinence in ovirajo redno gost ilničarštvo z raznimi predpisi, nalaganjem posebnih davkov in taks, khter.h’ druge obrti ne poznajo, po drugi strani se'pa tudi pospešuje izdajanje novih gostilničarskih koncesij in dovoljujejo razni vinotoči preko ulice, prodajanje alkoholnih pijač po trgovinah, .v južnih . okrepčevalnicah itd. ( Mnenja smo, da če se nekaj uničuje, se ne bi smelo po drugi strani podpirati in gojiti, ker le tako razumemo dnevni prirastek novih vinotočev pod vejo in tudi rednih gostiln. Državne oblasti razumemo popolnoma, ker zastopajo pač interes države, ki ga ima s tem, da ji plačajo prosilci predpisane takse, ne razumemo pa naših zadrug, njih funkcijonarjev in posameznih gostilničarjev, ki podpirajo stvar s tem, da izdajajo ljudem, ki niso bili nikoli zaposleni v gostilnah. 1’ažnjiva spričevala o zaposlenosti v njih obratih in sposobnosti za samostojno vodstvo gostilniškega obrata. V prid celokupnosti bomo odslej naprej predložili sodnijski oblasti vsako tako spričevalo s predlogom,, da se dotični gostilničar, ki ga je izstavil, oziroma zadružni funkcij onar, ki ga je potrdil', strogo po obstoječih zakonih kaznuje. Od viseb strani nam prihajajo pritožbe ustmene in pismene, da se izdajajo nove koncesije ljudem, ki niso mogli dokazati sposobnosti za samostojno vodstvo gostiln. Ce pa pride do teh gostilničarjev, ki so se ravnokar pri nas pritožili, kakšen prav priliznjen človek in plača četrt litra vina, mu takoj izdajo spričevalo o po zakonu zahtevani 4-letni praksi, na kar mu preskrbi še potrdilo zadruge in gotovo je. Na tej podlagi mu oblast izda vse potrebne pravice za izvrševanje gostilniške obrti. Takoj nato pa začnejo deževati pritožbe od vseh strani. Oni, ki so do tega pripomogli, pa kritizirajo čez organizacije in oblasti, češ vsakemu nepridipravu se dovoljuje gostilna. Sami ste tega krivi. Nič ne kritizirajte, ampak pomislite poprej, ko tako neresnično spričevalo izdaste, da Vam ne bo potreba se pred sodnijo zagovarjati. Imeli smo celo slučaje, da smo po naših poizvedbah dognali, da so spričevala neresnična im jih nameravali predložiti sodniji v kazensko postopanje. Ko je videla zadruga nevarnost, da bi bil dotični, ki je spričevalo izstavil, na podlagi naše vloge kaznovan, ga je rešila iz zadrege s tem, da je potrdila resničnost spričevala. Ali j ..odslej naprej nas ne bo zadržala no- j bena prošnja, da bi ne ovadili vsake- | ga, ki izda neresnično spričevalo o strežbi gostom v gostilničarskih obratih. Posledice tega naj si pripiše vsak sam sebi. Zopet točila na stoječe goste. Odkar je v veljavi novi pravilnik za točenje pijač, se pojavljajo pogosto vinotoči. Posebno pridno se poslužujejo vinogradniki dobrot dvorne naredbe od 17. avgusta 1784 in prijavljajo izredno mnogo vinotočev pod vejo. Največ je takih, slučajev v ljutomerskem srezu. V izvanredno velikem številu se poslužujejo točilci in vinogradniki te dobrote povodom cerkvenih svečanosti, v krajih, ki nudijo zaradi svoje lege in težavne policijske kontrole ugodno priliko za izgrede in zlorabo v omenjeni naredbi priznanih pravic. Oblastim mora biti znano, da so prestopki policijskih predpisov in hudodelstva pri takih vinotočih na dnevnem redu, ker prevladuje mnenje, j da za vinotoče pod vejo ne veljajo iut,u i predpisi glede pijančevanja niti sploh i kaki policijski predpisi, in da te vrste vinotoči niso podvrženi sploh nikakim omejitvam, katero nazivanje je pa čisto napačno. Ni dvoma, da se bo v tem oziru grešilo vedno več, če se vinotočem pod vejo ne bodo od oblasti stavile meje. K oneešiijpniirani gostilničarji. trpijo seveda zaradi vinotočev pod vejo občutno škodo, ker je uspešna konkurenca z ozirom na visoke režije pri koncesijioniranem obrtu in stroge poli- j cijske odredbe kratkomalo nemogoča, j Zoper tako oškodovanje koncesijoni- j ranih gostilničar jev, ki se zaradi1 vla- | dajoče draginje in ogromnih davkov. | bremenečih v najvišji meri na gostil- | ničarskih obratih itak z velikimi tež- ; kočami borijo za svoj obstanek, prosimo merodajne oblasti izdatne pomoči. Zoper uživanje alkohola se vodi danes hudi boj. Iz tega razloga se delajo gostilničarjem pri izvrševanj u njih obrti največje težkoče, tako, da je moralo zadnje čase ustaviti svoje obrate že cela vrsta starih gostiln. Pričakovati je celo, da bodo še mnogi d osle j solidni gostilničarji morali svoje koncesije odložiti, ker se baš tej stroki nalagajo skoro vsak mesec nove davščine, katerih ne morejo več zmagovati, ker ni mogoče cen do neskončnega zviševati. — Ves boj zoper zaužitvanje alkoholnih pijač pa nima smisla in je brezpomemben, če je naperjen le zoper upravičene gostilničarje, ne pa zoper vinotoče pod vejo, v katerih se v največji meri pospešuje pijančevanje. Naše mnenje je, da bi se pred vsem morali vinotoči pod vejo in razne točilnice na stoječe goste popolnoma odpraviti, da bi se morala razveljaviti dvorna naredba od 17. avgusta 1784 in to osobito zaradi javne morale, ker bi se s takim ukrepom zmanjšalo število hudodelstev in odpravilo največ brezvestnega pijančevanja, ki ga kon-cesijonirani gostilničarji nikdar ne želijo in ga ravno obratno po veliki večini sami zatirajo. Zveza se bode z vsemi močmi potegovala za odpravo vinotočev pod vejo in točilnih taks ter s tem v zvezi tudi za odpravo točilnic na stoječe goste po trgovinah. Dokler pa to ni doseženo, je treba, da se vinotoči pod vejo kakor tudi trgovci, ki točijo pijače na stoječe goste kar najstrožje nadzirajo in se tozadevne prijave rešujejo z največjo rigoroznostjo. Srezke poglavarje pa prašimo, da po policijskih organih in pod osebno odgovornostjo občinskih predstojnikov puste strogo nadzirati vse vinotoče pod vejo in vinotoče po trgovinah glede razprodajn to pijač in jestvin, glede kvartanja, pijančevanja in policijske 'ure ter v slučaju tozadevnih nedostat-kov vinotoč takoj ukinejo in proti krivcem postopajo najmanj z ono strogostjo, ki se uporablja v slučajih sličnih nedostatkov napram koncesijoniranim gostilničarjem, na vsak način pa v bodoče zav rnejo vsako prijavo za vinotoč pri osebah, pri katerih so se nedostat-ki enkrat zagrešili. Slednjič prosimo vse srezke poglavarje, da v smislu priporočita Ministrstva trgovine in industrije oddelek v Ljubljani z dne 19. decembra 1922. št. 8032/22, katero je izdalo na vse srezke poglavarje, obvestijo o vsakem takem izdanem dovoljenju za vinotoče pod vejo tudi krajevno pristojne gostilničarske zadruge, da bo tudi tem organizacijam dana možnost kontrole, ali se ravna dotični točifec točno po obstoječih predpisih. Kakor se ministrstvo trgovine in industrije oddelek v Ljubljani v gornjem odloku samo izraža, bi bito izvajanje našega predloga le v korist srez-kita poglavarjem, ker bi jim olajšalo kontrolo nad vinotoči in v veliki meri razbremenilo varnostne organe, radi česar je to ministrstvo priporočalo srezkim poglavarjem uvaževati naše želje. Trgovski točilci in zadružno članstvo. Pod tem naslovom smo priobčili v listu št.'3 naše stališče v zadevi zadružnega članstva trgovskih točilcev in da smo zaprosili tudi merodajno oblast za ureditev zadeve v smislu našega stališča. Na našo vlogo je odredil veliki župan mariborske oblasti z odlokom z dne 26. aprila 1926, št. 0. br. 618/i. da trgovskih točilcev alkoholnih pijač stoječim gostom iz čl. 82 pravilnika o gostilnah ni včlaniti v gostilničarske obrtne zadruge. Veliki župan objasnjuje v svojem odloku tudi. da smatra pravilnik o gostilnah za profesijonalne točil c e alkoholnih pijač samo one točilce iz člena 1 ter pogojno tudi' one iz členov 4, točka 3. potem iz členov 5 in 6 ter točilce v barakah, od katerih se zahteva zadružno članstvo pri gostilničarskih zadrugah, strokovno izobrazbo in prijavo pomožnega osobja gostilničarski zadrugi, d očim se od trgovskih točilcev iz člena 82 pravilnika o gostilnah tega ne zahteva. Sedaj smo si torej vsi na jasnem, da spadajo v naše gostilničarske zadruge samo pravi gostilničarji, ne pa tudi trgovci-točilci, kar smo vedno po-vdarjali. Gostilničarske zadruge naj se držijo točno tega pojasnila in naj ne včlanijo nobenega trgovca-točilca, ker se lahko pripeti, da bodo ti trgovci po nekoliko letih članstva pri dotični zadrugi zahtevali vse pravice za izvrševanje gostilniške obrti, opirajoč se na dejstvo, da so itak že člani gostilničarske zadruge, kjer imajo pravico biti včlanjeni samo gostilničarji v pravem pomenu besede. Pri tej priliki naj nam bo dovoljeno malo premišljevanja in primerjanja tega odloka, s katerim je oda stvar prav dobro objašnjena s členom 1, točka 4 in 82 točka 1 pravilnika o gostilnah. Kakor objasnjuje veliki župan v omenjenem odloku, zahteva pravilnik o gostilnah strokovno izobrazbo in prijavo pomožnega osobja gostilničarski zadrugi samo od točilcev alkoholnih pijač v podjetjih iz člena 1 ter pogojno tudi čl. 4, točka 3, 5 in 6 tega pravilnika, dočim od trgovskih točilcev tega ne zahteva. O .a I ^ © QC • rt GC • rt >QO 9S 0 • rt © O) fl O Tako se glasi pojasnjena zakonska določba, drugače pa zgleda stvar v resnici. Člen 1, točka 4 dovoljuje obratovalnicam, katere imen uje kavarne (krčme, birtije, kafane) prodajati Za odškodnino: a) alkoholne in brezalkoholne pijače, b) ali samo brezalkoholne pijače in tudi razne jedi, vendar pa ne kosilo in večerjo. Po našem mnenju so to lahko kruh, sir, klobase, slanina itd., takorekoč male južine. Člen 82, točka 1 pa dovoljuje poleg prodaje delikates, slaščic itd., ki so po našem mnenju tudi kruh, sir, klobase, slanina itd. ali mala južina, še točenje alkoholnih pijač. Te obratovalnice imenuje pravilnik okrepčevalnice^ prodajalnice užijskih predmetov itd. Torej v prvih in drugih se točijo alkoholne pijače poleg prodaje jedil, razen kosila in večerje, vsled česar se te obratovalnice ne razlikujejo v drugem kakor v tem, da se v prvih streže gostom na mizo in se jim nudi tudi stolica, medtem ko se v drugih postreže gostu na pult (to je prodajalna miza) brez da bi se mu nudila stolica. Od prvih se zahteva strokovna gostilničarska izobrazba, od drugih pa ne. Iz tega pojasnila je jasno razvidno, da je točenje alkoholnih pijač pro-fesijonalno in potrebno strokovne sposobnosti, pa naj se to točenje vrši v gostilni ali trgovini. Radi tega bi se — po našem mnenju — ne smelo dovoljevati trgovcem, ki nimajo strokovne izobrazbe, izvrševati te obrti. Nismo za to, da se zahteva strokovna izobrazba tudi za te točilce, ker smo sploh proti vsem določilom člena 82 in za to, da se odpravijo, ampak povemo to le radi tega, da se Audi, kako pomanjkljiv je ta pravilnik in koliko popravil je potreben. Pomanjkljiv je pa radi tega, ker se je sestavil in uveljavil brez gostilničarjev - strokov-njakov. | j, Občni zbor gostilničarske zadruge za mesto Maribor. (Konec.) Ker se nihče več ne oglasi k besedi v zadevi poročila načelstva, zaključi načelnik debato in preide gostilničarstva. S takim postopanjem uničavajo celi stan, ne le sami sebe. — Opozicija v današnjih časih v naših vrstah ni dobra, ampak škodljiva, vsepovsod. Povabljen sem bil k vam kot zastopnik 3000 gostilničarjev, ki so včlanjeni v naši zvezi. Odzval sem se vašemu vabilu in se udeležil vašega zbora, da vas ponovno vabim za pristop k naši zvezi, ker le v slogi je moč in šele s složnim nastopom lahko nekaj dosežemo. c€ GG OŠ k >GG O Ph p e\ • rt X* • rt GG O k tretji točki dnevnega reda, to je poročilo blagajnika in proračun za leto 1926. Besedo povzame zadružni blagajnik gosp. Pečnik, ki prečita dohodke in izdatke, vknjižene v blagajniški knjigi ter pojasni zadružni letni zaključek, iz katerega je razviden blagajniški prebitek 1197.60 Din. Besedo zaprosi g. Klešič in predlaga, naj bi zadružni odbor dostavil vsakemu zadružnemu članu izpisek iz letnega računskega zaključka, da bi na ta način imeli vpogled v letni denarni promet tudi posamezni člani, nete odbor in pregledniki računov. Načelnik g. Žnuderl pritrdi gosp. Klešiču, da je njegov predlog res hvalevreden, čudi se pa, zakaj ni gospod Klešič za časa njegovega načelovanja zadrugi tega storil. Nato pojasni obširno koliko dela in stroškov hi to povzročilo. ker se mora ta izpisek 120-krat pomnožiti, kar bi zadružno blagajno precej obremenilo. Vsekakor pa da načelnik predlog g. Klešiča na glasovanje, za katerega glasuje večina navzočih. Ker je predlog g. Klešiča prodrl, odpade iz današnjega dnevnega reda tretja točka. K četrti točki dnevnega reda podeli g. načelnik Žnuderl besedo zveznemu načelniku gosp. Bernardiju, ki pojasnjuje v dolgem govoru pomen »Zveze gostilničarskih zadrug v Celju«, kateri načeluje, omenja tudi, kakšno škodo trpi celokupno go-stilničarstvo radi abstinence mariborske mestne zadruge, ker noče pristopiti1 kot članica zvezi, da bi bite s tem pristopom ' f1 hm jene končno vse zadruge v strokovni zvezi, katera edina more uspešno zagovarjati interese celokupnega gosti'Mčaxstva. Kolegijalno ni postopanje tako močne in upllvne zadruge, kakor je mariborska mestna zadruga, da note sodelovati pri skupnih nastopih za obrambo interesov vsega K besedi se oglasi v zadevi še gospod Pavtekovič, ki poroča obširno o dosedanjem delovanju in prizadevanjih vseh gostilničarskih zadrug s skupnim nastopom v zadevi preprečitve uzakonitve načrta novega protidra-ginjskega zakona in pravi, da se moramo zahvaliti edino le organizacijam, da je danes zadeva tako daleč, da, se ta načrt ne bo uzakonil. Iz tega razloga je jasno, da. nam je potrebna skupna močna organizacija, v kateri naj bodo včlanjene vse za-dtuge, in to je »Zveza gostilničarskih zadrug v Celju«, h kateri priporoča najtopleje, da pristopi tudi mariborska mestna zadruga. Besede zaprosi tudi g. Kafer, ka-vamar iz Maribora, in pravi, da je bil v početku sicer nasprotnik za pristop k zvezi iz tega razloga, ker je sedež v Celju in ne v Mariboru, kjer ima sedež tudi veliki župan. Ker se je pa prepričal, da je vseeno, kje dia je zvezni sedež in da zveza tudi pridno in uspešno dela, izjavi, da je danes za to, da se glasuje za pristop k »Zvezi gostilničarskih zadrug v Celju«. Ker je že od nekdaj pospeševatelj organizacije, izjavi dalje, da bi mu bilo jako žal, če bi ostali tovariši izrabili njegovo svoječasno dano izjavo proti pristopu k zvezi. Radi tega ponovi svojo današnjo izjavo in priporoča pristop zadruge kot članica celjske zveze gostilničarskih zadrug in pozdravlja najtopleje vse one gospode, ki se za ta pristop zavzemajo. G. Žnuderl pravi, da je potrebno se osredotočiti, kakor so osredotočene vse ostale obrti v svojih osrednjih organizacijah. Naša koncentracija mora priti do tam, kjer ima sedež parlament, da bomo lažje sledili vsem zakonskim načrtom, tičoč se naše obrti. —Ker se je na zveznem občnem zboru prepričal, da zveza • res pridno dela, nima nič proti temu, da ostane še nadalje zvezni sedež v Celju in predlaga, naj današnji zbor glasuje za pristop k zvezi, ker smo občutili, koliko je škodovala dosedaj nesložnost, ker se nismo hoteli včlaniti v zvezi. G. Klešič pravi, da ni proti zvezi, da pa tudi ni za to, da bi se danes glasovalo za pristop in sicer iz tega razloga, ker upa doseči z zadrugo Mo kakor z zvezo. i Zvezni načelnik g. Bernardi predoči navzočim, da je zveza že tako daleč organizirana, da ni odvisna od mariborske zadruge in da vsled tega lahko tudi sama dela. Boljše je pa, če smo strnjeni vsi v eni fronti, ker se na ta način več doseže. Radi tega vabi navzoče ponovno na pristop in konča svoj govor. G. Pavtekovič se čudi g. Klešiču, kako more še danes zagovar jati stališče nepristopa k zvezi, ko vendar vsakdo uvidi potrebo osrednje organizacije. Načelnik g. Žnuderl da svoj; predlog za pristop k »Zvezi gostilničarskih zadrug v Celju« na glasovanje, za katerega glasujejo vsi navzoči, izven gg. Klešiča in Emeršiča. Gospod načelnik izjavi, da se veseli sklepa o pristopu zadruge k zvezi in se zahvali navzočim za sklep ter preide k peti točki dnevnega reda, to so dopolnilne volitve. Po določilih zadružnih pravil so se vršite dopolnilne volitve, pri katerih so bili izvoljeni načelnikom g. Konrad Žnuderl, načelnikovemu namestniku g. Ivan Pečnik, odbornikom gg. Andrej Oset in Ivančič in odbornikovim namestnikom pa gg. Lipovšek in Emeršič. Pri slučajnostih je načelnik gosp. Žnuderl poročal navzočim o anketi', ki se je vršila dne 15. marca 1926 pri velikem županu, na kateri se je razpravljalo o organizaciji tujskega prometa. Slednjič se zahvali zvezni načelnik g. Bernardi navzočim za glasovanje za pristop k zvezi. Ker se nihče več ne oglasi k bese di, zahvali načelnik navzoče člane in povabljene goste za vztrajnost na zborovanju dp zadnjega in zaključi zborovanje ob pol 20. uri. Po občnem zboru se je vršil v Narodnem domu prijateljski sestanek na čast zunanjim gostom. Davek od zaslužka telesnih delavcev. K zakonu o tem davku je izdalo finančno ministrstvo obširna navodila, kjer pa vendar te težko najdemo to, kar hočemo in moramo vedeti. Smatramo vsled tega za popolnoma umestno, da se nekoliko pogovorimo tudi o tej zadevi in sicer s posebnim ozirom na gostilničarsko obrt. Gostilničarja se tiče tozadevni zakon te tedaj, če je delodajalec, če tedaj zaposluje uslužbence ali — kakor pra-vi zakon — telesne delavce. Kdor izvršuje svojo gostilniško obrt sam ali s pomočjo svojcev, ta nima nič opraviti z davkom na zaslužek telesnih delavcev. Če je gostilničar delodajalec in če izplačuje temu davku zavezane zaslužke, tedaj pobira ter odpremija ta davek in tudi jamči za njega. Izgovora, da je dotični uslužbenec odšel in da davek od njega ni bil pobran, bi finančna uprava gotovo ne dopustila. V velikih obratih se odpremija davek mesečno na podlagi knjig delodajalca, v manjih obratih pa četrtletno na podlagi predpisa davčnega oblast-va. Ce delodajalec davek uslužbencu v resnici odteguje ali pa ga plačuje iz svojega, davčni urad ne vpraša. Glavno je, da je davek pravočasno pri davčni blagajni, ker narastejo sicer nepotrebni stroški. Uslužbenci ali telesni delavci, ki še niso dopolnili 18. leta im oni, ki so stari že nad 65 tet, niso zavezani temu davku. Naj se na to določbo pazi, kjer pride morda v poštev. Davku zavezan ni nadalje zaslužek, ki ga prejemajo uslužbenci (telesni delavci) za delo preko normalnega delovnega časa ali — bolje rečeno - za nadurno delo. Ta določba je posebno važna tudi za gostilničarja-delodajalca, ker delajo njegovi uslužbenci večinoma od jutra pa do pozne noči, tedaj daleč čez normalni delovni čas. Seveda ni nikjer rečeno, koliko ur znaša normalni delovni čas oz. kedaj se začne nadurno delo. — Navodila poznajo sploh le »dogovorjeno« število ur dnevnega ali nočnega dela, kar bi se zamoglo tolmačiti na različne načine, lahko tudi na škodo delodajalca kakor dotičnega uslužbenca. Delodajalec pobira im odpremija ta 3.3%-ni davek le od zaslužka, ki ga sam izplačuje svojim uslužbencem. Postranski zaslužek uslužbencev v gostilniškem obratu, n. pr. običajne napitnine natakarjev M. — delodajalec ne sme upoštevati pri odtegljaju davka, ker je zavezan tak zaslužek kvečjemu maši dohodnini im je napovedati davčnemu oblastvu naravnost po dotič-nem uslužbencu. Davek na zaslužek telesnih delavcev je pobirati, če znaša ma celo teto preračunjen zaslužek uslužbenca (telesnega delavca) vštevši vrednosti prehrane in stanovanje čez 5000 Dim. — Prehrano in stanovanje je računiti po tozadevnih navodilih z najmanj 240 ~ r 60 Dim, tedaj s 300 Din mesečno, odtegniti ali izločiti pa je samoumevno davka prost zaslužek za nadurno delo in sicer z zneskom, ki je primeren dotičnim obratnim razmeram. Zaslužek do 5000 Din letno je davka sploh prost, če pa znaša zaslužek letno čez 5000 dinarjev, je celotni znesek 3.3% davku zavezan. Uslužbencev z manjšimi plačami ta davek vsled priznavanja prostega zaslužka za nadurno delo seveda ne zadene. Delodajalec jamči za davek za toliko časa, dokler zaposluje uslužbence (telesne delavce). Ce uslužbenec izstopi in gre za velik obrat, upošteva delodajalec izstop pri prihodnji' mesečni odpremi' davka, če pa se tiče izstop manjšega obrata, ga prijavi delodajalec davčnemu oblastvu v s vrh o odpisa davka za naprej. Pri mesečnih odpremnih izkazih velikih obratov kakor pri letnih in medletnih prijavah manjših obratov je, kakor rečeno, posebno paziti na starost uslužbencev, nadalje pa tudi na pravilen preračun naturalnih prejemkov kakor na nadurno delo. Navedejo pa se naj vsi tozadevni podatki, dai jih finančna uprava lahko preizkusi’ in da izostanejo poznejše sitnosti. : Končno bodi omenjeno, .da predpisujejo tozadevna navodila mesečno odpremo davka poteg hotelov tudi restavracijam. Samoumevno so tu miš-Ijene le velike restavracije, (te gre ^ majhno restavracijo, ni zapreke, če se vloži prijava zaslužkov pri davčnem oblastvu v s,vrbo predpisa davka v Četrtletno plačilo. Rečeno velja tudi & hotele, ki zaposlujejo te po malo uslužbencev. Kdor pa misli način odpreme davka za naprej spremeniti, se mora odločiti za to že ob novem letu in javiti to davčnemu uradu ali davčnemu oblastvu. Plačevanje trošarine in občinske doklade šele ob začetku točenja vina iz posameznih sodov in priznanje gotovega odstotka za usušenje pri odmeri davkov, doklad in trošarin. Ministrstvu financ v Beogradu smo predložili sledečo prošnjo: Po določbah .pravilnika z dne 7. septembra odnosno 4. novembra 1920 in zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 20. decembra 1921 se pobira in plačuje trošarina na vino s pripadajočimi občinskimi dokladami takojt ko se je vino spravilo v kleti posameznih gostilničarskih obratov. Naravno in gotovo je, da že pri vkletenjn vina odmerjena trošarina z dokladami, ki jo mora prizadeti gostilničar tudi takoj plačati, škoduje prizadetim gostilničarjem in obenem tudi vinogradnikom in sicer: 1. Ker vkleteno vino in podobne pijače vsaj pri večjib gostilničarskih obratih leži po večini več mesecev v mnogih slučajih po celo teto, predno pride do točenja in ker je vrednost nabavljenega vina, ki leži v kleteh, v mnogih slučajih jako velika ter ne prinaša nobemh^ obresti. Tako zgubo ima tudi od predčasno plačane trošarine, ker je ta kapital ravno tako brezobresten kot prvi do pričetka točenja vina. 2. Ako se hoče v kleteh hranjeno vmo ohraniti v dobri kakovosti odnosno ga obvarovati pokvarjenja, ga .ie obdelovati po predpisih umnega kletarstva. kar povzroča ponovno pretakanje, pri katerem delu pa gotovo precejšnja množina vina izhlapi ali na drug način odpade, katera zguba se pri sedajni praksi odmerjenja trošarine ne upošteva in 3. Trpe naši vinogradniki, ker go-stilmčarji, zaradi takojšnjega plačila trošarine pri vkletenju, nočejo in ne morejo nakupovati naenkrat večjo množino vrne, veliko škodo, ker ne pridejo vsled tega hitro do denarja in zaostajajo na plačilu davkov in drugih obveznostih, kar povzroča neštevilne prisilne izvršbe. \ svrho, da bi se tozadevni predpisi spremenili ali vsaj omilili, je dobila. podpisana zveza od svojih članic-gostilničarskih zadrug nalog, za primerno posredovanje na merodajnih mestih. Na podlagi predstojećih izvajanj prosimo: Ministrstvo financ naj potrebno ukrene da 1. Obrezanci prijavljaj,o vkletenje vina in drugih sličnih trošarini podvrženih manipulacij, kakor do sedaj predpisano, da pa se predpiše in plača trošarina z dokladami šele takrat, ko se posamezni sodi nastavijo za točenje. 2. Da se prizna gotov odstotek za usušenje in zgubo vina na drug načni, kateri odstotek se pa naj po zvedencih ugotovi. Po našem mnenju bi bil ta odstotek primeren v višini 3 do 5%, kateri bi se naj pri odmeri trošarine upošteval. Priporočata se fllG Izdelovanje sodavice in pokalice Gaberje pri Celju. Gostilničarska zadruga v Laškem je priredila pod pokroviteljstvom na-čeLnika zveze gostdniičarskili zadirug v Ljubljani gospoda Kaučiča v soboto, dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v topli-škem hotelu veselični družabni večer. Udeležba je bila izvanredno lepa. Preskrbljeno je bilo prav dobro za zabavo in postrežbo, tako, da je danes marsikomu žai, da se te neprisiljene in res demokratične prireditve ni udeležil. Navzoči so bili poleg številne publike, M je zasedla do zadnjega kotička salon in še precejšen del dvorane, ki je bil namenjen za plesalce, še pokrovitelj prireditve g. Kaučič s svojo soprogo, srezki poglavar gospod Pki-kava, župan gospod dr. Ros, zvezni tajnik gospod Pintar, zadružni načelnik gospod Ferdih in njegov namestnik g. Ciril Majcen iz Zidanega mosta z gospo soprogo, načelnik zagrebškega Saveza gostioničarskih zadrug in stari borec za gostilničarske pravice g. Pavleković, celjsko zvezo gostilničarskih zadrug sta zastopate gg. Tomc, hotelir Celjskega doma hi zvezni tajnik Komac, centrala pivovarne »Union d d.« je bila zastopana po svojem inšpektorju g. Viktorju Tan-čiču, delniško pivovarno na Laškem je zastopalo administrativno in tehniško uredništvo. Prihitelo je na to prireditev tudi mnogo gostilničarjev iz Ljubljane, Trbovelj in Zidanega mosta. Salonski orkester je igral bogat spored starih in novih plesov, pevski zbor iz Zidanega mosta je pod vodstvom pevovodje gospoda Gostiša pel z res priznano ubranostjo razne narodne in umetne pesmi Prilikom raznih napitnic; soi se govorniki spominjali tudi naše lepe Savinjske doline, kjer se prideluje hmelj; katerega spreminja pivovarna na Laškem v pivo. Posebno važno omeniti je dejstvo, da se je vršil isti čas v Kragujevcu kongres abstinentov. Obedve prireditve sta se razlikovale le v toliko, da se je na Laškem število vino, ki se pred oltarjem pretvori v Kristusovo kri, medtem ko se je v Kragujevcu slavila voda, v kateri se kopljejo žabe. Socijalno zavarovanje. Socijalno zavarovanje samostojnih obrtnikov, Vedno bolj se občuti potreba ustanovitve zavarovalnice za samostojne obrtnike, katerim bi ista nudite v starosti ali ob delanezmožnosti, vsled katere bi izgubili svoj zaslužek, določeno rento za njihovo preskrbo. Znano je, da je mnogo obrtnikov, ki od svojih mladih let pa do svoje starosti!, ko so postali dela.nezmožni, niso imeli sreče ali pa vsaj toliko zaslužka, da M si za svojo starost kaj prihranili. Tak obrtnik je v tem slučaju navezan na mil oš čin o drugih, oziroma pade kot siromak občini v oskrbo. Kako izgleda ta občinska oskrba je nam predobro znano. Občine nimajo,. vsaj po večini ne, takih fondov, iz katerih hi zamogle svoje ubožce primerno oskrbovati, vsled česar morajo beračiti od hiše do hiše. Ker država sama po svojem ministrstvu za socijalno politiko do sedaj še ni podvzela za to vprašanje potrebnih korakov in naši državni poslanci kot ljudski zastopniki niso stavili v narodni skupščini dosedaj še nikakih tozadevnih predlogov, ne preostaja drugega kakor da obrtništvo samo, potom svojih zadružnih in zveznih organizacij na primeren način spravi to pereče vprašanje pred pristojen forum v pretres o načinu, kakoi naj bi se uzakonilo tako zavarovanje. Za tako delo pa je potrebno mnogo požrtvovalnega in skupnega dela, katero nikakor ne sme izostati, ako hočemo kaj doseči. Po našem mnenju bi moral biti dolžan k zavarovanju. vsakdo, vsak samostojni obrtnik in tudi vsaki, kdor kot zakupnik ali najemnik izvršuje kako obrt, ki spada pod obrtni red. Obvezno zavarovanje naj bi se pričelo z nastopom samostojnega: obrta.. Zavarovanje naj bi nudilo starostno rento in prispevek za slučaj smrti. Rento naj bi dobil v določeni starosti ali ob popolni dela-nezmožnosti radi odpadlega zaslužka. Starostna renta naj bi primeroma znašala eno tretjino tekom celoletne zavarovalne dobe in še eno osmino -- vseh, to je v celi zavarovalni dobi plačanih prispevkov. Prispevek za slučaj smrti naj bi znašal (primeroma) izmero enoletne starostne rente, na katero bi imel pokojnik prajvico. Vse predmetne določbe takega zakona naj bi se uveljavile z zakonom le v sporazumu s prizadetimi gospodarskimi krogi oziroma obrtniškimi strokovnimi zadrugami, Ta članek ima edinole namen, spraviti! to zelo važno vprašanje v tek, da opozorimo na tem interesirane obrtnike, javnost in pristojne faktorje na potrebo in nujno izvršitev načrta za tak zakon. Prosimo vsakogar, kateri bi se za to zadevo zanimal, da poda svoje mnenje in nasvete v javnost potom časopisja. Naš strokovni »Gostilničarski list« je seveda za take zadeve še posebno vsakomur na razpolago in prosimo, da se pošljejo even-tuelni dopisi čimprej. Obenem naprošamo vse liste dnevnike, da pripomorejo s primernimi članki k oživlijenju takega socijalnoga zakona. Zveza gostilničarskih zadrug v Celju bode posvečala temu vprašanju vso svojo pozornost in bode rada delovala z drugimi obrtnimi in zveznimi organizacijami, od katerih pričakujemo, da se bodo tudi za to zelo važno vprašanje z vnemo zavzele. Tujski promet. Kakor se je izkazalo na anketi za organizacijo tujskega prometa v mariborski oblasti, ki se je vršila pri velikem županu v Mariboru dne 15. marca 1926, je za gospodarstvo naše pokrajine velike važnosti pospeševanje tujskega prometa. K temu lahlTo pripomorejo mnogo gostilničarji, hotelirji in kavamarji s tem, da uredijo v prvi vrsti svoje lokale tako, da se bo čutil tujec v njih prijetno, da se mu nudi vse potrebno za čiščenje in sušenje obleke in obuvala, če je po dnevu ravno deževalo in je svojo obleko precej zmočil in zamazal. Skrbeti morajo gostilničarji, da imajo v svojih lokalih tujcem na razpolago tudi potrebno pisalno orodje. Pa ne mogoče kakšno pero, katero je bilo kupljeno že pred leti in je vsled dolge rabe danes neporabljivo, ampak biti mora dobro, da se lahko z njim napiše dopisnica ali pismo. Osobito podeželski gostilničarji, kateri mislijo, da ne pride k njim nikoli nobeden tujec, naj skrbijo za dober prigrizek k dobri pijači, da bo tako gost z vso postrežbo zadovoljen. Tudi naj skrbijo za dobro iin snažno postrežbo. V tej zadevi bomo objavljali v našem listu najvažnejše točke servirne knjige, katero naj vsi gostilničarji po deželi in njih nastav-Ijenci pazljivo čitajo in si zapomnijo navodila, ki bodo tam vnesena. — V večjih mestih imamo pa itak gostilničarsko šolo, kjer se vajenci precej naučijo. 1 Tudi prijaznost naj se izkaže tujcu kolikor mogoče. Kakor smo dosedaj mogli Opaziti, manjka mnogim gostilničarjem znanost v kalkulaciji, kar jim precej otežuje izvrševanje svoje obrti. Zato smo pa podali v št. 3 našega lista primer take kalkulacije, da bodo zamagli gostilničarji na nje podlagi kalkulirati sami tudi za svoj obrat. Tudi dobra kalkulacija pripomore do pospeševanja tujskega prometa, ker če se zaračuna tujcu vsled nezmožnosti kalkuliranja preveč, potem ne bo drugič več prišel. Na kratko rečeno: naj se uredijo vse gostilne in postrežba tako, da se bo čutil tujec v njih kakor doma. Točilne takse. Točilne takse. Ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu nas je naprosilo za obvestilo, katere spremembe takšnega zakona bi bile potrebne za razvoj gostilničarstva, hotelirstva in kavarnarstva. Isti dan, ko smo prejeli odlok, smo zadevo rešili in zaprosili to ministrstvo, da bi se zavzelo v prvi vrsti za to, da hi se točilne takse iz tarifne postavke, 62, katere gostibiačarstvo najbolj tlačijo, popolnoma odpravile, ker plačujejo gostilničarji v Sloveniji poleg te takse še državno trošarino, katere gostilničarji v ostalih pokrajinah ne plačujejo. K tarifni postavki 61 smo zaprosili izpopolnitev v smislu, da bi se po- deljevanje krajevne pravice omejilo po številu, odgovarjajočemu lokalni potrebi. K 4. pripombi tarifne postavke 62 smo ponovno zaprosili, da se uveljavi zopet prejšnji način zasliševanja zadrug o lokalni potrebi in strokovni sposobnosti prosilcev za osebno pravico. Komisijo za ogled lokate naj bi tvoril poleg sedanjih članov še en gostilničar. ■ K tarifni postavki 63 smo zaprosili dodatek, da bi se tudi osebna pravica podeljevala sporazumno z dotično zadrugo. Ker je bilo vseh gori naštetih’ pravic deležno gostibiačarstvo, hotelirstvo in kavarnarstvo pred uveljavljenjem obstoječega taksnega zakona po obrtnem zakonu iz leta 1907, ki je še vedno v veljavi, v kolikor se njegova določila ne križajo z novim pravilnikom, bi bilo po našem mnenju pravično, da hi se vsaj sedaj pri spremembi določil1 taksnega zakona popravila že precej dolgo trajajoča krivica. Navodila OUZD. Praktična navodila ter vazni predpisi za delodajalce in delojemalce glede izvajanja zakona o zavarovanju delavcev s prilogami uradnih tiskovin. Od ustanovitve osrednjega urada ža zavarovanje delavcev in ukinitve prejšnjih bolniških blagajn pa do danes niso imeli ne delojemalci ne, delodajalci nobenih pravil, iz katerih bi mogli dobiti vsa potrebna pojasnila glede dolžnosti in pravic, ki jih imajo napram uradu za zavarovanje delavcev. Zakon o zavarovanju delavcev je PO svojem sestavu za lajike nerazum-Ijiiv im je tudi sicer nepregleden, ker ne vsebuje praktičnih primerov in nasvetov. Vsemu temu odpomore od Strokovne komisije za Slovenijo založena brošura »Praktična navodila ter važni predpisi za delojemalce im delodajalce glede izvajanja zakona o zavarovanju delavcev s prilogami uradnih tiskovin«, ki jo je spisal Josip Bole, uradnik OUZD v Ljubljani. Kakor že naslov brošure pove, je v njej praktično razloženo vse, kar mora vedeti oteli okrožnega urada (zavarovanec) im njegov delodajalec. Med drugim je v brošuri tabelarično navedeno, koliko znašajo posamezne podpore po zakonu o zavarovanju delavcev in kako mora član postopati ob obolenju ali nezgodi ali porodu, da pride najhitreje dO svojih pravic/ Naroča se knjižica: Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani, Še-lenburgova ulica 6/II. in stane 10 Din. Občni zbor gostilničarske zadruge v Konjicah. se je vršil dne 18. aprila 1926 ob 14. uri popoldne v gostilni g. Sutterja v Konjicah s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo: a) načelnika, b) tajnika. 3. Pregled in odobritev zadružnega računa za leto 1925. 4. Pristop k »Zvezi gostilničarskih zadrug v Celju«. 5. Sprememba pravil. - 6. Proračun za leto 1926. 7. Volitve načelstva in odbora. 8. Slučajnosti. Navzoči: G. Franc Založnik, zadružni na.-Čelnik, ki vodi zborovanje. G. Rafael Mahnič, vladni tajnik kot zastopnik oblasti. G. Drago Bernardi, zvezni načelnik. G. Anton Komac, zvezni tajnik in 44 zadružnih članov. Kot zapisnikar fungira zadružni tajnik g. Jurca. Ker ni bilo ob 13. uri, kakor je bil sklican občni zbor, navzočih zadostno število članov, ki tvorijo občni zbor in ki je potrebno za veljavno sklepanje o razpravah, je po enournem čakanju otvoril načelnik g. Založnik občni zbor ob 14. uri. Po otvoritvi zbora pozdravi g. načelnik zastopnika oblasti g. Rafaela Mahniča, zveznega načelnika g. Drago Bernardi ja, zveznega tajnika g. Anto- M ii taki mIm, m, filmi Hi li. Specijalno izdelovanje vsakovrstnih lasnih del ter negovanje glave in rok. Lasni obročki, kite, mrežice, popravila zaponk itd. po kon-12 kurenčnih cenah. 5 na Komaca in vse navzoče člane ter se vsem zahvaljuje za tako številno udeležbo današnjega zbora. Po končanih formalnostih se je prešlo na dnevni red in zaprosi g. načelnik zadružnega tajnika da prečita k prvi točki zapisnik zadnjega občnega zbora, kateri se od navzočih soglasno odobri, nakar se preide k drugi točki dnevnega reda, to je a) poročilo načelnika, kateri poroča, da je imela zadruga koncem leta 1925 87 članov, med letom jih je pristopilo 8, izstopilo pa 18, med temi 6 iz občine Kozjak in Sp. Dolič, ki ste bili izločeni iz tega sreza, ter je bilo priglašenih 6 natakaric in 2 vajenki. b) Poročilo tajnika. Po poročilu zadružnega tajnika g. Jurca je rešila zadruga preteklo leto 90 spisov in vlog, med temi nekatere zelo obširne, zlasti ona glede tirjanja letne članarine, ki je še vedno v izostanku od dveh udov. — Poročilo vzamejo navzoči v vednost, K tretji točki dnevnega reda podata gg. Zdolšek in Goričan poročilo o izvršenem pregledu zadružnih računov in blagajniške knjige, ki se glasi, da sta našla vse priloge v redu in da tudi vknjižbe v knjigah soglašajo s predloženimi računi Radi tega predlagata zboru, da podeli odboru absoluitorij. V ilustracijo podata sledeči pregled zadružnih dohodkov in izdatkov: a) dohodki s pribitkom iz teta 1924. . . . Din 7069.30 b) izdatki y> 4002.90 pribitek 31./12. 1925 . Din 3066.40. Od tega: a) s0 nahajajo v zadružni blagajni . . Din 670.31 b) naloženih pri pošt-ček. zavodu . . . » 1014.57 c) naloženih na hranilni knjižici 1980 . . » 589.— č) naloženih na hranilni knjižici 8825 . . » 792.52 Din 3066.40. K četrti točki dnevnega reda podeli načelnik g. Založnik besedo zveznemu načelniku g. Drago Bernardiju, kateri v precej dolgem govoru pojasnjuje organizacija sko delo zveze gostilničarskih zadrug v Celju in pomen te organizacije za dosego skupnih interesov gostilničarskemu stanu. Ne zadostuje gostilničarju, da je v posesti vseh pravic, potrebnih za izvrševanje gostilničarske obrti, ampak se mora tudi ysak posameznik brigati za svojo organizacijo, katera ima dolžnost in pravico zavzemati se povsod za interese gostilničarstva. Brez skupne močne organizacije ne morejo posamezni gostilničarji doseči ničesar, ker je današnje družabno življenje urejeno tako, da se le potom skupne in močne organizacije lahko nekaj doseže. Taka organizacija je potrebna tudi gostilničarstvu, da ne bodo drugi stanovi še nadalje valili davčna bremena iz svojih na ramena gostilničarstva. Naša organizacija je danes precej dobro urejena, ker imamo stalno tajništvo, kjer se neprestano dela na zboljšanje položaja gostilničarstva. Vse zadruge so uvidele potrebo združitve z nami, samo vaša še vedno okleva. Zato sem se pa vašemu vabilu odzval in prišel danes med vas, da vam pojasnim pomen naše organizacije in vabim na pristop k naši zvezi. Če bo naša organizacija močna, se j« bo tudi upoštevalo na merodajnih mestih. — Vsaka stroka, ki ni dandanes organizirana, je za napredek zgubljena, tako ste tudi vi zgubljeni, oe se ne bodete organizirali, ker le v slogi je moč. V dokaz teinu naj navedem trgovske organizacije, katere so dosegle s svojo slogo in organizacijo to, da smejo točiti v svojih trgovinah pijače — stoječim gostom, kar gostilničarji precej občutijo. Če hi pa bili mi tako dobro organizirani kakor so trgovci, bi bili to preprečili. Zato je pa potrebno, da se od sedaj naprej brigamo za našo stvar in ne dopustimo še kakšne nove iznajdbe trgovcev, ki bi bila nam v škodo. Že parkrat ste odklonili pristop k naši zvezi, ker ste mislili, da bodete sami tudi dobro izhajali. Ko ste se pa merili, da se ne morete sami uspešno zagovarjati, ste nas zaprosili za pomoč:. Mi smo vam šli na roko vzlic temu, da niste bili pri nas včlanjeni, ker smo se zavedali, kaj pomeni dandanes kolegijalnost. Z našo intervencijo pri sodniji smo tudi precej dosegli in bili bi dosegli še več, če bi ne bil podal izvedenec iz Sp. Šiške pri Ljubljani g. Peter Štepic tako nestrokovno kalkulacijo. kakor jb je podal'. Tovariši! Torej, ker ne znate vi sami sestavljati kalkulacije in se pred oblastjo braniti in ker tudi oblastni organi, ki niso v stroki popolnoma verzirani, ne morejo vedeti, kako se gostilničarju dandanes godi in jim tudi vi sami ne znate razjasniti tako, da bi bili o tem, kar trdite, popolnoma prepričani, je vam treba organizacije, katera bo vse to za vas storila. Ta organizacija je naša zveza, h kateri vas vabim, da pristopite kot člani. Sestave za gostilničarje krivičnih zakonov ni kriv nihče drugi kakor go- j stilničarji sami, ker se ne brigajo za \ svoje organizacije, katere bi imele moč j preprečiti uzakonitev vsakega za go- j stilničarje škodljivega določila. Tudi načrt novega protidraginj-skega zakona bi se bil uveljavil, če bi ne bile vse organizacije vložile pravočasno energičnih protestov na mero- j bajna mesta. — To je zopet dokaz, da | je organizacije treba. Naš gostilničarski stan se mora ! razviti. Razvil se bo pa le potom or- ! ganizacij. Zato je pa zadnji čas, da se organiziramo v skupno in močno organizacijo. Naša zveza izdaja tudi strokovno j glasilo »Gostilničarski list«, potoni ka- j terega obveščamo vse naše člane o no- j vib naredbab in zakonih, o vsem, kar j zveza ukrene v prid gostilničarstvu in I o vseh strokovnih zadevah. — Za ta list, ki izide mesečno v 3000 izvodih na 8 straneh, katerega pošljemo vsem gostilničarjem, in za vzdrževanje rednega tajništva ne zahtevamo od vsakega od vas več kakor 20 Din letno, kar : gotovo vsak izmed vas zmore za orga- ! nizacijo in list, ki čuti vašo bol in za- j govarja vaše interese. Da bodete informirani tudi o tem, kaj je naša zveza naredila v prid gostilničarstvu v zadnjih treh mesecih, vam bo zvezni tajnik poročal obširno o vsem, kar se je od naše strani ukrenilo. Zadružni načelnik g. Založnik se zveznemu načelniku g. Bernardiju za njegovo obširno poročilo o zvezni organizaciji v imenu zadruge najlepše | zahvali in prosi zveznega tajnika go- j spoda Antona Komaca, da poda še on j izčrpno poročilo o zveznem delovanju i v zadnjih treh mescih, da bodo člani j tudi o tem 0formirani, kar bo služilo j tudi za pod ago pri skiepainju za pristop k zvezi. Zvezni tajnik g. Komac poda v dolgem govoru jasno sliko zveznega delovanja v zadnjih treh mescih, ka- \ terega pa ne bomo radi pomanjkanja j prostora v listu ponavljali, ker je itak i objavljen v tem listu v tajniškem poro- I Čilu na seji zveze, ki se je vršila dne j 28. aprila 1926. Da bodo člani o vsem dobro po- j učenk kar se tiče pristopa k zvezi, za- j prosi zadružni načelnik g. Založnik ' navzočega vladnega tajnika g. Rafa- J efa Mahniča, naj bi pojasnil zadevo i zveznega letnega proračuna, t. j. kako ! se pri zvezi postopa pri glasovanju za i proračun itd. Vladni tajnik g. Mahnič pozdravi j navzoče in se raduje, ker ima danes i prvikrat čast videti zbrane gostilničar- | je v tako obilnem številu, kakor še ni- i koli in pravi, da se ni mogel zadnji občni zbor radi prepičlega števila udeležencev vršiti. G. vladni tajnik pojasni nato obširno postopanje pri glaso- | vanju za zvezni proračun in vse for- : mehi osti za pristop k zvezi. Omenja tu- ! di pomen skupne organizacije. Pravi, ' da se od srezkega poglavarja ščitijo iir-j teresi posameznih obrti, posebno pa se j je zavžel za gostilničarje, čemur je do-I kaz, da ni v njegovem območju preve-j likega števila točilcev na stoječe goste, ! kateri gosbiničarstvu najbolj škodu-j jejo. Radi tega nimajo gostilničarji i razloga se pritoževati. Da bo pa oblast j mogla še naprej ščititi gostilničarsko ' obrt. morajo tudi gostilničarji potom i svojih organizacij sodelovati in po-! magati. ne pa se za ničesar brigati, j kakor je bilo dosedaj, ker če sam go-1 stilničar ne skrbi za svoje gospodar-i sivo, bodo drugi še manj. Tarejo vais taksni zakoni največ. ; Zdi sc- vam, da so vsega tega krive ' oblasti in njih funkcijonarji. Ne, mi j smo ravno tako presenečeni nad na novo izdanimi zakoni kakor vi. Zako-! ni in naredbe se ne delajo po uradih, j ampak v parlamentu in pri centralnih j uradih, kamor nimamo vpogleda. Tu-I di ne dobivamo v pregled zakonskih ! načrtov, na katere bi ianno dali naše mišljenje. Zato se morajo brigati organizacije. da dosežejo zakone, ka>-kršne si želijo polom parlamenta, , Priporočam vam, da se brigate za pospeševanje tujskega prometa s tem, da urejujete vaše ceste in pota in skrbite za dobro in zmožno postrežbo gostom, ki k Vam prihajajo. Opozarjam vas tudi na dejstvo, da je danes gostilniška obrt vezana na dokaz sposobnosti. Radi tega vam priporočam, da prijavite zadrugi kot vajence one vaše sinove in hčere, katerim nameravate izročiti obrt po vaši preselitvi v večnost, sicer se bodo gostilničarski obrati po vaši smrti zaprli. — V tem pričakovanju vas pozdravljam. Zadružni načelnik g. Založnik se g. vladnemu tajniku za njegov poučljiv govor lepo zahvali in prosi naj gre zadrugi še nadalje tako na roko kakor do sedaj. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, da zadružni načelnik g. Založnik na glasovanje pristop zadruge kot članica Zveze gostilničarskih zadrug v Celju, za kar glasuje vseh 44 navzočih elanov. Gospodu načelniku se naroča, da ukrene vse potrebno za izvršitev tega pristopa. K peli točki dnevnega reda se sklene soglasno spremeniti nekatere točke zadružnih pravit : in sicer: i 1. Sprejemnima vajencev se povi- | ša od Din 2 — na Dim 30.—, oprostili- j na istih pa od Din 2.50 na Din 50.—. 2. Inkorporacijiska pristojbina za nove gostilne se poviša od Din 125.— na Din 500.—. 3. Cas čakanja ob nesklepčnosti sklicanega občnega zbora se skrajša od 1 na pol ure. 4. Voliti je dva preglednika računov in enega namestnika. 5. Iv ot najvišji znesek redovne globe se določi na Din 100.— ter se naroča g. t ačelniku, da izposluje čim-prej oblastno odobrenje sklenjenih sprememb. K E H E3 H S S ffi K; £ i* *122 C 3 Pravi malinove«:, sadno marmelado »Hektar*, BEaesscisa Simonado isra a vW.rvi.-JlR/3J w*»»i!V»9«rv««»r -c.iv — iti ja I* o z o g-ostilžT. IVAN NA«{a.«S tiaistare)Ie podjelle Izdelovanja sodavice In pokalic A it»>^ *X*A**. Slikar, črkoslikar in pleskar. Specijalni oddelek za črkoslikarstvo na steklo itd. FRANC SODIN parna opekarna, Ljubečna pri Celju Prodaja vse vrste zarezano strešno bebrovec, kakor tudi zidno opeko po najnižji ceni. Pisarna: Celje, Razlagova ul.’ 6 na dvorišču. 10 Poštni predal 73. 2 S55S AY?..* Vtl/L l za kaihastje žgat^Jaj perila itd. itd. Ladjice s a štedilnik® f©?* bakireiso posodo vsake veSikosti razpollago pri tvrdk* Omana naslednik Maribor, Glavaši trg Kupuje stari baker, s.inec itd. ....- Najboljše sukno j za moške obleke in drugo manufakturno blago vsake vrste se kupi najceneje v trgovini MAeX“, posebno priporočljiv kot namizna voda, bodisi mešano z vinom ali okusna prebavo pospešujoča pijača, ,,S'fcyr:>l».izborno sredstvo za želodčne katare, bolezni v ledvicah ali črevah ter proti katarom dihalnih organov, „iDor&Etfc44, najmočnejša naravna mineralna voda za bolezni ledvic, jeter, kroničnih želodčnih in čre- | vesnih bolezni, žolčni kamen, debelost, sladkorno bolezen. fja m Sezona : mnaj — Cene zmerne. Pred in po glavni sezoni znatni popusti. Vojaška godba. Dijetična kuhinja. Pension. Ugodne prometne zveze •||| v e0eG©Ge©©©©©©e«3©eeGs©c©©eee©©©seeG£eeGG©eeeece ©g©©©©g©©s© a b e n e e k n ss k s ■ d se b e h a b ui e a :j ‘S a o k e ffl a a a a ra tt <5 a a a c e i: tti« i- ti B s s ks e« ss a n w p Ernest Gert, Maribor priporoča cenj. gostilničarjem in kavarnarjem svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode. Po želji pošilja vzorce. 9—2 j n iž je cene ter točna postrežba. g is m a M K E K K 8£" «3 IIE®»5SB53H0WSSiraBiaHiaE»BI*BSSi*Wa3ffi5S®tRaM»«as;nEg:aS8«MIS3R!H»iSIKREWRgB«ISBl Veleposestvo vinogradov priporoča svoja izvrstna vina v sodih različnih letnikov po nizki ceni iz Ljutomerskega in Gornje Radgonskega vinskega okoliša. Odpošlje se v sodih od 56 litrov naprej od kol. postaje G. Radgona. Beli 1 IM, Celje, ?Am ut 3 Zgradbe elek. central, eiek. instalacije, telefonske,, signalne in zvončne ria-ptave. Popravila generatorjev, motorjev, transformatorjev, kakor tudi vsa I v to stroko spadajoča popravila. U ■ postrežba točna in solidna in vedno po konkurenčnih cenah. W P w Vodovodne instalacije, toplo vodhe naprave, centralne kurjave, naprava kopalnih sob, klosetov, sesaik. Popravila kotlov centralnih in toplovodnih naprav, amartur i. t. d., i. t. d. 12-4 Načrti in proračuni vedno na —- — — razpolago. — — — wm\ PARNU V£wEŽGANJAR33A KiSEKT ĐIEHL, CELJE, DOLGO POLJE, CELJE. Najfinejša žganja iz sadja, kakor: slivovka, tropinovec, brinjevec, in medcmalni konjak. 12—3 Zajamčeno pristni destilati! Fran Strupi p priporoča f gostilničarjem in ^ ’ kavarnarjem svojo bogato zalogo raznovrstne ste-^ klene in porcelanaste posode. ((§U^_ Najnižje cene in točna ^ postrežba. 12-4 FercLSkaberne stavbeno in galanterljslia hleparsteo Celje, Dečkov trg 2 Specijalna delavnica za naprave strelovodov s telefonično mostno tehtnico po profesorju KOLRAUSCHU. 3-1 Sinji i svojim! ---------— Snoji S svojim! Gostilničarji in kavarnarji, pozor! 6-3 Po zelo nizkili. eenali dofolte res vxa.jfc>oljše poistno namizno in sortirano vino veletrgovina z vinctm v SLOVENJGRADCU. ====== Lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in Kamnici pri Mariboru, Pristno -- r n« dulmali«-sko w?no ara zdravila. Samo naročite in prepričali se bodete, da ne pietiravam. Lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in Kamnici pri Mariboru.) ' ■ _ , d Vina v steklenicah i (buteljke) vseh wr»l. r| Zajamčena solidna in točna pb-strežba. Ceniki na razpolago.^ :■ i-nc. : ■ j' . jsmmm ie in I Tovarna in rafinerija špirita ter tovarna likerja, konjaka in ruma. tovarna ogljikove kisline veležganjarne Sisak — ICtoiaare^ac . TE® SISAK priporoča iz svojega bogatega skladišča vse vrste splošno priznanih alkoholnih pijač, ki so prirejene po prvovrstnih francoskih in holandskih receptih. Te pijače so vsled svojih izrednih svoj štev okusa in teka dosegle svojo kulminacijo ter se je baš vsled svoje dovršenosti moja roba reprezentativno odlikovala tudi na domačem trgu ter dosegla na vseh dosedanjih razstavah dostojno mesto pred vsemi ostalimi industrijami te vrste. Poskusite in prepričali se bodete, da so Tesllćevi francoski likerji najboljšiI Zahtevajte cenike, ki Jik pošljemo zastonj. 12-4 Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Celju. - Odgovorni so : Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcije Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Četina. — Vsi v Celju.