> ‘Kh KNJffcN ra PHIHDRSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽA&KO OZEMLJE Globoko smo prepričani.ma bodo naši skupni napori proti samovolji diktata od 8. oktobra zmagoviti in da bo dejansko ponovno uresničen odlok o priključitvi še neti s vobojenega dela Primorske s Trstom k svobodni socialistični Jugoslaviji. (Iz pisma OF slavnostnemu zasedanju v Jajcu) Živel zg J) Spedizione in abbon. post. 1. gr. odovinski praznik - Mm M m w !• m w ^ mm desetletnica zaseda nja AVI 10 J! Kadaljuji no našo bor bo za doku nčno uresničenje njegi jvih skle pov! * .'iHTcra/iji. Itrescri , zastavamI in borbene partizanske pesni -Mic obletnice in petriuie svoje odločnost za pretiimperi razpoloženje Jj?Vn°stno Us j Vse naSe vasi 0£i Stiva-»aš ?■ ^''iškega zaliva, vse best 'luds,:vo na podeželju in lus, k’ 'e drd v borbenem Co u Proslavlja 10. obletni-4Vf^l0c'ovuiskega zasedanja iaia / v Jaicu. Povsod prinaša izraza odločna volja Ijjv ®>a ljudstva, ki se je v Štev* borbl borilo za uresni-b.orV s.voi'b teženj in ki se tono9 še boriti, da ne paue •kep v kremplje ltalijan- trno 'mPena;izma. Številne irec .e na deželi in v mestu, y j. °vt ki so zagoreli sinoči jj|j ?a,b krajih, in zastave k izraz volje našega dalije e in zahteva uresm- 1* naše ljudstvo že pred to iz?k>esilo »n ki poncv-v „ ”,rai° v raznih krajih in Voi; ■ mesriu samem, so doli J lasen v t. ,Va- ki noče več čitT ;‘i k]juX., sklepa AVNOJ o prt-ttn)- i. V5eSa slovenskega o-tiini j in Trsta k svoji ma-domovini. i°nier lijF gotovo je bila ena naj-fflu in najbolj občutenih it. |v sinoči v Loujerju. Vati, dvorana je bila prcmajh-4orn=-9 b* lahko sprejela vse Prosi 1De’ k* so Pr'biteli na t>ei) avo. Navdušenja in bor-tiOso9 razpoloženja pa ni °P'sati z nekaj bese-0(3r“:-11 Lonjerci in Katinarci, tinju 1 in mladina, so dali v*klit SVoierau navčlušenju z W nov> Jugoslaviji, tov. kt 1Q Jugoslovanski armadi skih Prepevanjem partizan-^ .Pesmi. Proslava se ni ihoj. v dvorani, ker se it °Valci niso mogli raziti fesi’° Prepevajoč partizanske kj?f šli v vaško gostilno, oa so v veselem vzdušju še i« prepevali partizanske t^ arodne pesmi. V odločil-itVMenutkih se naše l.iudstv0 . * Svoje dolžnosti in zna je I smo, da se bo to uresničilo. Smrt fašizmu — Svobodo narodu! Sledil je kulturni spored, v katerem je sodeloval mešani zbor Lonjer - Katinara pod spretnim vodstvom tov. Oskarja Kjuderja. ter razni mladinci in mladinke z deklamacijami in recitacijami, Tov. Dekleva je moral še spregovoriti pred svojim odhodom v gostilni in je povedal nekaj o sprejemu pri mar. šalu Titu in o odločni volji in zagotovilih jugoslovanskih voditeljev, da bo vse jugoslovansko ljudstvo branilo naše pravice in interese tržaškega prebivalstva. ?stiri Vsakomur da ni še (ti*. . partizanski borbeni ! a.’h da se ne da ukrotiti s'‘° a*' spletkami kjfj na volja naroda, ki se iv ‘ 2a svoje pravice in . za jj J obstoj in je za to tu-sPfispeval krvave žrtve. rigoslovansko himno «Hej it! "an>» so začeli proslavo lo himno so jo tudi' za- 1,5'*', preden so še v poznih -p vrnili na svoje domove. sla3v- dr. Dekleva je na prodov, Predvsem poudaril zgo-Ijg važnost II. zaseda- Vi^VN°j za vse jugosio-bim narodc posebno pa za ce nr?ke in tržaške Sloven-itiiBpP>sal |e vse mahinacije itlerrial'st’.čnih velesil proti lo4ovso.m jugoslovanskih na->tva *b tržaškega prebivalca 'iJ'azv°j tržaškega vprašaji jil spletke proti uresničitve,, 2aškega ozemlja, pri če-.0 poleg teh sil sodelo-'Itam. '.'lanske iredent’Stične Boršt. V Borštu je bila dvorana nabito polna. Prisotni so pred. stavljali skoro vso vas. saj so bili med njimi tudi taki, ki jih sicer ni bilo videti na podobnih proslavah. Posebno razveseljivo je bilo to, da so na proslavo prišli tudi številni mladinci in mladinke, ki so s tem dokazali, da se zavedajo odločilnega trenutka, ko gre za usodo Trsta in oko. lice. Proslavo je otvoril tov Miloš Marc. potem pa je zaigrala domača godba nekaj koračnic, Domači pevski zbor je zapel neka; pesmi, nakar je o pomenu zgodovinskega zasedanja govoril tov. prof. Jelinčič, ki je predvsem poudaril, da je bila takrat ustanovljena nova Jugoslavija, ki se je znala upreti pritisku z .Vzhoda in sedaj izvedbi diktata od 8. oktobra Po teh dogodkih, ko so «zavezniki» in italijanska vojska na meji podrli zadnjo iluzijo o STO, je Jugoslavija ponovno poudarila svoje načelno stališče do rešitve tega vprašanja, t. j„ da pripada cona A Jugoslaviji V tem srnjslu je tudi apeliral na prisotne, predvsem na mladino, da tudi na zunaj pokažejo svojo voljo in zahtevo za tako rčsitev, po kateri ne bi imela Italija nikoli .več do. stopa ua slovensko zemljo. Prisotni so nato sprejeli po. zdravno pismo, ki ga bodo poslali v Jajce. Po govoru tov. Jelinčiča je zopet zaigrala domača godba, nakar so vsi prisotni zapeli «Hej Slovani« ter s tem zaključili nad vse dobro uspelo proslavo. PISMO IZVRŠNEGA ODBORA O F slavnostnemu zasedanju v Jajcu Slavnostnemu zasedanju narodnega sodelovanja prispevali sorazmerno naj- Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije večje žrtve. ob 10. obletnici Pa niti s tem prizadejana nam krivica ni do- JAJCE segla svojega vrhunca. Sistematična politika priklju-Dragi tovariši! čevanja našega mesta in njegove okolice k Italiji, ki Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Trza- sta jo dosledno izvajali vso povojno dobo zlasti vladi ško ozemlje pošilja slavnostnemu zasedanju AVNOJ Amerike in Anglije po Zavezniški vojaški upravi, ob 10. obletnici njegovega drugega zgodovinskega je v osnovah rušila pridobitve narodnoosvobodilne zasedanja v Jajcu borbene pozdrave vseli Slovencev vojne in kršila mednarodno sprejete obveze. Višek Trsta in cone A STO. vseh krivic pa pomeni ari gl oa mer iški diktat od 8. Praznovanje obletnice tega za bodočnost juga- oktobra t. 1.., s katerim naj hi nus ponovno izročili slovanskih narodov tako važnega in pomembnega na milost in nemilost italijanskemu imperializmu, datuma ima v sedanjih odločilnih dneh tudi za nas ki nas je 23 let narodnostno, gospodarsko in kultur-neosvobojene primorske in tržaške Slovence še prav no zatiral, da bi nas iztrebil potem, ko že 1300 let poseben pomen. Odlok o potrditvi sklepa Plenuma bivamo na tej zemlji. Osvobodilne fronte, o priključitvi-Slovenskega Pri- Proti takemu nezaslišanemu teptanju naših na morja in vseh anektiranih delov Slovenije k svo- ravnih pravic, ki so bile s krvjo priborjene in sve-hodni Sloveniji v Federativni Jugoslaviji, ki je bil čano mednarodno priznane, se odločno upiramo in med drugimi odloki sprejet pred 10 leti v Jajcu, je se bomo proti njemu borili. naj pomembnejši datum v zgodovini stoletnih borb ho vam izražamo našo hvaležnost za dosedanjo našega ljudstva za njegovo osvoboditev in združitev borbo, v kateri vidimo le nadaljevanje narodnoosvo-v luštno državo. Ta odlok vsebuje nadalje svečano kadilnega boja naših narodov v teh krajih, smo glo ugotovitev osvoboditve naših krajev, ki jo je naše bokn prepričani, da bodo naši skupni napori proti ljudstvo, povezano z italijanskimi antifašistični mi samovolji diktate, od 8. oktobra zmagoviti in da bo množicami z orožjem v roki v borbi proti fašistom dejansko ponovno uresničen odlok o priključitvi se in nacistom izvojevalo in zalilo ter zapečatilo s krvjo nensvobnjcneaa dela Pri morske s l. stom k svobodni svojih najboljših sinov. Ta zgodovinski odlok je bil socialistični Jugoslaviji. že do kraja uresničen z zmagoviti m zaključkom naše Tako bo izvršeno ne samo veliko delo dokončne narodnoosvobodilne vojne z osvoboditvi jo Trsta L osvoboditve in združitve naše zemlje, temveč bodo muja 1013 in slehernega predela slovenske zemlje, tudi uresničeni pogoji za trajno pomiritev v teni Uresničene so bile tako zgodovinske težnje in napori predelu Evrope in za krjristno sodelovanje jugoslo-slovenskcga ljudstva: Svobodna in združena Slove vanskih narodov z italijanskim. ODLOK nipi p' postala stvarnost. Zaradi imperialističnih spletk in podpiranja premaganega a še vedno potuhnjenega italijanskega imperializma. smo poleg goriških in beneških Slovencev. ki so bili ponovno pahnjeni v italiionsko zatiran je, ostali odrezani od svoje matične domovine ~~ socialistične Jugoslavije. .S tem je bila storjena nezaslišana krivica tudi ostalim jugoslovanski m naro- Snrtt fašizmu _ Svobodo narodu! Trst, 26. novembra 1933. Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje To pismo bo danes izročila slavnostnemu zase-dom. ki so v skupni borbi s svobodoljubnimi narodi danju delegacija glavnega odbora OF, ki je pod vod-in zavezniki za zmago nad fašizmom in nacizmom stvom predsednika OF tov. Franca Štoke odpotovala ter zn ustvaritev pravičnih pogojev učinkovitega med- v Jajce. o priključitvi Slovenski: Primorski!, Bennškf! Slovenije, Istre in hrvatskih jadranskili otokov k Jugoslaviji. V skladu z davno težnjo in borbenimi napori slovenskega in hrvatskega naroda v deželah, podjarmljenih od italijanskih imperialistov, Autilašislični svet narudne osvoboditve Jugoslavije potrjuje 1. odlok Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora (plenuma Osvobodilne fronte) o priključitvi Slovenske Primorske in vseli anektiranih delov Slovenije k svobodni Sloveniji v federativni Jugoslaviji; 2. odlok ZA1/A90H o priključitvi Istre, Hcke, Zadra in anektiranih delov Hrvatske in brvalskik jadranskih otokov k svobodni Hrvatski v federativni Jugoslaviji. 3. Ta odlok stopi takoj v veljavo. V Jajcu, dne 29. novembru 1943. TAJNIK ANTIFAŠISTIČNEGA SVETA NARODNE OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE Rodoljub čolakovič I. r. PREDSEDNIK ANTIFAŠISTIČNEGA SVETA NARODNE OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE dr. Ivan Ribar i. r. tlfču prikazal prav 1*1, 'Majal.sko politiko ko it ; 'Učnega vodstva v 1 t« tu kominformisti. Jas. tem po-om- _ . --tega vodstva v Ita-V ^Tštu, ki nastopa J^listj0 2 italijanskimi nacio-.ittčiV da bi pospešilo pri-'šliji CV Tfžiiškega ozemlja k 'Sari 119 zuna.i pa še vedno **9 »in SVoie pristaše in jav-5ičitevnj.e’ cla ie za ures-klev ^Fovnc pogodbe. Tov ueva še ■le dejal: «Tudi oni, Prej ali slej bo naše ozemlje pripadlo Ija, kamor spada Proslava 10. ob.etnlce AVNOJ bila sinoči tudi v Dolini. Vaščani so do kraja napolnili .1« goslaviji. maršalu Titu. Jugoslovanski armadi itd. O pomenu sklepov AVNOJ L kdUo Vidaliju. so se usta i boril' za priključitev , °rkl. v- tli T,in prav zaradi tega if^,.nikdar uprlo kršitvam *?ko e Pogodbe in niti z be-“en b' obsodilo krivični V 0(1 \w.prek‘niii 8. oktobra.« Svoje ki so ga prisotni em z burnim plo- D^leva ln vzkliki, je tov. j bj, . zaključil s poudar- il 3osle9] m‘ ostanemo zvesti našim načelom in borili za edino prati ' da bo uresni SC* - , resitev kNlinaulnslti sklpP AVNOJ os,nnrauni zakon, to anteva in prepričani Svečan sprejem na delegaciji FLRJ Na jugoslovanski gospodarski delegaciji je bil včeraj slo. veren sprejem ob priložnosti jugoslovanskega državnega praznika za obletnico II. zasedanja AVNOJ. Letos se ta praznik še posebno svečano slavi, ker poteka danes prav 10 let od zgodovinskega zasedanja v Jajcu- Ste vini gostje, ki jih. je »prejemal pooblaščeni minister prof. Jože Zemljak s soprogo in ostalim osebjem delegacije, so v prijetnem vzdušju prebili čas sprejema. Med gosti tmo opazili poveljnika področja gen. VVintertona, gen. Mac Fa-dyana. komandanta TRUST, ameriška generala Harmonyja in Hainsa, dosedanjega in novega načelnLka misije za vojaško pomoč Jugoslaviji, ki sta trenutno v Trstu, politična sve. tovalca Ungerja in Broada, načelnika štaba britanskih sil v Trstu polk. VVancerja, polk. Fodena, ter še vrsto zavezniških častnikov in funkcionarjev, nadalje podpredsednika cone odv. Persogiia, konzularne predstavnike Francije, Grčije, Švice in Avstrije, nato obč, svetnika dr, Deklevo ter okoliške župane in občinske svetnike ter več predstavnikov tržaškega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. V animiranih razgovorih je prijeten večer vse prehitro po. tekel in gostje so se poslavljali z vsem priznanjem za prisrčno gostoljubnost gostiteljev. morske in tržaške Sloven. e je spregovoril tov. Tone Ukmar. Potem, ko je na kratko orisal pomen in v.ogo AVNOJ, borbo sloven. kega primorskega ljudstva pred prvo svetovno vojno, med fašistično okupacijo in' med narodnoosvobodilno borbo v kateri smo z orožjem v roki in s prelivanjem krvi jasno povedati in dokazali, kaj hočemo: da hočemo biti združeni z matičnim narodom v svobodni domovini, je tov. Ukmar orisal vse faze nase borbe po osvoboditvi. Opisal je enotno borbo tržaškega delovnega in slovenskega ljudstva najprej za priključitev k Jugoslaviji. potem borbo proti načrtnemu uničevanju kompromisne formule STO, ki se je odražalo in sc odraža v protizakonitem povezovanju STO na Italijo, v londonskih sklepih in končno v diktatu 8. oktobra. Tov. Ukmar je s posebnim poudarkom govoril nato o vlogi Jugoslavije, o njenem doslednem prizadevanju za pravično rešitev tržaškega vprašanja in o njenih odločnih ukrepih, da se nad slovenskim in tržaškim prebivalstvom znova ne pojavijo rimski okupatorji. Tov. Ukmar se je nato vprašal: «Kaj so storili kominformisti za ohranitev STO in za to, da ne pride nikol-i več v naše kraje Italija?« Ničesar — je dejal tov. Ukmar. Nasprotno, vse delovanje kominformi-stičnega vodstva pod krinko borbe za STO je težilo izključno k uničenju STO in k njegov; priključitvi k Italiji. V poslednjem času so s tako svojo politiko stopili tudi jasno na dan. ko so se postavili na čelo imperialistične fronte lokalnih iredentističnih strank, sklenili z njimi razna premirja sprejeli skupno z njimi razne' resolucije in izjave, katerih edini cili je onemogočiti pravično rešitev tržaškega vprašanja in iisilita «rešitev» v korist italijanskega imperializma Kominformistlčno vodstvo izvaja po svojih agentih danes na slovenskem podeželju to, kar dela MSI v mestu. Toda naše ljudstvo, ki je dobro spregledalo njihove cilje, jim odgovarja; Kakor smo se JUGOSLOVANSKI NARODI SLOVESNO PROSLAVLJAJO DESETLETNICO ROJSTVA NOVE JUGOSLAVIJE leta 1943 borili za pripadnost našega ozemlja matični domovini, tako se borimo tudi sedaj in gotovi smo naše zmage. Prej ali slej bo to ozemlje pripadlo tja, kamor spada t. j. k svojemu zaledju, k Jugoslaviji Nihče naj si ne dela drugačnih iluzij in naj ne poskuša z lažnivimi frazami rovariti med nami, kajti vsem sleparjem in izdajalcem velja opozorilo: Kot smo znali obračunati s sovražniki naše svobode med NOB, tako bomo znal; obračunati tudi sedaj. Množica je z navdušenjem sprejela govornikove besede in jih znova podkrepila z vzkliki Jugoslaviji, njeni armadi in z vzkliki: «Nikoli več Italije!«. Po govoru je sledil kratek program z nastopom dolinskega pevskega zbora pod vodstvom tov.. Marca, ki je zapel več narodnih in partizanskih peismi, ki so zajele vse prisotne. Petje se je nadaljevalo še pozno v noč ob sproščenem ljudskem rajanju. Posebej pa moramo poudariti veliko število mladine na tej proslavi, kar je ponoven dokaz, da se naša mladina zaveda, kje so njene vrste in kaj je njena dolžnost v teh odločujočih časih. Barkovlje in Brosek Predsinočnjim ie bila proslava AVNOJ tudi v Barkov-ljah. Po orisu vloge in pomena AVNOJ in po kulturnem programu je bila še komemoracija preminulega učitelja in prosvetnega delavca Viktorja Čermelja, ki je prve čase po osvoboditvi deloval tudi v Barkovljah in si s svojim delom pridobil neminljive zasluge in veliko število zvestih prijateljev V dvorani na Proseku so se zbrali številni vaščani, da proslavijo obletnico II zasedanja AVNOJ, Tov. Stanko Bole, ki je najprej obrazložil pomen potrditve kočevskih sklepov, je nato prikazal stališče Jugoslavije do vseh spletk Zahoda okoli tržaškega vprašanja in tudi Sovjetske zveze. Posebno ostro je ožigosal izdajalsko politiko komin- Predsednik na osrednji Tito bo proslavi govoril v J a jr u V intervjuju sarajevskemu tisku je maršal Tito poudaril pomen sklepov o priključitvi neosvo-bojenih krajev k Jugoslaviji in dejal: »Kakor smo leta 1948 rekli Rusom, tako smo danes rekli Zahodu, da ne moremo dovoliti, da o naših pravicah sklepajo, kot da smo polkolonialen narod" (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Ljudstvo Jugoslavije proslavlja deseto obletnico ustanovitve nove Jugoslavije. Beograd in vsa jugoslovanska mesta so v prazničnem razpoloženju. Po vseh mestih in tudi manjših krajih so bile danes zvečer številne akademije v čast drugega zasedanja AVNOJ. Številne zastave in transparenti s parolami iz govorov maršala lita ter razsvetljene stavbe dajejo mestom še posebno svečano obeležje. Vsa Jugoslavija je v pričakovanju svečane proslave v Jajcu, kjer bo Zvezni izvršni svet jutri dopoldne na svečani seji v imenu zvezne skupščine, izražajoč misli in želje narodov Jugoslavije, izkazal posebno priznanje maršalu Titu, ki je vse svoje sile, moči in občutke posvetil za ustvaritev enakopravne skupnosti narodov Jugoslavije, za izgraditev demokratične države, za izvojevanje m ohranitev neodvisnosti in svobode ljudstva Jugoslavije in za boljše življenje delovnih ljudi kot je to poudarjeno v posebni u-metniško izdelani listini, ki jo bo Zvezni izvršni svet izročil jutri maršalu Titu na svečani seji v Jajcu. Po seji izvršnega sveta, ki ji bodo prisostvovali tudi vsi še živeči udeleženci drugega zasedanja AVNOJ, bo veliko zborovanje, na katerem bo govoril predsednik republike maršal Tito. Poleg številnih člankov, j>o-svečenih slavni obletnici, reportaže m dokumentov, ki sa nanašajo na zgodovinsko zase. danje v Jajcu, objavlja beo- . . ... ...... grajsko časopisje na vidnem formovskega vodstva, kar je | mestu intervju predsednika šal Tito ponovno izrazil željo I šal, je ustvarilo temelje na-za sporazumno rešitev trža- čelnosti, odločnosti in trdno-škega vprašanja med Italijo sti jugoslovanskih narodov v nato prišlo do izraza v diskusiji, ki se je razvila. Kot vedno so bili prisotni tudi tokrat odlično razpoloženi ter so tudi po proslav; dajali duška svojemu veselju in borbenosti republike maršala Tita. sarajevskemu «Oslobodjenju» in radiu Sarajevo ter članek Edvarda Kardelja, posvečen deseti obletnici ustanovitve nove Jugoslavije in Jugoslavijo. Dodal je, da bi bilo dobro, da se v sedanjem položaju doseže vsaj začasna rešitev, po kateri bi Trst prišel pod suverenost Italije, ker v njem živi večina Italijanov, medtem ko naj se ves ostali del Svobodnega tržaškega ozemlja priključi Jugoslaviji. Jugoslaviji je potrebno sodelovanje z Italijo, je poudaril Maršal, prav tako pa je Italiji potrebno sodelovanje z Jugoslavijo. Toda Jugoslaviji ni absolutno potrebno to sodelovanje z Italijo pod vsakimi pogoji in za ceno večjih žrtev. V zvezi s prepovedjo izvoza italijanskega blaga v Jugoslavijo je predsednik Tito poudaril, da je Jugoslavija doživela blokade mnogo večjih in močnejših sil in držav, kot je Italija. «Nam takšne bloka, de ne morejo več škodovati. Mi smo danes stopili na lastne noge in italijanski voditelji se motijo, če mislijo, da nas bodo z gospodarskim pritiskom prisilili na popuščanje«, je poudaril maršal Tito. Ko je govoril o spominih na drugo zasedanje AVNOJ, je Maršal posebno poudaril pomen sklepov o priključitvi vseh jugoslovanskih krajev, ki so bili takrat pod Italijo, k Jugoslaviji. Poudaril je, da so na Zahodu že tedaj odrekali Jugoslaviji pravico do Trsta. Jugoslavija je vedno kazala svojo pripravljenost, da se tržaško vprašanje na neki način reži in zagotovi mir v tem delu sveta. Toda Italijani zahtevajo jugoslovanske kraje, a Jugoslavija ne bo nikdar popustila pred temi zahtevami. Kakor smo leta 1948 rekli Rusom, tako smo tudi nanes rekli Nahodu. Ja ne morem r dovoliti, da se o naših pravicah m interesih sklepa, kot da smo mi nekakšen polkolunialni narod V svojem intervjuju je mar-1 Prav Jajce, je poudaril Mar- obrambi njihove svobode in neodvisnosti. Največji del svojega intervjuja je predsednik Tito posvetil spominom lz narodnoosvobodilne borbe in zgodovinskim sklepom drugega zasedanja AVNOJ, s katerim so bili postavljeni trdni temelji nove Jugoslavije. Predsednik Tito je nadalje poudaril perspektive nadaljnjega razvoja Jugoslavije. «Mi smo že stopili v dobo, je dejal Maršal, ko se lahko, zahvaljujoč se ključni industriji, ki bo v kratkem zgrajena, laže in hitreje lotimo dviganja življenjske ravni delovnega ljudstva in nadaljnjega razvoja naše domovine«. Na vprašanje o rezultatih zadnjih parlamentarnih volitev je maršal Tito izjavil; «To je bil pravi ljudski plebiscit. Tudi oni na Zahodu nam ne morejo ničesar pripomniti Tu je popolnoma prišla do izraza volja ljudstva« B. B. JAJCE. 28. — Danes je bilo v Jajcu izredno živahno. Vse Novi narodni heroji BEOGRAD, 28. — Z ukazom predsednika FLRJ je bilo odlikovanih za vzgledno in požrtvovalno junaštvo v borbi proti ljudskim sovražnikom in za dokazane zasluge v NOB od 1941. do 1945- leta z redom narodnega heroja okrog 180 borcev. Med njimi so tudi: dr. Marijan Brecelj, Rodoljub Čolakovič, Milovan Djilas, Drago Flis-Strela, dr. Pavle Gregorič, Janez Hribar, Franc Jerman, Mirko Jerman, Maks Krmelj, Miha Marinko, Moša Pijade] Koča Popovič. Petar Stambolič, Lidija Sentjure, Vida Tomšič, Veljko Vlahovič in drugi. je pripravljeno za veliko dvodnevno proslavo dneva republike in desetletnice drugega zasedanja AVNOJ. Popoldne ob 15,45 je prispel v mesto Jajce predsednik republike Josip Broz-Tito, ki ga je prisrčno sprejelo mnogo državljanov in udeležencev drugega zasedanja AVNOJ. Z njim je prispel tudi D juro Pu-car-Stari, predsednik izvršnega sveta Bosne in Hercegovine. Ljudstvo se je zbiralo že od 12. ure dalje na poteh vzdolž Plive ter nestrpno pričakovalo prihod Maršala. Ko se je pojavil Maršalov avto- i jnobil pred mostom v bližini stavbe, v kateri je bilo zgo-1 domnsko zasedanje, se razlegali klici navdušenja predsedniku v pozdrav. V temno modri obleki, dobro razpoložen, ker je spet v Jajcu, je maršal Tito sprejel raport, potem pa pregledal častno četo JLA. Nato se je obrnil fc predstavnikom ljudske oblasti in udeležencem drugega zasedanja ter k ljudstvu in pozdravil vse prisotne, predvsem pa Aleksandra Rankoviča, Svetozarja Vukmanovič-Tempa, Savo Kosanoviča, Rodoljuba Cola-koviča, generalnega polkovnika Peka Dapčeviča in druge. Ves ta čas se je tako na tem prostoru kot vsepovsod drugod ter celo na zidovih mestne trdnjave kar trlo ljudi, ki so vsi hoteli videti maršala Tita. Proslava desete obletnice II. zasedanja AVNOJ se je začela danes v Jajcu nekaj po 13. uri s svečano sejo ljudskega odbora mestne občine. V okrašeno Jajce so prispeli številni gostje. Se pred začetkom svečane seje so se pred zgradbo Doma kulture, kjer je bila svečanost, zbrali številni preživeli člani AVNOJ, mestni odborniki in gostje. Predsednik ljudskega odbora Kršlak je imel daljši referat o pomenu sklepov, spre- jetih na II. zasedanju AVNOJ. Zatem je izrazil odločno stališče meščanov in prebivalstva vse okolice proti poizkusom italijanskih napadalcev, ki spet stegujejo grabežljive roke po naši zemlji. Poudaril je, da je bilo na seji odbora 25. julija 1948 soglasno sklenjeno, da se izvolita za častna meščana Jajca predsednik republike maršal Tito in , podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič. Na te besede predsednika občine so navzoči dolgotrajno ploskali in vzklikali. Proslave v coni B KOPER, 28. Danes dopoldne »o imeli številni ljudski odbori koprskega in bujskega okraja svečane seje na čast desete obletnice rojstva nove Jugoslavije. Delovni kolektivi ir. delavski sveti pa so imeli svečane sestanke, na katerih so govorili o pomenu 11. zasedanja AVNOJ. Občinski ljudski odbori in delovni kolektivi so poslali s svečanih sej številne pozdravne brzojavke Zvezni ljudski skupščini na slavnostno zasedanje v Jajcu. Mestni ljudski odbor v Izoli pošilja v -voji brzojavki Zvezni- skupščini borbene pozdrave in čestitke ob dnevu republike z željo, da bi naši voditelj; dosegli največje uspehe v borbi za zmago pravičnosti v svetu. Delavci tovarne Istra v Kopru izražajo v svoji brzojavki Zveznemu svetu svojo pripravljenost, žrtvovati svoje življenje za obrambo pravic jugoslovanskih narodov v coni A STO. Brzojavke slavnostnemu zasedanju Zveznega izvršnega sveta v Jajce so poslali tudi delovni kolektiv podjetja LIPA v Kopru, člani sindikalne podružnice okrajnega ljudskega odbora v Kopru, uslužbenci podjetja JA-NA. tiskarne Jadran, podjetja BOR, tovarne STIL in drugih. sfo,m.\»ki i>\i:\ g Na današnji dan je bilo leta 1943 v Jajcu II. zasedanje AVNOJ. To je dan ustanovitve nove Jugoslavije. DANES, nedelja 39. novembra Saturnin. Skoromir Sonce vzide ob 7.23 in„za,tonTe.,na 16.24. Dolžina dneva 9.02. y®.g vzide ob 0,15 in zatone obJS. JUTRI, ponedeljek 30. novemW Andrej, Hrabroslav „Znanstvenau laž rimske revije Pred dnevi smo že dokaj [ toviti, da dokaj uspešno. II PONEDELJEK SIM ! PO ZADUŠENI SPONTANI DEMONSTRACIJI DELAVCEV obširno komentirali nekatere ugotovitve, ki jih objavlja revija »Documentt di vita ita-lianan, katero izdaja Center za dokumentacijo predsedstva ministrskega sveta italijanske republike. 24. številka te revije se namreč ukvarja izključno s tržaškim vprašanjem in prinaša tako tudi članek: «Gospodarska pove- zava med Italijo in STO». Kot že rečeno, smo se z vrsto argumentov, nanašajočih se na ladjedelnice in ostalo industrijsko proizvodnjo v našem listu že ukvarjali. Revija namreč dokazuje, da italijanski trg absorbira večino tržaške industrijske proizvodnje, pri tem pa «pozablja», da je prav zaradi tega tržaška industrija v vedno hujši krizi in da izredno slabo izkorišča naprave. Poleg teh ugotovitev pa naj bi po trditvah te revije, Trst pripadal Italiji tudi iz sledečih razlogov: «Od treh železniških zvez, ki povezujejo Trst z zaledjem, sta pontebska (Trbiž) in ona, ki gre ob Soči (Podbrdo) v privilegiranem položaju za promet proti zahodni Avstriji in južni Nemčiji. Promet pa se lahko razvija, samo v kolikor se vključi t, obširnejši okvir trgovskih stikov med Italijo, Nemčijo in Avstrijo in izven evropske trgovine.« Odstavek, katerega citiramo iz revije je sicer zelo kratek, zato pa je uspelo avto-ritetnim možem iz Centra za dokumentacijo predsedstva ministrskega sveta italijanske republike v njem združiti kar cel kup netočnosti, da že ne uporabljamo močnejšega izraza. Od treh železniških prog, ki povezujejo Trst s svojim zaledjem, gre samo ena, in ne dve, kot bi se razumelo iz prvega dela prvega stavka, po italijanskem ozemlju. Tr-biška železnica je italijanska. Železnica, ki gre ob Soči in skozi Podbrdo, pa je speljana od Trsta do Avstrije po jugoslovanskem ozemlju. Toliko osnovnih pojmov geografije bi človek lahko pričakoval od učenih profesorjev rimskega Centra z zelo zvočnim nazivom. Najugodnejša železniška proga pa ni niti pontebska, niti podbrdska, temveč Južna železnica, ki je edina dvotirna. O njej nekoliko več pozneje. Od obeh omenjenih železnic pa je mnogo, mnogo ugodnejša ona, ki gre skozi Podbrdo. Poglejmo samo geografske razdalje med Trstom in nekaterimi najvažnejšimi centri Srednje Evrope. V reviji eVeconomia della Venezia OiuIio», katero je izdal Statistični institut tržaške univerze pod vodstvom direktorja instituta, znanega profesorja P. Luzzatto-Fegiza, je na strani 148 objavljena tabela geografskih razdalj po obeh progah. Iz tabele posnemamo nekatere najvažnejše razdalje (v km): skozi skozi Videm-Trbiž Podbrdo Celovec 242 189 Beljak 203 181 Dunaj 579 534 Praga 806 784 Linz 512 490 Plzen 755 733 Salzburg 387 365 Nuernherg 678 654 Muenchen 540 518 Ze bežen pogled na številke objavljene v zgornji tabeli, je dovolj, da se prepričamo, da je geografska razdalja proti vsem važnejšim centrom Srednje Evrope mnogo manjša po železnici, ki gre po jugoslovanskem ozemlju. Trditev omenjene revije o italijanski prednosti je potemtakem netočna. S tem pa se ne končajo vse zmote in vse netočnosti omenjenega citata. Za Trst še zdaleč ni najvažnejši promet, ki prihaja iz zahodne Avstrije in južne Nemčije. Mnogo važnejši je promet, ki prihaja iz CSR in' Madžarske. Za vsa ta ozemlja pa ni najugodnejša niti trbiška niti podbrdska železnica, temveč Južna železnica, ki gre skozi Postojno, Ljubljano in Maribor in veže Dunaj in vsa ostala avstrijska, madžarska m češka središča s Trstom. To je obenem edina dvotirna železnica in gre poleg tega po geografsko najugodnejšem ozemlju, ima najmanj vzponov in padcev in zaradi tega dopušča najhitrejšo Vožnjo. Zaradi vsega tega je ta železnica najbolj cenena in ima največjo kapaciteto. Poglejmo še, kako je s prometom in potrebo vključitve v obširnejši okvir trgovskih stikov med Italijo, Nemčijo, Avstrijo itd. Tržaški promet je v veliki večini tranzitnega značaja. Komaj kakih 5 odst. Trsta, z zaledjem ima trgovski značaj izmenjave za potrebe tržaške. industrije in tržaškega prebivalstva. Prav obratno kot trdi revija, če je treba kaj kam vključiti in če naj bi ta vključitev koristila Trstu, potem je treba Vključiti Trst k državam njegovega zaledja. Res je namreč, da bi povečanje trgovskega prometa med Trstom in Avstrijo, Jugoslavijo, CSR, Madžarsko in drugimi deželami, pomenilo močan impulz tudi za dvig tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče. Prav temu povečanju prometa pa te je Italija tako v preteklosti, po prvi svetovni vojni, kot tudi tedaj, na vse mogoče načine upirala in z obžalovanjem moramo ugo- Vse trditve omenjene revije, nanašajoče se na železnic ški promet tržaškega pristanišča, osvetljene v luči nespornih dejstev ob elementarnem poznavanju geografije in gospodarskih vprašanj, poznavanju, ki ga lahko pričakujemo od srednješolcev, ki niso še na pravili male mature, dokazujejo torej prav obratno, kot bi hoteli dokazati učeni rimski profesorji. Železniške zveze Trsta z zaledjem so eden izmed najmočnejših dokazov, da Trst ne spada v sklop italijanske republike, temveč mora nujno pripadati svojemu neposrednemu zaledju. Proslava AVNOJ v Plavjali Danes ob 15. uri bo proslava AVNOJ v Plavjah. v irziOHi MDliaroi SINDIKALNI VODSTVI V VLOGI ZAVIRAČEV Prvega oktobra je ravnatelj stvo Tržaške konopljarne preklicalo sporazum o plačevanju produkcijske nagrade in »od-škodnine za prah«, Proti temu ukrepu ravnateljstva so vse delavke odločno protestirale in tpdi napovedale kratko stavko. Delavke so predvsem ogorčene ker jim hočejo znižati produkcijsko nagrado, ki je že tako nizka in s katero so vsaj malo izboljšale svoje prejemke. Doslej so delavke v tej tovarni iz enega ali drugega razloga že mnogokrat stavkale. Toda zaradi brezbrižnosti sindikalnih organizacij je delodajalcem vedno uspelo, da so jih opeharili. Tako jim je uspelo prisiliti tkalke, da delajo na štirih statvah; ko so se tkalke temu bolj intenzivnemu delu nekoliko privadile in jim je uspelo preseči normo ter zaslužiti nekaj produkcijske nagrade, pa so jim jo odtrgali. Pred nekaj dnevi so se zato delavke sestale na skupščini in sklenile da bodo v ponedeljek, 30. t. m. stavkale. V torek popoldne pa se bodo ponovno sestale na skupščini Ce ne bo novih naročil, bo že februarja v ladjedelnici Sv. Marka okoli 1500 brezposelnih Enotni sindikati in Delavska zbornica so ponovno naslovili na brezposelne delavce poziv, naj pazijo na spletke »titovskih agentov«, češ da jih hočejo ponovno pritegniti v nasilne demonstracije. K pozivu so dodali tudi program z zahtevami, o katerem smo že pisali v naši včerajšnji številki. Ne razumemo, čemu obe sindikalni vodstvi tako vztrajata na teh «provokatorjih in provokacijah«, saj se temu že vsi brezposelni smejejo. Predvsem namreč ne morejo razumeti, zakaj naj bi bile demonstracije izraz provokacij, ko pa so nastale čisto spontano zaradi nevzdržnega položaja. Razen tega pa so voditelji obeh omenjenih sindikatov tudi vedno trdili, da OB PREDAJI 52 STANOVANJ FINANČNEMU NADZORNIŠTVU NEDOPUSTNO IIAV\A\.SK 'L razpoložljivimi stanovanji Za La sLanovanja je bilo v nekaj dneh vloženih kar 1000 prošenj Delna rešiLev vprašanja oškodovancev podjeLja «Lombardo-VeneLo» V poročilu o zadnji seji tržaškega občinskega sveta smo pisali tudi o interpelaciji de-mokrščanske svetovalke Ba-stiani glede 52 stanovanj, ki so jih zapustile odhajajoče angleške in ameriške družine na Opčinah in Zgornji Kolonji. O teh stanovanjih smo že poročali, da so bila dana na razpolago komisiji za dodeljevanje ljudskih stanovanj, ki naj bi jih dodelila potrebnim prosilcem Za razdeljevanje teh stanovanj je komisija tokrat ubrala posebno pot. Odločila je, da omenjena stanovanja ne bodo razdelili po vrstnem redu točkovanja, ampak da mora vsakdo, ki hoče priti do enega od navedenih stanovanj, vložiti posebno prošnjo, v kateri mora navesti kakšno stanovanje želi. kje in s kakš_ no stanarino. Komisija pravi, da je bilo nujno takšno ravnanje glede na dejstvo, da bi mnogi od prosilcev, ki so že vložili prošnjo za stanovanje, in teh je že 10.000, lahko dodelitev odbili, ker gre predvsem za stanovanja na Opčinah. Kljub temu pa je komisija do sedaj prejela že 1000 prošenj, kar dokazuje, da tudi za stanovanje izven mestnega središča ali v bližnjem predmestju vlada veliko zanimanje Razumljivo je namreč, da družina, ki stanuje v zakajenem podstrešju ali pa v temni kleti ne bo gledala preveč na tanko alt so stanovanja v mestu ali izven mesta. Toda v petek se je zvedelo, da so vojaške oblasti izročile ključe 52 stanovanj finančnemu nadzorništvu kot čuvarju državne lastnine. To dejanje vojaških oblasti, ki bi morale dati ključe občinski upravi ali pa vsaj zavodu za ljudski hiše, je zbudilo pri komisiji za dodeljevanje stanovanj in med vsemi zainteresiranimi veliko zaskrbljenost. Ta zaskrbljenost pa se je še povečala, ker so se prav te dni pojavile govorice, da nameravajo Angleži in Američani po. novno zasesti določeno število že Izpraznjenih stanovanj. V tem smislu se tudi tolmači izročitev ključev finančnemu nadzorništvu, ki s stanovanji nima ničesar opraviti. Zato je nujno, da vojaška oblast in finančno nadzorni-štvo dajo točna pojasnila kaj mislijo storiti z omenjenimi stanovanji, da ne bodo ljudje, ki so že vložili prošnjo, zaman čakali na stanovanje. Ker smo že pri stanovanjih naj omenimo še, da se je prav te dni zvedelo, da bo vprašanje oseb, ki so bile ogoljufane od podjetja «Lombardo-Veneta«, verjetno, v kratkem delno rešeno z zidanjem 56 stanovanj. Poročajo, da je bila za 56 oškodovancev sprejeta prošnja za posojilo «Aldisio». S tem posojilom bodo zgradili v Ulici Doda veliko, šest nadstropno stavbo s 56 stano. vanji. Stavba bo baje zgrajena brez predhodnega vplačila zasebnega deleža. Dodatek zazimskopomoč Finančni oddelek ZVU sporoča, da je za vse nedelje, začenši dne 29. novembra 1953 in vse do 31. maja 1954, vštev-ii dneve 25., 28. decembra 1953, 1. in 6. januarja ter 19. marca 1954. določen poseben dodatek na vsako vstopnico za vstop v javna zabavišča ali na predstave vseh vrst, ki so podvržene državnemu davku, Vštevši športne prireditve. Za abonente omenjenih predstav, zabav in prireditev bo dodatek znašal 3 odst. in bo vračunan na podlagi cene abonmajev (vštevši državni davek), veljavnih v obdobju, ki ga določa ta objava. Dodatek so dolžni plačati — glede na ceno za prostor, do katerega ima obiskovalec pravico — tudi imetniki zastonjskih izkaznic in vstopnic, ko jih izkoriščajo v dnevih, za katere velja ta predpis. Izvzete so službene izkaznice in vstopnice, ki jih predvidevajo zakonski predpisi. Dodatek bo pobiral prireditelj ali podjetnik, ki ga bo izročil glavni agenciji SIAE v Trstu v roku in po predpisih, kot so določeni za državne davke. Imenovani oddelek poleg tega sporoča, da so uprave državnih železnic in podjetij za javne prevoze pooblaščene zahtevati dodatek na vozne listke, ki veljajo za dan 29. novembra 1953, in sicer za potovanja po železnici, za potovanja s cestnimi železnicami, avtobusi in ladjami, ki vozijo iz mesta ter za vožnjo z javnimi prevoznimi sredstvi po mestu. Dohodki iz dodatkov, za katere ^re, bodo šli kot doslej v korist sklada za zimsko pomoč. cu decembru, ko bodo zaposlili pri Seladu 1200 delavcev. Predvidevajo, da bodo lahko zaposlili tudi druge delavce pri javnih občinskih in državnih delih. Včeraj je župan Bartoli sprejel delegacijo delavcev, ki sta jo vodila Radič za Enotne sindikate in Bazzaro za Delavsko zbornico. Zupan, kateremu so predložili progi-am zaposlitve, ki sta ga sestavili i-indikalni organizaciji, je ob- so s «titovci» v sindikalnem gibanju že zdavnaj pometli, sedaj pa naj bi postali tako mogočni in nevarni, da mora. jo vsak dan svariti delavce pred njimi. Resnica pa je drugačna. Delavci se le čudijo, kako mora. jo prav sindikati igrati nekako vlogo «gasilca» pri dušitvi borbenosti in zagona delavcev. ko pa so vedno v zgodovini delavskega gibanja ravno sindikati bili glavna gibalna sila. Ze to ravnanje v sindikalnem vodstvu je za delavstvo sumljivo, zlasti sedaj, ko govorilo o premirju z delodajalci. Pri tem niti ne gre samo za odpuste civilnih nameščencev angloameriških vojaških sil marveč za grožnjo odpustov, ki preti delavcem v velikih podjetjih, v mali industriji in obrti. Prav v tem resnem položaju. ko je najbolj nujna sindikalna borba, naj bi de lavci molčali samo zato, ker so jim dali nekaj obljub in ker je čel Bartoli prosit za nekaj drobtin v Rim. Vsi delavci dobro vedo, kako velika delovna kriza je na primer v podjetjih CRDA, saj so o tem seznanili javnost tudi tamoš-nji tovarniški odbori. Ce ne bo novih naročil, bo že februarja 1954 okoli 1.500 delavcev brez dela v sami ladjedelnici Sv. Marka. Nič boljši ni položaj v Tovarni strojev. V arzenalu so suspenzije delavcev postale že običaj in čeprav je bilo pretekli teden v njem kar pet ladij, pa je šlo samo za mala popravila, ki ne morejo zagotoviti daljše zaposlitve. Zato se mnogi delavci boje, da jih bo doletela enaka usoda, kakor delavce. ki so bili zaposleni pri Angležih in Američanih. Za kvalificirane delavce v ladjedelnicah, ki bi bili morebiti odpuščeni, pa ne bi bila za- SNGZOPET V AVDITORIJU LEP USPEH PREMIERE Cankarjevega „Pohujšanja..." 4 * • 1 ^ v. , / ■ 'V v li:™ *' -. : ■ : J- ■ 1» ljubil vso svojo pomoč bodisi časna zaposlitev pri SELAD Jrri 7anrtclifvi HpIa:\nst\rn HnHisi :i,„i. ____________--z____ l,___ i • pri zaposlitvi delavstva, bodisi pri izplačevanju izrednih denarnih podpor onim brezposelnim. ki jih do sedaj niso sprejemali. Oba sindikalista kakor tudi delavcf so obljubili sodelovanje z županom z namenom tudi. da izolirajo žarišča provokacije in neredov, ki so mestu škodljivi. nikaka rešitev, ker bi pomenila razen kratkotrajne zaposlitve tudi deklasiranje. V Tr. stu pa je že dovolj ljudi, ki nimajo nobenega poklica in ki se zato že teže zaposlijo. Zato je nujna odločna borba vsega delavstva v obrambo tržaške industrije, ne pa razna »premirja«, ki so le dokaz izdajstva sindikalnih vodstev- Brezplačna hrana za brezposelne Jutri v ponedeljek 30. t. m. bodo med 9. in 12. uro razdeljevali res potrebnim brezposelnim delavcem bone za brezplačno hrano. Bone bodo delili v pisarnah občinske podporne ustanove v Ul. Pascoli. Izvzeti so seveda tisti brezposelni, ki že dobivajo kakršnokoli pomoč iste ustanove ali drugih ustanov. Razdeljevanje brezplačne brane se bo nadaljevalo v mese- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA SEDEM POGOJNIH OBSODB zaradi ponarejenih vstopnic Vstopnice za tržaški velesejem 1951 so prišle iz tiskarne, ki jih je tiskala - Razprodanih je bilo 223 kosov Končno so se vrata Avditorija ponovno od., prla za predstave Slovenskega narodne. ga gledališča, ki je smoči na. stopilo s premiero Cankarjevega ((Pohujšanja v dolini šentflorijan-ski». Ta predstava je bila sicer namenje. na za otvoritveno predstavo letošnje sezone našega SNG, vendar je zaradi dolgotrajnega odklanjanja dvorane prišla na vrsto šele sedaj , medtem pa je SNG, kot znano, nas to. palo na podeželskih odrih z drugo igro letošnjega repertoarja z Nuši-čevirn «Narod-nim poslancem». Sinočnja predstava je privabila v Avditorij lepo število zvestih obiskovalcev in je morda pripisati le naključju, da so prav sinoči bile tudi razne proslave AVNOJ, da ni bila dvorana kot običajno nabito polna. Cankarjevo «Pohujšanje» je globoka umetniška satira na družbo Cankarjevih časov, posredovana gledalcem v včasih težko razumljivih simbolih, zaradi česar je za dobro razumevanje pisateljevih misli potrebno bolje poznati zgodovinsko osnovo igre same. Kljub temu pa je igra v sinočnji predstavi SR G dosegla pri občinstvu polno razumevanje, pri čemer ima svoj pomemben delež režija tov. Babiča, ki ie stremela za poenostavljenjem in po čimbolj neposrednem učinkovanju in seveda v podajanju posameznih vlog, ki so bile od prve do poslednje podane z obvladanjem zahtevnih karakterjev in z našim igralcem lastno tehnično zmogljivostjo Lepo se nam je predstavil Miha Baloh, novi član SNG, ki bo uspešno izpopolnil umetniški kader našega gledališča. Izvirna scena tov. Maksa Kavčiča (gosta), ki je smotrno in domiselno izkoristil skopo odmerjen prostor v izključno korist celotnega uspeha predstave. Medtem ko bomo kritično oceno predstave objavili v prihodnji številki, pa opozar-! jamo vse ljubitelje gledališke | umetnosti, da bo SNG danes ] predstavo dvakrat ponovilo. |gf V y'$r-; ;||f§| Prizor iz drugega dejanja. r~ VUG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 29. novembra 1953 ob 16. in ob 21. uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev i*. do-iini farsa v treh dejanjih Spišal: Ivan Cankar Režiser: Jože Babič Scenograf: Maks Kavčič k. g. Junija 1951, leta so biljeterji pred vhodom na tržaški velesejem z začudenjem in prese- že v preiskovalnem delu razprave popolnoma oprostili. Vendramina pa so zaslišali nečenjem obenem opazili, da in ta je pojasnil da je vstopnico dobil od svojega delovnega tovariša Giambattlsta so nekateri obiskovalci imeli vstopnice z večjimi številkami kot jih je bilo izdanih, O zadevi je bil takoj obveščen tajnik velesejma dr. Chiarut-tini, ki je telefonsko poklical agente finančne straže Ti so prišli na mesto in začeli zasliševati osebe, ki so bile v posesti ilegalnih vstopnic. Preiskava je bila dolga in zamotana, vendar so finančne oblasti končno odkrile razpečevalce vstopnic. Ugotovili so namreč, da je uprava velesejma naročila maja istega leta pri tiskarskem podjetju Editoriale Li-bruria s sedežem v Ul. Sv. Frančiška 210.000 vstopnic različnih vrst Izkazalo pa se je, da so delavci natisnili približno 10-000 vstopnic več in namesto, da bi jih v prisotnosti prič uničili si jih je nekdo prisvojil in delno razdelil, Od oseb. ki so jih dobili z ilegalnimi vstopnicami so vse, razen 42-letnega Erida Vendramina. tiskarja po poklicu in zaposlenega pri omenjenem tiskarskem zavodu izpustili na svobodo in jih kasneje prijavili pod obtožbo nakupa ukradenih vstopnic. Vse pa so ZADNJA POT VIKTOR •-* Tov Miro Prest te v imenu glavnega odbora OF in SHPZ poslavlja od pokojnega prosvetnega delavca Viktorja Čermelja, ki s0 ga ob prisotnosti več kot 200 ljudi s Tržaškega pokopali v petek na ljubljanskem pokopališču, »Štefanija. Nadaljnja preiskava je ugotovila, da se je 51-letni tiskarski delavec Galliano Troier prisvojil 120 vstopnic, ki jih je prodal 40-letnemu delavcu ILVE Brunu Cernivo-niju po 50 lir vsako. Slednji je vstopnice izročil Miru Robbi, ki je bil prodajalec vseh vrst vstopnic v ILVA, in ta jih je nato prodajal delavcem po 150 lir ter tako prejel 7.500 lir. Robba se je med preiskavo prostovoljno oglasil na policiji in pojasnil vse ter izročil preiskovalnim oblastem prejeto vsoto Ugotovili so tudi, da je 47-letni tiskarski de-luvec Remigio Michelazzi podaril dve vstopnici nekemu Goruppiju, medtem ko si je Stefani prisvojil 3 vstopnice, 2 od teh pa je podaril Vendraminu. Po mnenju preiskovalnih organov je bilo razprodanih 223 vstopnic: 147 oseb je vstopnice izrabilo, 76 pa so jih ustavili pri vhodu. Med zasliševanjem posestnikov teh vstopnic je policija ugotovila, da so jih mnogi kupili od neznancev, mnogi pa od Cer-nivanija ali Trojerja in končno tudi od 32-letnega Silvana Oia, ki jih je kupil po 50 lir in jih razprodajal v Tovarni strojev po 100, Po končani preiskavi je policijska oblast sestavila dolg zapisnik in zbrala izjave vseh zaslišanih ter 7 ljudi prijavi4 la sodišču pod obtožbo tatvine vstopnic, prevare v škodo uprave tržaškega velesejma in nekatere tudi nakupa in prodaje vstopnic sumljivega izvora. Po dvodnevni razpravi je sodišče končno izreklo obsodbo in obsodilo vse na zaporno in denarno kazen. 38-letnega tiskarskega delavca Carla Pa-renzana ki so ga obtožil tatvine 5.405 vstopnic so obsodili na 6 mesecev zapora in na 20.000 lir globe Vendramina za nakup in prodaje ukradenih vstopnic na 20 dni zapora in na 4.000 lir globe ter za poskusno prevaro na 2 meseca zapora ter na 4.000 lir globe. Trojerja, Cernivonija in Oia. ki jih je sodišče spoznalo za krive prodaje ilegalnih vstopnic so obsodili na 20 dni zapora in na 4.000 lir globe, medtem ko so Michelazzija in Štefanija obsodili na isto denarno globo ter na 18 dni zaporne kazni. Vseh sedem je sodišče obsodilo le pogojno in obenem odločilo, da se kazen razen Oiu ki je bil že kaznovan z denarno kaznijo, ne vpiše v kazenski list. Po odloku sodišča so Cernivoniju zaplenili 7.500 lir, ki jih je zaslužil s prodajo vstopnic. Zvišanje družinske doklade Z ukazom ZVU št. 129, ki stopi v veljavo z dnevom ob-j jave v Uradnem listu, se zvišujejo na anglo - ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozertilja družinske doklade in odnosni prispevki na področjih trgovine, svobodnih poklicev in umetnosti, zavarovanja. obrtnikov in poklicnih časnikarjev. * FRANC STURM S KOZINE 80 LETNIK Prosvetni društvi »Vojka Smuc» in »Pino Tomažiču priredita v sredo 2. decembra 1953 v ((Gregorčičevi« dvorani v Ul. Roma 15 KULTURNI VEČER v počastitev spomina padlih borcev VOJKE SMUCOVE in heroja PINKA TOMAŽIČA Vabljeni vsi I L/uds h a fjroH vet in PD »IVAN CANKAR« Obveščamo, da bo v ponedeljek 30. t. m. pevska vaja v običajnih prostorih. Priporočamo točnost. PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE Vsem pevcem sporočamo, da nam je Avditorij na razpolago za naš koncert 18. decembra 2elimo, da bi bile odslej vse vaje ob polnoštevilni udeležbi in prosimo največjo točnost. Vse pevke naj si pravočasno poskrbijo narodne noše. GLASBENA MATICA V TRSTU Redna odborova seja bo v sredo 2. dec. ob 20.30 v Ul. R. Manna 29. ( gleualiŽč^vebdF) Pri gledališki blagajni Se na. daljuje prodaja izvenabonmajskih vstopnic za galerijo. Danes ob 20.30 bo za abonente reda «C» za vse prostore zadnja predstava »Norme« z istimi nastopajočimi kod doslej pod vod' stvom dirigenta Antonina Votta. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja izvenabonmajskih vstopnic za parter in balkone. . Razna obvestila TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« Danes 29. t. m. od 9. do 12. ure zamenjava znamk za jugoslovanska področja. Dospela je štev. 11 Nove filatelije, ki se bo delila, kakor običajno članstvu brezplačno. JUGOSLOVANSKA GOSPODARSKA DELEGACIJA V TRSTU obvešča, da bodo v ponedeljek 30. t. m. zaradi praznika njeni uradi za stranke zaprti. Darovi in pris/rovkt Nemesto cvetja na grob pok. Alojzije Schmidt daruje Franc Trampuš 500 lir za Dijaško Matico. LOTERIJA J. i 3. decembra obhaja tovariš Franc Sturm s Kozine svoj osemdeseti rojstni dan. Lepa doba. Česa se vsega v taki dobi ne doživi! Gotovo mnogo dobrega, pa tudi mnogo slabega, Dobro je bilo vse tisto, kar je dalo zadoščenje za trud in delo, najboljše pe bila svoboda, ki nam jo je prinesla borba našega ljudstva. Zlo neizmerno zlo, so nam prinesli sovražniki, okupatorji iz leta 1918. Toda pred vsemi grožnjami in pretnjami se nisi uklonil, nisi se vdal. Pa kako naj bi se vdal, ko si bil, odkar te poznamo, narodno zaveden za vzgled. Bil si soustanovitelj in delujoči član pevskega in bralnega društva «Venec« s Kozinc ter tamburaškega zbora. Bil si povsod, kjer je šlo za narodni napredek, vedno med prvimi Svoje otroke si vzgojil kakor treba. Tvoj najmlajši sin je žrtvoval življenje za svobodo. Da bi tebi in tvojim zadali še večji udarec, so ga umorili pred domom pred tvojimi očmi. Ni padel zastonj, tudi on je člen verige, ki nam je prinesla najboljše, kar imamo. Ce vsem Tvojim prijateljem ne bo mogoče stisniti ti roke in Ti zapeti, bomo Tebi v čast zapeli uZadoni, nam zadoni!)), kjerkoli bomo, Dragi Franc, še mnogo srečnih let Ti želijo Tvoji prijatelji. Stane Starešinič kot učitelj Sviligoj, Ples Jacinte naštudirala Lidija Vissiakovn Glasbena oprema; Milan Lindič Prodaja vstopnic od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ulici Roma 15/11 - Telefon 31-119. Opozarjamo občinstvo o-koldških vasi na ugodne zveze z vlaki in avtobusi za popoldan,:ko predstavo. Pričetek točno ob 16., konec okoli 19. ure. ANTONU PODBRSCKU Slovensko - hrvatska pro. svetna zveza v Trstu Vam ob vaši 80-letnici kliče: eNa mnoga leta ter Vam čestita kot neutrudnemu pionirju naša prosvete in oraču, ki je zaoral prve kulturne, brazde na naši prosvetni njivilr> Trst, 29. XI. 1953. Glavni odbor Slovensko hrvatske prosvetne zveze v Trstu. Nabiralnik so ukradli župnik v Škofijah Alojz LL čen je predvčerajšnjim prijavil policiji, da so neznani zlikovci v teku noči odnesli izpred oltarja denarni nabiralnik, Duhovnik ni znal objasniti koliko denarja je bilo v nabiralniku. Popoldne pa je neki Albert Peaar našel nabiralnik, ki pa je bil razbit in seveda prazen. S prstom med lopate stroja Z rešilnim avtom Rdečega križa so včeraj zjutraj pripeljali v bolnišnico 33-letno de-labko Marijo Skerbic iz Ul. Sš Spiriijione 10, ki so jo morali zaradi skoraj popolnega odiseka zadnjega člena prstanca leve roke sprejeti na or topedskem oddelku. Delavka je zdravnikom iz-javija, da je med delom v tovarni testenin Molinaris v Ul Rio Primario št. 1 po nesreči zašla z roko med lopate stroja za avtomatično mešanje testa. Ce ne bo komplikacij, bo Skerbiceva okrevala v 16 ali morda najkasneje I v 20 dneh. BARI CAGLIARI •FIRENZE GENOVA MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO VENEZIA 38 51 47 79 84 25 78 76 38 60 74 13 1 75 9 14 70 85 8 69 41 70 90 58 34 35 56 8 51 43 79 2 85 12 15 83 78 4 12 22 12 77 64 33 7 9 46 81 31 47 ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. novembra 1953 se .ie v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 19 oseb, poroke pa so bile 4 POROČILI SO SE: delavec Josip Ujčič in gospodinja Silvija Stol-fa, študent Italo Manno in gospodinja Maria De Santis, uradnik Lucio Grimani in uradnica Laura Boschi. UMRLI SO: 62-letna Elisabetta Rachelli por. Appen, 70-ietm Anton Rojc. 68-letna Ana Pečer por. Strain, 71-letna Angela Zucca por. Vales, 73-letni Menotti Mar-tellanti, 59-letni Giorgio Villas, 70-letna Olga Bratuž vd. Grilli, 63-letnl Vlttorlo Peres, 46-letna Libera Coderinl por. Muggia, 43-letna Angela Carolillo, 86-letna Ana Tončič vd. Pezzlcarl, 84-let-ni Vincenzo Radimiri, 73-letna Karolina Mejak vd. Paoletti. 58-letni Valentin Rezinovič, 78-letnl Ugo de Mottoni, 86-letna Ana Tomšič vd. Ban. 82-1 etna Marija Bole vd. Vlsnovlč. 70-letna Rosa Robba, Gabriella Bonetti, stara 6 dni. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro, Trg Oberdan, 2; Pic-ciola, Ul. Oriani, 2; Alla Lalute, Ul. Glulia, 1; Seravallo, Trg. Ca* vana, 1; Harabaglla, Barkovlje in Nlcoli v Skednju. ŠTEVILKE ITI TELEFONSKE ZA PRIMER NUJNOS Rdeči krit: K - H Gasilci: t • 22 Poltena * -33 MATERE, DEKLETA ! Izšla je Vaša reviju »NASA ZENA« štev. 11, ki kakor običajno prinaša za Vas obilo novosti. Krojenje, vezenje, moda. Roasettl, 14.30: »Dobimo.sen»* lerijl«, C. Dapporto, N. L p^, Ezcelsior. 14.30: «Topaz», driere, M. Vallee. pod 14 30: ((Devici IT. W. Holden Nazionale. 14.30: jo«1'«- jj,c streho«. W. Holden, Namara. ' prtwje» Filodrammatico. 14.3L^ “^,5, f. nje dinozavra«, P. Rajmond. Arcobaieno. 14.00: ra«, B Grable, V. Ma'u.rvsj j Garibaldi. 14.00:_ «Pa?f£‘n® tfarv- nera», L. Darnell, R. jj. ^pj), Astra Rojan. 14.30: «Cetrti J. Pavne, C. Gray. s. Auditorlum. 14.15: «Al“ 1 Loren. . „ , takšni Gratlacielo. 14.00: »MošK.. uaidi. podleži«, W. Chiari. A.. L Alabarda. 13.30: «KonjeniK » r. ne doline«, A. Ladd. J- Vai»nti-Ariston. 14.00: «Rodolfo .vai no«, E. Parker. A. Dex,,I1't)|cai, Auror*. 14.00: »Železna U jz. A. Ladd. V. Mayo. Mladim pod 16 let Prepovedan”' Ve„£. Armocia. 14.00: «ChikaSM^ raška dela«, Paperino v nem filmu W. Disneya Ideale. 14,30: ((Sovražnica”.^. Impero. 14.15: »Roman moje* Ijenja«, L. Tajoli. raznoSjU» Italia. 14.00: ((Dekleta v rac« A. M. Ferrero, S. Stepne -. Vlale. 14.30: »Nevadskr posn p W. Beery. »velik* Kino ob morju. 15.00. h Strast«, T. Povver, A. -Mii Masiimo. 14.00: »Plameni na barbarov«, J. Wayne, a. gj. Moderno. 14.00: »Snežišča » ^. limandžaru«, G. Peck. • Savoni*. 14.00: -HolkoSnl m0^i9i v&SlrS«, očeh«, G. Ferzetti, L o* n*. Azzurro. 14.00: «Potopl;en(-sto«, R. Ryan, M. Dovvers Belvedere. 14.00: «Idaška ».■'00l nia«, E. WIHiams. V. Jon Marconi. 13.30: »ScararnoucM ^ Novo cine. 14.00: »Nečastni (Aef0i, Odeon, 14.00: «OperaciJa o jtf, Radio. 14.00: »Furija in trpu hf* NEDELJA, 29. novembra JIGOkLOVAšUjJ CONA T«®1 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 8.09. 19.00 in 23.30, n*** 8.15 Slov. narodne: 8.30 * rjt- kmetovalce: 9.00 Z „.... .... mom v nedeljsko jutro: Sl\iali dlnska oddaja: France »evi\(i|a8: upornik«; 13.45 Glasba P® js.39 15.00 Ob dnevu republik”'tiv0v; Spored priljubljenih |n |0- 16.10 Pojeta barkovljanak gjugna njerski pevski zbor: p0roč113 Igra: »Ljubovnici«: 18-, »ni K011' v hrvaščini: 18.30 večfn,1 .(f ■ cert: Vatroslav Lisinski- zadnj* simfonična fantazij: 23.00 poročila v Italijanščini. , THS r B' 306.1 m ali 980 kc-se* 3.45 "7* 8.30 Lahke melodije; 84-^, pC-..jska oddaja: 9.15 Slove® . vasmi: 9.45 Čajkovski: Tenj* il.l' riaclje iz Mozartove suh ■, gik Haendel: Zvesti pastir; "■ |„ o? zunov: Koncert za violin®.. j3.0v kester; 12.30 Veseli pest/' Glasba po željah; 15.00 s)lo-operna glasba: 16.00 Malo gcw malo zares: 17.30 GWbS M bo na pihala: 18.00 Menot ■ ,jU cert za klavir in orkeste • Koncert ruskih balalajk',. jOV Šport: 20.05 Slovenski mot>’'d«Ji* Wagner: Lohengrin, 1. in oje. TIUST *■ 9.30 V veselem riti retna glasba: 17.3v koncert, dirlRira Guido et”' 21.00 Clribiribin, glasbeni K I. O V K A f w 327,1 m, 202,1 m, 212' j5j5, Poročila ob 7.00, 12">U’ 19.00 in 22.00. , loVnC 6.00 Partizanske In '3e‘®zerV srni in koračnice: 8.00 n gla no za prenos; 12.45 te»l 'itmu: 7-30 . Sl? ntr 1' no za prenos; 12.4« ,v| cc-- ba: 13.00 Delovni koljjasa tajo; 14.30 Prenos II. ffuge PJfi gometne tekme i. zvezne ■ l8«s* tizan: Odred: 15.30 , P°$|jtWf spored orkestralne in _ yaSJ' glasbe; 17.00 Radljska f* Klt^ Ocvirk: Prikovani Pe unvei-r 17.40 Pester spored sl,5r oP{r' narodnih pesmi; 20.00 ve oih arij. iJ53- PONEDELJEK, 30. nov«® .1 tllbkhOVAkft GUNA I' >* " 254,6 m ali H7* V i3'35’ Poročila v slov. ob • 19.00 in 23.30. 11.»° F ov; 7.10 Jutranja glasba, ztior« spored arij, duetov m g pl 11.30 Našim ženam: 1 • )rt, skega platna: H-40 »-igi v okrogle narodne UranlnU in k4) let; 17.00 15’ pri ChoP'n“w: W-tu; 17.30 v ritmu tox^aKedo,7i5 Narodne pesmi Kdaj so otroci mirni ? Kadar spe’ in čltajo ((Cicibana« ali «Pionlrja». Se danes nabavite štev. 3 CICIBANA in PIONIRJA. V prodaji je revija štev. 7 »OBZORNIK* Stane 75 lir. tu; 17.30 V ritmu Narodne pesmi i* ,‘«*ini: 18.C0 Poročila v hrvas® . 2L, Zabavni ponedeljkov ...manSt Zadnja poročila v ' 0j, 23.10 Glasba za lahko n« j||£ft' !»• 306.1 111 ali 91,0 k ’ l2.l0 11.30 Zabavna vsakega nekaj: Ll-f'S.; orK&e-retna glasba; 13.30 L*1 ^ 17.30 Plesna glasba. .B,, > y nlavvski: Dve slavni * ■ jan« e-V svetu opernih Radia pj Simfonični koncer na. Tiskan časopisni papir v dobrem stanju prodamo po ugodni ceni. — Naslov na upravi lista. BOGATO NAGRADO DOBI kdor vrne psa volčjaka temne barve, kateri je izginil 19. oktobra 1953 Trst, Ul. Romagna 50, tel. 23-578! ZAHVALA »■ ■■ ■■ — # jJ-j•&’ Vaem, ki so spremili na zadnji pot^al£a gčga in nepozabnega moža, očeta 111 JOSIPA COLJO še g. zd'ram se iskreno zahvaljujemo, posebno ZH,'vn'i|ku in ‘wtade, nikom, ki so mu lajšali bol, 6. i- p^si0viln« duhovnikom, županu Terčonu za Jr grad®' .,.nrn, pevskemu zboru iz Nabrežine, oseb) sor°dn‘ d;n darovalcem cvetja In vencev ter k°*‘ znancem in prijateljem, ki *° na počastili njegov spomin. Devin, 28. novembra 1953. žalujoča (~MOŠA PIJADE PRIPOVEDUJE O II ZASEDANJU AVNOJ KAKO JE PRIŠLO DO SKLEPA PODELITI TOV. TITU NAZIV M ARŠAL fc zgodovinski seji, ki se je pričela 30. novembra ob 2. uri ponoči, so potrdili sklep ^enuina OF o priključitvi Slovenskega Primorja k svobodni Sloveniji v tederativni Jugoslaviji fj I čor ni večkrat čital in irf Proučeval sklepov II. J (J zasedanja Antifašističnega sveta narodne o-""boditve Jugosl, (AVNOJ), e Pri prvem pogledu na nie- Sove itaie 'ega osnovne sklepe lahko done le vso veličino njiho- zgodovinskega pomena nastanek Federativne ljud. Se republike Jugoslavije, ®arvuč ®č tudi dejstvo, da so skle Pi v svojem jedru in K 'Vu še vedno živi in ve- !Vni kot nezastarela osnova šaše S6danje državne skupno- 1. Sklep, s katerim se Je AVNOJ konstituiral kot vrhovni. zakonodajno in izvršilno ljudsko predistadvniško telo, njegovo predsedstvo pa pooblaščeno, da v imenu Sveta predstavlja narodno in državno suverenost Jugoslavije in da med zasedanji Sveta izvaja vse njegove zakonodajne in izvršilne funkcije. Predsedništvo je pooblaščeno, da imenuje Nacionalni komite narodne osvoboditve Jugoslavije, ki je z istim sklepom proglašen za ftajvišji izvršilni in naredbo- ' ■■ .. Jenski top v akciji pred1 Cerknom. «Partopn je bil svo-. ^“i partizanski izum in je v mnogem sličen nemškim Rigleškim izdelkom. Top je streljal na zelo majhne razih ni točno zadeval, zato pa je bil njegov učinek, če je zadel, izredno učinkovit. Vi j,' ^anj pa je znano v širši |0®OsM, da so ti sklepi tudi ker aln° že vedno v veljavi, jj( s° bili z zakonom o potr. jeti! sk^ePov in zakonov, spre-Pred 1 decembrom 1945, r Va Potrjeni in vse do da-bjj hiso bili ukinjeni, To ni situ ^ishje pietete do teh j. p0v. s katerimi začenja ve T0vina naše ljudske držala' Uahko bi jih tudi formal-šinili, kar bi pomenilo, w s° v svojem jedru iniVy 'ls( ezr>i obliki prešli v novo te av° in druge zakone, s ka-so d°Uili razvitejšo a.1*0. Toda kako bi mogli ,a lriiti te sklepe, ki so bili s, sb ostali osnova, na kateri š zgradila nova Jugosla-1, ib ki jo je nova ustava ij ®°trdila 'in dalje razvila tudi po sprejetju nove ‘av® niso mogli izgubiti dajni organ ljudske oblasti in ki ima vsa obeležja ljudske vlade. 2. Sklep, s katerim so bile tako imenovani jugoslovanski vladi v tujini odvzete vse pravice zakonite vlade, zlasti pa pravica, da bi pred drugimi državami zastopala narode Jugoslavije. Z istim sklepom je bila prepovedana Petru Kara-djordjeviču vrnitev v deželo s tem, da bo vprašanje kralja in monarhije rešilo ljudstvo samo po svoji lastni volji po osvoboditvi vse države. 3. Sklep o zgraditvi Jugoslavije na federativnem načelu, ki bo zagotovilo popolno ena- !#«{i ;aia temeljnih zakonov; !** jtaterih je bila zasnovana Jugoslavija. Od sprejet- So Ustave januarja 1946 pa Ostale v našem družbene Tazvoju že take spremem-a je bilo treba misliti Hj. Ze na spremembo same L Ve’ ki mora te spremeni-Pošt ‘»k. evati. Prva ustava bo ostala le še dokument . Pravne zgodovine, ki voja 2ui® določeno etapo raz-kv naših družbenih odno-htia -*^a ne t>° v ničemer *lte značaja in življeijj- sklepov, sprejetih v V1Lri°Vnj dokument II. zase-AVNOJ je njegova De-ki se po nekaterih ugotovitvah za zgo-dobo, v kateri je ejeta končuje s 5 točkami, Sil, ^Njejo jedro najvažnej-AserlT . °v, siprejetih na tem j k br,n.^u' Osnovne ugotovitve .Ui 'ekla «ot0. racije so: f»sr,0vi‘ev dejstva, uda je za •k u narodnoosvobodilne bor-!ms J'arjen povsem nov od-i« rta ^nih sil v našj državi kiti hiora ta novi odnos sil H va Primeren način izražen kih nienii upravi in v dr/av- lj8omdstvu” 'i ne °Vltev, da so uustvarje-klitj- - materialnl ln splošno-nb marveč tudi vsi mo-d°šoji za ustanovitev
  • ije v' da »narodi Jugo-*iUeVo jjravičeno postavljajo Jšfli v’f ? %č... jugoslovanski Ašhie dj'ni tudi formalno od-“*». travica, da jih zasto- ?astav°vl.lev. da se uvrše pod n R»lisn .ralia ln monarhije h,ra-fi*js('JSa '*dajstva in naj-„>om z,°člnl proti našim uti® ‘n da je zato potreb- DoHglede kr*IJ* ‘n hJ .yzam«Jo ukrepi, ki ^noo«I!Jlu0vemu odnosu do iS§iT0ho,,ilne borbe... ,S|) ugotovitev Dekla- t«- ~ z kanala na jug. od-n^s‘avija°3nirni zavezniki in C?r°8ram ^Us' zunanjepolitič- 4 ^6Sarac-rle,pi’ k1 so izvirali In ki so morali 4uieWaraPfk bi“ ?ai so bilIi skleci; ______________ Podbff* / C»rkno KRAN/ ftajniki AKCENT, TOL Ml t*om v Lucij* VIDt M l JOB L JAN A IDDija VRHNIKA I tar^ti PALMANOVA D. L ogtltc JDOVSČINA- SVIPAVA. ČEAVINJ4N POSTOJNA \ Rt td rt* OPAOff 0'OtC* sr PE1E* TRSI Noše enote ■roče« Šesta nemška ofenziva 1943. leta. Strelice kažejo nemške napade, pravoknotniki pa partizanske enote. gorskih lovcev sAdmont« in različnih nadomestnih bataljonov, tako da je narastla z vsemi pomožnimi silami na 75.000 mož. 13. odnosno 14. septembra je zasedla Pulj in Reko. Zasedla je vse prometne žile med Ljubljano in Trstom, Vidmom in Reko. V Gorici so bile že 9, septembra slovenske manifestacije. Pred goriško kvesturo je množicam govoril tovariš Rudi-Martin Greif, toda fašisti so množice razganjali z oklopnimi avtomobili. Položaj je postal vsakomur jasen. Italijanska vojska se noče bojevati, fašisti so že na nemški strani, Nemci silijo v deželo. Držati mesto Gorico je bilo zato nesmiselno. Partizanski oddelkj varnostne in obeve-Sčevalne .službe so na mirenskem letališču takoj zažgali in uničili več letal. Z enim pa je odletel tov. Pri-mož-Aleš Bebler na Dolenjsko, da poroča Glavnemu štabu, CK in IO ter da dobi navodila, medtem ko je drugo križarilo nad Gorico in metalo pozive za mobilizacijo. V začetku je bil v Gorici le en nemški bataljon 194. grenadirskega polka (71. divizije); ob zlomu italijanskih sil je bil obkoljen. Dobil pa je takoj pomoč ce-letnega 191. grenadirskega polka iz Vidma in dele 211. grenadirskega polka iz tržaške smeri. Vsi ti polki so imeli posebne čete pehotnih topov in posebne tankovske čete. Vodilni partizani so to odločitev ljudstva hočeš noče! sprejeli, pa najsi je bila go-riška fronta s strateškega vidika napačna odločitev, (Drago Flis-Strela sodi tako o fronti v Spominih na partizanska leta I, str. 57). Medtem se je ponovno orga- ' V . JU 3Š&Š§ -vi . S ' čim* fiesti 1*4* ..i:!?' » 'T' J ' S* •g itxi : kmm m c*«* J i: ' $ .4 ■ e r v i i : . Jr* '“''s CoH.a v . V ...; ■ J* A *\r 'n . j \ /jA ’•>. f \ A&K z\ J Mr mm *k'wščm lit Teritorij prečrtan s paralelnimi linijami je v rokah sovražnika M Osvobojeno ozemlje po koncu VI. nemške ofenzive nizlrala III. Alpska operativna cona; njen komandant je bil France Primož-Mar-ko. Okoli dveh bataljonov Primorskega odreda sta nastala Severni in Južni primorski odred. Južni odred (komandant tov. Ivan Tur-šič-Iztok) je držal položaje od Ajševice proti jugu. Cez Sv, Marka, ki je bil najza-hodnejša točka, mimo Vrtojbe do Mirna je tekla vojna črta. Ponekod iz izrabljala utrdbe iz prve svetovne vojne. Severni odred (Drago Flis-Strela in Martin Greif-Rudi) je zasedel polo-žale od Ajševice čez Kostanjevico, ki je bila mestu najbližja, mimo severnega goriškega kolodvora, Sv. Katarine in Sv. Gore na Sol- •] kan. Nekaj *časa to, partizani držali sam goriški grad. Nemške sile so bile številčno manjše od parti-1 zanskih, a razpolagale so s tanki in z artilerijo. Poleg tega so bili Nemci bil j iz-vežbani in so imeli avtomatsko orožje. Partizanske čete so orožje sicer imele, a premnogo jih je bilo, ki so ga imeli prvič v rokah. Učili so se streljati v boju samem. Pravega vodstva čet in bataljonov ni bilo. Zgodilo se je pač tako, da so tisti, ki so bili leto dni ali pa samo nekaj mesecev v partizanih, morali sprejeti vodstvo nad bataljoni in če- tami, Operativni štab že za-radj tega ni mogel s svojimi povelji uspešno posegati v boj, Tudi obveščevalna služba, ki se je snovala na kraju samem, sredi boja, ni mogla opravljati svoje naloge, kakor bi bilo treba. Pri vseh teh pomanjkljivostih pa so imeli borci eno: bili so prepričani, da se bore za svojo zemljo lu za svoj obstanek, da je ta boj pravičen. To jim je dajalo pogum, ki se ni strašil nobene sile, ki je premagoval vse ovire, Primanjkovalo je .izurjenih artileristov. dasi so partizani imeli lahke gorske in težje poljske topove! Posegli so v boj in učinek ni bil najslabži. Obratno. Granate so letele na. goriški grad, nekaj jih je zletelo celo na mesto Prve dni so partizanski; čete prešle v napad. Oddelek, ki ga je vodil to,v. Karel Nardin-Jakec iz Vogrskega, je zasedel in nekaj časa držal šentpetrski kolodvor, Drugi oddelek tov. Draga Flisa-Strele je napadel severni goriški kolodvor, Pred boljšo nemško oborožitvijo pa so se morali umakniti na zgoraj o-pisano črto. Nemci so naslednje dni hoteli izsiliti prehod v Vipavsko dolino po cesti St, Peter-Volčja draga na odse- ku Sv. Marko-Vrtojba, Dvakrat so prodrli v smeri proti Volčji dragi in Biljam s tanki, toda naše enote, ki so jih podpirale zaplenjene italijanske havbice in iz neposredne bližine, na razdaljo nekaj metrov, tolkle in razbijale jeklene tankovske mas«, so jih vedno odbile, da so se morali umakniti, Po prvem prodoru so z zažigalnimi granatami iz daljave požgali Vogrsko, pri drugem so prišli do Bukovice in Jo zažgali. Hudi boji go bili pri Mirnu na najjužnejšem delu fronte, kjer so se z ramo ob rami z našimi enotami borili italijanski delavci iz Tržiča pod vodstvom tov. Stoke. Večkrat so prodrli do letališča, preprečili nemškemu letalstvu, da bi ga moglo uporabljati, razbili in zaplenili mnogo avtomobilov med njimi tudi oklop-ni voz. Nemški bes se je znesel, ker ni mogel- drugače, nad našimi vasmi. Poleg že o-menjenih so deloma požgali in porušili Miren, Bilje, Volčjo drago, Vrtojbo in tudi Kremberg. Kljub napadom in požigom p« s« j* fronta držala, dokler se ni sama umaknila. 24. septembra 1943 je na (Nadaljevanje na 5. strani) sami. Da bi se nekako izmazal, je Laniel moral predložiti precej brezbarvno resolucijo in pri tem prišel nekako navzkriž z Bidaultom, ki je od parlamenta hotel jasnejšo podporo svoji esvropski« politiki. Nekatere agencije vedo povedati celo o sceni v skupščinski dvorani, kjer sta se prerivala «1-90 m visoki Laniel in mali Bidault«; končno je le prevladal Laniel in napbrž ne samo s svojo fizično premočjo, temveč z argumenti splošnega razpoloženja v vladi, še bolj pa v skupščini. Ratifikacija pogodbe o evropski vojski pride v francoskem parlamentu na vrsto v januarju — in kdo ve, kako bo s Francijo, če bi bila nekako takrat sklicana 'kon-fenrenca štirih... Sicer pa vidijo nekateri tudi v predlogih — ki jih prizadeti sicer odklanja — da bi bil Bidault izvoljen za predsednika republike (volitev bo 17. decembra), poskus, da se najbolj vneti zagovornik politike ev-vropskega združevanja v vseh mogočih oblikah postavi na visoko, toda le reprezentativno mesto in izključi iz vsakdanje politične borbe. Belgijška poslanska zbornica je s precejšnjo večino ratificirala pogodbo o evropski vojski, sodijo pa, da bo senat delal več težav, zlasti še, ker so s tem povezane ustavne spremembe, senat pa je že po naravi telo, ki brani tradicijo. Podobne težave se napovedujejo na Holandskem. V Italiji povezujejo ratifikacijo z zahtevo po izpolnitvi rimskih imperialističnih teženj. Vladne stranke v Zahodni Nemčiji se sicer na vse kriplje zavzemajo za pariško pogodbo, ker vidijo v njej možnost za dosego enakopravnosti, čeprav le za bonnsko zvezno republiko, toda opozicija, ki je v novem parlamentu sicer oslabljena, vidi v njej oviro za združitev Nemčije, Skratka, politika združevanja «male Evrope» kaže resne znake slabosti in mnoge sredobeine sile. To je končno precej razumljivo, saj so ti načrti nastali ali pa vsaj postali aktualni v glavnem okoli zamisli evropske vojske, ki je bila nekaka sprejemljivejša alternativa nemške oborožitve, na drugj strani pa je njeno uresničevanje podpirala grozeči nevarnost sovjetske napadalnosti. Toda ozračje. v katerem se je nekako kontrolirana oborožitev Nemčije zdela Francozom manjše zlo od možnega sovjetskega napada, je v glavnem že mimo, in načrti, ki jim vladajoči ‘krogi poleg nekaj praznih fraz niso znali dati druge kohezijske sile, so začeli na vseh straneh škripati, zlasti še, ker se poleg vsega pojavlja še bojazen, da bi takšno strumne je organizirano Evropo utegnili izkoristiti Amcrikanci za svojo protiofenzivo v hladni vojni. To je približno položaj, v katerega je udarila sovjetska nota. Nameni, ki so pri tem vodili Moskvo, še niso povsem jasni, kot je sploh še precej nejasno kakšno smer hoče ubrati zdaj kremeljsko vodstvo — če to sploh v Kremlju jasno vedo in ni njihova politika še vedno kolebajoč izraz borbe raznih sil in skupin, v kateri prevlada zdaj ta, »daj ona koncepcija, ali pa empirično tipanje, kako priti iz sedanje izolacije. Po prvih reakcij ah je razvidno, da so mnenja na zahodu deljena. Ameriško državno tajništvo je takoj pohitelo z nakazovanjem «linije«; v tem uradnem sporočilu sicer ni nedvoumno povedano ali Washington sovjetski pristanek sprejema ali odbija (to hoče verjetno pridržati skupnemu koraku treh zahodnih vlad)t formulacija in argumentacija pa sta takšni, da o dejanskem stališču ZDA in želji, da bi se po njem ravnala tudi Pariz in London, ne more biti dvoma. Na drugi strani sodi angleški tisk v glavnem, da ponudbe ne gre kar tako odbijati, če ne zaradi drugega* že zato ne. da sovjetska propaganda ne bi dobila v roke močnega orožja. Pariz je spričo notranje političnih momentov verjetno tudi nasproten odklonilnemu odgovoru. Vsekakor bo moskovska nota kar naenkrat glavna tema razgovorov na Bermudih. Druga vprašanja, med njimi tudi tržaško, so s tem prišla v ozadje. Pojavljajo pa st tudi glasovi — predvsem v Italiji — da bi bilo prav glede na možen bližnji sestanek z Rusi dobro tržaško vprašanje takoj urediti. Pri tem namigujejo v Rimu, da sta za reševanje odprti dve poti — nadaljevati s poskusi za sklicanje konference (samo ko bi ti poskusi hoteli biti malo bolj resni, rečemo mi) ali pa prisiliti Jugoslavijo, da pristane na «pravičnol rešitev. Ker je težko verjetno, da bi s konferenco šlo tako Hitro, ostane samo izvedba diktata Ergo... Stvar je le v tem, da Rim izvedbo diktata zahteva že od prvega dne, ko je bil objavljen, pa doslej I« ni dosegel ničesar. Ni verjetno, da bi mu sedanji novi položaj nudil kaj več možnosti, t, % Mladina in A V IZ SLAVNIH DNI BORB PRIMORSKEGA LJUDSTVA ZA SVOBODO Pred desetimi leti so na drugem zasedanju AVNOJ sprejeli delegati poleg drugih važnih sklepov, ki so ogromno vplivali na nadaljnji razvoj jugoslovanske socialistične borbe in državne ureditve, tudi zgodovinski odlok o priključitvi Slovenskega Primorja, Beneške Slovenije, Istre in hrvatskih jadranskih otokov k Jugoslaviji, Zlasti je ta odlok važen za Slovence, ki so se dolga stoletja borili, da bi živeli v skupni in svobodni državi. Te slovenske aspiracije so zlasti prišle do izraza v spomladi narodom, ko je slovensko ljudstvo postavilo svoj politični program Zedinjene Slovenije. Ta velika misel je misel slovenskih velikih duhov preteklega stoletja. Čeprav pa je že tako zgodaj dozorela, je vendar zaradi znanih zgodovinskih dogodkov ni bilo mogoče uresničiti prej kot po zmagoslavno zaključeni drugi svetovni vojni. Toda Zedinjena Slovenija v okviru nove socialistične tvorbe je zaradi imperialističnih spletk znova postala nedosežen cilj vsega slovenskega ljudstva. Znova je postala sestavni del slovenskega narodnega programa slovenskih organizacij in strank. Ko se danes spominjamo desetletnice tega važnega ukrepa, nam obenem sili na ustnice Kletev. Zgkaj zapadnjakl, ki so med vojno gledali z velikimi simpatijami na jugoslovansko stvar in jo tudi podpirali, so pripravili jugoslovanskim. narodom novo grenko razočaranje. Proti vsem naravnim zakonom in pravicam so skuhali s osmook-toberskim bipartitnim sklepom pahniti demokratično in še posebej slovensko ljudstvo na Tržaškem in s njim demokratično in slovensko mladino v objem nenasitnega italijanskega imperializma.' Boljšega odgovora, kakor ga je dobil v ogorčenju vsega jugoslovanskega ljudstva in demokratičnega protianeksio-nističnega tržaškega prebivalstva obeh narodnosti, ga ni mogel dobiti in ga verjetno tudi ni pričakoval. Toda borba proti sklepu od 8. oktobra še zdaleč ni končana. Sklep je treba do kraja poteptati • uničiti. V tem boju bo mladina še nadalje stala v prvih vrstah in s svojim junaštvom in akcijo vsepovsod kazala, kako se je treba boriti proti diktatom. To so pokazali slovenski srednješolci s povorko po tržaških ulicah, to je pokazala zavedna mladina iz Plavij. ki je podarila JLA svojo zastavo, enako so se danes izkazali tudi Lo-njerct. Tak je odgovor tržaške mladine na diktat. • lot* IHtISh 4 VTfttei*! JAVO* 1 • • > •>07 ČAMPOM . STOt Humi n rtl/t KAM trd* *ob*ri Stdlo ISA« MATA JuA M 1 O čtr.tbrtt TOLMIN P*dt»odt* T PETEN Stovmng \ VID F H Smirtoe Sonaine enote Koše enot« SOL KAM Krmia 'tir-sbi Pohod slovenskih partizanov je bil važen tudi za širjenje protifašističnega gibanja v Italiji, saj je njegov spodbudni vpliv segel daleč v deželo Llelonii kululitiv Imamu usnja «STaNDAKII KHM!J» pošilja ob priliki dneva republike, borbene pozdrave vsem delovnim ljudem mesta Trsta in okolic e Pohod XXX. divizije v Beneško Slovenijo Konec januarja 1944 se je končala šesta nemška ofenziva, ki se je s primorskega ozemlja raztegnila na velik del Jugoslavije in ki jo je maršal Tito na V. kongresu KPJ takole označil: «To ni bila več ofenziva v eni sami smeri, temveč se je vodila po vsej državi in je trajala cele štiri mesece... Nemci so najmočneje napadali italijanski del Slovenije, Hrvatsko Primorje in Dalmacijo, da bi zasedli tisto ozemlje, ki so spomini Šolskih tovarišev Prednost ljudi, ki umrjejo zgodaj, je v tem, da se jih ljudje spominjajo kot mladih. Takšna je bila tudi usoda Lole Ribarja, Njegove fotografije, ki jih objavljamo in povečavamo, ga prikazujejo kot fanta širo-kegu čela z nekaj gubami na njem pod njim pa izraz železne volje, kakor na znani sliki iz partizanskih časov, ali vprašujoči in nekoliko zamišljeni smehljaj, kakor na slikah iz študentovskega življenja. S temi slikami postaja Lola nekakšna vrsta dvojnega simbola mladine v borbeni dobi: njene mladosti in njene organizacije. Mislim, da za mnoge, zlasti za nove rodove, Lola Ribar ni nič drugega kakor simbol plemenita in daljna sublimacija njegovega delovanja in dela. Zame pa bo ostal zmeraj starejši tovariš. Spremlja me v spominih in se nekako skupaj z menoj' stara. Nimam občutka, da se je ustavil nekje okrog petindvajsetega leta življenja, ko sem ga zadnjikrat videl, marveč da sem jaz šel mimo njega naprej po svoji poti. Lola ostane j zmeraj starejši od mene, tako kakor sva ga njegov brat Juriča in jaz čutila v času, ko smo radovedno upirali oči v življenje kot nekakšen ledolomilec, ki si utira pot naprej, tja, kamor še nismo bili stopili. Ko pa sva med njegovim branjem, ko mu je bilo kakih 18 let, opazila njegove prve gube, sva smeje rekla: «Kako star si». Med nami je imel vlogo raziskovalca. Bili smo še otroci, ko se je začelo. Tedaj je našim radovednim glavam posredoval vse, do česar se Je dokopal, in v marsičem smo prehodili skupaj to pot dojemanja tistega, kar nas je zanimalo. Ko pa sva se začela kot šestnajstletna fanta Juriča in jaz posebno zanimati za slikarstvo, so šla ta pota čedalje bolj narazen. Ostal pa je med nami nekakšen odnos celote. Literatura je še dolgo ostala naše skupno področje, le s to razliko, da je Lola več bral in si vse bolje zanomnil. 2elja po znanju, ki jo je Lola v nas v marsičem navdihoval in izpodbujal, se je razvila v strast za kupovanje knjig. Lola je bil odli- Zbližala ju m* djW» čen odjemalec v francoski knjižnici, v knjigarni in v antikvariatih. Cesto smo se posvetovali o tem katere knjige bomo naročili. Kadar pa ni imel denarja, je prigovarjal meni ali komu drugemu, naj kupim to ali ono knjigo Zelo dobro se spominjam, kako sem na Lo-lovo prigovarjanje naročil iz Češke Zgodovino kitajske revolucije v nemškem jeziku z mnogimi zgodovinskimi zemljevidi o premikanju čet in osvobojenem o-zemlju. Te knjige nikoli nisem prebral, pač pa jo je Lola dolgo imel pri sebi. Ko sem prihajal k njima, k Loli in Juriči v njuno skupno sobo, sem rad stopil k stekleni knjižni omari in pregledoval nove in stare knjige. Kaj je Lola bral? V biografskem kometarju h knjigi njegovih člankov je zelo širok in gibljiv literarni. okvir. Strinjam se s komentarjem, da je Lola mnogo bral in mnogo vedel. Ko mu je bilo 18 let, ko je dosegel za svoje oblikovanje to značilno starost, je najrajši bral nekatere francoske avtorje. Na drugi strani pa se je začel že prej, nekako v šestem razredu, navduševati za nordijsko literaturo, ki jo je tudi pozneje zelo rad prebiral. Kako je prišel do Nietzscheja, ne vem, vsekakor pa drži, in to sam pravi v nekem svojem , pismu da se je z 18 leti, pa tudi pozneje posebno zanimal za tega filozofa. Lola je kupoval ter bral tudi knjige o jedrski fiziki, o teoriji kvanta in Einsteinovem gledanju na ■vet Toda zanimanje za zgodovino človeštva, izvirajoče še od Nietzscheja, je prevladovalo tudi področje njegovega intelektualnega dela in čedalje očitneje postajalo socialna znanost, Lola se je sistematično prijel materialističnega gledanja na svet. Proučeval je izvirna dela ne le marksizma, temveč delno tudi idealistične filozofije, ki jo je uporabljal Marx. Sploh pa lahko rečemo, da je imel Lola tako na področju literature kot pozneje v znanosti in filozofije svoj sistem dela, ki mladim ljudem pri nas tako čeeto manjka, Lola je bil izredno nadarjen tudi za improvizacijo. Svoje članke in vsebino letakov je kar sam pisal na pisalni stroj. Ko bi bil poslušal profesorja Sav-koviča in ko mu bi bili dogodki dopuščali, bi imeli zdaj v zbirki njegovih govorov tudi nekaj takšnih, ki »o se tal izgubili. ALEKSA CELEBO NOVIC ga pred svojo kapitulacijo imeli v rokah Italijani. V teh srditih borbah so Nemci dosegli samo delen uspeh, pretežni del osvobojenega ozemlja pa je ostal v naših rokah. Tudi ta ofenziva je doživela usodo prejšnjih ofenziv, to je — naše vojaške sile so na mnogih mestih znova prešle v protiofenzivo« Slovenska vojska je izvršila v tem času dva velika ofenzivna pohoda. Prvega je izvršila XIV. divizija VII. slovenskega korpusa z Dolenjske čez Hrvatsko Zagorje na vzhodno ozemlje Slovenije, na Štajersko, od 7. januarja do 25. februarja 1944, drugega pa XXX. divizija IX. korpusa v Beneško Slovenijo, na Slovenski Zahod. Pohod XXX, divizije pod poveljstvom Alberta Jakopi-ča-Kajtimira je bil pohod v kraje, kjer »o nekatere njene brigade nastale (Soška, Bazoviška), kjer so se borile oktobra in novembra 1943. Bil je pohod, ki naj bi maščeval novembrski Matajur in Kolovrat, Ta pohod pa je tudi nameraval pokazati beneškim Slovencem, ki so se borili v vrstah Briško - beneškega odreda, moč nove slovenske vojske, zbuditi ljudstvo k širšemu in globljemu sodelovanju z osvobodilnim bojem. Divizija je prešla Sočo na Kanalskem. Nemci so napeli vse sile, da bi pohod preprečili. Ze 1, februarja so se vneli boji pri Ligu. Hujši celodnevni boj je divjal pri Kambreškem. Sovražnik je dobival stalna ojačanja, popoldne je napadal dvakrat, pa je bil odbit, V tem boju se je izkazala XVIII. brigada, ki je v tem času svoje ime Soška spremenila v Bazovi-ška.Prav zaradi junaštva, ki ga je tu pokazala, je dobila častni naziv audarna brigada«. Nemci so odpeljali štiri kamione mrtvih. Prehod v Beneško Slovenijo je bil odprt. Kosovelova XIX. brigada je krila pohod v Beneško Slovenijo proti Soški dolini. Prvotni načrt je bil diverzantski napad na Kobarid, a Nemci so zajeli našo ob-veščevalko, napad je bil izdan, zato je odpadel. Brigada je vršila zato le diverzantske akcije v dolini Soče. Ostali dve brigadi divizije sta krenili na pot skozi Beneško Slovenijo. XVII. Gregorčičeva je šla bolj južno, XVIII. Bazoviška severno ob Kolovratu preko Matajurja. Ponoči od 3. na 4. februar je po enournem boju v naskoku padla postojanka pri mostu Sv. Kvidrina nad Čedadom. Minerji so most porušili, zaplenili težki Fiat in več brzostrelk ter bogato opremo, 14. februarja je Gregorčičeva bila že pri Fojdi. Pridrla je v trg, kjer je prišlo do pouličnih bojev. Zgorela je Casa del Fascio, odnesli pa so lahek minomet, težko bre-do in mnogo opreme. Glavne naloge je na pohodu opravljala Bazoviška. Prirejala je po gorskih vaseh zborovanja, ki so se jih Beneški Slovenci radi udeleževali. Bojev pa tudi ni manjkalo. Ze 5. februarja je pognala pri Livku nazaj v dolin-o Soče nemško kolono Nadiška dolina je bila zopet polna partizanov. Skozi St. Peter, Podbonesec, Tar-čent, Landar in čez Črni vrh se je pomikala proti Fojdi Gregorčičeva, čez Mrsin, Stupico na Crni vrh pa Bazoviška. Ljudje so jih gledali in se čudili. Toliko partizanovi Pa vsi v novih oblekah! In še mple imajo! Občudovali so pravo vojsko, Nemci so svoj bes zaradi pohoda divizije izlili z bombami na beneške vasice, ki so bile vse nezasedene, ker so jih naše enote že zapustile, Jasno je bilo, da imajo Nemci vsepovsod svoje opazovalce, ki so jih obveščali, kako se premika naša voj- ska. Zadeli pa. niso vojske, temveč le nedolžno ljudstvo. Pet sovražnih letal je dnevno sledilo pohodu. Bazoviška je prišla do Breškega Jalovca, imela je mitinge v Logjeh, obiskala Breginj, Platišče, Ro-bedišče. Tu sem so udarile nemške krajevne sile s Kobariškega; aii v prazno, brigade ni bilo več tam. Vračala se je po isti poti; sledila so ji tudi letala, ki so nasipa-vala vasice z bombami. Nemci so skušali tedaj preprečiti, da bi se divizija vrnila v Soško dolino. Zbrali so okrog 4.000 mož in udarili na posamezne brigade. Najhujši udarec je odbila Kosovelova s svojimi priljubljenim komandantom Ivanom Turšičem-Iztokom pri Srednjem in pri Pušn.iem. Ponoči je prekoračila Sočo in prišla na Banjško planoto. XVIII, Bazoviška je potolkla nemške čete pri Klobučarjih in Kraju, tako, da so preplašene bežale proti Klodiču in v dolino Soče. Izsilila je nato prehod čez Sočo pri Kamnem in prišla v vas Krn. XVII. Gregorčičeva se je tolkla ves dan na meji Brd in Beneške Slovenije, njen komandant Volodja jo je s taktičnim manevriranjem izpeljal iz več obročev. Cez štiri dni je prešla tudi Gregorčičeva brigada na, levi breg Soče. Pohod divizije je bil uspešen. Poročilo IX. korpusa glavnemu štabu poudarja, da je bil pohod važen tudi zaradi širjenja protifašističnega gibanja v Italiji. Saj so posamezne naše enote prišle v popolnoma italijanske kraje, n. pr. Fojdo, posamezne patrulje so prodrle do Humina in tako je glas o slovenskem partizanstvu odjeknil v Italijo. Stab hvali udarnost in disciplino divizije,, zlasti pa njeno vztrajnost. Tako je XVIII. Bazoviška v eni noči prišla iz Krna na Šentviško planoto. Delovni kolektiv tovarne BB IBL KRANJ industrija bombažnih ti' delkov Dozdravlja ob priliki dneva republike, t/se delovne ljudi Trsta in cone A Svobodnega tržaškega ozemlja in želi obilo uspeha v borbi teritorialne pravice. m MESTNO GOSPODARSKO PODJETJE 17 0 1 A ošilja ob priliki zg odo-* vinskega praznika 29. novembra prisrčne čestitke vsem svojim odjemalcem ter vsemu delov' nemu ljudstvu naše socia* listične domovine Delovni kolektiv podjetja « ŠJ G H » veletrgovina z lesom Koper Ob priliki 29. novembra želimo vsem našim odjemalcem in dobavitelje# obilo uspeha pri izgradnji naše lepše bodočnost1 » »ŽITNI FOND PULA pošilja borbene pozdrave tržaškemu delovnemu ljudstvu ISTARSKA TVORNICA OBUCE WWWWWAWWAVWWtfWWVVWWVVV1AWAlWVWV%VVWVVVWiV//AV.,ŽVWWVWVV»V^,;‘'' ob prilikidneVa republ delovnemu ljudstvu in cenjenim klientom S S 2nvti'i o vrtini cn tl* tl. [rinit ni Aerfež Hopefo, tlVivUciitt PVtiui čestita ob 29. rto verrt*,r ^ dnevu republ^ vsem svol1 zavarovanj . ter delovne«" ljudstvo r BOŽIDAR JAKAC Baša pot v Jajce 1943 I« .snegu ie zakopan pra-11 za, fco smo stopali skozi ikntastične podobe zimske pravljice nizdol prek' cest, Peze razvoženih od nemških J nkov. Ofenziva še ni bila Ionoma končana. Skozi j pala v j Mzno jesensko Belo krajino ' ■ 6s je vodila pot. | Jutranji rosi in hladu smo ^ dolgi koloni v gosjem redu Pol oboroženi in le slabo ^ aceni koračili čez krasne, kopreno poezije preprede-? . tteljnike, Po zapiskih iz novembra 1943 v vasico na po-°plu nad bližnjo Kolpo. _°d gostoljubno streho smo 'skali večera, ki nam je v “ju mesečine dovoljeval eood ob polnočni uri čez ®hjsko lahno zamegleno Kol-'n hrvatsko stran, kjer so ‘“spodovali ustaši, n dolg niz biserov se je * čal šumeči in od mese-ne svetlo se kadeči jez in Premija! naše drsenje v čol-^ez zgodovinsko reko. mesečini in nočni mraz se je zajedal v naša preutrujena telesa. Strah pred nevarnostjo nam ni dal počitka, hiteli smo dalje. Skozi gozd smo se naposled spustili po ostri serpentini, ob strmem, steni podobnem obrežju nizdol k šumeči reki. Tu se je zgostila kolona v gost klopčič, ki je tiho čakal na počasen prevoz čez reko Mrežnico. Mogoče slap ali jez ob razrušenem mlinu je delal silen vtisk in se skla. dal z občutkom, da smo na meji sovražnega in svobodnega ozemlja. Splav nas je tiho prepelja-val in mesec se je že dotaknil robu gozda in spuščal j kot fantastični žaromet svoje lcer>a nemška vozila, rezultat napadalnih akcij IX kor- na cesti med Komnom in Rihemberkom (lebruar 1944). Iliv meščevi bledi luči smo 1 tiho v dolgi vrsti po linic ’ prek P°tov in Poli’ d0‘ m 'h gričkov ter v čudež-U^esečini kopajočih se stelj- .^ho smo skozi neštete einajoče vasice, ki so kaza- •n *namenja borb, izdajstva Prež, e vtisk pritajenega v . 2atija Pot nas je vodila gorski greben. Pod Itps* ‘idela pokrajina v ^jutranjem snu široka ob-v J?®* pokrajina z vasmi in 'tul cestami. ^Una je zahajala, na vzhodu tabledela dnevna luč. Zvez- * »o ugašale Obzorje je po-Utpr ' ■ tlenelo, vzšlo je žareče ko nas je gozd skril sovražnikovimi prežeči- 1) ,as,iežen gozd nas je zazi-stt v prvi, zaradi bližnjih sSh v minometov, nemirni v izdajalsko svetlobo dne-^ad nami je strmel baj-ožarjen Klek kot fan-• V dalji pred nami so v kopale v čudni žolti luči dolinah zameglene Kor-s*e gore in grebeni. Pogledi. »o' 'otn Hi * Hi ^ deževni noči smo hodili , -'-»ni I1UU1 OIUU n v/ v* sluteg prednika skozi lj, av°, blato in sneg da-dalie preko sovražnih i6l v globoki kanjon, preko tih0 ’n spet navkreber skozi Pr6(j Vas v ve.čni negotovosti list,-, nenadnimi srečanji z "»ti sk0n- avnini, samotni in ne-iastCft>, kpt bi bila na poln CtT1 mesecu. ^hi-.?0pet po cesti in ?sj ali z Nemci. a Se je vila po skal- ko- etl>cah ■ - -u 1 ban!'’ Prelepo preprezenih Prelomi pajčolani mesečine, torasi '°P° valovitih gričkov. na vrhovih z red- slikovitim hrastičjem trt,. 2ametnih dolinic, kjer bk,,S?. v kratkih počitkih za- a val Pismo kot 'n sredi najtrše resni- 'ti v°jne. Bil je kraj, kjer zaželel, da bi ostal C*. tako opojno lepo in š 0 ie ta krajina vplivala V; s sredi lahno meglene v^dav ptdnem mesecu, ki Je Sij *enita 'n dobrohotno zrl na sm° spet dalje skozi Vo 511 ‘ Podobno, nizko gošča-^reko lahnih vzpetin z ttij ^Jatui.,1 velikimi kmetija-otir,n'rt'v’mi ognjišči, t !aVflla še svežo slec U>h una sledove > tog" sovražnih tankov, ki ... .:se'nl^smrt in uničenje ba redkok‘ e je še stala cela "mk, Celo ljudje v njej. sanjave pramene skozi košato vejevje v temnem kanjonu na razpenjeno vodno gladino. Ko smo stopili po strmi kamniti stezi na vrh, se je na vzhpdu lahno danilo; tja nas je peljala pot. Danica se je kot velikanski dragulj bleščala nad temno skupino počivajočih partizanov. Tako smo v mrzlih, mesečnih, temnih, pošastnih nočeh nog za nočja hodili preko sovražnega in osvobojenega ozemlja. # * # Po enajstdnevnem maršu v mrzlih, temnih in mesečnih nočeh preko sovražnega ozemlja, smo 21. novembra prispeli slovanski avnojski delegati v osvobojeno starodavno slikovito bosansko mesto Livno. Tu smo počivali, se zdravili od prehlada in čakali na nadaljnji poziv. Na cesti smo zvedeli od otrok, kam pravzaprav pelje ta naša skrivnostna pot. «To su vječnici, idu u Jajce k Titu.» Dne 27. novembra sem bil obveščen, da naj bom pripravljen, da pojdem drugi dan pred ostalo našo delegacijo naprej v Jajce. 2e zjutraj bi morala odleteti delegacija za Kairo, pa sem čakal in čakal, ko pride ob pol treh popoldne avto iz Glamoča, in vidim, da so pripeljali neke ranjence. Z njimi je bil nekdo od naših fantov. Zvedel sem za veliko nesrečo pri vkrcavanju, ko je bil bombardiran avion in poleg drugih ubit tudi mladi Lola Ribar. Čuden dan čakanja. Snežilo je pri oolnem soncu in pričaran je bil fantastičen naraven prizor. Misleč, da zaradi nesreče ne bo nič z mojo potjo, sem zvečer legel spat, toda že me pride nekdo klicat. Naglo sem bil v avtu z dvema višjima angleškima častnikoma in pod. polkovnikom Velebitom, ki mi je med vožnjo pripovedoval o hudi nesreči in o svoji čudežni rešitvi iz bombardiranega aviona. Mrzel veter je nosil gosti sneg kar vodoravno skozi svetlobo žarometov in le kmalu smo izgubili iz oči pred nami vozeči kamion oboroženega partizanskega spremstva. Ko smo bili na planini smo imeli kar tri zaporedne okvare na gumah in le velika sreča je bila za nas pri vsem neprijetnem, snežni vihar, ki ni dal zapuščati toplih Vališč četnikom, ki so Pokrajina se je ko- | prav na tem terenu. Ob štirih zjutraj smo le dospeli v starodavno Jajce. Po raznem iskanju sva se znašla s tovarišem Velebitom končno v veliki pošastno prazni dvorani, ki je imela na sredi dve železni postelji. Legel sem m kot ubit utrujen zaspal. Cez slabo uro pa me zbudi tovariš Velebit; «Hajdemo u fa-brikun. Nisem vedel kaj je s to fabriko. Brodila sva kake pol ure vsa premražena in neprespana po blatu in snegu ven iz mesta ob reki Vrbasu do neke tovarne, ki je obratovala. Težko sem nosil svojo pretežko prtljago in se končno znašel pred vhodom v ograjeno tovarno. V slabotni luči sem videl gručo ljudi in oficirjev. Le nekatere obraze sem za silo razločil in spoznal. Zagledal sem tovariša Krištofa-Kardelja in Retra-Kidriča. ki je odšel že takoj prvi dan v Jajce. Bliže je prišel nekdo obkrožen z oficirji, ki mu nisem razločil obraza, le zazdelo se mi je v hipu, kaj če ni to — Tito. Trenutek na to se pozdraviva s tov. Krištofom-Kardeljem in že me predstavi postavi v temi, ki mi seže v roko. Tako nepričakovano naglo in izmučen sem stal naenkrat pred njim, ki je simbol naše borbe, ki ga obžarja toliko junaštvo in ki ga opeva partizanska in narodna pesem. Segel sem mu v roke, ne da bi razločil njegov obraz, le slutil sem ga. Sli smo vsi nato skozi tovarniški vhod po zasneženih tračnicah in železnih ploščah mimo skladovnic materiala in strojev do manjšega poslopja, kjer so tudi naju povabili naj vstopiva. Ko sem se komaj preril s svojim nahrbtnikom skozi vrata, slišim: «Sad znam, za-Što su Slovenci tovariši — j er tovare«. Vesel smeh je šinil v topel razsvetljen prostor in zagledal sem v nasprotnem kotu za preobloženo pisalno mizo prvič osvetljeno, pojavo tovariša Tit-a. Presenetil me je -njegov obraz, ki je bil čisto drugačen kot ona čudna stara fotografija, ki je bila razmnožena in sem jo videl že v Ljubljani. Bil sem veselo presenečen in prevzet. Svetli, bledi, resni vendar topli, izraziti obraz, izredno bogato oblikovan. Takoj sem se spomnil na 'izredno podobnost s hrvatskim igralcem Rogozom, da me je to celo motilo. Tu sem ga ves čas razgovorov opazoval in silno me je mikalo, da bi kar beležil te prve močne vtise. Pa se kar nisem upal, neko nenavadno globoko spoštovanje je bilo v meni Moška odločnost, ostrina in mrkost se je menjavala s svetlim umetniško sanjskim izrazom in nasmeškom ki je dal čutiti toplo človečnost/ Vse registre izraza sem doživel v strogem, a človeškem razgovoru s podpolkovnikom Velebitom, ki je bil odgovoren za ekipo, ki jo je zadela nesreča pri Glamo-ču «Zašto da gubimo ovake ljude«. Videl sem solzo V očeh Velebita. Ko se je jelo zoriti, smo odšli vsi skupaj v bližnji bunker izdolben v visoki rdeči skaini steni za tovarno. Izvedel sem, da so Nemci tri dni zapovrstjo bombardirali Jajce in dokler ni bilo verjetnosti večje varnosti, me tovariš Tito ni pustil priti, čeprav je bilo namenjeno, da ga že prej rišem, Taka nenavadna obzirnost in izredna pozornost V vojnih časih gotovo ni prav nič običajna. Prvi dan sem le skiciral tovariša Tita med delom, obenem pa čakal na papir, ki mi ga je obljubil tovariš Moša Rijade. Vendar ko nisem dobil primernega, sem se zadovoljil z malimi listi, ki mi jih je dal tovariš Apih v Otočcu. Na dan samega zasedanja sem začel, Jasno, da ni bilo mnogo časa. Vmes med delom je reševal pošto in nujne posle. V pavzah se je poigraval s svojim velikim nemškim psom Tigrom in kadil iz svoje male pipice cigareto. Vlažen, mrzel veter je vlekel skozi pobeljen bunker. «Daj, zapri zadnja vrata m pripravi električno peča. Popravil si je jugoslovanski oficirski plašč, še bolj bled je postal v obraz, zaradi tifusne injekcije je vročično utrujeno zrl vame in mislil bog ve kaj, sem pa tja sva izmenjavala. stavke. Trikrat sva si sedela nasproti v tem okolju sama ali pa obkrožena od delegatov in se gledala v obraz, vsak po svoje opazujoč Med risanjem je tekel neprisiljen pogovor o vsem, kar zadeva čas in preteklost, govoril je o svoji slovenski materi, govorila sva o naših izseljencih v tujini, govorila o uniformi, o titovkah in znakih, Gledala sva v bodočnost in toplo je bilo vkljub skalnemu hladu v tem bunkerju. Hitel sem z risbo, čas je dragocen, dvojno dragocen človeku, skozi katerega gredo vse niti kompliciranega nenavadnega boja, boja, kakršnega še ni poznala zgodovina. Pred tem silnim človekom, ki predstavlja ves naš upor in nečloveški napor, vso našo edinstveno borbo. On sam sedi pred menoj in zreva si v oči kot spovednika. Nenavadno globoko občutje me spreletava. Tu v srcu ogromne skalne mase, je srce te borbe, sem so uprte oči in ušesa borcev za svobodo, oči vsega sveta, prijaznega in sovražnega. Zavedal sem se dragocenosti trenutkov. Kakšna pestra vrsta obrazov se je že vrstila pred menoj v delu. a tu doživljam nekaj čisto nenavadnega, izrednega in sicer v kakšnih razmerah, in okolju. Vedno več sem odkrival v tem kompliciranem izredno lepo izklesanem obrazu in le to sem si želel, da bi, imel kdaj možnost z boljšim materialom, narediti novo popolnejšo podobo. Opazoval sem ga na zgodovinskem zasedanju v vseh tistih trenutkih, ki so vedno bolj odkrivali njegov izreden značaj, posebno ko , je bil' izvoljen za maršala. Kljub vsem naporom je bil mladeniško svetal in svež, drugi dan po zasedanju na banketu, pred odhodom delegatov. Po nočnem zasedanju med 29, in 30. novembrom sem šel s Krištofom in Petrom v bunker, kjer sem prvo noč prespal na klopeh v bližini novega maršala. Ogrožala nas je nova nemška ofenziva, prihajajoča zima in sneg, ki .bi bil za nas usoden, če bi nas zajel še na poti v Slovenijo, v kočevske gozdove. Prvega decembra ob dese--tih zvečer sem moral prezgodaj, čeprav nerad, zaključiti portretno risbo. Podpisal jo je. Koliko je ostalo še neizrabljenega! JE BRANILO BORILO (Nadaljevanje s 3. strani) goriško fronto udarila šesta nemška ofenziva, ki še je začela že 22. septembra in je trajala do 12, novembra. Nemci so iz Italije vrgli v boj ves II. tankovski S£> korpus, ki so ga tvorile divizije; SS «A. Hitler*, ena najboljših nemških enot, že imenovana 71. pehotna divizija, 44. in 188. divizija in še deli divizij «Hermann Goering», «Viking», in 162, turkestanske divizije. Cilj nemške ofenzive je bil, zagotoviti si obalno o-zemlje. Primorje je zajela v prvem obdobju, v drugem obdobju Istro in Dalmacijo, v tretjem in četrtem obdobju pa osrednjo Slovenijo; Notranjsko in Dolenjsko, in začela tako čistiti notranjost ozemlja. Vse imenovane nemške sile so po končani ofenzivi večinoma odšle na rusko fronto. V naslednjih mesecih se začnejo čistke Slovenskega Primorja. Te čistke, nemške ofenzivne sunke meseca novembra, decembra leta 1943 in .e januarja 1944 moramo šteti v sklop VI. ofenzive kot nekako čiščenje zaledja. Sovražnik je s tem hotel zavarovati zlasti prometno omrežje. Sovražne čistke, ki jih je vodil višji vodja SS in poveljnik policije v Ja- dranskem Primorju Globočnik, niso uspele; vedeti pa moramo ,da v teh čistkah ni sodelovala samo policija, temveč tudi vojaške enote, ki so bile Globočniku pod-reje. /' Niman natančnih- .virov o sovražni vojnih silah za leto 1943-44, Nemški general Ludwig Kuebler, poveljnik 97. korpusa, je izjavil, da je v poldrugem letu šlo skozi Primorje nič manj kot devet nemških divizij z okoli 60 bataljoni in 40 oddelki, skupno 110 tisoč mož. Goriško fronto je sovražnik v prvem obdobju šeste ofenzive omajal s hrbta. Nemške tankovske enote so pridrle iz Trsta čez Razdrto v Vipavsko dolino. Tretja brigada Ivana Gradnika, ki se je medtem vrnila iz Dolenjske, je Nemce za nekaj časa ustavila pri Razdrtem in se nato štiri dni bila na Nanosu. Hkrati pa je nemška sila drla čez Kras iz Tržiča, kjer se ji je upira« lg Tržaška divizija Goriška fronta se je nato pred najhujšimi udarci, ki so sledili iz Gorice same, premaknila na predele Trnovske in Banjške planote, kjer so partizanske enote z manevrskimi premiki ofenzivo izigrale. Ofenziva se je tu končala 2. oktobra in se nato prenesla na pivko. Uničena nemška vozila, rezultat napadalnih akcij IX. korpusa, na cesti med Koranom in Rihemberkom »februar 1944). Ob priliki praznika republike 29. novembra pošilja delovni kolektiv EL tople in prisrčne pozdrave vsem delovnim ljudem Trsta z željo, da se tržaško vprašanje reši pravično v korist delovnega ljudstva Trsta ter obilo uspeha v borbi proti brezposelnosti in bedi! Delovni kolektiv ŽELEZARNE JESENICE Iskreno čestitamo vsem delovnim kolektivom k prazniku 29. novembra 1953 55 industrijsko podjetje Knčecje” ISTRSKA BANKA d. d. KOPER čestita vsem svojim komitentom ob priliki 29. novembra - dneva republike DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE KOIVSERV DE LAIUGLADE Kupec čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob priliki dneva republike GOSTINSKA | bkimo mktitapo vtem I emimim gobtom oS plamihii I 29. novembra 1953 m te ptipolomio 1'ODJETJA V KOČEVJU I Restavracija «PRI KOLODVORU Gostilna PRI KMETU» Gostilna Fašizem in imperializem v govoru monarhista Perdonija Potuha fašističnemu škvadrizmu Včeraj je bila seja občinskega sveta. Prisotnih je bilo 26 svetovalcev. Preden je sploh prišel na vrsto, dnevni red, ki ga je sestavljalo precej točk, je župan dr. Ber. nardis smatral za potrebno izraziti svoje sožalje zaradi dogodkov v Trstu. Obenem je povedal, da se je pogreba v Trstu udeležilo tudi predstavništvo iz Gorice, Nato je po. vabil zbrane k enominutnemu molku. Nato je prešel na bombni atentat na poslopje svetovalca Pavlina in dejal, da ne ve «ali bi ta akt označil kot skrajno neumen ali kriminalen To bo šlo v račun tistih špekulantov, ki so ga pričakovali«. Toda župan izjavlja da. Ije, da «obžaluje taka dejanja in da se bo te svoje izjave držal, pa naj bi bilo dejanje storjeno od kogarkoli. Kdor je to dejanje storil ne pozna principov civilizacije. To je poskus sejanja sovraštva«. Spregovoril je monarhist Pedroni, ki je dejal, da vladna opozicija ni bila nikoli tako solidarna z upravnim gori. škim odborom in županom kot v teh resnih časih. Omenil je tudi tržaške dogodke in napadel policijo, da se nima pravice imenovati civilna policija. ((Pozdravljam vojsko, ki brani italijansko zemljo — je nadaljeval — kajti italijanska zemlja se ne končuje pri tukajšnjih mejah, niti ne pri Trstu, ampak pri Puli in Reki«. Za njim je govoril komin-formist Batti, m se pridružil tržaški žalosti. Dejal je, da se pridružuje stališču tržaškega občinskega sveta od 13. novembra letos. Oviran od svetovalca Pe-dronija, je spregovoril svetovalec DFS tovariš Bogomil Pavlin, ki je dejal, da se pridružuje besedam župana, odločno pa je nasprotoval nastopu Pedronija in Battija. «Zahtevam, da vlada takoj poskrbi za mir. ki je nadvse potreben tukajšnjemu prebivalstvu«. Demokristjan Graziato je z nasmeškom dejal, da se mu zdi zelo čudno, da na predvečer vsake občinske seje kje eksplodira granata. Dejal je, da so še veliko večja vprašanja od tega, kot na primer vprašanje Trsta. Predlagal je resolucijo s sledečim Vsedi-lom: «Odobravamo besede žu. pana in prehajamo k obravnavanju dnevnega reda«. Predstavnik SDZ Birsa je dejal, da spoštujemo občutke Italijanov, vendar da morajo tudi drugi spoštovati naše. «Mi smo vedno bili pošteni državljani. Po drugi strani pa moram reči, da se za našo manjšino od leta 1947 dalje ni napravilo dovolj in da ni iz Rima prišla nobena odločitev, ki bi te stvari uredila. Sprejel sem na znanje županove besede«. Odklonil je ostala dva predloga in dodal, (-a je treba napraviti konec sedanjim podtikanjem Venittu od MSI se je zadovoljil z besedami župana in monarhista Pedronija. Pogrel je pravljico o preganjanju Italijanov v coni B in lepem ravnanju s Slovenci v Italiji. Dejal pa je tudi, da je treba policiji pokazati pot, po kateri naj se vodi preiskava. To je tudi naše mnenje in na to že dolgo čakamo. Pavlin mu je odgovoril, da smo Slovenci vedno pokazali dobro voljo. Dejal je nadalje. da je doslej bilo že pet bombnih napadov in da polu cija ni odkrila niti enega zločinca. Vprašal je tudi, kaj sploh dela policija, da jih še ni našla Po bombnem atentatu na Korenovo trgovino naj bi policija celo izjavila, da so bili storilcem že skoraj na sledi. Našli pa jih vendarle niso. Bratuž od SDZ je dejal, da je odredba prejšnjega p efekta, da se na občinskih sejah ne sme govoriti o političnih zadevah, brezpredmetna, ker se sedaj razpravlja o političnih vprašanjih m da je to pametno ter da se bo tako lahko iz goriškega občinskega sveta razvil majhen parlament Na koncu je Pedroni izjavil, da se njegova izjava sklada z županovo in da naj se da Pedronijev predlog na glasovanje Zupan je predlagal petminutno pavzo, da je pred- log lahko pregledal. Vendar je dal na glasovanje posebno resolucijo, s približno sledečo vsebino: občinski svet odobrava nastop občinskega odbora o tržaških do. godkih in pozdravlja italijansko vojsko, ki vzdržuje varnost. Tov, Pavlin je dejal, da je predlagana resolucija pomanjkljiva in je zato dejal, da se bo pri glasovanju vzdržal. Prav tako so storili tudi osta. li slovenski svetovalci. Ostali svetovalci, med katerim; tudi fašisti in kominfor-misti so vsi glasovali za to resolucijo, v kateri se sploh ni omenil bombni atentat na Pavlinovo poslopje. JZ TOVARNE SAFOG Še vedno traja spor zaradi izplačevanja mezd Kot je znano je v začetku letošnjega leta, kljub nasprotovanju delavstva vodstvo livarne SAFOG vpeljalo v podjetje nov način izplačevanja mezd. Dotlej so bili zaposleni delavci vedno plačani vsakih 15 dni in s tem je bilo zadovoljno vodstvo in delavstvo. Naenkrat pa je vodstvu zazdelo, da bo precej prihranilo, če bo uvedlo sistem mesečnega plačevanja. Čeprav so ta izgovor delavci ovrgli z dokazi o štirinajstdnevnem in prav tako ekonomskem izplačevanju delavcev v Tržiču in na anketo vodstva livarne odgovorili negativno, je to vseeno uvedlo novi način. Zaradi tega je prišlo do spora in so v sredo zastopniki sindikalnih organizacij zahtevali, da se sestanejo obe stranki, na kar pa je ravnateljstvo livarne odgovorilo negativno. Ker pa so pozneje delavci zagrozili z enrfurho stavko, ki bi se mola vršiti v petek dopoldne, je ravnateljstvo le pristalo na predlog sindikatov, in po vsej verjetnosti se je sinoči zvečer vršila seja obeh zainteresiranih strank Obrambno ministrstvo je priobči « navodila za posebne božične dopuste vojakom, ki se bodo delil; v tri roke. za božič, ob Novem letu in za sv. tri kralje. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Korzo Verdi 17 - tel. 28-79; od 8. do 12. pa je dežurna lekarna San Gi usto, Korzo Italia 106 - tel. 31-52. KINO CORSO. 15: cMoulin rouge«, barvni film, J. Ferrer. VERDI. 15: «Surovež in lepotica«, L. Turner, K. Douglas. CENTRALE. 15: «Ladja prekletih žensk«, Kerima in E. Manni. VITTORIA. 15: «Heroji tisočih legend«, barvni film, J. Sut-ton. MODERNO. 15: ((Tarzan na vojni stezi«, L. Barker in V. Huston. AUTOMOBILE ODDAJA U DAJEM za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC TRST-UL. 1IMEUSŠT. 4 TeL 90296 - urad TeL 33113 dom OLNt UG Krojačnlca Petelin NABREŽINA st. I4S izdeluje moške m zenske plašče, obleke, zenske kostime, po najmodernejšem zadnjem kroja. CENE ZMERNE Ima na razpolago veliko izbiro vzorcev najboljših tovarn. TRST, nedelja 29. novembra 1953 PRIMORSKI DMEVHIK Dr. N. giglia OGLASI » OGLAŠANJA ZDRAVNIK K1RU RG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure. REKLAMA VISA PROMET IN S TEM POCENJUJE BLAGO. — CENEJŠE BLAGO DVIGUJE ŽIVLJENJSKO RAVEN: REKLAMA DVIGUJE BLAGOSTANJE ! TRST - Ul. Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18 Dr. HLAVATY z o b o z’d r a v n i k na OPČINAH Narodna ulica št. 124 ZOPET REDNO ORDINIRA ZOBOZDRAVNIK' Dr. Danilo Brezigar ordinira v NABREŽINI štev. 130 (v hiši g. Tenceta) od 16. do 20. ure — ob nedeljah od 10. do 12. ure «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27612 - 5939. Prokurator RAVNIK OBJAVLJA SLEDEČI ZANIMIV SPORED ZA PRIHODNJI TEDEN : danes, v nedeljo 29. z začetkom ab 16. in jutri 36. ob 18. uri se predvaja film, ki vam bo gotovo všeč; ne zamudite in si ga oglejte : «TWNIDilU» v glavni vlogi RITA HAYWORT in G LEN N FORD; v torek 1. in sredo 2. decembra pa. krasno delo družbe ((Metro Goldvvn Mayer» «0111 lil 0iHA» z igralci svetovnega slovesa SPENCER TRACY m KATHARINE HEPBURN; v četrtek 3. in petek 4. decembra, če ste slabe volje, ogiejte fi-lm poln humorja «BEFFAL0 BILL V HUMU* v soboto 5. decembra bomo zaključili teden s filmom PRIDITE VSI PRIDITE VSI ! KOLESA, ŠIVALNE STROJE, RADIOAPARA-TE IN DRUGO dobite v veliki izbiri tudi na obroke v TRGOVINI UNEZ IHIA1TER IttBHKŽIItJ, tel.22523 Mizarji I Desk« tmre podjetniki (cone, moče- kmetovalci! lesov tn tra- me' nudi najugodneje IRSI viale Sonnino 24 tel. 90441 PODJETJE brata ŠVARA ♦ n avtomobilu in motorje ♦ TRST - Ul. Giolia šlev. 28 Telefon; 98 - 742 KINO v Nabrežini predvaja danes, v nedeljo 29- ob 20. uri in v ponedeljek 30. ob 20. uri veliki film Velika nebesa Prihodnjo sredo 2. decembra ob 20. uri «Metro» film Wiliamsova karabinka BELTRAM IMPOKT » Cl.Valdirlvo 3)1 tel. »P-OI « K X 1*0 RT Odpremlja hitro po najnižjih cenah darilne pakete za Jugoslavijo in druge države. Pošiljajo se zdravila, tekstilno blago šivalni stroji, radijski aparati, harmonike, kolesa, vespe in sploh vse, kar je potrebno. Tvrdka razpolaga z lastnim (Skladiščem v prosti luki (Punto franco) 2-a-21. Obrnite se osebno ali pismeno na naš gornji naslov. • F ti c nttlivn n pe'io v dn’t STARŠI! ŠOLARJI! Kdor si nabavi vse šolske potrebščine v PAPIRNICI - TINKAM*! U. BERNARDI - Ul. Mazzini, 44 TEL. 93-667 dobi v dar eno dobro nalivno pero VSE /A SOLO PO ZMERNIH CENAH NALIVNO PERO BEHNU.M JE NAJBOLJŠE OD VSEH DOSEDANJIH SAMO ZA 1.000,- LIR - 1 LETO JAMSTVA liatič n II fr s II delavnica T It Ul. F. Crispi M Telefon 95214 n UVOZ IZVOZ IVAN RIBARIČ ZALOGA TRDEGA LESA IN GORIVA L KADI: ULCBINPI TDL. 95-502 Skladišče: Ul. dellc Ulili/Je št. 17-18 - Tel. 1)6-510 ČEVLJE dobre in poeeni dobile za velike in male v trgovini TRST, Ulica Vasari JU tel. HU661 Ne bo vam žal, ako si boste nabavili čevlje v trgovini ffl v.- L TRST - Trg tra i Rivi 2. Ima veliko izbiro eleaantnih moških in ženskih modelov Tovorni prevozi ♦ Tel. št. 5ti()K 4 Osebni avtobusni prevozi A V TOGARAŽA z MEH ANIC AO DELAVNICO TRST - Ulica Morerl 7 - ROJAN KAROSERIJA izvršuje vsa popravila avtomobilov in predeluje karoserije Trst, Ul. Cologua 4S • tel. 52-32 MOTOM 48 CCM Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo „Gilera" MOSCHION & FRIS0R1 TRSI. Ul. Voldirivo 36 tel. 23-475 GEOMETER izdeluje načrte za hiše in vile, zemljeknjižne in katastrske mape (tavolare) ter meri in preverja zemljišča. — Urnik pisarne od 17. do 19. ure. Brezplačne informacije in tehnični nasveti. TRST - UL. CORONEO ST. 1/111 - TEL 5960. RA IM© Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 15.00: Ob dnevu republike. — Trst II.: 9.45: Čajkovski: Tema in variacije iz Mozartove suite. — Trst L: nični koncert, dirigira Guido Cantelli. — Slovenija: 6.00. Partizanske in delovne pesmi in koračnice. LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE KOPER čestita vsemu delovnemu ljudstvu K 29. novembru prazniku republike Tekstilna tovarna 'Molvnz in platno"- Gr Izdeluje in nudi: Pollaneno platno, brisače, gradelj za zavese in za ž'®11''*1 konopljeno platno, slamarice, vreče, nepremočljivo pl» * platno za nahrbtnike, preproge in drug* Vsem svojim odjemalcem čestita k prazniku in se priporoča za nadaljnje dobave STARA IN ZNANA TVRDKA R0D0LF0 ki se je preselila v 15 m tel- 95°89 z zadovoljen01!] obvešča odjemalce, a ima na razV°; lago novo vrst šivalnih strojev sveto v n ^ z n a m * SIMCA , s križnim šivO^ s za gumbnic • pritrjevanje gumbov in &P* ter vezenp brez ok vit 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rablj*®: stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje b° lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. w. n a deO? ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA ( im. mcu ravciv z jisinn«; TRST - Ul. Valdlrivo 3, lel. 50-5 Kolektiv tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku čestita ob prazniku 29. novembra vsemu primorskemu ljudstvu ter mu zagotavlja, da mu stoji v njegovi borbi za neodvisnost in svobodo trdno in enotno z vsemi narodi Jugoslavije ob strani KMETIJSKA ZADRUGA KOPER IN OKOLICA čestita ob deseti obletnici drugega zasedanja /1 in prazniku republike zadružnikom in vsem zadrugam in jih poziva, da v enotnosti izvolijo delavske sve_ UFHAVffI Odgovorni uieonik blANiSLAV KENKU - UREDNIŠTVU: ULICA MONTECCH1 St. b III. nad. - telefon Številka 93-808 In J4-63B. — Poštni predal oOž - UPRAVA: ULICA 8V. FRANČIŠKA #.80 — Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8. do .12 30 In od 15-18 — Tel. T3-38 — Cene oglasov: Za »sak mm višine v llrlnl 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm Širine 1 tfolpea za vse vrste oglasov P° 'J*.- din. — Tlaka Tiskarski aavod ZTT — Podrtjih. Gorica Ul. S Pellico l-Il Te' 33-8'.! — Rokootsi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed Ijud repub Jugoslavija: Izvod 10, "^^ba s,oV'’ Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska, Dr*, nije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1.. tel, 21-928, tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tisk