PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina platana v gotovini
Abb. postale I gruppo	-	40 lil*
Leto XIX. Št. 280 (5655)
TRST, torek 26. novembra 1963
Predsedniku Kennedgju so izkazali zadnjo čast najvišji predstavniki držav z vseh celin sveta
■
Preko satelita «Telstar» je pol ure pogrebne svečanosti spremljalo prebivalstvo skoro vsega sveta po televiziji - Kennedyjevo truplo bo počivalo med najzaslužnejšimi državniki Združenih držav Amerike
Nenaden preokret: obtoženi Oswald ubit!
Ustrelil ga je lastnik nočnih lokalov Jack Rubinstein, ki se je po zaslugi policajev Oswaldu približal v kletnih prostorih zapora - Predsednik Johnson je odredil temeljito preiskavo - Neka ameriška krajevna radijska postaja je namreč že v soboto napovedala, da bo za Oswalda «v nedeljo dan obračuna»
Ves potek umora obtoženega Oswalda so slikali Številni fotoreporterji ne samo za časopise, temveč za televizijo In filmske zumale; fotoreporterji so prišli v kletne prostore v Dallasu In med nje se je pomešal tudi Jack Rubinstein, ki ga vidimo na sliki v trenutku, ko je
naperil svoj samokres na Oswalda in v naslednjem trenutku pritisnil na petelina
DALLAS, 25. — Preiskava proti dozdevnemu morilcu predsednika Kennedyja Oswaldu je bila v nedeljo nenadoma začasno prekinjena, ker je vsa zadeva zadobila nepričakovan preokret. Ko so Oswalda nameravali odpeljati iz mestnega zapora v pokrajinski zapor, je neznan; napadalec nenadoma potegnil samokres in iz neposredne bližine ustrelil Oswalda v trebuh. Oswald je pozneje umrl v isti bolnišnici, kjer je umrl predsednik Kennedy.
Prevoz Oswalda v drug zapor so snemali po televiziji in na milijone gledalcev je videlo, kako se je napadalec približal in ustrelil Oswalda v trebuh. Morilca so takoj prijeli. Ime mu je Jack Rubinstein, ki mu na kratko pravijo Ruby, in je lastnik nekega nočnega lokala v Dallasu/ Ves dogodek se je odigral s tolikšno naglico, da kljub velikemu številu policajev niso znali preprečiti zločina. Temu Pa je vsekakor krivo dejstvo, da so prevoz Oswalda organizirali na tak način, da so mu dali veliko publiciteto in so ga snemali po televiziji. Vse se je zgodilo v notranjosti poslopja, kjer ima sedež tudi policijsko poveljstvo.
Oklepni avtomobil, s katerim so imeli Oswalda odpeljati, je bil na-Pol v notranjosti podzemeljskega Prostora, napol pa na dvorišču, ki le bilo polno policijskih- avtomobilov in močno zastraženo. Toda Prav dejstvo, da se je policija sporazumela s fotoreporterji in s televizijskimi snematelji o uri prevoza, je omogoc'lo morilcu, da je izvršil svoj načrt. Predsednik občinskega šveta v Dallasu Crull je izjavil, da je bil Ruby skoraj vedno na sedežu policije v Dallasu Po umoru predsednika Kennedyja.
Ruby je poznal vse policaje iz Dallasa po imenu in njegova navzočnost se ni nikomur zdela sumljiva. Crull je dodal: «Domnevamo, da je Ruby prišel v kletne prostore policijskega komisariata, s tem da je pomagal prenesti eno od težkih televizijskih kamer».
Oswalda so danes pokopali na Pokopališču v Fort Worthu, kjer le stanoval, preden se je preme-
stil v Dallas. Njegovega morilca Rubyja pa so premestili v zapor, v katerega so imeli prepeljati Oswalda. Toda njega so prepeljali tajno ob močnem spremstvu policajev, brez publicitete, kakor so jo bili pripravili za Oswalda.
Novi predsdenik Lyndon Johnson je dal ukaz, naj se vsi sodni organi v ZDA trudijo, da do kraja razčistijo neverjetne dogodke teh dni. Dal je ukaz tajni infor-macijski službi (FBI), naj vsestransko razišče okoliščine, v katerih je bil Oswald umorjen. Pravosodni departma pa je javil, da bodo sodno preiskavo o umoru predsednika Kennedyja nadaljevali, «dokler ne bodo znana vsa dejstva». V ta namen so poslali v Dallas pomočnika drž. pravdnika Herberta Martina, ki bo vodil preiskavo agentov FBI ter bo sodeloval s krajevho policijo v Dallasu. Predsednik ohnson se je o-sebno razgovarjal s šefom FBI Ho-verjem v zvezi z umorom Oswalda. Sporazumeli ' so se, da bodo nadaljevali preiskavo glede morebitne krivde Oswalda in glede možnosti povezave med Oswaldom in Rubyjem, oziroma glede morebitne širše povezave v zvezi z umorom Kennedvja. Seveda bodo raziskali tudi celotno ravnanje policije v Texasu in pomanjkljivosti varnostne službe, ki je omogočila še drugo dejanje tragedije.
Policija javlja, da Oswald ni imel možnosti, podati kakršno koli izjavo pred svojo smrtjo. Odkar ga je zadel strel pa do svoje smrti ni mogel spregovoriti niti besede.
Neki policaj v Dallasu je izjavil, da mu je Ruby rekel, da je ubil Oswalda, da bi preprečil gospe Kennedy «njeno mučno priča-
I Pravosodni minister Robert Ken-• nedy je poslal v Dallas enega svojih glavnih sodelavcev Johna Millerja, ki osebno vodi preiskavo.
Bivši kalifornijski guverner Knight je ostro kritiziral policijo v Dallasu. Obtožil je državnega pravdnika, policijskega šefa in funkcionarje v Dallasu, da so «vodili proces proti Oswaldu po tele-viziji in tisku, r^edtem ko bi morali koncentrirati vso svojo pozornost iskanju dokazov in poskrbeti, da bi obtoženca postavili pred sodišče».
Dva dni pred smrtjo Oswalda so številna anonimna pisma napovedovala, da bo Oswald umorjen med prevozom iz občinskega zapora v pokrajinski zapor. Neka krajevna radijska postaja je v soboto ponoči napovedala, da bo nedelja «za človeka, ki je umoril predsednika Kennedyja, dan obračuna». V Dallasu kroži govorica, da je Ruby po svoji aretaciji zahteval razgovor z neko osebo, ki dela na tej radijski postaji. Sinoči je državni prav-dnik Wade izjavil časnikarjem, da Je zvedel, da polioija razmišlja o možnosti, da je Oswald umorjen, zato da ne bi mogel govoriti. Danes je Wade potrdil, da so na domu Oswalda našli načrt mesta Dallas na katerem je bila začrtana smer krogle, ki je zadela Kennedyja. Wade je tudi potrdil, da so našli Oswaldove prstne odtise na puški, ki so Jo našli v uradu, iz ka-terega je atentator streljal.
Zdi se, da bo odslej preiskava o tragičnih dogodkih v Dallasu osredotočena v zveznem pravosodnem ministrstvu. Jack Ruby je imenoval pet advokatov za svojo obrambo, toda v krogih blizu policijskega sedeža se govori, da je bil glavni advokat, ki ga je Ruby imenoval, črtan iz seznama pred nekaj leti, ker je bil kaznovan zaradi davčne utaje. Urad tega advokata je prav nasproti vhodu v zapor. Poročen je z neko bivšo plesalko v nočnem klubu, ki jo Je branil na sodišču, potem ko je umorila svojega ljubimca.
krajevna zločinska tolpa s svojimi odcepki v policiji. Policija v Dallasu je praktično zgubila sleherno nadzorstvo nad svojimi operacijami, in podvržena je ostri kritiki, ker Je bil izvršen zločin prav v policijskih prostorih pred televizijskimi kamerami, katerih operaterji so sami določili pogoje, kako naj O-swald pride iz poslopja. Ugotovili so namreč, da je eno uro prej načelnik policije Curry moral menjati načrt, ker neki predstavnik televizije ni mogel namestiti kamere na ugodnem mestu.
V uradih FBI v Dallasu Je predstavnik pravosodnega ministrstva Miller sporočil časnikarjem, da v Dallasu ne bodo več dajali tisku nobenih poročil in da bodo vse informacije prihajale od pravosodnega ministrstva iz Washingtona.
Načelnik policije v Dallasu Curry je izjavil, da nameravajo objaviti celoten napis v zadevi Oswalda, ko bo preiskava proti njemu končana,
ln kolikor bo to v pristojnosti policije v Dallasu, razen če ne bodo zvezne oblasti zahtevale, naj se del spisa ne objavi in naj se izroči njim. Dejal je, da je mnenja, da je treba ta spis objaviti. Pripomnil pa Je, da ne ve, kdaj bo to mogoče.
Eden od petih advokatov, ki jih je Ruby imenoval, in sicer Tom Howard, je imel včeraj pogovor z Rubyjem. Zanikal je, da je Ruby poznal Oswalda ali imel kakršne koli odnose z njim. Danes je advokat Howard izjavil, da bo. zagovarjal tezo, da je Ruby trenutno zgubil razum, in bo skušal doseči njegovo začasno svobodo proti kavciji. Dva advokata, ki ju je Ruby imenoval, sta odklonila njegovo obrambo. Zdi se, da sta to odklonila, ker sta dobila grozilno pismo. Tudi zvezna sodnica Sarah Hughes, pred katero je novi predsednik Johnson prisegel takoj po smrti Kennedyja, je sporočila, da ji je nekdo zagrozil s smrtjo po telefonu.
Za delno osvetlitev zmede, ki je nastala po neverjetnih dogodkih v zadnjih dneh, naj navedemo, da so davi razširili v Dallasu govorice, da je bil Jack Ruby v zaporu umorjen, in sicer da so ga zastrupili, oziroma obesili ali zabodli. Govorilo se je dalje, da je bil tudi okrajni državni pravdnih Wade ustreljen. Vse te govo. rice so zatem zanikali. Toda poleg tega, da je nujno potrebno pomiriti javnost, je Johnson odr redil temeljito preiskavo tudi iz političnih razlogov. V Washingto-nu želijo, da se izbriše sleherni dvom glede sposobnosti policije, da odkrije prave krivce. Z več strani se zahteva stroga preiskava. Nekateri dvomijo o zadostnosti samo policijskih sil. Med temi je znani komentator James Re. ston. Danes piše Rdston. da bi utegnili FBI in policija v Texasu biti nesposobni za izčrpno pre-
iskavo. Zato predlaga «privatno preiskavo, ki naj jo izvede predsedniška komisija ali kak drug
nepristranski organ, ki bi zaslišal tudi ženo in brata Oswalda in ki naj bi ob zaključku predložil rezultate javnosti».
Republikanski predstavnik William H. Aybes je sporočil, da namerava predložiti načrt zakona, na podlagi katerega bi vsak napad na predsednika ali podpredsednika ali pa kakega člana vlade ZDA spadal pod pristojnost zveznih oblasti in ne v pristojnost krajevnih oblasti posameznih držav. Na ta način bi FBI lahko takoj nastopila. V ZDA spada vsak umor, in torej tudi umor predsednika Kennedyja, v pristojnost države, kjer je bil izvršen, in ne v pristojnost zveznega sodstva.
Predstavnik FBI je nocoj izjavil, da je FBI dobila v nedeljo zjutraj telefonsko sporočilo, da bo Oswald ubit. To sporočilo so takoj javili policiji v Dallasu. Telefon, sko sporočilo je dobil urad FBI v Dallasu. Predstavnik je dodal, da ne ve, ali je telefoniral moški ali pa ženska.
pokloniti spominu pokojnega predsednika. Računajo, da je vso noč šlo mimo krste okoli 400.000 ljudi.
Ob 16.45 so krsto s truplom pokojnika postavili na topovski podstavek pred palačo, in žalni sprevod je krenil proti Beli hiši, od tu pa v katoliško katedralo sv. Mateja. Topovski podstavek je vleklo šest sivih konj, katerim je sledil sedmi konj temne'barve brez konjenika; to je star vojaški simbol padlega vojščaka. Za krsto so šli pokojnikova vdova Jacque-line ter dva brata pokojnika. Za njimi pa predsednik Johnson s soprogo in druge osebnosti.
Pred Belo hišo je vojaška godba zaigrala žalostinko, in nato je žalni sprevod nadaljeval pot proti katedrali. Za pokojnikovo vdovo in sorodniki so šli vsi tuji predstavniki, ki so prišli na pogreb. Sledili so člani ameriškega kongresa. Številni tuji predstavniki so bili v uniformi.
Nekatere ameriške osebnosti so odšle naravnost v katedralo, kjer so se zatem zbrale vse osebnosti, ki so sledile sprevodu. Pogrebni obred je bral kardinal Cushing. Po obredu je sprevod, krenil proti pokopališču v Arlingtonu. Takoj za sorodniki so šli državni poglavarji, predsedniki vlad in voditelji delegacij, ki so prišle v Washington v ta namen. Italijo sta zastopala zunanji minister Piccioni in predsednik senata Merzago-ra. Jugoslavijo na zunanji mini-
iiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiilliiiiiimmiiMiiiiimmimmiiiniiMitmimiimiiimitiMiimmiimtim
«Pravda»: Oswald ameriški trockist?
«Izvestija» pa poudarjajo, da je podobno provokacijo s požigom rajhstaga človoštvo zolo drago plačalo
Kennedy predlagan za Nobelovo nagrado za mir
LIAM, 25. — Perujska predstavniška zbornica Je odobrila resolucijo, s katero predlaga, naj se začne po vsem svetu kampanja, da se Kennedyju podeli Nobelova nagrada za mir.
Dva prizora z včerajšnjega pogreba. — Zgoraj krsta, prekrita z ameriško državno zastave. — Spodaj: za krsto korakajo v prvi vrsti pokojnikova soproga v spremstvu njegov ih dveh bratov, Roberta in Edwarda
WASHINGTON, 25. — Petintrideseti predsednik ZDA John Fitzgerald Kennedy počiva na pokopališču junakov v Arlingtonu v državi Virginiji, ob obrežju reke Potomac, nasproti Wa-shingtonu. Na stotisoče oseb iz prestolnice in iz bližnjih držav se je že v prvih nočnih urah zbralo na ulicah, po katerih je pozneje šel žalni sprevod. Računajo, da se je zbralo nad 800 tisoč ljudi na poti od. palače Kongresa do katedrale sv. Mateja, in nad 200.000 na poti od katedrale do pokopališča.
Na Kapitolu so se vso- noč vrstili ljudje, ki so se hoteli
Vse kaže, da je z Rubyjem vrne-
^	“IUW1U	A	------- >	-Jw —	-- — ■K .7 J**
nje na procesu proti Oswaldu». I šala svoje prste v preiskavo vsa
MOSKVA, 25.	Moskovska
«Pravda» postavlja domnevo v dopisu iz New Yorka, da je utegnil biti Oswald povezan z ameriškimi trockističnimi krogi, kar izhaja iz nekaterih publikacij, ki so Jih našli na njegovem domu. «Pravda» o-menja izjave KP ZDA in «Odbora za pravično ravnanje do Kube», ki sta zanikala, da sta imela odnose z Oswaldom.
«Izvestija» pa pišejo: «Novi predsednik ZDA se Je slovesno obvezal, da bo nadaljeval politiko svojega prednika. Vsaka pobuda, naklonjena pomirjenju bo vedno naletela na pozithvon odziv Sovjetske . zveze. Skupni napori za pomirjenje bi bili
najboljša počastitev spomina predsednika Kennedyja.»
Časopis omenja požar rajhstaga, ki so ga organizirali pred tridesetimi leti nacisti, ki so skušali zvaliti krivdo na komuniste, in dodaja ,da tisti, ki skušajo vplesti komuniste v zločin v Dallasu, imajo enake smotre kakor Hitler. «Človeštvo Je zelo drago plačalo zaradi tega. Bolestni nauk zgodovine je zelo poučen.»
Glede umora Oswalda in o morilcu piše časopis, da je Ruby na en način ali na drugi povezan z zločinskimi krogi, ln se sprašuje, kako je mogel Ruby priti na sedež
policije v Dallasu, če ne bi bila oba sedaj zapletena človeka povezana v zaroti ln če ne bi bila policija v Dallasu tudi vmešana v za-devo. «Sramota: to je sodba veči-
ster Koča Popovič in Petar Stambolič.
Povabljenci so začeli prihajati v katedralo že’ eno uro pred začetkom obreda. Zadnji je stopil v katedralo bivši predsednik Ei-senhower s soprogo. V katedrali je bilo približno 1200 povabljencev.
Okoli 20. ure je žalni sprevod s krsto, pokrito z ameriško zastavo, šel mimo Lincolnovega spomenika in ob 20.1Q je zapustil Washington po mostu čez reko Potomac. Ob 20.33 ie sprevod prispel na pokopališče v Arlingtonu ob sviranju Chopinove žalne koračnice. Nad vojaškim pokopališčem so letela reakcijska letala v skupinah po tri v trenutku, ko ro Kennedyjevo krsto položili v grob-n:co.
ne Američanov zaradi podlega umora predsednika. Sramota za tiste,	,	, - , .
ki hočejo zamenjati pravico z za- S It ar t m » i nkC r	r) i d ri ^vn e 8 n
konom Lyncha. Kadar na se ore- departmaja j.,®1? hlše' 9.0vor-
Johnson bo sprejel inozemske voditelje ki so v Washingtonu
WASHINGTON. 25. — Novi a-meriški predsednik Johnson se je danes sestal z Mikojanom in z najvišjimi predstavniki svetovne politike na sprejemu, ki ga je priredil popoldne državni departma številnim osebnostim, ki so se udeležile pogreba Kennedyja. Johnson je odredil, naj se za ju-tri določi vrstni red sestankov s posameznimi državniki, ki so navzoči v Washingtonu. Najprej bo sprejel predstavnike glavnih zahodnih držav. Med temi je gene ral de Gaulle.
Verjetno pa Je, da se bo Johnson želel osebno sestati z Mikojanom in morda tudi z glavnim tajnikom OZN U Tantom, ki je tudi navzoč v Washingtonu. Danes popoldne niso še določili vrstnega reda sestankov. Med števil-nimi protokolarnimi sprejemi, ki so povezani s pogrebom pokojnega predsednika, mora novi pred-sednik imeti opravka s konkretnim prenosom oblasti ter z vprašanji notranje in zunanje politike, ki »o najnujnejša.
Pojutrišnjem bo moral prebrati v kongresu poslanico splošnega značaja, ki jo ie od včeraj pri-
šitega ljudstva za izraženo sožalje ob tragični smrti predsednika Kennedyja. Vsi napori predsednika Kennedyja so bili posvečeni stvari miru in miroljubnemu reševanju mednarodnih vprašanj ter izboljšanju odncsov med vsemi državami, vštevši med Sovjetsko zvezo in ZDA. Nameravam nadaljevati napore, da se dosežejo ti smotri».
Connally izven nevarnosti
DALLAS, 25. — Guverner Texa-sa John Connally je izven nevarnosti. Danes je lahko nekaj časa vstal in napravil nekaj /korakov po sobi. Zdravniki pravijq, da bo popolnoma ozdravel. Connallyju so odstranili eno rebro.
■iimiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiniil
DANES
Lyncha. Kadar pa se preiskava vodi tako, kakor se je vodila v Dallasu, je neizbežno, da pade sum na važne krajevne figure.» List omenja tudi, da je imel O-swald rusko ženo, in pripominja, da «so washingtonske oblasti zavrnile poskus povezovanja umora Kennedyja za zaroto, ki bi jo pripravili v tujini»;
ki ga bodo oddajali po radiu in televiziji, ne bo obravnaval specifičnih problemov, temveč bo verjetno samo zagotovil, da bo nadaljeval ameriško politiko na temeljih, ki jih je bil začrtal Kennedy.
Johnson je poslal HrušČovu za-hvalno brzojavko za sožalje. V brzojavki pravi med drugim: «Želim se zahvaliti v imenu ameri-
Tragično preminuli mladi ameriški predsednik John Kennedy je pokopan. In zelo verjetno ni trenutno najbolj važno vse tisto, kar se dogaja okrog preiskave za ugotovitev zločina, ki je pretrgal nit življenja državniku, ki je po dee-ni vodilnih politikov sveta pomenil jamstvo za dosego enakopravnosti v svoji državi in za ohranitev miru ter za nadaljevanje politike odstranjevanja vzrokov hladne vojne in za pomiritev na svetu. Lahko bi danes citirali najbolj značilne besede, ki jih je pokojni predsednik izrekel zlasti v letošnjem letu in ki smo jih prav na tem mestu natisnili z mastnimi črkami in iz katerih sledi, da ni hotel in mogel prevzeti odgovornosti za vojno, ki bi uničila ves svet. To spoznanje je bila podlaga vseh njegovih nadaljnjih političnih potez, od katerih so najvai-nejše tri: rešitev krize okrog Kube, sporazum o delni prekinitvi jedrskih poskusov in vzpostavitev teleprinterske zveze med Kremljem in Belo hio.
Novi predsednik Johnson je že izjavil, da bo Kennedyjevo politiko nadaljeval. In če so b(li vzroki atentata v Texasu politični, so bili nujno posledica najostrejšega sovraštva do take politike in njenega nadaljevanja. Zato je danes važno predvsem poudarjati tako dejavnost in take ukrepe, ki bodo to sovražnost pobijali in jo dokončno odstranili. To pa ni bilo lahko ne Kennedyju ne njegovim sodelavcem ne njegovim partnerjem. Atentat je temu najboljši do-kaz Ali bo njegova žrtev to so« vražnost zmanjšala?
VČERAJ JE BILO OBJAVLJENO CELOTNO BESEDILO
Sporaznm med KD, PSDI, PSI in PRI o vladnem programa
Smoter: «Vedno bolj pravična in človeška družbena ureditev» - «Popolna politična in programska avtonomija» vladne koalicije - Upravna in davčna reforma - Politika gospodarskega načrtovanja - Danes odločitev centralnega odbora PSI
RIM, 25. — Vodstvo KD je odobrilo program nove vlade, glede katerega so se delegacije KD, PSDI, PSI in PRI sporazumele v soboto; proti je glasoval le poslanec Elkan. Vodstvi demokristjanskih poslancev in senatorjev pa sta začeli danes razpravo o tem programu; nadaljevali jo bosta jutri.
Medtem ko je avtonomistična večina PSI odobrila spora rum med štirimi strankami m bo zagovarjala njegovo odobritev na zasedanju centralnega odbora stranke (ki bi moral biti danes ob 17. uri), pa levica ni mogla doseči soglasnosti glede ocene tega sporazuma. Vecchietti je poročal na kratko o tem sporazumu in ga ocenil negativno, vendar pa so nastala v diskusiji ostra nesoglasja glede ocene tega sporazuma in je zaradi tega levica zaprosila, naj bi odložili zasedanje centralnega odbora stranke na jutri. Zasedanje so preložili na jutri, vendar pa so se sporazumeli, da bo centralni odbor moral sprejeti dokončno odločitev glede vladnega sporazuma jutri.
• ANSA je objavila besedilo sporazuma, ki so ga delegacije štirih strank dosegle v soboto glede prd grama nove vlade levega centra.
Sporazum obsega 41 tipkanih stra. ni (9 strani je posvečenih političnemu delu, 32 pa gospodarskemu delu programa).
Sporazum poudarja v uvodu, da •o se KD, PSI, PSDI in PRI spo-razumeli o sestavi vlade levega' centra s sodelovanjem vseh pogodbenih strank. Srečanje Štirih »trank pomeni «skupno obvezo s sledečim smotrom: vedno bolj pravično in Človeško družbeno ureditev, z obsežnim in bogatim demokratičnim življenjem». V nadaljevanju se poudarja, da je vladna večina levega centra «določena in točno označena»; ta večina «izjavlja svojo popolno politično in programsko avtonomijo». Iz te večine so izključene «seveda po pravilih demokratične metode in v parlamentarni dialektiki, desničarske sile in tudi liberaina stranka po tej strani in komunistična stranka po drugi strani.
Desničarske sile so izključene zaradi reakcionarne in neliberalna vsebine njihove politike; liberal-na stranka zaradi njenega drugačnega pogleda na smotre in me. tode politike demokratičnega raz-voja in vsesplošnega dviga tdro; kih ljudskih množic; komunisrič. na stranka pa zaradi različnost, glede programov, predvsem pa zaradi njenega močno nasprotujočega stališča glede velikih vprašanj svobode v družbi in državi».
Vlada se obvezuje, da bo uveljavila ustavo In prilagodila u-«tavnim in dempkfatičnim načelom vse italijansko javno življe-nje, začenši z zakoniki in z zakonom o javni varnosti. V primeru nujnosti utegnejo anticipirati reformo posebnih točk v zakonikih.
Pri reformi zakonikov bo morala
biti zagotovljena popolna moralna in pravna enakopravnost spolov.
Stranke so se hkrati sporazumele, da bodo, po posvetovanju s sindikalnimi organizacijami, pri. pravile statut delavskih pravic, da bi zagotovili njihovo dostojanstvo, svobodo in varnost na delovnih mestih.
V okviru uveljavljenja ustave bodo uveljavili deželno ureditev države. Med prvimi ukreni vlade bodo ponovno predložili zakonske osnutke, ki zadevajo dežele z navadnim statutom, vštevši volilni zakon; pospešili bodo odobritev volilnega zakona za Furlanijo-Ju. lijsko krajino, da bi takoj ustanovili to deželo s posebnim statutom.
Kar zadeva Gornje Poadižje, bo vlada pospeševala pravično in mi-roljubno sožitje prebivalstev italijanskega, nemškega in ladinskega jezika, pri čemer bo upoštevala zaključke komisije devetnajstih.
Ko bo uveljavljena deželna u-reditev in se bo postavilo vprašanje sestave deželnih upravnih odborov, bodo štiri stranke obravnavale to vpraianje dosledno s splošnimi usmeritvami gospodarskega načrtovanja in demokratičnega razvoja države.
'Sporazum nato našteva razne u. krepe upravno pravnega značaja, ki zadevajo predsedstvo vlade, u-pravno decentralizacijo, reformo sistema državnega računovodstva, računskega dvora in državnega sveta. V nadaljevanju se sporazum zadržuje na vprašanju javne morale in upravne korektnosti.
Hkrati z uveljavljanjem občinskih in pokrajinskih samouprav, se postavlja vprašanje organske ■ reforme krajevnih financ, ki je povezano s splošno davčno reformo in z ureditvijo državnih proračunov. Nova vlada bo posvetila posebno skrb decentralizaciji sodstva z ustanovitvijo deželnih sodišč.
Na področju šolstva bo nova vlada uveljavila obsežno reformo, upoštevajoč zaključke ustrezne komisije, medtem pa bodo takoj izdali ustrezne ukrepe, predvsem na področju graditve šolskih poslopij, učnega osebja in visokošolskega študija. Predložili bodo zakon o ureditvi otroških vrtcev in takoj ustanovili držav, ne otroške vrtce. Kar zadeva zasebne šole, vštevši podporo države tem šolam, so ae stranke spo-
razumele, da bodo to vprašanje rešile ob priliki priprave zakona o pariteti.
Sporazum poudarja, da bo treba —■ ob priznanju popolne avtonomije individualnih in skupinskih kulturnih manifestacij — za-gotoviti in pospešiti pogoje, ki bodo zagotovili svoboden razvoj mi. sli, umetnosti in znanosti.
Glede zunanje politike poudar. ja sporazum, da ima «italijanska zunanja politika za temeljni smoter mir v varnosti države». Italijanska zunanja politika «temelji na lojalnosti do atlantskega zavezništva, s političnimi in vojaški, mi obvezami, ki izhajajo iz tega zavezništva, in na evropski solidarnosti. V položaju, kot je današnji, v katerem so se povečale perspektive pomirjenja, čeravno je še vedno močno nasprotovanje tem perspektivam, Italija teži k stabilnejši in miroljubni ureditvi mednarodnih odnosov, k tudi delnim ukrepom obojestranske in nadzorovane razorožitve; k spora-zumom, da bi preprečili nepričai kovane napade, k miroljubni in sporazumni rešitvi še vedno od-prtih vprašanj. V okviru te politike ima- pogajanje, pri katerem Italija sodeluje v izpolnjevanju pristanka,	ki	ga	je	Fanfanijeva
vlada dala glede večstranske sile, trojni smoter, namreč, da za-gotovi vedno večjo varnost drž», ve, da zagotovi skupno nadzor, stvo nad jedrsko oborožitvijo v duhu moskovskega sporazuma, ka. teremu se	je	naša država takoj
pridružila,	da	bi	se	izognili ne-
varnostim razmnoževanja jedrske oborožitve». Politika evropske so. Udarnosti,	ki	se	bo	nadaljevala
v obliki gospodarske in politične demokratične integracije, «nucb naši državi primeren prostor .h okolje za njeno gospodarsko e*--, panzijo in za značilno sodelovanje pri mednarodni politiki v sorazmerju z njenimi močmi, z nje-no tradicijo in kulturo, z njeno gospodarsko in socialno težo». S tem v zvezi je v sporazumu reče. no, da se bo vlada zavzemala za izvolitev evropskega parlamenta s splošnimi in tajnimi volitvami.
Politični del sporazuma med štirimi strankami zaključuje, da bo «politika prijateljstva in sode-lovanja z zavezniškimi demokracijami in z vsemi narodi, zlasti z novimi neodvisnimi državami, pa tudi s sredozemskimi država, mi in z državami Latinske Amerika, pri katerih je Italija zlasti zainteresirana, merilo sposobnosti in volje Italije, da se vključi na konstruktiven način v mednarodne odnose s tem, da se bo učinkovito zavzemala za mednarodno razumevanje in mir. Italija bo z vedno večjim prizadevanjem podpirala avtoriteto OZN kot sedež,
Morilec Kennedyja brez zavesti na nosilnici, potem ko je bil smrtno ranjen
.........." .7	-‘•i-
Na tisoče prebivalcev Moskve je ure in ure stalo pred ameriškim veleposlaništvom v Moskvi
Delegacije štirih strank med pogajanji
kjer morejo najti svojo pravično rešitev vsa vprašanja, ki izhajajo iz odnosov med vsemi državami sveta».
Gospodarski del programa se najprej zadržuje -na politiki načrtovanja, lei ima svojo kratkoročno in dolgoročno plat. Kar zadeva dolgoročno politiko gospodarskega načrtovanja, izjavljajo štiri stranke, da nameravajo s to politiko premostiti še vedno obstoječa teritorialna, sektorialna in distributivna neravnovesja in s tem doseči predvsem: polno zaposlitev, razširitev blagostanja, dvig življenjske ravni.
Kar zadeva zasebno pobudo, štiri stranke «ponovno poudarjajo polno in nepremostljivo veljavnost 41. člena ustave, ki priznava, da je zasebna pobuda svobodna, in ki hkrati predpisuje, da ne sme biti v nasprotju z družbeno koristnostjo in da jo je moč usmerjati in koordinirati v družbene smotre». V sporazumu je hkrati rečeno, da vladni program ne predvideva nadaljnjih ukrepov o nacionalizaciji.
Kar zadeva ukrepe proti sedanji neugodni gospodarski konjunkturi, se poudarja, da bodo ti ukrepi v skladu s tistimi, ki so potrebni za rešitev vprašanj dolgoročnega načrtovanja.
Kar zadeva kratkoročno in dolgoročno politiko, pa so se stranke sporazumele o naslednjem: «Stranke menijo, da mora sistem ukre-pov proti konjunkturi težiti k temu, da zagotovi ravnovesje med razvojem celotnega povpraševanja, kar zadeva potrošnjo in investicije, in razpoložljivimi sredstvi za notranjo uporabo, tako da se zagotovi stabilnost denarja, ki jo je treba smatrati hkrati za nujen pogoj in rezultat koordiniranega in uravnovešenega razvoja. Vendar pa se mora ta politika izogniti nevarnosti deflacije.
V	težnji, da se zagotovi stabilnost denarja, bo vlada omejila javne izdatke; preprečiti bo skušala «nezaslužene dohodke in druge dohodke, ki ne izvirajo od dela, pa tudi dohodke od dela, ki presegajo določene meje»; brzdati nebistveno potrošnjo, zlasti potrošnjo luksuznih predmetov; spreje-ti takojšnje ukrepe za večjo učinkovitost davčnega sistema, predvsem pa takojšnjo akcijo proti davčnim utajam, hkrati pa uskladiti davčni pritisk z davčno zmožnostjo vsakega državljana.
Na področju ponudbe pa bo dejavnost vlade usmerjena k a) največjemu izkoriščanju obstoječe proizvodne zmožnosti; b) pospeševanju Investicij s takojšnjim učinkom. To je zlasti važno glede poljedelstva, da bi povečali predvsem proizvodnjo mesa, mleka, sladkorja in maščob. Na področju industrije pa gre za to, da se pospeši povečanje obstoječih naprav ln njihova modernizacija; c) pospeševati uvoz živil, hkrati pa revidirati kriterije glede njihovega razdeljevanja
Sporazum predvideva nadalje podrobne ukrepe na področju finanč-nega in valutnega tržišča, ki naj zagotovijo stabilnost denarja in pospešujejo varčevanje. V ta okvir spada tudi nova ureditev delniških družb in ustrezna kreditna politika.
V	okviru politike gospodarskega načrtovanja, so se stranke sporazu-mele, da bodo do juiija 1964 pripravile načrt petletnega programa (1995-1969) in da bodo uskladile ta petletni načrt z državnim proračunom. Preden bodo izdelali ta načrt, pa so se stranke sporazumele, da bodo uveljavili nekatere ukrepe, ki zadevajo Jug in druga zaostala področja; kmetijstvo, ur-banistiko in stanovanjsko politiko; delniške družbe; zakon o zaščiti svobodne konkurence in splošno davčno reforMo ter krajevne finance.
Kar zadeva kmetijstvo, so se
stranke sporazumele, da ima to področje prednost pred vsemi drugimi področji, in da je treba kmetijska vprašanja reševati v okviru gospodarskega načrtovanja z «racionalno in organsko agrarno politiko», na podlagi zaključkov, ki jih je dosegla komi-sija za načrtovanje in vsedržavna konferenca o kmetijstvu. Kar zadeva ustanove za razvoj, se pripominja, da bodo njihov značaj in pristojnosti določili, ko bodo uveljavili deželno ureditev, v kateri bo okvirni zakon za kmetijstvo določil tudi odnose med temi ustanovami, deželami in državo. Kar zadeva odpravo spolo-vinarstVa, so se stranke sporazumele, da se spolovinarjem prizna 58 odstotkov pridelka; da se prepove sklepanje novih spolovinar-
skih pogodb po vstopu v veljavo zakona o novih spolovinarskih pogodbah; da spolovinar sodeluje pri upravljanju posestva hkrati z obvezo, da lastnik posestva upošte-va mnenje spolovinarja, ko gre za pomembnejše odločitve; da mo. re spolovinar predlagati izboljšave glede pridelovalnih metod. Nov zakon o spolovinarstvu bo predvideval tudi pogoje in možnosti, da spolovinar postane lastnik zemljišča, ki ga obdeluje.
Na področju urbanističnega načrtovanja in stanovanjske politike so se štiri stranke sporazumele, da bodo občine mogle razlastiti zemljišča za graditev ljudskih stanovanj. Lastniki takih zemljišč bodo prejeli odškodnino na podlagi vrednosti, ki so jih ta zemljišča imela leta 1958.
Sporazum med štirimi strankami predvideva tudi novo ureditev delniških družb, da bi bolje in učinkoviteje zaščitili varčevalce, in da bi dejavnost delniških družb uskladili s smotri politike gospodarskega načrtovanja.
Kar zadeva zaščito svobode kon. kurence v trgovini, so se stranke sporazumele, da nova vlada ponovno predloži besedilo zakona, ki ga je prejšnja vlada predložila parlamentu, in ki ga je ožji odbor poslancev spremenil s pristankom in sodelovanjem vseh političnih skupin, ki so podpirale Fanfanijevo vlado.
Kar zadeva, končno, splošno davčno reformo in reformo krajevnih financ, pa so se stranke sporazumele, da mora biti dejavnost nove vlade usmerjena k p stopnemu poenostavljenju celotnega davčnega sistema; k spremembi sedanjega obdavčenja na dohodek; k postopni spremembi sedanjega splošnega prometnega davka; k postopnemu poenostavljenju drugih posrednih davkov na potrošnjo in na poslovno dejavnost. Kar zadeva finance krajevnih uprav pa se poudarja potreba, da mora reforma omogočiti krajevnim upravam, da bodo ko* naraščajočim potrebam svojih proračunov.
.....m..
Dej v Sarajevu
Ameriški vojaki v Skopju so delali tudi na dan žalosti in poudarili, da s tem najbolje izkazujejo čast svojemu pokojnemu predsedniku
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Romunska državna delegacija je pod vodstvom predsednika Deja obiskala včeraj hidrocentralo Jablanico, Mostar in Sarajevo, danes pa največje jugoslovansko industrijsko podjetje železarno Zenico, kjer je Dej govoril na velikem zborovanju, ki so ga delavci železarne priredili njemu na čast. V svojem govoru je Dej poudaril tradicionalno ro-munsko-jugoslovansko prijateljstvo, ki v novi dobi temelji na skupni gradnji socializma. Predsednik državnega sveta Romunije je potrdil, da bo med njegovim obiskom podpisana pogodba o skupni izgradnji hidroenergetskega sistema na Donavi v Djerdapu in v zvezi s tem dejal, da bo ta objekt eden od temeljev prijateljskega in bratskega sodelovanja med Romunijo in Jugoslavijo. Nocoj je romunska državna delegacija prispela v glavno mesto Hrvaške, kjer je bil prirejen prisrčen sprejem.
Iz Skopja poročajo, da so a-meriški vojaki, ki postavljajo montažne hiše, ki jih je pokojni predsednik Kennedy v imenu ameriške vlade podaril skopskemu prebivalstvu, danes kljub dnevu žalosti delali. Na vprašanje novinarjev so izjavili, da sodijo, da oni z delom izpolnjujejo željo predsednika Kennedyja, da se čimprej postavi naselbina za prizadeto prebival, stvo glavnega mesta Maked>
Senator Parri se vpisuje v knjigo sožalj na ameriškem veleposlaništvu v Rimu
nije in da na ta način najbolj izkazujejo zadnjo čast svojemu predsedniku in bivšemu vrhovnemu poveljniku,
B. B.
Silbcrbauer se je «proslavil» tudi na Madžarskem
BUDIMPEŠTA, 25. — Budimpe. štanski tednik «Hetfoei Hirek» objavlja obširno gradivo, ki znatno obremenjuje dunajskega policijskega inšpektorja Karla Silbc». bauerja za njegova dejanja med vojno na Madžarskem. Kot ie znano, je prišlo pred dnevi ime tega bivšega gestapovca v javno.,t, ker se je dokazalo, da je bil on tisti, ki je aretiral Ano Frank.
Nekoliko nenavaden način prepričevanja na koncilu
VATIKAN, 25. — V začetku današnje seje vatikanskega koncila je kardinal ostro obsodil dejstvo, da so se ob vhodu v baziliko delili letaki s podpisi nekaterih koncilskih očetov, ki so ostale koncilske očete vabili, naj glasujejo proti shemi o sredstvih poročanja. Glasujočih «non placet» je potem res bilo še precej — 503 — vendar niti ne četrtina od vseh glasujočih, ki jih je bilo 2112. Glavni tajnik koncila nadškof Felici pa je sporočil, da je eden od koncilskih očetov, ki je bil med podpisniki letaka, sporočil generalnemu tajniku, da se nikoli ni pridružil taki pobudi. Letak je podpisalo 8 koncilskih očetov iz Južne Amerike, po štirje iz Nemčije in Afrike, po 2 iz Azije in Avstralije ter po eden iz Francije, Belgije, Indije ter še generalni poglavar Družbe božje besede. Ko je nadškof Felice sporočil, da eden od koncilskih očetov ne priznava svojega podpisa na tem letaku, ni povedal njegovega imena.
Med današnjimi posegi v diskusijo štejejo za posebno važna posega kardinala Bea ter goriškega nadškofa Pangrazia.
VATIKAN, 25. — Pred dnevi je vatikanska pošta izdala serijo znamk, posvečenih 11. stoletnici prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane v Veliko Moravsko leta 863. V seriji so tri znamke (po 30, 70 in 150 lir).
LISBONA, 25. — Močan val je nekaj kilometrov od portugalskega obrežja prevrnil ribiško ladjo. Pri tem je utonilo 32 ribičev. Le eden se je rešil ter opisal nesrečo.
It nji rje ^ gledali,ite
I
giubba ^ blihu'tbtvn
Vrigny in Jarlot sta prejela nagradi «Femina» in «Medicis»
PARIZ, 25. — Literarno nagrado • Femina» je prejel Roger Vrigny za deio »La nuit de Mougins». Nagrado •Medicis» je dobil Girard Jarlot za knjigo
•	Un Chat qui aloie».
Snov za •La nuit de Mougins» (Mougins je neka vas v francoskih Alpah), četrti roman Ro-gera Vrigny ja, je avtorju nudila smrt njegovega očeta. V romanu se neki avtor pogovarja s prijatelji ter se pri tem spominja ur, ki jih je prebil ob očetovi smrtni postelji, potem ko je mnogo let živel ločeno od očeta. Vrigny se je rodil v Parizu 1920 ter je dokončal študije v nekem verskem inštitutu, katerega okolje je opisal v dveh svojih delih, • Arban» in •Laurena». Po vojni se je posvetil poučevanju, od 1958 pa vodi neko literarno rubriko na radiu. Vrigny se je ukvarjal tudi z gledališčem ter je avtor nekaterih radiofonskih dram.
Gerard Jarlot pripada isti generaciji kot Vrigny; rodil se je 1923. v Saumnru. Naslov njegove knjige • Mačka, ki laja» je manj neprimeren — tako pravi avtor — kot bi se na prvi pogled zdelo. •Mačk, ki lajajo, pravi, je svet poln». Vsak moški, vsaka ženska lahko v določenem trenutku svojega življenja napravi bistveno napako, ki je v tem, da kdo naredi to, za kar ni ustvarjen. Roman pripoveduje o človeku, kt se je poročil proti volji matere in ki pozna vsakovrstne strasti, solze in kri. Vso zgodbo prepleta ljubezen in želja po smrti in vse vzdušje je nekje v sredi med romanom in epopejo, med burko in dramo Po končani Sorboni je Jarlot pričel kariero 'kot časnikar pri •Petit Marocain» v Rabatu. Nekaj časa je btl na maroškem prosvetnem ministrstvu, pozneje pa je vstopil v uredništvo pariškega dnevnika «Ce soir». Tu je ostal do 1953., ko je list prenehal izhajati, sedaj pa dela pri
•	France Dimanche». Gérard Jarlot, ki je že objavil dva romana, • Les armes blanches» in •Un mauvais lieu», je z Marguerite Duras sodeloval pri scenarjih za razne filme, med katerimi sta tudi •Hirošima, moja ljubezen» in •Moderato cantabile».
Sezona v Scali
Sezona v Scali, ki se bo po tradiciji pričela 7 'decembra, navaja kot prvo delo •Cavallerio rusticano» ter •Prijatelja Fritza» Pietra Mascagnija, katerega 100-letnica rojstva bo prav ta dan. Na spored bodo prišle še sledeče opere: •Povratek Odiseja v domovino» (Monteverdi),
•	Figarova svatba» (Mozart), •Seviljski brivec» in «Pepelka» (Rossini), •Ljubavni napoj» in «Lucia di Lamermoor» (Donizet-ti), •Rienzi» (Wagner), •Mach-beth» in> «Don Carlos» (Verdi),
•	Mefistofeles» ffloito), «Bohème» in •Deklica z Zapada» (Puccini),
•	Electra» (R. Strauss — v originalni izvedbi dunajske državne Opere), •Pričakovanje» (Schoen-b erg), •Cardillac» (Hindemith), •Dvig in padec mesta Mahagon-ny» (Weill — prvič v Italiji),
•	Nočni polet» (Dallapiccola), «17-
boštvo in plemenitost» (NapoM). •Katarina Izmailova» (Šostakovič — prvič v italijanščini). Nadalje so na sporedu baleti •Labodje jezero» (Čajkovski), •Bur-kež (Prokofjev), •Nočne gospo-nične (Francaix — prvič v Puliji j, •Orlandova blaznost» (detrassi), • Orfej» (Stravinski),
•	Spirituals za orkester» (Gould — praizvedba), •Mutacije» (Feb legava — praizvedba). Poleg znanih italijanskih dirigentov bosta dirigirala tudi Herbert von Ka-rajan ter Hermann Scherche n.
V	seznamu pevcev in pevk so več ali manj vsi najboljši italijanski umetniki ter tudi nekaj tujih. Med pevkami pa ni niti Marie Callas niti Renate Te-baldi.
• • •
Prireditveni odbor za operno sezono v veronski areni je določil, da bo sezona 1964 trajala od 23. julija do 16. avgusta. Na sporedu bodo opere •Mefistofeles»,	«Bohème» in •Cavalleria
rusticana». Poleg tega pa še balet «Labodje jezero», ki ga bo v celoti izvajal londonski •Festival ballet».
Nagrade
občine Soverato
Občina Soverato razpisuje literarno nagrado za delo, objavljeno v času cd 1. julija 1963. do 30. junija 7964. Nagrada znaša 2 milijona lir. Potem sta še dve časnikarski nagradi za italijanski in inozemski tisk, obe po 250.000 lir. Komisijo za literarno nagrado sestavljajo : Wladi-miro Dorigo, Enzo Forcella, Alfonso Gatto, Giuseppe Gironda, Gino Montesanto, Geno Pompalo):	Leone Pie- nni. Mario Pe-
rniilo, Angelo Romanò, Leonardo Sciascia in Valerio Volpini-
V	komisiji za tisk pa so: N cola Adelfi, Agne Hamrin, Erick Kusch, Luigi Locatelli, Jean de la Motte, Giovanni Russo in Cari Vincent.
• * *
V Parizu bodo 29. novembra uprizorili opero «Wozzeck» Albana Berga. Predstava bo v nemščini, glavni vlogi pa bosta pela Heiner Horn in Helga P*-larczyk.
* * *
Razne italijanske založbe skoraj tekmujejo med seboj, katera bo izdala več različnih enciklopedij in leksikonov. Tako tudi založba Federico Motta i* Milana ponuja poleg svojih enciklopedij — •Enciclopedia Motta»,
•	Nel mondo della natura», «Italia nostra» — še svojo znanstveno knjižico za otroke «La storia del mondo» V’tej knjižnici izhajajo posamezni zvezki ločeno
(po 1.500 lir vsak).
• * *
Med revijami, ki jih izdajajo razne industrijske družbe, zavzema vidno mesto Rivista Ital-sider, ki izhaja kql. •informativni dvomesečnik za osebje» te velike industrijske skupine. V letošnji četrti številki so poleg sestavkov bolj tehničnega značaja tudi zanimivi prispevki, ki segaj o na področje umetnosti. Revija, ki je tiskana na zelo lepem papirju, je lepo opremljena i» bogato ilustrirana.
ALDOUS HUXLEY
Aldous Huxley in njegova druga žena, Turinčanka Laura Archerà
V soboto je v svojem stanovanju v Hollywoodu umrl znani pisatelj in znanstvenik Aldous Huxley. Že dlje časa je imel raka. Rodil se je v Londonu 26. julija 1894 ter je do 16. leta obiskoval šolo v F,tonu. Slab vid mu ni dopuščal, da bi sledil svojemu staremu očetu ter starejšemu bratu Julianu po poti znanosti, ker ni mogel delati ob mikroskopu. Naučil se je že čitanja po sistemu Braille ter je napisal roman, ki pa ni bil nikoli objavljen in katerega rokopis je sploh izgubil. Poznpje se mu je vid popravil, tako, da je lahko odšel v Oxford, kjer je diplomiral iz angleške literature. V zadnjih letih prve svetovne vojne je poučeval v Eto-nu ter bil tudi gledališki kritik za •Westminster Gazette». Med 1920 in 1930 je objavil vrsto romanov. Njegova narava istočasno romanopisca, proučevalca zgodovine ter komentatorja moderne dobe se je jasno izrazila
v fantastičnem romanu o prihodnosti sveta «Brave Neto World» 1930. O svoji teoriji •nenasilja» ter •odmaknjenosti» je pisal v člankih, študijah ter filozofskih esejih. Huxley je bil velik popotnik, ki se je redko ustavljal v Angliji. Rad je Prebival v Italiji. Leta 1934 si je o Južni Franciji kupil hišo, toda štiri leta pozneje se je naselil v Kaliforniji; zdelo se mu je> da je tamkajšnja svetloba ugodna za njegove oči. Potem ko mu je leta 1955 umrla prva žena, Belgijka Maria Nys, se je v naslednjem letu poročil z italijansko violinistko Lauro Archerò. V letu 1961 je bil hudo prizadet, ko je požar neke četrti H oliv wooda uničil tudi njegovo hišo z vsem, kar je bilo v njej. Poleg drugega so zgorele slike, knjige in dokumenti. Posrečilo se mu je rešiti samo nekaj rokopisov, med katerimi je bil tudi «Island», njegovo zadnje delo, ki je izšlo 1962.
n
26. novembra 1968
JOHN F. KENNEDY TRI LETA PREDSEDNIK ZDA
Upanja svetovne javnosti niso bila razočarana
Letala «U-2» niso več letela nad SZ - Srečanje s Hruščovom na Dunaju - Kubanska nevihta se je polegla Več sredstev za pomoč tujini - Črncem se odpira pot k enakopravnosti - Teleprinter Washington - Moskva
Ko je bil pred obilnimi tremi leti John F. Kennedy izvoljen za predsednika ZDA, je to izvolitev pozdravil ves svet, kajti njegovi politični pogledi so obetali nekaj novega, napovedovali so nove prijeme, bolj realistične metode pri reševanju mednarodnih vprašanj. Vsi so pričakovali, da bo novi mladi predsednik usmeril svoje napore k popuščanju napetosti na svetu. In upanja svetovne javnosti niso bila razočarana, kajti res je, da smo prav v Kennedyjevi dobi doživljali najbolj nevarne trenutke vse povojne dobe, vendar je tudi res, da je tudi on — in to odločilno — pripomogel, da so se strahotno temni oblaki nad Karibskim morjem razpršili. Zato menimo, da so veliko bolj pomembna ta tri leta njegove administracije, kot vsa prejšnja leta njegovega življenja in namesto, da bi opisovali njegovo, žal, kratko življenje, bomo v kronološkem zaporedju nanizali njegova glavna dejanja in njegove najpomembnejše izjave od dne, ko je prestopil prag Bele hiše, do zločinskega strela v Dallasu.
9. NOVEMBRA 1960:
Na predsedniških volitvah senator John F. Kennedy zmagal s 33,359.697 glasovi proti 33,040.313 (50.2 odst.).
20.	JANUARJA 1961:
V nastopnem govoru ob prevzemu dolžnosti predsednika med drugim izjavi:
«Tistim državam, ki bodo naši nasprotniki, ne dajemo obljub, impak postavljamo zahtevo: naj obe strani začneta ponovno iskati poti k miru, preden bodo mračne sile uničenja, ki jih je osvobodila znanost, strmoglavile vse človeštvo v uničenje.»
«Svetovni skupščini suverenih držav, Združenim narodom, našemu poslednjemu največjemu upanju v časih, ko instrumenti vojne odločno prevladujejo nad instrumenti miru, obnavljamo svojo obveznost podpore. Okrepimo njen ščit za nove in slabotne in razširimo področje njenih kompetenc »
23.	JANUARJA 1961:
Prva tiskovna konferenca predsednika Kennedyja. Izjava, da se bodo marca nadaljevala pogajanja o prepovedi jedrskih poskusov v Ženevi. Kennedyjev ukaz, da izvidniška letala «U 2» ne smejo več preletavati sovjetskega o-zemlja.
30. JANUARJA 1961:
Poslanica o položaju v državi. Kennedyjeva zaskrbljenost zaradi vznemirljivega gospodarskega položaja države in napoved zmanjšanja brezposelnosti in bolj zdrave finančne politike in politike cen. 25 milijonov Američanov živi v neprimernih stanovanjih. Kennedy brani sistem intenzivne gospodarske pomoči tujini.
22. FEBRUARJA 1961:
Osebna poslanica Nikiti Hru-ščovu. Upanje, da se bodo odnosi med ZDA in ZSSR izboljšali.
3.	JUNIJA 1961:
Srečanje Kennedy-Hruščov na Dunaju. Tajni razgovori o Laosu in Berlinu. V skupnem sporočilu le rečeno, da sta se Kennedy in Hruščov sporazumela o nadaljevanju stikov.
8.	MAREC 1962:
Kennedy obsoja Kongres, ker skuša ustaviti gospodarsko pomoč Braziliji, ki je nacionalizirala neko ameriško družbo.
28.	APRILA 1962:
Sestanek Kennedy - Macmillan v Beli hiši. Državnika razpravljata o možnosti sestanka na vrhu.
9.	MAJA 1962;
Kennedy uradno izjavlja, da se bodo nadaljevala pogajanja s Sovjetsko zvezo o Berlinu. Zahodna Nemčija in Francija nasprotujeta takim pogajanjem, ker da «so v korist Vzhodu».
8. JUNIJA 1962:
Na Kennedyjevo zahtevo Kongres prizna predsedniku diskrecijsko pravico pri dodeljevanju pomoči Vzhodu.
2. AVGUSTA 1962:
Kennedy izjavi, da njegova vlada podpira nove predloge za sklenitev sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov.
22. OKTOBER 1962:
Začetek kubanske krize. Popolna blokada Kube.
26.	OKTOBER 1962:
Izjava, da je Sovjetska zveza instalirala na -Kubi raketna iz-strelišča. Kennedy odloži obisk v Braziliji.
27.	OKTOBRA 1962:
Kennedy zahteva od Hruščova, naj ZSSR takoj odstrani rakete s Kube. Skrajna napetost v mednarodnem položaju. Na Floridi pripravljajo invazijo.
28.	OKTOBRA 1962;
Premier Hruščov napove demontirani« raketnih oporišč na
Kubi. Kennedy obljubi, da ZDA ne bodo izvršile invazije na Kubo in da bodo ukinile blokado.
21.	NOVEMBRA 1962:
Kennedy ukaže, naj demobilizirajo 14.000 letalcev, ki so bili vpoklicani ob kubanski krizi.
29.	NOVEMBRA 1962:
Sestanek Kennedy - Mikojan. Sklep o nadaljevanju razgovorov o dokončni ureditvi kubanskega vprašanja.
13.	DECEMBRA 1962:
Kennedy se strinja s predlogom, naj bi vzpostavili med Moskvo in Washingtonom direktno teleprintersko zvezo.
18. DECEMBRA 1962:
Sestanek Kennedy-Macmillan na Bahamskih otokih. ZDA vztrajajo pri ustanovitvi multilateralne sile NATO
14.	JANUARJA 1963:
Poslanica o položaju države.
Glede mednarodnih problemov izrazi Kennedy pripravljenost ZDA, da sodelujejo pri popuščanju napetosti, da se mirno sporazumevajo o berlinskem vprašanju in o prepovedi jedrskih poskusov. Opozorilo Evropski gospodarski skupnosti, naj ne arene na pot protekcionizma in omejitev.
12.	FEBRUARJA 1963: Republikanci napadajo Kennedyja, češ da je njegova politika povzročila poslabšanje odnosov z zahodnonevropskimi zavezniki, predvsem z Zahodno Nemčijo in Francijo.
28. FEBRUARJA 1963:
Kennedy zahteva od Kongresa zakon o boju proti rasni segregaciji.
26. MARCA 1963:
Obnovitev sovjetsko - ameriških berlinskih razgovorov v Berlinu.
2.	APRILA 1963:
Kennedy zahteva od Kongresa, naj spremeni tisti del zakona o trgovini, ki Jugoslaviji in Poljski onemogoča enakopravno trgovanje z ZDA (klavzula o največjih ugodnostih).
3.	APRILA 1963
Kennedy zahteva od Kongresa, naj za 40Q milijonov dolarjev poveča dosedanjo ameriško pomoč tujini.
13.	MAJA 1963:
Kennedy odpošlje v Alabamo, središče protičrnskih izgredov, čete redne ameriške vojske.
3.	JUNIJA 1963:
Kennedy v govoru pred gojenci letalske akademije izrazi prepričanje, da vojna ni neizbežna. Izjasni se proti izključno vojaškim odločitvam pri urejanju mednarodnih problemov in se zavzema za aktivno politiko proti vojni.
10. JUNIJA 1963:
Kennedy izjavlja, da se je dogovoril s premierom Hruščovom in premierom. Macmillanom o skorajšnjem sestanku na visoki ravni v Moskvi, kjer bi se dogovorili o sklenitvi sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov.
24.	JUNIJA 1983:
Začetek Kennedyjeve turneje po Evropi. Ameriški predsednik obišče Zahodno Nemčijo, zahodni Berlin, Veliko Britanijo, Irsko in Italijo ter prepričuje zahodne politike, da je mirno sporazumevanje s Sovjetsko zvezo koristen prispevek k popuščanju medna rodne napetosti.
4.	JULIJA 1963:
Washington sporoča, da so predlogi Hruščova o sinhronizaciji sklenitve sporazuma o prepovedi poskusov in nenapadalnega pakta med NATO in Varšavskim paktom «zelo zanimivi in pomembni».
25.	JULIJA 1963:
Parafiranje sporazuma o delni prepovedi Jedrskih poskusov. Kennedy: «To je zmaga človeštva (in prvi pomembni korak k miru, k razumu, korak proč od vojne».
5.	AVGUSTA 1983:
Rusk, Gromiko in Home podpišejo moskovski sporazum o prepovedi jedrskih poskusov.
28. AVGUSTA 1963:
Kennedy formulira v Salk La-še Cityju tri osnovne realnosti današnjega sveta: spoznanje, da ZDA niso zmožne, da prikrojijo svet v skladu s svojimi pogledi; spoznanje, da vsak narod določa svojo politiko v okviru lastnih
interesov in da zunanje politike v sodobnem svetu ni mogoče voditi s preprostim črno-belim izbiranjem med dobrim in slabim.
30.	AVGUSTA 1963;
Vzpostavitev teleprinterske zveze med Washingtonom in Moskvo,
10.	SEPTEMBRA 1963:
Kennedy izsili rasno desegrega-cijo na šolah v Alabami.
22.	SEPTEMBRA 1963:
Kennedyjev govor pred Generalno skupščino OZN. Zavzema se za uveljavitev človečanskih pravic, tudi v ZDA,
Ob koncu tedna na« obišče zagrebška folklorna skupina «Tamburica», ki bo v dveh dneh imela kar tri nastope. V soboto, 30. novembra, ob 20.30 bo nastopila v občinski telovadnici v Miljah, naslednjega dne, v nedeljo popoldne ob 16. uri bo nastopila v Ljudskem domu v Križu, zvečer ob 20.30 pa v dvorani na
stadionu «Prvi maj»
...........Hlinit...............................................
MESTO NA SLABEM GLASU IN LEGLO SKRAJNE DESNICE
Stevenson je Kennedyja opozoriI naj nikar ne hodi v Dallas
Predsednikovi sodelavci so vztrajali na tem, naj vzame zaprti oklepni avtomobil - Desničarski voditelji izginili iz Dallasa - Tajna policija se je zaman trudila že dolgo pred obiskom - Zelo žalosten «Zahvalni dan»
NEW YORK, 25. — Mesto, v katerem je bil umorjen predsednik ZDA Kennedy, je bilo vedno na slabem glasu. Imelo je sloves mesta nasilja, povezanega z najbolj vročimi in surovimi skrajnostmi. Najbolj močne desničarske skupnosti ZDA imajo svoje sedeže vprav v tem mestu. Najmočnejša izmed teh skupin in skupnosti nosi naslov «Americsn Fact Finding. Commit-tee», vodi pa jo Bernard Weiss-mann. Ta odbor je na dan Ken-nedyjevega prihoda v Dallas kupil eno celo stran dnevnika «Dallas News», in potem ko je organizacija odprla svojo stran v listu z voščilnim pozdravom predsedniku Kennedyju, je vso ostalo stran nadaljevala v zelo ostrem in surovem tonu. Predsedniku Kennedyju je ta organizacija «vrgla na krožnik» mnoge stvari; državljanske pravice črncev, zamisel, da bi v»em starčkom ZDA zagotovili brezplačno zdravniško oskrbo, pomanjkanje odločnosti nasproti Kubi, vojno v Južnem Vietnamu itd,
Nekje na tej strani ,e je moglo celo brati; «Zakaj je ukazal
in dovolil svojemu bratu Bob-byju (Robertu Kennedyju), da izdaja potovalne dokumente ljudem, ki simpatizirajo s komunisti in zakaj je dovolil, da je njegov brat preganjal lojalne ameriške državljane, ki kritizirajo njegovo dejavnost, njegovo upravo in njegovo «leadership»?
Se preden je Kennedy prispel v Dallas je bilo odkritih na desetine protestnih in žaljivih napisov, napisov, ki so pozivali predsednika «naj se pobere». Le poseg agentov zvezne policije je pripomogel, da so te napise odstranili. Za agente in vodstvo policije mesta Dallasa pa bi ti napisi mogli ostati.
Sedaj so Bernard Weissmann in vsi vodje tega gibanja izginili kot kafra. Preiskali so njihove domove, policija je preiskala tudi sedež organizacije in pri tem je prišlo na dan ogromno materiala proti Kennedyju in njegovi administraciji.
In prav v tem mestu, v Dallasu, je prišlo v zadnjih časih do najbolj surovih in krutih linčanj, kar jih je bilo v zadnjih letih v ZDA. Pri tem je prišlo tako daleč, da prav v ča-
iiiiiiimtiitdiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiHiiiiiiituiiifiiiiiiiiitifiimrtmitiiiMiiiiiiitmiiMiiiiiiiiitmiMHiiiiiumiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Bon in Beuk v baru Fulvio
Nova razstava v baru •Fulvio* prikazuje dela dveh le zelo mladih absolventov trialke državne iole za umetnost. Sta to Adriano Bon in Guido Beuk. Pr-vega, ki se podpisuje v svojih delih Rosso, že kar dobro poznamo z mnogih ex tempore slikarskih tekem. Dve boljši sliki s takih tekem, s kontovelske in openske, Disita tu poleg novejšega platna imenovanega «Ne-bo-morje», ki prehaja že v trt-formalnost, vsaj po ploskoviti enostavnost i podanega Vse tri slike pa so izdelane z zrnato zgoileno barvo sivih odtenkov, kar je značilno za Bonovo predmetno a skoro abstraktno slikanje snovnostnega izgleda.
Stvarnejle resničnosti bližje pa so njegove Stiri obarvane risbe, izdelane z ogljem in vmesnimi črtami peresa. Ekspresionistični ženski akt, simbolična podoba prijatelja in dve notranjosti slikarske delavnice, sicer Se ne povezuje tista enotnost sliga, kot ga je Adriana Bon dosegel v platnih, dokazujejo pa, da se mladi slikar trudi tudi v risbi doseči osebnejSi izraz, ki se v marsičem odmika Šolskim vzorom o lepoti Črt in skladnosti barv, kot mu ga pač narekuje njegova bolj uporniško
oglato izklesana narava.
Drugi razstavljavec je nežnejši Guido Beuk, ki se šele v poslednjem času pojavlja tu pa tam na raznih skupnih razstavah. Njegovim delom se še pozna nekaj vpliva dovršenih študijev dekoracije, ki jo pa v nekaterih tu pokazanih risbah u-metniSko poglablja. To je opazno zlasti v beli risbi na črnem starinske jadrnice, katere zasnovo filigransko gradi v višino po pravilih okrasnih panelov.
Značilno za Beukove risbe je to, da jih ne tvorijo črte, tem-meč, da so obrisi in ploskve sestavljeni iz tisočev drobnih pi-čič, večinoma belih na črni podlagi in narobe. Torej res zamuden način, ki pa omogoča mehkobo tonskih prehodov kot je črtna risba ne pozna. Očivid-no je, da je za sedaj Beufcova izrazna moč v risbah, ker nam pač podoba v barvah, pokrajina z ex tempore tekme v Steverja-nu ne more dovolj pravilno tolmačiti njegove polnoma slikarske sposobnosti. Razstava je menda prvi popolnejši prikaz del obeh mladih slikarjev in umljivo je, da nanjo gledamo s simpatijo, ki naj jima vlije poguma za nadaljevanje njih umetnilkega udejstvovanja. MB.
iiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Težave so mimo in se vam za to obeta plodno obdobje. Ne zapuščajte se v vam manj znano družbo. Ljubosumni boste.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Uspehi :,e bodo vrstili drug za drugim.
Izkoristite priložnost. Tudi tam, kjer boste prizadeti, bodite objektivni.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dobre finančne perspektive. Glede čustvenih zadev pa bo kaj temen dan, ki bo imel tudi svoje posledice.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Na delovnem področju ne boste želi odobravanja, še manj pa navdušenja.
V čustvenih zadevah pa boste izredno srečni.
unv (od 23.7. do 22.8.) Klicali
vas bodo za razsodnika v nekem sporu. V družinskem življenju bodite čimbolj popustljivi in nepri-stranski
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Imeli boste priložnost uveljaviti svojo organizacijsko sposobnost. V čustvenih zadevah velika zado-Ščenja
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Razmere vas bodo silile k naglim odločitvam. Pazite, da se ne prenaglite. Več razumevanja do ljudi, s katerimi živite.
ŠKORPIJON (od 24,10. do 22.11.)
Vsestranski uspehi pri opravkih, ki se jih boste lotili. V družbi pa ne boste pririnili v ospredje.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Držite se le svojega dela in svojih opravkov, ker ste le tu doma. Prijetno srečanje proti večeru.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Več diplomacije in diskretnosti bi ne škodovalo. Nepredvideni spori v sicer harmoničnem življenju.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zelo pomemben sestanek, na katerega se Pa morate temeljito pripraviti. Neka oseba je zelo občutljiva.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Srečno nakljuje vam bo pomagalo da se dvignete spet na noge. V družini ne obujajte starih sporov in nesoglasij.
su, ko je plemenska napetost v ZDA prišla do svojega vrhunca, so se v Dallasu belopolti rasisti zabavali s tem, da so odhajali v črnske predele mesta. Tu so razbijali okna na hišah, s svojimi avtomobili gazili črnce, ki so jih srečali na cestah, ugrabili več črnskih žensk in jih nekaj ur pozneje objokane in prestrašene pustili kar sredi polja.
Tudi kar se tiče navadnega kriminala, je Dallas eno najbolj groznih In žalostnih mest v ZDA- Lansko leto so bile v tem mestu, ki šteje 600.000 prebivalcev, umorjene 103 osebe. Zelo veliko driigih oseb pa je bilo ranjenih v neštetih primerih kriminala in nasilja.'
Dovolj je, če pomislimo, da je to mesto tisto, kjer je v ZDA največ strelnega orožja. Vsak meičan, ki je dopolnil 21. leto, si sme kupiti in nositi tisto 0-rožje, ki se mu zljubi, Dovolj je, da izpolni formular — izjavo, v kateri zatrjuje ,da mu orožje služi «za potovanje». Vse dosedanje legislature, ki so težile za tem, da bi odstranile ali razveljavile ta absurdni zakon, so trčile ob sovražno razpoloženje ljudstva. Zaradi tega dosedanji politični predstavniki niso nikoli preveč vztrajali na tem, da bi se ta zakon razveljavil ali spremenil.
Tudi kar se tiče politične zgodovine nima mesto Dallas nič kaj čiste preteklosti. Volitve se v tem mestu niso še nikoli vršile v povsem mirnem vzdušju. Nekateri so mesto označili celo kot «najbolj južnoameriško mesto ZDA».
Sam sedanji predsednik ZDA — južnjak — Jonhson, ki je za-menjal umorjenega Kennedyja, ni v tem mestu preveč priljubljen .Ko je zadnjič prišel sem, so mu močno žvižgali in hotel «Adelphus», kjer je bil nastanjen, je bil deležen kamenja. Mesto je bilo še posebno ogorčeno proti administraciji pokojnega predsednika Kennedyja. Meščani so se čutili zapostavljene in zapuščene in to brez vsakega opravičljivega vzroka, kajti mesto je bogato in zelo razvito.
Sam ameriški predstavnik pri združenih narodih Adlai Stevenson je bil v Dallasu pred tedni zelo neprijazno sprejet. Na stotine prebivalcev Dallasa se je vrglo proti njegovemu avtomobilu in ga skušalo prevrniti. Mnogi so proti njemu in za njim metali stekleiiice. $e najbolj odvratno je to, da so Stevensona vsega opljuvali. Policiji je s težavo uspelo Stevensona rešiti pred množico. Tedaj je bilo nad 10Q oseb areriranih in sedaj čakajo na sodno obravnavo. Kot je bilo ugotovljeno, vse te osebe spadajo k desničarskim organizacijam, Trdi se, da je sam predstavnik ZDA v OZN Stevenson svetoval Kennedyju, naj ne gre v Dallas. Toda Kennedy, poln zaupanja, ni ubogal Stevensona in v odgovor je Ste-vensonovo svarilo spremenil v šalo.
Po vsej poti med Fort Worthon in Dallasom so Kennedyju mnogi njegovi svetniki in prijatelji svetovali, naj se vozi v oklepnem in zaprtem avtomo-
bilu. Toda Kennedy je ta predlog in to ponudbo odklonil, ker je še vedno zaupal in ker mu tega niso dovolili njegovi politični koncepti. Na vsak način je hotel skozi mesto iti v odprtem avtomobilu. In sprejem je bil zares prisrčen, čemur so se vsi čudili.
Ameriška tajna služba je že dolgo prej delovala v tem mestu. Sprejeti so bili vsi previdnostni ukrepi. Toda, kot vidimo, vse to ni zadostovalo.
Sedaj je mesto v žalosti in veliki božični napisi vsi mokri od dežja in poteptani ležijo na tleh. Vse trgovine So zaprte ali brez razkošne razsvetljave, ljudje vstopajo, izbirajo, 1 izberejo, plačajo in gredo. Za prebivalce Dallasa bo to žalosten božič in še bolj žalosten bo «Zahvalni dan», ki je morda največji praznik ZDA. Na ta dan se Američani spominjajo ustanoviteljev te dežele, patrov romarjev ,ki so se izkrcali na obalah Virginije, kjer ni bilo veliko hrane. In ko je lakota postala že nevzdržna se je vrnilo nekaj lovcev, ki so prinesli nekaj divjih puranov. Purane so spekli in s tem utešili lakoto in se nato zahvalili bogu, ker jim je omogočil, da nadaljujejo s svojim delom. Njihovo delo pa je rodilo Združene držav« A-merike. In ta dan, dan zahvale je sedanji «Taksglving», ki bo letos žalosten za vso Ameriko, še posebno žalosten za prebivalce mesta Dallas. Ta «Tanksgi* ving» prihodnji četrtek.
1 "	1	G. S.
ZDRAVNIKOVO MNENJE
Zgodovina zdravila ki je povzročilo toliko zla in strahu
nalidomid je začela proizvajati leta 1953 neka znana tovarna kemičnih in farmacevtskih proizvodov. Leta 1957 je ta. tovarna pustila v promet contergan, sredstvo za pcmirjenje in uspavanje. Glavni sestavni del tega sredstva jr pa bil thalidomid
Takrat peč nihče ni slutil, do kakih usodnih posledic bo privedla uporaba tega zdravila. Na prvi pogled se zdi čudno, da neko sredstvo, na katerega se človeški organizem po daljši uporabi nj privadil in ki se je v lekarnah Zahodne Nemčije celo prodajalo brez zdravniškega reče p ta, more povzročiti neštetim *na teram, ki so ga uporabljate, tul 1 ko zla in nesreče. V Zahodni Nemčiji so na primer v času, ko je veljal contergan za »popularno» zdravilo, porabili povprečno na mesec 15 milijonov tablet. Tudi v drugih državah so v kratkem času razpečali ogromne količine thalidomida, ki je btl na trgu vsega skupaj z 49 različnimi imeni. Thalidomid so v glavnem uporabljale nosečnice kot sredstvo proti slabosti v drugem in tretjem mesecu nosečnosti. Takrat se pri embriju začnejo for. mirati roke in noge.
Ko je veljal thalidomid za najbolj moderno sredstvo, so se začeli pojavljati v medicinski literaturi članki o raznih nakazah pri novorojenčkih, ki so prišli1 na svet brez rok ali nog. Opisom j so tudi primeri, ko je imel novo-! rojenčefc namesto rok le prstom podoben organ, ki je štrlel iz ram. Večina teh otrok ni kazala duševnih okvar. Javno mnenje in zdravniki so bili zmedem, ker je število takih primerov naraščalo. Cusopisi in ilustrirane rev 1. je vsega sveta so bili polni član-kov, ki so podrobno poročali o takih otrocih. Poročila so govorila, da so matere teh deformiranih otrok jemale med nosečnostjo thalidomid,
V tej polemiki je zanimiv pri-mer Američanke Sherry Finkbi-ne, matere štirih otrok 1 z države Arizone. Ko je bila s petim otrokom no.veča v drugem mesecu, je jemala thalidomid, ki ga je iz Evrope prinesel njen mož, ki pač ni vedel, kakšno slabo uslugo bo ‘s tern ndredil svoji tens. Ker je pa žena pozneje izvedela za nevarne posledice thalidomida, se je odločila za prekinitev nosečnosti, kar je pa v Arizoni prt. povedano. Ko je bila v škripcih, ali naj rodi deformiranega otroka, ali pa pride v navzkriž z zakonom, se je odločila za tretje. Odpotovala je na Švedsko, kjer je prekinitev nosečnosti dovoljena. Zaradi tega se je pozneje razvnela po vsej Ameriki borba, v katero so najbolj srdito posegli pravniki in pa kler. Postavljalo te je vprašanje, ali je dovoljen umeten splav pri ženah, ki so jemale thalidomid. Celo Gallup je v tej zadevi vršil anketo, kjer se je 50 odst. anketiranih izrazilo za, 30 odst, proti abortusu, medtem ko je bilo 20 odst. neoprede. Ijenih.
Pod pritiskom teh dejstev in iz upravičenih razlogov so v Nemčiji novembra 1961 prepovedali prodajo in proizvodnjo thafido-mida. Nemčiji so po nekaj mese-
cih sledile Anglija in Kanada, ne. koliko pozneje pa tudi druge države.
V Združenih državah Amerike je thalidomid proizvajala znana tovarna za zdravila William S. Metre 1 v državi Cincinnati. Tovarna je zdravilo patentirala pod imenom kevadon, potem ko je zveznemu zavodu za kontrolo zdravil v Washingtonu predložila vso potrebno dokumentacijo, ki je slonela na «sijajnih» laboratorijskih, kliničnih, farmacevtskih in bioloških analizah. Producent je, opirajoč se na dobra izkustva thalidomida v Evropi kot izvrstnega sredstva za pomirjenje in spanje, pričakoval, da bo dobil iz Washingtona hiter odgovor. Cetu-di zdravilo formalno še ni bilo odobreno, je firma poslala — kar je po ameriških zveznih zakonih dovoljeno — tisočem zdravnikom zdravilo, da ga preizkusijo. Večina zdravnikov je dala odlično mnenje o delovanju zdravila.
Farmakologinja dr. Frances Kesley je pa bila mnenja, da je aplikacija zdravila mnogo lažja kot pa analitična ocena terapevtske vrednosti. Ko je brala dokumentacije, ki jih je dostavila firma Merrel, je Kesleyeva na pri-mer ugotovila, da zdravilo ne deluje na enak način na ljudi kot na živali. Ce so živalim dajali thalidomid, niso mogle zaspati, To dejstvo je farmakologinja privedlo do tega, da je smatrala, da je treba zdravilo pričeti znova preučevati m da se ne sme vse naslanjati le na evropske izkušnje in prejšnja raziskovanja, ki da so pomanjkljiva.
Kesleyeva je pričela znova delati poskuse s kevadonom. Fe. bruarjn 1961 je izšel v vodilnem angleškem medicinskem časopisu članek o možnosti toksičnega delovanja thalidomida v Angliji. To je bila istočasno prva potrditev pravilnega stališča Kesleyeve, Potem so pričeli izhajati v strokovnih časopisih številni članki o škodljivem delovanju thalidomida. Pisalo se je, da zdravilo povzroča tresenje, paralitične zna. ke ter razne motorne in čutne motnje. Firma Merrel pa je skušala opisane primere prikazati kot da gre za starejše ljudi, ki so bili podhranjeni in jim je primanjkovalo vitaminov. Tudi je silila Kesleyevo, da naj čimprej izda potrdilo, dd je zdravilo neškodljivo.
Konec leta 1961 je vsa zadeva dobila pravo mesto. Zahodnonem. ški zdravnik dr. Lem je objavi! članek, da obstaja neko zdravili, ki utegne povzročati tako imenovano fokomelijo (rojenje spačkov brez rok ali nog, oziroma s pokvarjenimi okončinami). Zdravila dr. Lenz ni imenoval, mislili so pa vsi pri tem na contergan oziroma thalidomid. Tudi so pričele prihajati vesti iz vseh delov svata, ki so govorile o deformi-tetah otrok, ki so jih rodile matere, ki so v nosečnosti uporabljale thalidomid.
Tako je bila ideja o škodljivosti thalidomida, kateri je prva prišla na sled Kesleyeva, absolut. no potrjena Pozneje je Kesleya-va dobila najvišje ameriško civiL no odlikovanje, ki ji je prineslo največje zadoščenje, j),.. g. g
!j
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Slovenski narodni motivi; 11.45:	Mali ansambli;
12.15; Pomenek s poslušalkami; 12.30:	Iz glasbenih sporedov;
13.30: Glasba po željah; 17.00: orkester, ki ga vodi Guido Cer-goli; 17.20: Glasbeni kalejdoskop; 18.00:	Italijanščina po radiu;
18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Sodobna ital. simfonična glasba; 19.00; Pianist Luciano Sangiorgi; 19.15: Pisani talončki; nato Novosti v lahki glasbi; 20.00: Sport; 20.30: Parada orkestrov; 21.00: Pregled ita-lijanske dramatike; 21.45: Slovenski solisti; 22.10:	Plesna
glasba.
Trst
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran; 13.15: Kot juke box; 14.25: Komorna SafreJ.
TOREK. 26. NOVEMBRA 1963 Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.50: Strani iz albuma; 9.10: Psihologovo mnenje; 9.15: Pesmi; 10.0Q: O-perna antologija; 10.30; Sola; 11.00: Sprehod sltozi čas; 11.15: Koncert; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Likovne umetnosti; 15.45: Ital. pesmi in plesti
n 1 o
16.00:	Program za najmlajše:
16.30:	Komorna glasba; 17.25:
Simfonična koncert; 18.55: Sladke za godala; 19.10; Oddaja za delavce; 20.25: Čajkovski: «Pikova dama»
II. program
Po-
pen-
glasba; 14.40: Gianni
Koper
6.16: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15; Glasba za dobro jutro; 9.00: Za delovne kolektive; 9.30: Orkestralne melodije; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Lhotka-Kahnski in Dane Škerlj; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Beneške pesmi; 14.00: Popularne melodije; 14.30: Zabavne popevke; 15.30; Komorno popoldne; 16.15: Glasbeni paberki; 16.45:
Popoldanski zmenek; 17.Ò0: Oper-
1» a m aa«*ši 1 O1 A f\ _	/3 1 _ «L • __ .	.. J —
iti
Trio Hotcha; _______ _________ ______
22.15: Lionel Hampton; 22.40; De-bussyjeve skladb«; 23.00: Pta-nos RL.
7.35: Jutranja glasba; 8.35: je John Poster; 9.00: Ital. r ___ tagram; 9.15: Ritem in fantazija; 9.35: Zenska danes; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Danes v glasbi; 14.05: Pevci; 15.00: Pesmi leta: 15.15: Za vas izbrani motivi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35: Razni motivi; 16.50: Ital. narodne pesmi: 17.35: Mala enciklopedija; 18.36: Enotni razred; 18.50: Vaši izbranci; 19.50: Veliki valčki; 21.45: Glasba v večeru; 22.10: Jazz.
Ili. program
18.30:	u-ospodaisKu rubrika;
18.40: Tuji periodični tisk; 19.00: Jacchinijeve skladbe; 19.15: Ruska kultura; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30; Revija revij; 20.40; Dve Lisztovi skladbi; 21.20- Dve Brucknerjevi simfoniji; 22.30: Literarna oddaja; 22.55: Schuller in Papandonulo,
Slovenija
B.00: Dobro jutro; 6.20: Začetni tečaj angleščine; 8.05: Narodne vi-
že; 8.30: Veliki zabavni orkestri; 8.55: Radijska šola; 9.25: Uverture in arije Mozartovih oper; 10.15: Popevke in godala; 10.45: L. M. Škerjanc: Pet klavirskih skladb za eno roko; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.15: Inž. Verbič: Uporaba antibiotikov pri zreji telet: 12.26: Ansambel Srečka Dražila; 12.40: Lepe melodije: 13.30: Albeniz: I-beria — simfonična :uita; 14.05: Radijska šdla: 14.35: Narodne pesmi; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: V torek na svidenje; 16.00: Vsak dan za vas: 17.05: Koncert po željah; 18.00: Aktualnosti doma n po svetu; 18.10: Kolektivi — kolektivom; 18.25: Plesni orkester RTV Ljubljana; 18.45: Na mednarodnih križpotjih; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: VI in III. RukosVet Stevana Mokranjca; 20.20: Radijska igra: 21.20: Serenaci večer; 22.10: Glasbena med-
22-15:	Zabavni ansambli
RTV Zagreb; 23,05: Nočnt kalejdoskop.
Ital. televizija
Od 8.30 do 13.05: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30;
l, Prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.15: Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura: 20.15: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Film: «Scrivimi
o posta*; 22 40:	Žuželke;
-23.00: opomin na Eugenia Chie-so; 23.25: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik: 21.15: Uro c Erlcnom Mario Remarquom: 22.10: Porrinove skladbe; 22.50: Klavir; 23 15: Sport.
Jug. televizija
NI ‘SPUivEDA.
Vreme včeraj: naj višja temperatura 12.7, najnižja 10.7, ob 19. uri 12.0, vlaga 87-odst., zračni tlak 1018.3 ralvlo pada. veter 2 km severni, nebo pooblačeno, padavine 2.4 mm, morje mimo, temperatura morja 14.4 atopinje.
Tržaški dnevni
Danes, TOREK, 28. novembra
Konrad
Sonce vzide ob 7.18 tol zatone ob 16.26. Dolžina dneva 9.08. Luna vzide ob 14.17 in zatone ob 1.04.
Jutri, SREDA, 27. novembra Bernard
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Burna razprava o položaju po sporih v Stalnem gledališču
Župan je priznal, da je tajnik K D Botteri poslal predsedniku gledališkega združenja pismo, katerega pa ni hotel prebrati
Po počastitvi spomina pokojnega predsednika ZDA J. Kennedyja v tržaškem občinskem svetu, o čemer poročamo na drugem mestu, je sve. tovalec odv. Jona (PLI) ponovno načel vprašanje nedavne krize Stalnega gledališča. O tem vprašanju se je sicer pričakovalo, da se bo na sinočnji seji razvnela ostra razprava, saj sta o položaju v tem gledališču na pretekli seji socialistični svetovalec dr. Pincherle in komunistični svetovalec Tonel, naslovila na župana pismeni vprašanji, v katerih sta ga vprašala, ali Je res, da Je pokrajinski tajnik KD poslal pismo predsedniku Stalnega gledališča dr. Venierju, v katerem mu je odkrito grozil, da bodo gledališču odrezazali subvencije, če ne bo cenzuriral večine del v programu za letošnjo sezono. Po ugotovitvah obeh svetovalcev, naj bi dr. Venier po prejetem pismu najprej rezal nekatere dele komedije «Prevarane!», ki so jo že dvakrat igrali V izvirnem besedilu, nato pa ukazal, naj prenehajo z vajami igre «La Breccia». Ta samovoljna cenzura predsednika združenja Stalnega gledališča je povzročila med javnostjo in še posebno med člani vodilnih organov združenja silno razburjenje in odpor proti demo-kristjanskemu vmešavanju v delo in program gledališča.
V tem smislu je sinoči posredoval tudi liberalec odv. Jona, ki je poleg drugega zaprosil župana, naj seznani občinski svet z vsebino pisma, ki ga je demokristjanski tajnik poslal predsedniku gledališča dr. Venierju.
Preden je župan odgovoril svetovalcu Joni, je prečital vprašanji svetovalcev dr. Pincherla in Tonela ter vprašanje, ki mu ga je poslal demokristjanski svetovalec Coloni. Vprašanje Colonija dejansko potr-
jevne uprave nad 60 milijonov letno. Kljub temu, ugotavlja demokristjanski svetovalec, so te ustanove v združenju v manjšini. Nadalje ugotavlja, «da odločujoči sklepi zasebnikov povzročajo med meščani stalne negativne kritike tako finančnega kot programskega in umetniškega značaja,). Po mnenju demokristjana Colonija Je letošnji program gledališča dosegel meje prostaštva in nemorale.
Odgovor župana na omenjena vprašanja je til zelo nejasen. V glavnem je župan skušal pojasnjevati kakšna je vloga predsednika gledališča, kaj je predsednik v tej polemiai izjavil in česa ni izjavil. Nato je župan dejal, da ni prišel od zunaj noben pritisk na predsednika, ampak da je on samo sprejel nekatere pripombe zasebnikov, ki so se zgražali nad nekaterimi deli v letošnjem programu.
Ker so prizadeti svetovalci ponovno zahtevali od župana, naj pove, ali je res, da je tajnik pokrajinskega odbora KD poslal v tej zvezi pismo predsedniku gledališča, je župan to priznal. Dejal pa je, do dr. Botteri ni tuja oseba za gledališče, ker je član združenja. Župan je tudi povedal, da je pismo prečital in da ne vsebuje nobenega ukaza predsedniku gledališče, naj cenzurira nekatera dela v programu. Takoj nato pa je župan dejal, da je dr. Botteri v svojem pismu ostro kritiziral dela na letošnjem programu, katerih vsebina nej bi bila negativna za vsakega demokrata in kristjana. Zaradi tega, je rečeno v pismu demokristjanskega tajnika, se KD ne čuti, da bi podpirala zahteve gledališča pri političnih in upravnih organih in ne bo nikoli podpirala politike gledališča, ki je v nasprotju z načeli
juje resničnost pritiska demokrist- Krščanske demokracije.
Janškega vodstva na. predsednika Stalnega gledališča v zvezi s cenzuro že izbranih del za letošnjo sezono. Svetovalec Coloni med drugim ugotavlja, da skupina zasebnikov v združenju Stalnega gledališča prispeva letno za gledališče nekaj nad 100.000 lir, medtem ko prispevajo vlada, vladni organi in kra-
Med razpravo o tem vprašanju je prišlo do večjih besednih spopadov med demokristjani, zlasti demokristjanom Stopperjem in svetovalci opozicije, ki so zahtevali točna pojasnila. Vsa županova pojasnila niso mogla zadovoljiti levičarske svetovalce in liberalce, ker ni hotel na noben
•llllllllllinmilMIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIinilllMIIMIHIMUmilllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIMIIIIM
V	NEDELJO V DVORANI KINA «GRATTACIELO»
Ustanovni občni zbor Združenja krvodajalcev
V	združenje se je doslej vpisalo 324 članov Treba bo misliti tudi na primeren sedež
Prof. NicoUni govori na ustanovnem občnem zboru Združenja tržaških
krvodajalcev
Kakor je bilo napovedano, je bil včeraj v kinodvorani «Grattacielo» ustanovni občni zbor Tržaškega združenja krvodajalcev. Razen zastopnikov krajevnih oblasti, vodstva bolnišnic in Krvne banke se je občnega zbora udeležilo približno 400 povabljencev, ki so že enkrat ali večkrat oddali svojo kri. Iniciativni cdbor je pred občnim zborom razposlal vabila za vpis v združenje in tako se je prijavilo že. do ustanovnega občnega zbora kar ?24 članov. Ti člani — krvodajalci bodo vedno na razpolago Krvni banki ko bo potrebovala kri. Kakor smo že poročali in kakor je v uvodnem govoru poudaril na občnem zboru prof. Nicolini, ve Krvna banka večkrat znajde v težavah, ker nima v zalogi zadostne količine krvi, ni pa mogla do sedaj računati na stalne krvodajalce. Prof. Nico-jini je poudaril, da je povpraševanje po krvi vedno večje’ zaradi vedno večjih potreb medicine, zla-tti kirurgije. To je bil eden izmed glavnih vzrokov za ustanovitev združenja krvodajalcev, drugi važen vzrok za ustanovitev tega združenja pa je v organizacijski potrebi, da se zaščitijo interesi krvodajalcev in da se jim nudi vsaj malo priznanja. Kakor Je znano, krvodajalci ne dobijo nobenega plačila za kri, ki jo oddajo. Njihovo dejanje je izraz človeške solidarnosti in pomoči potrebnim, nihče ne ve za ime krvodajalcev, skupnost jim je za to hvaležna, vendar pa je zelo potrebno in koristno, da ta hvaležnost pride do izraza.
Na občnem zboru so odobrili pravilnik in statut združenja, ki smo ga pred nekaj dnevi objavili.
Nato je bil izvoljen odbor, katerega člani so: Antonio Cornei, Ar-turo Devit, Ettore Sessi, Renato Santi, Giuseppe Tendella, Ernesto Volari in Vittorio Žago. Kot zastopnik uprave bolnišnic bo v odboru prof. Nicolini, ki se.je poleg prof. Lanza, ustanovitelja Krvne banke, zavzemal za ustanovitev tega združenja. Na občnem yboru so opozorili oblasti na potrebo, da združenje, ki bo prav
način prečitati celotnega pisma demokristjanskega tajnika, češ da ne more izdati pisemske tajnosti, ker gre za zasebno pismo. Zatem je še misovski svetovalec dr. Morelli posegel v zadevo in zahteval bolj strogo nadzorstvo nad gledališkim programom, češ da so nekatera dela, ki so na programu • žaljiva za krščansko moralo».
Po tej daljši razpravi so svetovalci potrdili vrsto sklepov upravnega značaja. Ob zaključku pa so v zvezi z resolucijo komunističnega svetovalca Tonela glede municipalizacije zasebnih mestnih avtobusnih prog izvolili posebno komisijo svetovalcev, ki mora v treh mesecih to vprašanje proučiti in ga predložiti v rešitev občinskemu svetu.
DRUGA PREMIERA SG V SEZONI 1963-64
Lepa uprizoritev komedije «Don Pilonova sestrica»
Pred predstavo so gledalci počastili spomin predsednika ZDA Kennedyja
Za svojo drugo uprizoritev letošnje gledališke sezone si je Slovensko gledališče izbralo delo italijanskega pisca Settecento Giro-lama Giglija «Don Pilonova sestrica». Premiera je bila sinoči v prenovljeni dvorani Avditorija.
Gerolamo Gigli je bil zelo ploden dramatik svojega časa, bil je tudi zelo izobražen mož, duhovit in kritičen opazovalec svojega okolja. Svoje dramatske vzore je v glavnem črpal iz francoske literature in delno iz stare grške komedije, vendar je k vsakemu svojemu delu dal tudi nekaj lastnega, pri čemer pa je vpliv stare Commedie dell'Arte vendarle ostal vseskozi tipičen za njegovo dra-matsko ustvarjalnost.
Tem značilnostim se ni mogel izogniti niti v svojem najbolj samostojnem delu, ki je prav «Don Pilonova sestrica». V njem biča svetohlinstvo, človeško naivnost, skopost, kar vse se je dogajalo
okrog njega samega, v samem nje. govem družinskem krogu, tako da je komedija pravzaprav piščeva avtobiografska izpoved, v kateri igra tudi sam vlogo Geronia.
Ko se je Slovensko gledališče odločilo za uprizoritev tega dela, ki niti na italijanskih odrih ni pogosto na repertoarju, je to zelo verjetno storilo v težnji, da nam tudi iz te dobe italijanske dramatske ustvarjalnosti nekaj posreduje. To je navsezadnje tudi ena izmed nalog poklicnega gledališča, ki se nikakor ne more in ne sme omejiti v svoji repertoar-ski politiki samo na določeno obdobje in na uprizarjanje samih takih del, ki «vlečejo».
Komedijo je pripravil Adrijan Rustja. Pri svoji režiji se je držal klasičnih pravil francoskega teatra, Commedie dell’Arte in italijanskega Seicento in Settecento, tako da je uprizoritev tekla po čvrsto začrtanih kolesnicah in da
iiiiiiiiiiiliiiiltiimtiifliimiiillltiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitltiiiiiliiiiiillliliilllllililiiililiiiiiiiiiiiiillilllimiMiiiifiiiiuiilmliiiliiiiiiiiiiiniii
ZARADI POSEBNIH TARIF NEMŠKIH ŽELEZNIC ZA NEMŠKA PRISTANIŠČA
Nemška pristanišča odtegnejo Trstu letno 400-600 tisoč ton prometa
Na sestanku Evropske skupnosti v Bruslju je italijanska delegacija zahtevala, da uvedejo nemške železnice enotne tarife za vse smeri
gotovo pridobilo še nove člane in bo razširilo svojo dejavnpst tudi na podeželje, dobi primeren sedež v mestu.
Obvestilo kmetovalcem
Obveščamo zainteresirane kmetovalce, da bo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo pričelo v četrtek dne 28. t.m. sprejemati naročila za nakup semenskega krompirja vrste S. Michele in ^Maje-stic, pridelanega v središču zg razmnoževanje semenskega krom-piria.
Ob naročilu najmanj 50 kilogramov mora kmetovalec plačati 45 lir sa kilogram semena.
ŽALOVANJE ZA PREDSEDNIKOM ZDA KENNEPVJEM
Nešteto meščanov je sledilo pogrebnim svečanostim po TV
Maša zadušnica - Komemoracija po šolah in med občinsko sejo
Mnogo je že bilo govora o konkurenci nemških pristanišč, ki prihaja še zlasti do izraza zaradi posebnih konkurenčnih tarif, ki so jih uvedle nemške državne železnice za svoja pristanišča. Gre za tako nazvane «Seehafentarife», ki jih lahko Zapadna Nemčija u-vaja kljub splošnim načelom pogodbe o Skupnem evropskem tržišču, ker si je zagotovila posebni privilegij s členom 82 omenjene pogodbe.
Vpliv nemških pristanišč in njih konkurenčna moč se čuti na obsežnem področju Srednje Evrope in to ne samo na področju Južne Nemčije, temveč tudi CSSR in Avstrije. Vendar pa pri tem ne gre samo za rezultat delovanja omenjenih nižjih železniških tarif, temveč tudi za privlačno moč močnih pristanišč, ki imajo odlično urejeno pristaniško službo, veliko število rednih odhodov ladij itd.
Nemška pristanišča so zato visoko konkurenčna zaradi ugodnih pomorskih storitev, kot zaradi posebnih tarif. Tržaški gospodarski krogi računajo, da odpade na drugi faktor približno 400-600 tisoč ton prometa letno, ki bi v normalnih pogojih moral nujno biti poslan skozi Trst in pri tem podčrtujejo, da gre prvenstveno za zelo bogato blago.
Nemške posebne tarife imajo torej bistveni vpliv na uvoz in izvoz blaga skozi tržaško pristanišče kot tudi na obseg tranzita. V tem okviru pa gre za širše vprašanje, saj je treba dokončno urediti odnose glede prometa v državah Evropske skupnosti. Do sedaj niso namreč še pričeli resneje razpravljati o odstranjevanju razlik glede prometa in še vedno obstajajo posebni pogoji, ni pa dvoma, da morajo v končni meri prevladati interesi skupnosti in da je treba odstraniti obstoječe razlike in uveljaviti načela ekonomičnosti prometa.
V tem okviru pa je logično, da omenjene nemške tarife ne škodujejo samo tvžaškemd, temveč tudi drugim pristaniščem v državah, ki so članice Skupnosti. O tem je bilo govora pred tednom dni v Bruslju, ko se je sestala komisija za železniški promet Skupnosti, ki je na italijanski predlog proučila to vprašanje in razpravljala o predlogu, da mora Nemčija uvesti nižje tarife za vse proge in vse smeri in torej ne samo proti svojim, temveč tudi proti ostalim pristaniščem. Gre za tehnično izpremenjeno tržaško stališče, ki je bilo dosedaj usmerje. no proti ukinitvi posebnih nemških tarif, kar pa bi bilo v prak-si izredno težko doaeči, saj je izredna izjema posebej zagotovljena v ustanovni listini Skupnega evropskega tržišča. Logično in možno pa je doseči, da se ta ugodnost uporabi v vseh primerih enako in torej tudi v korist tržaškega pristanišča.
Tržaški predlog poleg tega predvideva, da bi delno rešili pereče vprašanje železniške konkurence s pojačanjem cestnega prometa. Tržaški gospodarski krogi ugotav-
ljajo, da se je italijansko-nemška izmenjava zvišSla v razdobju 1956-1962 od 6 na 9 milijonov ton blaga, da pa je število dovoljenj za prevoz blaga s težkimi tovornjaki v tem razdobju ostalo nespremenjeno. Tržaško pristanišče pa je v zapostavljenem položaju, saj vse do sedaj ni dobilo nobeno tržaško podjetje niti enega dovoljenja za prevoz blaga, pa čeprav je to trgovinska zbornica že večkrat zahtevala.
Seja
deželnega odbora PSDI
Včeraj se je na sedežu tržaške federacije PSDI sestal deželni od-
tudi parlamentarci PSDI iz dežele. Deželni odbor je proučil delo študijskih komisij, zlasti pa delo komisije za proučevanje pristaniške ustanove in za ureditev nove dežele. Sklenili so, da bodo sklicali prihodnji mesec plenarni sestanek predsednikov komisij, na 'Katerem bodo orisali socialdemokratski program.
Deželni odbor je razpravljal o politično-programskem sporazumu za novo vlado levega centra ter ga je odobril. Sestavil je tudi seznam vrste zahtev, ki jih bodo predložili parlamentarcem, kateri bodo zastopali stranko v vladi. Odbor je tudi izrazil prepričanje, da bodo vključili v vlado tudi e-nega predstavnika PSDI iz dežele.
iMllliiililiiiiiiiillliilllliillItiiillllllillllllllllllllllllliiliniliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniii
USODNA NESREČA V STANOVANJU V UL. MONFORT
Med kopanjem v kopalnici jo je ubil električni tok
Nesrečno dekle je z mokro roko prijelo za električno pečko, ki pa je očitno bila pokvarjena
V stanovanju družine Roiatti v Ul. Monfort 8 se je predvčerajšnjim zvečer dogodila nenadna tragedija. 25-letno hišno pomočnico Nevio Ferlan je v kopalnici ubil
električni tok. Ferlanova je že dalj' ga so v naglici izstopili potniki.
časa bila pri Roiattijevih v službi in je v nedeljo izkoristilo priliko, ko so bili vsi člani družine odsotni ter si je pripravila kopel. Da bi ogrela kopalnico je prižgala električno pečico in stopila v kad., Toda ko je bila že v vodi je morda hotela primakniti pečico bliže ter se je je dotaknila z mokro roko. To je bilo za nesrečno Fer-lanovo usodno, ker se je tedaj sprostil električni tok in nesrečnica je bila na mestu mrtva.
V kopalnici so jo našli Roiatti-jevi, ki so se vrnili domov okrog 22.30. Takoj so poklicali rešilni avto RK, toda kot je ugotovil zdravnik dr. Ghersina, za Ferlanovo ni bilo več pomoči. V stanovanje so prišli tudi agenti letečega oddelka policije ter sodni zdravnik dr. Nicolini, ki je po pregledu trupla izdal nalog, da ga prepeljejo v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. D_o smrtne nesreče je prišlo, ker je bila pečica pokvarjena in se je električni tok širil tudi po tistih delih, ki bi morali biti zavarovani. Komaj se je Ferlanova, ki je bila v vodi, dotaknila pečice jo je stresel tok in jo v trenutku ubil. Agenti so pečico odnesli ter uvedli preiskavo da bi ugotovili morebitne druge vzroke nenadne smrt Ferlanove.
avtobusu, Je opazila plamene ter vsa prestrašena takoj obvestila šoferja Borisa Kovača iz Lokvi-ce. Kovač je v bližini univerze takoj ustavil avtobus, iz katere-
ter poklical gasilce, ki so pod vodstvom podčastnika De Lucie v 20 minutah s pomočjo gasilskih naprav pogasili požar, ki je nastal zaradi slabega delovanja termostata. Ko so gasilci končali s svojim delom, je Kovač spet odpeljal z avtobusom in prepeljal potnike v Trst.
25. t.m. je na tržaški univerzi diplomiral z odliko za doktorja organske kemije FULVI J FURLAN od Magdalene
Mlademu doktorju Iskrene
čestitkeI
je bila stilno dovolj enotna in izglajena. To velja seveda tudi ca glasbeno spremljavo oz. za glas.
bene vložke Ubalda Vrabca, kot predvsem za stilizirano sceno Sve, te Jovanoviča in za kostume Alenke Bartlove in končno seveda tildi za interpretacijo nastopajočih, ki je bila vseskozi tekoča in ver-zirana.
Čeprav nastopajoče osebe niso niti najmanj problematične po svojih značajih, pa zahteva jo od igralcev vendarle temeljito doslednost v njih realizacijah, da dobijo liki spoj karakter bolj po moči zunanje učinkovitosti kot pa kake notranje poglobljenosti. In iz tega zornega kota so igralci SG svoje naloge zelo dpb.ro rešili, tako da je uprizoritev tudi po igralski plati bila na moč izglajena in enovita, za kar gre zasluga prav vsem od Rada Nakrsta kot prebrisanega sienskega poštenjaka Geranio, Zlate Rodoškove kot njegove žene Egidie, Staneta Raztresena kot hinavskega svetohlinca Don Pilogia, Modesta Sancina kot Geroniovega prijatelja Buoncompagna pa do Staneta Starešiniča kot Geroniovega tajnika Tiberina, Mire Sardočeve kot Buoncompagnove druiabnice Me--'-“iine, Leli Nakrstove kot Egi-dekle Credenze in Alojza kot zlatarja mojstra Burina. V vlogah mask so nastopili še Silvij Kobal, Edvard Marti-jpirandg Caharija in Ina anc.
Gledalci, ki pa bi jih za premiero bilo lahko več, so se pribor stranke. Navzoči pa so bili- ^jetno zabavali in so ob koncu vsa-
nuzzi,
Piši ant
kega dejanja igralce nagradili z zasluženim aplavzom, kar je bil najlepši dokaz, da je uprizoritev uspela in da je psekakor vredna ogleda.
Pred začetkom predstave so gle-dulci na povabilo ravnatelja gledališča prof. Rada Ravbarja, z enominutno zbranostjo počastili spomin tragično preminulega predsednika Z Da Kennedyja,
Smrtne posledice nesreče na delu
Na prvem kirurškem oddelku je predvčerajšnjim podlegel hudim poškodbam 33-letni delavec Romano Capriati iz Ul. Risorta 10. Capriati je v soboto delal v lesnem pristanišču ter skupno z delovnimi tovariši nakladal deske na skladovnico. Nenadoma je deska padla Capriatiju na glavo ter mu povzročila hude poškodbe. Capriatija so z rešilnim avtom gasilcev prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek zaradi prebitja lobanje in zloma leve noge. Vse zdravniške nege pa so za nesrečnega Capriatija bile zaman in v nedeljo je izdihnil.
je do-Briga n
Z avtom trčil v obcestni kamen
Pri cestni nesreči, ki godila včeraj ponoči v ta Casale se je poškodovala ”5-letna Alba Pecchiari por. Martc-lossi iz Ul. Vergottini 6. Okrog 2. ure ponoči se je Pecchiarijeva vračala domov v avtu TS 55J11, ki ga je proti Zavijam vozil njen 28-letni mož Dino in v katerem je bil tudi neki njun prijatelj. Na ovinku pri hišni št. 104 j a Martelossi izgubil nadzorstvo nad avtom, ki je zdrsel po mokrem asfaltu in se nato zaletel v obcestni kamen na desni strani ceste, ga izril in vrgel nekaj metrov stran. Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji RK in karabinjerji. Martelossijevo so prepelja. li v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na opazovalni oddelek s prognozo okrevanja v petih dneh zaradi-udarcev po telesu. Skoda na avtomobilu je precejšnja, skoraj j.-.	P°1 milijona lir.
Občni zbor združenja
za borbo proti mišični distrofiji
Tudi včeraj se je nadaljevalo žalovanje za predsednikom ZDA Kennedyjem. Številni prebivalci so se v nedeljo in včeraj podpi-sali v žalno knjigo na ameriškem konzulatu v Trstu in na ta način izrazili svoje sožalje ameriškemu narodu ob tragični izgubi njegovega predsednika. Izraziti so hoteli svoje ogorčenje ob terorističnem atentatu in priljubljenost preminulega predsednika, ki je bil znan kot borec proti rasizmu in ki je toliko storil za pomirjenje na svetu. Ko so popoldne prenašali po televiziji pogreb predsednika, so bile ulice kot izumrle, saj so vsi hoteli tudi na ta način sodelovati na njegovi zadnji poti.
Na pobudo italijansko-ameriške-ga združenja je bila včeraj dopoldne maša zadušnica, ki so se je udeležili predstavniki konzularnega zbora in najvišji predstavniki krajevnih oblasti, gospodarskega, političnega in kulturnega življenja.
V vseh šolah so profesorji govorili o preminulem predsedniku, orisali njegovo življenje od junaškega zadržanja med drugo svetovno vojno do političnega dela ter zlasti pomembnih nalog, ki jih je prevzel na tako odgovornem mestu. Poudarili so njegovo iskreno prepričanje, da se ustvarijo boljši svetovni odnosi in napore, da se odstranijo razlogi za hladno vojno.
Sinoči so svečano počastili spomin pokojnega predsednika ZDA tudi v tržaškem občinskem svetu. Najprej je župan dr. Franzil opisal njegov lik in se spomnil na njegov obisk v Trstu leta 1952. Predstavniki posameznih svetovalskih skupin so se v svojih počastitvah pridružili sožalnim besedam župana in izrazili v imenu svojih strank sožalje ob tragični smrt; mladega predsednika ZDA J, Kennedyja.
Zaključek stavke uslužbencev čistilnic
Včeraj se je zaključila stavka v malih pralnicah in čistilnicah, ki se je pričela že v soboto zjutraj. V četrtek se bodo pričel» na uradu za delo pogajanja med predstavniki sindikatov in združenja malih industrijcev in obrt- : nikov. Od stališča delodajalcev bo odvisno, ali se bo spor rešil ali ne.
Včeraj je bilo v prostorih Delavske zbornice v Ul. Duca d’Aosta enotno zborovanje delavcev Tržaškega arzenala, ki so v soboto zapustili delo pol ure prej v protest proti neznosnemu ravnanju delovodij in ravnateljstva. Na zborovanju so delavci tudi protestirali, ker je ravnateljstvo iz gole kljubovalnosti ukazalo, naj jim ne dajo kosila v menzi. Sicer pa čakajo delavci v arzenalu na rešitev raznih še bolj važnih vprašanj.
Danes se bodo na sedežu Inter-sinda začeli razgovori med predstavniki sindikatov in delodajalcev o raznih nerešenih vprašanjih delavcev in uradnikov, ki so povezana z izvajanjem nove delovne pogodbe kovinarske industrije.	.
Požar na avtobusu
V nedeljo zjutraj se je dogodila nesreča, ki pa ni zahtevala no. benih žrtev. Na avtobusu, ki vozi na progi Nova Gorica-Ajdov-ščina-Trst, je nastal požar, ko je vozil po Ul. F. Severo v smeri proti središču. Neka potnica izmed štirinajstih, ki so se vozili v
Na I. rednem občnem zboru Italijanskega združenja za borbo proti mišični distrofiji je predsednik prof. de Bernard poročal o delovanju
združenja
• »♦«♦♦•♦»»«OOOOCOOOOO	-
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 26. novembra ob 20.30 repriza V AVDITORIJU V TRSTU	£
Girolamo Gigli
DON PILONOVA SESTRICA
Igra v petih dejanjih Osebe: GERONIO, stenski poštenjak - RADO NAKRST; E-GIDIA, njegova žena ZLATA RODOŠKOVA; Don PILOGIO, hinavski svetohlinec - STANE RAZTRESEN ; BUONCOMPA-GNO . Geroniov prijatelj -MODEST SANCIN; TIBERINO, Geroniov tajnik - STANE STAREŠINIČ; MENICHINA -Buoncompagnova služabnica -MIRA SARDOCEVA; CRE-$ DENZA, Egidijina dekla • LE-x LI NAKRSTOVA; Mojster BURINO, zlatar . ALOJZ MILIC. Nastopajo še v vlogah mask: Silvij Kobal, Edvard Martinuz-zi, Miranda Caharija in Ina Piščanc.
V glavni dvorani liceja «Dante» je bil v nedeljo prvi redni občni zbor Italijanskega združenja za borbo proti mišični distrofiji. Prof. Donini, ki je predsedoval občnemu zboru, je predvsem počastil spomin pokojnih zdravnikov, članov in bolnikov ter je z občutenimi besedami na kratko o-pisal lik pok. predsednika ZDA Kennedyja, ki je podpiral in po. magai v borbi proti mišični distrofiji v ZDA in v svetu. Nato je prof. Donini prečital pozdravne brzojavke in voščila, ki so jih po. siali občnemu zboru minister za zdravstvo, prof. Frugoni, častni predsednik svetovne zveze za bor. bo proti mišični distrofiji ter sorodna organizacija iz Anglije.
Dosedanji predsednik prof. Be-nedetto de Bernard je imel poročili o dosedanjem delovanju in o programu za nadaljnje delo zdru-
ženja; profesorja Belloni in Aloi-si iz Padove pa sta govorila o socialnih in znanstvenih problemih, ki se tičejo borbe proti mišični distrofiji. Občni zbor je nato odobril novi pravilnik, obračun in proračun ter izvolil člane novih vodilnih orgàriov združenja.
NOČNA SLIJZBA LEKAHN INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Serravano, Trg Cavana 1; G. Papo, Ul. Felluga 46
Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Avditorija.
Vhod Iz Ulice Tor Bandena. Igra ni primerna za mladino
; V sredo, 27. t. m. ob 20.30 v ’ Prosvetnem domu na Opčinah
: DON PILONOVA SESTRICA
' ♦♦♦♦♦»♦»♦»>>X)000000+*••*»****

SLOVENSKI KLUB vljudno vabi ILanžČBsT B na predavanje, ki ga bo imel danes 26. nov. ob 21. uri
dr. Gojmir DEMŠAR z naslovom
ITALIJANSKA ROMANTIČNA OPERA IN GIUSEPPE VERDI
ob 150. obletnici skladateljevega rojstva.
Predavatelj bo ponazoril predavanje z odlomki iz Verdijevih oper.
Slovenska prosvetna zveza vabi na
FOLKLORNI VEČER
ki bo v soboto, 30. novembra ob 20.30 v občinski telovadnici v MILJAH ; v nedeljo, 1. decembra 1963 ob 16. uri v Ljudskem domu v SV. KRI2U;
v nedeljo, I. decembra ob 20.30 v dvorani na stadionu «PRVI MAJ», Vrdelska cesta 7.
Gostuje 43 članov ansambla
TAMBURICA
iz ZAGREBA
Vstopnina 300 lir, dijaki 150 lir
Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane.
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE»
obvešča vse člane in prijatelje društva, da bo 29. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih, predaval prof. France Habé o temi
«LEPOTE NAŠEGA KRASA»
Predavanje bo ponazorjeno s 120 diapozitivi. Dodatno bodo prikazana s 30 diapozitivi še Plitvička jezera.
Prosvetno društvo «IVAN CANKAR»
obvešča člane in prijatelje, da bo v društvenih prostorih nastopilo Slovensko gledališče
v petek, 29. t. m. ob 20.45 uri s koncertno uprizoritvijo
IZ TAKE SMO SNOVI
KOT SANJE
Vljudno vabljeni !
MLADINSKA INICIATIVA vabi na javno debato, ki bo v prostorih Slovenskega kluba v sredo ob 20.30. Govoril bo predsednik centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije Tone Florjančič o temi: «Življenje In delo slovenske mladine».
Vstop prost.
Gledališča
VERDI
Jutri ob 20.30 za red B v vseh prostorih druga predstava treh novitet «Ujetnik» Luigi J a Daliapiccole, «Ubogi vrag» Jacopa Napolija in «Vojščakov trqd» GiannIJa Ramousa. Dirigent Gianfranco Rivoli.
V pripravi «Adriana Lecouvreur» Francesca Cilee.
Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Lawrence d’Arabia». Technicolor. Alee Guinness, Anthony Qulnn, Jose Fer-rer. Film sedmih Oskarjev.
Arcobaleno 16.00 «11 grande Safari». Technicolor. Robert Mitchum, Elsa Martinelli.
Excelsior 16.00 «Cuori infranti». Nino Manfredi, Franca Valeri, Tino Buazzelli. Prepovedano mladini.
Fenice 15.30 «Missione in Oriente». Technicolor. Marion Brando, Sandra Church.
Grattacielo 16.00 «Mondo di notte N° 3». Technicolor. Prepovedano mladini.
Superclnema 16.00 «Gli Invincibili sette». Eastmancolor. Tony Russel. Helga Line, Massimo Serato.
Alabarda 15.30 «Il delitto Dupre». Marina Vlady, Pierre Brasseur, Vir-na Lisi. Zadnji dan.
Filodrammatico 16.30 «Peccato ohe sia una canaglia». Sophia Loren, Marcello Mastro! anni.
Aurora 16.30 «L’isola della violenza».
Cristallo 16.30 «Il boom». Alberto Sordi.
Capitol 16.00 «Per soldi o per amore». Kirk Douglas.
Garibaldi 16.00 «U 570 contrattacco siluri». John Bentley.
Massimo 16.30 «I racconti del terrore». Technicolor. Vincent Price, Peter Loire, Basii Rathbon. Prepovedano mladini izpod 18 let.
Impero 16.00 «Le folli notti del dottor Jerryll».
Moderno 16.00 «Il granduca e mister Pimm». Technicolor. Glenn Ford. Zadnji dan.
Astoria 16.30 «Le avventure di Robinson». Technicolor, R. Schneider.
Astra 16.30 «L’ammazzagigantl».
Vittorio Veneto 16.15 «L’ape regina». Ugo Tognazzl, Marina Vlady. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 «FBI agente Implacabile», Eddie Constantine.
Marconi 16.00 «Accusa di omicidio». Eva Bartok, Peter Van Eyck.
Ideale 16.00 «Il sangue e la sfida». Technicolor. Rosella Como.
Skedenj 16.00 «La giungla del quadrato». Tony Curtis, Pat Crowel.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub iL. Košir», vas vabi na svoje redne sestanke, ki so vsako prvo In tretjo nedeljo v mesecu.
• • •
SPDT vabi na svoj redni občni zbor, ki bo v petek 6.X1I.1963 ob 20. url v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9.
* • •
Slike brucovanja, ki so bile posnete v sredo 20. t.m,, so na ogled v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20.
• • •
Center za kulturne stike z inozemstvom bo priredil v sredo 27. t.m. ob 20. url predavanje dr. Traiana Sofonea o življenju in delu romunskega nevrologa Gheorghea Marlne-sca ob 100-letnici njegovega rojstva. Sledilo bo izvajanje romunske reproducirane narodne glasbe. Predavanje bo na sedežu v Ul. S. Nicolò 11-11.
• * •
Federacija socialistične mladine
(filmski odsek) vabi vse ljubitelje filmske umetnosti na predavanje filmskega kritika Maria Canelle o temi «Problemi filmskega izražanja», ki bo danes 26. novembra ob 19. uri na sedežu v Ul. Mazzini 32. Vstop je prost.
Darovi in prispevki
SPDT priredi 15. decembra Izlet po Istri z ogledom znamenitih fresk v Hrastovljah In rimskih spomenikov bizantinske katedrale v Poreču. Vpisovanje v uradnih urah v Ul. Geppa št. 9.
POKHIVANJE PODOV III podi IZ pia stike, guma, linoleum od 5uo lir dalje Kv. meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah Zagotovljena namesti, tev izkušenih delavcev I.AUPLAST Trst Trg Ospedale 6. tel. 95 919.
Včeraj-danes
Dne 24. in 25. novembra 1963 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 19 oseb.
Umrli so: 50-letnl Umberto Debelli, 83-!etna Maria Popovac vd Bral-covich, 98-1 etna Matilde Licini vd Carboncini, 88-letna Irma Gerlni, 62-letna Maria Rannidi vd. Rigolo. 68-letni Isidoro Bevilacqua. 59-letni Sansone Capogrosso, 72-letnl Giovanni Tomec. 73-letna Luigia Ussai, 82-letna Vanda Angioletti por. Umani, 33-letni Romano Capriati, 84-letna Olga Žigon, 88-letna Ermenegilda Ventin vd. Forni, 72-letni Lorenzo Silvestri, 73-letna Maria Cosina por. Bensì. 86-letnl Leopoldo Depta, 69-letni Augusto Louvler, 77-letna Andreina Nadilo por. Urlzio, 54-letnl Giocondo Carrara.
Namesto cvetja na grob pokojnega Josipa Fišerja so darovali za Dijaško Matico: Danilo Turk 1.000, Adrijan Rustja 1.000, Miranda Caharija 1.000, Jože Sedmak 500, Leli Nakrstova
1.000,	Modest Sancin 1.000, Ina Piščanc 1.000, Edo Martinuzzi 2.000, Stane Starešinič 1.000, Zlata Rodošek
1.000,	E. Petaros 1.000, Mira Sardoč
1.000,	Draga Pahor 500, Silva Raztresen 1.000, Stane Raztresen 1.000, Rado Nakrst 1.000, Meri Petaros 1.000,
i Ferdo Kokošar 500, Enij Reinhardt '500, Alojz Milič 1.000, Silvij Kobal 1.000, Jožko Lukeš 1.000 In Vera Udovič 1.000 lir.
V	isti namen: Milan Ambrožič 3.000 In Nadja Raztresen 500 lir.
Namesto cvetja na grob in v počastitev spomina Marije Vatta roj. Sosič, daruje družina Josip Škabar 5.000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina pok. gospe Marije Vatta roj. Sosič, daruje Antonija Simonič 1.000 lir za Dijaško Matico.
Včeraj nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče in nono
Franc Vatovec
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 16. uri iz Ul. Maiolica 10. 2alostno vest sporočajo žalujoči:
žena, otroci, vnuki in ostali sorodniki.
Trst, 26. novembra 1963.
ZAHVALA.
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob težki izgubi naše nepozabne
			MARIJE BAI	i roj	■ I-	DANEU
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala g. župniku, pevskemu zboru, darovalcem cvetja, domačim fantom ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
2alujoči družini: BAN, DANEU in VOLPI
Kontovel, 26.XI.1963.
NA POBUDO MLADINSKE INICIATIVE
Uspešen dvodnevni seminar mladine s Tržaškega in Goriškega
ZBOROVANJE KMETOVALCEV V LOCNIKU
Protesti zaradi vojaških služnosti in zastoja izboljševalnih del
V soboto bo v dvorani trgovinske zbornice debata o zakonu za zaščito tipičnih vin
Na Lokvah pri Novi Gorici se Je v nedeljo zvečer uspešno zaključil dvodnevni seminar, ki ga je priredila Mladinska iniciati/a in katerega se je udeležilo nad 50 mladincev in mladink s Tržaškega in Goriškega. Po uvodnem predavanju o narodnostnem in političnem položaju slovenske manjšine v Italiji, ki ga je imel Gorazd Vesel, so prisotni mladinci z živahno in poglobljeno diskusijo posegli v probleme in Konkretno
Mladina na Lokvan
razpravljali o rešitvah postavljenih vprašanj. Tudi po poročilu o delovanju Mladinske iniciative, ki ga je podalo tajništvo, je sledila razprava, med katero so bile postavljene nove smernice in novi pogoji za bodoče razširjeno delovanje MI na vseh področjih politike, kulture in športa. Dela seminarja so se potem nadaljevala v komisijah, v katerih so razprav, ljali o nujnosti obstoja športnega združenja v Gorici, o ustanovitvi
ŠTEVILNE PROMETNE NESREČE V KOPRSKEM OKRAJU
Nesreča 2 Tržačanov mrd l.o L vo in Koža no
Blizu Trente je neki zagrebški avto zgrmel 100 m po pobočju, voznik pa je še pravočasno skočil iz vozila
V nedeljo sta se peljala proti Lipici Tržačan Albino Cressi, stanujoč v Strada del Friuli, star 39 let
moč v bolnišnico. Brillante je u-služben pri uvozno-izvoznem po-1 jetju Prioglio iz Ul. Ghega 1 ter
ln Norma Padavini iz iste ulice, sta- i se je včeraj mudil na proseški že.
leznižki postaji, kjer je vodil ko nje, ki so jih pravkar pripeljali v železniških vagonih, v za to pripravljene ograjene prostore. Ko je vodil neko žival, je ta nenadoma zbezljala, potegnila, da jo je moral Brillante izpustiti in nato zbežala. Brillante je tekel za konjem, toda pri tem je nerodno padel ter si zlomil levo pogačico. Z avtom delodajalca so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo''ni ortopedskem oddelku moral zdraviti mesec dni.
ra 33 let. Vozniku je med Lokvo in Sežano nenadoma počila guma na prednjem kolesu. Zaradi tega je začelo vozilo zanašati in se je zaletelo v desni obcestni zid. Pri tem je bila sopotnica Norma poškodovana ha glavi in desni roki. Prvo pomoč so ji nudili v sežanski ambulanti, nato pa so Jo odpeljali z rešilnim avtomobilom v Trst.
V nedeljo so zabeležili še erta nesrečo zaradi tega, ker Je vozniku razneslo prednjo gumo. To se je pripetilo Mariu Dellseju iz Trsta, Ul. Grimani 12, staremu 34 let. Guma je počila na poti med Strunjanom ln Izolo, pri gostilni Sosič. Vozilo je zaneslo s ceste v obcestni smernik, nato pa je oplazilo še nekaj dreves. Nesreča je zahtevala samo gmotno škodo.
*	M *
Hujša nesreča se Je pripetila v nedeljo zvečer v Idriji pri Bači. Iz Slapa ob Idrijici proti Mostu na Soči je vozil 20-letni Peter Skok motorno kolo brez vozniškega dovoljenja. Zaradi nespretnosti pri u-pravljanju vozila se je zaletel v pešca Andreja Saksido, ki Je stal ob cesti. Pri padcu sta bila oba poškodovana. Motorista so prepeljali v bolnišnico zaradi poškodb na obrazu in pretresa možganov, medtem ko Je pešec dobil le manjše praske na nogah ln rami.
•	• •
Neupoštevanje prometnih predpisov je zahtevalo še eno žrtev. Brez luči je namreč vozil kolesar Danilo Flajs lz Bovca proti Soči. Blizu Koritnice se je zaletel v 21-letno Vojko Copi in Jo podrl na tla. Poškodovano so prepeljali v šem-petrsko bolnišnico zaradi pretresa možganov, medtem ko Je kolesar dobil le nekaj prask.
* * m
Le za malo Je ušel smrti Petei Rupinčič, doma iz Zagreba. Na cesti blizu Trente je nekoliko nerodno obračal vozilo, ki je začelo počasi drseti čez vozišče. Ko je voznik to opazil Je pravočasno skočil ven. Avtomobil se je kmalu nato prevrnil in se zvalil 100 metrov navzdol. Vozilo Je skoraj popolnoma uničeno in Je na njem okrog 800 tisoč dinarjev škode.
kluba po zgledu Trsta, o poživitvi delovanja SPZ ter drugih kulturno prosvetnih ustanov v vseh treh pokrajinah.
Slovenska mladina si je postavila nalogo dati potrebne pobude, da bo zagotovljen obstoj sloven-ske manjšine v Italiji ter boriti se za enotnost vseh Slovencev v naporih za obstoj in vsestranski razvoj ne glede na strankarske interese.
V nedeljo je na vabilo MI prispela tudi delegacija CK ZMS iz Ljubljane, ki jo vodi Tone Ferjančič. Delegacija je najprej obiskala Beneško Slovenijo ter ime-la razgovore s predstavniki prosvetnega društva «Ivan Trinko» v Čedadu ter se je z njimi zadržala v razgovoru o političnem, narodnostnem in kulturnem položaju v Beneški Sloveniji, Člani delegacije so se včeraj ^zadržali v Gorici, kjer so imeli plodne^ stike z goriikimi mladinskimi predstavniki o položaju v Gorici, danes pa bo delegacija bbiskala še Trst ter se spoznala tudi s trža-' šfcimi razmerami na področju narodnostnega vpraianja, kulture in prosvete. Člani delegacije bodo j-meli več stikov z mladino in jv|. tri tudi javno debato v Ul. Gep-pa 9.
Pred sodniki se bo zaradi kra-marstva moral zagovarjati 25-let-nl jugoslovanski begunec Danil-
jan Naumovič iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti., Agenti letečega oddelka so ga zasačili, k» je na Trgu Libertà in na železni ški postaji ustavljal, jugoslovanske turiste ter jih spremljal v razne manufaktu.rne trgovine v okolici Ponteroša. Naumoviča so seveda agenti prijavili sodišču
Preteklo nedeljo so imeli v Loč-niku izredni občni zbor članov i tamkajšnjega društva neposrednih obdelovalcev in mladih kmetovalcev» ki so združeni v klubu 3 P.
Na zborovanju so obravnavali razne probleme, ki se tičejo kmetijstva, posebno glede na ceno mleka, prijavo vinskega pridelka, vojaških služnosti, razlastitev v okviru melioracije krminsko-gra-diščanskega polja in drugih.
Kar se tiče cene mleka so vzeli na znanje sporazum, ki je bil dosežen med trgovci in proizvajalci. Po tem sporazumu se je povišala odkupna cena pri prodajil mleka za 10 lir, od katerih gre 9 lir v korist proizvajalca in ena Ura v korist razdeljevalcev.
Glede prijave vina, ki jo je treba napraviti do 10. decembra letos *a - posebnem obrazcu, ki se dobi na občinskem trošarin-skem uradu, kjer je treba vino prijaviti, so se pogovorili o podrobnem postopku pri tej formalnosti.	«
Precej debate se je razvilo pri obravnavanju vojaških služnosti in razlaščevanju zemljišč za vojaške potrebe, V zadnjem času so številni kmetje prejeli odloke o takojšnji zasedbi nekaterih zemljišč od strani vojaških oblasti, po drugi strani pa so jim povedali, da bodo odškodnino za taka zemljišča izplačali šele pet let po zasedbi. Sklenili so, da se bodo obrnili na pokrajinsko federacijo neposrednih obdelovalcev v Gorici z zahtevo, naj bi ta posredovala pri pristojnih oblasteh in vladi, da bi pospešili postopke v tej zadevi in da bi pravilno ocenili razlaščena zemljišča.
Kar se tiče izboljševalnih del na krminsko-gradiščanskem polju so' rta zborovanju ugotovili, da dela zelo počasi napredujejo in se jim ne vidi tako kmalu konca. Medtem pa še vedno niso plačali zemljišča, ki so ga odvzeli za izvedbo kanalizacije, včlanjeni kmetje pa morajo plačevati predpisane priapevke. Tudi v tej za. devi so pooblastili pokrajinsko fe. deracijo za posredovanje.
V »vezi s kmetijstvom naj .ome-ninio, da' bo goriška sekcija druL tva mladih kmetovalcev v sobot«! 30. t.m, organizirala podobno štus dijsko zborovanje o kmetijstvu, kot je bilo v začetku meseca v
.............................................................................
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Kdo le župniku ukradel snemalno kamero Iz predala?
Na zatožni klopi bi moral sedeti tudi Stelio Smilovich, ki je izgubil življenje v Longaronu
V nedeljo je izbruhnil požar v pisarnah trgovskega podjetja Ilirija v Ilirski Bistrici. Čeprav so ga- 4,,.«-	•	. _
siici in domačini takoj priskočili Smo‘K'. vpia"a?a prt
Pokojni Stelio Smilovich, ki je izgubil življenje ob priliki nedavne katastrofe v Vaiontu, se jt včeraj, čeprav mrtev, znašel spet na zatožni klopi pred prizivnim kazenskim sodiščem (predsedni* Gerì, tožilec Marši, zapisnikar Pa. rigi). Prizivni sodniki so sprejel' zahtevo pokojnikovega zagovor, nika ter so odložili razpravo. Kanclistu prizivnega sodišča pa so naročili, naj poskrbi za potr dilo o smrti Stella Smilovicha.
Ob priliki obravnave prve stop-nje pred kazenskim sodiščem strm ohširno poročali o dogodkih, ki so Smilovicha in Barillara pripeljali pred sodnike.
Barillaro in Smilovich sta bila že oba znana policijskim organom. Smilovich pa je bil svoj čas zapleten, čeprav baje po nedolžnem, v znano afero Claudie Pavento, ki so jo našli mrtvo pod obalno cesto.
Dogodek, ki Je pripeljal Baril-lara in Smilovicha ponovno pred sodišče se je odigra) okoli poldne 2(1. aprila lani v župnišču v Sla rih Miljah. Derna De Antoni, žup. nikova neča in.a, je ob tisti uri ležala v postelji v svoji sobi. Nenadoma je zaslišala, da se je pred župnišče pripeljal neki avto. Takoj nato pa je čula, da se v kuhinji dva moška pogovarjata z
na pomoč, je ogenj uničil dve pisar-f ni. Škodo cenijo na milijon ln pol dinarjev. Prav tolikšno škodo pa so zabeležili ob oceni uničenega inventarja. Požar je bržkone nastal zaradi tega, ker je nekdo pozabil izključiti majhni električni kuhalnik, ki je stal nezavarovan na parketnih tleh pisarne računovodstva.
Tekel je za konjem in si zlomil nogo
Zbesnel konj je včeraj zjutraj Povzročil nesrečo in prisilil 39-letnega delavca Luigija Brillante ja iz Ul. Piccolomini 8, da se je moral zateči po zdravniško po-
letno žensko, če je župnik doma Pensova pa, ki je na pol slepa in gluha, ju je vprašala, če sta mor. da delavca, ki sta prišla poprav ljat ogrevalno napravo. Neznanca sta potrdila in takoj nato od šla. Kmalu potem sta odprla tudi vrata sobe, kjer je ležala De Antonijeva in eden izmed njiju ji je celo voščil dober dan. Nato sta moška odšla. De Antonijeva ju je opazovala z okna svoje sobe, ko sta vstopila v avto Fiat 1100 ter se odpeljala. Nekoliko po. zneje so ugotovili, da so bili v župnišču tatovi. Vendar pa so vsi tedaj mislili, da se zlikovci niso polastili niti' denarja ali kakega predmeta.
Na podlagi kakšnih dokazov so
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes ob 19.30 film Warner Bros v technlcolorju:
LONDRA A MEZZANOTTE
(London opolnoči)
Igrajo: JAYNE MANSFIELD, LEO FEM ln CARL BOEHM Mladini pod 18. letom vstop prepovedan
preiskovalni organi prišli do pre pričanja, da sta prav Barillaro in Smilovich tistega dne obiskala župnijski urad in ukradla snemal, ni aparat, ki ga je župnik hranil v predalu svoje pisalne mize’ Prepričljivih dokazov o njuni krivdi pravzaprav ni bilo. Pr., pomniti je treba namreč, da je župnik Cavallarin opazil, da so mu neznanci ukradli snemalni a-parat šele čez kake tri mesece. Istega dne, ko je namreč prišlj do tatinskega podviga, Cavailarin ni ugotovil tatvine snemolniita. ker se mu je zdelo, da je bua torba v kateri je bil spravljen a-parat, nedota -.njena. Tatvino, ka-
opa
Ui
več mesecev pozne.e. Ali morata za to tatvino odgovarjati prav Smilovich in Barillaro? Kazenski sodniki so menili, da obstajajo dovoljrti dokazi, ki pričajo o nju-n; krivdi. Spričo tega so ju obso dili vsakega na eno leto zapora in 80.1KJO lir glob*.
Proti tej razsodbi sta se pritožila oba obtoženca. Tako Barili* ro kot Smilovich sta pripomnila, da sta prišla v Milje, da bi prodajala ure. Podala sta se tudi v župnišče v Starih Miljah, ker je Barillaro poznal tamošnjega župnika. Po nesreči pa Cavallapna ni bilo doma ter sta zato rdšla drugam, da bi prodala blago, ki sta ga imela s seboj.
Obtoženca sta vedno trdila,- da Cavallarinova mati, ki je stara okoli 80 let. ni pravzaprav razumela vpraSanj, ki sta jih prizade, ta postavila. Priletna ženska je baje menila, da je v tistem i ri-meru šlo za dva delavca, ki bi morala 'popraviti ogrèvalne naprave. V resnici so delavci podjetja, ki skrbi za ta popravila, prišli v njeno hišo štiri dni pozneje, Dokazano pa je z druge strani, da sta bila omenjena mladeniča v Miljah, in sicer v bližini župnijskega poslopja v Starih Miljah ob določeni uri, ko je pr,-šlo do tatvine, ali vsaj do poskusa tatvine v župnišču.
Sposojeni prstan prodal v zastavljalnici
Agenti letečega oddelka policije so prijavili sodnim oblastem pred katerimi se bo moral zagovarjati zaradi goljufije. 22-letnegs Giordana Scono iz Ul. Batardi 55 ki je pred dnevi ogoljufal prijatelja Flavia Legovicha, od kate rega si je sposodil prstan ter se potem ni več vrnil.
, Dogodilo se je pred nekaj dnevi v nekem baru. Scoria je na prosil Legovicha naj mu posodi prstan za nekaj minut, ker bo s tem zaslužil 5000 lir, ni pa pove dal kako bo lahko Legovich za služil omenjeno vsoto samo s tem da posodi prstan. 5000 lir je ven.
Co-
bo
20-letni pomorščak Anton'o vra iz Ul. Baiamonti 12, se moral zagovarjati pred sodniki ker je prekršil cestni zakon in vozil avto brez predpisanega voz-niškega dovoljenja. Nič hudega sluteč je Covra vzel očetov avt« TS 54866 ter se vozil po mestu V bližini Ul, del Ponte pa so ga ustavili agenti, ki sp hoteli opra viti samo navadn'o ' kontrolo do kumentov. Covra pa ni mogel po kazati dovoljenja, ker ga sploh ni imel.
dar 5000 lir in Legovich je snel prstan, ki je vreden 16.000 lir in ga izročil Scorii. Toda nekaj minut potem, ko se ta ni vrnil, je Legovicha zaskrbelo in kaj kmalu se je prepričal, da ga je Scoria ogoljufal. Oglasil se je na letečem oddelku policije, kjer je po-vedal zgodbo. Agenti so se takoj spravili na delo in nekaj časa potem prstan dobili v zastavljalo! ci. Prstan so vrnili Legovichu, Scorio pa so prijeli in ga prijavili sodišču.
Avto je vozil brez dovoljenja
Lastnik tat pa v
v bifeju avtomobilu
28-letni Sergio Fornasaro iz Ul. Soncini 143 si. je predvčerajšnjim zvečer zaželel obložen kruhek in kozarec piva. Ustavil je svoj «Renault R 4» TS 60852 v Ul Timeus in odšel v neki bife v Drevort du 20. septembra Odsoten je bil samo 10 minut, toda ko se je vrnil k avtu je na svoje presenečenje ugotovil, da so mu neznanci s ponarejenimi ključi odprli vrata avtomobila in odnesli 56 tisoč lir vreden transistor «Grun dig». Tatvino je orUavil na lete čem oddelku policije.
Odeja v plamenih
uri so dvema
Nekaj minut po deveti gasilci včeraj prihiteli z brizgalnama v Ul. Settefontane 30, kjer je v nekem stanovanju gorelo. Potem se je izkazalo, da je zagorela odeja, ki Jo le gospodinja postavila na mizo v kuhinji. Pravzaprav je odeja pričela goreti že navsezgodaj, toda v.dru lini Coloni niso preveč vešči ga-Bilci. Gospodinja je odejo pogasi la in jo potem mokro postavila na mizo, ni pa pregledala ali je pogasila do zadnje iskre, zato je nekaj ur potem nastal spet požar, ki SO ga gasilci z nekaj ve dri vode takoi pogasili . Zarad' vročine je počil marmor na m-.zi
Vidmu. Zborovanje bo v dvorani trgovinske zbornice z začetkom ob 10. uri. Razpravljali bodo ' o temi «Novi zakon za zaščito imenovanja in po njihovem izvoru».
Zborovanju bo predsedoval dr. Pier Giovanni Garoglio, univerzitetni profesor iz Firenc, poročilo pa bodo podali trije strokovnjaki v vinskih zadevah. K udeležbi in debati so povabili tudi vse predsednike trgovinskih zbornic iz Veneta.
Na zborovanju bodo proučili novi zakon za zaščito originalnih vin posebno glede na naša domača vina na briškem področju. Zato obeta biti razprava zanimiva, ter bo obenem prva manife-
stacija v okviru drejevega sejma, prav ta dan.
letošnjega Anki. se začenja
Prispevek za nakup izbranih žitnih semen
Kmetijsko nadzomlštvo sporoča vsem, ki se jih to tiče, da je doslej prejelo številne prošnje za po delitev prispevka, s katerim bodo nakupili Izbrana žitna semena. Vloženih je bilo toliko prošenj, da bodo zanje Izplačali vsa razpoložljiva sredstva. Nadzomlštvo sporoča, da zapade čas za predložitev faktur k že vloženim prošnjam, 30. novembra letos.
NA SINOČNJI SEJI V GORICI
Komemoracija Kennedyja v goriškem občinskem svetu
Seja se je nalo nadaljevala z delovnim programom
Tudi občinski svet v Gorici je na sin<ičnji seji Imel žalno komemoracijo za pokojnim predsednikom ZDA Kennedyjem.
Zupan dr. Poterzio je v svojem govoru ostro obsodil zločin ter dejal, da je Kennedyjeva smrt nauk in vzgled za vse človeštvo. Njegova osebnost je predstavljala najboljši del njegovega ljudstva in ideale svobodnih narodov. Zagovarjal je vedno človečanstvo in pravico.
Zupan je nato naštel nekatere glavne značilnosti njegove osebnosti ter omenil njegovo borbo za mir ter za pomirjenje med Vzhodom in Zahodom. Omenil je njegovo borbo proti kolonializmu, za pomoč manj razvitim narodom, proti gospodarski diskriminaciji. Izrazil j« sočustvovanje vseh Go-
ričanov s Kennedyjevo družino in z vsem ameriškim narodom.
Svetovalci so nato počastili spomin Umorjenega predsednika z enominutnim molkom Nato so se s kratkimi izjavami pridružili županovim besedam še predstavniki posameznih strank: dr. Tripani za KD, odv. Sfiligoj za 9DZ, dr. Battello za KPI, Candussi za PSDI, Zuliani za PSI ter še predstavnika liberalcev in MSI.
Po krajšem odmoru so potem nadaljevali sejo po določenem dnevnem redu.
Ob 17 uri so pripeljali v bolnišnico 63-letno Lidio Mattelozzi por. Kosovel iz Gorice, Ul. Pascoli 14. Zena se je pr padcu doma, kjer ji je spodrsnilo, udarila in ranila v desno kcieno. V bolnišnici se bo zdravila 2C dni.
..................................................................................................................................
■ J JI
SPOR V SLAŠČIČARSKIH PODJETJIH
Prihodnji teden pogajanja za vsako podjetje posebej
Sindikati zahtevajo popolno izvajanje nove delovne pogodbe
Na sedežu Zveze industrijcev v Gorici so se včeraj sestali zastopniki sindikalnih organizacij in podjetij za izdelovanje slaščic. Skupno so proučili zahtevo sindikatov, da se doseže dosledno izvajanje nove delovne pogodbe.
Po temeljiti obravnavi vprašanja, zlasti zahteve, da se izvajajo tista določila, ki zadevajo kvalifi kacije, je Zveza industrijcev obvestila sindikalne zastopnike, da se bodo v tem tednu sestali vsi lastniki slaščičarskih podjetij ter proučili zahteve, ki so jih sporočile sindikalne organizacije. Kasneje bodo obravnavali razmere v vsakem slaščičarskem podjetju posebej, zlasti kar zadeva izvajanje delovnega sporazuma.
Ob zaključku sestanka so sindikalisti ponovno opozorili delodajalce, naj čimprej izplačajo zaostanke mezdnih poviškov od 1. julija letos dalje, zaostanke od 44 do 48 ur s poviškom v višini 7 odstotkov, starostne doklade, in posebne nagrade v višini .100 ur. ki b».,v \em letu znašala, 50 ur. Proučili so tudi izplačevanje proizvodne nagrade.
V prihodnjem tednu se bodo sindikalni voditelji sestali z zastopniki vsakega podjetja posebej.
Motocikel v avto na soškem mostu
Sinoči okrog 20. ure je 41-letni Bruno Dreossi iz Gorice, Ul. Las-siac 26, privozil svoj avto Ardea po soškem mostu od Madonnine proti mestu. Ko je že prešel most, je zavil proti Ul, LungTsonzo. Vtem je privozil iz mesta po Ul. Aquileia na svojem motociklu zi-golo 37-letni Pietro Pelizon iz Moše, Ul. Stazione 25. Pelizzon je prepozno opazil avtomobilistov manever ter zadel s svojim vozilom v avto. Pri tem je padel in se precèj hudo ranil.
Takoj so ga odpeljali v gorlško civilno bolnišnico, kjer so mu ugo. tovili zlom leve noge in ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. Tudi na obeh vozilih je bilo nekaj škode. Na kraj nezgode je prišla cestna policija iz Gorice,
V PRIČAKOVANJU ZIMSKE SEZONE
Na Lokvah bodo postavili dve smučarski vlečnici
Ena bo za bolj izkušene smučarje, druga pa za otroke
Bolj kot se bliža zima, bolj se med smučarji veča zanimanje za bližnjo smučarsko sezono in za vse, kar je v zvezi z njo. Zamejske Slovence še prav posebno zanimajo priprave za sezono v bližnjem jugoslovanskem obmejnem pasu.
Na Lokvah, znanem področju za zimski turizem, so imeli pred dnevi sestanek, na katerem so razpravljali o obstoječi smučarski vlečnici ter o načrtih za nove podobne naprave. Ugotovili so, da so na voljo denarna sredstva za r.akup dveh krožnih vlečnic v Avstriji. Večjo, ki oi povlekla smučarje kakšnih 5C0 metrov v hrib, nameravajo postaviti na drugi strani jase, na kateri je že postavljena žičnica s sidroma. Ta naprava bi služila predvsem izkušenim smučarjem. Za o‘roke m začetnike pa nameravajo postaviti kakšnih 200 metrov dolgo, žičnico na položnem hribu blizu hotela Polda-
| MIMMIIIIIIlllllllllllllltltllllllllltsIlMIIIIMIItlltt '• Hill t l||l'••• i IMIIIIHI HI Militili It Hilli lili Hilli It H lili til Iti III
V SOBOTO ZVEČEH V DIJAŠKEM DOMU
Uspela prireditev «CecHijanka 1963>
V nedeljo ob 16.30 je v Katoliškem domu v Drevoredu 20. sep. tembra nastopilo deset pevskih zborov na »Cecilijanki 1963». Sodelovali so naslednji zbori: Stma-ver, Steverjan, Podpora, Standrei, Sovodnje, R upa. Doberdob, oVtet Planika, «Lojze Bratuš» tn zbor Marijine družbe tz Gorice. Koncerta se je udeležilo veliko število Slovencev tz vseh krajev Gori Ske. Prireditelji so udeležencem sporočili, da bo pristojna oblast v najkrajšem času kolavdnala dvorano, v kateri so bila potrebna nekatera dela, da bo ustrezala predpisom.
Uspela prèdsfàm^SG iz Shakespearovih del
Kdaj hotno lahko zopet imeli tudi v Gorici redne predstave SG iz Trsta?
Po dolgem, vse predolgem pre-. rejši, ■ ampak tudi Madina so z sledku smo imeli v soboto zvečer I velikim zanimanjem sledili doganali sredi zopet umetnike Slo- janju na odru. Udeležba "občinstva je bila še kar zadovoljiva, zlasti če upoštevamo da je bil p
novec. V bližnjih dneh nameravajo pripeljati na Lokve mladinsko delovno brigado, da bi posekala drevje, kjer bo postavljena žičnica. Ce se bodo dela resno oprijeli, bomo imeli v tej sezoni na Lokvah kar tri vlečnice.
venskega gledališču iz Trsta. V prostorih slovenskega dijaškega
doma v Gorici so Mira Sardočeva, i predstava na delavnik in zvečer Jožko Lukei in Stane Starešinič ! ter je poleg tega dijaški dom za predvajali za dtjake m povabljence Javorškov izbor tz Shakespearovih del pod naslovom «Jz take smo snovi kot sanje».
To izrazito umetniško delo zahteva le precejšnjo zrelost občinstva. V zelo dobri izvedbi tržaških umetnikov je prišel izbor do popolnega izraza tn ne samo sta-
IIIIMIIMIIIIIMMIIIIUIIIIIII Hill II MII1HHIIIIHIIIII1IIIMII Mlltlll|l IIIIIIMIMIII 11(111 lil lllll M Hill IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIII
TIHOTAPCI S CIGARETAMI
Na postaji v Trbižu odkrili tovor iz Nemčije
Gre u okrog 10 stotov cigaret, ki so bile prijavljene kot prtiči
V soboto dopoldne so finančni, 2U dni na zdravljenju, stražniki po naključju odkrili na 0b 14.30 pa Je prUl. po pomoč železniški postaji v Trbižu veliko ' 2i-ietna Pieri Monica iz Ronk, Ul. količino cigaret, katere so skušali Manzoni	.	_
neznani tihotapci spraviti preko	kollfln^ iabJet in se , Pnjimi
meje v Italijo.	|	.	..	_ . . _ ..
Na železniško postajo v Trbižu je zastrupila. Pridržali so jo za dva priàel tovorni vagon, v katerem naj dni 118 zdravljenju, bi po carinski prijavi bili papir , •iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiii«MiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiii nati namizni prtički, ki so Jih po IZpRED 0KRAJN£GA S0DIŠČA
marsikoga precej oddaljen.
, Pripomniti moramo da ljubitelji odrske umetnosti v Conci in oko/ict, ki jih j« še kar precej, zelo pogrešajo gostovanja SG tz Trsta in želijo da bi na kakšen način premostili nastale ovire ter bi zopet lahko imeli tudi v Gorici njihova redna ,gostovanja z deli. 'ki jih predvajajo v Trstu in po okoliških dvoranah.
Ogenj v poslopju trgovinske zbornice
V nedeljo okrog 18. ure 10 mimoidoči opazili, da prihaja gost dim iz kleti poslopja trgovinske zbornice v Ul. Crispi v Gorici. Takoj so poklicali gasilce, ki so prišli s potrebnim orodjem. Ugotovili «o, da j* ogenj zajel peč cen traine kurjave na nafto, ki je v kleti ter je že dosegel tudi motor. Ker pa so gasilci že pravočasno posegli vmes, se jim je posrečilo ogenj kmalu pogasiti in preprečiti večjo škodo. Vendar ps Je po prvih cenitvah ogenj povzročil okrog 900 tisoč lir škode
Trčenje vozil na Korzu Italia
Včeraj zjutraj cb 7.30 sta se na Korzu Italia, kjer se od njega odcepi Ulica Trento, zaleteli dve vozili, in sicer avto alfa romeo iz Trsta z registrsko tablico TS 31958, ki ga je vozil 5G-letni Gualtiero Zurini iz Mariana, ter moped, ki ga je vozil 35-letni Ferruccio Cai> lich iz Slovrenca. Avtomobil se je peljal po Korzu proti železniški postaji in ,e nameraval za-viti na levo, kjer je Ul. Trento. V nasprotni smeri, in sicer po Korzu v središče mesta, pa se je vozil mopedist Carlich. Oba sta se zaletela, ker eden izmed njiju ni upošteval predpisov o prednosti
Motociklist je pri trčenju padel na asfalt in se nekolika potolkel. Odpeljali .so ga v civilno bol-nišnico. kjer tč mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 4 dneh. Ne-koliko se je poškodoval moped, avtomobil pa same odrgnil.
Nezgoda Števerjanca na vrhu Kalvarije
Prejšnjo noč, bilo je po polnoči. Je izvidnica karabinjerjev iz Pdd-gore slišala z vrha Kalvarije klice na pomoč. Ko so prišli na mesto v neposredni bližini obeliska, ki je postavljen na vrhu. so oašlt tam 49-letnega Andreja Pertota iz Ste-verjana, ki Je klical na pomoč Ker Je bil nekaj opraskan po telesu in obrazu, so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 4 dneh.
Pertot !e povedal karabinjerjem, da Je pil zvečer v Ločniku v druž-bi s svojim svakom Giannijem Ottom, ki stanuje v Ločniku. Ta ga Je pozneje z tambreto odpeljal proti njegovemu domu. Po vsej verjetnosti, pa je v nožni temi zgrešil pot in potem še izgubil svojega sopotnika. ne da bi se tega pravočasno zavedel Fertot se je tako znašel sredi noči sam v neznanem kraju ln klical na pomoč, dokler ga niso našli karabinjerji.
siali iz Nemčije za neko podjetje v Milanu. Prevozniško podjetje, ki jo imelo v skrbi pošiljko, je v Trbižu zaprosilo za pregled tovora, da bi ugotovili, če Je blago prišlo v redu preko meje. Finančni stražniki so prošnji ugodili, odprli vagon ln v resnici našli v prvih zavojih namizne prtiče. Ko pa so pregledovali dalje, so ugotovili, da so se iz drugih zavojev namesto prtičev pokazali zavojčki Inozemskih cigaret znamk Malboro, Peer, Stuy-vesant in drugih. Takoj so vagon zopet zapečatili v pričakovanju po-
Študent za volanom povozil priletno žensko
Odložena razprava zaradi nesreče pod cestnim podvozom v Ulici Aquileia
Goriški okrajni sodnik dr. Fabiani je včeraj sodil 20-letnemu drobnejšega pregleda od strani po- dijaku Gianfranco Mavru iz Ul.
sebne komisije.
Ni znano točno, koliko tega blaga Je bilo v vagonu, vendar menijo, da so skušali na ta način vtihotapiti v Italijo okrog 10 stotov tujih cigaret, pa jim Je, lahko bi rekli po naaljučju, spodletelo.
žgana. Skoda 30.000 lir.
Kratke iz bolnišnice
Včeraj popoldne ob 13. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 14-letnega Daria Krasnika iz Kaprive, ki se le ponesrečil na nogometni tekmi, katero so igrali dne 23. t.m. v Krminu V Bolnišnici so mu ugotovili »lom leve noge in so ga morali pridržati za
Canova 1 v Gorici Študent se je namreč 19. aprila letos za volanom Fiata 1100, ki je last njego-vega očeta, peljal po Verdijevem korzu proti železniški postaji. Pred glavno pošto pa je povozil žensko, ki je šla čez cesto Ponesre-čenka je 60-letnc Adelina Osvald iz Ul. Scodnilc 8. Pri ‘rčenju si je prebila čelo in povzročila še razne rane po drugih delih telesa ozdravljive v petih dneh.
Na včerajšnji razpravi je Mavrov zagovornik, odv. Blessi, zatrjeval, da njegov klient ni odgovoren za nesrečo, fe» da je ženska hitro prečkala cesto, ne da bi voznika na to opozorila s ka-
kršnokoli kretnjo. Niti dovolj previdna ni bila. Sodnik je mladeniča oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.
Nadalje so proučili tožbo proti Mariu Lamprechu iz Ul. Coroneo 22 v Trstu, ki je pri prometni nesreči povzroči, telesne poškodbe prodajalcu časopisov Riccardu Brunzinu in njegovi ženi Lidiji G, rardi, stanujoči v Ul. Garzarolli 24 v Gorici. Nesreča se je zgodila 28. julija leto» v bližini cestnega podvoza v Ul. Aquileia. V tej nesreči sta zakonca Brunzin zadobila poškodbe ozdravljive v 10 dneh.
Okrajni sodnik je razpravo preložil, ker pričakuje od prometne policije zemljeviu kraja, kjer se je zgodila nesreča.
«Večeri ob sredah» Klub «Simon Gregorčič*
Jutri, 27. novembra ob 20.30 bo fotoreporter Primorskega dnevnika Mario Magajna predaval v klubu «Simon Gregorčič» v Gorici, Verdijev korzo 13 _ i poleg proavetne dvorane) o svojem
POTOVANJU PO FINSKI
Predavanje o tej «dežeii tisočerih jezer» bo ponazoril s številnimi barvnimi diapozitivi.
Vabljeni I
VERDI. 16.30: «Il piede più lungo», D. Kaye in H. Williams. Ameriški film.
CORSO. 17.00: «Una ragazza nuda» — Striptease z N. Christie in J. Sebasky,
VITTORIA. 17.15: «L'assassino viene ridendo», P. Boone in B Eden. Ameriški barvni film v cinema-scopu.
CENTRALE. 17.00: «Gli Invincibili sette», T. Russel in H. Line. Italijanski barvni film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku št. 14, tel. 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 9,6 stopinje ob 18. uri, najnižjo 7,2 stopinje ob 6. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 98 odstotkov. Dežja je padlo 3 mm.

IZIDI		LESTVICA							IZIDI	
‘Fiorentina-Roma	0-0	Inter	10	7	2	1	12 4	16	•AIcssandria-Prato	0-0
‘Lazin-C.atama	0-0	Milan	9	5	4	0	21 8	14	•Brescia-Foggia	1-1
•Mantova-Genoa	0-0	Vicenza	9	6	1	2	10 7	13	‘Cagiiari-Cosenza	1-0
Inter-‘Messina	1-0	Bologna	10	4	5	1	14 6	13	‘Catanzaro-Parma	2-1
‘Atalanta-Modena	1-1	Juventus	10	5	3	2	20 12	13	•Padova-Varese Udinese- ‘Potenza	0-0 1-0
•Bologna-LR Vicenza	3-0	Lazio	10	4	4	2	9 5	12	•Pro Patria-Palermo	0-0
‘Milan-Juventus	2-2	Fiorentina	10	4	3	3	14 7	11	Venezia-‘Simmenthal	1-0
•Sampdoria-Bari	2-0	Atalanta	10	4	3	3	12 11	11	•Triestlna-Napoli	1-0
‘Torino-Spal	2-0	Roma Mantova	10 10	4 2	2 5	4 3	15 10 11 14	10 9	•Verona-Lecco	3-0
Prihodnje tekme (1.12.1963)		Catania	10	2	4	4	5 11	8	Prihodnje tekme (1.12.1963)	
		Torino	10	2	4	4	7 12	8	Cagliari - Catanzaro; Foggia -	
Bari -Bologna; Catania . Inter;		Modena	10	2	4	4	8 16	8	Palermo; Lecco - Prato; Napoli -	
Fiorentina - Torino; Genoa -	LR	Genoa	10	2	4	4	10 12	8	Cosenza: Padova - Pro Patria:	
Vicenza: Juventus - Messina;	La-	Sampdoria	10	4	0	6	13 19	8	Parma - Brescia; Potenza -	Vero-
zlo - Mantova; Milan - Atalanta;		Spai	10	2	3	5	9 11	7	na; Udinese - Alessandria;	Vare-
Modena - Sampdoria; Spai .	Ro-	Bar!	10	0	5	5	4 15	5	se . Simmenthal; Venezia	Trie-
ma.		Messina	10	1	2	7	4 18	4	stina.	
LESTVICA
Varese
Napoli
Pro Patria
Cagliari
Verona
Padova
Catanzaro
Foggia
Udinese
Lecco
Palermo
Triestina
Venezia
Potenza
Cosenza
Brescia
Sirnmentlial
Prato
Alessandria
Parma
10
10
10
10
10
10
10
10
10
10
10
10
10
II)
10
10
10
10
10
10
13 16 9 7 9 10
7	12
8	8 10 12
8 6 8 6
7	10 16 8
8	13 7 16 5 14 7 17
15
14
13
13
u
u
11
io
10
10
9
9
9
8
8
7
7
6
6
4
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Brez gola beograjski derby Beograd - Crvena zvezda
V II. ligi zmagi Olimpije in Maribora - Tudi N. Gorica uspešna
Kot v Italiji, je bila tudi v Jugoslaviji nogometna nedelja zelo za. nimiva. Predvsem zaradi derbyja Beograd-Crvena zvezda. Tekmeca sta se razšla z neodločenim izidom in to kljub temu, da sta si obe moštvi močno trudili, da bi si prikopali do gola.
derbyju
V drugem beograjskem je Partizan brez težave odpravil enajstorico Radničkega. V ostalih tekmah praktično ni bilo presenečenj. Edino Rijeka se je vrnila z

V NAJVIŠJEM NOGOMETNEM PRVENSTVU
Brez zmagovalca
(i dvema goloma na vsaki strani)
Milan-Juventus
Inter si je utrdil vodstvo v lestvici
Milan je komaj dosegel neodločen izid. V najbolj pričakovani tekmi nedeljskega kola so bili Milančani že na tem, da okusijo na domačih tleh poraz. Nečasten ne bi bil, saj bi jim ga zadali igralci Juventusa. Toda Milančani, ki so prvi prišli v vodstvo, a so ga v drugem delu igre izgubili; so se vrgli v napad in s Fortunatom
Izcnfléili StdD]6	11 1	■ ■ —— ■
Delni spodrsljaj Milana je izra- nio- Verjetno Rimljanom ne prija
bil Inter, ki je na nevtralnem igrišču le s težavo spravil na kolena sicer šibke, a do skrajnosti uporne branilce barv Messine.
Popolnoma drugače pa je bilo v Bologni, kjer je Lanerossi, ki se je ves Čas držal tik pod vrhom lestvice, doživel prvi resen poraz. Bolonjčani so gostom nasuli kar tri gole in tako pokazali, da imajo zelo vigran in učinkovit napad.
Nedeljsko kolo je prineslo celoten izkupiček tudi Torinu, ki si je privoščil Spal. Turinčani so bili ves čas igre v premoči in če bi se še nekoliko potrudili, bi prav gotovo nasuli gostom še več žog v mrežo. Zmago je dosegla tudi Sampdoria, medtem kd so se vse preostale tekme zaključile neodločeno.
Najbolj preseneča neodločen izid, ki si ga je Roma izsilila v Firencah. Obe enajstorici sta stopili s strahom na igrišče in sta se posluževali le protinapadov. Ker sta bili obrambi vedno na mestu, ni' prišlo do gola in tekmeca sta se razšla s točko v žepu.
Tudi Modena je dosegla lep u-speh. Na igrišču v Bergamu je zadala Atalanti gol, ki je zadostoval za neodločen zaključek tekme. Zanimivo je, da so vrata Atalan-te prvič klonila na domači tekmi.
Da je Genoa prisilila Mantovo na neodločen izid ni nič čudnega. Preseneča pa neodločen zaključek dvoboja Lazia z gostujočo Cata-
domače okolje, kjer nikoli ne pokažejo, v primerjavi z gostovanji, nič posebnega.
• * •
MILAN, 25. — Prijateljsko tek-mo Juventus - River Piate z izkupičkom za žrtve tragedije Vajonta, so potrdili za sredo popoldne na stadionu v Turinu.
V TEKMI 10. KOLA DRUGOLIGASKEGA PRVENSTVA
Na tržaških tleh prvi poraz Triestina-Napoli 1:0 (1:0)
Porro strelec edinega gola - Odlična obramba «rdečih»
STRELEC: v 12’ prvega polčasa Porro (T.).
TRIESTINA: Di Vincenzo; Frigeri, Vitali; Pez, Varglien, Sadar; Rancati, Dalio, Orlando, Porro, Vit.
NAPOLI : Pontel ; Garzena, Gatti ; Rimbaldo, Corelli, Girardo ; Bolzoni, Emoli, Fraschini, Ronzon, Prenna.
SODNIK: Orlandi iz Bergama. KOTI 65: za Triestino. GLEDALCEV 10.000. le-
Napoli je doživel svoj prvi tošnji poraz. Res je sicer, da je nastopil brez svojega strelca Gi-ldrdonija in brez odličnega napadalca Caneja, vendar pa je tudi res, da je izgubil predvsem zaradi odlične obrambne taktike, ki jo je izvajala Triestina od doseženega gola pa do kraja tekme. Ce bi imela tržaška enajstorica v svoji obrambi vsaj približno e-nakovreden napad, bi Napoli lahko odšel z igrišča še huje poražen, ne glede na to, da je na te-
•l«lllllllll«IIIIBIIIII>lllll>lllllllllllllllll>llll||Bailltl9IMIiaillllMlltlllllllllIV|||IMItll||f ■■itlillllMIllimklUllllllllllll
Goriški nogomet
Kljub lepi igri domačinov zmaga Podgorcev v Sovodnjah
Juvenlina je prinesla obe točki iz Morara
Tekma med nogometno ekipo iz Sovodenj in predstavniki Podgo-re je privabila v nedeljo popoldne na igrišče v Sovodnjah precej navijačev, zlasti seveda pristašev domačinov. Tekma se je sicer končala z zmago Podgorcev z rezultatom 3:2, vendar ne pomeni, da so domačini igrali slabo. Pravici na ljubo povedano, so bili popolnoma enakovredni gostom. Prvi so poslali žogo v vrata Podgorci in pri rezultatu 1:2 Je ostalo do konca prvega polčasa. V drugem polčasu so
najprej Sovodenjci izenačili, pozneje pa so, tik pred koncem, gostje dosegli zmagoviti gol.
Domači igralci so pokazali, kot rečeno, lepo igro. Vendar pa moramo pri tem pripomniti in pokazati na isto hibo, kot jo je bilo pri njih
				
■1>]i j j y				
1. — 1. Hurst Hanover	2	Atalanta-Modena		di)	X
2. Torrid Song	1X2	Bologna-LR Vicenza		(3-0)	1
2. — 1. Cactus	1	Fiorentina-Roma		(0-0)	X
2. Armela	2	Lazio-Catania		(0-0)	X
3. — 1. Argeo	1	Mantova-Genoa		(0-0)	X
2. Paladino	2	Messina-Inter		(0-1)	2
4. — 1. Orazio Prà	1	Milan-Juventus		(2-2)	X
2. Pullman	X	Sampdoria-Bari		(2-0)	1
5. — 1. Like a Spark	2	Torlno-Spal		(2-0)	1
2. Chiara	1	Padova-Varese		(0-0)	X
6. — 1. Ardeola II	X	Potenza-Udinese		(0-1)	2
2. Balbo	X	Lucchese-Livomo		(M)	X
KVOTE 12 — 540.837 lir 11 —	20.687	» 10 —	2.167	»	Lecce-Trani KVOTE 13 — 33.608.000 lir 12 —	604.400 »		(0-2)	2
opaziti že pri vseh zadnjih tekmah. Od začetka igrajo zelo dobro in požrtvovalno in ko pridejo v vodstvo, preveč popustijo in dajo možnost nasprotniku, da se popravi in preide celo v vodstvo.
Juventina iz Standreža je na nedeljskem gostovanju v Moraru zmagala z rezultatom 1:0, vendar po splošnem mnenju igra z obeh strani ni bila lepa. Predvsem se tokrat ni izkazal vratar Juventine in sta položaj rešila Paškulin v obrambi in TabaJ, ki je v drugem polčasu pridobil obe točki z edinim golom te tekme. Juventina je sedaj na zgornji polovici lestvice, ki je naslednja:
Cormontium	6	5
Mariano	5	4
Podgora	6	4
P. Romans B.	6	4
Juventina	5	3
Dolegnanese	5	2
Caprivese	6	2
Brazzanese	6	1
Sovodnje	5	1
S. Lorenzo	5	0
Audax	6	0
Lib. Copriva	6	1
Moraro	6	0
15
13
16
9 7 8 6 9 8
14	12 9 9
3 10 14 2 2 6 3 3	6	13
1	4 10 21
2	4	5	21
3 11 3 9 7 9
renu prevladoval vsaj 70 od 90 minut igre in da je tudi kar zadeva nogometne veščine njegovih posameznikov dal razumeti, da predstavlja enastorico višjega razreda. Prav zaradi tega, ker velja namreč za odlično moštvo, je Napoli precej razočaral tržaško občinstvo, ki je bilo tokrat precej številnejše kot običaino.
Kar zadeva Triestino smo že poudarili, da se ima za svoj uspeh zahvaliti predvsem obrambi, ki je bila tokrat res odlična. Tako odlična, da vratar Di Vincenzo razen v dveh intervencijah, niti iii imel priložnosti, da bi pokazal vse svoje znanje. Vsi napadi nasprotnikov so se namreč razbili že ob krilski vrsti, v kateri sta briljirala predvsem Varglien in Pez, poleg njiju pa Sadar in Dalio. Frigeri in Vitali sta igrala na svojem običajnem nivoju, zelo koristen pa je bil v defenzivni igri tudi Rancati. Zal je, kar zadeva napad, pesem drugačna. Poskus z Vitom je v začetnih fazah vnesel sicer nekaj živahnosti, vendar je igralcu kmalu zmanjkalo sape. Orlando je bil sicer prizadeven, vendar znatno manj koristen kot v prejšnjih nastopih. Tako je prak. tično preostal samo Porro, ki pa je zato prekosil samega sebe in dal svojo letošnjo najboljšo tekmo. Poleg gola, ki ga je realiziral z izrednim strelom, je bil še nekajkrat zelo blizu dosežka pa tudi sicer se je odlikoval z jasnostjo idej in nezadržno prodornostjo.
Kot že rečeno je Triestina prešla v vodstvo it v 12’, potem ko je Di Vincenzo sijajno odbil v kot močan Ronzonov strel. Sadar je s sredine igrišča izvedel kazenski strel zaradi prekrška nad njim. Žogo je v paraboli podal do Dalia, ta pa jo je hitro podaljšal do Porrà, ki jo je kar iz voleja z zunanjo stranjo čevlja poslal neubranljivo tik ob drogu v mrežo.
Kmalu nato je Di Vincenzo še enkrat z drznim padom pod noge zaustavil prodor Fraschinija in Gi-rauda, potem pa je sledil dolgotrajen pritisk gostov, ki pa ni nudil nič razburljivega. V 22’ bi v protinapadu kmalu Triestina povečala vodstvo Porro je sprejel idealen predložek Sadarja, toda njegov strel je bil preveč centriran in Pontel, ga je prisebno odbil v kot.
2e v drugem delu prvega pol. časa, posebno pa v drugem polčasu, je bila obramba Triestine skoraj hermetična in Napoli je imel praktično samo dve zreli priložnosti za izenačenje, ko se je v 22’ strel Prenne odbil* od prečke in ko je prav v zadnjih sekundah igre Ronzon sam pred vrati ba-
nalno zgrešil cilj.
V vsem tem delu igre je ostal od Tržačanov v napadu praktično samo Vit, ki pa se je skoraj redno znajel v offsideu.
obiska pri Veležu z dragoceno točko. Vse druge tekme pa so se končale z zmago domačinov. Največjo je dosegla Vojvodina na škodo Trešnjevke, ki se je dobro upira-la le v prvem polčasu V drugem delu igre je popolnoma odpovedala in razigrani Novosadčani so z lahkoto prodirali do gola. Sodnik je v tej tekmi prisodil nič manj kot štiri enajstmetrovke. Od teh je tri spremenil v prav toliko golov vratar vojvodine Pantelič.
Precej zanimivo je bilo v Sarajevo, kjer je željezničar trikrat ranil vrata splitskega Hajduka, medtem ko so gostje samo dvakrat odgovorili. Drugo novosadsko moštvo pa je moralo prepustiti zmago gostiteljem t. j. zagrebškemu Dinamu.
* * *
V	II. zvezni ligi je treba zabele-
žiti zmagi obeh slovenskih predstavnikov. Ljubljanska Olimpija je odpravila, pa čeprav s prečejšnjo težavo Sparto, ki je. na zadnjem mestu lestvice, medtem ko se je Maribor privoščil predzadnji Fa-mos.	* * *
V	slovenski nogometni ligi je od primorskih predstavnikov nastopila samo Nova Gorica. V gosteh je imela Soboto, ki se je trdovratno borila preden je premagana zapustila igrišče.
Delamaris iz Izole pa je tokrat
počival in bo šele prihodnjo nedeljo nastopil na koprskih tleh proti ljubljanskemu Slovanu.
NOGOMET
I. LIGA
FRANKFURTH, 25. — Kot so sinoči javili, Sepp Herberger ne bo več tehnični komisar zahodnonem-ške nogometne reprezentance Njegovo mestò bo sprejel Helmut Schoen,
TUINTAM
Velež-Rljeka	1:1	(1:1)
Vardar-Sarajevo	20:	(2:0)
Dinamo-Novi Sad	1:0	(1:0)
Partizan-Radnički	3:0	(1:0)
Beograd-Crvena zvezda	0:0	(0:0)
Vojvodina-Trešnjevka	5:1	(1:1)
Željezničar-Hajduk	3:2	(2:0)
II. LIGA (zahod)		
Istra-Varteks	0:0	(0:0)
Celik-Bosna	0:0	(0:0)
šibenlk-Borac	1:2	(1:2)
Lokomotiva-Borovo	0:1	(0:0)
Olimpija-Šparta	4:2	(2:1)
Slavonija-Zagreh	3:0	(1:0)
Marlbor-Famos	4:0	(2:0)
BSK-Sloboda	2:1	(2:0)
S N L		
Nova Gorica-Sobota	2:1	(1:0)
Slovan-Ljubljana	2:2	(0:1)
Celje-Aluminij	2:0	(2:2)
Rudar-Kladivar	0:2	(0:0)
Trlglav-Zeljezničar	3:0	(0:0)
Ollmp-Alimpija B	0:8	(0:4)
PLAVANJE
DUNAJ, 25. — Mednarodna plavalna zveza je dokončno določila razpored tekmovanj 1964. leta. Objavljamo nastope italijanskih in jugoslovanskih moštev.
30. - 31. marca v Arnheimu (Holandska) — turnir v vaterpolu z udeležbo Z. Nemčije, Romunije, I-talije in Holandske.
17. - 22. aprila: Vzhodna Nemčija. Jugoslavija v vaterpolu.
23. - 26. aprila: turnir v vaterpolu z Madžarsko B, Jugoslavijo, Poljsko, Romunijo, Belgijo in Vzhodno Nemčijo.
2v • 26. aprila: vaterpolo Italija-Madžarska - Sovjetska zveza.
1. - 2. maja v Budimpešti: vaterpolo Romunija - Z. Nemčija - Jugoslavija - Madžarska.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiifiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiivifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V PRVI TEKMI ODBOJKARSKE B LIGE
S 3 seti proti 1 BOR odpravilšestorko CRDA
Začetek «plavih» slab, konec pa navdušujoč
25. - 30. Junija: vaterpolo Jugoslavija - Sovjetska zveza.
18. - 19. julija na Poljskem: skoki v vodo Francija - Poljska - Jugoslavija - Italija.
1. - 2. avgusta: Avstrija - Jugoslavija v plavanju, skokih v vodo in vaterpolu.
9. - 10. avgusta v Jugoslaviji: vaterpolo Jugoslavija - Romunija.
15. - 16. avgusta v Utrehtu: Holandska - Italija v plavanju in skokih'v vodo.
5. - 6. septembra v Dortmundu: Švedska, Francija, Z. Nemčija, Italija, Velika Britanija in Holandska v plavanju.
18. - 25. septembra v Jugoslaviji: vaterpolo Jugoslavija - Z. Nemčija.
3. - 4. oktobra v Rostocku: Poljska - Madžarska - Jugoslavija - V. Nemčija v plavanju.
NOGOMET
BUENOS AIRES, 25. — Lanskoletni argentinski nogometni prvak Boca Juniors je danes odpotoval v Evropo, kjer bo imel dvanajst nastopov. Argentinski nogometaši bodo igrali tudi dve tekmi v Italiji in sicer 11. decembra proti Na-poliju in 15. istega meseca proti In-terju. Drugi nastopi pa so naslednji: 27. t. m. v Barceloni proti E-spanolu, 29. t. m. v Zuerichu, 2- decembra nastop v Nizozemski in nato gostovanje v Belgiji, 18. decembra v Hamburgu, 21. decembra v Stuttgartu, 26. decembra v Frank-furthu, 31. decembra v Parizu, 3. in 4. januarja v Izraelu ali Grčiji in 15. januarja v Casablanci.
Bor je s svojim prvim nastopom v drugoligaškem prvenstvu premagal moštvo CRDA. V normalnih pogojih bi se Bor tega moštva ne bal. Ker pa Jurkič ni mogel igrati, je bila zmaga zelo dvomljiva. Prvič so namreč mladi igralci nastopili brez najgotovejšega igralca, na katerega so se v najbolj kočljivih položajih lahko vedno zanesli. Nihče torej ni predvideval, da bodo mlajši igralci zaigrali tako dobro.
Prvi set se je sicer zelo slabo začel za Borove barve, ki se niso
mogli nikakor znajti in otresti apatičnosti, ki jih je zajela po u-vodnih udarcih. Tu pa tam so sicer skušali reagirati, a brez vidnejših rezultatov. Klonili so tako skoraj brez boja.
Drugi set je bil nekoliko boljši, vendar so bili nasprotniki še vedno v vodstvu. Proti koncu je zajela igralce zopet malodušnost, ki je nasprotniku dovolila, da so si nabrali še nekaj naskoka in bili že na tem, da vdrugič spravijo naše na kolena. Pri stanju 14:11 pa so servis zgrešili, To je bila pač zadnja priložnost za borovce in so jo tudi temeljito izrabili. Nasprotnik ni prišel več do žoge, ker so borovci pričeli z neusmiljenim napadom. Dohiteli so nasprotnike in jih prehiteli. Igralci CRDA, ki so bili gotovi zmage, so izgubili ta že dobljeni set po neumnosti. To je tudi negativno vplivalo na njihovo moralo.
V tretjem setu so se slovenski igralci razživeli do skrajnosti in bili vseskozi v vodstvu. Čeprav so se nasprotniki uporno branili in žoge močno tolkli, niso mogli doseči naših, ki so jih z odličnim tolčenjem in dobro namerjenimi žogami premetavali po svoji volji po vsem igrišču.
Tudi četrti set se je začel in nadaljeval v premoči plavih, ki pa so bili proti koncu ustavljeni od sodnika, ki je menil, da je bila menjava Borovega igralca prepozno najavljena. Odvzel je ta«o točko in servis našim fantom ter dal žogo nasprotnikom. To je seveda r.aše fante zmedlo, tako da jth je nasprotnik dohitel in prešel za točko v vodstvo. Tedaj pa so borovci odvzeli servis igralcem CRDA ter z nekaj tolčenimi žogami zaključili set in zmagali v prvi tekmi B lige.
Borovi predstavniki nas torej niso razočarali in so igrali vseskozi, z izjemo prvega seta, skoraj na višku svojih zmožnosti. V nekaterih primerih smo opazili sicer neko negotovost, ki. pa ni prišla bolj do izraza. Moramo zato pohvaliti vse igralce, ki so nam zopet dokazali, da se nanje lahko zanesemo tudi v kritičnih trenutkih.
Za Bor sp nastopili: Drasič (kapetan), W. Veljak, Škrinjar, Neubauer, Orel, Mijot, Vitez, Furlanič.
Izid:
BOR - CRDA 3:1 (4:15, 16:14, 15:11, 17:15).
ŠKRINJAR R.
«Blok» borovcev med udarcem tekmeca
Agatha Christie : [J £ Q £ T
ZAMORČKOV „. ŠLO JE
■ ■■
Zabavala se je s tem, da Je premišljevala o sredstvih, ki bi
h uporabljal:
Povedat bi lahko prišel, na kar je mislil že Filip, da je eden I ostalih dveh mož mrtev. Ali pa bi se delal, da Je smrtno in j en in bi se privlekel stokajoč do njenih vrat.	...
Se druge možnosti so obstajale. Lahko bi prišel povedat, da hiša v plamenih. Se več, lahko bi zares zažgal hišo.... Da, idi to bi se lahko zgodilo. Izvabil bi Blora in Lombarda iz Iše in potem bi jo zažgal. In ona bi ostala po neumnosti zaba-kadirana v svoji sobi, dokler ne bi bilo prepozno.
Stopila je k oknu. Ne bi bilo tako hudo. V skrajnem slučaju i se lahko rešila po tej poti. Nekoliko visoko je bilo — toda podaj je bila mehka cvetlična greda.
Sedla je k mizi, odprla je dnevnik in začela pisati z jasno, ladko tekočo pisavo.
Cas počasi teče in težko je sedeti kar tako brez vsakega pravila.
Nenadoma je obstala in pozorno prisluhnila. Zaslišala je um _ kakor da je nekdo razbil šipo. In ta šum je prišel iz
rÌt Napeto je poslušala, toda šum se ni ponovil.
Slišala je — ali se ji je le zdelo, da sliši — tihe, skrivnostne orake škripanje stopnic, šumenje oblačil — natančneje se pa
ni dalo razločiti ničesar in sklepala je, kakor Je bil to storil že prej Blore, da je vse to plod njene domišljije.
Tedaj Je pa zaslišala bolj konkretne glasove. V pritličju Je nekdo hodil, slišali so se človeški glasovi. Potem je nekdo prišel po stopnicah — vrata so se odpirala in zapirala — vedno več hrupa je bilo v hiši.
Končno so se koraki ustavili pred njenimi vrati. Zaslišala je Lombardov glas:
«Vera, kako je z vami?»
«Dobro. Kaj se je zgodilo?»
Sedaj se je oglasil še Blore:
«Ali naju hočete spustiti v sobo?»
Vera je stopila k vratom, odrinila je stol, odklenila vrata in odstranila zapah. Odprla je vrata. Moža sta težko dihala, čevlje in hlače do kolen sta imela čisto premočene.
Vera je zopet vprašala:
«Kaj se je zgodilo?»
Lombard je rekel:
«Armstrong je izginil....*
Vera je vzkliknila:
«Kaj?!»
Lombard je rekel:
«Izginil je kratko malo z otoka.»
Blore je pripomnil:
«Izginil — da, to je pravi izraz! Kakor da bi bilo začarano.» Vera je rekla nestrpno:
«Neumnost! Gotovo se kje skriva!»
Blore je rekel:
«Ne, ni mogoče! Na tem otoku se ne morete nikjer skriti. Vse je popolnoma golo, neporaščeno. Zunaj je mesečina in svetlo Je kakor podnevi. In nikjer ga nisva mogla najti.»
Veia je rekla:
«Potem se Je pa vrnil v hišo!»
Blore je rekel:
«Tudi na to sva mislila. Preiskala sva celo hišo. Gotovo ste naju slišali. Rečem vam, da ga ni v hiši. Odšel je iz hiše — in gladko izginil....»
Vera je rekla:
«Tega ne morem verjeti.»
Lombard je rekel:
«In vendar je res, draga moja!»
Umolknil je za trenutek in nato je še rekel:
«še nekaj se Je zgodilo. Nekdo Je razbil okno v jedilnici — in na mizi so le še trije zamorčki.»
PETNAJSTO POGLAVJE
Troje ljudi je sedelo v kuhinji in zajtrkovalo.
Zunaj je bilo prekrasno vreme. Sonce je sijalo; o nevihti ni bilo nobenega sledu.
Z vremenom se je izpremenilo tudi razpoloženje ujetnikov na otoku.
Počutili so se sedaj kakor ljudje, ki so se zbudili iz strašnih sanj. Nevarnost je bila še tu, toda nevarnost v dnevni svetlobi. Zadušljivo ozračje strahu, ki Jih Je obdajalo še prejšnji dan, medtem ko je zunaj tulil veter, je izginilo.
Lombard je rekel:
«Poskušali bomo signalizirati z zrcalom z najvišje točke na otoku. Kak pameten človek na kopnem bo, upam, spoznal, da gre za klice na pomoč. Zvečer bi lahko poskušali zažgati kres — samo lesa imamo premalo — tudi bi mogoče mislili, da se tu zabavamo, pojemo in rajamo.»
Vera je rekla:
«Gotovo pozna kdo Morsove znake. In potem bodo prišli po
nas — še pred večerom.»
Lombard je rekel:
«Nebo se je'popolnoma zjasnilo, toda morje se še ni pomirilo. še vedno je zelo viharno. Pred jutrišnjim dnem ne bodo mogli s čolnom do otoka.»
Vera je rekla žalostno:
«še eno noč v tej hiši!»
Lombard je skomignil z rameni.
«To se bo že dalo prenesti. Štiriindvajset ur bo, mislim, zadostovalo, če zdržimo toliko časa, potem bo vse dobro.»
Blore se je odkašljal in rekel:
«Najprej moramo pojasniti eno stvar. Kaj se je zgodilo z Armstrongom?»
Lombard je rekel:
«Za enkrat imamo vsaj en dokaz. Ostali so le še trije zamorčki. Izgleda torej, da se Je Armstrong dokončno poslovil od tega sveta »
Vera je rekla:
«Kako pa da niste našli njegovega trupla?»
Blore je rekel:
«Res je!»
Lombard je zmajal z glavo in rekel:
«Presneto čudno je vse skupaj. Ne vem, kako bomo prišli stvari do dna.»
Blore je rekel negotovo:
«Mogoče so ga vrgli v morje.»
Lombard Je rekel rezko:
«Kdo? Vi? Jaz? Vi ste ga videli, ko je šel ven skozi glavna vrata. Potem ste prišli k meni v mojo sobo. Skupaj sva šla ven, da bi raziskala otok. Kdaj, za vraga, naj bi našel toliko časa, da bi ga ubil in še nosil njegovo truplo okrog po otoku?»
Blore je rekel:
«Ne vem. Pač pa vem eno stvar »
(Nadaljevanje sledi)
--- . ju MONTECCHl fa II TELEFON 93-898 IN 94-638 — Poštni preda) 659 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Pellico l-II, Tei. 3382 — UPRAVA: TRal — UL SV FRANČIŠKA St 20 — Tel. St. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 Ur — Vnaprej: četrt-
UREDN18IVO:	TRS	celoletna 6400 lir — SFRJ- v tednu 20 dni mesemo 420 din — Nedeljska: posamezne 40 dlii letni 1920 din. polletni» «60 din, četrtletno 460 din - oSt.nl tekoči račun: Založništvo tržaškega liska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana,
letna 1800 Ur, polletna ,, P98 ,ekoC. ra-un Drl Narodih danki v Ljubljaiu 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 Ur beseda. - Vsi oglasi se naročajo pri upravi — Stritarjeva ulica 3 I. tel el. 21-938. leaocj	v r um uamu	Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst