List 39.
Gospodarske stvari.
Važnost sadjarstva za kmete.
Julij Jablanči.
Ne da se tajiti, da si dandanes res močno prizadevajo vsako stroko gospodarstva povzdigniti; da bi grunti posestnikom donašali večjih čistih dohodkov, začeli so tudi sadjarstvo kolikor mogoče pospeševati m siriti.
—-imamo takih ljudi, ki pravijo, da bo kmalu preveč sadovnega drevja ter ne bode mogoče sadu v denar spravljati. To je prazen strah, kajti sadež drevesni postal je kupčijska roba, za katero še zmiraj povprašujejo, čeravno iz Amerike jako veliko sadja dovažajo v Evropo. Ni torej res, da bi uže preveč sadja pridelovali ali da bi se bati bilo preslabe cene, marveč svetovati je, da sadjarstvo še bolje razširimo, kajti še nismo v tej stroki gospodarstva dospeli do tiste dovršenosti, da bi se reklo, sedaj umemo iz sadjarstva dobivati največji dobiček, kateri je mogoč, da smo uže vsakojako porabo in izkoristenje sadja uže izcrpili.
\ celi Evropi so edini Francozi, ki poznajo vsakojako izkoristenje sadja v najboljši meri; drugi narodi še smo daleč za njimi, zlasti kar zadeva sušenje sadu in pripravljanje konserv itd. Tukaj je še veliko storiti in pridobiti. Kupčija s posušenim sadjem in konservami še nam obeta mnogo in lepih denarjev, ki jih sedaj pogrešamo^ ker sadja na dosedanji način ne moremo tako lahko in daleč prodavati.                   -
Izkušnje v posameznih deželah kažejo, da ne smemo sadje samo v ograjenih sadovnjakih gleštati, ampak raztegniti in sploh vsprejeti v veliko gospodarsko obdelovanje in oskrbovanje. Na ta n^-čin dajejo se velike svote denarjev iz sadjarstva dobivati. Gospodarski čisti dohodki se tukaj lahko znatno po-množevajo.
Zlasti je to svetovati grajščakom in sploh veleposestnikom. Ako se te stroke na debelo poprimejo, izvabljali bodo iz svojih posestev veliko in lepega čistega dobička. To je tudi poglavitni namen tem vrsticam, ki nameravajo zlasti veleposestnike izvabiti, da se umnega  sadjarstva na debelo precej poprimejo.
Lepa dežela češka se pogosto navaja za izgled, kjer zlasti veleposestniki sadjarstvo na debelo gle-štajo. In res dobivajo dohodkov na tisoče goldinarjev samo na posameznih grajščinah. Niso ravno redki slučaji, da na posestvih 400—1000 hektar velikih po 20.000—50.000 gold. dohodka na leto dobivajo samo od sadja. Nekatere pristave še nekdaj niti vsakoletnih stroškov niso pokrivale, sedaj pa iz sadja toliko vržejo, da preostaja še mnogo čistega dobička.
Opomniti pa je, da še niti na Češkem sadjarstvo nI na vrhunci popolnosti, katero bi doseči mogli; tudi če ozir vzamemo na velike posestnike, ki uže sedaj dobivajo od te stroke gospodarstva znatnih dohodkov. Tukaj se da še mnogo storiti, nekaj glede na množino sadja, nekaj pa glede na njegovo boljše izkoristenje. Ne bodem veliko zgrešil, ako rečem, da se dajo ondi sedanji dohodki pomnožiti še za 40—50^/o.
Ce primerjamo stroške za prirejanje sadovnjakov in za njihovo vzdrževanje in za gleštanje sadovnega drevja vsako leto dotičnim stroškom pri drugih gospodarskih strokah, moramo pač priznati, da vse govori za sadjarstvo. Mnogo ozirov daje mu prednost pred vsemi drugimi, namreč: prvotni stroški so majhni, vzdrževalni stroški vsako leto skoraj neznatni, kupcev vselej dovolj za sadje. Kaj podobnega ni najti pri nobeni drugi stroki gospodarstveni.
Res sicer je, da mora posestnik deset let čakati, predno mu mlada drevesa začno vrlo roditi, obresti od vloženega kapitala vračati. Toda pomisliti je, da potem tudi od leta do leta več dohodkov dajejo, ka-koršnih ne daje nobena druga gospodarstvena stroka.
Ugovarja se sicer, da ljudem pri sadjarstvu mno-gokrati tudi spodleti ter da prospeva le, če mu lega in podnebje ugaja, kar tudi od češke dežele v mnogem oziru velja. Vendar iste nepovoljne izkušnje zadenejo kmetovalca tudi v vseh drugih strokah ter ga silijo pridelovanje ravnati po več ali manj ugodnih razmerah kraja, lege in podnebja. To velja pa ne samo zastran sjtdjarstva, ampak tudi vsega kmetovanja. Tudi na Češkem niso vsi kraji tako ugodni kakor Polabje in Lobozička planjava. Dostikrat in po mnogih okolicah brijejo mrzli vetrovi, za rast imajo drevesa le malo časa v letu, svet je tesen, zemlja uboga, to pa celd na posestvih kneza Schwarzenberga; a vendar^^^i"^«!-
delki še obilni in lepi, ker se drevje razumno gjipstai
"''^*it. '* -
310
TJže 16 let opazujem dohodke iz sadjarstva v raznih razmerah ter sem našel, da še v najneui^odnejših legah za vloženi denar daje po 6%. — Sadjarstvo na debelo gleštano je za gospodarstvo še radi tega velike važnosti, ker sicer prazno in pusto zemljišče posestniku v korist obrača. Takošnih zemljišč ima marsikateri veleposestnik mnogo, na pr.: pašnike, hribska rebra, nasipe. Sadovnega drevja se da tudi mnogo še tam nasaditi, kjer drugim pridelkom čisto nič niso na poti. na pr. ob cestah in stezah skoz posestvo.
Ugovarjajo nasprotniki sadjarstva na debelo gle-štanega, da sadovno drevje škoduje drugim kulturam s svojim korenjem, katero daleč razprostira, s senco itd. Nekaj resnice je uže na tem, vendar ni tako znatna, kakor se domišljuje. Tudi se mnogo škodam v okom priti more, če se prave sorte odbirajo, drevesom pravilne krone narejajo. Sploh pa je tudi tukaj treba računati ter škodo po drevesih narejeno primerjati dohodkom, ki ga dajejo. In tedaj ni dvomiti, da tehtnica potegne na stran sadjarstva.
Zopet drugi pravijo, če sadovnega drevja ponasa-dimo po ozarah med njivami in travniki, ovira to obdelovanje zemljišč in spravljanje pridelkov. Temu nasproti opomnim, da sem lani na knez Schwarzenbergovi grajščini v Libejicah opazoval, kako so z drevjem ob-sajene njive prav dobro orali s parnim plugom. Drevje ni čisto nič oviralo oranja. Prvo torej je, kakošno drevje se nasadi in kako.
Naposled je še omeniti, kako s sadovnim drevjem zasajeno posestvo od leta do leta več vredno postaja, to pa ne samo zavoljo čedalje večje množine pridelanega sadu, ampak tudi zaradi lesa, katerega je zmiraj več. Skoro od vseh naših sadovnih dreves lesovina je draga, ker rabi mizarjem in rezbarjem.
Povdarjati nam je tudi blagodejni vpliv, ki ga imajo gosti sadovnjaki na zboljšanje podnebja. Tako so na Ogerskem veliko storili, da so okolice bolj zdrave, to pa vsled marljivega zasajanja dreves. Odlikuje se tukaj nadvojvode Albrechta grajščina Bellye in Ogerski Požon, zlasti tamošnji park Marienau. Na mejah stojijo divja drevesa, pitoma pa bolj v zatišjih in zavetjih ter dajejo celi okolici in posestvu neprecenljivo vrednost.
Da širni sadovnjaki, gosto sadovno drevje, okolice lepšajo, to je samo po sebi umevno in bode vsak priznaval.
Kakor sedaj gospodarstvo kaže, sadjarstvo ni več gurača, ampak velevažna in koristna stroka gospodar-stvena, ki zasluži popolno pozornost vsakega oskrbnika. Ako bodo te vrstice kaj pouzročile, da se sadjarstva na debelo poprimejo zlasti grajščaki, storjeno je veliko za napredek.