Gospodarske stvari. Zelenjerejstvo in jegova korist. Clovek se kakega posla najbolj živabno popreme tedaj, kedar je o njegovej koristi živo prepričan. No, in to je pri zelenjerejstvu, kojo bi tudi lehko nazivljali sočivjerejstvo ali vrtnarstvo, zelo lebko storjeno. Kdor ima pri svoji hiai, če tudi majbeu vrt za razno zelenjavo, ta si bo lehko za svojo mizo piiakrbel ob vsakem letnem času mladega, okusDega zeleničja. Brez vrta bi ga moral pogreševati ali od drugod včasih za drag denar dobivljati in mnogokrat tndi že velo in slabo robo za dobro sprejemati. Takisto velja zastran različnega sadovja. Nibče ne bo tajil, da je mlado sočivje ali zelenjava in sadovje najbolj okusno pa tadi najbolj zdravo. Nekatere sočivne rastline so sicer res bolj za sladčine in lizarije, kakor pa za tečno brano in tedaj bolj za lebkoživno gospodo, kakor pa za trdno delajoče kmetske ljudi sodijo, na primer: špargel, rožni obrovt, karfijol, brokoli, špinača, redkvice, cukrnati grah itd. Vcndar če ne sodijo za vsakega zdiavega človeka, pa sodijo gotovo za bolenika, za bolebarca, za okrevnika; in naposled nam nikakor neče v glavo, zakaj si tudi priprosta duša nebi včasib kaj boljšega in sladkega privoščila, posebno če se zamore brez velikega truda in skrbi v slebernem, če tudi majbnem vrtu pridelati? Ali to še ni vae. Med sočivjem je mnogo sort, ki služijo kot vsakdanja hrana bogatinom in siromakom, na primer: kajius ali zelje, koleraba, kavlja ali kavra, bob, korenje itd. Škoda le je, da naši ljudje tukaj nove iu boljše sorte prcmalo poznajo. Pri odbiri zelenjavnih sort se mora gledati na to, kakošen je kraj, kder vrt leži in kakošna je zemlja v njeru. Vsaka sorta ne stori povsod enako dobro. Tukaj je dobro razne sorte v malem poskušati. Naposled se že zanesljivo izve, katera aorta najbolje sodi. Kdor hoče iz zelenjerejstva dobivljati mnogo koristi, ta mora 1. dobro vedeti razne sorte sočivja saditi in izrejati, 2. paziti, kako na jegovo rast upljiva vrtna lega, zemljišče, vrenie gnoj itd., 3. s sadenjem in sejanjem na encm in tistem prostoru menjati: drugače bo zemljo preveč oslabil, čedalje bolj reven sadež dobival ali pa preveč gnoja zapravil. Noveje dni so v tej stvari ljudje zapazili mnogo lepih skušenj in zaaledili dokaj izvrstnih pravil. Vsled tega so nekateri kraji, zlasti blizo mest, tigOT, fabrik itd. po umnem zelenjeiejstvu obogateli in doguali, da jim je zemlja dala naj večji dobiček, katerega sploh dajati zamore. Na Slovenskem je tukaj še mnogo pomanjkljivosti, nemarnosti in nevednosti. Dal Bog, da bi se brž na bolje obrnilo! Kako in zakaj se mora vino dolivati ali polniti? M. Kdor vino v raznib sodib hranuje, ta ve, da vina v sodih vedno manj pribaja, da, rekel bi, v sodih minuje. Koliko vina tako mine, to je odvisno: 1. Od kakšinosti lesa, iz kteiega so pučeli naiejeni; ali je več ali manj luknjičast. 2. Od velikosti pučelov. Pri ruaujših sodih je površje v razmeri k vinu večje, kakor pa je v večjih sodib, toraj tudi v malih sodih več vina izblapi, kakor v velikih. 3. Od kakšinosti vina, ali je močno in težko ali lahko in slabo. 4. Od vlažnosti ziaka v kleti. V subib kletih več vina izhlapi, kakor v vlažuih. Mnogi viuski trgovci toraj rajši vlažue, kakor suhe kleti imajo. Vendar je pa vlažua klet zopet v drugih ozirih škodljiva, ker se v njej plesnjivec zareja in se težko vslavi, tako, da vino po njem škodo trpi. V tej meri tedaj, v kteri vino iz soda izmanj- kuje, stopa, če je sod tudi trdno zapilkan, ziak v njega skozi lesne luknjice. Ta zrak spreuiinja vino v jesih ali pa ga plesnivega dela. Da se toraj zrak, kolikor mogo.e, malo časa v sodu pusti in v dotiko z viuom pride, to zabranjuje ono delo, ktero pod dolivanjena ali dopolnjivanjem poznamo. Doliva se navadno tako, da se po razmeri izblapljenega vina vsake 8—14 dni ali vsaj vsake 3—4 tedne pilka odpre in piazni prostor, kteri je po izhlapljenju nastal z vinom izpolni in sod zopet dobro zapre ali zapilka. Ako hočemo, da vinu, kolikor je mogoče izvirnib lastnosti ostane, tako moraruo za dolivanje vzeti vino tiste sorte, t. j. tistega trsa, tistega leta, tiste lege. Tako vino se najbolje v ta namen v dobro zamašenih steklenicab hranuje. Ako pa že ni mogoee vzeti vina istib lastnosti, tako se pa vzarne vsaj vino iste dobrote. Marsikteri vinorejci morajo s slabejšim vinom dolivati ali s tem se vino v sodu slabi. Marsikteri vinogradnik misli ali vsaj drngim pripoveduje, da ima 60—40 letno vino v kleti. Prav za prav pa ima le zmes vina od vseb, Bog si ga vedi, katerib let v sodu. Z dolivanjem se tudi najpoprej slabo vino po času zboljšati da, ako se za doliv boljše vino jemlje. Če je vino že prav dolgo v sodu ležalo. inbrit ko postalo, se naj zboljaa, da se mu z močnim, mladim vinom dolije. Mlado vino v starem novo vrenje vzroči in britki okns se v kratkem zgubi. Ker ima dolivanje ali izpolnjevanje poglavitno ta namen, da se zrak, kteri je vsled izhlapljenja v sod stopil, iz njega prežene, tako se je že davno porodila niisel namesto vina v dopolnjevanje praznib prostorov v sodib se kake druge, bode si trde ali tekoče tvarine poslužiti, če ima le take lastnosti, da se nje vinska kislina ne more poprijeti in tako vinu slab okua in dub ali splob škodljive lastnosti podeliti, s kratko besedo, če ta stvar v nobenem oziru dobrote vina ne spvemeni. V ta namen se mnogostransko že od starib čaaov rabi kremen ali kižljek. Taki kamni se morajo pa predno se za povedan naoien porabijo dobro v ognju razbeliti in potem skrbno omiti. Razbeljenje ima ta namen, da se vse organične stvari, bodisi rastlinske ali živalske, ktere. bi mogle viuu škodljive postati, popolnoma uničijo in potem z omivanjem čisto odstranijo. Za tako omivanje uajboljše služi voda, v kteri je po razmeri nekoliko solne kisline primeiane. S to zmesijo se prst in druge snovi, ki se morda kamna drže, popolnem cdpiavijo. Izbirajočemu takih kamnov pa je treba velike sprevidnosti, da rea tudi kižljeke izbere ne pa kake apnenike, kteri vso vinsko kislobo na se potegnejo z napravo vinokislega apna, ki vinu grenek okus daje in ga grdo pokvaii. Na to se do zdaj šc ni dosti pazljivo in skrbno glcdalo in namesto neločljivib kižljekov, ločljiv apnenik jemal in tako vino grenko delalo. Ako toraj dobro vino nepokvarjeno obraniti Dopisi. Od Pesnice. (Odgovor.) V št. 133. ,,Marb. Zeit." je nek Kassesnig, zdravnik pri Pesnici, neko -poslano" v omenjeni časnik, skoval, v kterem se misli zagovarjati zarad dveh dopisov v nSl Gosp." Pred vsem moram omeniti, da mi ni nobeden zdravnik s tem imenom pri Pesnici znan, zato mislim, da je tam kje za kako vrbo skrit, in na mimogredoče pazi. Ako se kdo z imenom podpiae, se spodobi, da tudi pravi kraj svojega stauovanja iraenuje. Potem pa mi ni volja se prepirati z ljudmi, kteri nobenega pojma o pisanju v časnikc nimajo, ker mislijo, da vsak pisatelj kterega članka mora svoje ime podpisati. Ako ni kraj, ni oseba imenovana, tndi podpisa ni potrebno. Kdor je zadet, že ve, in, ako ga tišči, naj sam pove, če ni tako pameten, da bi svoja neslavna dela zamolčal. Posebno pa se ne bom prepiral z ljudmi, kteri tako neotesano pišejo, kakor oni Kassesnig. Besede: Mrazbojnik, lažnjivec, nepošten potepnh itd." ne slišijo v časnik. Ako bi tako pisal, bi vsak po pravici rekel, da imam cigansko ali tartarsko omiko. Hvaliti pa se tudi sam nočem, kakor oni Kassesuig, ker lastna hvala smrdi. — Kar ste Vi že velikanskega stovili, mi ni znano, in mislim, tudi drngini ne, ker bi Vas sicer drugi hvalili. Ali je morebiti to tolike bvale vredno, da Vi, preden greste boljnikov obiskat, karje Vaša dolžnost, srenjske zapisnike kovate in se v re.i vtikate, ktere Vas brigati nimajo? Potlej še govorite od privrženih Vašega naroda. Ktereniu narodu se prištevate, mi ni znano in prepričan sem, da si ne bo nobeden narod v čast računil enakih ljudi, kteri tako neomikano piaejo, med svoje šteti. Padar ,,z zelenimi hiuškami", kteri je v Gospodarju omenjen, je nemskutar, to so ljudje, enaki netopirju, ki ni tič, ni tniš in po temi leta. To za vvod, drugokrat dalje odgovor na dopis od Pesnice. Iz Maribora. (Dva nova ,,viteza krabovca") dobimo med poslanci, če je le polovica tega res, o čem se sedaj po vsem Mariboru govori, da je namreč zuaui Frice Brandstetter*), državni in deželni poslanec napovedal konkuiz ali krido s300.000 fl. dolga. Med upniki je innogo Mariborčanov zadetih s svotami po 40.000 fl., 13.000 fl., 9000 fl. nekateri po 100 in 50 fl. Tudi jegov prijatelj g. Seidl je zapleten, ker mu je ta neki dajal neomejen kredit. V stanovanju so mu baje zarnbili vse zavolj menjice 10.000 fl., katero je tudi sopruga podpisala; segajo mu tndi po vinogradu, kder ima že gračka lnanilnica 8000fl. vknjiženih. Take in še bujae govorice delajo po Mariboru precej brapa. Mariborčani se že pogovarjajo, koga bi volili na meato Brandstetterja. Nebote se človek pri takib novicah spotninja poslednjih volitev. Marsikaj postane jasno, kar se mu je takrat nerazuniljivo zdelo. Radovedni smo, kar bodo liberalni listi, n. pr. ,,Marburger Ztg.u in ,,Tagespost", k temu rekli, če ne bodo vsega zamolčali! Iz Koroškega. (Razne novosti). Dunajski državni zbor bode, kakor se govori, neki ]/2 leta zboroval. Tedaj nas bo jegovih 353 poslancev stalo 638.000 fl. Postave, koje bo izdelal ne bodo ravno po ceni in želeti bi bilo, da bi taki poslanci, kateri, kakor naa Hofer in Kanaval na odpustu doma okoli bodijo, blagoduano se odpovedali dnini 10 fl. ali pa se naj nezasluženi denar ne izplača. Naš poslanec Stockert ima poročati o železniški upravi, kar bo gotovo izvrstno kot pravi izvedenec izvršil. Vsaj ima ravno on nekej ogerskej železnici zahvaliti vse graščine, bogastvo in veljavnost. Ali se bo enako živabno tudi za svoje kmetske volilce potegoval, to bodemo ae le izvedeli! — V Belaku dobili so novo solsko poslopje, katero je srenja z mnogimi žrtvami postavila. Ali *) Brandstetter se je baje ustrelil in lcži ranjen v Radvanju. Ured. prikazala se je potrebnost mnogega popravila. Čudno pak je, da so s popravljanjem čakali do pozne jeseni, do šolskega leta, in sedaj ninogo neprilik pouzroSili. Pred kakimi 14. dnevi je nek fanti5, ki se je v Celovcu klju5arstva u5il, ko se je iz Bajti5a vračal, bil tolovajsko napaden. Nek mo5an potepin se ga je lotil, ga davil kri5o6: ,,denar ali kri". Prestrašeni fantič mu izro5i svoj nož in pa 2 fl; ve5 ni imel. Tolovaj je potem otioka v graben sunil in odbežal. V Arnoldsteinu v Kanalskej dolini je nameŠ5ena eškadrona dragoncev, izmed katerib je gotovo ogromna ve5ina vernih Katoli5anov, ki bi radi bili šli k službi božji na den vseb svetnikov. Ali to jim ni bilo dovoljeno. Morali so ravno preden se je za5elo pozno opravilo, jezditi na neksercirplatz" vojaških vaj opravljat v veliko pohujsanje ljudi, ki so mimo hiteli v farno cerkvo. Iz Zreč. (Kravji tatovi — raz sajalci.) V no5i od 10 do 11. novembra so tatovi pri ,,Ton5eku" na Dobravi dvaletnega junca ukradli, ter ga v Abe5ovem gozdu zaklali. Pustili so na zaklališSu kožo, glavo in drob. Tatove ima že sodnija v rokah. Glavni tat je posestnik, kar je ravno dobro, da se lahko ,,Tončeku" škoda povrne. — Tukaj se ljudje močno tožijo, da mladi fantje po no5i po vaseh razsajajo, ter ljudi iz spanja budijo. V Sp. Zre5ah je to posebno v navadi. Kako je temu pomagati, nam naj gospod Zre5ki župan o6itno pov6, ina5e mu bomo mi! Čemu pa imamo žandarje? Morda samo zato, da gospodo varujejo, razsajalce po vaseh pa svojevolnosti pustijo ?