Stev. 220. Posamezna številka stane 1 Din. lf LMIflni. v som dne 29. septembra 1923. Naročnina nrr-a za državo SHS: do preklica: •) po polti meseftno Din 1< b* dostavljanj na dom meeeoao . . . . . „ u za inozemstvo: »•sečno Dlc 23 s Sobotna izdaja: ~ v JngoBlarlfl ..... Din 20 r laosemstvn ..... „ 40 ww OrednlitTo le v Kopitarjevi oltoi štev. 6/m. Eouoplal se ne vračajo; nehranitrana pisma se ne sprejemalo. Oredn. telel. štv. 50, nnravn, štv. 328. Leio LI. mm Oan« tBS«ralnmi«a Knostoipna petltiu vrsta malt aoiasl p« Otn 1*60 111 (Ma r—, »etiki oglasi nad mm vlita« po Oin- 2 SO, poslan« itd. po Oin. 4'—. Pri »sejem naročila popust izhaja vsak dan IzvzemSI ponedeljka in 'Inevs po prau nlkn ob 5, url zjutraj. Poštnina plačan 1 ttiioi. Političen list Dr. X.: »črna Knjiga«. Čudovito mirni smo, nebrižui do otopelosti, dočim naše brate ljubi sosedje tam ea mejo na zapadu s cinično brutalnostjo potiskajo ob tla v imenu »svete italijanske civilizacije«. Šola, cerkev, soduija, društveno življenje, gospodarske institucije —■ vse naše naj bo uničeno, vse naj dobi izrazito italijanski pečat. Odredba za odredbo, ena hujša in brezobzirnejša od druge, vsaka brutalnejša v svojih namenih in metodah, samo da bi slovensko čuteče in govoreče ljudstvo v kali zatrli. Jezika, svete materine govorice, kmalu Slovenec ne bo smel rabiti niti v lastni hiši, v lastni družini, v intimnem razgovora s svojo krvno deco. Barbarski fašizem pošilja dekrete — in dekret je volja svete italijanske nacije, je dokument »novih kulturnih vrednot« zani-čevalcev Mazzinijevih idej. Zakaj, kdor si bo še upal izreči slovensko besedo v krogu svojcev, bo nezanesljiv podanik svete matere Italije, sumljiv nepatrijot in nevaren veleizdajnik, ki mu treba dobro porcijo fa-iistovskega mazila. Čudovita je nebrižnost in klasična malomarnost nas, ki smo v svoji državi, v svoji kolikor toliko, recimo, še dokaj prosti v Izražanju misli in želja. Čudovito miren, potrpežljiv — realen narodi Čul sem opombo nekoč: Paupertas me-retris... Morda! Toda velja li to tudi za naše razumnlške kroge? Za naše časopisje,-ki naj bi bilo javni klicar in glasnik, budi-telj javno vesli in ljudske zavesti ob uri eklatantnih eocijalnih in narodnih krivic? Kaj naj stori mal narod vspričo brutalnosti vladajoče kaste 40 milijonskega naroda? Če ničesar drugega ne, vsaj protestirati mora, vsaj stalno opozarjati na krivico pred vsem svetom, vsaj dok um entarično razglašati, kaj počenja moderni barbarizem v imenu vzvišene nacionalne ideje! Kar je doslej storila slovenska publicistika in za njo stoječi »narodni buditelji«, je bilo le jadikovanje ali pa neredno žu-ganje, včasih pa napad na političnega nasprotnika — med nami! Tudi znana naša kopija italijanskega fašizma do danes ni ukrenila še prav nič pozitivnega, trajnega in resnega, kar bi mogel vsak pošten in razsoden človek odobravati. Prez vztrajnosti, resnega in sistematičnega dela, obrnjenega v prid rojakov in ne nam samim v škodo, ne do-žive rojaki rešitve. Predvsem nam treba velikopotezne propagande v tujini. Kdo skrbi za to? — Nihče! Sprožila se je zadnje dni hvale vredna Misel, da naj bi naša »Slovenska Straža« prevzela zbiranje gradiva iz Julijske Krajine. Zbralo naj bi se vse, karkoli priča o brezpravnosti iu barbarizmu tistih, ki pred-Etavljajo italijanski narod in italijansko kulturo v slovenskih krajih. Svet naj izve iz fotografij, uradnih dokumentov, odlokov in razsodb o vsem dejanskem stanju do podrobnosti o prekulturnih činih v taki meri, da bo že en sam površen pogled v : Črno knjigo« Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini vplival odločilno na moralno zavest vsakega poštenega tujci. Kdor molči, je sokriv greha. Kdor ne razkrinkava grdobij. ni vreden, da se imenuje pošten človek. Tudi narod ne! Zato na delo tisoč rok in glav in zbi-fajmo lističe, izpisujmo politične liste, foto-Pafirajmo in shranimo vse, da bo naša JCrna knjiga« debel folijaut nekulture in bivie od dne, ko je italijanska vojska z belimi zastavami zasedla našo narodno posest onkraj črte londonskega pakta. Pripravljajmo s tem pot osvoboditvi ^učenih, brezpravnih rojakov tam »preko«! /am preko, kjer se niti braniti več ne sme 111 ne moro v svojem jeziku v dvorani justice! Tam preko, kjer pomeni umor naših ljudi in požig posesti na naši zemlji kulturno dejanje, izraz naj-plemenitejšega nacijonalneea čuvstvova- . . . Oprava Je v Kopitarjevi al. 8. — Kaoun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino In št. 149 za oglas«, 8Bflreb39.«11, garaj«?, 7583, praSSe In duna|. 24.797. Razprava o DVANAJSTINE V NAČELU SPREJETE. - GOVOR POSLANCA KRAJNCA, Belgrad, 28. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine se je nadaljevala načelna razprava o dvanajstinah za oktober, november in december. Vladno politiko je kritiziral demokrat Kosta Ku man ud i, ki je napadel povišanje železniških tarifov in podržavljenje Južne železnice. Železniški minister dr. Velizar Janlcovič je odgovarjal Kumanudiju, nakar je ta zopet odgovoril. Musliman Sekir K a d i 6 je govoril o. zapostavljanju nekaterih pokrajin in povdarjal preganjanja muslimanov." Med govorom jcuprišlo do ostrih spopadov med bo-s en? ki m i radikali in muslimani, tako da fe predsednik moral sejo prekiniti. Ko je bila seja zopet otvorjena, se je vršilo glasovanje. Za dvanajstine je glasovalo 114 poslancev, proti pa 82. Seja se je nadaljevala popoldne ob 5. Pni je govoril poslanec Jugoslovanskega kluba Martin Kranjc, ki je dejal, da je ta zakonski predlog v načelni razpravi doživel tako kritiko," da b? ga vsaka vlada. morpTa umakniti. Za ta zakon so se izjavile samo stranke, katerim svojega stališča ni treba braniti pred volivci, ker to za nje delajo bajoneti. Iz tega zakonskega predloga se vidi ves naš sistem. Neke pokra-. jine imajo dolžnost, da mnogo dajejo, a malo prejmejo, druge so pa le malo obremenjene in veliko prejemajo. To se vidi posebno pri ministrstva za javne zgradbe^ kjer sta od 72 miljonov Sloveniji določena Ramo dva milijona osemstotisoe dinarjev. Govornik napada kuluk, ld je staroverski, protisocialen, gospodarsko škodljiv in v Sloveniji nepotreben ter krivičen posebno za kmeta. Minister za javne zgradbe je dal besedo, da se v Sloveniji kuluk ne bo uve- del. Ne vemo, ee bo minister držal dano besedo, zdi se pa, da jo bo snedel. Ce ne bo držal besede, mora odstopiti. Ministrstvo se ue briga za ceste v Sloveniji, posebno na Štajerskem. Reki Drava in Savinja povzročata velikansko škodo. Treba bi bilo le male regulacije, pa bi ta škoda odpadla. Letos je toča v Sloveniji povzročila 20 milijonov dinarjev škode, a vlada ni dala nobene podpore. Kmetom bi se morala dati tudi naknadna denarna podpora radi škode, ki jo je napravila suša in toča, odpisati bi se morali davki. Od te zahteve Jugoslovanski klub nikakor nc bo odnehal. Vlada ue ukrene ničesar, da bi se kmet gospodarsko dvignil, pač pa mu nalaga vedno nove in nove davke, ld jih že več ue more zmagovati. Za kmeta vlada nima denarja, ima ga pa dovolj za razne nepotrebne stvari. Ta zakon dokazuje, da od centralizma uimamo ničesar pričakovati, zato naš kmet z vso odločnostjo zahteva avtonomijo. Govor posl. Kranjca je burno odobravala cela opozicija. Radikali so posl. Kranjca hudo napadli, posebno ko je govoril, da je v Sloveniji kuluk nepotreben in da .kmetje odločno zahtevajo avtonomijo. Za poslancem K r a j n c e m jc govoril posL Pribičevič. Ta sc je, odkar jc v opozicionalnem bloku, veliko naučil. Dokazoval je, da se v vseh uradih državne ».prave nastavljajo samo Srbijanci in da js uprava pod radikali bolj korupfna nego jc bila v Avstro-Ogrski. Sicer pa je premle-val znane fraze o veleizdajnikSi, napadal Radiča in povzdigoval narodno edinstvo. — Za njim je govoril minister U z u n o -v i č, nakar sc je seja zaključila. Vprašanje Nfnčtteve demislje. Belgrad, 28. sept. (Izv.) Okoli demisi-je dr. Ninčiča se je razvila velika borba. Za njega se potegujejo temne sile, katere tudi sicer vplivajo na našo politiko. Prevladuje mnenje, da bo dr. Ninčic s pomočjo teh sil mogel še nadalje, vsaj začasno še obdržati svoj portfelj. Danes je dr. Ninčič preko Presbiroja dal objaviti dementi, češ da vesti o njegovi demisiji niso resnične, ker da ima vlada vanj popolno zaupanje. Vprašanje je sedaj, kakšno stališče bo zavzel gospod Pašic. Belgrad, 28. sept. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora se je obravnavala železničarska pragmatika. Poslanec Gostinčar je ostro grajal vlado zaradi nerednosti, s katero rešuje železniearsko vprašanje. Dasi je opozicija stavila same stvarne izpreminjevalne predloge, da ae zakon izboljša, ni vlada niti enega sprejela Promet se ne bo /boljšal, dokler ue bodo železničarji materialno in moralno osi-gurani, da ne bodo žrtve političnih denun-cijacij. — Poslanec Kugovnik je ravnotako ostro kritiziral postopanje vlade napram železničarjem ter se posebno zavzemal za upokojence. Nato je govoril posl. Žebot Grajal je zlasti, da se disciplinarni zakoni razširjajo tudi ua vpokojence. Sploh se mora ves zakon vrniti odbora, da ga še enkrat predela, ker je nelogičen iu ena določba pobija drugo. Po tem zakouu obstoja tudi nevarnost, da se bodo slovenski in hrvatski železničarji preganjali in slično kakor slov. častniki n uradniki reducirali in penzijonirali po starem zakonu, doeim bodo srbski železničarji uživali ugodnosti novega. Trditev ministra Janko-viča, da so predstoječi zakon sprejele vse železniearsko organizacije, jo neresnična. Žebot vpraša tudi ministra, kdaj se bodo povišale železniearsko plače. Govore poslancev Jugoslovanskega kluba je odobravala celokupna opozicija. Minister Jankovič jo odgovoril našim poslancem v daljšem ekspozeju. V svojem govora je priznal, da je njegov program, da se slovenski in hrvatski železničarji pošiljajo v Srbijo. Slovenci so najboljši urad- niki, toda so nedisciplinirani in ne razumejo državnega položaja. Kar se pa tiče železničarskih organizacij, se je on oziral samo na nacionalne organizacije, to je na demokratsko in narodno-socialno. Vodja taiste Korošec mu je pismeno izjavil, da sta demokratska in nardn.-soc. organizacija zadovoljni s predloženim načrtom. Izvajanja ministra je nato temeljito zavrnil poslanec Žebot, za katerim je potem v imenu opozicije govoril še posl. Reisner. Večina je sprejela zakon v podrobnostih. Belgrad, 28. sept. (Izv.) Danes se je vršila v ministrstvu prosvete konferenca med Nemci in radikali. O rezultatu te konference trdijo Nemci, da so radilra'1 pristali na vse njihove zahteve, dočim radikali izjavljajo, da so odklonili večino njihovih zahtev in so sprejeli samo nekatere, češ da Nemcev ue potrebujejo, ti pa da bodo itak glasovali za vse vladne predloge. Šlo je za šolske zadeve, glede katerih so radikali dovolili Nemcem koncesije na škodo Slovencev in Bunjev;3v. Sofija, 28. sept. (Izv.) Vladne čete so zavzele Ferdinandovo, zadnjo postojanko komunistov. Berlin, 28. septembra. (Izv.) Vesti, ki prihajajo iz Monakovega o nameravanem oboroženem nastopu nemških naoijorali-sfcov, so dale povod centralni berlinski vladi za dalckosežne sklepe. Nemška vlada je sklenila eventuelno tudi z oboroženo silo zatreti vso poskuse, ki se pripravljajo na Bavarskem proti sklepu centralne vlade glede opustitve pasivnega odpora v Porurju. Tudi bavarska vlada je sklenila, da bo z vsemi silami poskusila preprečiti nameravani puč, toda tem sklepom pripisujejo le forma Ion pomen, v stvari pa so vsi prepričani, da je von Uahr samo predhodnik princa Ruprelita, Berlin, 28, sept. (Izv.) Kancler je na podlagi včeraj izdanih odredb predsednika nemške reuublike poveril vso izvršno ob- last v 7 okrožjih generalom, v 4 okrožjih pa državnim komisarjem. Berlin, 28. sept. (Izv.) Na zlato posojilo je podpisanih 35 milijonov dolarjev. Monakovo, 28. sept. (Izv.) Bavarska »Staatszeitung« izjavlja, da se ob prilik? razglasitve izjemnega stanja neopravičen«'. govori o diktaturi. Tudi vesli o nasprotj1 med centralno in bavarsko vlado so nc resnične. pasivneya Berlin. 28. sept. (Izv.) Danes je izšet v uradnem listu preklic vseh odredb, izdanih v svrho vzdržavanja pasivnega odpora v Poruhrju. Pariz, 28. sept. (Izv.j Uradno poročilo o koncu pasivne resistence je došlo semkaj. Doslej je bilo v Poruhrju ukinjenih' pet izjemnih odredb. Rusija odklanja pomoč evropskim revolucionarjem, Berlin. 28. sept. (Izv.) Nemški ko 111 n-nisti, ki so se bili obrnili v Moskvo za pomoč za slučaj državnega prevrata, .so dobili negativen odgovor od ruske vlade z utemeljitvijo, da stremi ruska vlada za mirno obnovo Evrope. ODREDBE ŠPANSKE VLADE. 3Iadrid, 28. sept. (Izv.) Vlada je zaprla večje število lokalov, kjer so se shajali anarhisti. Prepovedani so 1udi vsi listi.' tf so ščuvali na državljansko vojno. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V AMERIKI. * Newyork, 28. sept. (Izv.) Osebni vlak je na mostu pri Lochettu padel v vodo. Sto oseb se je smrtno ponesrečilo. Dne 6. septembra je bil razglašen v »Službenih Novinah« novi zakon o ustroj-stvu vojske in mornarice in je stopil na podlagi čl. 345 omenjenega dne v veljavo. Ker je to jako važen zakon, kateri posega takorekoč v življenje vsakega posameznega državljana, hočemo tu povzeti njegova najvažnejša določila. Čl. 1. določa, da tvorita suhozemska vojska in mornarica vojno silo. Čl. 2. določa, da je vojna sila določena za obrambo domovine in da ima biti tudi opora zakono-dajstva. Čl. 3. določa, da je kralj vrhovni poveljnik vojske in da sme v slučaju vojske poveriti vodstvo operativne vojske kakšnemu vojvodu ali generalu. Čl. 4. govori o vojaških zastavah. V 5. čl. jo določeno besedilo prisege, katero mora položiti vsak vojak ob nastopu vojaške službe. Častniki polagajo ustmeno in pismeno prisego. Čl. 6. predvideva tri različna stanja vojske, normalno, mobilno iu vojno stanje. Normalno stanje vojske je ono, ki ne presega za mirno dobo predpisanega staleža. Normalno stanje vojske se sme, ako to zahtevajo okolnosti, ojačiti z onim aktivnim moštvom, katero je odslužilo kadrski rok (18 mesecev). To moštvo se sme pridržati v vojaški službi najdalje en mesec in se mu mora ta čas zaračunati kot orožna vaja. Ojačenje vojske se pa tudi lahko izvrši na ta način, da se vpokličejo rezervisti. Mobilno stanje vojske nastopi, kadar so vojska in njeni posamezni deli dosegli vojni stalež. To stanje nastopi, ako je država v nevarnosti. Prehod iz normalnega stanja vojske v mobilno ali vojno stanje se izvrši po predlogu vojnega ministra in po zaslišanju ministrskega sveta na podlagi kraljevega ukaza. Če nastane vojna nevarnost ali v slučaju, da je proglašeno mobilno stanje, sme vojni minister sporazumno z ministrskim svetom vojnim obvezaneem za-'braniti oddaljitev iz teritorija njihovega vojnega okruga (sedanji vojni okrugi odgovarjajo prilično prejšnjim dopolnilnim poveljstvom). Čl. 7. določa, da je vojaška služba obča 111 da ii je podvržen vsak državljan, ako je za to sposoben, in da se ne more nihčo odkupiti. Tisti, ki ni sposoben za vojaško služ-T>o, mora plačevati takozvano vojnico (takso). Po čl. 2*26. tega zakona je vojnica denarna dajatev, katero mora plačevati vsak državljan, ki no služi v vojski ali mornarici, izuzemši onih, katerim je vojaško službovanje na podlagi tega zakona odgodeno. Cl. 227. določa, kdo je dolžan plačevati vojnico in sicer: 1. obče ali začasno nesposobni izuzemši: a) oni, ki uživajo invalidsko podporo, b) oni, ki niso po lastni krivdi nesposobni za vojaško službo in c) umo-bolni, gluhonemi, slepi in taki pohabljenci, ki niso sposobni za nikako delo in če plačujejo man jo nego 20 Din neposrednega davka. 2. Zadruge in roditelji onih članov, kateri so se na katerikoli način odtegnili vojaški službi. Plačevanju vojnice so podvrženi tudi imetje in osebni dohodki onih, kateri so se odtegnili vojaški službi. 3. Zadruge ali roditelji onih članov, kateri ne-morejo odslužiti obveznega kadrslcega roka, ker se nahajajo v zaporih, da prestanejo sodnijsko kazen ali pa, ako njihov član ne sme služiti v vojski radi izgube državljansko časti. Višina vojnice je zelo občutna in znaša fci one, ki so našteti pod 1. 50 odstotkov neposrednega davka od onega dela premoženja ali dohodkov, kateri odpada nanje. "Za one, navedene pod 2. in 3. znaša pa vojnica 100 odstotkov neposrednega davka od onega dela premoženja ali dohodkov, kateri odpadejo nanje. CL 229. določa, da se plačuje vojnica Wbenem z davkom na podlagi spiskov vojnih okrugov in da se ta taksa steka v re-montski fond. Končno določa čl. 230., da ao roditelji in starešine zadrug odgovorni za točno plačevanje vojnice. Na podlagi čl. 231. se vojni minister pooblašča, da izda še natančnejše predpise o vojnici, seveda v okviru zakona. Za osebe, o katerih se do-žene, da so se same poškodovale in so radi tega postale trajno ali začasno nesposobne za vojaško službo, se plačuje vojnica v tisti višini, kakor za tiste, ki so navedeni pod št. 2 in 3. -— Iz navedenega je razvidno, da je vojnica naravnost drakonska odredba, ker morajo roditelji nositi odgovornost in težke posledice, ako se kdo izogne vojaški službi. To je ona najbolj nazadnjaških odredb novega vojnega zakona, osobito za naše kraje, kjer že davno ne lovimo več vojaških obvezancev po gozdovih in drugih skrivališčih. Cl. 8. določa, da ne more nikdo prenehati biti naš državljan, dokler ni odslužil svojega kadrskega roka. Izjeme dovoljuje ministrski svet. Cl. 9. Vojaška obveznost začenja z 21. naše šole nepismenost že iztrebile. Velike koristi bi bil pa za naše vojake pouk v poljedelstvu, ako bi ga podeljevali vešča-ki. Za te vrste pouk bi bila v naši armadi lepa prilika, ker imajo vsi polki večje ali manjše ekonomije. Take polkovne ekonomije so namreč že predvidene z ministrsko naredbo in menda ni v naši armadi nobenega polka brez lastne ekonomije. Kar se tiče pouka v poznavanju našega naroda in naše ožje domovine, bodo pa naši vojaki zelo slabo naleteli, osobito sedaj, ko bodo bivši avstro-ogrski častniki, Slovenci, iz-'rebljeni iz armade. CL 15. določa, da smejo ostati v slučaju vojske železničarji in drugo špecijali-zirano osobje na svojih mestih, vendar so pa podvrženi vojaški disciplini in služb ne smejo zapustiti. CL 17. razvrščuje vojsko na različne stroke; glavne so: pehota, topništvo, konjenica, inženerske čete in /rako-blovstvo. Pomožne so: železničarske, inten-lantske, sanitetske, tehniške in rebojevne iete. Dalje imamo še: generalštabno, ekonomsko, tehniško, sanitetsko, sodnijsko, uvečeniško, živinozdravniško in glasbeno s-troko. Cl. 41. določa, dn se država deli v voj-no-teritorijalnem pogledu na ariradne oblasti, te se delijo na divizijske oblasti, a te delijo na vojne >okruge«. Poslednji so razdeljeni zopet na vojne »sreze«. Cl. 42. predpisuje 18mesečno kadrovsko službovanje v vseh vrstah orožja. Vojaška služba začenja v onem koledarskem letu, v ka-ferem izvrši rekrut 21. leto starosti. Člen 43. dovoljuje prostovoljni vstop v kadrsko službo, počenši z 18. letom starosti. V to morajo privoliti stariši. Cl. 45. določa, da mora služiti vsak, kdor se je svoj čas no katerikoli nnčin izognil voiaški službi, tri leta, ako ga izsledo pred dovrSenim 40. letom starosti. Oni obvezanci, ki se nahajajo izven Evrope, se ne smatrajo za dezerter-je, ako se vrnejo ln se javijo v vojaško službo pred dovršenim 25. letom starosti. Ob kapitulaciji Nemčije. Nemška državna vlada je v sporazumu z vsemi podrejenimi vladami, vodilnimi gospodarskimi krogi in političnimi strankami sklenila, da se odpove svoji dosedanji politiki v reparacijskem vprašanju in brezpogojno pristane na izvrševanje v mirovnih pogodbah sprejetih dolžnosti. Ta izid zadnjega poizkusa nemške veleburžuazije, da se odtegne plačevanju vojne odškodnine, pomeni zmago onih velesil v Evropi, ki hočejo mirnega razvoja sveta na podlagi mirovnih pogodb. Kakor Italija na Krfu, tako se je morala tudi Nemčija prepričati, da je zaman računala na interesna nasprot-stva med zavezniki. Sicer se bo okoristila s kapitulacijo Nemčije uajbolj francoska veleburžuazija, vendar pa pomeni kapitulacija nemških kapitalističnih vlastodržcev tudi kapitulacijo pred enotno fronto celega sveta, ki hoče, da se v mednarodnem življenju spoštujejo pogodbe. Danes priznavajo tudi nemški listi, da Nemčije ni silila k odporu proti izvršitvi reparacij gospodarska nemožnost, ampak politična špekulacija. To se je Nemčiji izplačalo tako, da se je prvotnemu vojaškemu porazu pridružil zdaj "e drug gospodarski poraz, ki ni nič lažji od prvega in ki je zahteval od nemškega naroda strašne nove žrtve, ki jih bodo preboleli še-le prihodnji rodovi. Za te žrtve je odgovoren nemški povojni vele-kapital, ki je pred letom dni brezobzirno vrgel vlado, ki je hotela voditi politiko izvrševanja reparacijskih obveznosti. Ako bi bila takrat Nemčija lojalno začela odplačevati svoje dolgove, bi si bila pridobila simpatije širom sveta, njeno gospodarstvo bi se bilo že mogočno uveljavilo in sadov bi bilo kolikor toliko deležno tudi nemško ljudstvo. Sedaj je Nemčija gospodarsko na tleh in namesto da bi sc bile njene obveznosti vsled odplačil že znatno znižale, so po vojaških stroških Francije in Belgije le še strahovito narastle. Kakor pa je prišlo spoznanje kasno, tako ni prišlo prekasno. Nemški narod se bo mogel s svojo visoko inteligenco in pa vstrajnostjo še vedno zopet dvigniti na prejšnjo stopnjo gospodarskega blagostanja in do politične moči, ki mu kot velepomemb-nemu kulturnemu narodu po vsej pravici gre. Treba je le, da se iskreno otrese žeblje po svetovni nadvladi in se zadovolji s častno vlogo v zboru narodov, ki mu je ne bo mogel nihče odrekati. Francija se sme svoje zmage po tako trdem boju in velikih žrtvah iskreno veseliti. Sedaj sme končno biti nasproti svojemu premaganemu nasprotniku tudi velikodušna. Naj v svojem zmagoslavju ne pozabi, da se ima zanj zahvaliti vsemu civiliziranemu svetu, ki ji je v tihem odporu proti nemški vladi pustil svobodno roke, da z njo do konca obračuna. In razen tega je sreča — posebno vojaška in politična — opoteča. Tudi Francija ima sto razlogov, da ne hlepi po nadvladi v Evropi, ampak z drugimi narodi vred solidarno čuva in pospešuje pridobitve krščanske kulture, ki so ipak najvišje dobro stare Evrope. S kapitulacijo Nemčije, to je, z opustitvijo pasivne resistence v Poruhrju, pa reparacijsko vprašanje še daleč ni rešeno. To je stvar vseh zaveznikov, oziroma zadeva celokupne zadolžene Evrope. Zato bo povzročalo to vprašanje še velike težave, tembolj ker ga spremlja boj med Francijo in Anglijo za svetovno nadvlado. V Nemčiji sami bo zdaj najbolj zanimiv odmev kapitulacije pred Francijo v notranjepolitičnem oziru. Na temelju lozanske mirovne pogodbe so zapustili vsi inozemski uradi in vojaške čete Carigrad kakor tudi Dardancle; zdaj sc je poslovil tudi visoki komisar Anglije, general Harrington, ki jc bil faktični gospodar mesta. Odšle so vse inozemske pošte in francoski policisti, v izpraznjenih vojašnicah pa se namesti I. turški armadni zbor. Inozemske zastave so snete in nad mestom plapola zopet rdeči prapor s polu-mcsecem. S tem dejstvom so izsanjanc sanje o ruskem Carigradu, o Carigradu kot pre-stolici grškega imperija in o Carigradu kot drugem angleškem Gibraltarju. Ruski Carigrad ni postal, ker je Anglija s tiho radostjo dočakala trenutek, ko jc revolucija razbila v prah pravoslavno nacionalno carstvo in sc odpovedala testamentu Petra Velikega, da naj bi na Hagiji Sofiji zableščal sveti križ. Izid svetovne vojne jc potem Angliji dal priložnost, da sc na »furtimaški« način pod videzom internacionalizacijo polasti mesta, ki ga jc bila s težkim srcem priznala Nikolaju II., ko ta še sanjal ni o tem, da mu bo sledil Lje-nin. Toda Anglija se tc svoje osvojitve ni Holdo veselila in ko ie Kemal naša ootol- kel Grke, je bil Carigrad izgubljen za Anglijo, oziroma za antanto. , Carigrad baje ne postane več glavno mesto Turčije, toda njegov političen pomen bo slejkoprej velik. Saj bo v njem nastanjena komisija za morske ožine pod predsedstvom Vazaf paSe; to je pa vele-polltična korporacija. Tudi bo stacija za vojno mornarico, čeprav neznatno. Brez dvoma se bodo tudi niti balkanske politike pletle slejkoprej v Carigradu. Turčija ima politične tn trgovinske po" godbe z Rusijo, Anglijo, Ameriko, Francijo in Italijo. Ostale države skoro slede. Naša država bi tudi morala novi Turčiii posvetiti veliko pažnjo in skušati z njo navezati prijateljske stike. Turčija nam lahko veliko koristi in veliko škodi. + »Jutro« vedoraa in namenoma po- tvarja resnico. «Jutro« z dne 25. sept. trdi, da -»klerikalci« naknadno rohnijo in besnijo proti kuluku. Iz poročil sej finančnega odbora meseca junija je razvidno, da sta v finačnem odboru v seji, ki je trajala preko 2. ure po polnoči ostro nastopila proti kuluku poslanec dr. Kulovec in Vlad. Pušenjak. Poslanec Vlad. Pušenjak je žc takrat zagrozil, da ne bo drugo kazalo, kakor iti od vasi do vasi, ako sc bo ta srednjeveška uredba spet upeljala in poudarjal, da ni oborožene sile, ki bi Slovence prisilila k temu, da delajo tlako. Ministra N. Uzunovič in dr. M. Stojadinovič, ki jc prišel celo k poslancu Pu-šenjaku v njegovo klop, sta ga mirila in izjavila, da se kuluk ne bo tam izvajal, kjer ga ljudstvo ne želi. Kuluk se že izvaja v Bosni, bi sc pri nas tudi, ako bi se poslanci Jugoslov. kluba tako odločno nc uprli uvedbi kuluka. »Jutru« svetujemo, da priobči govor demokratskega govornika g. dr. V. Veljkoviča, da se do-žene, kdo se je ob priliki razprave o dvanajstinah mescca junija zavzemal za uvedbo kuluka. -f »Slovenski Narod-r, ki je vzor politične značajnosti, se že pripravlja na odhod svojega oboževanega Pašiča. Komu bo zdaj slavo pel? Pašič mu je bil vrhunec vseh političnih čednosti, največji državnik Evrope, njegova notranja in zunanja politika nepogrešljiva. Kaj bo ubogi >Slovenski Narod« počel brez Pašiča? Toda glasilo na-rodnonapredne stranke se je že potolažilo. Naslednik Pašiču bo baje gospod Ljuba Jovanovič. In »Narod« je takoj sklenil svojo sodbo, da je Ljuba Jovanovič eden največjih državnikov in da bo prav gotovo na svojem mestu kot ministrski predsednik. Kdor je na vladi, vsak je po »Slovenskem Narodu< na svojem mestu. Da je le navr-hu, »Narode mu vihti svojo kadilnico. Pašič je bil centralist, >Narod< je ležal pred njim na trebuhu; Jovanovič bo morda za sporazum s Hrvati na podlagi avtonomije, »Na-rod< mu bo ploskal. Za Jovanovičem pride mogoče .Toča Pandelič iz Mitrovice, ki sploh ne bo imel nobenega programa, »Narod« ga bo koval v zvezde. Samo da je ministrski predsednik in nosi zlate porte. Ce bo pa prihodnji šef vlade nosil celo zlate epolete in sabljo, bo »Narod« od navdušenja kar znorel. + Plemenski egoizem očita Hrvatom in Slovencem belgrajska ^Samouprava«, ki v svoji polemiki proti »Obzoru« piše med drugim: >Skrb za hrvatsko in slovenske plemenske interese jc popolnoma potisnila v ozadje skrb za državo in državno moč. Blokaški Hrvati in Slovenci našega stališča nočejo razumeti in ga nočejo sprejeti. Oni ne morejo razumeti, da mora biti skrb za državo važnejša kakor pa skrb za plemenske ali pokrajinske interese. In ker je njihov plemenski egoizem jačji kakor njihovo razumevanje za skupno državo, zato se trudijo z vso silo, da našemu javnemu delovanju podtaknejo plemenske namene. Mi pa se bomo pobrigali, da v tem ne bodo uspeli.« — >Samouprava« našega boja očividno ne razume. Boj za avtonomijo Slovenije ni boj proti državi, ampak naravnost boj z a državo, ker država, ki sestoji iz zgodovinsko tako različnih delov kot naša, ne more uspevati, če se le en sam njen del ne počuti zadovoljnega v njej. Nikakor pa mi ne moremo pristati na zamenjavanje države in državnih interesov z interesi radikalne stranke in če bi »Samouprava« to vprašanje enkrat pošteno obrazložila svojiui srbskim bralcem, bi si pridobilo res veliko zaslugo za državo, mnogo večjo kakor pa s svojimi opazkami o plemenskem egoizmu Hrvatov in Slovencev, ko je vendar danes celemu svetu jasno, kje jo največji egoizem doma. + Migljaj kranjski radikali)! po nemški milosti. Novosadski «D. Volkfblatt« priobčujc dopis iz Ljubljane, ki znači migljaj s palico na naslov kranjske radi-kalijc. Tako-lc jo radikalcem odbrusi dopisnik: «Od začetka tekočega leta izdaja Radikalna stranka za slovensko ozemlje v Ljubljani list «Jutranjc Novosti«. Dasi so radikali ob parlamentarnih volitvah mescca marca tekočega ieta računali na volivno podporo Ncmcev ter je v kočevski deželici, kjer ni bilo nobenega upanja, da bi prodrl lasten nemški kandidat, dejansko dobila radikalna lista nad 1500 nemških glasov, se ta list na najzagrize- nejši način zaletava v Nemce.--— Ne verjamemo, da list s tem opravlja zasluženo delo za radikalno stranko, ker je izključeno, da bi Nemci na Kranjskem, posebno oni v Kočevju, še kdaj glasovali za kakega radikalnega kandidata, ako jih bo radikalno glavno glasilo v Ljubljani vsak dan na sramoten način žalilo v njihovem narodnem fcuvstvovanju.« Ko jc dopisnik tako zagrozil kranjskim radikalcem, je ob koncu apostrofiral tudi radikalne voditelje v Belgradu, da se to ne strinja z njihovimi izjavami nasproti Nemcem. Torej — roke na klop, «Jutranje Novosti« ln dolgi jezik za zobe! Sicer pa politične lojalnosti od radikalov ni bilo smeti pričakovati. To bi bili Nemci že lahko vedeli« -f Ukrajinci v Vzhodni GalicijL Predsednik ukrajinskega naroduega sveta za Vzhodno Galicijo dr. Petrusiewicz je odposlal na Društvo narodov spomenioo, v kateri protestira proti dodelitvi ukrajinske vzhodne Galicije k poljski državi in zahteva revizijo dotičnega sklepa veleposlanike konference. Dnevne novice. —1 Glede nenadne vpokojitve staven* skih orožniških podporočnikov je osebno posredoval poslanec škulj pri generalu žandarmerije. Poslanec je poudaril, da sc vpokojeni podporočniki baš oni, ki so s! posebno ob prevratu stekli veliko zaslug za vzdržanje reda. Ravno vsled njihove marljivosti so bili imenovani za častnike, a za plačilo so zdaj čez noč vrženi na cesto. Poslanec je zahteval reaktiviranje vsaj za par let, da bodo deležni večje penzije, dokler se pa to ne uredi, naj se jim takoj nakaza pokojnina. General je pristal na to, da se jim takoj nakaže penzija in izdal takojšen odlok. Proti trditvi poslanca, da je penzi-joniral predvsem slovenske častnike, pa je general izjavil, da je upokojil vse podporočnike, ki so nad 52 let stari. Na ponovni pritisk se je general končno vdal, da pristane na reaktiviranje v svrho višje penzije, če na isto pristane vojni minister in vlada. Zadeva se je takoj začela obravnavati pri vojnem ministru in vladL — »Strogo zaupno.« Marsikateri uradnik oddelka za socialno politiko ni mogel od skrbi zatisniti očesa po zadnjem obisku načelnika belgrajskega ministrstva Nikoli-ča, ki si je izvolil ogledati naš Bled in veliki semenj in mimogrede še uradniške glave socialnega oddelka- Pozabljen je bi! že skoraj ta obisk, ko se spomni drugf načelnik Protič ter kar brzojavno treh dneh zahteva listo uradnikov, ki naj se >bacijo na polje«. Ta lista se je sestavljala z mrzlično naglico in velikansko tajnostjo. Pod Goršičem deluje namreč že od nekdaj poseben tajni odsek, obstoječ iz dveh članov, t j. njega in njegovega edinega zaupnika, svoječasno znanega prevajalca ustave sovjetske republike. Goršič je skuhal listo, tajni šef ji je dal pravo obliko, gospod veliki župan jo je sankcioniral. Do tu ni bila tajnost v nevarnosti. Pri vsej učenosti pa žalibože nihče od teh gospodov ni veščak na pisalnem stroju, a za Belgrad mora biti stvar lepo stipkana na dostojnem papirju. Pri oddelku ni moči, ki bi ji Goršič zaupal, zato je moral nesti listo v nek drug urad v tipkanje, stipkano robo pa je potem gospod tajni šef utaknil lastnoročno v kuverto in kuverto zalepil s svojo lastno slino. Le naslov je zaupal domačim močem. Zgražati se mora že vsak ob takem postopanju. Ali smo morda vsi okuženi? In kaj se to pravi tajnost, če gre za eksistenco stoterih? Po; šten šef bi objavil, koga je predlagal in bi se opravičil, zakaj je moral to storiti. Ima že slabo vest, da se poslužuje takih potov! Kaj bo, če bo moral kedaj on, ki ima številno rodbino in nepreskrbljene otroke, tudi na polje?! Lista kmalu ne bo več tajna za nas in tedaj spregovorimo. — Politična morala. Ved kot dva te« dna sta pretekla, odkar smo na podlagi službenih dopisov dr. Žerjava na Dravsko divizijo in Vojnega ministra I. 1919. dokazali, da jo on predlagal premestitev vseh slovenskih orožniških častnikov v Makedonijo in denunciral vojnemu ministru službeno vse slovenske častnike kot nezanesljive. Mož na to molči kot grob in ne da od sebe niti ene izjave, pač pa >Ji' tro« brez vsakega najmanjšega protidokaz« trdi, da so »Slovončevi« citati laž. To je pač izvanredna predrznost Mi smo poslovno citirali Žerjavove besede, navedli datum in akt ter pristojno mesto, k* mor jih je mož s svojim lastnoročnim pod' pisom poslal. Akti se še danes nahajajo na pristojnem mestu, naši informatorji so sami v rokah imeli, vojni minister je dStrokovno zvezo javnih nameščencev«. Strokovna zveza javnih nameščencev ima prodam ne samo organizirati, temveč nuditi tudi pomoč članom v času bolezni. Vsi člani naše zveze in njih družine dobe zdravnika in idravila po znatno znižani ceni. Poleg tega Pa tudi denarno podporo. Ker je naše stanje fes obupno in posameznik ni kos premagati ree ovire in doseči zaželjenih uspehov, zato e v interesu vsakega uslužbenca, da čim Preje pristopi k naši organizaciji. Tovariši avni nameščenci! Pristopite polnoštevilno, da Erenio združeni v boj za raše pravice! Lc složno skupno delo nam prinese gotovih uspehov. — VpJsovanje na Kr. visoki šoli za trgovino in promet v Zagrebu. Vpisovanje v zimski semester kr. visoke šole za trgovino in Promet v Zagrebu se začne 1. oktobra in traja 14. oktobra 1923. Naknadno vpisovanje do ključno 15. novembra dovoljuje na predlog Profesorskega sveta Oddelek za prosveto in *"ere v Zagrebu radevolje. Prošnje za navadni vpis, ki so dobro obrazložene in kole-«°vane je treba nasloviti Pokrajinski upravi, ^d. 7a prosveto in vere v Zagrebu in poslati Profesorskemu svetu. Vpisuje se osebno pri kkauu kr. visoke šole za trgovino in pro-H kateremu se mora pokazati v originalu ■Muritetno spričevalo gimnazije, realke ali ^lne gimnazije, oziroma spričevalo o dovrši trg. akademiji ali enoletnem abit. tečaju j» trg. akademiji. — Jug. katol. akademsko ruštvo >Banica« v Zagrebu, Guduličeva ulica >/4. — Dalmatinsko finančno odvetništvo. Se- finančnega odvetništva za Dalmacijo je 10 odredbi finančnega ministrstva premeščen iz Dubrovnika v Split, Zato so v zadevah erarja in fondov pristojna splitska sodišča. — Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca oktobra sledeča predavanja: V nedeljo dne 7. oktobra: Velike Leše ob Krki, o jesenski pripravi zemlje, Jereb. Rateče, o ovčarstvu in mlekarstvu, Pevc. Talčji vrh, o vinarstvu, Konda. SveSina, o jesenski pripravi zemlje, Štrekelj. Špitalič, okr. Konjice, o kletarstvu, Štamberger. Benica, Prekmurje, o kmetijstvu, Pavlica. — V nedeljo dne 14. oktobra: Dole pri Litiji, predp., o izboljšanju kmetijstva, Jereb. 2. Polšnik nad Litijo, pop., o izboljšanju kmetijstva. Jereb. Ambrus, o kmetijstvu, Kafol. Cerklje, okr. Krško, o kletarstvu, Ambrož. Skocjan, predp., o vzreji molzne krave, Pevc. Šmarjeta pop., o vzreji molzne krave, Pevc. Drašiči, o vinarstvu, Konda. Staritrg, okr. Logatec, o gnojenju, Zdolšek. Koprivna na Koroškem, o živinoreji, Wernig. Fram, o izboljšanju kmetijstva, Štrekelj. Zibika, o kletarstvu, Štamberger. Sakatovci, Prekmurje, o odbiri semena, Pavlica. — Zahvala. Podpisani upravni odbor deške in dekliške meščanske šole v Tržiču izreka vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je šolska slavnost v dneh 15. in 16. IX. v vsakem oziru, bodisi moralnem ali gmotnem, tako sijajno obnesla, svojo najsrčnejšo zahvalo. Našteti bi hotel imena, toda ime se pozabi, dobro dejanje pa ostane. Zato še enkrat vsem: Srčna hvala 1 — Tržič, 27, septembra 1923. Za upravni odbor: Franc Jerman 1. r. — Erjavčeva koča na Vršiču nad Kranjsko goro ostane do nadaljnjega še odprta. Ker je ravno sedaj v jeseni poset gori najlepši in ker ja večina planinskih koč že zatvorjenih, se toplo priporoča turistom poset te koče. Koča leži na eni najlepših razglednih točk naših Julijskih Alp in je dostop zelo lahek. Zatvoritev koče se bo turistom pravočasno naznanila. — Preosnova pouka v ženskih ročnih delih na avstrijskih šolah. Avstrijski naučni minister je odredil, da bo po9lej trn dekliških srednjih šolah, in sicer v 4 spodnjih razredih, pouV v praktičnem šivanju obvezen predmet. Za pouk v šivanju sta določeni dve uri na teden. Cilj pouka mora biti, da se vsaka učenka priuči samostojnemu krojenju in šivanju enostavnega perila in obleke, kakor tudi krpanju. Poleg šivanja se bodo dekleta trila tudi kvačkanja, pletenja in vezenja, a le toliko, kolikor je neobhodno potrebno, da se dekle spozna v teh delih. Umetna dela so načelno izključena, dovoliti se smejo lc izjemoma katerikrat pod pogojem, da učenka izvrši celo delo popolnoma samostojno, po svojih lastnih načrtih. S tem je v raznih nepotrebnih in razkošnih ročnih delih v dekliških šolah prilično omejeno, kar je vsekakor zdravo. Pouk v ženskih ročnih delih po šolah tudi pri nas kriči po praktični preosnovi. — Redukcija avstrijske armade. Z ozirom na varčnost, ki jo nalaga Avstriji generalni komisar Društva narodov, bodo znižali stanje avstrijske armade za polovico in tako prihranili državni blagajni lepe milijarde. — Vso čast gospodinjam, ki zahtevaio odločno pri trgovcu domači izdelek »PEKA-TETE«. So najceneje, ker se zelo nakuhajo. — Gospodinjska Sola «Mladiks« v Ljubljani. Zaradi nastalih težkoč jc vpisovanje v gospodinjsko šolo »Mladike« šele v ponedeljek, dne 8. oktobra ob 9, uri. V torek zjutraj je reden pouk, Gojenke, ki namerjajo stanovati v internatu, naj prineso s seboj posteljno odejo, rjuhe, blazino, jedilni pribor in 3 prtiče. — Tobačna tovarna v Ljubljani bo prodala na ustmani dražbi dne 22. oktobra t. 1. 4000 kg kartona od »Mirjam« cigaret. Pogoji dražbe so objavljeni v »Službenih Novinah« in »Uradnem listu« ter so na vpogled v ekonomiji tobačne tovarne. 5983 p Evharistični shod v Biljani. Dne 23. t. m. so imeli za Kraševci in Vipavci svoj evharistični shod tudi Brici, in sicer v Biljani. Shod je uspel v vsakem pogledu ravno tako sijajno kot prejšnja dva; tud itu ga je osebno vodil knezonadškof dr. Sedej. Te verske prireditve so našemu ljudstvu kakor blagodejen dež na izsušeno zemljo. p Tudi sodniki morajo na cesto! Italijani, ki so doslej izgnali iz novih pokrajin že večino inteligence, ki dela med ljudstvom, posebno duhovnike in učitelje, stegajo sedaj roko tudi proti sodnikom neitalijanske narodnosti. Izšel je kraljevi odlok, katerega 03. člen se glasi: >Do 31. decembra 1923 se odpuste iz službo sodniki vseh činov, ki prihajajo iz bivše avstrijske uprave in se vsled bolesni, vsled nesposobnosti, vsled nezadostnega znanja italijanskega jezika, vsled malega uspeha pri delu ali iz drugih razlogov spoznajo kot nesposobni, da dobro opravljajo svojo službo. Njih pokojninsko razmerje se uredi po določilih kraljevega dekreta iz 1. 1023.« Člen 65. pa določa: -»Proti ukrepom, ki se izvršijo po 51. 61. in 63. se ne more vložiti pritožba ne upravnim ne sodnim potom.« S tem ja usoda neitalljan-skih sodnikov v Julijski Krajini zapečatena. Pravica bo poslej za naše ljudi tudi na sodiščih redko sejana. p Nedostojna igra z ljudstvom. Minulo nedeljo je bila v Richemberku napovedana velika slovenska mladinska prireditev. Prireditelji so svoj namen pravočasno naznanili pristojni oblasti in ii predložili program. Do- I 5 bih so zagotovilo, da se prireditev brez vseh ovir dovoli. To svoje slovesno zagotovilo je pa goriška podprefektura snedla in v zadnjem hipu slavnost prepovedala. Na tisoče ljudi, ki so prihiteli na prireditev, je moralo brez uspeha nazaj domov. Razume se, da je tamkaj šnje zavedno ljudstvo vsled takega postopanja oblasti ogorčeno in temu ogorčenju daje »Goriška Straža« v odločnem uvodniku duška. Tako ravnanje je velikega naroda, kakor se smatra italijanski, zares nevredno. ženstvu. Naivnost je velika napaka. Bile smo naivne dovolj, da smo verjele Vašim pomovmm zatrdilom, kako mnogo Vam je na tem ležeče, da delujemo skupno. Pripravljala sem zlasti jaz pot za skupno akcijo, in naša Zveza, ki ni vstopila v Savez, novoustanovljeni feministični alij*nsi ni bila nenaklonjena. Mani je šlo v nedeljo za nekaj velikega in zato sem se odzvala vabilu. Čakala sem z odgovorom na notice v naprednem časopisju, ko* sem mislila, da se bo našla med Vami žena, ki jih bo kot neislinite in pristransko prikrojene popravila. Ker se to ni zgodilo, naj ugotovim sledeče: Če Vam je zasovražen moj glas, naj bi Vam bila dobrodošla moja odkritost. Moji predlogi Vas niso mogli žaliti, ker so bili pogojni: »če hočete skupno delovanje, potem ugotovite temelje, ki nam poti do Vas ne bodo že vnaprej zajezili.« Dala sem nasvete, stavila vprašanja, ne ker sem baje neinformi-rana, ampak ker se Vaše mnenje tolikrat spreminja. Odkar Vaše društvo poznam, ste preletele že razne faze razumevanja ženskega vprašanja in človek se nekote vpraša, katero da je Vaše trenutno stališče. Saj še ni dolgo tega, ko ste se n. pr. z malimi izjemami izrekla proti ženski volilni pravici, ker da ženstvo za to plat življenja še ni zrelo. Zrele pa ste postale takoj, ko ste zvedele, da hočejo volivno pravico tudi Srbkinje. Iz ust katoliškega ženstva, ki se že leta in leta bojuje za izenačenje pravic, Vam je bila ta želja zoprna in neizvedljiva; želja nekaj Srbkinj Vam je bila blagovest, ki se ji ni bilo moči upreti! In vsa naše ženstvo je kar od početka zahtevalo splošno žensko volilno pravico; Srbkinje pa so deloma še danes proti tej pravici in mnogo mlajših inteligentk je bilo še nedavno mnenja, da se prične politična zrelost žensk šele pri gimnazijski maturi I — Isto je z vprašanjem prostitucije: Vaše ofici-elne izjave rni niso garancija za uspešen boj proti tej sramoti narndo, dokler imajo ženske še to zasebno mnenje, da je prostitucija — potrebna. Vaši članki so lepi in Vaši govori izbrani, toda človek nikdar ne ve, koliko Vaših lastnih pristašic se z njimi strjnja. Kako odveč je bila Vaša tožba in Vaša užaljenost, ker prejšnje krščansko žensko društvo ni pristopilo k Savezu, je pokazal Vaš nedeljski aplavz, ko je besneča Srbkinja izdala vse sovraštvo do katoliških organizacij in je nas obmetavala s staro »klerikalijo«. Izjavile ste se pozneje o tej govornici, da je napravila še povsod škandal, kjerkoli je nastopila in d aga je napravila tudi tukaj; meni pa ste dale zadoščenja, ko Vas j* lastna pri-stašica opozorila na to, da se je zgodila nekorektnost. Časopisi pa so poročali drugače in Vam ni bilo na tem, da napišete resnico. V Ljubljani, dne 28. septembra 1923. Dr. Angela Piskernik. š Mlinski požar. V sredo, dne 26. t. m., okoli pol 10. ure dopoldne je v velikem Scher-baumovcm mlinu v Bistrici pri Mariboru izbruhnil ogenj. Požar je nastal na podstrešju. Bistriška požarna bramba je bila takoj na mestu in je takoj stopila v akcijo. Najprvo so začeli gasiti z Minimax-aparati, nato pa z brizgalno in so tako po polurnem težkem napornem delu ogenj zadušili. Edina sreča je bila ta, da so nastali požar pravočasno opazili in da se je vnel po dnevu, ker v nasprotnem slučaju bi čisto gotovo popolnoma pogorel mlin, v katerem so bile precejšnje zaloge žita. Ogenj se je razlezel samo v podstrešju ter se je tudi tam pogasil, tako da sc ni razširi! na druge krajo tronadslropnega poslopja. Mariborska požarna hramba je bila tudi avizirana, a ni stopila v akcijo, ker sc je ogenj preje zadušil. š Obesila se je v torek, dne 25. t. mcs., 47letna Matilda Goričan, posestnica v Lajterš-bergu pri Mariboru. Vzrok samoumora je neznan. š Nezgoda. Iz Maribora se nam poroča: V (orek zvsčer c'oli 6. ure je neki železničar (avstrijski), ki je spremljal dunajski vlak, tako nesrečno padel z njega, da je dobil težke notranje poškodbe. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč in ga prepeljal v mariborsko bolnišnico. š Smrtna nesreča. Avgust Razboršek, zaposlen v žagi g. Kolčija v Limbušu pri Mariboru je v torek zvečer okoli pol 8. ure prišel vsled nepaz'jivo5ti tako nesrečno med parno napravo, da je dobil težke notranje in zunanje poškodbi. Ko je dospel rešilni oddelek, je bil nesrečnež že mrtev. s Veliko goljufijo j« izvršil v Celju v i'u"c Krnlj, ki jo ogoljufal tri ccljske trgovce zn 34.7:','6 r inarjev tor pobegnil v Avstrijo. š Velika tatvina. Posesiniku Franc Kranjcu v Sv. Rupertu v Slov. Goricah so do sedai neznani tatovi pokradli iz zaprte omare razne, zlatnine in srebrnine v vrednosti 20.000 K,< Pred nakupom ukradenih stvari se svari. š Nalezljive bolezni so se pojavile v me* stu Maribor in okolici, med temi so: tifus,! škrlatica, griža in šo druge. Vsled tega, jej tudi mariborska bolnica popolnoma natlačena. š Samoumor. Iz Prevalj se nam poroča; Soproga obratovodja tamošnje elektrarne jc začetkom tega meseca izvršila samoumor. Našli so jo mrtvo v tamošnjem ribniku. Vzrok samoumora dosedaj ni znan, Zapustila je šest nepreskrbljenih otrok. Zadnji srednjeevropski velesejm. Te dni se vr§i v Frankfurtu na Nemškem zadnji letošnji veliki sejem v Srednji Evropi; od 23. do 29. septembra. Kljub temu, da se je velesejm v Lipskem slabo obnesel, se je prijavilo za Frankfurt vendar toliko razstavljavcev, da so jih morali precej odkloniti. Splošno je glede velesejmov imel Frankfurt doslej srečo. Dosti si obetajo od kupčij z inozemstvom; Švica, Holandija in tudi Italija so do sedaj zmeraj dosti nakupile. Vsekakor bo zanimiva ugotovitev, v koliko bodo zamotane razmere nemškega denarstva slabo vplivale. Holandi ska trgovska zbornica v Franklurtu pravi, da pomeni nemška denarna politika veliko nevarnost za nemško gospodarstvo sploh. »Kakor hitro bo nemška marka stabilizirana — oziro-ma novi nemški denar —, bo nastopil za nem* ško industrijo čas brezposelnosti; svetovni trg ne bo mogel prevzeti izdelkov narasle nemške produkcije, posebno tedaj ne, če bodo nemške cene prišle na višino svetovnega trga ali pa jo celo prekoračile.« Že na zadnjem velesejmu v Frankfurtu je inozemstvo manj na-ročevalo kakor prej; med tem so se pa razmere še poslabšale, tako da na prodajo v inozemstvo skoraj ni upati. Velike tvrdke ludi nič pjsebneui ne oričakujej) in jih tudi negativen zaključek ne bo rn raral. Poleg tekstilnega sejma igra prvo vlogo druga panoga frankfurtskega velesejma: usnje in čevlji. Velika dvorana strojev za izdelavo čevljev je letos prvič uporabljena. Poseben znak daje velesejmu šele eno leto stara »hiša tehnike«, za koje vsestransko popolno izvršitev so se prav posebno potrudili. Postavili so celo velikanske žerjave v največji izmeri, tako da lahko predstavljajo najtežje stroje. Kakor v Lipskem, so razstavili tudi tu Rusi svoje produkte. Sploh opažamo tesne zveze med Rusijo in tema dvema tržiščema. Sovjetski vladi je veliko na tem, da pride s pridelki ruske zemlje na svetovni trg. Predvsem so razstavili surovine, kakor tudi mnogovrstne kože, žimo, ščetine, čreva, konopljo, lan, tobak, perje i puh; pa tudi kemikalije, zdravilna zelišča, pepelik in žgano smolo. V drugem oddelku se predstavlja ruska ljudska umetnost in pa ruska domača obrt. Rusom so dali na velesejmu častno mesto. Gotovo je, da bo ruska razstava zbudila tudi v Frankfurtu dosti zanimanja. Med nemškimi industrijci jih ja prav veliko takih, ki že danes računajo z Rusijo kot pokrajino za prodajo nemških izdel i kov. Prav sedaj je tudi v Moskvi velika razstava poljedelskih i industrijskih produktov, in Nemčija je tam lepo zastopana. Beremo imena starih znanih tvrdk, tako Daimler Krupp, Mercedes, Siemens Schuckert itd. Poznavalci ruskih razmer, ki niso tako optimistični, kakor je ruska vlada, trdijo sicer, da je še daleč oui čas, ko bo prišla Rusija za Nemčijo kot nakupovalna dežela resno v poštev. To gotovo tudi razstavljalci vedo, a gledajo naprej preko bližnje prihodnosti in računijo s sigurnim razojem na boljše. Ves svet pa tudi ve, da bo boljša gospodarska prihodnost odvisna od bodoče politične konštelacije. Obe vprašanji gresta vštric z roko v roki in sta v tesni zvezi drugo z drugim. Prireditve a la Frankfurtski velesejm uglajajo pot do poznejšega obsežnejšega udejstvovanja na gospodarskem polju. « * * g Žitni trg. Na zagrebški blagovni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 350—360, koruza 270—295, oves 245, pšenična moka 0 570 Din. g Devizni trg. Na včerajšnji sklepni cu-riški borzi j a padel dinar od 6.60 na 6.50.. V Zagrebu so tuje devize in valute poskočile. Blaga jc bilo malo. Tendenca čvrsta. g Produkcija bombaža v Jugoslaviji. Letos smo producirali v naši državi na 767 ha in sicer v tikreškem okrožju v Macedoniji 1414 met, stotov bombaža, Vse makedonske nižave so izredno prikladne za gojitev te kul-r ture. g Stanje papirnatega denarja na Ogrskem.* Mažarska sc jc sumljivo pričela potapljati v papirnatem denarju. V tretjem tednu septsm-bra se je stanje papirnatega denarja zopet pomnožilo, in sicer za 50 milijard o. kron, in znaša, danes 527 milijard o. kron. g Zunanja trgovina Češkoslovaške. Lotos v avgustu izkazuje češkoslovaška trgovska bilanca aktivum od 181 milijonov č. K nasproti 265 milijonom v juliju 1923. Celokupen aktivum češkoslovaške zunanje trgovine v prvih osmih inesecih znaša 1985 milijonov č. K. g Stenje papirnatega denarja v češkoslovaški izkazuje v tretjem tednu septembra 3,813,000.000 č. K in sc je v enem tednu znižalo za 112 milijonov č. K, g Knpčijske rvere t Argentlnljo. Firme, katere se zanimajo za kupčijske zveze z Argentinijo, zlasti za les, železo in cement, dobijo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled informacije o eksportnih možnostih in prilikah. g Elektrifikacija železnic v Švici, švicar-feki zvezni svet je dovolil kredit v znesku 60 milijonov frankov za elektrifikacijo švicarskih železnic. g Draginja v Nemčiji. V primeri s predvojnimi cenami je življenje v Nemčiji danes okoli 80 milijonkrat dražje. g Cene žitu na dunajski blagovni borzi «o bile sledče (za 1 kg): pšenica (domača) 3300—3400, jugoslovanski pšenica 3600—3700, rž 2525—2625, rž 2300—2500, koruza 2900, ove« 2150—2250, beli fižol 5200—5400 a. K. g Elektrifikacija Avstrije, Te dni je pre-Ifaval na Dunaju inž. dr. Karel o avstrijskih elektrarnah in je dokazal, da bo Avstrija v najkrajšem času pokrila sama 75% svojih potreb pogonske energije ter se tako osvobodila tuje odvisnosti glede uvoza premoga. Na ta način bo Avstrija letno prihranila 275 mili-ferd a. K. g Tržaška paroplovba. Kakor javlja paro-plovna družba »Adria«, se prične z oktobrom redni paroplovni promet med Trstom in francoskimi, holandskimi, belgijskimi in angleškimi pristanišči. g Cena svili. Na lyonskem trgu je bila r.ena svili sledeča: italijanska 325, sirijska 305 do 315, Seven 315 do 325, japonska 340—360, kitajska 350 do 370 francoskih frankov. BORZA. Zagreb, 28. septembra. (Sklep.) Berlin fl.0000050—51, Italija 4.05-4.10, London 404 do 409, Newyork 88.25—39, Pariz 5.45—5.48, Praga 2.65—2.71, Dunaj 0.1240—0.1265, Curih 15.75—15.875; dolarji 87—88. Curih, 28. septembra (Izv.) Berlin 0.000003, Bolandija '220.75, Newyork 561.50, London 25.80, Pariz 34.85, Praga 16.85, Pešta 0.03. Bukarešt 2.60, Belgrad 6.50, Sofija 5.37, Varšava 0.0017. Dunaj 0.0079, č. krone 0.007950__ Ljubljanske novice. lj Izredni občni zbor »Strokovne zveze lavnih namcščcacev« se vrši danes v soboto 29. t. m. ob 20. uri v kleti I. delavskega kon-sumnega društva. Kongresni trg 2, s sledečim dnevnim redom: 1 Sprememba pravil. 2. Sprememb« pravilnika. 3. Določitev strokovne članarine. 4. Slučajnosti. Prosimo vse člane, rla se občnega zbora udeležite v kar največ-iem številu. — Načelstvo. lj Spored koncerta, katerega priredi Če-hoslovaški komorni kvartet >Zika< v dvorani hotela Union v sredo, dne B. okt. t. 1. ob B. zvečer v dvorani hotela Union. 1. Ravell: Kvartet v F-duru, 2. Josip Suk: Kvartet op. 31, ŠL 2, 3. Beethoven: Kvartet v F-duru, op. 69 (Rasumowski). Vstopnice za ta koncert so v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu od ponedeljka, 1. oktobra dalje. lj Komorni kvartet >ZikaZikovci< ter prirede tu v veliki dvorani hotela Union v sredo, dne B. oktobra t. 1. svoj komorni koncert, na katerem izvajajo 3 svetovnoznane kvartete, Id se vsi trije v Ljubljani prvič izvajajo na koncertnem odru. Naše občinstvo, katero je še vselej sprejelo >Zikovce« z vidnim veseljem, opozarjamo na ta koncert ter sporočamo, da bodo sedeži v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu v Ljubljani in sicer so sedeži VJ 25, 20, 18, 15, 12, 10, 8 in 6 Din. Pred-prodaja začne v ponedeljek, 1. oktobra. lj Pridite po knjige! V prostorih Slov. kršč. soc. zveze (Ljudski dom II.) se nahaja nbširna ljudska knjižnica, ki izposoja knjige predvsem članom ljubljanskih prosvet in drugih kulturnih organizacij. Zaenkrat obsega knjižnica predvsem slovenska dela, leposlovna in poučna. Posluje za odra-sle vsak ponedeljek in petek od 5. do 7. ure zvečer, za mladino pa vsak četrtek od 3. do 5. ure popoldne Dobe se pa knjige tudi ob uradnih urah: vsak delavnik dopoldne od 9. do 12. ure, popoldne od 3. do 5. ure. Izposojevalnina je zelo nizka. Poslužujte se knjižnice! lj Predsedstvo Slov. kršč. ilenske zvese ne je določilo sledeče: ga. drica Angela Pi-skernik, predsednica: ga. Terezija Košir in Marija Remec, podpredsednici; gdč. Meta Gostinčar, glavna tajnica, ga. Minka L o -g ar in gdč. Pepca T a m a ž i č , tajnici; ga. Poldka Dolenc, blagajničarka; gdč. Cilka Krek, blag. namestnica. lj Dobrodelna komisija Slov. kršč. ženska rveze se prisrčno zahvaljuje vsem onim, ki »o ob priliki velesejma darovali prekrasno cvetje ali ji Sli sicer ne roko, tako da je akcija vprid bolnim in bednim najlepše uspela. Istočasno izreka zahvalo vsem gospem in gospodičnam za požrtvovalno razprodajo. Vsi pri nas včlanjena ženska društva, ki imajo dobrodelni odsek, naj to čimprej javijo Slov, kršč.. ženski zvezi. — Terezija Košir, nacel-\ica dobrodelne komisije, lj Šišensko prosvetno društvo priredi v nedeljo, 30. septembra ob 7 uri zvečer v samostanski dvorani skioptično predavanje. Predava gosp. kanonik Sušnik o astronomiji. Vstopnina za otroka 1 Din, z& os4ale pa 2 Din. Člani in prijatelji društva uljudno vabljeni. _ Odbor. •j Tombola Zveze bivših salesijanskjh go-fencev Dobitki: L kolo (moško ali žensko); 2. vagon premoga; 3. zaboj sladkorja; 4. vreča moke; 5. blago za moško obleko; 6. blago za žensko obleko. V ponedeljek 1. oiktobra žrebanje za gori imenovane dobitke. Tablice še vedno ▼ razprodaji. lj Upravni odbor ljubljanske mestne elektrarne, plinarne in vodovoda je na svoji seji dne 27. t. m. sklenil, da se vsem odjemalcem, ki tekom enega meseca po prejemu računa taistaga ne poravnajo, računajo 16% zamudne obresti. — Sklep upravnega odbora moremo samo pozdravljati, ker pri sedanjih 6% zamudnih obrestih so posebno gospodarsko močni sloji odlagali s plačilom računov po več mesecev, ker jim je v tekočem računu znašalo obrestovanje njihovega kapitala najmanj 8%; imeli so torej le dobiček, če niso plačali računov in so naložili denar v bankah. Red se pa mora napraviti povsod. Občinska podjetja niso zato tukaj, da bi posamezniki na tak način iskali pri njih profita! lj Narodno gledališče (opera in drama) v Ljubljani je na upravni odbor mestne elektrarne v Ljubljani naslovilo proSnjo, naj se cena električnemu toku zniža od dosedanjih i 8 Din na kilovatsko uro na znese«, katerega | je gledališče plačevalo pred zvišaniem cen električnemu toku v'Ljubljani. Upravni odbor je na svoji seji dne 27. t. m. o tej prošnii razpravljal ter na predlog obč. svetnika Č e 1 e š -n i k a (Zveza delovnega ljudstva) soglasno sklenil, staviti občinskemu svetu naslednji predlog: »Cena električnemu toku v Narodnem gledališču se zniža od 8 na 4 Din za kilovat, i uro pod pogojem, da se uprava Narodnega j gledališča v Ljubljani zaveže napram* občini, da vsakih 14 dni priredi po eno gledališko predstavo v dramskem in opernem gledališču za delavstvo in uradništvo (menjaje) po polovični običajni ceni.« — Predlog upravnega odbora bo gledališču prihranil meseCno ca. 15.000 Din, ki jih bo utrpela občina. Stojimo na stališču, da naj občina podpira po možnosti vse kulturna institucije, posebno pa gledališče, vendar ob tej prilild pribijemo, da slavna radikalna vlada tudi to institucijo prav po mačehovsko »podpira«, da se mora neprestano boriti s finančnimi težkočami. To je posledica centralizacije naše uprave, ki ubtia vse, kar je prečanskega. Upravi gledališča pa moramo tudi povedati, da se je lansko leto premalo brigala za delavske in uradniške predstave, na katere se sicer sklicuje, a so bile tako redke, da je bolje, če jih ne omenjamo. V operi smo jih sploh pogrešali. Naše gledališče bo vršilo svoje kulturno delo le tedaj, če pritegne tudi najširše ljudske sloje med obiskovalce, t. j. delavstvo in uradništvo. lj Kegljaški klub »Venček« pri Draščeku, Bohoričeva ulica 9, vabi vse dobre kegljače, da se udeleže kegljaške tekme, ki se vrši od 30. septembra 10. ure dopoldne do 14. oktobra J923, Dobitki so lepi, in sicer: K 2000, 1200, 800, 600, 400, 300, 200 v de. vnici. Tudi tri (Jamska darila v efektih so. Čisti dohodek namenjen slepcem. — Odbor. lj Naslov dvornega optika je podelil kralj Aleksander I. gospodu Karlu Jurmanu, optiku v Ljubljani. . lj Predrzen vlom. Dne 28. septembra ob eni zjutraj se je splazil skozi okno v Kolizejski ulici št. 12 tat v sobo, v kateri stanuje pri g. sodnem nadsvetniku pl. Levičuiku gospod inženjer Franc Sevnik. Vlomilec je ukradel gospodu Sevniku srebrno 3200 K vredno uro z inonogramom S. F., 4000 K vredno zlato žensko verižico, rjavo listnico, v kateri je bilo 1800 K denarja in sive, po-nošene 400 K vredne hlače. Iz sobe gospoda ita-ženjerja se je vlomilec splazil skozi kopalnico v shrambo, kjer je ukradel nekaj kruha in spil nekaj mleka. V predsobi jo prodrznož odnesel g. nad-svetniku pl. Levičniku kiv klobuk in palico. Po izvršenem vlomu .je vlomilec izginil brez sledu. lj Kolo je bilo ukradeno kolarju Francu Pet-kovšku. Vredno jc 13.000 Irron. — 4800 kron vred-uo kolo je bilo ukradeno kurjaču Francu Lotričn. lj Oglejte si v izložbah oblačilne industrije I A Kune, Ljubljana, Gosposka ulica 7, naj-! novejše raglane, njih nedosežno lepi kroj in nizke cene pri izvrstnem blagu. 6130 c Pastoralna konferenca za radovljiško dekanijo se vrši v sredo, dne 3. oktobra poroki P" ob 2. v Radovljici. c II Vnanja llarijina kongregacija gn-spociioen pri č?. uršuliukah v Ljubljani naznanja svojim članicam, da je danes popoldne ob 2. uri mesečni sbod. Pridite vse. c Cerkev sv. Jožefa. V nedeljo, HO. t ni. ob Šestih zvečer verskosocialen govor o zasebni lastninski pravici. Učiteljski vestnik, Odborova seja »Slomškove zveze-« bo v nsdeljo ob 10. uri dopoldne v tajništvu. Podružnica Slomškove zveze za novo moški in črnomaljski okrai ima svoj^- zborovanje v torek, 2. oktobra, ob 9. uri dopoldne v Novem mestu. Pridite vsi! — Predsednik. ske izkaznice pri kolodvorski blagajni žigosati Ljubljansko orlovsko okrožje. Zastopnike odsekov opozarjamo, da se vrši izredni občni zbor v nedeljo dne 30. septembra ob pol devetih zjutraj v Rokodelskem domu. Udeležba obvezna. Narodno gledišče. Zadetek gledališke sezone ▼ dram L Gledališka sezona 1923-24 se prične v drami v pondeljek, dne 1- oktobra. Kot otvoritvena predstava vpri-sori žalna igra znanega slovenskega pisa^lja dr. Ivana Preglja >Azazek. Dejanje se godi v Pale-ptini. Snov je vzeta iz Kristusovega življenja. Glavni osebi sta Juda Simonov iz Keriota (Judež TSka-rijot) in Mir jam iz Magdale (Marija Magdalena). Njo igra ga šaričeva, Judo g. SkrbinSek. V ostalih vlogah nastopijo gg. Medvedova, Raknrjeva, Mira Danilova, Juvanova ml. Lipah, Kralj, Danilo, Plut, peček, Grogorin, Medven, Cesar, Smerkolj Itd. Re-žira g. SkrbinS»k. Deloma nove kulise je naslikal g. Skružny. Prva reprisa bo v četrtek, dne 4. oktobra. — Druga premiera nove sezon« bo v torek, dne 2. t. m. Vprizori =e Hebblova tragediji »Judit« - gospo Marijo Vero v naslovni vlogi in v režiji g. Lipaha. Orlovski Polovična vožnja za občni :bor OP na državni železnici je dovoljena Ln sicer velja za soboto, nedeljo in pondeljek. V ta namen naj so vsakdo i?kf?o nri odhodu i blagajni s člansko izkamko ter kupi celo vozovnico, ki je v Ljubljani ne sme oddati, ker velja tudi za nazaj. Pri odhodu iz LJubljane nai si da vozovnico proti izkazu član- pr Slovenska Mctica. Pravkar ie izšla izdaja Matičnih knjig za leto 1922. Ker so stroški tiika in papirja teh knjig: zadnji zvezek »Slovenskih narodnih pesmi« in tretji zvezek »Dr, Mencingerjevih izbranih spisov« visoko narasli, je Slovenska Matica primorana svojim članom oddajati te d,re kniigi proti doplačilu 10 Din in pošilialnib stroškov k dosedanji članarini. Nečlani dobijo knjige pri upravi »Slo- j vensko Matice po 30 Din za posamezen zve- j zek, Za tekoče leto je Članarina neobvezno 30 Din. Za to leto se pripravljata četrti zve- 1 zek »Dr. Mencingerjevih izbranih spisov« in zadnji zvezek »Slovenske zemlje«, to je Štajerske s Prekmuriem v zgodovinskem in pri-rodopisnem oziru. Obenem naznanja Slovan« ska Matica, da je zvišala ceno knjig, ki )ih ima v zalogi, posebne Da opozarja, da oddaja zemljevid slovenskega ozemlja skupno s kazalom za 100 Din. pr Obči zemljepis za višje razrede osnovnih šol. Sestavi.a: I. Mešiček in Fr. Drnovšek, Odobrena od učne uprave kot pomožna učna knjiga. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Posebno sedaj, ko je Srednja Evropa izpremanila svojo obliko in so tudi druge države v Evropi dobile svoje, izpremembe in korekture, bo knjiga prav dobrodošla tako učencu kakor učitelju. Knjiga našteva in opisuje nove države: republiko Avstrijo, republiko Mažarsko, češkoslovaško republiko, Zvezno republiko Nemčijo v novi obliki, Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, Reko kot samosvojo, republiko Poljsko, republiko Ukrajino itd. Sestavki so pregledno sestavljeni in ne preobširni, tako da jih učenci trav lahko obvladajo. Zastopane so vse država vrope, Azije, Afrike, Amerike, Avstralije do Oceanije. V uvodu ie razdelitev zemljepisne tvarine. Posebno spretno je sestavljen zvezdo-znanski del. pr Slovensko ozemlje (Jugoslavije L del), s&staviia Pavel Plesnlčar in Rado G r u m. S 24 pokrajinskimi slikami in 10 zemljevidi. Zemljevida risal F. Juv&nec. Odobreno kot pomožna učna knjiga. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Pisatelja prihajata po posameznih zemljepisnih skupinah do zaokrožene celote, ki nam predoči slovensko zemljo naše države. Zelo potrebna pomožna knjiga bo prihranila učitelju narekovanje, učencu pa bo bogat zaklad za ponavljanje in poglobitev. Pridobljeni čas se bo lahko porabil za prepotrebno skiciranje in va,e v čitanju zemljevida. Knjiga je dobra koncentracija kulturne slike našega ozemlja, z ozi-rom na promet, industrijo, gospodarstvo itd. Pouk bo poživljala zlasti folklora, z navajanjem običajev. Gojitev umetniškega čuta se goji s poudarjanjem naravne krasote naše zemlje in narodnih umetnin. Knjigo krasi in "osazotuje 24 pokrajinskih slik in 10 zemli« vidov. pr. tok o Jedrlinifii Druga srpska ali hrvatska čitanka za slovenske šote. Izdala in založila Učiteljska tiskarna. Knjiga je prikladna za višje razrede osnovnih šol, za meščanske šole in za nižjo srednjo šolo. Odobrena je od šolske oblasti. pr Srbska ali hrvatska čitanka za slovenske šole, ki io je priredil Tomo Jedrlinič, ie drugi d?i »Srbske ali hrvatske čitanke za slovenske.-šole«, ki jih izdaja Učiteljska tiskarna v treh delih. Knjiga je prav spretno sestavljena, in so v njej zastopani tako ciriiski kakor latinski sestavki. Ob koncu je pridejan srb-fko-slovencki »Rečnik«. Berilca so prav dobro izbrana ter so zastopani z njimi v čitanki številni pisatelji, tako: Zmaj Jovan Jovanovič, Pctar Preradtfvic, Davorin Trstenjak, Avgust snoa itd. itd. Ker ja knjiga poleg za. osnovne i Sole prikladna tudi za meščanske in nižje srednje šole, smo prepričani, da se jo bo uvedlo tudi tam, ko sc spozna njeno vsestranost. i pr Marko Baiuk, Miklova Zala. Ljudski eder št. 3. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. 40 strani. — Sketova poljudna povest »Miklova Zala«, ki je bila ena najbolj priljubljenih publikacij Družbe sv. Mohorja, je doživela že tri dramatizacije. Za Špi-cerjem se jo je lotil Danilo Cerar, a šele Ba-jukova. prireditev je šla v tisk. Igra je prav pripravna za ljudske odre po deželi, ker ie pristna ljudska igra, ki ne stavi na igralce pretiranih težkoč in ki tudi tehnično ni preveč težka. Morda bi bilo dobro, ako bi prireditelj dodal nakaj režijskih opazk, ker ne vem. ali t>o znal vsak priprost podeželski režiser prvo sliko petega dejanja brez nadaljnjega uprizoriti. Slog je jedrnat, pripovedovanje omejeno na minimum, nepotrebne epizode so izključeno, dolgosti dialoga nikjer ne opaziš, govorica je naravna, dejan ie napeto. Plemenita tendenca zakonskp zvestobe jc jasno in krepko, a vendar nc vsiljivo poudaj-jena. Osemnajst moških vlog in tri ženrke ni preveč za rošo razmere. Oderrke slike so zanimive, kcnci dejanj efektni. Mestoma bi se dtila vplesti čc kaka nesmira, kar bo igro le poživilo. Igra bo na£la svojo pot preko vseh ljudskih odrov in bo izpolnil,-, svoio vzgojno nalogo mod ljudstvom in budila rpomin n=i strašne dneve turških navalov na naše kraje m klicaja gledalcem, da je tudi zasedena Koroška naf-a slovenska zemlja. Turistlka In šport Halk : Ilirija. — Pr odprodaja vstopnic ca m. gometno tekmo med Hrv. akad. S. EL ln Ilirijo m vrti v trgovini J. Goreč, Dunajska cesta. Sedež] 1. vrste so numerlrani. Znižane članske karte ta izdajajo le ▼ predprodaji, enako vstopnice to di-jake in vojake. Aktivni Slani nogometne sekcije, y so upravičeni do prostega vstopa, morajo dvignil v predprodaji proste karte. Prvenstvena tekma Primorje : 81ovan se vrfe jutri ob 10.80 dopolde na prostoru Prlmorja. Tekma odloči prvenstvo v II. r. za jesensko polovic« prv. sezone 1928/24 ter bo vsled tega sigurno privabila mnogo publike. Predigra rezerv se pričn« ob 9. uri. Hermes v Celju odigra prijateljsko nogo. metno tekmo - nedeljo 30. t. m. proti »Atle. tikom«. Končni rezultati lakkoatletakih prvenstvenih tekem (Nadaljevanje včerajšnjega poročila.) 100 m: V štirih predtekih so se kvalificira! za semilinal6 Perpar, Valtrif, Slamlč, Koch (vsi Primorje), Beneš, Pevalek (Ilirija), Kandaie (LASK). V seiaifinalu so ostali v konkurenci Per. par, Valtrič, Beneš in Slamič. Finale: 1. Perpat 11.4 sek^ 2 Valtrif, S. Slamifi. — 200 m: V semift. nale so dospeli po 4 predtekih. Vidmajer, Pevalels, Fink (Ilirija), Valtrič, Koch, Perpar, Slamič (Pri. morje). Za finale so preostali Perpar, SlamlJ, Valtrič. Finale: 1. Perpar 23.2 sek. (nov slov. r& kord), 2. Valtrič, 3. Slamič. — 400 m: Po treh pred. tekih so nastopili v finalu: 1. Valtrič 57.6 sek, 2. Perpar, 8 Pečnik (Jadran). — 800 m: 1. Kre. gelj (Jadran) 2 min. 11.8, 2. Umek (LASK). Praua. 8eis (Jadran), ki je prišel na cilj kot drugi, je bil diskvalificiran. — 1500 m: 1. Kregelj 4 min 88.5 sek. (nov slov. rekord), 2. Perše (Ilirija), 3. Umek (LASK). — 10.000 m: med 6 tekmovalci je dospel na cilj kot prvi Kregelj v času 36 miru 31 sek. Kregelj je izboljšal s tem jugoslovanski rekord a skoraj 5 min (Štelanovič, Beogd 41 : 13). 2. Praun. seis, 3. Jamnik (vsi Jadran), 4. Hladnik (Ilirija), Tekmovalo se Je na cesti v Št. Vid, start ;u cilj j« bil na igribču lirije. — Štafeta 4 X 100 m: V pr. vem predteku je doseglo Primorje čas 51 sek, Ilirija Je dospela na cilj kot druga, druga štafeto Primorja je izpadla. V drugem predteku je zmagal LASK v času 50.2 sek. pred Jadranom. Finale: 1, Primorje 49 sek., 2. LASK, 3. Ilirija. Štafeti LASK in Ilirije sta bili diskvalificirani, ker sta prestopili svoje proge. — Štafeta 200 + 200 -f 400 + 800 m: V predteku so se kvalificirali za odločilni tek Primorje, Jadran ln LASK; Ilirija je. izpadla. Finale: 1. Jadran 3 min. 56 sek., 2. Primorje, 3. LASK. Izredno zanimiv boj je bil v zadnji etapi, kjer j« Perpar vkljub prednosti 6koro 20 m podlegel Kreg. lju za pribl. 15 m. — Hoja 3 km: 1. Skrajna 16 : 12.8 (nov slov. rekord), 2. Bašin, 3. Bettia (vsi Primorje). — Skok v višino z mesta: 1. Loj! (Jadran) 142 cm (z dotikom prečke); njegov drug skok 189 cm, izvršen brez dotika, pomeni nov ju gosi. rekord. 2. Skalar, 3. Tlčar (oba Jadran) -Skok v višino z zaletom: 1. Lojk 158 om, 2. Bor štnar (II) 15 cm (odločeno po žrobu); rezultat po meni nov slov. rekord. 3. Beneš (II) 148 cm. -Skok ▼ daljino z mesta: 1. Perpar 276 cm, 2. Hval< (J) 258 cm, 3. Valtrič 257. — Skok v daljino i za letom: 1. Perpar 587 cm, 2. Vidmajer 567 cm, E Borštnar 648 cm. — Troskok: 1. Perpar 11.70 m: 2. Jančigaj (Pr) 11.10 m, 8. Vidmajer 11.05 m. -Met diska: 1. Bašin G. (Pr) 27.56, 2. Borštnar (11) 27.12, 3. Bašin R. (Pr) 26.72. Jako slabi rezultati Met kopja: 1. Vidmajer 34.56, 2. Zucchiatti (Pr) 34.54, 3. Jančigaj (Pr) 3-1 48). — Met krogle: 1. Ra-dosavljevič (Pr) 10.33 m, 2. Rovan (Pr) 10.15 m 3. Zupančič (II) 9.57 m. — Skok ob palici: Bonež Skodlar (n) in Dolenc (J) so dosegli višino 26e cm žreb je določil 1. mesto Benešu, 2. Skodlarju 3. Dolencu. — Ženski rezultati sledijo v jutrišnji številki. Včerajšnje poročilo glede protesta proti verificiranju ženske štafete Primorja ni ločno. V finale prideta definitivno 2 štafeti Primorja in ena štafeta Ilirije. Finale se vrši v nedeljo 30. t. m. ot 14.30 v odmoru nogomet, predtekme LASK: IU rija roz- Mala vsota denarja se je našla. Dobi » Vidovdanska cesta 8. Ušla sta dva ruska hrta iz hotela >Tivolk Neki neznanec jih je baje peljal po cesti v smer proti Medvodam. Kdor bi kaj natančnejšega vedel kje se psa nahajata, naj blagovoli sporočiti na bi> tel >Tivoli<, Ljubljana. ■ BHHSBBIBBa' BERSON je in ostane najboljša kvaliteto znamka. Varuje čevljej cenejši in trpei nejši je od usnja. Od vašega čevljarja z? htevajte, da Vam pritrdi BERSON gun podpetnika in gumi podplate, aaaaBBE££BBE3BKIHfiiBBB«BBBBI one Bduetnik dr. Iuan baurenfič Zora Rauer roj. tenarCit poročena [sjubljana Urhnika 27. septembra 1823 ananoc XQTTO Starejša mirna oseba dobi pri dobri obltelji brez otrok to z lastnim, prijaznim domom z večjim rrtom v središču Ljubljano LEPO SOBO |vhod poseben) z vso preskrbo proti pologa 300.000 dinarjev to vknjižbo na prvo mesto. Obresti posebej. Pismene ponudbe pod «MIR 6180« na upravo. i Dr Bleiweis j ne ordinira : ■ od 1 okt do preklica. S IHH Hišnika brez otrok za takoj IŠČEM za v sredino mesta. Prednost imajo dri. nameščenci. Naslov v opravi pod »Hišnik 6188«. Mesto kontoristinje IŠČE distinguirana gospodična z dvoletno prakso; je vešča več jezikov to stro-Itpisja. Dopisi pod »Dostojna« upravi. županstva po Sloveniji m naprošajo, da sporočijo na opravo iSlovenca« pod šifro: -Soliden trgovec« M61 — če je mogoče v njihovem županstva potreben, ter primeren kraj ta obstoj enemu mlademu, solidnemu trgovcu, (Stroški se povrnejo.) 6161 I8CEM slaščičarskega pomočnika prvovrstno moč za samostojno vodstvo tovarne kanditov ter izdelavo istih. — Ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro .KANDITI 6179«. 6179 Pri nekem veUkom banaškem Industrijskem podjetja sprejmi) izurjeno stenotipistinjo ml skorajSnJt nastop. Popolno snau]« nemSClne ln srbohrva-Siine se želi brezpogojno. Ponudbe z zahtevo plače in referencami pod šifro ,r'anat V.-54« na „Interreklam" d. d. Zagreb Palmotičeva ul. 18. IIACMl/n kmetskih staršev, sprej-UvtllAU mem v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje proti raalemn plačilu v hiši. — IVAN KROSE LJ, Ljnbljana, Martinova cesta št. 15. Dva krojaška pomočnika za boljšo delo sprejme takoj v trajno službo Gašper Čukjati, krojaški mojster, St. Gotard, pošta Trojane, — Hrana in stanovanje r hiši, plača dobra; 6109 Zalivala. Za izraženo sožaije povodom smrti nepozabne soproge in matere, ter za spremstvo na zadnji poti izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Posebej se pa §e zahvaljujemo pevskemu zboru ■»Bralno društvo« za v srce segajoče žalostinke. Srčna hvala! TRŽIČ, dne 26. septembra 1923, Josef Hnyk, wprog. VLASTA, MILADA, HEDA, hčere. Po molnoeti m takojšnji nastop IščE MESTA PRVOVRSTEN KNJIGOVODJA-bllancIst s prakso, korespondent v krajevnih je. rikih, dober organizator, pri večjem trg. ali obrtnem podjetja. Ponudbe pod »Vsestransko vporabljlv« sa opravo Usta. Kleparskega VAJENCA proti plačilu sprejme tvrdka REMŽGAR in SMERKOL, Ljublj., Florijanska al. IX 2 čevljarska pomočnika starejša, sprejmem s celo oskrbo, to VAJENCA. - MATIJA BUKOVEC, Cvetkovič, pošta Jastrebarsko. 6181 Francosko in angleško^ poučujem po najboljši metodi. — Spod. Šiška, Nova ulica 228, L nadstr. 6099 ^^i^ravnnra^raBnBiai Zavarovalnica v Ljubljani SPREJME sposobne AKVIZITERJE pod ugodnimi pogoji. — Lastnoročno pisane olerte na upravo »Slovenca« pod šifro .AKVIZITER 6176., BI HH M E9 IS IH BI MUC BI an HI Gospodično sprejmem na stanovanje. — SELO štev. 37. Dva krojaška pomočnika za boljše, stalno, veliko delo, sp-cj e.-u takoj. Hrana to sianovanje v hiši, IVAN ŠTUPICA, krojač. Dob pri Domžalah. GREMIJ TRGOVCEV razpisuje mesto tajnika. Zahteva sc temeljita trgov, in navjdno-gospodarska izobrazba, praksa v civilnopravnih, obrtniških, socialnih in društvenih zadevah. — Pismene ponudbo z referencami in spričevali jo nasloviti najkasneje do S. oktobra 1923 na poštni predal štev. 79. 6045 SPREJMEM takoj dobrega čevljarskega pomočnika za boljša dela. Hrana in stanovanje pri meni. — IVAN CERAR, čevljarski mojster, STOB 54, p. Domžale. 6156 LJUBLJANA, Resljeva cesta 22, klobučar«tvo in slamnikarstvo. PREOBLIKOVANJE, NAKINčEVANJE, MODERNIZIRANJE vsakovrstnih slamnikov in klobukov za dame to gospode. Kupim fižol vsa vrste, franko vagon. — Ponudbe: Ljubljana, poštni predal štev. 77. 6183 Priložnostni nakup ranglane ln obtoke od 500 Din naprej konstame ia obleke Obleke za deco Trikotaža faožahovina mmmmmmm LJUBLJANA, Mesta! trg 0-6 $$ 3 SODI naprodaj! 6 to 19 hL — Poizve se: ŠRIBAR, restavracija pošta, Litija. 6137 Prodam žago (Bandsage) najboljši fabrikat, popolnoma novo, zelo pod dnevno ccno. — Ponudbe pod šifro: ■»ŽAGA« na upravo »Slovenca«. 6160 HIŠO dalje okrog 20.000 zidne in 2000 strešne OPEKE po zelo nizki ccni. — Več povedo v gostilni «SOJ AR«, Dravi je štev. 30. 6164 PRODAM stroj za drobljenje smrekove škorje (Lohbrechmaschine) — malo rabljen, dobro ohranjen, sistem •Budapest«. Drobi zelo drobno. — Istotam je naprodaj BENCINMOTOR 6 HP s cirkularao žago za rezanje drv. Cena za vse po dogovoru. — Pojasnila daje: ZAGODE, usnjar ▼ Brežicah. 6178 PETROLEJ garantirano Ia amerikansko dvojno ra!. vodeuočisii je dospel v večjem transportu, katerega ponuja vsem svojim odjemalcem v cisternah in manjših količinah po najnižjih konkurenčnih cenah «ZORA« d. z o. z. v Ljubljani, Dur.aj-z lepim vrtom, ska cesta 33. Telefon št. 366, 223 in 13, VELIKA ZALOGA klobukov In slamnikov se dobi pri tovarnar v Stobu, pošta Domžale« Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACEVIC i fRSAN v LJU5LJANI, Prešernova ulica štev, 5ž Sprejemanj«? v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica ti razna vinska POSO-^PrOOdj DA to pet velikih hramnih SODOV, dokler traja zaloga. * AUGUSTIN, Sp. Šiška, Sv. Jerneja c. 23« BUKOVA DRVA ponudite z navedbo cenc DRUŽBI »ILIRIJI«, Ljubljana, Kralja Petra trg §L 8. 6087 Najnovejša IZNAJDBA! Brez kvarjenja blaga KEMIČNO SNA< ŽEN JE in vsakovrstno BARVANJE OBLEK. ANTON BOC, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6, I. nadstr. Glince - Vič 46. [i kozei »Gospodarske zveze« so nahaja v Zg. Šiški 88, pod hribom pri Golarju, 6122 III AMTO I I 1 BENCIN PNEUMATIKA OLJE VSA POPRAVILA MAST IN V02NIE JLIGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani, Le prvovrstno blngo in delo po solidnih cenah nudi . . Novi vinski sotff enonadstropna nasa * -h velikostih sc d»b.«. ^ • pravljajo pri Fr. Repicu, Ljublj., trnovo. NAPRODAJ TAKOJ s pekarijo, velikim vrtom, premični inventar in manjša hiša s 3 sobami, gospodarskim poslopjem in kletjo v RADEČAH pri Zidanem mostu št. 41. Brez jDO?ebncya obvestila. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjava tužno vest, da je najin predobri soprog in oče, gospod NAPRODAJ ie v Novem mestu enonadstropna hiša ntTl 3 stanovanji in vodovodom, na solnčnem kraju, ter nekaj vrta. — Naslov pove. uprava »Slovenca« pod štev. 5920. In KUPUJEM. — Ponudbe z označbo cene, marke, dolgosti in notranje konstrukcije (t. j. da-li ima klavir znotraj okoli železno ali leseno ramo), naj se pošljejo na S. F. ČOP, ZAGREB, Mrazovičeva ulica štev. 12, III. nadstropje. 61,03 železno peč Rajmiatid višji revident drž. žel. v p. Malo novo hišo včeraj 27. t m. mirno preminul v 84. letu svoje starosti. Pogreb predragega pokojnika bo iz hiše žalosti, Domobranska cesta št 5, v soboto, dne 29. t m. ob 3. uri popoldne na pokopališče pri Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v pondeljek, dne 1. oktobra ob 7. uri žjutraj v kapeli sv. Jožefa oo. jezuitov. V Ljubljani, 28. septembra 1923. Irraa Ravnihar roj. Kampfmfiller, soproga. Pavla Ravnihar, hči. znamke »Phocbus«, posebno pcipravnd za gostiln, prostor, ceno prodam ali zamenjam za KOLO. Naslov pri upravi lista pod številko 6130. z dvema stanovanjema. kletjo in 400 m' vrta poceni prodam. Eno stanovanje obstoji iz dveh sob in kuhinje, drugo iz velike sobe in kuhinje. —• ZELENA JAMA štev. 217. 6136 Posodim ali vložim v dobro podjetje 100 do 150.000 Din proti sodelovanju. Posodim tudi 50.000 dinarjev na prvo mesto proti primernim obrestim. - Naslov pove uprava št. 6043. Arhitekt in mestni stavbenik Viljem TREO Ljubljana, Gosposvetska cesta 10. Tclef. inter. St. 101 Ustanov, leta 1850. se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. Hiša naprodaj t velikim vrtom (veliko sadja) z gozdon* ln srenskimi pravicami. Zelo primerno za vpokojenca. Na vpogled do tO. oktobra. BEGUNJE »i. 45 pri Lescah, Gorenjsko. Predi. JOŽEF GAŠPERIN. 6092 Trapist - sir, kg po 112 K postavno Slovenija, pošilja po povzetju mlekarna ŠVEAR, Lipovljani, Hrvatska. Prostovoljna dražba v skladišču Balkan, Dunajska ccsta 33 v Ljubljani, v torek 2. oktobra 1923 pri-cctek ob 9. uri dopoldne raznega že dobro ohranjenega pohištva kot trdolesno in železne postelje, skoraj novi modroci, žimnati, travnati in žični, mize in pisalne mize, omare, nočne omarice, stoli, klopi, line konjske oprave, manjši slamorezni stroj, močna kopirna preša, žične vrvi, pocinkana žica, večji železni škrpci (Seil-scheiben), ameriška dvigalka, hašpelni, balkonska ograja, ambos, razno železje, kadi, vinski sodi itd. 6066 »■SfflSJHBraHBHEBBBMmffBRHIHHBB NAJCENEJŠE in najboljše KRITJE je »AZBEST« CEI«™ SKRILI. Dobavlja in krije »KAMENIT«, tovarna umetnega škrilja in elektrarna, LAŽKO. Ustanovljena leta 1910. »BgBsssgBBSBSiaHBBgsanasaiggB POZOR! Na novo urejena USNJARIJA sprejema vsakovrstne kože za strojenje r.a BOKS in ŠEVRO v vsaki množini. — Hitra izvršitev. Nizke cene. — Istotam 'sprejmejo VAJENCA. — KAROL SAJOVIC, usnjar, MOTNIK. 6108 ^IffflHRfflBHfffiBiHHBHHBB 50 Aft-iMIMiM Cele opreme ?A NEVESTE in obšivanje (entlanje) Izdeluje točno in solidno novo dvorjana irdelovalnica perila P. JANČIGAJ, Re-•piljeva cesta št. 29, I. canatr., levo. buiimamuiiitiui mnmmii^ ustanovljeno ia?i. Redna potniška plovba HAMBURG NEW-Y0RK s parobrod! na 2 In 3 vijake, ttancnurtja 13.639 ion. rinlaod 12.222 ton. Plomfoiia n.©39 ion. Hroniand 12.222 ton. Mtiuiehfldii IT.221 ion. - izredno nrelene Kabine za 3 razred. - izvrstna hrana, intormacue dalo prezplafno zastopstva AMERICAN IM Beograd. Karadfordteva »!. lagreft. Trg!. l»r. 1«. UlJBlMNA. MarlllN TRO 2. (BrnL oi»aia. »Itolj. Bankarska ulica Dr. 12 Mn««mii iHiiiinuimniiinwniinwt>iiiiiiiitwii»«iiitri>WMuiiiii(minnitirini»m»niniiiriiiiMHiHiiim>i Najboljši premog, drva in nnlčo KUPITE najceneje pri DRUŽBI uysjc ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg Stev. 8, telefon itev. 220. 2447 Realitetna pisarna & COMP,, d. z o. z„ Celje, Kralja Petra c, 22, IMA NAPRODAJ! hiše, vile, graščine, gostilne, trgovine, vsakovrstna kmetijska pose-stva, gozdna in veleposestva, Sage, mline i. i d. PRODA SE VEČ motorčkov ra montirati na navadna kolosa ter tudi kompletni mali MOTORČKI raznih tova-ren po nupkt ceni. — Ljubljana, KAR-LOVSKA ccsta štev. 4. L Mikuš UBbliBoa. Hesiol trn 15 priporoči stojo zalogo dežnikov In sotnčnlkov In sprahalalnlh palic. Pojra»ila teSno In solidna'. H PRESELITEV! Popolnoma varno naložite aro! denar prf ^Vzajemni posojilnici" 1 v Ljubljani, r, c. r o. s. k ki se te dni PRBtll St hi5e Uriullnskega jemostana na Kongresnem trga poleg nunske cerkve v lastno paleto na Miklošičevi cesti pelej hotela J1HI0T. Hranilne vloge se obrestuleio po 6% brez odbitka rentnega In Invelidskega danka. Vlogo t takotera raiimu st obreituMo pO 5 »/i %# V©55. tUdI pO © Va % S in višje po dogovoru. Varnost ?a Hranilne »toge |e zelo dobra, ter peseduje Vzejemna ptsojllnlca vetlno delnic stavbne delniške družbe hotela „Unlon" t ljubljeni. Vrhutega je njene last no»a lepa palala ob Hlk!oS|te»l testi, »K mestnih MS. stavblSC in zemljlši » tu In Inozemstvu. Denar s« naloži lahko tudi po poštnih položnicah. ii Vsakdo, kiSores ticsjmsfeo ali moško tudi po meri, naj ne zamudi prilike oglasiti se v ZidOV Stil ElIlCl ŠtBff- 5. Krata Brun^kole Ljubljana. Lenj. občinstvu priporočam svetovno znane šivalne sir©{e v vseli opremah za rodbinsko in obrtno rabo ter vse posamezne delo, olje, igle za vse sisteme. Edino le pri P' -V j tit)U£Utfl5r4A. Sv/. Petra nasip 7. Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam galanterija, srajco, kravata, potrebščine za Šivilje, kroir.ee, čevljarje, sedlarje, gumbi, žllcs, noži. Na veliko !n malo. Večletna garancija. Cene najnižje. Javna dražtm Henrik Supančevega posestva v Hogatcn. Dne 3. oktobra 1923 predpoldne ob 11 uri se vrši pri okrajni sodniji v Rogatcu javna dražba posestva g. Emerika Supanca, posestnika v Rogatcu. Posestvo, obstoječe iz večjih stavb, travnikov, pašnikov i. t. d. s trgovino, hlevi, je cenjeno na Din 683.597. 16, najmanjši ponu-dek znese Din 455.731.76. K posestvu spadajo pritikline, kakor kuhinjsko orodje, razna posoda, stoli, mize, peči, svetilke, 200 kg ovsa, 1 kobila, 1 žrebe, 1 svinja, stelaže, 1 telefonski aparat. * r Vsak ponudnik mora vložiti pri sodišču pred začetkom dražbe znesek 68.359.70 v gotovim ali domačih državnih ali na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati pupilarni denarji ali vložne knjižice kake domače hranilnice. Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. ISrnest Kalan« Celje, Telefon ST. trgovina $m$kit? rut (robcev) * na debelo g* Mars d. d. to poslovodja Jgnjat ffleusser, Zagreb podaljšano Qot$ova mostni tesarski mojster i LjjutoSiana, LiieStsirlova ulica št. 25 ^ kupuje po najvišjih dnevnih cenah rtone vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. \ i 2 7EKN. PISARNA - ZA5T0P. TVOHNIC LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 7 Projektuja, dabavi, ccanjuje In prolzkuSa tni Redna potniška vožnja ANTWERPEN NEW-YORK 8 slovitimi belgijskimi parobrodi. 9,BELGENLAND" najnovejši, raj večji in najhitrejši parobrod Bed Star Linije. NajveCja udobnost, najmodernejša ureditev v kabinah tudi v tretjem razredu. — Izvršna hrana. Vsa pojasnila dajo brezplačno zastopstva RED STAR LINE: BEOGRAD, Kaiaflfor,rot' r.»rfie«t> nn ntia,ln1n telenji««! tirott mravriam Din 7-50. PoAiljn. po povtotm ........ ^aV^1 'G,.1—.................'j M. Jttn^er, PBlrlDjs':a nI, 3. Higreb 39. Tr^ovoem irl veijom olomn no,.ust, Izrlaia konzorcii ^Slovctica«, Velika izbira najnovejši}) modelov tn filc klodukov. Žalni klobukt vedno v zalogi v modnem salonu 0 MM Sjubljana & 9od firančo štev. 2 Predelovanje in preoblikovanje damskif) in moškil) klobukov, fiočna postrežba! Q$ CM (3$ CM a$ Prignano solidne cene! Odgovorni urednik; Mihael Moškerc v Ljubljani •I^oslovanska tiskarna v Liubliani