GLASILO OBČINE DOMŽALE 3. december 2004 - letnik XLIII, št. 15 Veseli december je tu in nanj opozarja tudi praznična fotografija iz lanskega novoletnega Časa. Vse in še ver <> prireditvah boste brali V naslednji številki, tokrat bi vas radi le upozorili, da SILVESTROVANJE v centru Domžal tudi letos bo -v organizaciji Radia HIT in ob pokroviteljstvu Občine Domžale, obiskali pa boste lahko tudi tradicionalni novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale Kamnik v hali Komunalnega centra 2V. decembra 2004 oh 20. uri. t Vse in le več o Knjižnici Domžale bi lahko naslovili stran, na kateri smo skušali biti v pogovoru z Marjanom Gujtmanom. ravnateljem Knjižnice Domžale, temeljiti, zato lahko berete o zgodovini, sedanjosti pa tudi prihodnosti naše Knjižnice Domžale, ki letos praznuje 100-letnico Ob pogovoru boste lahko prebrali tudi anketo naše sodelavke Alenke in misli naše županje in podžupana Prva arheološka razstava Muzejskega društva Domžale Zemlja pod vašimi nogami Muzejsko društvo Domžale jc 12. novembra 2004 pripravilo slovesno odprtje svoje prve razstave, ki so jo naslovili ZEMLJA POD VAŠIMI NOGAMI. Razstava jc bila odprta do 3. decembra 2004 in so jo pripravili ob pomoči Občine Domžale, Kulturnega doma Franca Mernika Domžale, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter Narodnega muzeja Slovenije. Ministrstvu za okolje, prostor in energijo Izjava v zvezi s problematiko odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov Spoštovani, na 1. prostorski konferenci za državni lokacijski načrt za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov je bila s strani Občine Dol pri Ljubljani izražena pripravljenost in zainteresiranost omenjene občine za lokacijo odlagališča NSRAO na njihovem območju. Ker je Občina Domžale soseda Občini- Dol pri Ljubljani In v neposredni bližini sedanjega začasnega odlagališča NSRAO, ki delno sega v območje Občine Domžale, živijo občani in občanke naše občine - naselje Pšata, želimo bili aktivno vključeni v vse dogovore o morebitnem bodočem odlagališču nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. (ilede na občutljivost problematike smo prepričani, da boste naš predlog upoštevali in zagotovili informiranost in sodelovanje naših predstavnikov na vseh pogovorih in postopkih v zvezi z lokacijo radioaktivnih odpadkov, saj bo sicer Občina Domžale nasprotovala vsem rešitvam, ki ne bodo usklajene z našo Občino in okoliškimi prebivalci.« Izjavo je na 20. seji dne, 17. novembra 2004, obravnaval tudi Občinski svet (>hčinc Domžale. I.ep pozdrav. Cveta ZALOKAR DRAŽEM Županja V vednost: - MOPE - g. Tavzes - Agencija za radioaktivne odpadke - Občina Dol pri Ljubljani - Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata STAMPILJKE in VIZITKE www.s-graf.si 01 721-91-70 lnto@»-gr»'.»l KULTURNO DRUŠTVO MIRAN |ARC ŠKOCIAN ŽUPNIISKA KARITAS DOMŽALE Vabita na MIKLAVl VEČER v nedeljo, 5. decembra 2004, fMSir' ob \im HALA KOMUNALNEGA CENTRA Predšolski otroci domlalshe ohflne bodo obdarjeni Prireditev jc omogočila Občina Domžale jm tudentskl •rvl» nžalfi Ljubl|an*ka c. 70 o»/7»»«JJJ 031/841841 e-nostavno veliko število raznolikih postih del e-notiitvRc brezplačno dohodninsko svetovanje za vse aktivne člane na 08012 04 www.studentski-servis.com NOVO V DOMŽALAH! SNOOPV Kopališka 1/4,1230 Domžale PIZZE - ZREZKI • JEDI NA ŽARU MORSKE JEDI ■ HAMBURGER JI ■ TESTENINE - OSTALE JEDI Tel.: 01/72 92 180, gsm: 031/415 155 PLINSKI GRELNIKI terena caldalo KREDIT - 0% OBRESTI Zastopa /]/l/J AL WAGI NORE CENE 729-23-66 in 070-888-881 pon - pet 9-23h, sob 11-24h. ned 1 l-22h Spoštovani bralci in bralke, kot že po tradiciji, bomo tudi v zadnji številki namenili eno stran čestitkam naših bralcev, organizacij in društev svojim najbližjim, prijateljem, znancem, sosedom, morda še komu, ki se ga v teh dneh radi spominjate, voščila pa bodo namenjena tudi članom in članicam različnih organizacij in društev Ker so vse to brezplačna voščila, ne smejo biti daljša od 20 besed, sicer vam bomo morali poslati račun. Potrudite se in pošljite voščila do 10 decembra 2004, da bo leto 2005 še bolj prijazno in prijetno - do vas in do vseh, ki jim boste zaželeli vse dobro. Pa ne pozabite, kdor prej pride, prej melje. Pohitite, da za vaše voščilo ne bo zmanjkalo prostora. Odgovorna urednica Stran mm Občinski svet 20. - jubilejna seja Občinskega sveta Občine Domžale je bila namenjena sprejemu sklepa o odprodaji delnic LB, ki so jih numenili OS Dragome/j, hali Komunalnega centra. Knjižnici Domžale ter nakupu požarne lestve, govorili pa so tudi o rebalansu proračuna, ureditvenih pogojih, gradbeni ceni in se čem Stran Predstavljamo 1 Mladi kuhar Ambrož Slibur iz Gostilne Rus v Šentvidu, ki je pred kratkim na 51. Gostinsko turističnem zboru v Gornji Radgoni prejel srebrno medaljo, je povedal marsikaj zanimivega s tega področja, športnica Suzana Mladenovič v pogovoru z Hojami pripoveduje o uspešni atletski sezoni, predstavljamo pa tudi dve mladi raziskovalki Marieto in Nino. Stran Kulura lz vsuhmesečne objave Kulturnega doma Franca Berniku Domžale lahko ugotovite, da prireditev na področju kulture nikoli m' zmanjka Tokrat med drugim pišemo o uspešnem koncertu Ženskega pevskega zbora Stane Habe DU s prijatelji, ki so ga namenili spominu na obletnico smrti velikega glasbenika in častnega občanu Občine Domžale pntf Staneta /tabela, berete pa lahko tudi o jubilejnem koncertu Pevk Kulturnega društva Domžale, mtvi predstavi Denis in Ditka ter koncertu Simfoničnega orkestra Domžaie-Kamnik Stran Videomeh in križanka a^ULsU Nagradna križanka je v letošnjem letu redni gost našega glasila Tudi tokrat jo boste našli skupaj z nagrajenci iz prejšnje številke in nagradami za ktkratmt pravilno rešeno križanko. Našli pa boste tudi popravek delovne ga času Lekarne Vir Tuje namreč odprta vsak dan od H. do IV ure, oh sobotah pa od H. do 12 ure. dva srečneža pa bosta lahko obiskala tudi tradicionalni NOVOLETNI VIDEOMEH z Horisem Kopitarjem in njegovimi gosti IK decembru 2004 ob IV. uri Stran rrnm Javni razpis In povabila Največ povabil je povezanih z miklavtevanjem. Ob-činu Domžale pa objavlja J A VNI RAZPIS za oddajo tržnega prostora in stojnic v letu 2005. Smučarski sejem zimske Športne opreme Delavski dom Vir Sobota. 11. december 2004. od 9. do 18. ure Nedelja. 12 december 2004. od 9. do 18. ure. dr. ROMANA JORDAN CIZELJ Poslanko v Evropskem Parlamentu f|in|Ji»^ IVI I PISARNA ljubljansko (ttto it SI 1730 DOMŽALE itt +3i.(0)i imsu www.rjordenrizilj.ii URADNI Ulit PONEDELJEK 100 17.00,13 90 IS 00 SREDA t 00 17 00,13.00 II.M PETEK 1.0017.00 Vabljeni l Dober dan, dragi bralci in bralke Pa smo v decembru, najpraz-ničncjšem od vseh mesecev v letu, ko se v njegovih prvih dneh začnemo veseliti z najmlajšimi, konec meseca pa vsi skupaj pričakamo polni novega upanja, ki ga bo morda prineslo novo leto. O njem več v prihodnji številki, saj prav pred največjimi prazniki konec leta pridemo v vaša gospodinjstva še enkrat - s številnimi dobrimi željami, voščili ter zanimivimi prispevki, ki jih tudi v današnji, že 15. letošnji številki Slamnika, ne manjka. Kar precej smo se razpisali o seji Občinskega sveta občine Domžale, s katere smo nekatere teme obdelali posebej in jih boste našli na straneh Slamnika. Glede na to, da smo v prejšnji številki že napovedali več informacij o rekonstrukciji Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik, boste našli pogovor z njeno direktorico dr. Olgo Burico, za mnenja pa smo zaprosili tudi druge, ob tem pa vas seznanjamo še z rezultati ankete, ki jo je priprav ila centralna čistilna naprava. Veliko besed smo tokrat namenili tudi domžalski knjižnici, ki letos praznuje 100. obletnico, pa bo častitljivi jubilej praznovala drugo leto. ko pričakuje ob 100. rojstnem dnevu prav posebno darilo-velike in lepe nove prostore. Veselimo se /. njo. Tudi tokrat ne manjka številnih prispevkov iz ži\ ljenja in dela naših društev, kar nekaj gradiva je povezanega tudi z našimi poslanci in poslankami, kulture in športa pa. kot vam je znano, nikoli ne zmanjka, kot ne zmanjka novih obrazov, ki jih je tudi tokrat kar nekaj na naših straneh. Veliko pošte smo prejeli od Miklavža, ki s številnimi vabili opozarja na svoj prihod skoraj v vse konce naše občine, cela stran pa ie namenjena tudi obvestilom, med katerimi ne prezrite tudi obvestil Občine Domžale. Precej prostora smo namenili tudi PISMOM BRALCEM, kjer objavljamo kot odmev več pisem na temo prispev ka o ustrelitvi treh talcev pod Šumberkom v prejšnji številki. Objavljamo tudi delček dokumentov i/. Arhiva RS. Kot sem že napovedala, je to predzadnja številka Slamnika v letošnjem letu. Kot že po tradiciji, bomo tudi v zadnji številki namenili eno stran čestitkam naših bralcev, organizacij in društev svojim najbližjim, prijateljem, znancem, sosedom, morda še komu, ki se ga v teli dneh radi spominjajo, voščila pa bodo namenjena tudi članom in članicam različnih organizacij in društev. Ker so vse to brezplačna voščila, ne smejo biti daljša od 20 besed, sicer vam bomo morali poslati račun. Potrudite se in pošljite voščila, da bo leto 2005 še bolj prijazno m prijetno do vas in do vseh, ki jim boste zaželeli vse dobro. Zadnja številka našega Slamnika izide 22. decembra 2004, zato vaše prispevke s fotografijami, pa tudi krajše čestitke - posameznikov, organizacij in društev, pričakujemo do 10. decembra 2004, kot navadno po elektronski pošti-vera.vojska@domzale.si ali info@kd-domzaIe.si. Uživajte v decembrskih dneh kolikor le morete, da boste dobro razpoloženi pričakali novo leto, ki zanesljivo pride. Do tedaj pa srečno in ne pozabite P.S. Hvala Urbanu za korektno delo in številne športne prispevke, ki jih pričakujemo tudi v prihodnje. Dobrodošel v l'redništvu. Jure! Odgovorna urednica Urad županje Tiskovna konferenca Tokratna tiskovna konferenca, že druga v zelo kratkem času, jc bila namenjena predstavitvi odprodaje delnic Banke Domžale v lasti občine, stališča Občine Domžale do informacije, da je Občina Dol pri Ljubljani pripravljena in zainteresirana, da se na njenem območju išče primerna lokacija za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) ter spremembam Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Domžale. Na tiskovni konferenci pa je bilo postavljenih tudi vrsta vprašanj, na katera sta ob županji Cveti Zalokar O raženi odgovarjala tudi podžupan Vinko .luhart in direktor občinske uprave, Edvard Ješelnik. Pri informaciji o odprodaji delnic Banke Domžale je prisotne novinarje najbolj zanimalo, v katere namene bo šel tako pridobljen denar. Zvedeli so, da bo od skupaj 353.638.000 SIT največ namenjenega za halo Komunalnega centra (160 mio SIT), sofinanciranje gasilske motorne lestve (50 mio SIT), Sklad Knjižnice Domžale (125 mio SIT), preostala sredstva pa so šla v Sklad OŠ Dra-gomelj. Hočemo aktivno vlogo pri vseh odločitvah V zvezi z problematiko odlagališča radioaktivnih odpadkov je bila predstavljena IZJAVA Občine Domžale v zvezi s problematiko odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki jo je občina poslala MOPE - Uradu za prostorski razvoj in g. Tavzesu, Agenciji za radioaktivne odpadke, Občini Dol pri Ljubljani ter KS Dragomelj-Pšata. Ob tem je županja poudarila, da bližje dosedanjemu odlagališču živijo občani in občanke Občine Domžale - kraj Pšata s 360 prebivalci, (le 280 oz. 320 m), pa tudi, daje doslej nadomestilo zaradi lokacije začasnega odlagališča prejemala le sosednja občina, o čemer naša občina ni bila informirana, prepričani smo nar mreč bili, da sosednja občina dobiva nadomestilo za stavbno zemljišče, ne pa rente. Posebej je poudarila zavzetost občine, da njeni predstavniki sodelujejo na vseh pogovorih in postopkih v zvezi z lokacijo odlagališča, sicer bo občina nasprotovala vsem rešitvam, ki ne bodo usklajene z njo in okoliškimi prebivalci. Obrtniki bodo plačevali manj Novinarjem so bile pojasnjene spremembe Odloka za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki jih predstavljamo posebej. Ob koncu so bile podane tudi informacije o letošnjem tretjem rebalansu, kjer je bilo kar nekaj vprašanj povezanih z odprodajo objekta Kolodvorska 8. Županja je poudarila, da bodo vsi postopki v zvezi z odprodajo tekli v skladu z veljavno zakonodajo, o njej bo odločal Občinski svet, pojasnila pa je tudi vzroke za odprodajo: občina nima finančnih sredstev, da bi objekt, nujno potreben večje sanacije, uredila. Posebej je poudarila, da bo občina v razpisu določila, da bo objekt tudi v prihodnje namenjen za dejavnost mladih. Novinarji so bili seznanjeni tudi z odgovorom podjetja Količevo Karton v zvezi s sanacijo smradu in odplak industrijske vode. O.U. 0b|ekt na Kolodvorski 8 bo tudi v primeru odprodaje, o čemer bo posebej sklepal Občinski svet Občine Domžale, namenjen mladim. 17. november 2004 - 20 seja Občinskega sveta Občine Domžale Izkupiček od prodaje delnic za knjižnico, halo, šolo in lestev 20. sejo je predsedujoči podžupan Toni Dragar začel z dvema čestitkama, in sicer: direktorju uprave Občine Domžale, Edvardu -lešelniku, ob okrogli obletnici, in Leonu Koberiču, direktorju Locusa, ob rojstvu četrte hčere, nadaljeval pa s soglasnim sprejemom zapisnika 19. seje. Po določitvi dnevnega reda, o katerem je razpravljal Janez Stibrič, SDS, jc Občinski svet soglasno določil dnevni red z 10 točkami. V okviru točke Volitve in imenovanja so bili po razpravi Franca Černagoja, Zeleni, ki je pojasnil, da so zamenjavo člana Uredništva Slamnika predlagali zaradi spremembe prebivališča Urbana Znidaršiča, sprejeti naslednji sklepi: Občinski svet Občine Domžale daje pozitivno, mnenje h kandidaturi Ane Nuše Kern, stan. Drnovo 12, 1241 Kamnik za ravnateljico Osnovne šole Preserje pri Radomljah. Urbana Znidaršiča, stan. Matije Tomca 1, 1230 Domžale se razreši funkcije člana Uredništva glasila »Slamnik«. Za člana Uredništva glasila »Slamnik« se imenuje Jureta Flerina, stan. Ljubljanska cesta 59, 1230 Domžale. Izkupiček od prodaje delnic za knjižnico, halo, šolo in lestev Uvodno informacijo je podal Edvard Ješelnik, direktor občinske uprave. Po razpravi Romana Lenassija, predsednika Odbora za finance, ki je povedal, da odbor soglasno podpira predlagani sklep, je Občinski svet soglasno sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale daje soglasje, da se delnice Banke Domžale d.d. prodajo po ceni 353.637.750,00 SIT za celoten paket delnic. Tretji rebalans proračuna za leto 2004 sprejet Poročevalec h gradivu za tretji rebalans Proračuna Občine Domžale za leto 2004 je bil Dino Bolčina, načelnik Oddelka za finance in gospodarstvo, ki je posebej izpostavil povečan prihodek od komunalnih prispevkov. V razpravi so sodelovali: Roman Kurmanšek, predsednik odbora za komunalne dejavnosti in infrastrukturo, kije opozoril na nizko realizacijo posameznih investicij ter problematiko kvalitete gradnje plinifikacije, ki naj se uvrsti na eno od naslednjih sej; Franci Gerbec, predsednik odbora za prostor, je predstavil predloge odbora: med njimi povečanje postavke izdelava prostorskih aktov, v kateti naj bi zagotovili finančna sredstva za pridobitev strokovnih zasnov za južno vpadnico - navezavo na AC; Roman Lenassi, N.Si, je razpravljal o višini požarne takse. Roman Kurmanšek, SDS, pa v zvezi z urejanjem športnega parka atletske steze ter prodajo stvarnega premoženja, predvsem stavbe Domžale, Kolodvorska 8. Po odgovorih Iztoka Obreze, načelnika Oddelka za javne komunalne službe, Petra Gubanca, načelnika Oddelka za premoženjske zadeve, Edvarda Ješelni-ka, direktorja občinske uprave, in podžupana Tonija Dragarja, se je razprava nadaljevala: Roman Lenassi, N.Si, je vprašal o usodi in namenu stavbe na Kolodvorski 8 -ter opozoril na že sprejete dogovore o ureditvi te ulice; dr. Marko Starbek, N.Si, je vprašal, ali bo realizirano asfaltiranje ceste Dob Vir; in predlagal pridobitev pregleda dodeljenih sredstev občine za obnovo letnega gledališča Studenec; Janez Stibrič, SDS, ki je opozoril na spornost prodaje Kolodvorske 8, kasneje je predlagal umik te točke, in na odgovornost občine do požarne varnosti v SPB ter pohvalil začetek aktivnosti za nakup lestve; Franci Gerbec, ZLSD, je predlagal ureditev lastninskih razmerij v zvezi z vlaganji občine v posamezne objekte (poletno gledališče Studenec, vrtec Mali princ idr.) ter predstavitev celovite problematike požarne varnosti, ki je predvsem odgovornost lastnikov, na eni od naslednji sej občinskega sveta; Saša Kos, LDS, je razpravljala o primernosti nakupa lestve. Županja Cveta Zalokar Oražem jc v daljšem pojasnjevanju obrazložila predlog odprodaje stavbe nekdanje knjižnice na Kolodvorski 8 - obnova zahteva zelo velika sredstva, ki jih občina nima; bo pa vztrajala, da se objekt obnovi OZ. sanira in da so tudi v prihodnje v njem dejavnosti za mlade (študentski klub, internetna točka ipd), strinjala se je, da občinski svet določi pogoje za prodajo (garancija za obnovo, vsebina, namen), predstavila pa je tudi dosedanje aktivnosti v zvezi z nakupom lestve ter trdno odločenost občine, da se tokrat lestev - v sodelovanju z zainteresiranimi občinami in podjetji, kupi. Jakob Smolnikar, SLS, je povprašal stanju objekta Kolodvorska 8 glede statike ter se zavzel za obnovo in ne odprodajo omenjenega objekta, podprl je tudi nakup požarne lestve; Roman Kurmanšek, SDS, je predstavil zavzemanje za nakup lestve v času, ko je opravljal funkcijo podžupana Občine Domžale; mag. Marko Vresk, LDS, je poudaril, da lestev ne rešuje požarne varnosti v občini; Matjaž, Pečovnik, SMS, pa je v zvezi z objektom Kolodvorska 8 poudaril, daje obnova objekta lahko vrnitev dela duše mestu; dr. Marko Starbek, N.Si, objekt je treba obnoviti, vendar je predhodno potrebno določiti pogoje prodaje: Pavel Ccrar, LDS, je opozoril na problematiko prodaje Kolodvorske 8, kjer je potrebno upoštevati vse zakonske osnove, v zvezi z nakupom lestve pa opozoril na reševanje protipožarne varnosti znotraj SPB, tudi pospravljanje kleti in preventivno delovanje; Simon Mavsar, LDS, je opozoril, da bo večino postavljenih odgovorov o kupcu Kolodvorske 8 dal javni razpis, nato pa navedel nekaj vprašanj: ali občina objekt potrebuje; kakšen bo njen vpfiv na kupca objekta; pogreša cenitev objekta ter idejni projekt ocene obnove objekta, pred razpisom o tem še enkrat odloči občinski svet; občina naj zagotovi več sredstev za lestev in zagotovi čimprejšnji nakup; v zvezi z rebalansom pa je opozoril, da gre večina od povečanega zneska zbranih komunalnih prispevkov v družbene dejavnosti in ne v komunalni razvoj; problem neporabljenih sredstev za subvencioniranja obrestnih mer pri najemanju kreditov za urejanje fasad; problematiko v zvezi z vlaganji občine v komunalno opremo bodoče poslovne cone Želodnik, razpravljal pa je tudi o športnem parku, sofinanciranju kopališča ter letnega gledališča Studenec. Na postavljena vprašanja je odgovarjala županja Cveta Zalokar Oražem, obravnava pa se je nadaljevala s ponovno razpravo Simona Mavsarja, LDS, Francija Gerbca, ZLSD, in Jakoba Smolnikarja, SLS, ki je vprašal o dinamiki gradnje OŠ Dob, Po odgovorih Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, so na predlog svetniške skupine SDS svetniki in svetnice odšli na odmor, po njem pa je Roman Kurmanšek v imenu svetniških skupin SDS, N.Si. in SLS, poročal o njihovi odločitvi, da se objekt na Kolodvorski 8 odproda, predstavil pa tudi pogoje za začetek javnega razpisa. Razprava pa se je zaključila s predlogom mag. Marka Vrcska, ki je v imenu svetniške skupine LDS predlagal amandma, da Občina Domžale v rebalansu proračuna zagotovi za nakup lestve 50.000,00 sil. Sprejeti so bili naslednji sklepi: Občinski svet Občine Domžale sprejme Rebalans proračuna Občine Domžale za leto 2004 - skupaj s šestimi amandmaji. Občinski svet Občine Domžale sprejme spremembo načrta prodaje občinskega stvarnega premoženja za leto 2004. Informacija o aktivnostih Karton Količevo Pripravlja se sanacijski program V zvezi s prvo točko sklepa 18. seje Občinskega sveta Občine Domžale, ki je Količevo Karton d.o.o. zavezoval, da v zvezi s problematiko smradu in Obvestila Vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje 1. Občane, ki svojih vlog za uvrstitev na seznam upravičencev za vrnitev sofinancerskih sredstev v javno telekomunikacijsko omrežje še niste oddali opozarjamo, da se rok za oddajo vlog izteče 06. 12. 2004. 2. Po preteku roka za oddajo bodo prejete vloge obravnavane. Vsi občani in pravne osebe, katerih vloge bodo oddane nepopolne, bodo do konca leta pozvani k dopolnitvi vlog. 3. Po zaključku roka za dopolnitev vlog bo občinska uprava začela z izdajanjem sklepov o uvrstitvi na seznam upravičencev oz. zavrnitvi zahtevkov za uvrstitev na seznam upravičencev. Glede na veliko število vlog bo občinska uprava sklepe izdajala postopoma tako, da bodo vsi sklepi izdani predvidoma do sredine leta 2005. Informacije, vezane za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje so vam še vedno na voljo v času uradnih ur na direktni telefonski številki (01 )721 4 823 in na spletnih staneh www.domzale.si. Občina Domžale odvajanja industrijske odpadne vode v roku 60 dni predloži celovit sanacijski program, je direktor Količevo Karton d.o.o, Branko Rožič, Občinskemu svetu Občine Domžale 17. novembra poslal naslednje sporočilo: Obveščamo vas, da bomo zaradi strokovne zahtevnosti in kompleksnosti lahko pripravili celovit sanacijski program do 15. I. 2005 in ne do 15. 11. 2004, kol seje glasil sklep na navedeni seji. »Za nami je namreč prva laza priprave sanacijskega programa ko je ekspertna skupina i/. P IS Miinchen izvedla presojo zmogljivosti naše biološke čistilne naprave in je predlagala možne ukrepe /a njeno optimizacijo. Ta študija bo v naslednji fazi predstavljala izhodišče pri izbiri dokončne odločitve in vrednosti potrebnih vlaganj, ki jih bo strokovno obdelalo podjetje Machovvetz & Partner Consulting Zivil-Icchniker, Linz. Upoštevaje omenjeno zunanje svetovanje oz. njegovo časovno izvedljivost ocenjujemo, da bo celovit sanacijski program, s terminskim in finančnim planom mogoče pripraviti kot je navedeno v prvem odstavku. (rbenem vas v zvezi s 3. točko sklepa 18. seje obveščamo, da so bili opravljeni pogovori s Centralno čistilno napravo Domžale Kamnik glede priključitve v primera nezmožnosti čiščenja na tovarniški čistilni napravi izpustov odpadnih voda iz.tovar-ne na njihov sistem čiščenja. Pričakujemo njihov odgovor Uiko glede sprejemljivosti naših izpustov kol (udi o možni količini, ki bi jo centralna čistilna naprava lahko prevzela. Na osnovi teh stališč bomo presodili možnost priključitve v primeni nesposobnosti oz. omejene sposobnosti delovanja naše čistilne naprave« Informacija j« bila posredovana svclnikoin in svetnicam na 20. seji Občinskega svela Občine Domžale IX. novembra 2004. 0. u. >IiAMNIK Slamnik je glasilo Občine Domžale inje nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 1935 (I številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (I številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VI.KA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMLK-NIK, člani uredništva: SAŠA KOS, JANEZ STIBRIČ, BOGDAN OSOLIN, DARJAANDREJKA, l IRHAN ŽNIDAR-ŠIČ, MBIKAZUPANLK in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARIC Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti f.l v Domžalah. Uredništvo LKNA ŽAltJEK KOČAR, 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: infoCr/ikd-domzalcsi URADNI: IIKL: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o 1)1 )V (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po Stopnji 8.5%, Priprava za tisk: IR image d.o.o., Podgorje 61b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje Občinski svet Občine Domžale se seznanja s prerazporeditvami proračunskih sredstev med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe. Rebalans proračuna Občine Domtale za leto 2004 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale. V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavi samo tabelaričen del proračuna. Najzanimivejša amandmaja: Povečajo se prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov na prihod-kovnem konlu 7222 »Prihodki od prodaje nematerialnega premoženja« za 353.638.000 SIT. I Ikrati se ustanovi nova proračunska postavka številka 3207 »Sofinanciranje gasilske motorne lestve«, stroškovni konto 4302, v višini 50.000.000 SIT in nova proračunska postavka številka 8118 »Hala komunalnega centra«, stroškovni konto 4302, v višini 160.000.000 SIT. Povečata pa se proračunska postavka številka 8226 »Sklad Knjižnica Domžale«, stroškovni konto 4200. za 125.000.000 SIT in proračunska postavka številka 9220 »Sklad OŠ Dragomelj«, stroškovni konto 4204 za 18.638.000 SIT. Dopolni se načrt prodaje občinskega stvarnega premoženja z naslednjim besedilom: »K pogodbi 0 prodaji objekta na Kolodvorski ulici K v Domžalah, da pred dokoočno pto dajo soglasje občinski svet.« Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Uvodno informacijo je podal Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja. V razpravi so sodelovali: mag. Marko Vresk kot predsednik Statutarno pravne komisije. Roman Kurmanšek, SDS, ki je predstavil amandma svetniških skupin SDS in N.Si - črta se besedilo, ki govori o odlagališču odpadkov v Dobu ter Komunali in energetiki na Gorjuši; Jakob Smolnikar, SLS, je predlagal vključitev še dveh kulturnih spomenikov kapelice pri Janezu I Iribarju na Brdu ter kipa sv. Florjana v Zejah; Franci (icrbee, ZLSD, je govoril o problematiki odlagališča (center za urejanje odpadkov), o katerem bo moral občinski svet posebej razpravljati, ko bodo pripravljene podlage in gradiva za odločanje; povedal je, da ZLSD ne bo podprla amandmaja; mag. Marko Vresk, I ,DS, je predlagal pavzo pred glasovanjem; Simon Mav-sar, LDS, pa je razpravljal o odlagališču gradbenih odpadkov in problemu popravila komunalne infrastrukture na tem območju. Odgovorom Zorana Vitoroviča, načelnika Oddelka za prostor in varstvo okolja, je sledil odmor, po njem pa je mag.Marko Vresk v imenu svetniške skupine LDS poročal, da bo LDS podprla predloge uprave. Jakob Smolnikar, SI .S, je ponovno opozori] na problematiko odlagališča gradbenih odpadkov v Žcjah (glede na geologijo), in posredoval amadnma v zvezi z uvrstitvijo še dveh kulturnih objektov, ponovno je razpravljal Simon Mavsai, LDS, Franc Černagoj, Zeleni, pa je postavil vprašanja v zvezi z gradnjami na Kolovcu, odlagališčem gradbenih odpadkov v Zejah ter gradnjami ob vpadnicah. Nato je Občinski svet Občine Domžale sprejel predlagani amandma Jakoba Smolnikarja, SI,S, ni pa se strinjal z amdandmajem svetniških skupin SDS, N.Si. in SLS v zvezi z odlagališčem odpadkov v Dobu. Sprejeli sklepi: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Domžale s petimi amandmaji Občinski svet Občine Domžale pooblasti Statutarno-prOvno komisijo občinskega sveta, da določi prečiščeno besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Domžale. Prečiščeno besedilo Odloka o prostor skih ureditvenih pogojih za območje Občine Domžale se objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale. Hala Komunalnega centra Domžale se lahko rekonstruira Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, je predstavil predlogi )l-jubljana.si. IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran Pogovor z dr. Olgo Burica, direktorico CCNDomžale-Kamnik d. o. o. O rekonstrukciji, njenih ciljih in zadovoljnih uporabnikih Pred Centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik, o kateri v zadnjem času precej pišemo, so novi časi, saj naj bi z izvedbo sanacijskega programa rekonstrukcije obstoječe naprave, centralno čistilno napravo posodobili in dogradili z namenom dodatnega čiščenja nutrientov iz odpadnih voda. O rekonstrukciji in njenih ciljih, pa tudi o zadovoljstvu uporabnikov, ki so ga ugotovili z obširno anketo, sem se pogovarjala z dr. Olgo Burico, direktorico CČN Domžale-Kamnik, ki odgovorno delo opravlja že 22 let. Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik letno sprejema in čisti komunalno in tehnološko odpadno vodo, padavinsko in infiltrirano odpadno vodo, biorazgradljive tekoče odpadke ter tekoče gospodinjske odpadke. Tako sprejme blizu 6,5 mio m3 odpadne vode, od tega blizu polovico od industrije, 12% od ostalih, 39% pa je komunalnih vod. Kako ocenjujete njeno dosedanje delo? Dosedanje delo CČN Domžale - Kamnik je bilo vseskozi solidno v mejah zmogljivosti, kijih ima naprava. Predvsem je bila njena pomembnost v preteklem obdobju izražena v velikem prispevku k ohranjanju podtalnice Mengeškega polja in vodotoka Kamniške Bistrice, ki se v zadnjih obdobjih bistveno izboljšuje. Z izboljšanim čiščenjem odpadnih vod v bodoče, se bo kakovost vodotoka lahko uvrstila v II. kakovostni razred, če bomo vsi po-lutanti, ki vplivamo na reko dolvodno, naredili več za njeno kakovost. Velik delež ima CČN tudi na izobraževanju, saj smo bili v preteklosti kot edina velika naprava v Sloveniji dejansko vzorčni model za testiranje različne opreme, vpeljavo novih tehničnih rešitev, iskanje možnosti uporabe blata, iskanje novih anali-znih postopkov in metod. Veliko smo prispevali k izobraževanju mladih generacij, ki hodijo na strokovne oglede. Ekipa CČN tudi objavlja strokovne prispevke v tuji strokovni literaturi, sodeluje na kongresih, izvaja strokovne delavnice s področja čiščenja z eminentnimi profesorji iz tujine in na ta način prispeva k prepoznavnosti izven meja Slovenije. Zakaj odločitev za rekonstrukcijo naprave - le zaradi dodatnega čiščenja nutrientov - kaj so to, ali so vzroki tudi drugje? Procesi čiščenja odpadnih vod se stalno izboljšujejo in zahtevnost po večji kakovosti izločanja posameznih polutantov je stalnica tudi v tej tehnologiji. Zato bo JPCČN z rekonstrukcijo naprave, ki vključuje modernejšo opremo in tehnološko izboljšan postopek odstranjevanja posameznih bremen onesnaženja izboljšala čiščenje organskih snovi in predvsem nutrientov, to so dušikove in fosforjeve spojine, ki v prevelikih koncentracijah povzročajo evtrofikacijske procese in s tem kvarno vplivajo na stanje in žive organizme Kamniške Bistrice in Save, še posebej v primeru zadrževanj vode za vodne elektrarne. Z izboljšanim čiščenjem bo JPCČN prispevala tudi k razbremenitvi plačila okoljskih taks industrijskim uporabnikom, saj bo-število škodnih enot manjše z večjo kakovostjo čiščenja. Kako bo rekonstrukcija posegala v okolje, bo zahtevala nove površine? V fazi priprav za rekonstrukcijo smo predelali različne možnosti nadgradnje naprave. Vsako od možnih variant smo skušali vgraditi v razpoložljiv gradbeni prostor, ki ga imamo v lasti. Ta preverjanja so pokazala, da smo pri nekaterih možnih rešitvah omejeni prav s prostorom in konvencionalne tehnološke rešitve ni možno optimalno uporabiti v primeru rekonstnikcije CČN. Zato se nakazuje prednost varianti, ki ne bo potrebovala novih gradbenih površin. Kaj je pokazalo izvajanje treh pilotnih poskusov? Če pogledamo strokovno literaturo, lahko razberemo, da je pristop k modernizaciji in novogradnji velikih naprav vedno povezan s predhodnimi študijami na laboratorijskih in industrijskih modelih, s katerimi procesni inženirji in projektanti testirajo rešitve bioprocesov in kakovost doseženih rezultatov. Za to pot seje odločila tudi strokovna ekipa CČN in testirala več procesnih možnih rešitev za bodočo nadgradnjo naprave. Z uporabo matematičnega modela smo v tej fazi testirali tudi optimizacijske vrednosti glede na potrebno koncentracijo kisika v procesu, zadrževalni čas, vpliv različnih procesnih obremenitev in tudi nove načine krmiljenja in vodenja naprave. Za katero varianto ste se odločili in kaj pomeni? Pridobljeni podatki v optimizaciji procesov čiščenja kot tudi stabilnost v obratovanju v vseh temperaturah, povečanih hidravličnih obremenitvah procesnih volumnov in manjši občutljivosti na prisotnost inhibitorjev v odpadni vodi nakazujejo veliko prednost fiksirani biokulturi na plavajočih nosilcih pred konvencionalnim postopkom s suspendiranim aktivnim blatom. Koliko finančnih sredstev bo zahtevala rekonstrukcija in kako jih boste zagotovili? Predviden obseg rekonstrukcije in dograditve naprave predstavlja ca 25% delež potrebnih dograditev in bo zahteval ca 1,6 milijarde SIT oz. 6,7 mio €. Za primerjavo naj vam povemo, da je stala nova ČN Maribor 43 mio € in je po velikosti skoraj enaka CČN Domžale Kamnik. Uporabniki, gospodinjstva in industrija plačujejo pri njih enako ceno, 291,00 SIT/m3, odpadne vode. JPCČN skupaj z občinami, lastnicami, že nekaj let zelo skrbno zbira in hrani vsa razpoložljiva finančna sredstva za bodočo investicijo, vendar jih kljub varčevanju ne bo dovolj in bomo morali del naložbe realizirati s finančnim kreditom. Kako komentirate rezultate ankete o zadovoljstvu vaših uporabnikov s storitvami? Anketo smo izvajali zaradi dejstva, da bi lahko čim bolje servisirali vse Podžupan Vinko .luhart. predsednik začasne projektne skupine za nadgradnjo infrastrukturnih objektov za čiščenje odpadnih voda: Občinski svet Občine Domžale je na svoji 7. seji 9. julija 2003 sprejel dogovor o izvedbi posodobitve i n frastrukturn i h objektov Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik. Cilj investicije je rekonstrukcija čistilne naprave, ki bo: - reševala problematiko čiščenja regiji za vsaj 20-letno obdobje; - zagotavljala varno obratovanje v okviru zakonskih omejitev in standardov; - zagotavljala zmanjšanje čezmernega obremenjevanja okolja. , Na podlagi dosedanjih vlaganj v gradnjo infrastrukturnih objektov CČN Domžale Kamnik in na podlagi delitve premoženja med pogodbenimi strankami je določena lastniška struktura infrastrukture, s katero upravlja CCN inje naslednja: Občina Domžale 40.5%. Občina Kamnik odpadne vode 40,0%, Občina Mengeš 15,0% in Občina Trzin 4,5%. Investitorji projekta nadgradnje so vse navedene občine solastnice komunalne infrastrukture, ki so v letu 200.3 že sklenile dogovor, s katerim so se zavezale za posodobitev in dograditev inlrastruktumih objektov čistilne naprave. Z do govorom je soglasno določen pooblaščen predstavnik vseh pogodbenih strank. Občimi Domžale, ki v skupnem imenu in za skupni račun vodi potek nadgradnje. V ta namen je bila pod mojim vodstvom ustanovljena projektna skupina za nadaljnjo vodenje priprav izvedbe posodobitve infrastntktumih objektov CČN Domžale Kamnik. Komisija oz. projektna skupina vodi projekt oz. nadgradnjo CCN po Uredbi o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila, investicijskega značaja za objekte in naprave javnih služb varstva okolja. Od predvidenih aktivnosti je bil sprejet dokument identifikacije investicijskega projekta in organizirana okrogla miza, kjer smo pridobili mnenja in usmeritve s strani strokovne in zainteresirane javnosti glede izbire postopka rekonstrukcije čistilne naprave. Komisija ocenjuje, da je na podlagi omenjenega dokumenta investicija primerno prikazana in izvedljiva ter da so podatki in informacije zadostni, da se lahko pričakuje učinke, kot so predvideni. naše uporabnike in da bi zahteve standarda kakovosti ISO 9001/2000 in okolja ISO 14001 tudi na tem področju optimalno zagotovili. Ob tej priliki bi rada izrekla zahvalo vsem, ki so sodelovali v anketi in ocenili naše delo zelo dobro in korektno. Ekipa CČN bo upoštevala vse pripombe in sugestije in skušala delati še bolje za vse uporabnike. Želim, da bi nas tako pozitivno podpirali tudi pri naših skupnih prizadevanjih glede bodoče naložbe, saj ste anketirani pravilno ugotovili, da je sedanja naprava postala že zastarela in da novi časi zahtevajo modernejšo tehnologijo. Lahko v kratkem pričakujemo kakšne spremembe cen vaših storitev. Če, koliko in zakaj? Kot je znano je na JP CČN sedanja povprečna cena za storitev čiščenja za gospodinjstva 71,42 SIT/m3, medtem ko je povprečna cena ca 132,00 SIT/ m3 odpadne vode. K temu prispevajo večje razlike v ceni industrijskih odpadnih vod, ki se gibljejo med ca 72,00 SIT in 538,00 SIT/m.3. Ker v proračunih občin, ki so lastnice CČN, ni dovolj denarja, bomo morali investicijska vlaganja pokriti z lastnimi viri in kot smo že omenili tudi s kreditnimi sredstvi, ki se bodo vračali skozi ceno storitve. Za ta namen se bo nekoliko povečala sedanja cena storitve čiščenja vsem uporabnikom. Ta del cene se bo uporabil za konkretno rekonstrukcijo. Preliminarne kalkulacije kažejo, da bo CČN s predvideno povečavo cen še vedno konkurenčna ostalim velikim napravam. Morda za konec še kratek oris vašega logotipa? Naš logotip je zelo zanimiv in je posnetek dejavnosti, ki jo opravljamo. Predstavlja biorektor, v katerem plava mikroorganizem, ki spada med praži-vali (Protozoa, vrsta Vorticella sp.). Odpadno vodo čisti tako, da se hrani z bakterijami, ki opravljajo primarno destrukcijo organskih snovi in s tem bistrijo prečiščeno vodo pred iztokom v reko. Spodnji del bioreaktorja je temnejši, ker se mikroorganizmi posedajo. Ta mikroorganizem je indikator dobrega stanja biokulture in če jih ni v biorekatorju, je nekaj v procesu zelo narobe. To bi bila na kratko simbolika našega logotipa. Hvala in uspešno delo tudi v prihodnje. Odgovorna urednica Zadovoljni uporabniki storitev Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik je med gospodinjstvi in podjetji (tehnološkimi uporabniki) na področju občin Domžale, Kamnik, Mengeš in Trzin izvedla telefonsko raziskavo o zadovoljstvu s storitvami, ki jih izvaja. Rezultati raziskave, ki jo je opravilo podjetje SPEM Komunikacijska skupina, kažejo visoko stopnjo zadovoljstva z delom Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik pri obeh skupinah, še posebej pri tehnoloških uporabnikih. Slednji zagotovo bolje poznajo delo Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik, saj imajo z njo pogostejši in bolj neposreden kontakt, a so zaradi tega tudi bolj kritični. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 600 posameznikov in 19 predstavnikov podjetij, ki so priključena na Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik. Percepcija Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik je pozitivna v očeh anketiranih gospodinjstev in tehnoloških uporabnikov, oboji so nekoliko kritični le do tehnologije, saj ocenjujejo, da ni povsem prilagojena evropskim zahtevam. AS bi M želeli boka intomar ab o (teki Cenvarie Večina anketiranih (skoraj 60 odstotkov) je izrazila željo po dodatnih informacijah o delu Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik, prejemati jih želijo predvsem preko lokalnih tiskanih medijev in spletne strani. Pokazalo se je tudi zanimanje za ogled Centralne čistilne naprave. Ob predstavitvi rezultatov raziskave je gospa Olga Burica, direktorica Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik, dejala: »Veseli nas, da so anketirani pozitivno ocenili naše delo. Zahvaljujem se vsem, ki so odgovorili na vprašalnik. Njihovi odgovori in predlogi so za nas obveza, da bomo tudi v bodoče kakovostno in strokovno izvajali storitve. Potrudili se bomo preko različnih načinov še pogosteje informirati javnost o našem delu.« Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik namerava na osnovi zbranih podatkov v kratkem oblikovati svojo spletno stran, ki bo uporabnikom omogočala seznanjanje z njenim delom in postavljanje vprašanj. Prav tako namerava o svojem delu pogosteje obveščati javnost preko medijev in na dnevih odprtih vrat. ćretilne naprave Domžale ~ Kamrak? Preko medijev (lokalnih tiskanih medijev) Preko spletne strani. Preko letakov. Dan odprtih vrat ■ n- «10 (gospodhlatval ■ N»1» (lehnoto*! upotaDnfcl) Zadovoljstvo z dejavna. Kakovost storitev Strokovnost - cMcenje storitev -odpadni, vod cllfranie odpadnih vod Cena storitev- Zaupan)* Mamkanje Prizadevana, za crtiena, bvaiaku storitve javnosti o deki Malo okolje odpadnih vod CČN Domžal* Splolno zadovoljstvo « «0 30 ■ N-lk(l*ho»Mkl..po,*o*J) Sam zalo Sam nazaemeJen/a NH sam ntl nisem Sem zadovoljen/a Sem V J Anton Preskar, univ. dipl. inž. gr, član začasne projektne skupine: Prvi razgovori in priprave na gradnjo Cen-tralne-čistilne naprave Domžale-Kamnik so stekli v 70. letih prejšnjega stoletja, spro-jektirana je bila leta 1979 s kapaciteto 200000 populacijskih ekvivalentov in obratuje od leta 1981. Vodilni ljudje takratnih občin Domžale in Kamnik so bili vizionar-ji in že takrat v Evropi! Domžalska imena, kot so: Pogačnik, Habjan, Držanič, Pavlin in projektant ing. Kos, ostajajo sinonim za uspešnost tudi na področju varstva okolja v naši občini oz. celotnega porečja Kamniške Bistrice. Bili so pionirji na segmentu čiščenja odplak v Sloveniji in Jugoslaviji. To področje si je šele sedaj z vstopom Slovenije v Evropo pridobilo ustrezno mesto tudi na našem slovenskem prostoru. Seveda pa je bila vpeta v realizacijo tega projekta tako naša industrija, občinski proračun kot tudi pomoč slovenskega vo-dnega gospodarslva s svojimi znatnimi finančnimi vložki. Ravno zato je naša obveznost občanov, občin, industrije, Republike Slovenije toliko večja pri financiranju posodobitve in dograditve Ccntralne-čistilne naprave Domžale-Kamnik z namenom učinkovitega odstranjevanja vseh emisij, še posebno čiščenja vseh nutrientov, predvsem dušikovih spojin in fosforja in izpolnjevanja vseh kakovostnih kriterijev EU za področje čiščenja odpadnih vod. Prepričan sem, da bo po pooblastilu njenih lastnic občin Domžale, Kamnik, Trzin, Mengeš, Komenda - ekipa na CCN Domžale-Kamnik pod vodstvom uspešne direklorice dr. Olge Burice, znala to naložbo strokovno in kvalitetno realizirali in da se bomo zopet lahko ponašali z dobrimi efekti čiščenja odpadnih vod in bili med najboljšimi na temu področju. Za mene, ki delam že skupaj 25 let delno profesionalno, delno pa kot aktivni član različnih organov naše občine, zasluži ta naložba popolno prioritclo pred vsemi drugimi naložbami v segmentu tako gospodarske infrastrukture, kot družbenih dejavnosti v naši občini. stran KAJ JE NOVEGA Agencija za radioaktivne odpadke Dan odprtih vrat za boljše poznavanje Agencija za radioaktivne odpadke nas je v nedeljo, 12. novembra 2004 že tretjič povabila na dan odprtih vrat, kjer smo si lahko ogledali razstavo o radioaktivnih odpadkih z nekaterimi interaktivnimi razstavnimi eksponati v informacijskem centru, centralno skladišče radioaktivnih odpadkov, prikazali pa so nam tudi nekatere aktivnosti delovanja javne službe in izvajanje nekaterih meritev radioaktivnega sevanja. Prvo presenečenje nas je čakalo že pri prijaznem sprejemu, ko smo se lahko prepričali, da prijetno sončno nedeljsko popoldne ni odvrnilo številnih obiskovalcev Reaktorskega centra v Brinju, da ne bi prišli pogledat, kaj vse se dogaja v njihovi bližini. Med obiskovalci so bili številni novinarji, mlade in starejše družine, vsi polni radovednosti, da preverimo temeljito obnovljeno skladišče, izboljšane delovne pogoje za zaposlene, pa tudi lepši videz tega edinega slovenskega skladišča, ki je namenjeno skladiščenju radioaktivnih odpadkov iz medicine, industrije in raziskovalnih dejav- nosti. Marsikoga pa je na odprti dan pripeljala tudi vrsta neodgovorjenih vprašanj v zvezi s predlogom, da se na območju Občine Dol pri Ljubljani v prihodnosti uredi državno odlagališče nizko in srednjeradio-aktivnih odpadkov. Po uvodni informaciji v avli informacijskega centra, kjer so pripravili tudi pogostitev udeležencev, in je bila že prva priložnost za vprašanja, smo se napotili na ogled raz.stave o radioaktivnih odpadkih. Večina je bila navdušena nad pravo učno uro iz kemije, kjer smo lahko spoznali različna sevanja in se prepričali, da teh (neškodljivih) na zemeljski obli nikjer ne manjka. Poleg razstave so bili obiskovalci navdušeni nad računalniškim kvizom, interaktivnimi zemljevidi vseh odlagališč po svetu, maketi podzemnega in površinskega odlagališča), pa tudi nad številnimi informacijami o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in jedrsko tehnologijo. Zanimiv je bil tudi obisk Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov, o katerem pišemo posebej. Sama sem bila članica prve skupine obiskovalcev odprtega dne, kjer ni manjkalo tudi vprašanj v zvezi z možnostmi lokacije državnega odlagališča nizko in srednjeaktivnih odpadkov na tem območju. Odgovor: preden se bomo karkoli odločali, bomo celovito presodili, kako je sprejemljiva tako s tehničnega, kot okoljskega in družbenega okolja, pa tudi vsa ostala pojasnila so nas tokrat prepričala, da bomo pri odločitvi resnično lahko sodelovali vsi - predvsem pa vsi tisti, ki bodo s tem skladiščem, če se bodo zanj seveda odločili, živeli v soseščini. Vera Vojska Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju Centralno skladišče RAO (v nadaljevanju CSRAO) v Brinju je v Sloveniji edino skladišče za shranjevanje radioaktivnih odpadkov iz industrije, medicine in raziskovalnih dejavnosti. Skladišče obratuje od leta 1986, leta 1999 pa je ARAO prevzela opravljanje javne gospodarske službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih proizvajalcev ter rudi upravljanje skladišča. Izvajanje dejavnosti ARAO v okviru opravljanja gospodarske javne službe redno nadzorujejo tudi pristojni upravni organi. Trenutnoj v CSRAO v Brinju uskladiščenih 735 pakirnih enot oziroma 70 kubičnih metrov radioaktivnih odpadkov. Glede na vrsto embalaže in na poreklo odpadkov jih delimo na zaprte vite, na odpadke v sodih in posebne odpadke. Skupna aktivnost v skladišču shranjenih odpadkov je ocenjena na 2700 GBq. Največji delež k celotni aktivnosti prispeva izrabljen teleterapevtski vir CO-6o z ocenjeno aktivnostjo 1900 GBq, ki so ga uporabljali v medicini za obsevanje rakavih bolnikov (Iz gradiva Agencije ARAO) Podjetna regija - regija priložnosti Skupna turistična ponudba sedmih občin Začelo se je pred tremi leti, ko so župani občin Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš in Trzin ter županji občin Domžale in Moravče, podpisali pismo o nameri in tako tudi uradno ustanovili Podjetno regijo, ki jo danes imenujemo tudi regija priložnosti. »Za skupen nastop so se tako odločile občine, ki ležijo severno od slovenskega glavnega mesta,« pravi direktor Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik, Miran Jereb. »V Podjetno regijo smo se povezali turistični delavci omenjenih občin, saj smo ugotovili, da je skupen nastop zelo pomemben in racionalen. Naša želja je bila, da to postane zaključena celota, v kateri bodo turisti našli marsikaj zanimivega, pestro turistično ponudbo in veliko različnih aktivnosti.« Med aktivnostmi Podjetne regije v prvi polovici letošnjega leta velja omeniti nastop na Sejmu počitnic v Ljubljani in predstavitev na skupni stojnici ob letošnji razstavi cvetja v Arboretumu Volčji Potok. Na Sejmu počitnic na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je bil od 19. do 23. marca 2004, so obiskovalci pokazali veliko zanimanja za dogajanja v vseh občinah, ki so se povezale v regijo priložnosti. Turistične organizacije, ki delujejo v občinah, članicah Podjetje regije, so obiskovalcem ponudile vrsto novih prospektov in turističnih vodnikov, ki so obogatili turistično ponudbo teh krajev. Skupen nastop pomeni predstavitev pestre turistične ponudbe, ki je na tem področju zagotovo ne manjka. Zal pa je tudi res, da celo pred svojim domačim pragom, torej v svoji občini marsikaterega objekta, galerije, razstavišča, morda celo gostilne enostavno sploh ne poznamo, kaj šele, ko pokukamo in pogledamo, kakšne so turistične zanimivosti pri svojih najbližjih sosedih. Prav zato je še posebej dobrodošla tovrstna literatura. Zato je regija priložnosti, kot tudi imenujejo Podjetno regijo, letos z vrsto različnimi prospekti predstavila svojo turistično Na sejmu Alpe-Adrla - Počitnice ponudbo v posameznih občinah. Tako na primer Občina Kamnik ponuja dveurni obisk srednjeveškega mesta, poleg tega pa se obiskovalci lahko podajo še na iskanje Vero-nikinega zaklada. Občina Trzin je majhna, a živahna občina marljivih in trdoživih ljudi, o čemer priča tudi zgodovina, ki pravi, da so Tr-zinci sloveli po svojem pogumu in bojevitosti. Trzin je torej občina, kjer si roko podajta tradicija in razvoj. Če ste malce pustolovca in v dobri kondiciji, bo za vas več kot prijetno potepanje po Moravski dolini. S pesmijo v srcu lahko odkrijete Občino Mengeš, poznano tudi kot evropsko glasbeno mesto. Nekdanja posest malteških vitezov - Komenda ponuja pestro zgodovino, katere delček obiskovalci lahko spoznajo v knjižnici Petra Pavla Glavarja, enega najpomembnejših mož na Ko-mendskem. Občina Lukovica ponuja zanimivosti ob tisočletni poti. V vseh teh občinah so tudi številne tradicionalne prireditve, ki potekajo skozi vse leto. Podjetna regija je letos prvič izdala skupen koledar prireditev v letu 2004. V njem je seznam privlačnih in priljubljenih prireditev, ki so bolj ali manj tradicionalne in predstavljajo pomembno turistično ponudbo v posameznih občinah. Tako do zdaj morda niti nismo vedeli za dogajanje v sosednji občini, s pomočjo Koledarja prireditev pa bomo lahko uresničili marsikateri nedeljski izlet. Z enotnim koledarjem prireditev so v Podjetni regiji precej znižali stroške izdaje, pomembno pa je ludi dejstvo, daje na voljo v vseh turističnih organizacijah posameznih občin. Med vsakoletne prireditve sodi tudi razstava cvetja v Arboretumu Volčji Potok, kjer je vsako leto s svojo stojnico prisotna tudi Podjetna regija. Že po tradiciji posamezne občine predstavljajo svoje posebnosti in s leni tudi turistično ponudbo. Tako je bilo tudi letos, ko so se predstavile vse občine, ki so vključene v Podjetno regijo. Vsekakor je zanimivo, da so se obiskovalci, ki so letos poleg dveh milijonov tulipanov občudovali še makete iz priljubljenega celovškega Minimundusa, pogosto ustavljali tudi ob stojnici Podjetne regije. Prav tako preseneča, da se obiskovalci živo zanimajo za krajše in daljše izlete po turistično zanimivih točkah občin Šele zdaj spoznavajo, kaj lahko ponudi ena občina in kaj zanimivega bodo našli pri sosedih. Primož Hleng Podžupan Toni Dragar v pogovoru z Ano Nušo Kom. ravnateljico OŠ Preserje pri Radomljah, ter Janezom Hribarjem, predsednikom Sveta KS Preserje. Lek z roko v roki z OS Preserje pri Radomljah in KS Preserje Urejeno otroško igrišče in še kaj Kot je znano slovensko podjetje LEK, član Novartisa, pred kratkim odprlo nov obrat v Mengšu, smo že zapisali, da je ob tej priložnosti pomagalo tako Osnovni šoli Preserje pri Radomljah, kot Občini Mengeš, manj znano pa je, da uspešno sodeluje tudi s Krajevno skupnostjo Preserje. Ker bi o sodelovanju l.eka s šolo in KS rada nekaj več napisala tudi za Slamnik, sem za izjavi zaprosila go. Ano Nušo Kern, ravnateljico OS Preserje pri Radomljah, ter Janeza Hribarja, predsednika Sveta KS Preserje, nekaj besed na to temo pa je povedal, tudi sam nekdaj Lekovec, podžupan Toni Dragar, Ravnateljica OŠ Preserje pri Radomljah, Ana Nnša Kern: Otroško igrišče, ki gaje uredila Občina Domžale, je nujno potrebovalo ograjo. Glede na številne druge potrebe, ki se v zvezi z vzdrževanjem OŠ kažejo vsak dan, bi morali dolgo čakati, da bi prišla na vrsto iz denarja, ki bi ga s pomočjo občine zagotovila šola. Zato smo bili zelo hvaležni za LEK-ovo odločitev, da financira ograjo ter hkrati obnovi nekatera igrala, kupi pa tudi nekatera nova. vse v vrednosti cca 5 mio SIT. Tako je bilo zagotovljeno še prijetnejše vzdušje na igrišču, predvsem pa je zagotovljena varnost vseh, ki se na tem igrišču igrajo. Med njimi je npr. v podaljšanem bivanju kar blizu 180 šolarjev, katerih varnost je bila zaradi bližine ceste ogrožena. Nova ograja je omogočila, da je igrišče odprto od zore do mraka inje na tak način onemogočen vandalizem, ki ga je bilo v nočnih urah na igrišču veliko in je bilo potrebno vsako jutro igrišče čistiti in urejati. Trudimo se. da bi uredili celotno območje okoli šole z zasaditvijo dreves in rednim vzdrževanjem zelenic. Predsednik Sveta KS Preserje, Janez Hribar: Lahko rečem, da se je sodelovanje med Lekom in KS Preserje v zadnjih letih izboljšalo. Lek nas redno informira o svojih aktivnostih, seznanjeni smo z njihovo proizvodnjo, novostmi pa tudi reševanjem varnostne problematike, sodelovanje pa obsega tudi pomoč pri sofinanciranju nekaterih komunalnih objektov. K temu je seveda precej prispevalo dejstvo, da je v Leku zaposlenih kar nekaj naših krajanov in da se Lek zaveda, da je njihovo zadovoljstvo večje, če je lokalna infrastruktura urejena. Tudi v prihodnje pričakujem podobno sodelovanje. Uspešno pa sodelujejo tudi z OS Preserje pri Radomljah, zagotovili smo finančna sredstva za nove klopi ter dali pobudo za ureditev dreves okoli športnega igrišča. Želimo si, da bi s skupnimi močmi ter občino zagotovili, da bi bilo igrišče odprto tudi ob sobotah in nedeljah. Prepričan sem. da bo z malo dobre volje šlo. Podžupan Občine Domžale, Toni Dragar: Veseli me, ko slišim za uspešno sodelovanje med podjetjem, v katerem sem bil do predkratkim zaposlen, ter Osnovno šolo Preserje pri Radomljah ter K S Preserje. Lekovo odločitev za pomoč cenim in sem prepričan, da ni zadnja. Želel bi, da bi bilo podobnega sodelovanja v občini več, čeprav ga nekaj je. Tovrstno sodelovanje je namreč koristno za vse, saj vsem prinaša zadovoljstvo: tako podjetjem, ki na tak način pomagajo svojim zaposlenim, ki živijo na območjih krajevnim skupnostih, kot šolam in drugim, ki s pejmočjo podjetij izboljšujejo pogoje za življenje in delo. Zahvaljujem se l^eku za njihovo odločitev ter tudi v prihodnje pričakujem korektno sodelovanje. V. Vojska REPUBLIKA SLOVENIJI MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO Obvestilo Investitorje oziroma lastnike objektov, ki so bili v preteklosti zgrajeni brez predpisanih dovoljenj In se zato štejejo za nedovoljene (črne) gradnje, opozarjamo, da je z določbami 201. člena ZGO-1 določeno, da po 1.1.2005 ne glede nato, dasovskladuz II. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93, ZUN-ČG) vložili zahtevo za odlog inšpekcijskega ukrepa prisilne izvršbe odstranitve njihovega objekta in vplačali predpisani depozit, ne bodo več varovani pred takšno prisilno odstranitvijo, razen če so pri krajevno pristojni enoti že vložili oziroma bodo najpozneje do .31.12.2004 vložili zahtevo za njihovo legalizacijo. Investitorji oziroma lastniki takih objektov, ki so v območju Triglavskega narodnega parka, pa morajo vložiti zahtevo za legalizacijo najpozneje do 14.1.2005, ker so uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka (Uradni list RS, št. 119/02) začele veljati 14.1.2003. Zato vsem takšnim investitorjem priporočamo, da čim prej, najpozneje pa do 31.12.2004 oziroma najpozneje do 14.1.2005 pri krajevno pristojni upravni enoti vložijo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. S spoštovanjem! Mag. Sanja Traunšek, direktorica Urada za graditev In sistem prostora IZ ŽIVLJENJA ŠOL IN VRTCEV stran 6 Polžki in sovice na skupnem izletu V sredo, 6. oktobra, ravno v sredini tedna otroka, smo se polžki in sovice odpravili na skupni izlet. Prijatelji smo postali že lani, ko sovice še niso bile tako velike, ampak so bile še ptički, polžki pa smo bili še tako majhni, da nam je že sprehod do bližnje sobe ptičkov predstavljal kar precejšen problem. No, kljub vsem težavam nam je že v lanskem letu uspelo nekajkrat obiskati ptičke, ki so nas vselej razveselili z lepo pripravljenim dramatizacijami, pesmicami ... Naši prijatelji so kmalu spoznali, da smo polžki še majhni in da tisti medved pod dežnikom ne sme biti preveč »medvedji«, saj to povzroči jok^ ki pa je, kot veste, pri tako majhnih otrocih precej nalezljiv. Ampak, ker polžki radi jemo, smo pridno rastli in iz dneva v dan postajali večji korenjaki, tako da smo že spomladi začeli hoditi na sprehode, najprej do šole, potem pa so naši sprehodi postajali vse daljši. Na naših prvih sprehodih nam je prestavljanje nog delalo nemalo težav, zdaj pa hojo že dobro obvladamo, saj lahko poleg tega, držeč se za vrvico, opazujemo mimoidoče štirinožce, zgoraj leteče ptičke, ker pa v naši skupini močno prevladujejo dečki, so zelo priljubljeni predmeti naše pozornosti tudi avtomobili, bagerji, letala... Ko smo vzgojiteljice razmišljale, na kakšen način bi lahko letos polžki in sovice sodelovali, smo se domislile, da bi bil zelo dobrodošel skupen krajši izlet oz. sprehod. S tem, ko smo se odločile za sodelovanje na tak način, smo imele v mislih tudi cilje, ki jih bi s tem bilo moč uresničiti. In sicer na področju uvajanja v družbeno okolje: - otrok razvija sposobnosti in načine za vzpostavljanje prijateljskih odnosov z enim ali več otroki; - otrok razvija interes in zado- voljstvo ob odkrivanju sveta zunaj njemu znanega okolja. Na področju jezikovne vzgoje: - otrok razvija jezikovno zmožnost v različnih funkcijah in položajih in v različnih situacijah; - otrok se od starejših otrok uči in razvija sposobnost miselnega in čustvenega sodelovanja s svetom večjih otrok. Na področju gibanja: - otrok se sproščeno giba na svežem zraku. In zgodilo seje. Na žalost nam vreme ni bilo preveč naklonjeno, saj je ob pol desetih Domžale prekrivala še gosta megla. Pa nič ne de. Polžki smo ob dogovorjeni uri prišli na dogovorjeno mesto. Sovice so se malih prijateljčkov zelo razveselile, polžki pa so malce z nezaupanjem zrli vanje. Pa so se nekateri hitro opogumili in roko podali starejšim prijateljem in se jim tako zaupali v varstvo, nekateri pa so se bolj varno počutili ob že mnogokrat preizkušeni vrvici. Med tistimi pogumnimi je bil prav gotovo Nace, ki roko svoje sestrice Neže prav gotovo že dobro pozna. Prav tako pogumno bi gotovo tudi Maks svoji sestrici Evi podal roko, če bi bil tisti dan v vrtcu. Pogumno smo hodili in prišli na igrišče, kamor smo se namenili. Vzgojiteljice smo bile vesele in presenečene nad tem, kako prijetno so se otroci razživeli, kako so uživali v družbi drug dgugega, kako so bile sovice pozorne na polžke in so jih očitno zabavale, saj ves čas skorajda ni bilo slišati joka, ampak le vesel smeh. Tudi vzgojiteljice smo uživale v opazovanju sproščenih in srečnih otrok, tako da je prekmalu prišel čas, ko seje bilo potrebno vrniti v vrtec. Naš izlet smo zaključili s tem, da so nas sovice obdarovale s slikicami, na katerih so bile buče, ki so jih seveda izdelale same, z bonbončki, ki so bili tisti dan še slajši kot kdajkoli in z mislijo, kako bomo z našim druženjem nadaljevali. Sonja Šemrl In Breda Konjar Vrtec Domžale Draženje medvedov in muck v oktobra Mucki in medvedi iz vrtca Cicidom in Palček sodelujemo v projektu Moji prijatelji in ob različnih priložnostih vzpostavljamo, krepimo in vzdržujemo prijateljske odnose. Tokrat smo se srečali kar dvakrat. V tednu otroka smo se skupaj podali v Kekčevo deželo, kasneje pa smo se mucke odzvale prijaznemu vabilu medvedov na kostanjev piknik. Na tretjem srečanju so bili otroci že veliko bolj sproščeni. Igra v igralnici je potekala tako veselo, daje komaj ostalo dovolj časa za sladkanje s kostanjem. Na pikniku so se nekateri preizkusili v izdelovanju verige iz kostanjevih listov, drugi pa so raje preizkušali igrala in raziskovali igrišče. Polni lepih doživetji in načrtov za ponovno srečanje, smo se vrnili v domov. Za Cicidom pripravila Vera Izlet skupaj z babicami in dedki Govori se, da ko je človek enkrat upokojen, nima nobenega časa več. Toda, naše babice in dedki pa so si ga vzeli in to precejšen del dneva, čeprav smo sprva predvideli samo dopoldan. Čas pa so si vzeli za svoje vnučke, ki so v vrtcu »Čebelica« še to šolsko leto, septembra pa že v šoli. Otroci in midve z Janjo smo jih povabili na izlet v Poljansko dolino, natančneje na Žirovski vrh, še natančneje na domačijo Mrak. Po dobri uri vožnje, kije hitro minila, smo prispeli na cilj. Odkrito povedano, jaz sem si predstavljala kmetijo bolj v dolini, no bila je malo višje, zaradi tega pa nam je nudila prekrasen razgled na okolico. Naše gore so zares lepe! Otroci pa so najprej odkrili nekaj kvadratnih metrov prvega snega, za potipat in majhne kepe gaje bilo dovolj. Po prijaznem sprejemu domačih, smo si ogledali hlev, v katerem je bilo veliko različnih živali, nato pa kmečko sobo, kjer nam je gospa Cirila pokazala in nas učila, kako se izdelajo rož'ce iz papirja in umetnije na steklu. Kako zelo spretne so te naše babice in dedki in seveda otroci. Skupaj so ustvarjali in izpod njihovih rok so nastale lepe rožice in »živahne« pikapolonice na steklenički. Prave umetnije! Po ustvarjalnem delu pa smo si prislužili pravo domačo malico. Nekateri smo jo že komaj čakali. Kruh iz krušne peči, maslo, med, marmelada, čaj - resnično vse domače. Pa kaj, ko čas tako hitro teče. Odhod smo že prestavili za eno uro, sedaj pa se moramo zares posloviti. Zahvalimo se in pomahamo, joj, pa še dva majhna kužka sta pri hiši. Pobožamo še njiju in že se peljemo proti Domžalam in vrtcu. Še to: če boste kdaj iskali domačijo Mrak, imajo pred vhodom posajen grm, ki je že pravo drevo, staro več kot 40 let, tako lepo, da ga kar gledaš. To je bodika ali božje drevce in ob njem je nastala tudi naša skupinska fotografija. In hvala našim babicam in dedkom, da so si vzeli čas za nas, svoje vnuke in zase. Jelka Kralj Vrtec Urša enota Čebelica Otrok z vedenjskimi težavami kot spodbuda za učenje socialnih veščin vseh otrok v skupini Delo vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v vrtcu vključuje delo s posameznimi otroki in s celotno skupino. Delo s celotno skupino zahteva od vzgojiteljic, da zaznajo potrebe v skupini ter da znajo izbrati in uporabiti različne načine in metode dela, s katerimi skušajo vplivati na razvoj dobrih odnosov. Vzgojiteljice že v najzgodnejšem obdobju namenjajo veliko časa spodbujanju in razvijanju socialnega vedenja ter se trudijo za ustrezno in pravočasno reagiranje na pojave izstopajočega vedenja. Dejstvo je, da je vrtec pomemben socializacijaki prostor, kjer se otroci učijo spretnosti in veščin. Otroci s težavami v prilagajanju so otroci, ki pogosto veljajo za vedenjsko težavne. Težave se kažejo kot izogibanje vrstnikom, plahost, nevključevanje v igre ali pa kot neprestano nagajanje vrstnikom, izzivanje, fizična agresiv- nost. V Navodilih h kurikulu za vrtce za otroke s posebnimi potrebami lahko preberemo, da je otroka potrebno sprejeti takega, kakršen je. Zaradi vzgojne težavnosti naj odrasli otroka ne odklanjajo ali zapostavljajo, temveč ravnajo z njim kot z ostalimi otroki. Kljub težavam, ki jih otrok povzroča s svojim motečim vedenjem, naj odrasli ostanejo strpni in izražajo jezo posebej pazljivo. Za otroka je namreč izrednega pomena, da mu pokažejo svoja čustva in nestrinjanje ob neprimernem vedenju, vendar morajo to storiti ustrezno (usmerjeno na kritiko vedenja, ne pa na kritiko, žaljenje in poniževanja otroka kot osebe). Kadar vzgojno težavnejši otroci s svojim vedenjem ogrožajo sebe ali vrstnike, odrasli morajo posredovati odločno, saj so odgovorni za njihovo varnost. Pravila, ki jih odrasli postavijo, naj bodo čim bolj jasna, predstavljena na otroku razumljiv način, predvsem pa OS Rodica Na sejmu narava-zdravje V času od 23. do 25. septembra 2004 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal v sklopu sejma Narava - zdravje "EKOBAZAR 2004", na katerem so s številnimi dejavnostmi sodelovale slovenske ekošole. Sole so predstavile številne raziskovalne naloge, ekoigrice, kot tudi druge eko projekte. Naša šola je sodelovala že šestič. Predstavili smo tematski sklop »Zdravilna zelišča za uporabo v prehrani in zdrav- stvu«. Na sejmu so sodelovali naši učenci in učenke, člani turističnega krožka, ki ga vodi gospa Ana Medved. Krožek že nekaj let uspešno sodeluje s Turističnim društvom Jarše Rodica, kar je tudi ena izmed aktivnosti eko šole. Gospod Stane Kramberger, član tega društva in poznavalec zelišč, prenaša svoje bogato znanje o zdravilnih rastlinah na naše učence. Prijazno seje odzval našemu povabilu in vse dni sejma sodeloval z nami pri predstavitvi. Naš razstavni prostor je bil zanimiv, lepo urejen in dobro obiskan. Obiskovalci so se ustavljali ob vrečkah z zdravilnimi zelišči, ki so jih nabrali naši učenci skupaj z gospodom Kram-bergerjem, pokušali čaj, nam izrekali pohvale ter se zanimali za naše delo. Anica Črne Ivkovlč »Mi smo sončki« V skupini SONČKI, v vrtcu Cicidom, so otroci stari od enega do dveh let. V mesecu septembru in v prvi polovici oktobra se je v skupino postopno uvajalo še pet otrok. Večino časa smo tako namenili navajanju na nov prostor, na druge otroke ter spoznavanju med seboj. Za otroke je bila to prva velika sprememba v njihovem življenju, saj so bili prvič za dalj časa ločeni od staršev. Vendar večjih težav ni imel nihče. Otroci so se običajno kar hitro navadili na novo okolje, se navdušili nad novimi igračami. Seveda pa smo se veliko tudi »crkljali« in na tak način premagovali jok in začetno prilagajanje naredili bolj prijetno in sproščeno. In čeprav smo SONČKI še čisto majhni se vse dni zabavamo in veliko novega naučimo ob igri ter različnih dejavnostih. Veliko pojemo, plešemo, telovadimo, oblikujemo plastelin, barvamo s čopiči, praznujemo rojstne dneve, telovadimo... Dvakrat smo odšli v telovadnico, ki pa za nas predstavlja pravi podvig, saj je v prvem nadstropju in moramo zato »premagati« celo stopnišče. Sicer pa štirje otroci še ne hodijo in zato ne moremo oditi na sprehod. Ker pa sem kljub temu otrokom želela pričarati jesensko vzdušje, sem nabrala veliko suhega listja različnih dreves, ki smo ga skupaj z otroki raztresli v atriju in... »jesen je bila tudi pri sončkih«. Otroci so hodili po listju, ga metali v zrak, ga tipno raziskovali, ga opazovali... Ja, pri SONČKIH se imamo lepo. Za CICIOOMČKOVE JANA Pestro ob tednu otroka Kot vsako leto smo tudi letos ob tednu otroka pripravili zanimiv in pester program. lako smo odšli na daljši sprehod do centra požarne varnosti na Količevo, kjer so nam prijazni gasilci razkazali svoj center, nam prikazali del svojega poslanstva ter se ob koncu z nami še fotografirali in nas povabili na zdaj že tradicionalno gasilsko tekmovanje ob mesecu požarne varnosti. Kostanj je bil v tem času še posebno dobrodošel plod, ki so ' ga otroci vsakodnevno prinašali v vrtec. Tako smo ga kuhali, pekli in se ga do sitega najedli. Na kuhan kostanj smo povabili tudi otroke iz. vrtca ( i-cidom, ki so se vabilu radi odzvali. Skupaj smo izdelovali tudi pokrivala iz kostanjevih listov. Minil je še en prijeten jesenski dan v druženju s prijatelji. Odšli smo v Groblje, kjer nas je počakal gospod Janez - Žan Jarc, ki nam je razkazal svojo in hčerino razstavo in opisal svoja kiparska dela. Vsak izmed nas si je izbral sebi najlepše delo ter ga opisal svojim vrstnikom. Gospoda Jarca smo kar tam, na razstavi, poprosili, če bi prišel v naš vrtec, da bi skupaj ustvarjali v glini. Rad se je odzval in že takoj naslednji teden smo ob njegovih napotkih in nazornih prikazih izdelali res lepe izdelke. Ker nam jesen ponuja mnogo pridelkov, smo se odločili, da iz njih izdelamo botro jesen. Najprej smo oličkali koruzo, iz pridelkov in gozdnih plodov izdelali nekaj izdelkov, najlepše pa nam je bilo, ko smo skupaj okrasili botro jesen, ki smo jo razstavili v garderobi vrtca. Za prijetno preživljanje jesenskih dni smo v glasbeni delavnici izdelali tudi nekaj instrumentov, s katerimi smo spremljali pete pesmi. Najbolj pa so se otroci razveselili izleta v Kekčevo deželo, kjer smo se družili z junaki filma o Kckcu. si ogledali Bedančeve pasti, se s Kosobrinom odpravili po gozdu, se s Kekcem splazili skozi skrivni tunel ter se z Mojco in Pehto pogovorili o zdravilnih rastlinah Pogostili so nas tudi z dobrim mlekom in žganci. Kako smo uživali v prijetnem jesenskem dnevu s svojimi junaki. Zal je naše druženje še prehitro minilo in morali smo domov. Se fotografiranje in zadnji vrisk ter poslušanje našega odmeva od skal, pa smo se poslovili. Otroci so se vsake zanimive dejavnosti radi udeleževali, me pa smo jih v tem tednu z veseljem »razvajale«. Vrtec Oomžale Palčkov! z Vira naj jih ne bo preveč. Preveč pravil lahko povzroči strah ali pa navaja na kršenje dogovorov. Odrasli naj poskušajo prepoznati predhodne znake možnega motečega vedenja, da lahko preusmerijo dogajanje, preden pride do nekontroliranega izbruha. Rizične so npr. situacije, ob katerih otrok začuti manjšo varnost. Pojav motečega vedenja odrasli preusmerijo tako, da ponudijo druge dejavnosti ali pa moteče vedenje poizkušajo izpeljati na konstruktivnejši način. Otroci z vedenjskimi težavami so lahko dragoceni za skupino, ker krepijo razvoj socialnih veščin tako otroku z vedenjskimi težavami kot vsem ostalim otrokom v skupini. Spodbuja se razvoj strpnosti, sprejemanje drugačnosti in tudi krepi čut pravičnosti ter zavzemanje za osebno integriteto posameznih otrok v skupini. Pridobljene veščine bodo otroci koristno uporabili kasneje v šoli in še kasneje v službi. V vsaki sredini namreč srečamo vrstnike, sošolce, sodelavce, ki nam niso čisto všeč. Če jih znamo sprejeti take kot so in se obenem postaviti zase, se lahko dobro počutimo v vsaki sredini. Mlja Jerman Vrtec Domžale Ur sin ziv-žav2004 V vrtcu Urša smojtripravili tradicionalni Cršin Ziv-žav. Kljub mrazu se ga je udeležilo veliko staršev z otroki. Vsi zaposleni v vrtcu smo se potrudili, da je projekt potekal tako, kot smo ga načrtovali. Za starše in otroke je to velik dogodek. Že preko dneva se je po skupinah - zlasti pri starejših otrocih, čutil nemir, veliko pričakovanje. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic so že en teden pred živ-žavom pripravile estetske plakate z obvestilom, da zbiramo kostanj, jabolka in oblačila. Seznanjeni so bili, da bomo z. denarjem, ki ga bomo skupaj »zaslužili«, kupili televizijo s CD predvajalnikom. Starši so se odzvali. Kostanja sicer ni bilo toliko kol leto poprej, tudi oblačila so bila že malo »izrabljena«, bilo pa je veliko jabolk. Kuharice so se potradile in spekle zelo dober jabolčni zavitek in pito. Kar nekaj staršev sem slišala, da si želijo zavitka, da so prišli na prireditev tudi zaradi »dobrot«, kijih ta dan ponujamo. Prodali smo ves jabolčni zavitek, pito, pečena jabolka, zmanjkalo je tudi kostanja. Živahno je bilo zunaj na igrišču, kot tudi v igralnicah. Otroci so se frizirali, oblikovali z glino, izdelovali klobuke in cekarje, barvali svečke. Tudi v mizarski delavnici so se lahko preizkusili v ročnih spretnostih, ustvarjalnosti. Športne aktivnosti so se pod vodstvom gospe Katje Ahačič in naših strokovnih delavk izvajale na igrišču pod hribom. Družbo jim je delal gospod Topolovec Citron-ček, s prodajo balonov, sladkorno peno in »gradom«. Za zdravje so poskrbele naše strokovne delavke: Romana, Mateja in Sandra s prodajo medu, zeliščnega čaja, soljo in cvetličnimi aranžmaji. Sponzorji vrtca Urša: pekarni Pečjak in Blatnik, Žito in Don Don so poskrbeli za sladokusce s krofi, piškoti ipd, Mc Donalds jc prispeval sok in balone. Ob 17.30 smo za starše zaključili prireditev, zaposlene pa je čakalo še kar nekaj dela, saj je bilo potrebno še vse pospraviti in igralnice pripraviti za nov dan. Le s skupnim delom, pomočjo drug drugemu, lahko dosegamo dobre rezultate. Pomembno je, da znamo začutiti, kdaj kdo potrebuje pomoč. In če znamo in hočemo v tistem trenutku tudi priskočiti na pomoč, upam, da nas to tudi notranje obogati. Vesela sem, da delam v kolektivu, kjer se zaposleni zavedajo, kaj je timsko delo. In tudi zato se ime »vrtec Urša« - kot dober vrtec, sliši po Domžalah in okolici. Zvonka Doberšek pom. ravnateljice v Sloveniji. Gostili smo jih tudi v domžalskem Centru za mlade. Načrtovanje bil le polurni obisk, ki seje podaljšal na tri ure zaradi neverjetne radovednosti finskih predstavnic. Bile so presenečene nad pestrostjo programov, našli pa smo tudi precej stičnih točk in se dogovorili za sodelovanje. Na fotografiji: Gostje Silva Lehtisalo, predstojnica OŠ Pikku lluopalahti, in Liisa Sakajarvi, specialna pedagoginja in Vilma Tuomi, rektorica na Ministrstvu za izobraževanje so bile navdušene nad izvirnimi slamniki, ki so jih dobile v dar iz Urada županje. Lili Jazbec Vabilo centra za mlade december 2004 RAZSTAVA V naših prostorih si lahko ogledate razstavo ilustracij dipl. slikarke Mojce Vilar. ŠOLA ZA STARŠE - od novembra do maja 2005 vsak tretji teden v mesecu Srečanja so v Knjižnici Domžale ob 19.00 uri. Vodijo jih: - v ponedeljek, 13. 12. - Bojana Mirtič (za starše osnovnošolcev), - v torek, 14. 12. - Pavla Klinar (za starše predšolskih otrok), - v sredo, 15. 12. I ali Jazbec (za starše adolescentov). BOŽIČNI BAZAR Z BOLŠJAKOM torek, 14.12. od 16.00 ure dalje pred (. ZM. Vse, ki boste med prcdnovolctnim urejanjem vašega doma ugotovili, da nekaterih stvari ne potrebujete več (igrače, okrasne predmete, modne dodatke. ..) in bi jih radi zamenjali, prodali ali podarili vabimo, da jih prinesete s seboj. . Z IGRAMI DO SMEHA sobota, 18. 12. od 10.00 do 12.00 tire - družabne namizne igre za vse generacije. MLADI MLADIM ZA ZABAVO torek, 21. 12. od 16.00 tire dalje - predpraznično rajanje s srečelovom in igrami. TEHNIKE UČINKOVITEGA UČENJA Vodi mag. Stanka Polajžer, Osnovnošolce in srednješolce vabimo k vpisu na lečaj, kjer se bodo naučili tehnik za bolj učinkovito učenje. Srečanja bodo potekala v CZM, o datumih pa se bomo dogovorili po zaključku prijav, ko se bodo oblikovale starostno homogene skupine. Prijave do konca decembra. Iečaj se bo začel z novim letom. USTVARI A LNE DELAVNICE za mlade Vsak torek med 16.00 in 17.30 uro za otroke od 7 do 13 let, od 18.00 do 19.30 ure za mlade od 13 do 25 let. Ob sredah med 15.00 in 16.30 uro se ustvarjalno izražajo mladi s posebnimi potrebami. Še vedno se nam lahko pridružite vsi, ki se želite družiti in ustvarjati z različnimi materiali in kreativnimi tehnikami. Delavnice vodi Mateja Absec. Prijave po tel.: 722-66-00 ali osebno v CZM-ju< VABILO MLADIM USTVARJALCEM V okviru torkovih kulturnih večerov odpiramo mladim ustvarjalcem možnost, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Zato vabimo vse, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni,...), da se odzovete. VABILO PROSTOVOLJCEM Če te osrečuje družba mladih, imaš nove ideje, hočeš pomagati pri učenju, želiš svoj čas nakloniti drugim ali si želiš novih izkušenj, se oglasi v CZM- ju ali piši na c-mnil:ozm(rAsiol.net. ŠPANŠČINA Pod vodstvom Irene Grmek se izvajata začetni in nadaljevalni tečaj španščine. SVETOVALNICA je namenjena mladim in njihovim staršem. Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhnili, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošli vsak dan meti 8.00 in 16.00 uro, ob torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czm@siol.net. SKUPINA ZA SAMOPOMOČ odvisnikom, svojcem in prijateljem. Vsak drugi ponedeljek v mesecu med 19.30 in 21.00 uro, pod vodstvom Lili Jazbec. Obisk iz Helsinkov V mesecu novembru je na povabilo šolskega ministra dr. Slavka Gabra v Slovenijo pripotovala delegacija treh predstavnic finskega šolstva. Na srečanju slovenskih ravnateljev v Portorožu so predstavile posebnosti vzgojno izobraževalnega sistema svoje dežele, nato pa si ogledale nekaj ustanov Studentski klub Domžale Zimske radosti trkajo na vrata SKD Mesec december je pred vrati in v študentskem klubu prihaja na spored polno zanimivih in zabavnih, predvsem pa snežnih dogodivščin Že lansko leto je bilo nemalo snežnih ugodnosti tako za člane, kot tudi za nečlane in ker je bil odziv vedno dober, smo se odločili, da vam tokrat stvari ponudimo v še nekoliko bolj obširnih akcijah. Otvoritev domače smučarske sezone Zima že trka na vrata, zato smo za vas pripravili otvoritev domače smučarske sezone, ki bo na smučišču Cerkno. Seveda, če nam bodo temperature in sneg naklonjene. I'rvič se bo »Cerkno« dogajalo v sredo. 22. 12. 2004. Cena za člane ŠKD in ŠKK za celodnevno smuko s prevozom ho skromnih 2.500 SIT, za vse ostale pa 6.(XX> Sil. Drugič, prav tako v sredo, 29.12.20O4 pa bo potrebno članom ŠKD/ŠKK odšteti 3.500 sh, vsem ostalim pa 7.500 sit Tokrat bo v ceno poleg prevoza in smučarske k;u1c všteta še pizza in pijača. Rok prijav je vsakič dva dni pred odhodom - torej v ponedeljek. 20.12.2(X)4 ter ponedeljek. 27.12.2(XW. Decembrsko pohorje Cc nadaljujemo pri »smučkanju«. I luda Med 12. in 21. novembrom je letos v Domžalah potekal drugi festival vizualnih umetnosti - NECENZURIRANO, ki ga je kolektiv MM I) Akumulator In pot izvedel s pomočjo Mladinskega sveta Domžale in Društva za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami. Festival je v prvi fazi namenjen predvsem spodbujanju mladinske krcativc in pomagati mladim iistvarjakcm pri uveljavljanju na področju kulture ter hkrati približati mišljenje teh mladih kreativcev širši javnosti. Dve muhi na en mah. Ja. V skladu z načeli festivala so bila l;iki> ali drugače objavljena vsa prispela dela z različnih področij: slikarstva, fotografije, grafike in računalniške gralrkc. kiparstva in viden. Zalo smo ludi letos izbrali takšne razstavne prostore (pošta, železniška postaja, občina, ploščad pred veleblagovnico, domžalski študentski klub in akumulator), ki niso že vnaprej rezervirani za določeno rx>dročje kulturnega izražanja in ki ne odvračajo ljudi od ogleda razstave z odvečnimi strahovi. Za sprehod do železniške pač res ni treba obleči svečane obleke, niti se ni treba posebej naličili ali si uredili frizure. Še na pošto nas zaenkrat spustijo celo v supergah in tarvbojkah. Plus! Res pa je del razstave, in sicer tisti na ploščadi pred veleblagovnico, predčasno ugledal svoj konec. Nekomu razstavljeni eksponati očitno niso bili pretirano všeč, saj jih je sicer potrgal, ne pa tudi vzel s sabo in nalepil po stenah svoje sobe. Dotična dela so bila dan za tem že na ogled v akumulatorju, pred veleblagovnico pa smo za nadaljnje izražanje nezadovoljstva obesili boksarsko vrečo. Ja. V petek smo še pred uradno otvoritvijo tiskali majice. Zvečer sta si najprej dala Nejc in Jure duška na bobnih. Na sami otvoritvi se nihče ni priložil, da bi si želel videli 1 labola ludi fizično na odra. Je bil posnetek več kot dovolj. Očitno. I Ivala-bogu so bili vsaj jazzerji prisotni na kraju zločina. Aiier-hour žurka (D.l Koksi & 1)1 Kruh) se je končala po pričakovanjih - s kolektivnim pospravljanjem akumulatorja V soboto smo na ploščadi pred veleblagovnico načrtovano grafitiranje prestavili pred akumulator. Saj ne more človek grafitirati na dežju in mrazu. No. Zck crcw-ju bi verjetno še zneslo, naša ekipa pa brez vročega čaja tam ne bi zdržala do večera. Nedelja je bil dan za video. Videonedelja. Na velikem platnu akumulatorja so se odvrleli prispeli vidci in nekaj posladkov... klubska akcija, ki jo pripravljajo naši člani je Vikend paket smučanja za le 13.500 SIT. Vse skupaj se bo odvijalo na Pohorju v hotelu Bellevue, kjer bomo prespali (polpenzion 2x). V ceno je všteta tako dnevna, kot tudi nočna smučarska vozovnica. Vse skupaj se bo dogajalo od 17. do 19. decembra, rok za prijave pa je 15. december. Ker je zanimanje veliko, število mest pa omejeno, je najbolje, da pohitite s prijavo. Pa brez skrbi, za zabavo bodo kol vedno poskrbeli klubski animatorji, prav tako pa je pred vrati »tekmovanje v žuranju«! Več informacij pa na www.studcntski-klub.com. Kope 2005 Na spored pa prihaja tudi Vikend ski party! V letu 2(X)5 smo samo za vas pripravili vikend smučarske pakete po najbolj ugodnih cenah doslej! Prvič se bo ta vikend zgodil 21. januarja 2005, nadaljeval pa se bo vsak drugi vikend do konca februarja! Vse skupaj se ho dogajalo na skrajnem in najvišjem delu Pohoija smučišču Kope. Cena bo skromnih 14.600 SITkov za člane ŠKD in ŠKK, medtem ko boste ostali plačali, še vedno skromnih 18.990 SIT. In kaj vse je všteto v ceno? Prevoz iz Domžal do Slo- Tudi prek tedna ekipa festivala ni imela časa za počitek. V ponedeljek smo spet tiskali majice (ej, Ivan pa Luka, hvala!), v torek pa je Ivan skupini navdušencev predstavil sodobno japonsko animacijo. V sredo je ekipo zdesetkala kronična utrujenost, je pa zato Mojca poskrbela, daje v akumulatorju vse potekalo po rcgcljcih. Keli ie spet nekolikanjei irmoglavila. da bo moral prihodnjič kdo drug prevzeti vajeti. Bo, gotovo, če ho res treba, ampak ... dej no. Četrtek je bil glasbeno precej udaren Drugače sploh ni šlo. saj sta jo godla Boštjan in Miha, oba člana Oupperbusch jr. Ouarteta. Milina. Res pa takšne godbe nevajeno uho po petindvajsetih minutah prve skladbe začne pogrešati človeški glas ... Ah Petkova javna tribuna o potrebah domžalske mularije in načinih motivacije le-te je žal minila dokaj neopaženo. V soboto je Andreja vodila art-tečaj na temo obl ikovanja znaka. Na tečaju smo si tudi na hitm ogledali različne načine učinkovitega pripravljanja za sprejemne izpite na različne institucije. Zaključni iur se je spet začel s kolektivnim razgrajanjem (zč kar vso odgovornost prevzema V J Marko) in končal s kolektivnim pospravljanjem (odgovornosti še ni prevzela nobena organizirana skupina ali posameznik, prav gotovo pa ne V J Marko). Ja. Tudi letošnji festival vizualnih umetnosti bo večini sodelujočih verjetno ostal v prijetnem spominu, zato ga nameravamo v podobni reči ji in mogoče v malo večjem obsegu organizirati tudi prihodnje leto. Na koncu bi se radi zahvalili še Produkcijski šoli pri Mladinskem domu Jarše za tisk plakatov. Gradbenemu podjetju Grosuplje za panoje, TUŠ-u za narezek. Mavrici za spreje. Protechniku za tisk. RIP-u za popust pri majicah. Repovžu in Ravbarju za posodo in dobro voljo, žganjekuhi Bahne za nekaj za v čaj. Študentskemu servisu Domžale za projektor. Javnemu Skladu RS za kulturne dejavnosti ter Občini Domžale za finančno pomoč in vsem. ki ste bili zraven. Ja. Post Scriptum: ker pri tiskanju majic žal niste prišli vsi na vrsto, vzemite interesenti tele vrstice kot javni poziv: oglasite se v akumulatorju in povejte, da želite še rezljati in strgati in praskati in tiskati, če seveda res želite še rezljati in strgati in praskati in tiskati. Ja! ekipa MKCD akumulator venj Gradca, 2x nočitev s polpenzionom, 3-dnevno smučarsko karto (vključno z nočno smuko), ski bus od hotela do smučišča, testiranje sr»vvboardov (johese, vso organizacijo in animacijo na smučišču in v hotelu. Tudi tukaj so števila mest omejena, vse informacije pa dobite v ŠKD ali na telefonu: 01/721-97-10,041-757-727. Kulturna dogajanja Da pa ne bomo ostali samo pri smučanju, bi vas radi opozorili na nekatera kultoma dogajanja, ki se pripravljajo. V prostorih ŠKK je možen ogled fotografske razstave sprejetih del z natečaja Arhitektura Fotografije so na ogled tudi na www.studentski4dub.com. Ponovno se bodo odvijal turnir v igranju Naseljencev otoka Catan, ki bo tokrat v prostorih domžalskega študentskega kluba v soboto 18. decembra od 18. ure dalje. Pripravljajo se tudi privlačne nagrade v vrednosti 5000,3000 in 2000 SIT. Za tiste, ki niste dovolj pogumni, da bi se udeležili turnirja »Naseljencev«, pa se v nedeljo. 12. 12. ob 18. uri lahko sproščate v igranju družabnih namiznih iger kot so: Boogle, Gospodar Prstanov, Zofijin svet Monopoly, Risk, Ena, Štiri v vrsto. Šah, Človek ne jezi se. Naseljenci... Ali si zagrizen popotnik in bi želel delili svoje izkušnje in posnete fotografije s ŠKD-jevci? Če sta tvoja odgovora DA, lahko' v ŠKD-ju pripraviš POTOPISNO PREDAVANJE. Na voljo ti je velik, prijeten prostor in oprema (računalnik, projektor, veliko platno). Prijave in info SAMO Zimsko obarvarnl filmski večeri Filmski večeri v decembra bodo nekoliko drugače, predvsem decembrsko obarvani. Ogledali si bomo naslednje filme: It's ali about love, I^edena doba, Cool runnings. Peterka: leto odločitve, Himalaja, Kako je (irineh ukradel božič. Čudež na 34. ulici. Filmski večeri bodo tokrat ob ponedeljkih in petkih ob 20. uri, medtem, ko si lahko ob torkih, sredah in četrtkih ogledate športne prenose na velikem platnu. Filmski maraton pa bo tokrat »gangrstrsko obarvan«. IX>gajalo se bo 11. decembra 2004 od 16. ure dalje, naši gostje pa bodo vsi veliki igralci, ki so se predstavili v BO-I"RU. Marlon Brandon, Al Pacino. Robert Duvall, Diane Keaton. Talia Shire in ostali vas pričakujejo, da se prepustite njihovim akcijam v prostorih ŠKD-ja. Mateja Kegel S L januarjem 2005 bo v Sloveniji začel veljati novi zakon o dohodnini (ZDOH-I in ZDOH-1A). Študenti in dijaki, ki delajo preko študentskih servisov, so glede sprememb negotovi, saj pričakujejo zmanjšanje svojih zaslužkov, večje davčne obremenitve in s tem poslabšanje socialnega statusa. Brez skrbi, zaslužki študentov in dijakov se v večini ne bodo zmanjšali, plačevala se bo akontacija dohodnine, ki pa jo bo večina lahko zahtevala nazaj. Na e-Študentskcm Servisu Domžale imamo za vsa vprašanja povezana z dohodnino odprto tudi brezplačno telefonsko številko 080 12 04, kjer študentom in dijakom svetujemo pri njihovih problemih z oddajo dohodninske napovedi. Oddaja dohodninske napovedi za leto 2005 Po uveljavitvi novega Zakona o dohodnini I. 1. 2005, bodo napoved dohodnine morali oddajati vsi študenti in dijaki, ki bodo opravljali dela preko študentskih servisov, če bodo želeli dobiti vrnjeno akontacijo dohodnine (prvič oddati do 31. marca 2006 za zaslužke v letu 2005). Največja sprememba novega zakona je, da se bo akontacija dohodnine plačevala sproti, mesečno, in sicer 12,5% (če zaslužek na napotnico ne bo višji od 74.000 SIT) ali 25% (če bo zaslužek na napotnico višji od 74.000 SIT). Kako bo potekalo akontlran|e dohodnine Davčni upravi RS e-Študentski servis Domžale bo Davčni Upravi Republike Slovenije (DURS), v imenu in za račun študenta ali dijaka, nakazoval akontacijo dohodnine sočasno z nakazilom za njegovo opravljeno delo. V primeru, da bo študent zaslužil 100.000 SIT na eno napotnico, bo študentski servis študentu nakazal 75.000 SIT, 25.000 SIT akontacije dohodnine pa Dimenzija različnosti V mesecu oktobru, ko se začne narava najbolj intenzivno preoblačiti, so v prostorih Centra gostili pesnika Boštjana Le-skovška. Večeru, ki je bil malo drugače obarvan, je avtor nadel naslov »Različnost«. Pozorni poslušalci so bili priča dejavnega odnosa med zvokom in besedo, kasneje branjem pesmi v sozvočju petja v zvoku. Zvok in glas. ter sam ustvarjalec so v soju sveč razpirali zanimiv spekter zvočnih, besedno drugačnih možnosti, ki so bile ob danem trenutku nekaj povsem novega. S povsem drugačno predstavitvijo njegove poezije, je ta večer dobil novo dimenzijo, dimenzijo različnosti. Svet ilustracij V Centru za mlade so od oktobra dalje dobile svoj začasni dom ilustracije domžalske slikarke Mojce Vilar. Tako ona kot oseba, so tudi slike preproste, čustvene, polne videnja. V pravi meri nadrobnosti, obarvanosti. Videti je, da se skuša slikarka spustiti na raven otroka in se trudi doživljati in gledati kot otrok, ter s tem vse svoje doživljanje spravi na papir, kot sladke, veličastne občutke. Njen notranji svet je igriv, svoboden ... To možnost ponuja tudi vsem, ki so si in si bodo ogledali njeno razstavo. V teh prazničnih dneh nas njene ilustracije popeljejo v svet pravljice, kjer si lahko vsak obiskovalec poišče svojo zgodbo. Mojca GrllJ DURS-u. Z napovedjo dohodnine bodo študenti in dijaki vsoto mesečnih akontacij lahko zahtevali nazaj, če bo seštevek njegovih letnih zaslužkov tako pokazal. Dijaki in študenti bodo pri odmeri dohodnine navedli svoje zaslužke preko študentskih servisov v preteklem letu, DURS pa bo študentom in dijakom na osnovi napovedi dohodnine vrnil akontacijo, ki so jo plačevali med letom. V primeru večjega letnega zaslužka pa bo študent ali dijak moral nekaj dohodnine doplačati. Skratka, študentski servisi bodo v imenu svojih članov mesečno plačevali akontacijo dohodnine (12,5% ali 25%). Mesečni prejemki bodo sicer manjši za odvedeno akontacijo, vendar bodo letni zaslužki, po vračilu vseh mesečno vplačanih akontacij študentov in dijakov, vsaj enako visoki. Paziti pa bo treba, da skupni obdavčeni prihodki posameznega študenta ali dijaka ne bodo presegli 1.600.000 SIT letno, ker bodo v nasprotnem primeru izgubili olajšavo v višini 1.200.000 SIT. Na plačilo dohodnine bo vplivalo tudi ali so starši uveljavili olajšavo za vzdrževanega družinskega člana ali ne. Zvišanje urnih postavk študentsko dljaškega dela? Zaradi novega zakona o dohodnini je na trgu študentsko-dijaškega dela mogoče pričakovati rahlo povišanje umih postavk. Dvig bruto urnih postavk za delo študentov in dijakov pa pomeni, da se lahko zaslužki le-teh po vračilu plačane akontacije dohodnine celo nekoliko povečajo. Na e-Študentskem Servisu Domžale bomo študente in dijake o novostih in spremembah pri oddajanju dohodninske napovedi ažurno obveščali. Za vsa vprašanja študentov in dijakov povezana z dohodnino pa imamo na e-Študentskem Servisu Domžale odprto tudi brezplačno telelonsko številko 080 12 04. e Študentski Servis Domžale 4.12. ob 20. url Koncert skupine MOON ART Iz Kranja 10. aH 11.12. ob 20.url Socialistični žur 17.12. ob 20. url Otvoritev razstave izdelkov Likovne celice Program filmskega seminarja - Igra (Uroš Potočnik) sreda 8. december 2004 ob 10b; ponedeljek 13. december 2004 ob 19h; sreda 15. december 2004 ob 19h; sreda 22. december 2004 ob lOh Več informacij na (http://www.akumulator.org/phpBB2/index.phpi od mkc-ja in pod temo filmska dobiš nove sveže informacije ter z udeleženci izmenjuješ mnenja, poleg tega pa greš lahko pogledat za novosti tudi na internelno stran www.akumulalor.org. Marko: 04 I /700-142. Festival vizualnih umetnosti Necenzurirano Zaradi novega dohodninskega zakona študenti in dijaki ne bodo zaslužili manj! IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 8 LDS je podprla predlog rebalansa za leto 2004 Liberalna demokracija Slovenije je s svojimi svetniki in svetnicami na seji občinskega sveta v novembru podprla predloge uprave, da občinski svet da soglasje za prodajo delnic Banke Domžale, da se Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Domžale sprejme skupaj s predlaganimi amandmaji uprave, da se ponovno obravnava Odloka o lokacijskem načrtu za območje D1/4 Vele (delovno imenovanaasprememba gabaritev Hale komunalnega centra) in se gradivo ponovno javno razgrne. Pri točki odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča pa je svetniška skupina LDS predlagala vsebinski amandma, in sicer se predlog komisije, ki jo je imenoval občinski svet, spremeni: Le-ta je namreč predlagala, da se novo kategorijo »obrtniki« razbre- dala tudi občinska uprava in ga je občinski svet izglasoval. Posebna točka pa je bil predlog rebalansa, ki ga je LDS podprla, poleg tega pa je predlagala amandma k razdelitvi kupnine ob prodaji deleža v banki. Podprli smo predlog, da se prihodek iz požarne takse prenese na požarni sklad, da se prihodek iz takse za obremenjevanje okolja prenese na odhodek sanacija in ureditev deponije in da se iz razlike pri plačah občinske uprave (kjer se je uprava obnašala izredno racionalno in z manjšim številom zaposlenih, kot je planirala, prihranila 15 milijonov) prenese na sklad Knjižnica Domžale. Poseben amandma je opredeljeval razdelitev prihodkov iz prodaje nematerialnega premoženja, kjer smo se v LDS v načelu strinjali, da gredo sredstva v investicije, ki so v teku - obnova Hale komunalnega centra (občina je lastnik in po sklepu občinskega sveta zagotavlja 160 mili- Dei svetniške skupine LDS LDS DEMOKRACIJA Slov***)}* meni plačevanja določenega dela nadomestila za poslovne dejavnosti in se breme plačevanja oziroma manj pobranih prihodkov prenese na fizične osebe, svetniška skupina pa je s svojim amandmajem zagotovila, da gre višina manj pobranih prihodkov v breme proračuna. V obrazložitvi amandmaja LDS smo zapisali: svetniška skupina LDS podpira in priznava delo in trud komisije, ki je poiskala rešitev, kar ji je bilo naloženo s sklepom občinskega sveta. Kljub temu pa smo bili v LDS mnenja, da razlika ne more in ne sme bremeniti individualnih fizičnih lastnikov - uporabnikov za stanovanjske namene - kjer gre za prebivalstvo brez dobičkonosnih namenov uporabe prostora. Zato smo predlagali, da način obračuna nadomestila za ta del uporabnikov ostane nespremenjen. To pomeni, da bodo individualni lastniki tudi v letu 2005 plačevali približno toliko kot letos (inflacija) oz. manj kot v letu 2003. Povedati je potrebno, da je bil amandma LDS sprejet, saj je pozitivno mnenje k amandmaju po- jonov), v sklad za gradnjo Knjižnice Domžale (za enega od obrokov, ki jih je občina še dolžna Mercatorju -125 milijonov), v sklad za gradnjo šole in vrtca Dragomelj (tu pa je potrebno nameniti vso razliko iz kupnine, saj je finančno breme v naslednjih proračunih tudi za ta sklad še veliko in obvezujoče) ter v novo investicijo - nakup gasilske motorne lestve. Pri tej zadnji investiciji pa je LDS predlagala, da se namesto 25 milijonov, kot je predlagala uprava, za namen nakupa lestve zagotovi 50 milijonov. Naše mnenje je, daje potrebno lestev kupiti čim prej brez dodatnih finančnih obremenitev stanovalcev. Da se nakup realizira čim prej, je 'potrebno povabiti sosednje občine in večja podjetja, da sodelujejo pri financiranju, hkrati pa zagotoviti sodelovanje gasilske stroke in gasilske zveze pri izbiri in nakupu prave lestve. Prav tako smo podprli izjavo, ki jo je pripravila županja v zvezi z radioaktivnimi odpadki v naši sosednji občini in zahtevo, da se o vseh zadevah v zvezi s skladiščenjem in sploh reaktorjem v Podgorici obvešča Občino Domžale in se jo smatra kot enakopravnega sogovornika pri odločitvah. LDS Domžale, Tone Dragar Praznovanju 15-letnice delovanja SDM sta se med drugim pridružila tudi mandatar Vlade Republike Slovenije In predsednik SDS, g. Janez Janša, ter glavni tajnik SDS, g. Dušan Strnad. 15-letnica ustanovitve političnega podmladka SDS Mladi člani Slovenske demokratske stranke smo nedavno praznovali 15-letnico obstoja naše organizacije. Vsa ta leta smo bili mladi iz Domžal med aktivnejšimi v okviru SDM (Slovenske demokratske mladine) in to želimo biti tudi v bodoče, saj se zavedamo, da na mladih svet stoji... SDS Socialdemokratska mladina (SDM) je bila kot samostojna organizacija v okviru Socialdemokratske stranke Slovenije (tedaj še SDZ) ustanovljena 31. oktobra 1989. S tem je stopila v prostor, nad katerim je imela do tedaj monopol Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS), in postala prva demokratična politična organizacija mladih v Sloveniji. Socialdemokratska mladina je bila prva organizacija, ki je že marca 1990 s pobudo Svoboda za Slovenijo zahtevala razpis referenduma za samostojno Slovenijo. Takratni DEMOS ji je sledil šele nekaj mesecev kasneje ... Odigrala je bistveno vlogo pri oblikovanju temeljev slovenske mladinske politike na demokratični podlagi. Tako je bila med ustanoviteljicami Mladinskega sveta Slovenije kot koordinacije slovenskih mladinskih organizacij. Na podlagi njene pobu- de je bil ustanovljen Urad Republike Slovenije za mladino in postavljeni temelji za podporo države njihovim programom za mlade. S sklepom Sveta Socialdemokratske mladine seje organizacija 6. decembra 2003 preimenovala v Slovensko demokratsko mladino (SDM). Slovenska demokratska mladina je podmladek Slovenske demokratske stranke in šteje preko 4.300 članov. Veliko članic in članov je bilo vključenih v letošnjo volilno kampanjo in ponosni smo, da je bila na listi SDS za poslanko v Državnem zboru RS izvoljena naša predsednica Alenka Jeraj. V Slovenski demokratski mladini se zavedamo, v kako prelomnih časih živimo. Naša generacija je bila sou-stvarjalka demokratičnih sprememb, doživeli smo samostojno Slovenijo, v kateri lahko svobodno delamo in oblikujemo našo skupno prihodnost. Zavedamo se, da moramo ob velikih spremembah, katerih del smo, prispevati svoj delež za naš boljši jutri. Ob petnajsti obletnici se zavezujemo, da bomo nadaljevali s spodbudami za mlade, delovali v smislu čim boljšega okolja za razvoj mladih in se trudili za čim bolj aktivno sodelovanje mladih v družbi. Praznovali smo v petek, 12. novembra 2004 v Zgornjih Jablanah v Občini Kidričevo. Z nami je bil predsednik SDS in mandatar za sestavo nove Vlade Republike Slovenije, gospod Janez Janša. Slovenska demokratska mladina 00 Domžale Novi Sloveniji na pot v slovenski vladi Cilj vsake politične stranke je priti na oblast. O tem že dolgo ni več dvoma. O tem, kaj pomeni priti na oblast, pa se nenehno kreSejo mnenja. »Znanstvenega odgovora« na vprašanje v prejšnjem stavku ni, kajti že samo vprašanje ni znanstveno, ampak politično. V novem političnem obdobju 2004-2008 je na Slovenskem zasedla mesto na oblasti tudi N.Si- krščansko ljudska stranka pod vodstvom dr. Andreja Ba-juka (E-pošta: undrej.hajuklainsi.si), ki bo v novi slovenski vladi vodil zelo odgovoren politično-gospodarski po ložaj, to je, ministrstvo za finance. Ob podpisu Koalicijske pogodbe, ki so jo poleg njega podpisali predsedniki vseh koalicijskih strank, (predsednik vlade Janez Jama (SDS), Janez Podobnik (SLS) in Anton Rous (Desus) je dejal: »Kot predsednik Nove Slovenije, partnerice v tej novi koaliciji, sem ponosen in vesel za vse, kar smo dosegli do sedaj. Prepričani smo, daje ta dokument, ki smo ga danes podpisali, trdna podlaga za uresničitev tistih sprememb, ki so 3. oktobra na voliščih s strani državljank in državljanov žele največjo podporo. To je podlaga za novo smer in novo pot, za tiste spremembe, ki sijih večina Slovencev želi. Čaka nas trdo delo. Prepričan pa sem, da jih bomo lahko s trdim delom m zvestobo načelom in stališčem, ki so zapisana V tej pogodbi, uresničili.« V vlado vstopajo še naslednji člani oziroma politiki stranke: Janez Dro- H.SI bnič, ki ho prevzel vodenje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter dr. Jure Zupan, ki ho minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. »Nova smer - tista, ki ho v zmedi bolj ali manj oporlunističnih in koristoljubnih izbir upala z vso odločnostjo izbrati jasnost, resnicoljubnost in poštenost. Smer, ki bo kovala nove čase na podlagi trajnih vrednot ter je tihi, prikriti dogovori, in nenapisana pravila ne bodo nagibala v to ali ono stran, naj »postane meso« in hkrati najpomembnejše vodilo NSi tudi na oblasti, to je vsakodnevnem boju za slovenski blagor! Demokracija nikakor ni stanje, marveč nenehno prizadevanje zanjo. Kajne? Bogdan Osolln Nova Slovenija SLS soorganizatorica vseslovenskega shoda kmetov V nedeljo, 7. novembra, je na Ponikvi pri Celju, rojstnem kraju blaženega Antona Martina Slomška, potekala razglasitev blaženega Antona Martina Slomška za zavetnika kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva. Organizatorji dogodka so bili mariborska škofija, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Slovenska ljudska stranka, ki je že na svojem lahoru v Sevnici javno podprla pobudo. Slovesnosti, ki je bila hkrati tudi vseslovensko srečanje kmetov, se je udeležilo tudi kar nekaj kmetov, čebelarjev in članov Slovenske ljudske stranke iz občine Domžale. Ni vse zlato, kar se sveti Star slovenski pregovor pravi, »bolje pozno kot nikoli«. Zato se vam, zvestim volivcem, v imenu Zelenih Domžal zahvaljujemo za izkazano podporo na minulih državnozborskih volitvah. Nismo v državnem zboru, še vedno pa smo tukaj, v Domžalah. Močnejši, bolj odločni, bolj enotni kot kdaj-koli prej. Če dobro pomislimo je bilo leto, ki se počasi izteka, hočeš-nočeš, nenehno povezano z odpadki. Nevarnimi, gradbenimi, deponiranimi in še bi lahko naštevali. S približevanjem in vstopom v EU smo tudi na zakonodajnem področju naredili velik korak naprej. Če samo prelistamo seznam zakonov, pravilnikov in odredb, ugotovimo, da imamo na pravnem področju stvari zgledno urejene. Kaj pa praksa? Se kdaj spomnite gradbenih odpadkov v Zejah, ko zavijete po kruh, mleko in meso? Verjetno ste že kdaj storili prekršek ali napačno parkirali. Ste se kot občan kdaj sprenevedali, češ, saj nisem hotel jaz voziti, meje žena poslala v trgovino? Zakon je jasen, vendar kot kaže ne velja za vse enako. Že nekaj časa je aktualna zgodba dobske deponije. Okoliški krajani so se zelo odločno postavili na »zeleno« stran in zahtevajo takojšnje zaprtje in prenehanje vseh Enake možnosti žensk Okrogla miza v LDS Celju 19. novembra 2004 je bil v dvorani celjskega doma posvet "ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK". Vabljene so bile vse koordinatorice za enake možnosti Slovenije. Organizatorje bil ženski forum LDS Celje, ki je povabil k sodelovanju Razvojno agencijo Savinja, Racio social. Društvo gluhih in naglušnih t Vije in II rad za enake možnosti. Okrogla miza je bila v celoti s pomočjo profesionalnih tolmačev simultano prevajana za gluhe udeležence v jezik gluhih. Za naglušne pa so uporabili indukcijsko zanko, ki omogoča naglušnim spremljanje programa tudi po avditivni poti. O političnem in javnem življenju je spregovorila direktorica zavoda SOClO, podpredsednica MO LDS Celje in občinska svetnica, Suzi Kvas in predstavila argumente in protiargumente za tstop žensk v politiko ter predloge o uvedbi mehanizmov za večjo udeležbo žensk v politiki. Za tiste, ki se sprašujejo, zakaj naj ženske sodelujejo v politiki, je odgovor naslednji: demokracija, v kateri prevladujejo moški, je nepopolna demokracija; pomanjkanje žensk v zakonodajnih in izvršilnih organih je demokratični deficit. Na okrogli mizi so razpravljali o predlogih za zmanjševanje diskriminacije žensk - posebej so govorili o invalidnih ženskah in proučevali različne ukrepe, predvsem na področju zaposlovanja (spodbujanja podjetništva med ženskami), spodbujanja aktivnejše vloge moških v družinah, zastopanosti žensk v političnih strukturah in odločanju na vseh področjih. Postavljala so se vprašanja:"Ali imajo invalidne ženske enake možnosti in enako obravnavo, kot jo imajo neinvalidne delovno aktivne osebe pri iskanju in ohranjanju zaposlitve oziroma napredovanju v času zaposlitve?" Razprava je tekla o podjetništvu in o tem, ali obstoja- jo glede na spol različni problemi pri uveljavljanju v podjetništvu in kako izpostaviti ekonomski interes za povečanje podjetništva žensk. Promotorka za poklicno uveljavljanje žensk in sekretarka v društvu gluhih in naglušnih Celje pa je podprla v omizju družinski servis, kot možno obliko pomoči podjetnicam in Nacionalni eksperimentalni program psihosocialne pomoči brezposelnih gluhih in težko naglušnih oseb starim gluhim in težko naglušnim osebam. In kaj je enakost? To ne pomeni, da ženske postajajo podobne moškim ter da se žrtvujejo na oltarju karier in poklicnega življenja za družino. Ne pomeni niti, da moški postajajo podobni ženskam. Pomeni, da mora vsakdo, ne glede na spol, imeti možnost, da se razvija skladno s svojimi sposobnostmi, znanjem in željami in ne na osnovi podedovanih stereotipnih predsodkov o tem, za kaj so moški in ženske najprimernejši in kaj eni oziroma drugi najbolje počnejo. To narekuje, da morajo oboji - moški in ženske - zahtevati enake možnosti tudi na delovnem mestu in sprejeti kot naravno, da si lahko tudi moški vzame starševski dopust in skrb za svoje otroke. Koordinatorica za enake možnosti Saša Kos dejavnosti v zvezi z načrtovanjem razširitve. Hiter pogled na problematiko daje podpisnikom prav. Zakaj bi onesnaževali okolje doma, če to lahko počnemo drugje? In kje je problem? Vsak prebivalec občine Domžale letno proizvede slab kubični meter odpadkov. Ne bi se ukvarjal z računanjem, vendar dejstvo je, da odpadki so in bodo. Povečajo se transportni stroški, stroški odlaganja, ukine se renta, na račun katere živijo okoliška kulturna in športna društva. Vsak mesec pa bo potrebno plačevati visoke položnice za odvoz smeti. Se bo komu kolcalo po lastni deponiji? Toliko za pokušino, saj okoljski problemi vedno so in bodo. Naloga nas, Zelenih, in vas občanov pa je, da sku- paj opozarjamo nanje in jih skušamo še v kali zatreti. Zavedajmo se, da nismo /členi samo tisti, »ki kdaj pa kdaj poberemo kakšne smeti iz gmajne« in s tem zgolj pripravimo prostor za nove, ampak predvsem skupina ljudi, ki jim ni vseeno kako in kje živimo. Z novim letom stopamo v novo obdobje, zato pripravljamo vrsto aktivnosti za leto 2005, s katerimi bomo opozarjali na perečo občinsko problematiko in nazorno pokazali poti do rešitev. Pridružite se nam s svojimi idejami, predlogi in vprašanji. Naj bo zeleno način življenja. Jure Flerln SLS. Po sveti maši, ki jo je vodil mariborski škof dr. Anton Stres, je sledila še slavnostna akademija, v kateri je sodeloval tudi predsednik SLS Janez Podobnik, ki je med drugim povedal: »Ljudje kot posamezniki, kot osebe in kot skupnost potrebujemo zavetnike; najprej zato, ker nas navdihuje njihova človeška veličina, potem zato, ker nas z njimi povezuje nevidna nit medčloveške bližine, ki se najbolj neposredno izrazi, kadar se počutimo v nevarnosti, ludi zato, ker kot narod iščemo svoje voditelje - še posebej tiste, ki so s svojimi ravnanji to dokazali v preteklosti in smo jih sprejeli za svoje. Ena takih velikih osebnosti je blaženi Slomšek. Vprašanje - morda nekoliko provokativno, pa bi lahko zastavili nekako takole: kaj bi bila danes osnovna človeška drža Slomška? Kako bi se zavzel za slovenstvo, za slovensko besedo, za omiko slovenskega človeka? Kako bi danes bodril slovenskega kmeta, ki se tudi z bojaznijo sprašuje, kakšna bo njegova prihodnost v združeni livropi? Kam bi danes prenesel sedež svoje škofije? Na čem naj sloni gospodarska trdnost slovenskega kmeta; bomo res vse slovenske banke in zavarovalnice počasi prodali tujcem? Bomo znali evropski denar pošteno in umno razdeliti in to na način, da se bo slovensko podeželje ohranilo; bomo priznali, da je vprašanje prenizke rodnosti eno od ključnih, tudi usodnih vprašanj za prihodnost Slovencev kot naroda? V Slovenski ljudski stranki in naši stanovski organizaciji Slovenski kmečki zvezi smo počaščeni, da sodelujemo kot JOP-rganizatorji te slovesnosti. Razumemo jo kot zavezo in odgovornost. Tudi zato, ker želimo nadaljevati pristno tradicijo stoletne SLS, ki je koreninila v trdni navezi s kmečkim stanom in kije vedno poudarjala njegove tri temelje: biti dober gospodar, biti zvest slovenstvu in zvestobo krščanski etiki.« I ideleženci srečanja so se v poznih popoldanskih urah pričeli vračati proti svojim domačim krajem, številčnost obiskovalcev in njihovo zadovoljstvo pa sta napoved, da bo srečanje postalo tradicionalno. Rok Ravnikar Poslanci Evropske ljudske stranke - Evropskih demokratov Dela nam ne zmanjka I ilin najpomembnejših in prelomnih datumov slovenske državnosti je I. maj 2004, ko je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije in smo tudi Slovenci dobili možnost, da volimo svoje predstavnike v Evropski parlament. Tako v njem od 20. julija slovenske interese zastopa tudi sedem slovenskih poslancev, od tega štirje (dr. Miha Brejc, dr. Romana Jordan-Cizclj, Ljudmila Novak in Lojze Peterle) delujejo v skupini Evropske ljudske stranke - Evropskih demokratov. Ti štirje poslanci so na novinarski konferenci 19. novembra 2004 predstavili dosedanje delo ter se dotaknili tudi aktualnih političnih tem, še posebej oblikovanja nove evropske komisije. Povedali so, da je slovenska delegacija v RLS-ED glasovala za novo Evropsko komisijo, ki jo je predlagal .lose Manuel Durrao Barroso, in je zadovoljna, da se je v procesu postavljanja nove komisije okrepila vloga Evropskega parlamenta kot najbolj legitimnega zastopnika državljank in državljanov članic Evropske zveze. Delegacija je podprla tudi resolucijo, ki ureja odnos med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo. Poslanci so predstavili tudi svoje dosedanje delo. Tako je Lojze Peterle tudi vodja slovenske delegacije v Evropski ljudski stranki - Evropskih demokratih poudaril, da se je v dosedanjem delu spletlo kar precej vezi, posebej na področju gospodarstva in civilne iniciative, in da so polno zastavili delo. Poslanka Milka Novak je poročala o konferenci o družinah, kjer so izrazili zaskrbljenost nad demografsko sliko v Evropi, sama pa je pripravila referat o medgeneracijski solidarnosti, povezanosti med deli prednikov in sedanjostjo. Dr. Romana Jordan-Cizelj je poročala o delu v posameznih odborih, posebej o Odboru za industrijo, raziskave in energetiko, kjer posebno skrb namenjajo uporabi energij, alternativnim oblikam energije in varstvu okolja; dr. Miha Brejc pa je govoril o svojem delu v treh odborih, posebej v Odboru za obrambo, nekaterih konkretnih aktivnostih ter poudaril velik pomen priložnosti, tla Slovenija v prihodnjih letih predseduje Evropski uniji, govoril pa je tudi o verifikaciji ustavne pogodbe. V razpravi so poročali tudi o uporabi slovenskega jezika v Evropskem parlamentu, o skupnih nastopih vseh sedmih evropskih poslancev, ob koncu pa v sproščenem druženju zaželeli vsem prisotnim vse dobro v letu 2005. 0. u. Prijeten večer s prijatelji z Dolenjske Malkovec v Domžalah IKOVEC! Malkovec leži v zelenem vinorodnem območju Dolenjske nad Tržiščem in Mirno. Ljudi te vasi preveva velika ljubezen do svojega kraja, predvsem pa do svojih vinogradov in hramov. Tu so doma cviček, domača beseda, glasba in spoštovanje starih tradicij. Nekaj tega bodo gostje prinesli tudi na srečanje v Domžale, sta v prijazno povabilo za 19. november 2004 zapisala Društvo narodnih noš Domžale ter Galerija in knjigarna Beseda. Vse obljubljeno in še več je bilo ta večer v prijetnih prostorih God-benega doma, kjer so številni obiskovalci lahko prisluhnili pevcem Vinogradniškega društva Malkovec, učencema OŠ Tadeju in Marjanu, aktivu kmečkih žena, ljudskim pevkam ter pozdravom vodstva te krajevne skupnosti. Vse je prijetno zaokrožil novinar Matjaž Brojan ter predstavil tudi posebnega gosta, vrhovnega sodnika Vaška Poliča, za smeh je z aforizmi o vinu poskrbel Jože Malo-veca, pa tudi gostje s svojimi navihanimi vprašanji in krajšimi skeči. »Radi bomo še prišli k vam v vaše lepo mesto,« so ob koncu, ko smo vsi skupaj zapeli od številnih narodnih pesmi ft 4MbaH W \ f} W* rti o cvičku in prijateljstvu, rekli gostje ter se zahvalili za tradicionalna darila, ki jim jih je v zahvalo in spomin izdelala Joži Kosal, izročila pa Olga Pavlin, predsednica Društva narodnih noš Domžale, ki je pripravilo tudi pogostitev. Spominska darila so Malkovčani prinesli s seboj, pa tudi številne prave dolenjske dobrote, med katerimi je bil ta večer cviček na častnem mestu. Prijeten večer nas bo vedno znova spominjal, kako lepo se imajo naši prijatelji v Malkovcih ter kako posrečeno znajo svojo pesem, svojo ljubezen ter spoštovanje starih tradicij posredovati vsem, ki to želijo Pletenje kit iz slame in ličkan j a ter izdelava slamnikov V soboto, 20. novembra 2004, je društvo ŠRD Konfin - Sv. Trojica organiziralo učno delavnico v Domu krajanov v Žejah. Prikazali smo pletenje kit iz pšenične slame in ličkanja. Med samo delavnico pa smo lahko prisluhnili zgodovini slamnikarstva, kako se je ta obrt širila, kdo so bili znani domačini in kaj je k vsemu temu prinesla industrializacija. Ustanovitev delovnih teles Državnega zbora RS S slavnostnim odprtjem poslanske pisarne evropske poslanke SDS. dr. Romane Jordan Cizelj. so Domžale postale pomemben povezovalni člen med Slovenijo In Evropsko unijo. V Domžalah odprta pisarna evropske poslanke dr. Romane Jordan Cizelj Dr. Romana Jordan Cizelj, poslanka SDS v politični skupini Evropske ljudske stranke - Evropskih demokratov (EPP-ED) v Evropskem parlamentu, je nedavno v Domžalah slavnostno odprla svojo poslansko pisarno. Poleg predstavnikov medijskih hiš in poslancev Državnega zbora RS se je odprtja udeležilo tudi nekaj drugih uglednih gostov. Robert llrovat, poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije, je ob leni dogodku izrazil veliko zadovoljstvo in med dnigim dejal, daje dr. ('izljeva s tem dejanjem na široko ixlprla vrata vsem, ki se zanimajo in spremljajo dogajanja v Evropskem parlamentu, I >omžalc pa so s tem dogodkom poslale kol mesto in kol občina pomemben kraj ludi na evropski ravni. Dt, Jordan (izljeva je ob odprtju izrazila veselje, da bo lahko tudi na ta način slovenskim državljanom približala delovanje evropskih institucij, še pose hej Evropskega parlamenta. Po besedah dr. Jordan ( izljeve seje za odprtje pisarne v Domžalah odločila, kri je želela tudi na simbolni ravni poudariti njeno povezanost z lokalnim okoljem. "Pisarna bo odprta tako za tiste, ki bodo potrebovali splošne informacije v zvezi z delovanjem Evropskega parlamenta, kot tudi za vse ostale, ki bi radi navezali osebni stik z mano. Kot edina slovenska predstavnica v parlamentarnem Odboru za industrijo, raziskave in energetiko si zelo želim, da bi navezala tesne stike s predstav niki stroke z omenjenih področij." Pisarna, ki se nahaja v Domžalah, v neposredni bližini občinske stavbe, bo odprla vse delovne dni v tednu z uradnimi urami ob ponedeljkih, sredah in petkih. Telefonska številka poslanske pisarne je 724-45-86. podrobnejše informacije pa so na voljo tudi na njeni spletni strani www.rjordancizelj.si Janez Stlbrlč PEDIKURA PANČUR Vlasta Čeprav je v tem trenutku namenjena pozornost javnosti in medijev predvsem sestavi in imenovanju nove Vlade Republike Slovenije, ki jo vodi mandatar Janez Janša, pa poslanci in poslanke v Državnem zboru delamo s polno paro na več področjih. Eno od njih je tudi ustanovitev delovnih teles ter imenovanje njihovih članov. Naj vas uvodoma spomnim, da v okviru Državnega zbora v tem mandatu deluje 8 komisij in 14 odborov. Namen delovnih teles je predvsem spremljanje stanja na posameznih področjih, ki jih le-ta v skladu s svojimi pristojnostmi pokrivajo, priprava odločitev o poliliki na teh področjih, oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter obravnava predlogov zakonov in drugih aktov, ki jih sprejema Državni zbor. V poslanski skupini SDS. katere član sem, smo si poslanci in poslanke določili prioritetna področja, ki jih želimo pokrivati ter se na podlagi tega razdelili po posameznih delovnih telesih. Glede na moje poznavanje določenih področij sem tako član v Odboru za okolje in prostor, v Odboru za obrambo in v izredno pomembnem Odboru za zadeve Evropske unije. Že v moji volilni kampanji sem ta področja še posebej izpostavljal in povsem logično je, da 01/72 45 106 - MEDICINSKA NEGA NOG iduMUno •lopaioi - KLASIČNA NEGA NOG (v kleti zdravstvenega doma Domiale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 bom svoje volilne obljube lažje izpolnil s članstvom v teh delovnih telesih. Še kako se namreč zavedam pomembnosti odločitev, kijih bo obravnaval Odbor za obrambo, še posebej na področju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nič manj pomembno ne bo moje delo v Odboru za okolje in prostor, saj se zavedam problematike lokalnih deponij komunalnih odpadkov, kjer vsekakor želim sodelovati pri celostni ureditvi te problematike. V letošnjem letuje Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije in zavedam se, daje razvoj naše občine in regije kot celote v veliki meri odvisen 1udi od sredstev iz Evropske unije. Kot poslanec pa bom seveda podrobno seznanjen tudi s problematikami, s katerimi se bodo ukvarjali ostali odbori in komisije in bom svojim kolegom in kolegicam vsekakor rad priskočil na pomoč z morebitnimi nasveti ali pripombami na gradiva, ki se bodo obravnavala, saj sem kol poslanec lahko prisoten na vseh sejah odborov in komisij. Zavedam pa se, da bom svojo nalogo poslanca v Državnem zboru lahko uspešneje opravljal tudi z vašo pomočjo oz. s tem, da me boste vi kot državljani in državljanke seznanjali z vašimi pogledi, predlogi in pripombami, ki se vam bodo porodile ob posameznih obravnavah aktov in gradiv s teh področij. Vsake vaše pobude in predloga se bom zelo razveselil, seveda pa tudi konslruklivne kritike. Trenutno je izmenjavanje mnenj in stališč med menoj in vami možno samo preko elektronske (robert.hrovat@dz-rs.si) ali klasične pošte (Državni zbor RS, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana), kmalu pa bo odprta tudi moja poslanska pisarna v naši občini m tak i al bo več možnosti tudi za osebne stike z vami. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem Zboru RS Imeli smotri različne skupine. V prvi so prikazali potek pletenja kite iz pšenične slame. Slamo so najprej prebrali, jo pristrigli in nato navlažili v topli vodi. Nato so začeli s pletenjem. Vse ženske so pletle kito iz petih slam. Včasih pa so kite pletli največ iz sedmih slam, barvane iz osmih slam, pa tudi druge, na primer iz petih, devetih, šestnajstih, sedemnajstih in celo iz enaindvajsetih slam. Pletli so tudi specialne kite. nazobčane na eni ali na obeh straneh, ki so jih imenovali sak ali cik-cak kite, znali so plesti kar 80. nekateri celo 120 vzorcev. Gostja, gospa Joži KOŠAK iz Domžal, je prikazala izdelavo oziroma šivanje slamnikov. V drugi skupini so pledi kite iz ličkanja. Tudi te kite se pletejo različno. Videli smo pletenje kit za predpražnik in za izdelavo copat. Lahko smo si ogledali tudi šivanje predpražnika, za kar se uporablja posebna igla in močnejša vrvica. Malo za šalo, malo zares, smo na koncu izvedli tudi licitacijo za izdelan predpražnik. V tretji skupini se je izdelovala metla iz koruznega ličkanja ki se uporablja za pometanje krušne peči. kadar se peče kruh. V današnjem času se le še redko vidi kaj podobnega. Delavnica je bila poučna, zanimiva in zelo sproščena. Starejši so obujali spomine na nekdanje čase, mlajši pa so spraševali in se učili ročnih spretnosti, ki so še kako dobrodošle. Rok Ravnikar Jesenovanje To leto smo se domžalski taborniki prvič odpravili na jesenovanje. Tako smo se v sredo, 3.11., z avtobusom odpravili na pot proti Borovcu pri Kočevju, kjer smo preživeli tri dni. Na poti do Borovca smo se ustavili in si pogledali mali živalski vrt. kjer smo videli tudi čisto pravega kočevskega medveda. Ko smo prispeli do Borovca, smo se najprej namestili po sobah, potem smo se šli Spoznavne igrice, vmes pa se je že skuhal čaj, da nas je malo pogrel. Zvečer smo imeli predstavitev vodov, zapeli pa smo tudi kakšno taborniško pesmico ob spremljavi kitare. Naslednje jutro smo se odpravili na dopoldanski izlet po bližnji Naravoslovni poti in Kočevskem pragozdu. Na izletu smo se ustavili tudi pri bližnji kmetiji, kjer smo lahko videli prašičke, konje in ovce. Popoldne je bilo na sporedu delo z vodom, tako so nekateri postavljali šotor iz šotork in poskusili prižgati ogenj, spet drugi pa so imeli orientacijo po gozdu. Tokrat so bile za večerni program na sporedu reklame in skeči. Tako smo se zabavali ob pripovedovanju šal in TV reklam. Ta dan pa je bil za otroke najbolj zanimiv saj so si za malico spekli taborniški kruh in hrenovke zunaj na ognju. Preden seje zakuril ogenj smo imeli krajšo orientacijo po gozdu, šli smo se tudi veliko igric, da nas ni preveč zeblo, saj je bito zelo mraz. Po večerji je sledila podelitev nagrad za najbolj pospravljeno sobo in najboljši vod, kar so seveda bili vsi skupaj Nato smo se odpravili na večerni sprehod z baklami in zunaj ob svečkah zapeli »Dan je šel«. In tako smo dočakali dan, ko smo se spet vrnili domov. Katja Arnuš Delovni vojni invalidi Nedavnega delovnega sestanka DVI Domžale seje udeležilo II članov, sejo pa je vodil predsednik Jože Brodar. Obravnavana je bila prispela pošta, sprejete pobude in sklepi o nadaljnjem delovanju društva. Športnih iger na otoku Rabu se je udeležilo 9 članov DVI Domžale. Organizator je bil DVI Zasavje, DVI Domžale je sodelovalo ekipno v športnih igrah, v balinanju in pikadu Pisno priznanje za 3. mesto v balinanju je prejela gospa Angelca Vodnik, za 1. mesto v pikadu pa Jože Brodar. Člani l J pravnega odbora so ocenili, da so posamezne športne sekcije preko leta aktivne. Posebno pozornost so namenili pogojem za včlanjevanje v društvo in problemu prepotrebnih lastnih prostorov za nemoteno delovanje društva. Pogoji so v zadnjem obdobju postali precej zahtevni, vendar je društvo dostopno vsem, ki izpolnjujejo pogoje. DVI Domžale si pisarno na Ljubljanski cesti 36 v Domžalah deli z Zvezo borcev NOV in vojnimi veterani, zaradi tega je nujno, da pridobi lastne prostore. To si člani DVI Domžale želijo od ustanovitve društva, a tega vse do danes niso uresničili. Glede organiziranosti društva je potrebno novelirati pravilnik o finančnem poslovanju in ga prilagoditi dejanskemu stanju, spremeniti pa moramo tudi način financiranja pododborov društva. Postopki v zvezi s tem tečejo in bodo urejeni do konca tega leta. O novem načinu delovanja se bo odločalo po novem letu, ko se bo uredilo vprašanje prostorov. Sprejet je bil sklep, da se članarina plačuje po položnicah. Pododbori naj bi organizirali družabna srečanje za svoje člane, za prevoz in organizirano srečanje bo poskrbljeno. Besedilo: Jože Novak Foto: Božo Pogačnik IZ ŽIVLJENJA DELA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran 10 V pričakovanju Gospodovega rojstva Pojdi k ljudem in pri njih boš našel mene l se življenje je obsojeno na pričakovanje nečesa, ali praznikov ali dogodkov... Kakor smo obsojeni na življenje, čeprav tega nismo krivi, tako smo naravnost zaznamovani z naj:raznovrstnejšimi pričakovanju Na poseben način se veselimo novega rojstva, zlasti v družini in čisto na svojski način se veselimo Gospodovega rojstva ob božiču in duhovni pripravi na božič pravimo advent, ki smo ga začeli obhajati s prvo adventno nedeljo, 28. novembra, s katero smo tudi začeli novo liturgično oziroma cerkveno leto. Jezus Kristus, Bog s človeškim obrazom, se je kot zgodovinska osebnost rodil samo enkrat. Ali pa mu bomo omogočiti roditi se v nas, pa je v veliki meri odvisno od nas samih. Janez Krstnik sprašuje, ali je Kristus tisti, ki mora priti, ali naj drugega čakamo. S temi besedami preroško izraža začudenje in zgražanje hkrati, ki ga vedno kakorkoli povzroča Božji poseg v naše življenje. Jezus je bil za svoje sodobnike kamen spotike in religija, ki jo je on ustanovil in ki nadaljuje njegovo delo, nadaljuje svojevrstno osuplost, ne samo pri »zunanjih«, ampak celo pri lastnih vernikih Ko je Kristus prišel na svet. se je zoperstavil obstoječi religiji, kije ustrezala človeškemu duhu in je bila torej po njegovi meri. To religijo je Kristus popolnoma ovrgel. Ponesel je silno revolucijo v naše religiozne predstave, razodel je religijo, kije pred njim nihče ni poznal in kije tudi mi še nismo dokončno razumeli, toda Jezus je razodel, da je Bog krotak in iz srca ponižen, da je Bog ljubezen in da je sklenil nekaj neverjetnega, da se konkretnost zla ne zmaguje s silo, ampak z dobroto in blagostjo, krotkostjo, daje Bog sklenil priti kot ljubeči, da se človeku podarja kot nebogljen otrok, kot zdravnik brez orožja na svetovnem bojišču, kot žrtveno jagnje. Jezus je oznanil religijo, v kateri šteje samo ljubezen, ne dolgočasna in sentimentalna, ampak od Boga inspirirana ljubezen, zahtevna, neizprosna in težavna za tistega, ki jo preizkusi, neskončno popustljiva; bratska in nedolžna za tistega, ki jo prejema. Odtlej je bilo vse prekucnjeno, postavljeno na glavo. Jezus ne ločuje več ljudi na pravičnike in grešnike, da bi prve nagrajeval in druge kaznoval, on jih popolnoma drugače deli m dve skupini: na tiste, ki razumejo ljubiti, ki verujejo v ljubezen, ali se vsaj pustijo ljubiti, in na liste, ki ljubezen odklanjajo ali kakorkoli zavračajo Tistim, ki hodijo za njim. nudi Jezus eno samo spotikljivo plačilo, to je križ. da bi mogli hoditi za njim, grešnikom pa oznani odpuščanje in sprejem. Bog je drugačen. Bog ni nikoli naših pogledov ali nadzorov. Bog nas presega in nas nenehno spravlja s tira. iz ravnotežja in dostikrat se moramo naravnost potruditi, če hočemo verovati. Nobena resnica ni za človeka težje sprejemljiva, »kakor prav inkarnacija - učlovečenje Boga, kot dejstvo, da se je Bog »naredil« za človeka, daje on postal človek, da se nam ponudi kot človek. Celotna resnica inkarnacije je v tem. da se Bog solidarizira s človekom. Boga ljubimo, če ljubimo človeka. Bogu storimo, kar ljudem storimo. Boga sovražimo, če človeka sovražimo. Sedaj nam naslov pričujočega razmišljanja Pojdi k ljudem in pri njih boš našel mene. ne zveni več tuje. To je namreč temeljna misel evangelija: Pojdi k ljudem, tudi, ali morda celo, predvsem tistim z roba. Bog nam ne more biti bližje, kakor nam je blizu človek. Če se bomo v tem adventnem času globlje kot sicer zazrli v stisko našega bližnjega in naš bližnji je vsak človek in v vsakem se more roditi Bog, razen morda v tistem, kije sam sebe prostovoljno dal zapisat temnim silam, potem bo naš advent prav gotovo blagoslovljen in takega želim krščansko vernim, kakor tudi drugače vernim in nič manj nevernim. Vedimo pa, da naš Bog ni ideja, fantazijska tvorba ali slepilo, on je resničnost in resnica boli Inkarnirani. učlovečeni Bog nas osuplja in prav tak se nam daje in glejmo, da ga kakorkoli ne prizadenemo. Morda pa bo prav naša morebitna omahljivost postala Božji obisk. Ivan Kepic Leto je naokoli in prišel je december, v katerem vas, spoštovani člani in članice Društva izgnancev Domžale, vabimo na Občni zbor ter tradicionalno novoletno srečanje. Letos se dobimo v torek, 21. decembra, ob 13. uri v GOSTIŠČU KOVAČ NA KOLIČEVEM. Pregledali burno v letu 2004 opravljeno delo, se dogovorili, kako čim prijetnejše preživeti novo leto 2005, nato pa v prijetnem druženju drug drugemu zaželeli veliko zdravja, sreče in prijetnih trenutkov skupaj v letu 2005. Ob tej priložnosti lahko poravnate članarino za leto 2005 ter plačate naročnino na Vestnik 2005. Veselimo se našega srečanja ter vas lepo pozdravljamo. Vodstvo Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale Mens sana in corpore sano - pota do boga so lahko zelo različna Srečanje z domžalskim župnikom in motoristom, g. Janezom Šimencem Nadaljevanje s prejšnje številke Kako gledate na življenje Cerkve v Sloveniji nasploh ali morda konkretno v Domžalah? Vas nekateri nerešeni ali celo zaostrovani problemi, recimo verouk-šola, mučijo ali se bolj ubadate s težavami svojega vsakdanjika? Človek seveda ne more m imo vsakdanj ika, saj je treba preživeti vsak dari posebej in izzive, ki jih prinaša. V njih pa se velikokrat odražajo tudi težave večjega obsega. Tako se vprašanje verouka in šole - ker ste ga ravno omenili - kaže konkretno v tem, da ne moremo vsem veroučencem ustreči glede želenih ur verouka, da imajo s šolo povezane dejavnosti prednost pred veroukom ... Kar me ob tem muči, je duhovna škoda kot posledica opuščanja verouka, vere, življenja s Cerkvijo in vsem lepim, kar le-to daje. Pravzaprav je probleme težko globalno razvrščati po velikosti, pa vendar, ali imate kdaj občutek, da se ves svet ukvarja z nečim, kar sploh ni najbolj pomembno? Ali če ostanemo kar v Domžalah in v Sloveniji? Menim, da je temeljna težava sveta izguba smisla za presežno, duhovno, odnos do boga. Važenje se-danjik, uspeh, čim lepše in brezskrbno življenje na tem svetu. Smrti se svet boji. Zato storimo veliko za dobrine, ki minejo; neminljive pa se nam zdijo samoumevne. A se bojim, da niso! Ali menite, da mladi vsaj načelno verjamejo v ljubezen za vse večne čase? Ali si jo sploh želijo? Prepričan sem, da vsak človek hrepeni po ljubezni za večne čase. To hrepenenje pa je zaradi nasprotnih zgledov vedno v nevarnosti, da obupa. Se Vam zdi, da je mlajša generacija zmedena, ker se tradicionalni odnosi med moškimi in ženskami spreminjajo? In kam to pelje? Mlajši rod je zmeden zaradi mnogih stvari, predvsem pa po moje temu botruje svet, v katerem je vse negotovo in podvrženo hitrim spremembam. Nove ponudbe pa pogosto nikamor ne peljejo. O odnosu med moškim in žensko bi raje kot o tradicionalnem, govoril kot o tistem, ki je položen v naravo obeh; njegov temelj pa je medsebojna ljubezen. Ker pa ta pozablja biti darovanjska in išče le svojega, tudi odnosi trpijo. Kam pelje? K temu, da so prizadeti tudi odnosi, ki iz tega najbolj človeškega in prvinskega izhajajo; družinski, pa tudi družbeni. V Stični je koprski škof Metod Pirih mlade nagovoril med drugim z besedami: »V vas je neizmeren potencial dobrih in ustvarjalnih možnosti. V vas je malo preteklosti in veliko prihodnosti.« Glasba, šport, pogovor, učenje, molitev ... so morda glavni dejavniki, ki oblikujejo mladega človeka. Kako je to realizirano v Domžalah? Ko pogledamo napovednike, koledarje, plakate ... mnogo je ponudb. To priča o nekem življenju in življenje je vedno usmerjeno v prihodnost. Tudi če pogledate župnijo in njeno življenje: oratorij, pomladni festival, župnijski dan, romanja in izleti, srečanje za ostarele in bolne, skavti ... Dogaja se veliko. Temeljiti pa mora na osebni zavzetosti ljudi, ki željo za druge storiti nekaj lepega in dobrega. Prvi motiv katerekoli dejavnosti nikoli ne sme biti denar. V nasprotnem primeru velikokrat hitro ugasne. Z velikim zanosom so zlasti mladi sprejeli Vaše motoroznanstvo in udejanjeni motorizem, posebej na Grossglockner. S tem jih navežete ne samo nase, ampak posredno vzljubijo tudi cerkev in Boga. Slišal sem, da je bilo prvega oktobra, ki je mesec rožnega venca, po večerni maši v župnijskem domu v Ihanu prvo srečanje skupine »zdrav duh v zdravem telesu«, ki ga je vodila fizioterapevtka, gospa Lunarjeva, menda bo telovadba dvakrat na mesec, udeleženci pa prinesejo s seboj »armafleks«. Pa me zanima, kako Vi mlade navdušujete za šport, ki je prav gotovo pogoj za zdravo telesno in duhovno življenje? No, Domžale so prav gotovo eno od središč motorističnega športa v Sloveniji in kot krajevni župnik in motorist sem tega vesel. Povedati pa moram, da svojega udejstvovanja na tem področju ne gledam pod vidikom športa, ker je to na cesti tudi zelo nevarno. Me pa navdušuje druženje s podobno mislečimi in pa tudi tehnika kot taka. Vidim, daje mo-tocikel hvaležna tema, s katero pa, zanimivo, najlažje navezujem stike s srednjo generacijo. Treba je vedeti, da je motor, zlasti višjega razreda, za mlade precej oddaljena stvar, ne nazadnje tudi finančno. Vožnja z motorjem pa precej individualistična zadeva. Vsako leto povabim prijatelje na enodnevno vožnjo čez grossglocknersko alpsko cesto in letos so se pridružili tudi nekateri iz okolice Domžal. Še bolj pa sem vesel, da je motoristični blagoslov, ki smo ga izvedli s kolegi iz MK Vaški boysi (in mi je v čast, da sem tudi sam član), že prvo leto doživel lep odziv in upam, da bo postal tradicionalen. Nekatere popade strah, češ, sedaj pa se Cerkev vtika še v to. Brez skrbi. Rekel bi le to: Verjamem v moč božjega varstva; kot motorist želim vsakemu motoristu dobro; kot duhovnik pa za to tudi molim. Kot športnik sem bolj klavrn. Nekako je to bolj domena kaplanov. Kako pobliže pojasnjujete trditev ne tako redkih, da šport dviga kulturo duha? Ali so potem mladi športniki prosojnejši za sprejemanje boga? Ali konkretno motorizem še posebej združuje oziroma povezuje mlade, ki se sicer res zelo radi navdušujejo nad motorji? Šport je prav gotovo tudi po božji volji. Seveda tisti zdrav, ki je porojen iz veselja nad človekovimi telesnimi in drugimi sposobnostmi, ki nas med seboj povezuje in v telesu vzbuja energijo, ki jo potrebujemo za uresničevanje vsakodnevnih ciljev. V tem smislu ga tudi priporočam. Ne sme pa imeti v življenju napačnega mesta. Občudujemo vrhunske športnike, toda na vrhu je malo prostora. Nevarno bi bilo, če bi nekdo vse svoje življenje in prihodnost posvetil cilju, da postane vrhunski športnik, pozabil na vse drugo, na koncu pa ugotovil, da je cilj nedosegljiv, a vrnitev težka. Rekreacija - DA. Šport je lahko dejavnost ali celo zaposlitev za nekaj let; nato pa telo več ne dovoli in je treba misliti tudi na druge stvari v življenju. Gospod župnik, prosim Vas še za Vašo zaključno besedo, jaz pa se Vam zahvalim za vse Vaše besede v želji za nadaljnje uspehe pri vodenju župnije. Ne pozabite vsem, čez katere ste postavljeni, vedno znova osveževati misel, da je prijateljstvo zastonj kakor sonce. Vesel sem, da sem kristjan, vesel, da sem duhovnik. Bog me je po predstojnikih poslal v Domžale, trudim se biti te naloge vreden. Življenje je lepo, vesel sem ga. Pravi smisel in upanje, ki ne mine, pa je v bogu. Vse mine, on ostaja. In mi z njim. Bog z Vami in z vsemi Domžalčani. Ivan Kepic Abraham Francija Seska Zahvala Po hudi prometni nesreči pred dvema letoma sem postal invalid - tetraplegik. Življenje se je meni in mojim domačim popolnoma spremenilo. Vezan sem na invalidski voziček in odvisen od pomoči drugih. Preureditev stanovanja, postavitev osebnega dvigala, gradnja prilagojene kopalnice in še veliko invalidskih pripomočkov, katerih zavarovalnica niti slučajno ne krije, je zelo velik finančni strošek, ki ga sami ne zmoremo. Zelo sem bil počaščen, daje bila v mojo čast organizirana in speljana prireditev v OŠ Preserje, dne 8. oktobra 2004. Zahvaljujem se vsem sorodnikom, sosedom, sošolcem, prijateljem in znancem, ki so mi in mi Še vedno na kakršenkoli način pomagajo. Hvala vsem sponzorjem, nastopajočim in obiskovalcem na koncertu. Hvala Borutu Jenku, Marici Kosec, Marjanci Jezernik in gospodu župniku Antonu Dobrovoljcu, ki so dali pobudo in organizirali to dobrodelno akcijo. VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! Primož Oejak 25. oktobra se je z Abrahamom srečal naš oskrbovanec Franci Sesek iz Homca. Praznovanje je skrbno načrtoval in nas presenetil s prijaznim povabilom na kosilo. Z življenjsko sopotnico Emo, s katero že dlje časa živita skupaj, in njegovimi najbližjimi sva preživeli prijetno popoldne, kjer ni manjkalo zadovoljnih obrazov, dobre vo- lje in kopice daril. Posladkali smo se tudi s torto in se nazadnje razšli z obljubo, da se kmalu spet vidimo na kakšnem prijetnem druženju. Franciju se je tako izpolnila njegova skrita želja. Za izkazano pozornost in darila, ki jih je prejel, se vsem še enkrat iskreno zahvaljuje. Jožica Grašlč In Jožica Špenko Comett zavod za pomoč in nego na domu Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Moravče je tudi letošnjo jesen organizirala kolesarski Izlet v neznano. S kolesi so se popeljali po treh občinah In prijetno druženje zaključili na turistični kmetiji »Pri Soud« v Zagorlcl, z besedami: Za počutje naše dobro se skrbi, za telo In dušo, tu rešitve se dobi. J. Novak. (Foto: Hribar) Prva arheološka razstava Muzejskega društva Domžale Zemlja pod vašimi nogami Nadaljevanje s l. .strani Uvodna teksta v imenitno povabilo na arheološko razstavo sta prispevala Taja J. Gubenšek, predsednica Muzejskega društva Domžale, ki nas v njem seznanja z začetki dela Muzejskega društva Domžale, ter Bojan I) juiic vodja izkopavanj na območjih slovenskih avtocest, ki piše o vsebini razstave. Oba sta vsak o svojem prispevku spregovorila tudi na prireditvi ob odprtju razstave, ki jo je odprla županja Cveta Zalokar Oražcm in ob tem poudarila pomen tovrstnih predstavitev naše zgodovine ter se vsem, ki so ka-korkoji prispevali k organizaciji in izvedbi arheološke razstave iskreno zahvalila. Ob tem povejmo še, daje organizacijo izvrstno opravil Kulturni dom Franca Bernika Domžale ter da je bila razstava zelo dobro obiskana, saj ni bilo dneva, ko jo ne bi obiskale večje skupine šolarjev. Kaja J. Gubenšek, predsednica Muzejskega društva Domžale Na razstavi so bile prikazane najdbe z območja, po katerem v naši občini poteka avtocesta, opisane pa so v Vodniku po najdiščih, ki je izšel v zbirki Dnevi evropske Avtor Bojan Djuric med predstavitvijo razstave. kulturne dediščine: Zemlja pod vašimi bogami, Arheologija na avtocestah Slovenije, avtorja Bojana Djurića. V njej najdemo opise najdišč v Dragomlju, arheološko najdišče Pri kozolcu (Peter Turk); arheološko območje Krtina pri Dobu (Damjan Snoj); Dragomelj Prazgodovinska naselbina pri Podgorici pri Črnučah (Matjaž Novšak); Podrečje pri Viru - Dob Prazgodovinska naselbina (Milena Horvat); Šentpavel pri Domžalah - arheološko najdišče sv. Pavel (Matjaž Novšak). Večinoma so bila to naselja, zgrajena na ugodnih legah ob manjših vodotokih (Pšata, Gobovšek, Rača) ali močvirjih (Krtina), v ravnini .ali v vznožju prisojnih pobočij. V časovnem pogledu je Med obiskovalci je bil tudi dr. Miroslav Stlplovšek, častni občan. (Foto: V. Majhenič} najstarejše tako naselje tisto iz obdobja mlajše kamene dobe oz. prve polovice 5. tisočletja pred našim štejem ob Pšati v Dragomlju, nato le deloma odkrito naselje zgodnje bronaste dobe (1700 do 1500 pred našim štetjem) na robu zamočvirjenega sveta v Krtini ter tri naselja iz časa pozne bronaste dobe (12. do 10. st. pred n.š.) v Podgorici in Dragomlju na bregovih Pšate ter na Podrečju pri Viru na desnem bregu Rače. Naselji ob Pšati (Podgorica, Dragomelj) pa kažeta tudi na sledove poselitve (naselje, grobišče iz časa starejše železne dobe (6.st). »Zemlja pod našimi nogami vsebuje prav povsod spomin prostora in njegovih ljudi. Krhkost tega spomina nas obvezuje, da smo nanj pozorni, njegov pomen za naš obstoj pa, da smo do njega spoštljivi. Ustanovitev novega Muzejskega društva Domžale mi govori, da je zavedanje o njegovi dragocenosti tukaj jasno in živo,« je zapisal avtor Bojan Djurić in vsi, ki smo obiskali razstavo ZEMLJA POD VAŠIMI NOGAMI se z njim strinjamo in želimo Muzejskemu društvu Domžale še veliko tako uspešnih aktivnosti. Več o arheoloških najdiščih, odkritih in raziskanih pri gradnji avtoceste skozi naše območje, pa v pogovoru z avtorjem Bojanom Djurićem v naslednjem Slamniku. Vera Vojska Sto let Sokolskega društva v Domžalah Piše: Matjaž Brojan V preteklih dveh številkah smo pisali o dogodkih, ki so se dogodili v Domžalah v začetku junija la05, kt> je prišlo do odmevnih trenj med domačini tn v vseh ozirih prodira/očimi Tirnici, glasniki tedaj najbolj napadalnega nemštva. 8. Matija Božič, stražnik fin. straže. * 11. Izjava: Bil sem dne, I. junija t.l. približno ob po. 5 do pol 9. zvečer v Domžalah. Slišal sem od daleč »živio« klice, a nisem šel med množico, ampak sem šel v gostilno h Kuharju in se nisem torej prav nič udeležil demonstracij. Drašler izpove isto. Oproščen. 9. Janez Klemenčič, kajžar v Domžalah. * 11. Izpoved obtoženca: Jaz nisem niti kričal niti vpil in sem bil le tih opazovalec in gledalec od 5. ure dalje. Obsojen na 24 ur. Se pritoži. 10. Janez Kvas, kajžar iz Stoba, 50 let star. * 11. Izjava obtoženca: Jaz sem šel dne 1. junija t.l. ob pol 5. uri k županu v Domžale. Ko sem opravil, sem hotel iti domov, pa sem prišel med množico ljudi in nisem mogel naprej. Zavpil sem 2- ali 3- krat »živio« kakor drugi, bil sem ludi nekoliko vinjen. Orožnik Vovk izjavlja (nemško) isto kakor Drašler. Obsojen na 24 ur in stroške. Se pritoži. 11. Miha Abe, samec iz Stoba, 28 let star. Izjava obtoženca: Jaz sem šel okoli pol 5. ure v Domžale k županu po živinski potni list. Prišel sem med množico ljudi in sam parkrat zavpil »živio« in »na zdar«. Baron izjavlja (nemško) v istem smislu kakor Puntar in Vovk. Obsojen na 24 ur in stroške. Se pritoži. 12. Janez Leskovec, dacar iz Domžal. * 11. Izjava obtoženca: Jaz sem, kakor vsi drugi vpil »živio«, Abzug »na zdar« in mislim, da s tem nisem pregrešil nobenega zakona; vpil sem, kakor vsi drugi, kar sem mogel. Vsled samopriznaiija obsojen na 24 ur in stroške. Se priloži, 13. Hunko Sax, izdajatelj in odgovorni urednik »Našega lista« iz Kamnika. * 11. Izjava obtoženca: Jaz sem bil v Domžalah 1 .junija t.l. kot poročevalec »Našega lisla«. Jaz sem bil pač navzoč in sem kakor vsi parkrat zavpil »živio« in »na zdar«. Opomniti moram, da sem pomirljivo vplival na ljudstvo, kar lahko potrdi okr. kom. baron Lazzarini. Obsojen na 24 ur in stroške. Se pritoži. 14. Franc Cerar, trgovski posredovalec iz Stoba, star 47 let. * 11. Izjava obtoženca: Ob kriku sem jaz s svojimi domačimi šel v Domžale dne, 1. junija 1.1. okoli 0. ure in sem vpil »živio«. Vovk priča, daje obtoženi rekel, da so krive oblasti, v prvi vrsti župan in naš glavar, ki je največ kriv. Obsojen na 24 ur in stroške. Se pritoži. 15. Ferdinand Kobal, samec iz Domžal. * II. Izjava obtoženca: Jaz. sem pač bil v Domžalah, a se izgredov nisem udeležil, ampak sem bil le od daleč miren opazovalec. Oproščen. 16. Ivan Loboda. * II. Jaz sem bil v družbi svojih dveh kolegov najpreje pri ognju v Jaršah, od tod smo šli vsi skupaj v Domžale v gostilno h Kuharju. Izgre- dov se nisem udeležil, ampak sem bil le od daleč miren opazovalec. Koje priletel kamen, sem še opozoril oba kolega, daje najboljše, ako takoj odrinemo, pa ne bomo imeli nobenih sitnosti. Oproščen. 17. .los. Germ, trgovski nastavljenec pri gospodu (irobelniku v Ljubljani. * 11 Izjava obtoženca: Dne, 1 .junija t.l, popoldne sem bil preko pol ure pri demonstracijah navzoč in sem mogoče zavpil »živio« kake dvakrat. Oproščen. 18. Franc Štele, samec. * 11. In zoperstavljanje žandarmeriji. Izjava obtoženca: Jaz sem bil 1. junija t.l. popoldne okoli 4. ure v Domžalah, bil sem pri demonstracijah navzoč, a kričal in vpil nisem, temveč sem bil bolj tih opazovalec. Obsojen na 3 dni in stroške. Se pritoži. 19. Ivan Riedl, pisarniški pomočnik. * II. Izjava obtoženca: Jaz sem bil pri demonstracijah navzoč, a nisem vpil niti kričal. Oproščen. 20. Hans Lederhas, 28 letni uradnik tovarne v Dolu. * 11. Obtožen zaradi pretenja s palico in z revolverjem brez orožnega lista. Josip Germ: »Jaz obtoženca ne poznam in ga pri izgredih nisem videl. Spaniček Kristjan ga pozna, a ga ni videl pri demonstracijah.« ((hsojen na 3 dni in stroške. 21. Spaniček Kristjan, trgovski nastavljenec v Kamniku. * II. Izjava: Dne, 1. junija t.l. sem bil pač v Domžalah, a se izgredov nisem udeležil, niti kričal niti vpil. Opomnim, da sem pred Flerinovo krčmo, ko je iz vrta, kjer seje vršila slavnost, prileiel kamen, opozoril na to žandarja; nato je prišel drug žandar, ki se imenuje baje Martin Mavec iz Kamnika in meje sunil s puško na levo stran, ne da bi kaj pregrešil. To lahko spriča Josip Podbevšek, uslužbenec v tovarni Keršič v Šiški. Obsojen na 24 ur in stroške. Se pritoži. 22. Adalbert Kohlhauser, steklar pri Kolmanu v Ljubljani. Izjava: Spaniček: »Obtoženec ni identičen z. onim, ki je vhodu slavnostnega prostora kazal revolver. Bil je enake velikosti kakor obtoženec, vendar ne morem to osebo natančneje popisati.« Germ: »Jaz odločno potrdim, da je obtoženec pri vhodu na slavnostni prostor s stegnjeno roko kazal zbrani množici revolver.« - Janez Sicherl, vrtnar v Domžalah: »Obtoženec ni identičen z onim, ki je streljal z revolverjem blizu Mačka.« Obsojen na 4 dni in stroške. Se pritoži. 23. Anton Muller ml. iz Stoba. * 11. Izjava: Jaz sem bil pri požaru v Jaršah s kolesom, potem sem se hotel peljati domov, a ker je bilo v Domžalah veliko ljudi na cesti, nisem mogel naprej voziti in sem bil samo miren opazovalec demonstracij. Oproščen. 24. Stanko Žagar. * II in 12 c, se zoperstavljal žandarmeriji in šel k županu. Izjava obtoženca: Dne, I. junija t.l. popoldne bil sem v Domžalah kot miren opazovalec. Sel sem k županu, da bi se ž njim dogovoril glede nemških zastav, ker mi je povedal en žendar, da ima v tej zadevi le župan kaj govoriti; leta mije rekel: »S takim trotelnom nimam nič opraviti.« Jaz nisem župana z nobeno besedo žalil in jaz o zadevi žandarmerije nisem izjavil, kakor obtožnica govori: »Vampež, za drugega nisi tukaj, da svoj vamp paseš!« Župan .lanežič: »Jaz sem Ivana Žagarja z lepo opominjal k nuni, a kljub tem opominom ni prenehal me z raznimi psovkami žaliti.« Obsojen 4 dni. Se pritoži. 25. Franc Abe. samec iz Stoba. Izjava obtoženca: Sem bil navzoč pri demonstracijah, a nisem niti kričal, niti vpil in nisem nobenega kamna vrgel. Obsojen na 5 dni in stroške. Se pritoži. 26. Alojz Zazenberk, 68 let star, po * II. Izjava obtoženca: Sel sem dne, 1. junija iz. Domžal domov, zapazil sem tri meni nepoznane moške, ki so vrgli kamenje na vrt, kjer se je vršila slavnost. Nato je priletel spred slavnostnega prostora en kamen in meje nekoliko na glavo zadel in vsled tega sem se razjezil (zavpil je starec: svinja, ali boš stare ljudi na cesti pobijal!) pobral en kamen in ga vrgel proti vrtu in sem zadel na sredo oboka. Obsojen na 3 dni in stroške. Se pritoži. 27. Miha Kvas, 14 let, iz Domžal. * 11. Izjava obtoženca: Dne, 1. junija t.l. sme bil v Domžalah od pol 5. do 8. ure, zakričal sem samo dvakrat in vrgel sem samo en kamen, ki je priletel od one strani, kjer je bila slavnost, in mije zadel hlače. Obsojen na 3 dni in stroške. 28. Franc Zabret, kajžar iz Domžal. Izjava: Bil sem s svojo ženo 1. junija t.l. pri ognju v Jaršah in sva potem šla proti Stobu, a naju niso v Domžalah naprej spustili. Razgrajal in kričal nisem; videl sem, da je kamenje letelo in rekel sem, ker je imela moja žena malega otroka v naročju, pojdimo stran! Obsojen na 24 ur. Pavla Albrecht in Albina VVeibler pričata, da je odsotna Johana Pavlic metala kamenje. (»pisani dogodki, predčasno sklenjena proslava Nemcev v Domžalah, razne obtožbe Slovencev, zasliševanja, zapori in gospodarski bojkot tujih poslovnih partnerjev do slovenskih obrtnikov, ki so pokazali pokončno držo, je okrepilo prepričanje, da je treba nekaj storiti. V Ljubljani živeči Franjo Breceljnik, že tedaj je telovadil v telovadnici Narodnega doma, najbolj priljubljeni telovadnici ljubljanskega Sokola; vadil je pod vodstvom Viktorja Murnika. Gostilničar Andrej Slokar. prvi starosta domžalskih sokolov. Breceljnik si je tedaj dejal: »Če se sedaj Domžalcem ne odpro oči, se jim ne bodo nikdar!« Ob prvi priložnosti je odhitel v Domžale, kjer se je sestal z Avgustom Trojanskom iz Stoba in Kraljem. Ugotovili so, da je prišel čas za uresničevanje že zdavnaj zamišljene ideje o ustanovitvi Sokola v Domžalah. »Če ga sedaj ne ustanovimo, ga ne bomo nikdar, kar bo za domžalske Slovence kulturni, predvsem pa narodni škandal,« je ob dogovarjanju pripomnil Breceljnik. Prva telovadnica je bila - v gostilni! Sodelujoči v pogovoru so se strinjali, da bi bda za prvo obdobje najprimernejša gostilna pri Kuharju, saj je bila od vseh tedanjih domžalskih gostiln najbolj »narodna«. Ob tej zamisli so se potem pogovonli še z Andrejem Slokarjem in ga vprašali za mnenje, nato pa za svet povprašali še lastnika gostilne gostilničarja Kuharja. Oba sta rade volje pomagala. Ponudila sta manjši prostor za kegljišče, bil je poraščen s travo, kjer so mladeniči lahko takoj pričeli opravljati vaje. Najprej so se lotili prostih vaj, kasneje pa tudi vaj na drogu, ki je bil tedaj kar se da preprost; a bil je uporaben. Breceljnik in Kralj sta »vežbala«, nekako štiri ure na teden. Ob njiju seje tedaj nabralo kar nekaj domačih fantov, ki so tudi pokazali zanimanje za telovadbo. To naj bi bili, tako se je kasneje spominjal Franjo Breceljnik, tile tedanji mladeniči: Lokar, Ložar, Tone Zalokar, Skok, Trojanškov brat, Janez Gabrič ter Še nekateri. Koje bilo vreme lepo, je še Šlo, telovadce pa je morila skrb, kako bo, ko se bo vreme poslabšalo. Tudi za to težavo so našli rešitev, saj sta jim Slokar in Kuhar spet priskočila na pomoč in jim dodelila dvakrat na teden posebno gostilniško sobo. To je bila torej prva telovadnica domžalskega Sokola. Ko sta Breceljnik in Kralj videla, kako veliko navdušenja je med mladimi za telovadbo in sokolstvo nasploh, sta se še bolj strnila v prizadevanjih, da bi se sokolstvo v Domžalah tudi uradno organiziralo. Za to idejo je bil najbolj vnet Andrej Slokar, ki je postal najprizadevnejši pospeševalec sokolske ideje; pa ne le v besedah. Za uresničenje sokolskih zamisli je bil vedno pripravljen pomagati tudi z denarnimi in drugimi prispevki. Navdušenje sovaščanov (do leta 1925 so bile Domžale še vas) je bilo zanj spričo specifičnega gostilniškega poklica toliko lažje. Drugi tak navdušenec za sokolsko idejo je bil Milan Jenčič iz Mengša. Tretji je bil Bojan Drenik iz ljubljanskega Sokola. Njihova zasluga je bila, da se je domžalski Sokol v razmeroma kratkem času močno okrepil, si pridobil veliko simpatizerjev tako v samih Domžalah kot v okolici. Breceljnik je omenjeno zapisal takole: »Misliti smo morali na to, da dete krstimo in ga posadimo med druge odrasle Sokole ter da mu preskrbimo varuhe, da ga bodo čuvali in mu pomagali rasti, če nočemo, da nam otrok že ob rojstvu zmrzne!« Zato smo sklenili, da naj bo ustanovni občni zbor pripravljen čim prej. Dogovorili smo se, da naj se opravi na Štefanovo, to je 26. decembra 1905 popoldne v Kuharjevi gostilni, in sicer ob treh popoldne. Nadaljevanje prihodnjič KNJIŽNICA DOMŽALE stran 12 Franc Bernik v svoji knjigi Zgodovina fare Domžale zapisal, da je takratno dijaštvo 8. septembra 1904 ustanovilo potovalno prosvetno knjižnico. Njen namen je bil, da bi s širjenjem slovenskih knjig promovirali branje in s tem pripomogli tudi k večji izobrazbi. Knjižnica je bila najprej pri Antonu Juvanu v Zgornjih Domžalah št. 35, ki je bil hkrati tudi knjižničar. Leta 1904 je nastala tudi knjižnica v okviru Katoliškega izobraževalnega in podpornega društva. Prva svetovna vojna je začetkom knjižničarstva povzročila veliko škode, saj je bila večina knjig uničena. Knjižnica v Domžalah je ponovno zaživela proti koncu leta 1922,« mi je na vprašanje o zgodovini Knjižnice Domžale povedal njen direktor Marjan Gujtman ter v nadaljevanju razgrnil celotno zgodovino te pomembne ustanove. Tako so leta 1940 knjižnico iz Društvenega doma preselili v kaplanijo. Med drago svetovno vojno je bila povsem uničena. Po vojni, leta 1946, je Gizela Ušeničnik v Društvenem domu uredila knjižnico, zbirka je štela 540 knjig. Leta 1949 je knjižnico prevzelo Sindikalno kulturno-umetniško društvo. Poimenovali so jo Prešernova knjižnica. Omenjeno društvo je knjižnico upravljalo do konca leta 1955. Po Gizeli Ušeničnik sta bili knjižničarki še Minka Peter-nel in Mirni Privšek, ki je to službo opravljala do leta 1976. Knjižnica se je v povojnem obdobju večkrat selila. Sprva je bila na vogalu današnje Savske in Karantanske ulice, nato krajši čas v bloku na Ljubljanski cesti, leta 1960 sejo preselili v Kolodvorsko ulico. Tisti čas (24. novembra 1960) je bila kot javni zavod tudi formalno ustanovljena Občinska knjižnica Domžale s podružnicama v Mengšu in Moravčah. Zavod sta vodila upravni odbor in upravnik Vinko Mazi. Takrat je knjižnična zaloga štela ll.OOO knjig. Zavod so 22. oktobra 1964 preimonovali v Občinsko matično knjižnico Domžale. Po sklepu takratne Skupščine občine Domžale je bila 23. avgusta 1968 domžalska knjižnica kot posebna poslovna enota priključena k Delavski univerzi Domžale. V 70-ih letih knjižnica ni dosegala standardov za svoj tip knjižnice. Imela je slabe prostore, bila je brez mladinskega oddelka, čitalnice, skladišča ... Pomanjkanje se je pokazalo tudi pri strokovnem kadru. Finančna sredstva niso zadostovala niti za tekočo dejavnost. Leta 1974 so bili prostori v Kolodvorski ulici adaptirani, leta 1978 je knjižnica pridobila še čitalnico, leta 1985 je bila uvedena celodnevna odprtost. Leta 1986 je knjižnica pridobila nove prostore v obnovljeni stari šoli Ven-clja Perka v velikosti 720 m2. Hkrati seje pričel tudi proces osamosvajanja knjižnice od Delavske univerze. Knjižnica Domžale je tako postala samostojni javni zavod I. julija 1987. To je bil čas, ko se je na področju knjižničarstva pričela odpirati nova dimenzija informatizacije knjižnic. V letu 1989 so v knjižnici začeli z računalniško podprto izposojo, ki so jo razvili kot prvi med splošnimi knjižnicami, računalniško pa je bila vodena tudi statistika. Knjižnica je konec 80-ih let ustvarila tudi obsežno videotečno zbirko, razširila pa je tudi obseg prireditev in dela z mladimi bralci. Ta čas je imela knjižnica ll zaposlenih strokovnih delavcev. Leta 1995 se je knjižnica priključila sistemu Cobiss, kar je pomenilo korak k enotnemu državnemu knjižničnemu sistemu. Leta 1996 je knjižnica praznovala desetletni jubilej pridobitve novih prostorov na Ljubljanski 58. Kratko desetletno obdobje je že pokazalo slabosti adaptacije stare zgradbe (pokanje in odpadanje ometov s sten, stropov in fasade ter iztrošenost parketnih tal), kasneje pa so bili odkriti tudi zelo slabi statični rezultati, kar je vzpodbudilo k razmišljanjem o novih knjižničnih prostorih.V letu 1995 seje radikalno spremenil tudi način financiranja knjižnice, saj so bile iz stare Občine Domžale ustanovljene štiri nove, kasneje še peta. Dejavnost knjižnice seje ustalila s sprejemom področne zakonodaje, začenši z Zakonom o knjižničarstvu leta 2001. Pogovor z direktorjem KNJIŽNICE Domžale Marjanom Gujtmanom Od 8. septembra 1904 do danes in do jutri Povejte nekaj podatkov o tekočem poslovanju. Zadovoljni smo, ker na prav vseh knjižničnih dejavnikih beležimo porast. Najbolj narašča izposoja knjižničnega gradiva, zadnje čase kar za 9 % letno. Trend naraščanja izposoje gradiva pričakujemo tudi v prihodnje [ nova knjižnica). Letos smo do konca oktobra samo v Domžalah izposodili na dom skoraj 400.000 enot gradiva. Kontinuirano se nafti povečuje tudi članstvo. Knjižnica Domžale z odstotkom včlanjenih prebivalcev presega odstotek, ki ga navaja Nacionalni program za kulturo (do leta 2007 naj bi bilo v slovenske knjižnice včlanjenih nekaj manj kot 27 % prebivalcev). V Knjižnico Domžale in njene enote je bilo konec lanskega leta včlanjenih 29,2 % prebivalcev. Do konca letošnjega oktobra beležimo v Domžalah 10.212 članov, kar pomeni 33,5 % prebivalcev občine. Iz teh razlogov si želimo dodatnih sredstev za nakup knjižničnega gradiva, saj glede na zgoraj navedene številke že težko ustrežemo vsem željam uporabnikov. Tudi število obiskovalcev se konstantno povečuje (okoli 10 % na leto) in to zaradi različnih vzrokov in namenov: zaradi izposoje gradiva na dom, zaradi izposoje v čitalnico, zaradi obiska prireditev, zaradi raznovrstnih dejavnosti za otroke, zaradi brezplačnega dostopa do interneta, zaradi mcdknjižnične izposoje ... Še večji obisk pričakujemo v novi knji-žnici, pretežno zaradi posredovanja informacij, uporabe osebnih računalnikov za iskanje informacij na spletu, zaradi možnosti studiranja, obiska prireditev ... Letos nas je samo zaradi izposoje gradiva na dom do konca oktobra že obiskalo preko 102.000 obiskovalcev. Potem pa so še tisti z drugimi nameni. Število se neprestano veča. Veliko pozornost posvečamo informacijskemu opismenjevanju otrok in mladine. Pomagamo si z lastnim priročnikom Blazno resno o knjigah in knjižnicah. Lansko leto smo zabeležili kar za 7,5 % povečan obseg dela z mladimi uporabniki. Kako ocenjujete sodelovanje z občinami ... Kljub začetnim težavam in motnjam v poslovanju je nova lokalna samouprava na področju knjižničarstva prinesla velik napredek. Naša knjižnica nudi svojim uporabnikom dostop do informacij brezplačno. V še ne desetih letih seje bistveno izboljšala knjižnična mreža, razpršenost gradiva v mreži je postala smotrnejša sorazmerno s tem pa se je povečal tudi interes uporabnikov za svojo krajevno knjižnico, ki v sodobnem času vse bolj postaja mikrokulturni center posamezne občine (Mengeš, Moravče, Šentvid,Trzin). Področna zakonodaja nam je omogočila, da smo v zadnjih dveh letih dobili tudi potrebno število strokovnih delavcev, saj če bi se trend zaposlovanja študentov nadaljeval, bi bila resno ogrožena kvaliteta naših storitev. Vsi ti dosežki so rezultat dialoga in dogovarjanja med zavodom in občinami ustanoviteljicami. Če primerjam položaj naše knjižnice s knjižnicami v nekaterih drugih okoljih v Sloveniji, ugotavljam, da je bilo na našem območju vedno prisotno razumevanje za naše delo in da je bila naša dejavnost visoko prisotna na vrednostni lestvici. Moram sicer priznati, da ob tolikšnem številu ustanoviteljic čisto brez problemov seveda ne gre. V zadnjem času imamo največ problemov s sprejemom novega odloka. Trenutno ne najdemo ustrezne rešitve v zvezi z imenom zavoda, saj Občina Mengeš vztraja, da naj ovržemo naziv Knjižnica Domžale in ga nadomestimo z nekim nevtralnim imenom brez krajevne oznake. S tako odločitvijo pa preostale štiri omenjene občine ne soglašajo. In tako se je zavod znašel v pat položaju, čakajoč že dve leti na nov odlok, kije podlaga za normalno poslovanje. Kljub vsemu z dobro voljo in partnerskim odnosom knjižnice in petih ustanoviteljic konstantno izboljšujemo kakovost naših uslug in dosegamo zavidljivo raven razvoja v primerjavi z drugimi splošnimi knjižnicami v Sloveniji. Kaj je prinesla odločitev o brezplačnih storitvah? Konec leta 2001 je bil sprejet novi Zakon o knjižničarstvu, ki ureja javno službo na področju knjižnične dejavnosti in poleg dejavnosti določa še ustanovitev, financiranje in nadzor knjižnic. Pomembno novost je omenjeni zakon uvedel za uporabnike javnih knjižnic. Le-ti imajo namreč odslej pravico do brezplačnih storitev, kot so: izposoja gradiva, posredovanje informacij o gradivu in iz gradiva, bibliopedagoške ure, kulturne prireditve ... V naši knjižnici smo z letom 2002 opustili zaračunavnaje storitev (razen zamudnin in stroškov, povezanih s poškodbami ali izgubo gradiva). Naši uporabniki so brezplačne storitve sprejeli z zado- Cvela Zalokar Oraiem, lupanja Občine Domžale: Obdobje, ki sem ga preživela v Knjižnici Domžale, je bilo eno od najlepših obdobij mojega življenja, zato se ga vedno rada spominjam. Zavedam se pomena knjižnice za vse nas, zato sem vesela, da bomo z manjšo zamudo naši knjižnici ob njenem stotem rojstnem dnevu podarili najlepše darilo: nove prostore. Prepričana sem, da se enako kot sama, nove knjižnice veselimo prav vsi in da bo njeno odprtje v letu 2005 največji praznik za vse ljubitelje knjig in vsega drugega, kar nam bo ponudila nova knjižnica. voljstvom. Povečal se nam je obisk, povečalo seje število članov in posledično tudi število izposojenega gradiva. Ukinitev izposojnine za ncknjižno gradivo je v knjižnico privabila nove člane, sicer ciljno opredeljene (video-kasete, zgoščenke, cd-romi), vendar z opcijo, da bodo v prihodnosti posegli tudi po knjigi. Število članov nam je v enem letu naraslo za več kot 20 %, za 10 % se povprečno povečuje število obiskovalcev na leto in prav toliko odstotkov število izposojenega gradiva. Naraščanje omenjenih dejavnikov je posledica brezplačnih knjižničnih storitev, razširitve knjižnične mreže, povečanja obratovalnega časa, kvalitetnega izbora knjižničnega gradiva in strokovno usposobljenih delavcev. Kaj prinaša nova knjižnica? Sodobna knjižnica je vozlišče lokalne skupnosti. Knjižnica kot ustanova ima pomembno vlogo v tekmovanju za pozornost javnosti. Vse spremembe in novosti, ki jih uvaja in poudarja zasnova nove domžalske knjižnice, podpirajo štiri osnovne vloge sodobne knjižnice: kulturno, informacijsko, izobraževalno, s poudarjeno udeležbo v procesu vseživljenjskega učenja, in socialno. Glede na potrebe po komunikaciji lahko dodamo še peto: knjižnica kot komunikacijsko središče, pa naj gre za tehnološko, informacijsko vozlišče ali pa samo za prijeten, odprt prostor, kjer se ljudje radi srečujejo. Nova knjižnica v Domžalah, ki bo predvidoma dokončana sredi leta Toni Dragar, podžupan Občine Domžale: Kol obiskovalec sedanje knjižnice, se že veselim nove. Prostorna, svetla, lepa nova velika knjižnica z vsemi dejavnostmi in aktivnostmi, ki jih planiramo, je ogromna pridobitev za vse občane in občanke Domžal in okolice. Ker smo znani kot dobri bralci, ho odprtje nove knjižnice za vse nekaj lepega, pomembno pa je, da bo nova knjižnica postala tudi točka druženja otrok, mladih in starejših Domžalčanov. Prizadevali si bomo, da bi bila čim prej odprta in bi poslala nov kulturni center 2005, je zasnovana na najbolj optimalni združitvi njenih klasičnih nalog (izposoja knjižničnega gradiva, spodbujanje in promocija branja), sodobnih potreb uporabnikov in zahtev okolja (novi mediji in informacijski viri, izobraževanje, informacijska pismenost, občutek za lokalno, podpiranje etnične, kulturne in jezikovne raznolikosti, druženje), tako da bo nudila prijazno in vzpodbudno okolje za raznovrstne dejavnosti njenih obiskovalcev. Knjižnica bo s tem lahko ustrezno pripomogla k družbenemu, gospodarskemu, kulturnemu in socialnemu razvoju okolja. Čeprav je knjiga še vedno temelj vsake knjižnice, je danes kljub vsemu le eden od nosilcev informacij. Zato smo pri snovanju nove knjižnice izhajali iz naslednjih predpostavk: uspešna knjižnica je lahko samo tista, ki ob knjigah paralelno dopušča in neguje tudi ostale medije, večja, ko je izbira medijev, uspešnejša je knjižnica, prostor in oprema morata biti čimbolj multifunkcionalna, knjižnica je živ organizem in ne monumentalen spomenik. Med funkcionalna izhodišča štejemo že samo lokacijo v nakupovalnem centru. Gre za pogumno, za nekatere radikalno in nenavadno odločitev investitorja Občine Domžale. Ideja take knjižnice je zanimiva iz več razlogov: združevanje storitvenih dejavnosti na enem mestu je za kraj ekonomično (infrastruktura, parkirišča, uporabnikov čas), sam postopek gradnje seje poenostavil, pomembna je tudi ekonomičnost vzdrževanja in poraba energije, prednost pomeni tudi bližina gimnazije oz. srednješolskega centra, bodočega muzeja in končno tudi samega knjižničnega prostora, ki je enonivojski in zato odprt in pregleden. Prostori imajo ustrezno kvadraturo (2000 m2), knjižnica bo dostopnejša za vse prebivalce občine (in širše), prinesla bo boljše delovne pogoje zaposlenih in omogočila polno razvitost knjižnične dejavnosti. Osnova knjižnici je podolgovat prostor pravokotne oblike, ki ga funkcionalno delimo glede na vrsto dejavnosti, hrup in dinamiko gibanja uporabnikov (hrupno in tiho območje). Prostor bo nudil udobno domačnost, saj smo pri načrtovanju pazili na učinkovito sožitje med funkcionalnostjo in estetiko. Predvidevamo, da bo najbolj frekventno območje ob vhodu, ki bo polkrožno zamejen z razstavnimi panclami in vitrinami. V tem delu bo tudi iz-posojevalni pult. Levo in desno od njega bo vzdolžno potekala glavna komunikacijska os: desno na oddelek za odrasle z odprtim delom in študijskima sobama, sanitarijami, garderobo in večnamensko dvorano; levo na oddelek za otroke in mladino. Vzdolž te osi bodo ob stebrih locirani informacijski pulti. Regalni del s knjigami in ostalimi mediji je pozicioniran v osrednjem delu. Osnovni regal (police) je zasnovan tako, da ima ob osnovnem dimenzijsko in konstrukcijsko enotnem modulu možnost različnih sekundarnih elementov, kot so postavitev knjižnega in neknjižnega gradiva v poljubni kombinaciji (t.i. integrirana postavitev knjižničnega gradiva). Pri načrtovanju smo seveda upoštevali vse potrebne standarde za splošne knjižnice. Vhod v knjižnico je urejen tako, da bosta poslovni center in knjižnica nemoteno poslovala. Uporabnikom bosta na voljo stopnišče in dvigalo. Pri načrtovanju smo upoštevali vse morebitne negativne dejavnike sožit- Veseli december v Knjižnici Domžale 1. december ob 19.00. uri predstavitev knjige Rodoslovje Janeza Topliška 2. december ob 17.00. uri predstava za otroke Pikin rojstni dan 3. december - Ta veseli dan kulture: ob 16.15. in 17.15. uri - ustvarjalni delavnici za otroke (otroci bodo izdelali vsak svojega povodnega moža) 3. december ob 19.00. uri: pesniški večer s pesnikom Jako Koširjem 8. december ob 19.00. uri: predavanje Andreja Sekirnika Upravljanje s časom ali kako postaviti pomembne stvari na prvo mesto 9. december ob 16.15. uri in 17.15. uri: Izdelovanje novoletnih voščilnic (ustvarjalna delavnica za otroke) 9. december ob 19.00. uri: Teja Rek: Kuba (potopisno predavanje) 16. december ob 19.00. uri: Dušica Kunavcr: Kruh na Slovenskem (etnološko predavanje) 17. december ob 17.00. uri: Rokec na drugem koncu sveta (lutkovna predstava za otroke) 20. december ob 16.15. uri in 17.15. uri: Izdelovanje novoletnih okraskov (ustvarjalna delavnica za otroke) 21. december ob 17.00. uri: Pravljična ura z obiskom Božička 22. december ob 17.00. uri: Pravljična ura z obiskom Božička 23. december ob 19.00. uri: Špela Buh: Surfanjc v Maroku (potopisno predavanje) Vljudno vabljeni, saj so vse prireditve brezplačne. ja s poslovnim centrom: hrup, vonj, osvetlitev, prezračevanje, ogrevanje ... Vsi ti dejavniki morajo biti v skladu s tehničnimi predpisi. Še posebno bomo pozorni na prva dva. Morda še nekaj besed za konec pogovora? V informacijski dobi in dobi informacijske tehnologije je branje še vedno osnova za funkcionalno in informacijsko pismenost. To omogoča knjižnica, ki s svojim pregledno in premišljeno urejenim gradivom ter celotno dejavnostjo slehernemu omogoča vseživljenjsko izobraževanje. Vsakemu uporabniku je brezplačno omogočeno stalno usposabljanje za svoje zasebno in poklicno življenje, s čimer postaja konkurenčnejši na trgu dela. Knjižnica igra pri tem pomembno vlogo, kar še kako opravičuje sredstva, ki jih lokalna skupnost vlaga v njen razvoj. In kako boste praznovali stoletnico knjižnice? Predvidoma drugo leto poleti načrtujemo selitev knjižnice v nove prostore v velikosti 2000 m2 nad poslovni center Mercator. Odločili smo se, da bomo stoletnico proslavili prihodnje leto z odprtjem nove knjižnice. Ob tej priložnosti načrtujemo tudi izdelavo posebnega zbornika. Vera Vojska Naj ne mine dan brez knjige Ste se kdaj vprašali, kdo vpliva na obliko, vsebino in pomen kulturnih produktov. Kakšno vlogo imajo pri tem novinarji, kritiki, uredniki.organi-zatorji kulturnih prireditev, fotografi, modni oblikovalci...? Delo Gregorja Bulca PROIZVODNJA KULTURE, ki je izšlo pri Zavodu za umetniško produkcijo in založništvo Subkulturni azil prinaša odgovore na prav takšna vprašanja. Knjiga je izšla kot 23. naslov knjižne zbirke Frontier inje vredna pozornosti. Jan Bednarik v delu SMISEL ŠIBKOSTI, kije izšlo pri zbirki Phainomcna pri založbi Nova revija, posveča svoje misli (iianniju Vattima, najvplivnejšemu italijanskemu filozofu hermenevtične usmeritve, ki je znan tudi po svoji politični angažiranosti, »llermenevtična opredelitev razsvetljuje resničnost z lučjo neredttktibilne mnogoternosti, hkrati pa izkuša to svojo svetlobo kot odgovor na klic izročila,« beremo v spremnem besedilu. Ludvvig VVittgenstein O GOTOVOSTI je delo, ki je izšlo v Filozofski zbirki Aut pri Društvu Apokalipsa inje nastalo v zadnjem letu avtorjevega življenja, leta 1049, in se ukvarja s trditvijo, da »za celo vrsto stavkov gotovo ve, da so resnični.« Na primer: »Če bi neko moje ime le redko uporabljali, bi se lahko zgodilo, da ga ne bi poznal. Da poznam svoje ime, je samo po sebi umevno le, ker ga, kakor vsakdo, neštetokrat uporabljam.« Delo Paula Rieoeurja PRIPOVEDOVANI ČAS, bo v celoti razumel le tisti bralec, ki vidi vprašanje po zakonitostih prepletanja sveta, ki nam je dan,() in lastnim doživljanjem, ki ga prinašamo s sabo. Gas merimo z, uro, koledarjem in je zato »rabelj v ječi mojega življenja. Po drugi strani pa iz merljivega trenutka lahko ustvarim večnost, v kateri se najdem in doživim smisel eelosti bivanja.« Delo ODSTIRANJA je antologija Apokalipse, ki je izšlo ob deseti obletnici revije in društva in prinaša že objavljene eseje, študije in pogovore. Aleš Erjavec LJUBEZEN NA ZADNJI POGLED: Avangarda, estetika in konec umetnosti. Založba ZRC. Delo obravnava ključna sodobna vprašanja estetike in umetnosti. V prvem delu beremo o umetnosti preteklega stoletja, v drugem se delo osredotoči na ključne dileme sodobne estetike in v tretjem govori o koncu umetnosti in kot pravi Baudclairjcva pesem »tudi pri umetnosti ugotavljamo, kako pomembna nam je šele tedaj, ko že izginja za vogalom preteklosti.« Profesor za sodobno filozofijo in filozofijo kulture na ljubljanski IT, Dean Komel, je v delu MEDPOTJA FILOZOFIJE IN KULTURE (l.itera) izdal enajst esejev, ki se ukvarjajo z vprašanjem možnosti filozofije v sodobnem svetu. In pravi tudi: »Po filozofskem zanimanju naj bi pripadal filozofski usmeritvi, kije prepoznavna po stiku mišljenja in pesništva. Tudi glede na to sem prepričan, da kdor ne zmore vsaj toliko literarnega čuta, ni zmožen dojemati filozofskega smisla. V skladu s tem sem si izbiral intelektualna okolja in samote.« Marko Pogačnik, umetnik, pisatelj in kipar živi in dela v Šempasu v Vipavski dolini, kjer je ustanovil kmetijsko in umetniško skupnost imenovano »Družina v Šempasu«, ki je delovala do leta 1979. V 80- letih je razvil metodo zdravljenja zemlje.'V delu PREOBRAZBA ZEMLJE KOT OSEBNI IZZIV(Litera) poskuša bralcu pojasniti s pomočjo sanj, vizij in analize vpletenih pravzorcev zahodne kulture, kaj se dogaja v »podzavesti« našega prostora in časa. Avtor ugotavlja, da »Zemlja kot celovit inteligenčni sistem po svoje odgovarja na nevarnosti ekološkega uničenja planeta.« Avtorja zanimata človek in vpliv zemeljskih sprememb na naše življenje. Ponuja duhovne vaje, ki bodo pomagale pri soočenju z novo strukturo prostora in časa, ki nastaja v nas in okoli nas. Veno Taufer v delu ZVEČANJI: VERIG (Litera) prinaša izbor esejev in intervjujev z. njim, ki so predvsem kulturno politično usmerjeni in nam predstavljajo čas od sredine prejšnjega stoletja do danes ter osvetlijo avtorjevo osebnost. To je pomemben dokument časa po drugi vojni, kot gaje doživljal eden osrednjih pesnikov našega časa. Irance Bernik je pri Slovenski matici v Ljubljani izdal delo SPRKTRUM USTVARJALNOSTI, ki prinaša panoramo prispevkov posvečenih ustvarjalnosti. Tli so zbrana besedila, ki zaobjemajo številna kulturna področja. »Sporočilo vseh njenih prispevkov, podobnih in različnih, pa govori 0 trajnem človekovem prizadevanju, ki postaja danes pomembnejši kot kdajkoli, o ustvarjalnosti. Ustvarjalnost mišljenja in domišljije je tista sila, ki spodbuja in pogojuje razvoj v kulturi, v umetnosti in znanosti,« beremo v spremnem besedilu. Tatjana Kokalj Nagradni izlet s Knjižnico Domžale Knjižnica Domžale me je prijetno presenetila s pismom. Sporočili so mi, da sem ena izmed 40 izžrebancev osnovnih šol občine Domžale, ki bodo obiskali Primorsko (nagrada za pravilno odgovorjena vprašanja o pesniku S. Kosovelu). Zgodnje vstajanje. Vreme oblačno in mrzlo. Pred knjižnico se zberemo ob 6:50 in že ob 7:10 odrinemo na skrivnostni izlet po Primorski. l'o uri in pol vožnje smo prišli na cilj, pred nami je bila naša prva postaja, grad Štanjel. Najprej smo si ogledali grajsko dvorišče in malicali. V galeriji gradu smo si ogledali stalno razstavo del znanega grafika in slikarja Lojzeta Spacala in arhitekta Maksa Pobijana. Grad Štanjel je bil zgrajen v 15. st., mesto Štanjel je zaščiteno. V mestu je cerkev Sv. Danijela, na stropu ima lepe freske, na glavnem oltarju je vklesana upodobitev gradu iz 17. stoletja Pri cerkvi je doprsni kip dr. Antona Mahniča, znanega škofa. Naslednja znamenitost Štanjela, ki smo jo obiskali, je kraška hiša. Pred njo je velik kamnit vodnjak. V hiši z majhnimi okni in nizkimi stropovi smo imeli priložnost videti, kako se je nekoč živelo (etnološka zbirka). Po ogledu hiše smo obiskali še eno znamenitost Štanjela, park. V njem so kipi, vrtna uta in velik ribnik z majhnim otočkom, na katerega lahko prideš čez mostiček. Zapustili smo Štanjel in se odpravili h Kosovelovi domačiji v Tomaj. Pričakala nas je prijazna gospa, ki sedaj skrbi za hišo. Povedala je, daje bil Srečko Kosovel rojen IX. marca 1904 v Sežani. Svoje kratko življenje je končal prav v tej hiši 27. maja l')2(). star šele 22 let. Prvo pesem je izdal pri 7 letih, znal je veliko jezikov, rad je bral Gregorčiča in prevajal Tolstoja. Imel je brala (tudi pesnika) in tri sestre. Sestra Karmela je bila pianistka, njen klavir je še vedno v hiši. Videli smo tudi odlitek njene roke, eno od znamenitosti hiše. V eni od omar so zvezki Srečka Kosovela s fakultete, nekateri rokopisi pa se nahajajo v Narodni univcrzitel-ni knjižnici v Ljubljani. Po ogledu kraške hiše smo se odpeljali proti jami Vilenica. Ime Vilenica izhaja iz besede vila, to pa zato, ker so se pred jamo pogosto vrtinčilc meglice, podobne vilam, ki plešejo v krogu. Ustavili smo se pri tabli, kjer piše. da je v jami 1050 stopnic v obe smeri. Ko smo vstopili v jamo. smo zagledali ogromno kapnikov. V jami so štiri dvorane: Plesna, Drevored, Rdeča dvorana (imenovana po rdečih kapnikih) in še četrta, ločena s kratkim predorom. V zadnji, četrti dvorani je veliko podob in senc: hudič, atenska plesalka ... in najvišji kapnik, visok 20 metrov. Ko smo prišli iz jame smo čutili veliko razliko v temperaturi, v jami je bilo mrzlo, zunaj pa sonce in prijetno toplo. Jama Vilenica je v bližini kobilarne Lipica, kije bila tudi naša zadnja postaja. Kobilarna Lipica (že samo ime pove) je znana po reji lipicancev. Sama Lipica oz. hlevi so stari 400 let, konje lipicance so uporabljali za vojsko in parade. Sedaj pa so znamenitost Lipice. V Lipici si lahko velikokrat ogledamo organizirane predstavitve lipicancev in razna prvenstva. Konji lipicanci so v celoti beli, nekateri pa sivkasti, dosežejo starost od 30 do 35 let. Ko smo si ogledali te prečudovite živuli, smo se skozi drevored (zasadil ga je Napoleon) vrnili na avtobus in že malo utrujeni nadaljevali pot proti Ljubljani. Pot do Domžal je minila hitro, v glavah je bilo polno prijetnih vbsov. Zelo sem vesela, da sem bila izžrebana. 1 Ipam, da sem s tem kratkiiryipisom uspela povedati, da smo se imeli zelo lepo in se zahvaljujem Knjižnici Domžale. Katarina Čermelj. 5.B, OŠ Rodica 7. zbornik literarnega krožka Lipe in literatov iz Slovenije Z Lipo vsem nam je lepo Čeprav je naslov letošnjega sedmega zbornika literarnega krožka Društva za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju LIPA Domžale ter peti zbornik članov univerz za tretje življenjsko obdobje Republike Slovenije Čas teče, lahko že v uvodu ugotovimo, da za sodelavce zbornika čas ne teče, temveč se ustavlja kot najlepše ustvarjalno obdobje vseh, ki so pri nastanku zbornika sodelovali. »V čas sem sejala svoje seme, upala, vklilo je, raste,« je v uvod zapisala Silva Mizerit, ena od 63 sodelujočih pesnikov in pisateljev, v daljšem uvodnem FUZElM S TEM OGLASOM VAM NUDIMO 10% POPUST! Irena Pogačar s.p. Ljubljanska 104 • telefon 01724 iS 00 Anketa Domžalčani o domžalski knjižnici... Tokrat smo krajane povprašali po mnenju o domžalski knjižnici. Razlog za to pa je, da po vsej verjetnosti čez natanko eno leto ali še prej lahko pričakujemo nove knjižnične prostore v zgornji etaži Mcrcator centra. Kaj torej o stari knjižnici menijo in ali se veselijo nove, smo povprašali mimoidoče. G. Boris: "Tako bom rekel - v tej knjižnici mi ni všeč ponudba CD-jev. Ta bi lahko bila bolj primerna, pa ne ponudba kot ponudba, pač pa način le-te. Način bi bil veliko boljši, kot je na primer v videotekah da imajo postavljeno po številkah, ti pa lahko vidiš, si izbereš in greš iskat. Tu pa imajo vse po katalogih in na tak način človek težko kaj najde. Upam, da bo glede tega bolje poskrbljeno v novih prostorih. Sicer pa knjižnico precej redno obiskujemo." Krika: "Veste kako bi rekla meni se Mercator ne zdi ugodna lokacija, saj imam bližje to knjižnico. In tudi drugače mi je tu zelo všeč, pa tudi Zaposleni se zelo potrudijo. Še posebej hi pohvalila enega fanta, ki dela v knjižnici (ima modre oči in očala smeh!), saj je bil enkrat primer, da sem iskala eno knjigo od Marxa pa mi je ena gospodična rekla celo, da n Ajda Boris Erika je nimajo, potem se je pa izkazalo, da so jo imeli v skladišču, saj jo jc šel ta fant poiskat. Imajo pač premalo prostora, to razumem. No, upam pa, da bo v Mercatorju tudi večja ponudba knjig, saj se kar dostikrat zgodi, da česa nimajo sploh novejših. Moram pa reči, da so v zadnjih letih precej na tekočem. Knjižnico pa rada obiščem in jo tudi zelo pogosto obiščem." Ga. Enesa: "Jaz se novih prostorov zelo veselim, saj je ta knjižnica zelo težko dostopna. Sploh kar se tiče stopnic, saj ponavadi knjižnico obiščem z otrokom, ki jc še v vozičku, pa imam težave voziček dobiti notri. Tako, da se novih prostorov zelo veselim. Saj to bo menda enkrat drugo leto, kajne?" Tina Urša Enesa Ajda: "Jaz sem v knjižnici vsak dan, saj preberem najmanj eno knjigo na dan. Zelo rada berem, ja (smeh!). Potem, ko bo knji-žnica na novi lokaciji, bom šla tja pač s kolesom. Moram pa reči, da se veselim nove knjižnice, saj je ta že precej stara. Predvidevani, da bo v novi ludi nekaj več knjig. No, delavci v tej knjižnici so pa zelo prijazni, kar je zelo pomembno." Ga. Tina: "Jaz že nekaj časa ne živim več tukaj, tako da knjižnice ne obiskujem več. Sem jo pa zato včasih veliko obiskovala. In sem tudi bila zelo zadovoljna. Nisem pa sploh vedela, da bodo knjižnico preselili. No, če bo s tem kaj več ponudbe, potem je to vsekakor dobro " Ga. Urša: "Meni se zdi škoda, da bodo knjižnični prostori premeščeni v novi Mercator, saj je to malce oddaljeno od mesta in tako center izgubi na pomenu. Poleg tega se mi to zdi takšna premišljena poteza, s strani trgovcev na primer ljudje bodo šli v knjižnico, spotoma bodo pa skočili še v trgovino po kakšno stvar... Ne vem, no, po mojem jc danes vse preveč poudarka na trgovinah." Alenka Žumbar besedilu pa je Marjan Gujtman, prof., direktor Knjižnice Domžale (tudi slavnostni govornik na osrednji prireditvi ob predstavitvi zbornika) med drugim zapisal, da literarna besedila, ki so pred nami, odslikavajo individualni odnos do sveta sodelujočih avtorjev/avtoric na način, lasten vrednotam sodobnega človeka v zrelih letih. Bolj kot kdaj se človek ravno v tej dobi zaveda enkratnosti svojega življenja, edinega, ki si ga želi preživeti polno in bogato, življenjske izkušnje pa mu tudi že omogočajo poglobljeno samospraševanje o svojem poslanstvu, ki ga lahko najde tudi v umetnosti: »V umetnosti ves svet živi,/le spomni se, kam spadaš ti.« (M. Pipan). ČAS TEČE je knjiga, ki jo je treba vzeti v roke in ob posameznih prispevkih, ki sojih letos ilustrirale Angelca Dovžan, Darinka Grmek in Irena Osolnik, vedno znova ugotavljati, koliko moči, energije, veselja, ljubezni do pisanja in do sveta, je v avtorjih, ki so se tudi letos predstavili na slovesni prireditvi v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Nitke je med posameznimi avtorji spletala Zlatka Levstek, recitirali so Anica Gladek, Iva Ogorevc, Mira Kavčič, Marjeta Blažej in Anton Ipavec, poslušali smo Pevski zbor Lipa, pod vodstvom Marine Aparnik, kvartet harmonik, vesele slikarke, kitaristko in pevko Silvo Kosec in znana brata Dolžan s pevko, vse zbrane je pozdravil Pavel Pevec s Sklada za ljubiteljske dejavnosti RS, Območna enota Domžale. Posebej toplo smo Čas teče V veliko veselje mije bilo le dni brati zbornik Čas teče. Gre za obširno knjigo literarnega krožka Društva za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju Lipa Domžale in hkrati zbornika članov univerz za tretje življenjsko obdobje Republike Slovenije Delo. ki so ga člani krožka s pomočjo izjemnega ustvarjalnega in duhovnega zagona uredniškega odbora, ki ga predstavljajo Metka Zupanek, /laika Levstek in Silva Mizerit. ponuja ljudem v branje majhne bisere. Mi. ki cenimo in spoštu-/emo slovensko besedo, bomo množico izjemnih, odkritih in globokih izpovedi vedno znova radi prebirali. Le stežka bi našli toliko ljubezni, hrei>enenju, upanja, iskanja, teme in svetlobe na enem mestu. Avtorji, nekateri že zelo uveljavljeni, drugi še ne, so izpovedali svoja najgloblja čustva in se niso branili ujeti v svoje misli časa, ki odteka, barve listov na drevju, šumenja morja in tiktakanja ure, ki tke sive lase. Pesmi si prijazno podajajo roke. saj premorejo toliko iskrenosti in čarovnije besed, da se bralec zlepa ne nasiti prebiranja in sanjarjenja ob njih. Knjiga dokazuje, da med nami živi izjemno veliko število pesnikov in pesnic, ljudi, ki znajo svojo bolečino, sanje in srečo pretopiti v verz, ki se lahko primerja z verzi v vseh čudovitih pesniških zbirkah, ki si jih v znak povezanosti in prijateljstva tako zelo radi podarjamo med seboj* Saj le s pesmijo lahko povemo tisto, kar čutimo in upamo in le pesem odkriva nove poti. ki vodijo V nov lep dan Čeprav čas teče in se izteka, se vendar vsak dan znova vrača, nov prečiščen in enkraten, kot se vrača pticu z juga in vedno znova udarja morski val ob čeri. Ljubiteljem lepe poezije /ionu jam knjigo v branje. Za dolge zimske popoldneve, za sanje, za upanje. V njej boste našli čas, ki teče in nikoli ne mine. Tatjana Kokalj ARKADA oprema inleriera KATJA&ALEN d.o.o., Aškerčeva 6a v Domžalah, Tel.: 01/721 9114 Delovni čas: od pon do srk 9. -18, urk, od čet do nbd zaprto • STROKOVNO SVETOVANJE IN 1ZMEKE • VELIK IZBO« ZAVES, KAKNIS. ROLOJEV. IM.ISKIK V, ... • vse vrsti: blazin in PREVLEK za skdišča in li:/.iš( a • TAPETNIŠKE USLUGE • PRTI, NADPKTI. POSTELJNO PERILO • TEKSTILNE. LESENE IN PVC OBLOGE (ll IsOM, I AMINA'1 1. I'AKKI',1 I ) Preproge in tekači tz koko zaploskali predsednici Lipe, ge. Metki Zupanek, ki je tudi ena od soavtoric zbornika, predvsem pa so se ji njene prijateljice zahvalile za vse opravljeno delo. In ko smo predstavitev letošnjega zbornika ČAS TEČE, polno čustvenih pesmi, v katerih smo skupaj z avtoricami iskali vesele in žalostne spomine doživetih proznih prispevkov, iskrivih misli, tudi prijaznega humorja, sklenili s skupno slovensko narodno pesmijo, smo se domov odpravljali v upanju, da tudi za nas kdaj nastopi obdobje, kot ga živijo avtorji zbornika ČAS TEČE: najlepše obdobje človekovega življenja, obdobje ustvarjalne moči, v katerem lahko zapišeš vse, za kar v letih dela nisi imel časa. Vsem avtorjem prispevkov v zborniku ČAS TEČE, ki je tudi dober zgled, kako na lep način izpolniti del svojega življenja ter vedno znova iskati kaj novega, lepšega, boljšega, iskrene čestitke, bralcem Slamnika pa povabilo: Preberite ČAS TEČE in se prepričajte: Z Lipo vsem nam je lepo. Vera Vojska SPOROČILA stran 14 Mladi raziskovalki Marieta Milanovič - Trapo in Nina Romšakpri podžupanu Ton iju Dragarju O freskah Franca Jelovška Predstavljamo Srebrni kuhar Ambrož Slibar iz Gostilne Rus Ko mladi s takim veseljem in ljubeznijo opravljajo svoje delo, kot ga opravlja kuhar v Gostilni Rus v Šentvidu, Ambrož Šlibar, resnično veš, da so v poklicu našli srečo in zadovoljstvo. 25-letni Ambrož je že med obiskovanjem Osnovne šole Dob pomagal staršem v eni najbolj znanih slovenskih gostiln, Rus, zato z odločitvijo, da na Srednji šoli za gostinstvo in turizem obiskuje program kuhar, ni presenetil. »Šola ti da nekaj za začetek, vse ostalo pridobivaš sproti, ob delu,« se spominja srednje šole Ambrož in ob tem izkušenj iz restavracije Maxi market, kjer so bila zlasti dobrodošla znanja o toplotni obdelavi živil ter izkušnje iz slaščičarstva. znamo. Ponudili so pečenice in krvavice, jedi z ocvirki, prekajena svinjska rebra, obiskovalci so bili navdušeni nad ajdovo kašo z jurčki in še bi lahko naštevala. »Pri tem mora kuhar ne le poznati recept, posamezne sestavine, temveč vedeti tudi o vplivu posameznih jedi na človekovo zdravje, pravi, ko govoriva o težki in lahki hrani. Pohvale je vesel, še posebej, če mu kaj uspe nepričakovano in prav to seje zgodilo na 51. Gostinsko turističnem zboru v Radencih, ko je prvič tekmoval. Odločil seje za najzahtevnejšo kategorijo-jedi po naroČilu in pripravil telečji medaljon v zeliščni omaki (glavna jed), ajdovo kašo z jurčki (priloga) in korenje z medom (prikuha) ter prejel srebrno medaljo. Pri odločitvi za meni so mu pomagali domači, upošteval je ekonomičnost, hitro in racionalno pripravo, pa tudi privlačnost, okusnost in še marsikaj. Pri kuhanju je bilo nekaj treme, ki bo v prihodnje manjša, zato bo zanesljivo še uspešnejši. In kaj si navadno zaželijo gostje v Gostilni Rus. »Kar precej jih je še vedno za dunajski zrezek in pom-fri, pove Ambrož, vedno več pa jih želi zahtevnejšo hrano in so za to Dijakinji četrtega letnika Gimnazije SCRM Kamnik, Marieta Milanovič iz Domžal ter Nina Romšak iz Preloga, sta uspešni mladi raziskovalki, saj sta s svojo raziskovalno nalogo s področja umetnostne zgodovine - Freske Franca Jelovška, najprej zmagali na regijskem srečanju mladih raziskovalcev v okviru projekta Gibanje znanosti mladini, nato pa na XXXVIII. državnem O uspešnem četrtem mednarodnem Rotarv dobrodelnim golf turnirjem v maju na prekrasnem golf igrišču Arboretum v Volčjem Potoku v skupni organizaciji Rotarv cluba Domžale in Medvode smo že pisali, danes pa bi bralcem Slamnika radi sporočili, da je bil na manjši slovesnosti 9. novembra 2004 ob 14. uri pretežni del izkupička turnirja predan predstojniku Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo pri "UKC" Ljubljana, doc. dr. Janezu Primožiču in njegovi ekipi v obliki dveh medicinskih aparatov - prenosnih baterijskih aspiratorjev, ki se uporabljajo pri prevozu kritično bolnih otrok srečanju mladih raziskovalcev Slovenije s področja umetnostne zgodovine prejeli diplomo za doseženo tretje mesto. Na uspešno predstavitev obširne naloge sta zelo ponosni, enako tudi njuna srednja šola, sama pa sem ju ob obisku podžupana Tonija Hribarja zaprosila za nekaj besed o uspešnem projektnem delu. Idejo o podrobnem raziskovanju znotraj bolnišnice in zunaj nje ter so pri oskrbi bolnih otrok nepogrešljivi. Ob tem sta gospod Mirko Jančigaj, predsednik Rotarv cluba Domžale, in predsednik Rotarv cluba Medvode zagotovila, da bosta oba kluba pomagala oddelku tudi v bodoče, še posebej pa v letu 2005. Tudi letos bo Rotarv club Domžale pripravil tradicionalni slovesni prihod Miklavža za otroke - rejence z območja Upravne enote Domžale v prostorih Kulturnega doma Lukovica, kjer jih bodo z igrico razveselili člani Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan. Skrb in pomoč za rejence bo tudi v prihodnje prva prioriteta, fresk Franca Jelovška jima je dala mentorica, prof. Nadja Blatnik, in dekleti sta se v letu 2003 lotili naloge. Obiskovali sta cerkve v Grobljah, na Šutni v Kamniku in na Sladki gori ter poleg številnih znamenitih fresk našli v vsaki cerkvi po en avtoportret znanega freskarja. Ob pomoči razpoložljive literature, marsikatero informacijo je bilo potrebno prepisati, saj fotokopiranje ni dovoljeno, fotografij, posnetih filmov in pogovorov s posamezniki sta želeli preučiti del fresk Franca Jelovška, saj opus tega izrednega umetnika presega okvir ene same raziskovalne naloge. Odločilnega pomena je bila njihova dostopnost oz. lokacija, pa tudi razpoložljivi viri. Raziskovalno nalogo je sofinancirala njuna srednja šola, ki ima izreden posluh za mlade raziskovalce, saj imajo podoben status kot športniki - med drugim je prilagojeno spraševanje. Leto dni trdega dela, velikokrat ob vikendih, tudi ob pomoči staršev, ki so ju spodbujali in bili največkrat šoferji, je nastala pravcata diplomska naloga s starinskimi črkami, ki bralcu takoj dajo vedeti, da gre za zgodovinsko vsebino, s povzetkom v angleščini, bogato ilustrirana, z veliko uporabne vsebine, katere pomemben del so tudi nekatera nova odkritja v zvezi s freskami v Jablah. Na obeh za miklavževanje bodo namenili blizu 1,100.000,00 SIT. Tudi v letu 2005 bodo rejenci, kot že nekaj let doslej, ob njihovi pomoči preživeli prijeten teden na morju. Rotarv club sodeluje tudi z društvom "Sožitje" in gojenci "INCE". S finančnimi sredstvi jim pomagajo pri realizaciji večdnevnega bivanja na morju, vseskozi pa podpirajo tudi rast čudovitega projekta "Naša hiša". Letos bodo za novoletno obdaritev gojencev namenili okoli 450.000,00 SIT. V februarju 2005 začenjajo s slovesnostmi ob 100-letnici rotarijstva. 23. februarja 2005 ob 12. uri se bodo zbrali vsi Rotarv klubi na svetu ob isti uri na sedežu kluba na* kosilu tekmovanjih sta nalogo predstavili celovito in bili zelo veseli iskrene pohvale strokovnjaka za freske, Franca Jelovška. Pisanje naloge pa je prineslo tudi spoznanje, da Franca Jelovška danes ljudje ne poznajo, kar je pokazala anketa, pa tudi to, daje treba freske videti v živo - od blizu, če hočeš vedeti, kako lepe so. Dijakinji Marieta in Nina sta umetnostno zgodovino uvrstili tudi med predmete na maturi, ki je pred njima. Zanimivo pa je, da se kljub več kot enoletnemu skoraj vsakodnevnemu druženju z. umetnostno zgodovino, nobena od njiju ni odločila za tovrstni študij. Tako bo Marieta študirala mikrobiologijo, Nina pa slovenščino. V prostem Času sta radi s prijateljicami, Marieta rada zaigra na klavir, pove pa tudi, da je obiskovala delavnice v okviru Mladinskega kulturnega centra Domžale, saj je ena od njenih ljubezni tudi slikanje. O znamenitem slikarju Francu Jelovšku po zaslugi obeh raziskovalk, Mariete in Nine, vemo veliko več, upamo le lahko, da njuna odlična naloga ne bo ostala le na papirju, temveč bo pomagala, da bomo o Jelovšku veliko več vedeli vsi. Bravo, dekleti, in srečno na maturi. Vera Vojska ter se natančno pogovorili o svoji humanitarni dejavnosti, pregledali dosedanjo pot in svoje načrte ter možnosti, da prav vsak član v okviru svojih možnosti poskuša neposredno pomagati pomoči potrebnim. Rotarv club načrtuje, da bo v jubilejnem letu še posebej svečano v Arboretumu, in sicer 22. in 23. maja 2005. Tedaj bodo namreč organizirali kar dvodnevni golf turnir - en dan s sodelovanjem samo rotarijcev iz distrikta 1910 (Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Bosne) in bo to ena od osrednjih prireditev, drugi dan pa bo predvidoma odprt, tradicionalni dobrodelni golf turnir, ki se ga bodo udeležili tako rotarijci iz zgoraj navedenih dežel kot tudi drugi stalni prijatelji obeh klubov, ki želijo pomagati. Ob sami 100-letnici rotarijstva je njihov namen čim širše seznaniti vse ljudi z osnovnimi principi njihovega dela in poslanstva, ki je v osnovi dobrodelnost in daleč od kakršnega koli elitizma. To se kaže tudi v članstvu Rotarv cluba Domžale, kjer si prav vsi po svojih močeh prizadevajo za pomoč vsem, ki soje potrebni. Poleg lastnih prispevkov članov Rotarv club zbira finančna sredstva z dvema osrednjima dobrodelnima vsakoletnima prireditvama: tradicionalnim spomladanskim rotarv plesom (običajno ob obletnici ustanovitve) ter že omenjenim tradicionalnim dobrodelnim golf turnirjem, občasno pa tudi z dobrodelnimi koncerti in slikarskimi kolonijami. Rotarv club Domžale se sestaja vsak četrtek ob 19.30. uri na sedežu, v restavraciji "Repovž" v Domžalah. Skoraj vsak teden imajo med drugim kvalitetna predavanja s strani najrazličnejših profilov ljudi, kot tudi raznovrstne teme (od kulture, gospodarstva, športa, politike, itd.). Bojana Ne prezrite! i Boris Kopitar pa tudi tokrat j podarja dvakrat po dve vstopnici [ za koncert Na dopisnico dopišite J manjkajočo besedo in jo pošljite i do 10. decembra 2004 na na- ! slov UREDNIŠTVO SLAM- j NIKA p.p. 2, 1230 Domžale. | Izžrebanca bomo obvestili po J telefonu, zato ne pozabite do- j pisati telefonske številke. ' ■ i i Vprašanje: Harmonika je lah- j ko kromatična, klavirska ali j i i Dobrodošli, 18. decembra ob ! 19. uri v Kamniku! Sledila je zaposlitev v domači gostilni, ob tem pa ni nikoli pozabil na izpopolnjevanje. »Samo dobro kuhati ni dovolj«, pravi, »treba je spremljati novosti, ki jih ne manjka«, pripoveduje, kako redno spremlja literaturo, predvsem pa kuha pod vodstvom šefa kuhinje, ki je njegov oče. Upošteva njegova navodila, pa čeprav samostojno skuha, najraje enolončnice, loti pa se tudi bolj zahtevnih del, kot je npr. šarlota. Ampak v kuhanju ni manj in bolj zahtevnih jedi, potruditi se moraš. Tudi pečenje pečenke ni enostavno. Če hočeš, da je sočna, da ni prepečena, da ima pravo barvo, da so gostje zadovoljni, se moraš potruditi. Gostilna Rus je znana kot ena tistih, kjer posebno skrb namenjajo slovenskim narodnim jedem. Letošnji november je bil namenjen prav tem jedem, ki jih po mnenju Ambroža Slovenci premalo po- pripravljeni seči globlje v žep. Načrti - tudi v prihodnje ostati kuhar v Gostilni Rus, kjer smo resnično dobro organizirani, tako da rad prideš v službo, ker veš, daje vse pripravljeno«, pravi Ambrož, ki bo tudi v prihodnje skušal dobro kuhati, ohranjati tradicijo Gostilne Rus, ki je obiskovalce vabila že pred letom 1900, pa tudi novosti, če bodo te prispevale h kvalitetnejši pripravi hrane. Ob koncu za-pišimo še, da sam najraje je purana v sirovi omaki, ob tem pa ne sme manjkati tudi solata. In kaj dela v prostem času? Poje v Fantovskem zboru iz Doba, sem in tja obišče fitnes, ob prostih vikendih pa ugotavlja, da priložnosti za preživljanje prostega časa za mlade ni. Zato pričakuje premike na tem področju, tudi ob pomoči Mladinskega sveta Domžale, v vodstvu katerega dela. Vera Vojska Ze 14. ponovitev koncerta vrvi K fl n 39' • h 1 \\-; Novoletni videomeh z Borisom in gosti V soboto, 18. decembra 2004, ob 19. uri bo v Kamniku 14. tradicionalni NOVOLETNI VIDEOMEH. Voditelj in scenarist BORIS KOPITAR, ki obljublja obilo prijetnih trenutkov, je v Kamnik povabil: Gašperje, Navihanke, Modrijane, Atomic Harmonik, Ljupko Dimitrovsko, Nanos, Ansambel bratov Poljanšek, Ansambel Tonija Verderberia, Vandrovce, Dvojčici z Janezom, Ansambel Roberta Goličnika, Klub harmonikarjev Stopar, Klemna Koširja in Ejga ter plesalca Špelo in Mateja Kralja. Po koncertu bo veselo z Gašperji Vstopnice so na voljo v blagovnici VELE, po povzetju pa na štev. 031 222 444. 4 BesedA Knjigarna in galerija, Kajuhova 5, Domžale Prireditve v decembru: Vse sobote od 9.30 do 11.30 ure Pravljično likovne delavnice za otroke od 5 do 8 let. Otroci bodo po poslušanju pravljice izdelali likovni izdelek (izdelki iz slanega testa, slike na foliji, mobile, lučke iz kovinske folije, izdelki iz filca ...) po motivu iz pravljic: Ko so bili krokarji še pisani, Mala muca išče dom, Čarobne sani, Vrane angeli ... Otroci bodo izdelke odnesli domov. Vse delavnice so brezplačne. Sreda, 22.december ob 19.30 uri Literarni večer z odprtjem razstave avtorice Slavice Štirn. Dobrodošli! Pred praznovanjem 100-obletnice rotarijanstva Rotary club Domžale v letu 2004 sobota, 4. december ^■m 10.00 - za IZVEN > lutkovna predstava ' W&0<* BrataGrimm: , vi RDEČA KAPICA Lutkovno gledališče Kranj Redki so tisti, ki ne poznajo ene od najbolj slavnih pravljic bratov Grimm. ki je na odrskih deskah doživela že nešteto priredb in predelav. Avtor tokratne je lutkar Boštjan Sever, ki vas bo v predstavi popeljal v čarobni svet marionet, žive igre in glasbe ... ter seveda male deklice, ki svoji babici v gozd nese hrano, hudobni volk pa se odloči, da ji bo prekrižal pot.. .Predstava traja 40 minut inje primarna za otroka od 3. leta dalje sobota, 11. december 10.00 - za IZVEN > lutkovna predstava Angleška pravljica: l"RIJE PRAŠIČKI Mini teater, Ljubljana Znana angleška pravljica govori o odrešilni vlogi prijateljstva in sloge med simpatičnimi pujski, pa tudi o modrosti, pripadnosti in požrtvovalnosti edine predstavnice nežnejšega spola med njimi. Ta iz najtrdnejšega materiala, kamna, uspe vsem trem prašičkom zagotoviti zatočišče pred požrešnim volkom. Predstavo je režiral znani Češki avtor Pavel Polak. Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. sobota, 18. december 10.00-za IZVEN > lutkovna predstava Ema Kopecka: KAJ ZNAJO LUTKE ,Teater,,,Narus, Praga Lutkovno gledališče Narcis iz Prage ima več kot dvestoletno tradicijo, s predstavo Kaj znajo lutke pa so gostovali že po celem svetu. Predstava je pravzaprav glasbena revija, v kateri lutke pojejo, plešejo in igrajo na različne instrumente, nastopajo pa dobri vojak švejk, artistka Maša, kitarist Ferdisek, klovn Pepi s kozlom in še cela vrsta zanimivih karakterjev Predstava traja 45 minut in je primerna za otroke od 3 leta dalje. WJT ponedeljek, 6. december 20.00 - za IZVEN Gregor Čušin: HAGADA Mestno gledališče ljubljansko, monokomedija J Hagada je židovski izraz, ki pomeni zgodbo. Židovski učitelji so jo uporabljali, da bi nekaj svetega približali preprostim ljudem in jih poučili. Gregor čušin nas v njegovi Hagadi prav tako vodi po svetopisemskih poteh, pa čeprav malce bolj navihanih in hudomušnih. Med njegovim odrskim romanjem spoznamo, da Bog res ima smisel za humor in da je religija v resnici hudo špasna stvar, pri tem pa imamo vtis, da na odru vlada nepopisna gneča pred nami se zvrsti več tisoč zgodovinskih, pa tudi nezgodovinskih oseb. sreda, 15. december 20.00 - za IZVEN > šanson PIAF EDITH PIAF, Vesna Pernarčič Žunić Kabaret Piaf Edith Piaf je glasbeno gledališki projekt igralke in pevke Vesne Pernarčič Žunić. Piaf Edith Piaf je njena prva »solistična« predstava. S pesmimi v slovenščini in francoščini ter pod taktirko mlade režiserke Tijane Zinajič v tradicionalnem kabaretu, ki se močno spogleduje z gledališkimi prvinami, predstavljata življenje in glasbo legendarne francoske pevke Edith Piaf, od njenih konfliktov z moškimi, pijačo in mamili, pa do njenega nepozabnega pevskega in umetniškega talenta, ki jo je naredil za najvidnejše ime francoskega šansona, ki ne bo nikoli izbrisano iz spomina. Kulturni dom Franca Bernika Dom za 11' petek, 10. december 17.30 in 20.00 - za IZVEN sreda, 29. december 20.00 - za IZVEN Milan Grgić: LJUBO Moj teater,komedija DOMA, KDOR GA IMA Dandanašnji nas tarejo takšni in drugačni življenjski problemi, skoraj vsem pa sta skupna vsaj dva: generacijski in stanovanjski. Ko se visoko noseča Lidija po poroki s svojim možem Markom odseli k svojemu novopečenomu tastu (vdovcu s prostornim meščanskim stanovanjem ter mlado ženo), si njena starša kljub zapleteni družinski situaciji, malce oddahneta. Vendar mlada dva se že po nekaj dneh vrneta. Tastovo stanovanje je res veliko, odnosi pa nevzdržni. ponedeljek, 13. december 20.00 - za IZVEN Milan Grgić: JUHICA Moj teater, komedija Arhitekt Saško se je pravkar poročil z veliko mlajšo Vesno in odpravljata se na poročno potovanje. Ampak njega zgrabi v hrbtu in neizkušena Vesna, ki mu ne zna niti junice skuhati, na pomoč pokliče njegovo bivši ženo. Ta pa bi si ga rada še malce privoščila ... in zapleti se začnejo. petek, 17. december 20.00 - za IZVEN BUDAPEST MUSIC VVORLD koncert operetne glasbe in valčkov Zasedbo Budapest VVorld Music sestavljajo prvaki in najuglednejši solisti operetnega gledališča in opere, baletni plesalci ter ženski komorni orkester iz Budimpešte. Njihovo %f poslanstvo je vrhunska, avtentična in atraktivna predstavitev najpopularnejše operetne glasbe in dunajskih valčkov, s katerimi redno nastopajo doma in v tujini. Koncert bo prijetna popestritev božičnega in prednovoletnega razpoloženja. torek, 21. december 19.00 - za IZVEN BOŽIČNI KONCERT MLADIH TALENTOV, Zasebna glasbena šola Pamas Stalnica decembrskih prireditev domžalskega kulturnega doma so postali božični koncerti mladih talentov, ki ga pripravlja zasebna glasbena šola Pamas Domžale. Težo koncertom dajejo violončelisti prof. Zdenke Kristl Marinič, zanimivo pa bo prisluhniti malokrat slišanima kvartetu in kvintetu Violončel. Ob violončelistih se bo predstavil tudi večkratni nagrajenec glasbenih tekmovanj, mladi obetavni klarinetist Aljaž Beguš, da pa bo koncert izzvenel še bolj praznično bodo poskrbeli mladi plesalci Srednje baletne šole iz Ljubljane. Koncert bo povezoval priljubljeni igralec Jure ivanušič. 9. - 30. december 10.00-12.00 in 15.00-19.00 - VSTOP PROST LOVRO INKRET, kiparska razstava Lovro Inkret se je rodil leta 1949 in leta 1976 diplomiral na ALU v Ljubljani pri prof. Slavku Tihcu. Živi in dela v Ljubljani. Kipi in reliefi, ki jih predstavlja na tokratni razstavi so nastali med letoma 1997 in 2004; širši okvir velja za prve, reliefi pa so letošnji. V obeh primerih je osnovni jezik minimalističen, pri čemer pa so dokončni poudarki drugačni. V primeru kipov strogost osnovne forme nadrajuje značilno »vitalistično« oblikovanje zgornje ploskve, kar ustvarja za umetnika značilno darežljivost, medtem ko reliefi na gledalca učinkujejo kot neke vrste hipnotično »barvno polje«. W g GD Galerij (h INFO brošura: Urekulture internet: www.kd-domzale.si e-mail: info@kd-domzale.si telefon: 01 /722 50 50 ■I" Kulturni dom Franca Bernika Domžale Vstopnice so v prodaji 14 dni pred prireditvami, ob delavnikih od 10:00 do 12:00 (v upravi, vhod z dvorišča), 16:00 do 18:00 (blagajna, glavni vhod z Ljubljanske) in uro pred predstavo. KULTURA stran 16 -Tr. ' Simfoniki navdušili v Trofaiachu Simfonični orkester Domžale-Kamnik je 6. novembra gostoval v Avstriji na slavnostni prireditvi ob podelitvi »Evropske nagrade« mestu Trofaiach. Pobrateno mesto s Kamnikom je prejelo najvišje priznanje evropskega sveta, ki ga za svoje delo lahko prejme lokalna skupnost Priznanje je do danes zaradi različnih dosežkov prejelo le približno (30 evropskih mest. Trofaiachu je bilo dodeljeno predvsem zaradi uspešnega kulturnega, glasbenega in športnega povezovanja s pobratenima mestoma Kamnikom in Clonmelom iz Irske. Že na letošnji prireditvi ob razglasitvi Sama Vremška kot častnega občana Občine Kamnik, so bili gostje iz Trofaiac-ha navdušeni nad igranjem Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik. Posebno jim je bila všeč interpretacija in izvedba Vremšakove skladbe Passacaglia, ki so jo želeli slišati tudi tokrat. Orkester se je tako odzval povabilu, ustregel njihovim željam in tako z gostovanjem pridobil čudovito izkušnjo ter še tesneje povezal Kamnik s Trofaiachom. Celotna prireditev je bila ob podelitvi in obrazložitvi Ev- ropske nagrade zelo glasbeno obarvana. Med seboj so se prepletali in povezovali različni glasbeni stili in načini izvajanja skladb. Poleg orkestra so se predstavili še Bigband iz Trofaiacha s širokim repertoarjem, Tolkalni ansambel K4, kije z različnimi ritmi in svetlobnimi učinki privzdignil poslušalce ter operni pevec Johann VVerner Prein z interpretacijo krajših ljudskih pesmi. Najbolj svečan dogodek je bila orkestralna izvedba evropske himne - Ode radosti. Poslušalci so vstali in Avgust VVagner, župan Občine Trofaiach, je v imenu meščanov prevzel Evropsko priznanje kot nagrado za doprinos k evropskim povezovanjem zadnjih 25 let, kije hkrati obletnica pridobitve statusa mesta. Simfonični orkester vabi, 29. decembra 2004, ob 20. uri, na tradicionalni NOVOLETNI KONCERT. Nagrada predstavlja uspešno medobčinsko sodelovanje oziroma partnerstvo med mesti Trofaiach, Kamnikom in Clonmelom. Tone Smolnikar, župan Občine Kamnik, je tako poudaril, daje Trofaiach upravičeno prejel priznanje »za širjenje evropske ideje o sodelovanju med posameznimi skupnostmi«, ki je hkrati spodbuda za še nadaljnje uspešno povezovanje. Anja Frišek Srebrni jubilej Pevk Kulturnega društva Domžale Peli so jih mati moja Dvorana Kulturnega doma Groblje je bila kar premajhna za številne ljubitelje zborovskega petja, ki so želeli Pevkam Kulturnega društva Domžale, ki jih od začetka vodi zborovodkinja Mara Vilar, prisluhniti, jim stisniti roko in jim čestitati ob srebrnem jubileju. Razigrana napovedovalka Mojca Vilar se je sprehodila po zgodovini nekdanjega ženskega pevskega zbora Toko, ki je bil ustanovljen z največjim navdušenjem in ljubeznijo, ter se kasneje preimenoval v ljudske pevke, pa pevke Ginko (ob tem so se spomnile velike naklonjenosti gospe Maje Jovan), dokler se ob pomoči Pavla Pevca niso odločile, da postanejo del Kulturnega društva Domžale. Omenila je tudi pomoč Matije Tomca, veliko zavzetost zborovodkinje, ki se stalno izobražuje in nasvete Staneta llabeta ter v zadnjem času pomoč Toneta Juvana. Prvi del koncerta je bil namenjen petim pesmim, med njimi tudi Tomčevi Slovenka sem ter Goreči ogenj brez plamena, za njimi pa se je s Pozdravom pevkam ter šopkom najboljših želja predstavil Fantovski zbor Vrhpolje pri Moravčah, ki ga vodi že skoraj znameniti Miro Capuder. Roža na vrtu, Lipa, Se davno mrači, Bele cvetlice in Iskrena hvala Pevke Kulturnega društva Domžale se iskreno zahvaljujemo za številne čestitke ob 25-letnici ter vso pomoč pri organizaciji in izvedbi jubilejnega koncerta. Hvala in lep pozdrav Slavi Gerčar, predsednica Gledališka predstava Denis in Ditka Igralca z avtorjem Tonetom Partličem V nedeljo, 19. novembra, je bila v Kulturnem domu Rodica, pre-mierno prikazana erotično-poli-tična farsa Toneta Partljiča »Denis in Ditka,« z igralcema Jernejem Kuntnerjem in Mojco Patljič v naslovni vlogi. Šlo je za prvo v nizu tovrstnih prireditev, katerih pobudnik je MKC Akumulator, so-organizatorja pa Mercatori d.d. in Kulturni dom Rodica. Predstava je nedvomno uspela, navkljub kočljivi vsebini. Znano je namreč, da imamo Slovenci precej odklonilen odnos do politike, vendar očitno ravno nasprotnega, če gre pač za farso. Dva izkušenejša igralca kuntner in Patljičeva, hista imela prav nobenih težav pri zabavanju domžalskega občinstva, kar so potrjevali tudi spontani aplavzi med posameznimi dejanji. Ditka je kandidatka za državni zbor na listi SLS-a (Socialistično liberalne stranke), vendar zgolj zaradi naloge zapolnjevanja ženskih kvot, Denis je njen osebni šofer. Pri teh prvih postreženih podatkih o vlogah, smo že na začetku seznanjeni s farso o enakopravnosti med spoloma saj udejanjanje ženskih kvot v praksi pomeni predvsem postavljanje ženskih kandidatk v neizvoljive volilne okraje, kar kaže tudi podatek, daje vedno več kandidatk in vedno manj poslank v našem državnem zboru. Kot da je možno s črko na papirju urediti vse, pozablja pa se, da ustaljeni vzorci in navade predstavnikov moškega spola katerih posledica je, poleg občudovanja ženskih oblin in sploh ne tako prikritega slinjenja ob tovrstnem opravilu, minimaliziranje njihove vloge na gospodinjska opravila ostajajo domala nespremenjeni. Zanimiv preobrat v parodiji pa nastane, ko Ditka po številnih vzponih in padcih skoraj že podleže psihičnemu pritisku in odstopi od kandidature, nerodni in mačistični Denis paji na svoj način stoji ob strani in ji predstavlja celo moralno oporo. Postaneta ljubimca in partnerja. Ditki se uspe uvrstiti v državni zbor, Denis pa bo opravljal delo doma. Podobno kot v resničnem življenju, zaposlena Ditka kmalu pozabi na svojo simpa-učno naivnost, podkrepljeno z močnimi moralnimi načeli, z začetka volilne kampanje in podleže mukotrpnemu vsakdanjiku političnega delovanja ki poteka v okvirih političnega pragmatizma in iskanja nekreativnih rešitev. Tako njeno »zdravo kmečko pamet« nadomesti nastrojena feministična drža, na podlagi katere se izoblikuje želja, da bi »njen dragi« postal prvi Slovenec, ki bi kot moški lahko rodil otroka. Nekdo v ZDA ga je namreč že. Ta spremo, vendar dramaturško nikakor ne nepredvidljivo izveden preobrat, več kot verodostojno priča o času. v katerem živimo. Sicer ne, da bi se morali žensk že počasi bati, vendar pa je nauk precej očiten: kaj se lahko zgodi, če ženska povzame »moški princip delovanja.« Gre za problem tudi naše politike, saj bodo »tam neke kvote« zelo težko rešile dejansko participacijo žensk v politiki, katerih glavno orodje bi morala biti predvsem strpnost. Se pravi, spoštovanje stališč sogovornika, ne glede na njihovo vsebino, mirnost reševanja sporov in toleranca izražena na način, ki vsem daje vedeti, da hodimo pravzaprav po isti poti. Predvsem imamo tukaj v mislih tisto ženstvenost, ki je mila oblika fcminilnosti, torej docela ženska domena. Gre za njihovo skrb in predanost ki se največkrat manifestira za štirimi zidovi zavetja domačega ognjišča ter tudi neko nerazložljivo notranjo gotovost, da se bodo stvari srečno iztekle. Torej ravno to, kar nam moškim, praviloma, manjka. Ione Partljič je najbolj znan slovenski pisatelj in pesnik med poslanci, ki je pred kratkim začasno zaključil svojo formalno politično kariero. Nedvomno pa je iz njegove farse razvidna tista razsežnost, ki razkriva večplastnost političnega organizma ter širina kije posledica tudi večletnega političnega delovanja in ponuja precej pester interpretativni repertoar. Žiga Čamernlk 1 ■ Oj, zbogom so pesmi, s katerimi so se pevke predstavile v drugem »izhodu«, ko smo tudi izvedeli, da jih zlasti veseli prepevanje novih, pozabljenih slovenskih ljudskih pesmi, ob katerih si želijo, da jih ne bi nikoli pozabili. Vmes sta jim Pavle Pevec, tajnik in Lojze Stražar, podpredsednik Kulturne zveze Domžale, čestitala in podelila (lalusove značke: Regini Skufca in Marici Vilar srebrni ter Majdi Močnik, Mariji Ravnikar, Marici Škcrjanc, Slavi Gerčar zlate značke, pevka Angelca Plaznik je zlato Galu-sovo značko prejela kot pevka Ženskega pevskega zbora Stane llabe DU Domžale, zborovodkinja Mara Vilar pa je prejela jubilejno priznanje Območne enote, pevke pa kot glasbena skupina tudi jubilejno darilo Tretji del, pred katerim smo še enkrat prisluhnili fantom z Vrhpolja in z glasnim aplavzom izprosili dodatek, je bil namenjen prav že omenjenim ljudskim domačim pesmim, med pevkami pa je žal tokrat manjkala Milka Koritnik. Pevke so zapele naslednje pesmi: Marija z Ogerskega gre, Lncijan, Teci, teci, Stoji tam gora Limbarska in Ena ptička, nastop pa zaključile kar z nekaj dodatki, ki so jih vedno znova terjali navdušeni poslušalci. »Pesem zdravi in pomirja«, je povedala Slavi Gerčar, ki seje v imenu vseh pevk zahvalila vsem domačim, v verzih, ki so jih sestavile pevke pa tudi zborovodkinji, ki jim vsak ponedeljek v svoji dnevni sobi omogoči vaje in prijeten večer. Težko bi napisali vse, ki so ta prijeten večer voščili pevkam. V imenu Oh čine Domžale je to storila Vera Vojska, ki jim je zaželela prijetno drugo pomlad, v imenu številnih glasbenih skupin njihovi predsedniki in pevci, dekletom ali kot je rekel nekdo damam, roko pa so jim stisnili tudi predstavniki kulturnih in nekaterih turističnih društev pa tudi Anton Ko-šenina v imenu KS Jarše - Rodica. Urez pevk Kulturnega društva Domžale, ki jim ob 25-letnici iskreno čestitamo, bi bilo glasbeno življenje precej siromašnejše, smo slišali v številnih čestitkah, kjer so zlasti mladi pevci glasno poudarjali, kako sojini dekleta, ki pojejo in prav zato ostajajo mlade, velik zgled in velika želja, da tudi sami doživijo srečo, ki je tam, kjerpojo! Vera Vojska Ženski pevski zbor Stane Habe DU Domžale S prijatelji v prijazen spomin na velikega glasbenika Pevke Ženskega pevskega zbora Stane llabe Društva upokojencev Domžale so v spomin na njihovega dolgoletnega vodjo - profesorja Staneta Habcta - pripravile spominski koncert ter k sodelovanju povabile tudi Moški pevski zbor Janez Cerar, Dll Domžale, Otroški pevski zbor Glasbene šole Domžale - Domžalčki ter kvartet harmonik Društva za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale. Prijeten sobotni večerje v avli Osnovne šole Domžale vodila povezovalka Draga Jeretina Anžin, med številnimi ljubitelji zborovske pesmi pa so bili tudi sorodniki prof. Staneta llabeta, o katerem smo ta večer slišali veliko lepih besed. Prve so se z narodno i/. Tuhinjske doline Goreči ogenj. Kaj ti je Mojca, ki jo je zanje napisal Stane Habe, koroško ljudsko Ana sama rieč me griva ter Schubertovo Spavaj, spavaj predstavile gostiteljice ter dokazale, da pod vodstvom zborovodje Marike I laler še kar napredujejo. Prijetno so presenetile Katarina Arčon Žavbi, Mila Živulovič, Minči Matičič in Vera Ku-ster kot kvartet harmonik, zaploskali pa smo tudi petim pesmim v izvedbi Moškega pevskega zbora Janez. Cerar, 1)11 Domžale, ki ga vodi pevovodja Jože Dolinar. Domžalčki, katerih mentorica je .li >/i ca Vidic, korepetitor pa Miran Juvan, so predstavili tri slovenske ljudske, ki jih boste lahko našli tudi na njihovi najnovejši zgoščenki. Poslušalce so navdušili, še posebej z Dekle daj mi rož rdečih, kjer sta bila solista Bor Lucijan Turek in Ajda Stina Turek, in sojo morali ponoviti. Dekleta Ženskega pevskega zbora Slane I labe, DU Domžale, ki prav letos praznujejo 25-letnico, so navdušile tudi v drugem delu koncerta, kjer jim je v pesmi Dežne kaplje pomagal kvartet harmonik, koncert pa so vsi pevci skupaj sklenili z znano Pesmijo o svobodi, Radovana Gobca. Celovečerni koncert je bil dostojna obeležitev prve obletnice smrti predanega glasbenika in kulturnega delavca prof Staneta llabeta. Lahko rečemo, da njegovo predano, z veliko ljubeznijo do glasite ter šc posebej slovenske pesmi, prizadevno opravljeno delo še vedno odmeva in vedno znova prinaša rezultate, ki zagotavljajo, da med pevci, kulturnimi delavci, pa tudi vsemi ostalimi ne bo nikoli pozabljen. Vera Vojska SLAMNIK - decembar 2004 Angleška komedija - druga abonmajska predstava V drugi abonmajski predstavi Kulturnega doma Franca Bernika se je domžalskemu odru predstavilo Mestno gledališče Ptuj s prvo slovensko uprizoritvijo komedije Ncvillov otok (Ncvillc's Island, 1992) angleškega dramatika loma Firtha, ki je dobro znana na angleških (Mirih, prevedena pa je bila v več jezikov in je doživela tudi televizijsko ekranizacijo v režiji Terrvja Johnsona in je prejela več nagrad. Prevod je delo Mojce Krevel, režijo pa je prevzel v Zagrebu rojeni Dražen Ferenčina. Štirje poslovneži po neuspešni interpretaciji navodil podjetja, ki organizira tekmovanje za vodilne podjetnike, doživijo v čolnu na vesla brodolom. Zatečejo se na majhen samoten neohljuden otok, kjer poizkušajo preživeti odrezani od civilizacije. Postopoma sc začno pred nami odslikavati njihove osebnosti, značaji in sposobnosti reakcije v tej »krizni situaciji«. Igra preko tipično angleške duhovite konverzacije in deloma situ-acijske komike premišljeno odslikava dogajanje, ki je zgoščeno okoli človekovih nestrpnosti, strahov, preudarnosti, vprašanja samomora in vere. Scenografija (kol tudi kostumografija) je delo lomice I Iruplja, čigar otok je izoblikovan iz visoke zelene vzpel ine z odprtino v desnem zgornjem kotu in z deblom na levi strani, na desnem kot tudi na levem skrajnem delu pa je oder prekrit z. vojaškim plamom, spredaj pa ga od občinstva ločuje nizka žičnata ograja. Igralski kvartet brodolomcev sestavljajo Rastko KrošI, kot nespretni vodja odprave Nevill, ki tudi nosi glavno krivdo za napačno razlago navodil. Jure Ivanušič odigra ciničnega Gordona, ki je vajen udobja modernega sveta in s težavo sprejema izoliranost. Davor Hrga upodobi lik povprečnega Angusa, ki ga vse bolj muči misel na mogočo nezvestobo svoje žene, Primož I kart pa Rova, ki se po mamini smrti oprime religije, le ta pa mu pomaga, da se zopet oklene življenja. Povprečno igro zaokrožuje nedodelan pristop režiserja, saj se ritem igre nenehno menjava, pozornost pa ni namenjena ne igri kot tudi ne duhovitemu tekstu, ki je v tej predstavi vse preveč razvlečen. Trenutki komičnosti prehajajo v trenutke tragičnosti, ki jo sicer podkrepi glasba, katere avtorje Mate Matišič, s počasnim neenakomernim tempom, kar privede do rahle izgubljenosti. V igri ni začutiti spretnega nihanja med besedno komiko - na določenih mestih predvsem sarka-stičnostjo - in tragiko, kar je sicer odlika Firthovega teksta. Poizkusu katarze se predstava približa v samem koncu, ko brodolomce ob skupni Royjevi molitvi odkrije luč helikopterja. Molitev je edini trenutek v predstavi, kjer se vsi akterji zavejo lastne nemoči in se složno brez kakršnegakoli cinizma prepustijo usodi. ki jih ravno takrat usliši. Tu se zopet pokaže nemoč režije, saj je koncu posvečena premajhna pozornost. Kljub vsemu predstava predvsem zaradi teksta, nudi gledalcu dovolj aktualen pristop do »krizne situacije« nesrečnih poslovnežev, saj je obravnavana z veliko mero ciničnosti, medtem ko je identifikacija s samimi liki težja. Matjaž Marlnič Dejan Pečenko kvartet -jazz koncert v Domžalah Dejan Pečenko velja za vrhunskega slovenskega jazz pianista, nastopal pa je že po vsej Evropi, od Rusije do Grčije, z glasbeniki kot so I .en VVright, Reitcie VVorkman, Doug I lammond, Ernie VVilkins ... Od leta 1989 je redni profesor na Briickncrjevem konzervatoriju v Linzu, sodeloval pa je tudi s televizijo tako v tujini kot doma. Med pomembnejše skupine, v katerih je sodeloval, sodijo: Lee Harpcr kvintet, Erich Kleinschuster kvartet, Rcggic VVorkman kvartet, Boško Petrovič sekstet, Gianni Basso kvartet, Aladar Pege kvartet... V petek, 19. novembra, je Kulturni dom Iranca Bernika gostil prvi (upajmo, da ne zadnji) letošnji jaz/, koncert. Pod vodstvom pianista Dejana Pečenka so sc predstavili Traja Brizani ne električnem basu (Domžalskemu odru je znan kot vodja skupine Amala), Jaka Kopač na saksofonu. Žiga Kožar na bobnih in Nino Mureškič na tolkalih. Tako se jc sprva napovedani kvartel razširil v kvintet, ki je poleg znanih skladateljev jaz/, standardov kot so: Knper, VVashington. ,lohnny Mercer, Stanlcy Turrentine, Charlie Parker... odigral še nekaj 1'ečenkovih avtorskih kompozicij. < ilasheniki so se na odru vseskozi menjavali tako. daje skupina naslopila tudi v triu - Pečenko, Mureškič in Kopač so zaigrali Autumn Leaves - in kvartetu. Od glasbenikov je najbolj navdušil IV čenko. ki je pokazal, zakaj sodi v sam vrh slovenskih jaz/, pianistov. V svojih improvizacijah iti skladbah seje poigraval tako zbluesom kot lunkom in latino oblikami. Odlikovala ga je predvsem odlična improvizacija, ki nikoli ni zašla v agresivne forme, pač pa seje harmonično dotikala in dopolnjevala osnovno melodijo. Vseskozi je dokazoval svojo Vsestransko* in mojstrsko znanje inštrumenta, ki sc je pretakalo ob bebopa do svvinga /. natančno artikulacijo. Izjemen občutek za ritem je prikazal Nino Mureškič na tolkalih, ki jc poleg Pečenka najbolj prišel do izraza in požel tudi velik aplavz, omeniti pa velja še Jako Kopača na saksofonu. Na koncertu se je /lilo veliko melodičnih zvrsti jazza in skoraj polna dvorana je skupino nagradila z močnim apla\ /oni Daje publiki glasba ugajala, seje pokazalo tudi po koncertu, saj so bili prodani vsi CD-ji. ki jih jc s seboj prinesel Pečenko. MM Kaj delamo radomeljski kulturniki? Čeprav je videti, da naše društvo 'počiva', moram povedati, da le tako izgleda. Resnica je daleč stran. Že od septembra pripravljamo novo igro, katere največja posebnost in prednost je v tem, da je zanesljivo še niste videli. Ker imamo večkrat težavo pri izbiri igre, sem se letos potrudila in eno kar napisala, lako 'ubijemo' več muh na mah! Ker jc scenarij v glavi, ga lepo sprodueiraš in ... to je to! Pa, seveda, ni lako enostavno! Najprej smo žalostno ugotovili, da se nam jc zasedba zaradi službenih obveznosti skrčila. Čeprav imamo letos ugodne termine za vaje. so nam ob začetku manjkali trije igralci. Pridobili smo nove igralce, s katerimi smo zelo zadovoljili, i telamo že od septembra in predvidoma februarja si boste lahko ogledali naš izdelek, komedijo Ko Jančck odrasle. Režira jo Marko 1 Iroval. igramo pa Irena Kržičnik. I )anc Anžlin, Igor Jcrctina, Tadej Pustotnik, Ana Zavbi, Nataša Reganovič Jug, Miha Ravnikar in jaz. O igri lahko rečem le še to, daje družinska komedija in upam, da vas bo nasmejala vsaj toliko kot nas. ki jo pripravljamo. Seveda nismo pozabili na naše najmlajše. Miklavžcvanjc bo, zdaj že tradicionalno trinajsto, v veliki dvorani Kulturnega doma v Radomljah. Otroke bomo razveselili z igrico Od kod si, kruhek? v izvedbi gledališča I Inikal in obiskal jih bo sv. Miklavž v spremstvu angelov in seveda s presenečenji. Vstopnice so na voljo v trgovini Markel Vele Radomlje in v vrtcu ticidnm na Viru. Število vstopnic je omejeno, zalo si jo zagotovite pravočasno, saj si z njo zagotovite obdarovanje svojega otroka. Konec novembra so pri nas gostovali KI) Svoboda iz Zaloga s komedijo DAMA ŠKRAT. Jako. to bo za letos vse. seveda pa takoj po novem letu dalje. Najprej premiera in nato Kulturni večer, ki bo predvidoma na predvečer kulturnega praznika, potem bomo no vabili v goste druge gledališke skupine in sami odšli na gostovanja po naši (jubi Sloveniji. Zabavamo se in zabavajte se z nami! Hvala vam za podporo in še enkrat vas loplo povabim. Saj veste: »Pr'jalli vprašalo ine: Kam.'« V Kulturni doni Radomlje! Nina Mav Hrovat Utrinki iz Festivala slovenskega filma Desperado tonic Gre za omnihus štirih slovenskih režiserjev: Borisa Petko-viča, Varje Močnik, Hanne A.VV. Slak in Zorana Živuloviča, ki kompatibilno prikažejo zgodovino nastanka tilma vse do digitalne produkcije. Gre za film, ki v Sloveniji predstavlja neko svežino predvsem v načinu snemanja in uporabi novih tehnologij Sama ideja, ki prikazuje življenjsko pot starejšega/ vendar nikakor ne odsluženega kino-operaterja Štrockega (Ivan Vola-rič Feo). je nedvomno dovolj izvirna, da zasluži spoštovanje. Izvedba je sicer na trenutke nekoliko konfuzna, predvsem na prehodih med posameznimi zgodbami, kar pa je glede na štiri ustvarjalce popolnoma razumljivo. Prva zgodba je tako še najbolj »konvencionalna,« saj poteka v nekem primorskem mestecu in prikazuje snemanje dokumentarnega filma o glavnem junaku. Strockcm. IX-lovanje celotne filmske ekipe privlači številne poglede domačinov in mimoidočih. Na prigovarjanje »lokalca,« ki bi ga rad pregovoril za vlogo v filmu. Štrocki pristane na skok v reko z bližnjega mostu in si na ta način pridobi simpatije tudi ostalih občanov, kar je nekako vzporednica /. njegovo generacijo. ki seje po samoiniciativnem skoku v vodo, v filmskem smislu, prva naučila tudi plavati. Kmalu se tako pred nami začne raztirati paleta simboličnih pomenov, ki v filmu prevladujejo predvsem kot bliskoviti vizualni vložki. Film kot prevladujoča ljubezen v njegovem življenju, pa Štrockega prepelje že v drugo zgodbo, kjer sreča fiktivno junakinjo, ki ga skuša zapeljati. Na ta način je vzpostavljen temeljni konstrukt kot vodnik po junakovem domišljijskem svetu, ki tako z držo. kot s figuro, precej spominja na legendarnega t linta liastvvooda. Kmalu je čas za odhod na drug konec Slovenije in že se Štrocki s svojim avtomobilom pelje nekje po temnih kočevskih gozdovih, kjer se bizarni dogodki samo še stopnjujejo. Po tem. ko sredi noči naleti na kmeta, ki sprehaja svojega vola. se kar naenkrat znajde v neki zidanici, kjer tri najstnice nepremično buljijo v televizor brez programa. Njihov razlog postane znan šele. ko ga ena izmed njih pod očmi premaže z neko »čudaško lepljivo snovjo« Sedaj je na vrsti najbolj halucinatorni del zgodbe, ko Štrockemu že zvoni v glavi in ga izdaja vid. Po neljubem srečanju s »čarovnico.« kjer čuti bližino smrti, se v deževni noči odpravi naprej. Je tako fizično kot psihično izčrpan, podobno kot generacija, ki se izgublja v svetu nešteto možnosti. Žeje na letališču, kjer ga ponovno čaka neka kurtizana za katero se izkaže, da je pravzaprav vampir. Štrocki-jeva usoda je zapečatena. V obstoječem izdelku pudemo iz čistega realizma, v svet popolne zmešnjave in imaginacije, domala v znanstveno fantastiko. Impresija postaja ekspresija: m obratno. Svet neomejenih možnosti pa se s pomočjo digil, t//i> ■ h hm >/<>gi/< ■ /»mu/a tudi no filmu Ruševine Ruševine, režiserja Janeza Burgerja, so daleč najbolj nagrajen film zadnjega Filmskega festivala. Z razlogom. Po petih letih od njegovega prvega, tudi izredno uspešnega eelovečer-ea, V leru, Burger nadaljuje svoj uspešen filmski opus. Ruševine so zgodba ki po eni strani presega klišeje o procesu ustvarjanja gledališke predstave, po drugi strani pa jih celo potrjuje Gre za dialektiko med obema, navidez nezdružljivima, konceptoma. Ponuja nam vpogled v zapleteno dogajanje nastajanja kreativnega igralskega procesa, ki sc usodno prepleta z osebnimi življenji igralcev in priznanega gledališkega režiserja I lermana (Darko Rundek). V projekt je kot igralka vključena tudi režiserjeva žena. Žana (Nataša Matjašec). ter njegov najboljši prijatelj, Gregor (Matjaž Iribušon). Ker je režiser veliki umetnik, ki pristaja samo na najboljše, je skoraj odveč poudarjati, kako zahteven jc šele do svojih najbližjih. Iako smo po precej mirnem začetku, kot gledalci kmalu popeljani v zapleten labirint človekovega nezavednega, kjer stvari nezadržno druga za drugo butajo ven. Začne sc »vojna egov,« kjer vse niti vendarle vleče I lennan. V zraku je permanenten konflikt, kjer se glavni junaki niti malo ne sledijo. Tančice se odkrivajo druga za drugo, za čemer ponavadi stojijo najbolj primitivni in banalni vzgibi. Izpadi nezaupanja in ljubosumja so vse pogostejši, tako da kmalu nimamo časa zajeti niti sape. Za laika je lahko sama zgodba tako mučna in bizarna, da si precej pogost stereotip o norosti in labilnosti igralcev kot umetnikov, lahko samo potrdi. Gre za skupinsko psiho-analizo. ki je vendarle dovolj kreativna za vrhunsko gledališko predstavo. Po drugi strani pa je sam proces, ne glede na mučnost njegove izvedbe, do te mere intriganten. da zapelje ravno s svojo neposrednostjo. Dialogi med igralci so sicer vedno bolj grobi, vendar tako domiselni, kot bi jih pisalo življenje samo. Ruševine podirajo tudi stereotip o družabnem življenju slovenske estrade, ki naj bi bilo pretirano osladno in prazno in zato brez sleherne imaginacije. Se pravi, brez potrebne senzibilitete, ki je ključna za nastanek dobrega filmskega izdelka. Spmžilci za odpiranje emocij. ki so nujne za začetek kakršnegakoli kreativnega procesa, so v človeku samem in vsak dober režiser to ve. Stopnja njegove avtoritarnosti pa je odvisna prav od uspešnosti odpiranja teh ventilov. Sado-mazohizem karakterjev se stopnjuje do le mere, da se ne ve več, kdo s kom spi, vendar slednje pnicesa vendarle ne zaustavi. »Shovv musl go on« Nezaupanje med prijatelji v vsakdanjem življenju, poskrbi za vrhunsko preslikavo v fikcijo. Pa je to res umetnost? Na koncu se lahki) tudi vprašamo: je tak proces z vsemi svojimi rušilnimi posledicami, resnična nujen za odličnost njegove izvedbe.' Za potrebe atraktrvnega filma, vsekakor. Žiga Čamernik Likovna razstava Slikar Štefan Horvat Že mnogo akademskih in ljubiteljskih umetnikov, ki so razstavljali v Modri galeriji - Pevec s.p., se je predstavilo s serijami krajinskih podob in tudi v tokratni novembrski razstavi Štefan Horvat razstavlja svoja slikarska platna s podobami narave. Z aktivnim sodelovanjem v likovnem svetu se je pričel ukvarjati že v zgodnjih letih, saj že petdeset let likovno ustvarja. Slovenski umetnik Štefan Horvat je ambasador ljubiteljske likovne kulture, ekolog, izumitelj, elektronik, pedagog in politik iz Višnje Gore. Čeprav je v mladosti živel v Pre-kmurju, je njegov novi dom v Višnji Gori, kjer je vrsto let poučeval likovni pouk na osnovnih šolah, organiziral likovne krožke in skupine ter soustanovil vrsto likovnih društev v Ljubljani in okolici Višnje Gore. Z aktivnim sodelovanjem in vodenjem v likovnem svetu pa še vedno poišče nove navdihe in motive ter jih upodablja v neštetih slikah. Tudi na tokratni že 212. samostojni razstavi se je predstavil z deli, ki so nastala v letošnjem letu. V grobem opisu gre za realistično podajanje svela, ki umetnika obkroža in navdihuje in zato ga včasih podkrepi tudi / impresionistično tehniko in živimi barvami. Pravzaprav mu uspe z živahnimi in hitrimi potezami v sliko pripeljati vtis svežine in prijetnosti. Razvil je tudi lasten način impregnacije platen, hitro sušenje slikarskih oljnatih barv in tudi lastnoročno izdelane oljnate in tempera barve ter okvirje slik. Njegova inovacija je tudi energetska slika iz puščavskega peska, prinesenega iz Egipta, ki ga nato premeša z oljnatimi barvami in nanese na platno Tehniko je začel ustvarjati po večmesečnem študiju energij piramid, vedno pa morajo imeti motiv iz samega Egipta. Poleg upodobljenega sveta krajin, ki se vrstijo od tistih pristno slovenskih krajev do stare nemške arhitekture in škotskih podob narave, avtor slika tudi cvetlična tihožitja, ki so sicer po barvitosti primeren motiv za oblikovanje estetske urejenosti, a po tehnični plati ne dovolj zadovoljiva. Slikarska platna Štefana Horvata gotovo pričajo o tem, da je krajinar. V bogatem motivnem svetu in eksperimentiranju slikarskih tehnik se izraža kot umetnik z velikim spoštovanjem do narave, ki ji kljub drugačnim idealom sodobne umetnosti še zmeraj ostaja zvest kot enemu izmed temeljnih navdihov v umetnosti. Slovensko krajinarstvo je pravzaprav v mnogih pogledih dovršeno, a v izraznih možnostih zelo različno in zato tudi pestro. Katarina Rus Govorica preprostih stvari Adventni venec Adventni venčki spet krasijo mnoga vhodna vrata, »bog-kov kot«, domačo mizo ali oltar. Spremljali nas bodo skozi štiri adventne tedne. Vsako nedeljo bomo na njih prižgali eno svečo več*. Vse več svetlobe bodo širili okoli sebe. Razpoloženje adventnega časa opisuje prerok lzaija, ko pravi: »Ljudstvo, ki hodi v temi, gleda veliko luč« Medtem ko so decembrski dnevi vedno krajši, pa naj bi bilo v naših dušah vedno svetleje. Na sveti večer bomo prižgali nešteto lučk na božičnem drevesu in z njimi izrazili veselje ob izpolnjenem pričakovanju.Tudi v človeških srcih bo svetlo, če se bodo pustila presvetliti njemu, ki je luč sveta. Z adventom, ki je priprava na Kristusov prihod (lat. adventus - prihod) ali rojstvo, se začenja cerkveno leto. To je čas veselega pričakovanja, hrepenenja po odrešenju, pa tudi notranjega spreobrnjenja, tihote in dobrodelnosti. Brez tega se predpra-znično veselje razblini in ostaja le na površini ali pa se spremeni v veseljačenje. Adventni venec se je pri nas pojavil šele v zadnjih desetletjih, prišel pa je iz Nemčije. Leta 1839 ga je v Hamburgu uvedel evangeličanski pastor in vzgojitelj J. H. VVichern. V vzgojnem zavodu, ki ga je ustanovil, je hotel mladim v adventu pripraviti posebno veselje. Napravili so velik venec in na njem vsak dan od začetka decembra prižgali novo svečo - majhno rdečo na delavnik, večjo belo na nedeljo. Iz tega se je razvil današnji venec s štirimi svečami. Običaj se je uveljavil šele po prvi svetovni vojni, med katoličani pa šele po drugi. Najprej so ga postavljali v cerkvi, kasneje tudi po domovih. Kakšen pomen lahko odkrijemo v adventnem vencu? Venec je najprej podlaga za štiri sveče. Kažejo na Jezusa Kristusa, ki je luč sveta. Lahko pa pomenijo tudi štiri življenjska obdobja: otroštvo, mladost, odraslo dobo in starost. Hitro minejo, kot hitro dogorijo sveče, a ne minevajo v prazno, ampak prehajajo v polnost večnega življenja. Krog - lik, ki nima ne začetka in konca - je že od prvih krščanskih časov simbol Boga in večnosti. Venec spominja na velik, okrogel svečnik, ki visi od stropa v nekaterih romanskih cerkvah. Navadno je spleten iz smrečja ali drugega zelenja, ki je znamenje upanja na večno, neminljivo življenje. Kakor zima ne more povsem uničiti življenja, tako tudi smrt ni konec vsega. Verujoči ji gremo naproti z upanjem na vstajenje. Pričakovanje božiča lahko obogati tudi »adventni koledar«, na katerem je 24 zaprtih okenc. Namenjen je predvsem otrokom. Prvo okence smejo odpreti 1. decembra in nato vsak dan po eno, vse do svetega večera, ko jih čaka največje presenečenje. Za okenci se skrivajo drobni, sladki darovi ali slike, ob katerih se duhovno pripravljajo na božič. Na oknih in ulicah ponekod postavljajo adventno zvezdo repatico. Spominja nas na svetopisemsko poročilo o modrih z Vzhoda, ki so iskali novorojenega Jezusa, zvezda pa jim je kazala pot do Betlehema, kjer so se mu poklonili. Bogdan Dolenc Požaru v kleti SPB-ja na rob Ob zadnjem požaru v kleti našega SPB-ja v Domžalah je bilo izrečeno veliko besed in zapisanih precej misli. Splet okoliščin, razlaga dogajanj in opisi možnih dogodkov, do katerih pa k sreči ni prišlo, je v marsikom za-sejal dvom, ali je za požarno varnost naših občanov poskrbljeno v taki meri, kot je potrebno in kot si naša občina tudi zasluži. Seveda ni nikoli tako, da ne bi bilo lahko še boljše. Tudi pisec, ki v okviru svojega dela, odgovarja za poklicno enoto CPV, si že dolgo želi modernejše opreme, vključno z lestvijo in še večje izurjenosti gasilcev. Pa vendar se mu zdi potrebno opozoriti na nekaj dejstev, ki so morda posebnost naše občine in ki samo stanje požarnega varstva le kažejo v boljši luči. Nedvomno je vedno potreben pogled naprej. Želja samega zapisa je skromnejša - da le ne bi kdo, prav zaradi odstopanja od povprečja, poskušal podreti še to, kar imamo. Naša občina je namreč na področju varstva pred požari primer sodelovanja lokalne skupnosti in gospodarstva, kjer želita imeti oba, ob pametni in učinkoviti uporabi denarja, kar se da največje koristi. Zaznamuje ga prepletenost in skupno delovanje poklicne enote Heliosa in prostovoljnih društev občine. Pripravljenost, pogum, številčnost in tradicija prostovoljnih gasilcev je že kar pregovorna. Njihova usposobljenost pa je na evropskem nivoju. To dokazuje množica medalj, ki jih prinašajo iz gasilskih olimpijad. Temelj, kije seveda nujno potreben, pa se nadgrajuje s poklicno gasilsko enoto Heliosa, ki domuje v bolj znanem Centru požarne varnosti. Tudi njihovo usposobljenost je, poleg formalne izobrazbe - inženir, štirje tehniki in sedemnajst kvalificiranih gasilcev-reševalcev-preizkušena na srečanjih poklicnih gasilcev, kjer so vedno med najuspešnejšimi v državi. Pravo sliko pa nedvomno najbolje pokažejo intervencije, katerih presoja ni v domeni pisca, pač pa predvsem tistih, ki so njihove pomoči že bili deležni. Poklicno gasilsko enoto, v prvi vrsti zaradi zagotavljanja varnosti tovarn in okolice, je Helios dolžan imeti po predpisih. Ker so v tovarni - pisec ni vraževeren, pa vendar trka ob tem pisanju po lesu mize - intervencije redkost, je enota na razpolago tudi lokalni skupnosti. Ob klicu na pomoč na številko 112 - center za obveščanje takoj alarmira enoto, ki se po najkrajši poti odpravi na mesto požara. Temu sledi vpoklic tistih gasilcev, ki jih takrat ni v službi. Intervenciji pa se seveda pridruži tudi ustrezno število prostovoljnih gasilcev. V zameno občina sodeluje pri nabavi opreme in delno pokriva stroške delovanja enote. Tovarna vidi korist predvsem v pomoči pri opremi, še bolj pa v večji izurjenosti in pridobivanju prepotrebne rutine, ki jo dobivajo s opravljanjem resničnih intervencij. Občina pa ima možnost uporabe poklicne gasilske enote, kar je v državi večinoma privilegij mestnih občin. Po prelomu začetnega nezaupanja, je država, CPV dodelila tudi dolžnost reševanja ob prometnih nesrečah na avtocesti in magi-stralki - tako imenovano tehnično reševanje- ter intervencije v primeru nesreč z nevarnimi snovmi. Vse pa kaže, da bo enoti dodeljeno tudi pooblastilo za reševanje v predorih na avtocesti proti Vranskem. To je vrh zaupanja in izkazane usposobljenosti in opremljenosti, ki lahko doleti neko poklicno enoto v državi. Če upoštevamo število prebivalcev, velikost ozemlja in hkrati število, usposobljenost ter opremljenost prostovoljnih enot in poklicne ekipe, se z našo občino ne more primerjati prav veliko drugih lokalnih skupnosti. Pa verjetno ne samo v državi. Pomemben pa je tudi denarni vidik tega sodelovanja, ko združitev idej in pravega razumevanja, vsaj mislimo tako, za nevelika sredstva daje velike učinke. Upamo, da ne bo videti neskromno, če bi si drznili postaviti zaključek, da varnost naših občanov, glede na dane možnost, le ni tako na robu. Lestev je želja gasilcev. Resnici na ljubo, enkrat smo bili že zelo blizu. Nekatere občine in Helios ter posamezni podjetniki, so sredstva že zagotovili. Žal pa drugi, prav tako možni uporabniki, prepričan sem, da le zaradi objektivnih okoliščin, pri nakupu niso mogli sodelovati. Višina potrebnih sredstev zahteva sodelovanje prav vseh. Morda je sedaj čas za ponovno tehtanje tudi v tej smeri. Take rešitve, prepričani pa smo, da bi se jih našlo še kar precej tudi na drugih področjih, morda lahko pokažejo, da se sloves naše občine kot podjetne, učinkovite in prijazne do občanov - iz takratnih težjih okoliščin - le ni popolnoma izgubil. Morda ga premalo pomlajujemo in prepogosto pozabljamo. Marko Vresk pisma bralcev Pojasnilo 2 Kot ste lahko prebrali v prejšnji številki, je Uredništvo v zvezi s prispevkom Spominska slovesnost ob smrti talcev pod Šumberkom (Slamnik štev. 14) ter dvema pismoma na to temo, zaprosilo Arhiv RS za informacijo o omenjenem dogodku. Arhiv Republike Slovenije je Uredništvo obvestil, da so v Oddelku za dislocirano arhivsko gradivo II Arhiva Republike Slovenije, Kongresni trg I, Ljubljana, pregledali gradivo in v Kratki kroniki šolskega okoliša Domžale našli podatke o ustrelitvi dveh aktivistov in sicer Venčeslava petka in Franca Hvatala (AS 1827, KUZOP 865/1), pa tudi dokument, ki je bil deloma objavljen v knjigi Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini (AS 1705, Okrožje Kamnik 688/1/1). V Kratki kroniki šolskega okoliša Domžale piše: »Septembra 1944 so bili ustreljeni nekateri vidni funkci-jonarji Osvobodilne fronte v tukajšnjem okolišu, med njimi učitelja Venčeslav Perkoin Franc Flvatal«. Po dogovoru na predzadnji in zadnji seji Uredništva Slamnika objavljamo oba najavljena prispevka v celoti. Odgovorna urednica Resnična zgodba o streljanju treh talcev, Venclja Perka, Franca Hvatala In Ignaca Hribarja, 20. septembra 1944 pod Šumberkom Želel bi navesti nekaj zgodovinskih dejstev, ki segajo nazaj v čas izpred šestdesetih let. Celotna tragedija je posledica podle organizirane izdaje s strani bele garde. Vas Bišče se nahaja na desni strani reke Bistrice in desno od vasi Selo. Prva hiša na desni strani Bistrice je Čadova kmetija, oddaljena le nekaj deset metrov od bistriškega mostu, kjer so belogardisti na obeh straneh ceste skopali strelske jarke. Na Čadovi domačiji so živeli oče in mati, pet hčera in dva sina, ki sta oba bila pri beli gardi. Partizani so bili v Biščah redno prisotni in med vaščani vedno dobrodošli vse do tedaj, ko se je na domžalskem in okoliških krajih masovno pojavila bela garda. Takrat je 5 vodilnih kmetij v Biščah prestopilo v enote bele garde. Za partizanske aktiviste in terence so nastopili težki časi, ker v bližini ni bilo večjih partizanskih enot. Tedaj se je zgodilo nekaj neverjetnega. Čada, gospodar Čadove kmetije, je preko njemu še znanih partizanskih zaupnikov partizanom sporočil, naj pridejo k njemu po troje koles. Zakaj so partizani tako slepo verjeli obvestilu, ne vem, vem pa, da so kolesa nujno potrebovali. Verjetno so se zanesli na večletno sodelovanje z vaščani, kar pa je bilo za njih usodno. Sovražna politika je napravila svoje. Svoj narod je pahnila v izdajo in zločin lastnega ljudstva. Po kolesa so se odpravili trije partizani, med njimi dva Ihanea, ki sta teren in ljudi dobro poznala, to so bili Žan Svetlin - Gregor, Vinko Kokalj - Zdravko in partizan i/ Moravškega Milčinski. Ob prihodu na Čadovo dvorišče je bila tema, v temi pa so belogardisti, med njimi tudi poznani, skriti že čakali na partizane. Ko je Čada na dvorišču prižgal luč so v tistem trenutku belogardisti z bližine začeli streljati na partizane. Milčinski je padel na mestu, Gregor težko ranjen, vendar se je z zadnjimi močmi zavlekel v sosedovo koruzo, kjer so ga po dveh dneh rešile sosedova Ropre-tova dekleta in ga predale v oskrbo partizanom. Gregorje rane preživel inje partizani! vse do konca vojne. Zdravko, ki so ga že imeli v krem-pljih, jim je brez praske pobegnil nazaj v partizane in živi še danes, kot edina priča teh dogodkov. V prvi polovici septembra 1944 je močnejša partizanska enota v nočnih urah obiskala Čadovo kmetijo. Namen obiska je bil obsodba izdajalca. Postopek je bil zelo kratek. Dokazi so jasni že med potekom zgodbe. Partizanske oblasti so Čada obsodile na smrt in ustrelile. V nedeljo, ko je Čada ležal na parah, se je velik del članov be-logardistične postojanke odpeljal kropit. Prišli so s kolesi čez Dra-gomelj. Partizani so predvidevali, da se bodo vračali čez Ihan, kjer jih je pri odcepu za Pšato in Bišče čakala močno oborožena zaseda z več strojnicami, dve pa sta bili za kritje umika postavljeni v podnožju hriba. Če bi se to zgodilo, bi bila za belogardiste v zgodovini črna nedelja, vendar so bili o partizanski zasedbi pravočasne) obveščeni. Komandant domžalske hclogardi-stične postojanke je v poslovilnem govoru na pogrebu Čada izjavil: preden bo sonce trikrat zašlo, bo tvoja smrt maščevana. Omenjeno grožnjo so izvedli nekaj dni po pogrebu v zgodnjih jutranjih urah na območju Sumberka in Po-dreč nad že omenjenimi vaščani iz Domžal, Doba in Ihana. Venclja Perka so že po smrti po glavi brutalno razmesarili s puškinimi kopiti do nerazpoznavnosti. Zgodba je napisana v jeziku, ki se je govoril v tistih časih, brez olepšav, ki se uporabljajo danes. Drago Cerar Spominski slovesnosti ob smrti talcev pod Šumberkom na rob V 13. številki Slamnika je bil objavljen tudi zgoraj naveden prispevek, ki pa je (žal in ponovno) čisto izkrivljanje zgodovine. Ker so sedaj seveda drugačni časi in ker ne živimo več v totalitarnem komunističnem režimu, naj mi bo dovoljeno opozoriti na nekaj povsem neprimernih misli, ki sem jih zasledil v omenjenem prispevku. Uvodoma je potrebno povedati, da je bilo že samo besedilo vabila na to prireditev prava demagogija in pravi šolski primer izkrivljanje resnice - še več, v vabilu je celo zaslediti elemente po naši ustavi kaznivega dejanja in bi bilo potrebno osebo, ki je sestavila to besedilo oz. tudi tiste, ki so se pod takšen tekst vabila podpisali, kazensko ovaditi. Ker pa bo o samem besedilu vabila ter morebitni kazenski ovadbi beseda vsekakor tekla tudi v domžalskem občinskem svetu (kot občinski svetnik sem zahteval ustrezno pojasnilo glede besedila tega vabila), se bom sedaj osredotočil na druge zadeve. Kot prvo moram povedati, da je vsaka padla žrtev, ne glede na kateri strani je bila, vredna obžalovanja. Človeško življenje je namreč sveto. Ker pa se je pri nas na žalost med drugo svetovno vojno izvajala tudi državljanska vojna, ker so bili ljudje nasilno mobilizirani tudi v partizane, ker so partizani s svojim delovanjem povzročili ogromno žrtev nad nedolžnim civilnim prebivalstvom in so s tem posredno povzročili nastanek domobranstva, ker so bili partizani krivi za marsikatera zločinska dejanja nad civilisti in domobranci, še posebej po uradno končani drugi svetovni vojni, ko so v pijanem opoju »zmage« zločinsko pobijali nedolžne domobrance, njihove žene in otroke, in ker so našo polpreteklo zgodovino »pisali in prikrojevali« takoimenovani »zmagovalci«, se pravi partizani oz. komunistična partija, je sedaj, ko ni več razloga za tovrstno »nategovanje« ljudi z, lažno zgodovino, res že čas, da se, enkrat za vselej, preneha z najrazličnejšimi slavljenji lažne zgodovine ob raznih spomenikih NOB itd. Ce ne hi bilo nasilnega prevzema oblasti s strani komunistične partije po drugi svetovni vojni in če bi bila naša polpretekla zgodovina prikazana objektivno, potem bi se morali »komunistični zmagovalci« od sramu skriti pred marsikaterim spomenikom NOB, saj pravzaprav bremeni njih, vendar pa so oni iz. tega naredili pravo slavje in poveličevanje - seveda lažno. Tako je tudi s tem spomenikom talcev pod Šumberkom. Šel sem po izsledkih dejstev, se pogovarjal z. najrazličnejšimi ljudmi, ki so bili takrat blizu tem dogodkom, pa vendarle na tisti strani, ki je morala biti v času, ko smo imeli pri nas komunistično diktaturo (se pravi od leta 1945 do 1990), tiho. liho predvsem zaradi strahu pred izgubo lastnega življenja in življenja sorodnikov, če bi povedali resnico o tem dogodku. In kol neizpodbitno dejstvo se je izkaza lo, da so te talce ustrelili Nemci in ne domobranci. Ustreljeni pa so bili zaradi partizanov oz. njihovega delovanja. Torej imamo pravo absurdno situacijo partizani slavijo ta spomenik in tudi žrtve, čeprav so jih povzročili sami. Čemu, zakaj, kako morejo bili tako izprijeni? Nagradna križanka Danes LITER A, naslednjič AMBROŽ Tudi za tokratno NAGRADNO KRIŽANKO smo v Uredništvo prejeli številne rešitve, največ sreče pri žrebanju nagrad, ki jih je prispevala Študentska založba LUTRA iz. Maribora, pa so imeli: 1. Rado Kokalj, Vrhpolje 7, 1251 MORAVČE ' 2. Zvonka Slapar, Rafolče 31, 1225 LUKOVICA 3. Marta Jeretina, Prežihova 6, 1251 MORAVČE 4. Dragica Cimperman, Matije Tomca 2, 1230 DOMŽALE 5. Anton Kranjc, Vir, Hubadova 6, 1230 DOMŽAL! 6. Roksana Flis, Kajuhovapot 1, 1241 KAMNIK 7. Gregor Rus, Gatina 28, 1290 GROSUPLJE 8. Petra Urankar, Lukovica 15, 1225 LUKOVICA Za pravilno rešitev današnje križanke pričakujemo vaše rešitve do vključno 10. decembra 2004 na naslov KULTURNI DOM FRANCA BLRNIKA DOMŽALE, Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Med izžrebance bomo razdelili štiri nagrade HONDE AMBROŽ iz Radomelj in sicer: - brezplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC - plastična ročka 4 I olja CASTROL 1X1 - plastična ročka 4 I olja CASTROL GTX 3 - preventivni pregled vozila z meritvami. Veliko sreče pri žrebanju! Uredništvo POMOČ: 1LARI0N srbski zgodovinar Ruvarac, OMARSKA-naselje v Bosni pod Kozaro, RAMON-ameriski igralec Novarro, ONATAS-griki kipar iz Egine, ARAMIS-Dumasov mušketir, BTSTRA-gorovje v zahodni Makedoniji, ERATOSTEN-starogriki filozof SLAMNIK - decembar 2004 Tovrstnih dogodkov je v naši polpretekli zgodovini na žalost še veliko. Nekako sem upal. da se ho ta boleča rana res že začela zapirati, se celiti in da se bodo »partizanski zmagovalci« pokesali za svoja nečloveška grozodejstva ter bi nato z, neko skupno izjavo obeh strani, vpletenih v državljansko vojno (tako partizanov kot tudi domobrancev) zaprli to mračno dejanje naše polpretekle zgodovine. Vendar ne ... Pojavljajo se nova in nova izzivanja, nova in nova potva-rjanja zgodovine s strani »partizanov«. Kot da nimajo dovolj, da so ohranili visoke borčevske pokojnine ter ostale bonitete (za njihove »zasluge« še iz države, ki je pravzaprav ni več), marsikdaj pridobljene na nepošten način (z. »dvema pričama«). Še celo osnovnošolce ter dijake in mladino »bombardirajo« z neresničnimi informacijami o NOH in domobranstvu ter osnovnošolce (!!!) silijo, da sodelujejo z. recitali na »proslavah NOB« ... In izražajo se celo neke želje po preimenovanju ulic z. imeni oseb, ki so bili glavni krivci za komunistično diktaturo. Pa kje ste, ljudje, kaj ne vidite, da sedaj živite v neki povsem dnigačni državi, v povsem drugačnem sistemu, v samostojni Sloveniji, v kateri ni več komunističnega režima! Halo! Nismo već leta 1945 ali 1970 !!! Zbudite se ... Seveda bi lahko napisal še marsikaj ... Pa ne mislim začeti kakšne polemike na to temo, ker se zlepa ne bo končala - imam preveč podatkov, s katerimi se da parirati »uradni komunistični« zgodovini. Zato bom zaključil z besedami, ki jih je na neki proslavi nedavno izrekel sedanji predsednik Državnega zbora republike Slovenije, Irance Cukjati (SDS), in s temi besedami se globoko strinjam: "Prejšnje stoletje je Bvropo žalostno zaznamovalo, fašizem, nacizem in komunizem so povzročili gorje, ki ga nikoli ne bomo mogli ne razumeli ne pozabiti," je dejal in dodal še, "da so isti narodi, ki so se med seboj ubijali in sovražili, zmogli še nekaj: priznanje in obsodbo teh zablod in zločinov; priznanje nosi v sebi že kesanje. kesa-njc na drugi strani izvabi odpuščanje, odpuščanje pa je že sklenitev novega prijateljstva". Bo tudi pri nas tako? Janez Stlbrič »Incident na južni meji?« Živim streljaj od južne občinske meje, kjer »domnevno najbogatejša« slovenska občina meji z novo in hitro razvijajočo se občino Dol. Prav ob tej meji je minule dni močno zaropotalo, videni so bili veliki stroji. Ob mojem pogledu nanje so se vse bolj in bolj pomikali proti »mejni točki«. Končno so glasno zaropotali in ne boste verjeli, zapeljali celo preko naše južne meje, ne da bi obvestili obmejno prebivalstvo. Ta hrup je vzbudil moje zanimanje, zato sem si dogodke ogledal od blizu. (Kldahnil sem si. ko sem videl, da ne gre za vojaško invazijo male sosednje občine na našo »veliko in košato« občino. Zastrašujoč ropot pa je bil dobrohoten ropot delovnih strojev, ki za seboj po končanih delih pustijo sivo-črno sled, ki seji reče asfaltirana cesta. Novi »dolan-ski« asfalt bo debid razbremenil prahu bližnje »obmejne« hiše na Pšati. ki je žal najjužnejša vas Občine Domžale in tudi najjužnejši del KS, kar prebivalci vseskozi občutimo pri vsakdanjih zadevah. Žal seje tudi v tem primeru pokazalo, da so občinske meje trdnejše od državnih. Ponovno sc občinski upravi nista mogli dogovoriti (vsaj Domžale kot kaže ne) za usklajeno akcijo, ki bi dokončno komunalno posodobili ceslno povezavo med Berieevim in Pšato. Rekel sem si »morda pa nam Občina Dol tako po kapljicah nakazuje »del rente«, ki jo od leta 2000 zasluženo, morda delno na naš račun, prejema. Naša občina si kot kaže lega ni znala, zmogla ali si hotela izboriti kot »nadomestilo za stavbno zemljišče« za jedrski reaktor, ki stoji na t.i. »Pšaškcm polju«. Ore za letni znesek 45 mio, ki bi lahko poplačal investicije, kijih po zadnjih predvolilnih izkušnjah odpirajo celo ministri. Vseeno hvala Občini Dol za asfaltiranje, lako sem prešel na drugi mejni problem, ki lahko tudi preraste v incident. Vsake-mu prebivalcu naše KS je jasno, da gre za veliko manipulacijo z občinskimi ali katastrskimi mejami, čeprav se lokaciji sedaj uradno reče »v Brinju«. Je pa to nov dokaz, da občinski veljaki in ura-dniki (voljeni in ne) niso storili tistega, za kar so plačani. Zastonj je sedaj »posipanje s pepelom«, da niso vedeli, saj vsi vemo, da je zadnjih dvanajst let naša občinska oblast sočasno tudi državna. Ministrstvo za okolje, ki ga vodi strankarski kolega naše županje, je sprejelo z. domžalske strani pozabljeno Uredbo o upravičenem nadomestilu, ležko je reči, da ni bilo znano, ko pa je vsaka uredba objavljena v Uradnem listu, ki je vsakomur dostopen (tudi meni). Prav to smo lahko slišali včeraj na TVS in tudi danes, 2l.ll.04 na »dnevu (Hipnih vrat« v Reaktorju .IS. kjer sem z veseljem ugledal tudi urednico Slamnika. I Ipam. da bo opisano stanje predramilo pristojne »veljake in službe« ter bo odpravilo nepotrebno nezadovoljstvo zaradi medobčinskih neskladij (zdrah) in postavljanja v nebo vpijočih občinskih mej. Naj ga. županja ve. da poleg Novega Dragomlja obstajajo tudi še zaselki, ki res ne prinašajo tako visokih komunalnih prispevkov kot blokovska gradnja, so pa trdna vez s kraji na drugi strani južne meje, čeprav smo cestno skoraj odrezani. Naj za konec pozovem g. županjo, neupoštevaje njen volilni uspeh pri nas, naj s pomočjo krajevne oblasti, v smislu meddržavnega SOPS sporazuma sklene s sosednjimi občinami MOS - medobčinski obmejni sporazum. Z njim naj poskuša urediti koordinirano odpravo skupnih problemov in sočasne posege na infrastrukturi, ki bodo končno odpravili cestno odreza-nost Pšale od sosednjih krajev namesto postavljanja asfaltnih mej. Povsod ceste povezujejo, le na našem koncu zaradi državnih in občinskih nerazumevanj ceste delijo na tiste, ki jim pripada človeka vreden prevoz, k sosedom in tiste, ki tega nismo vredni, kar lahko povzroči domnevne maloobmejne incidente. F. Hrovat LEKARNA VIR Cufarjeva DomŽeie tol. M/724 43 H2 Pon - pet od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure DEC|rV\BER/giT(rden Zahvala Ob življenjskem jubileju sem prejel številna voščila. Po tej poti se še enkrat zahvaljujem za ustno in pisno izražena voščila iz visokih domovinskih in mednarodnih krogov. Leon Senger Spoštujmo življenje vseh živih bitij Naš uničevalski odnos do živalstva in narave je nezaupanje v stvarnikov o delo. Ne samo človeški tudi živalski in rastlinski svet sta njegovo delo. Brez teh svetov tudi življenje človeka ne bi bilo mogoče. Tako pa imamo vse manj občutka, namesto da bi se kot pametni in razumski ljudje čutili odgovorne. Narava se maščuje in se bo še maščevala človeku za njegovo brezobzirno, kruto uničevanje sveta. Ali se vpraša rejec živali, kako se počuti žival v takšnih in drugačnih hlevih? Množična prireja je kričeč primer mučenja živali.Te živali so le objekt neusmiljenega izkoriščanja do svojega bednega, krutega konca. Vedno več živali mučijo, delajo poizkuse na njih, množica ljudi uživa in se zabava v cirkusih, na konjskih in pasjih dirkah in še bi lahko naštevali barbarstva nad nemočnimi živalmi. Zunaj postaja hladneje, megla in prvi mraz opozarjala, da zima ni več daleč. Prosto živeče živali si iščejo zavetje pred mrazom. Kaj pa čuvaji, varuhi domov, zlasti kmetij, ki so noč in dan privezani na verigah? Ti psi si pač same ne moremo pomagati, odvisni so od gospodarja, dobrega in razumskega lastnika ali brezvestnega, krutega, ki mu je malo mar, da mu žival trpi. Zaščitniki živali vedno ponavljamo in opozarjamo na osnovne pogoje za pse: - Suho in toplo zavetje pred mrazom, dobro toplotno izolirana uta z nepre- močljivo streho. Uta naj ne bo na vlažnih, mokrih tleh, naj bo dvignjena od tal, naj ne bo na prepihu, kajti psi, prepu7ščeni vremenskim spremembam, kaj hitro zbolijo za revmo .obolenje ledvic, skratka, poskrbimo, naj ne trpijo. Posebno so občutljivi kratkodlaki in mladi psički. V hudem mrazu spada pes v hlev ali v hišo. - Izdaten topel obrok zdrave hrane 2 krat na dan, mladi psički se hranijo večkrat na dan, do enega leta starosti Judi pozimi potrebujejo dovolj, po možnosti tople vode. - Veriga naj bo dolga štiri do pet metrov in z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti. Če pes biva v pesjaku, naj ta ne bo premajhen. Psov ne puščajte osamljenih, spustite jih vsaj enkrat, da se sprostijo. Verjemite, psi zelo trpijo, če so vedno priklenjeni ali zaprti v pesjaku. - Zdravljenje v slučaju bolezni oz. humana usmrtitev. Ne ubijajte živali na krut način, to je človeka nevredno dejanje. Nič koliko je zavrženih, preganjanih, lačnih , premraženih, brezdomnih mačk in psov. Prosimo vse dobre ljudi, da skupaj poskrbimo zanje. Ne pozabimo pa tudi na ptice - Pomagajmo našim sopotnikom na zemlji, bitjem, ki nas ne morejo prositi za besedo, ampak nas le z žalostnim pogledom opozarjajo nase. Štefka Kurent, članica Društva za varstvo In proti mučenju živali 25 mm %0 26 DVOJČKA maftćoba. olje CVET 27 Po r)0T Sr Dan bioloi raznovrst. 30 Če SILVESTER RAK MOKRO y pljuCa, nr>""- X Jciodec. D jetra A ogljikovi hidruti UST q vl ijri*t.j> G srce. C krvni obtok, arterije, n hrbet beljakovine I PLOD DEVICA MIADNO _KORENINA ZIMSKI POPUSTI ŽIVIM, DA VOZIM MITSUBISHI MOTORS LANCER VVACON POPUSTI do 470.000 SIT Wfa' km) m Hi V irjOton - 7D SPACE STAR POPUST 200.000 SIT ttl*!ft/krn) - 100 l/10r*rfi»/.1 JOP NOVO .^iS COLT že od 2.490.000 SIT >/ crn«r KREDIT NA POLOŽNICE • BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV • STARO ZA NOVO www.avtocerrter-subelj.si Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 72 15 666 SLAMNIK - decembar 2004 OD TU IN TAM stran 20 Povzetek za javnost Državni lokacijski načrt za glavno cesto Zelodnik-Vodice RS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Direktora! za prostor. Urad za prostorski razvoj je pripravljavec Državnega lokacijskega načrta za glavno cesto Želod-nik - Mengeš - Vodice na odseku Želodnik - Mengeš z obvoznico Mengeš. Uredbo je vlada sprejela v aprilu 2004, na željo nekaterih bralcev pa na kratko povzemamo tisti del, ki zajema območje Občine Domžale, posebej Krajevne skupnosti Preserje. Hkrati pa bi radi zapisali, da so bili pred sprejemom omenjene uredbe izpeljani zakonsko določeni postopki, pa tudi vrsta drugih, s katerimi je Občina želela uveljaviti svoje pogoje, predvsem pa pogoje občanov in občank, ki jih bo bodoča glavna cesta prizadela. Pri tem so jih kot osnova služile zahteve, predlogi in pobude, izražene na sklicanih zborih krajanov, pa tudi druge strokovne osnove in ugotovitve, ki so jih podali različni odbori in druge oblike, v katerih se je razpravljalo o različnih variantah glavne ceste, o vplivih na okolje in drugih vidikih umestitve glavne ceste Želodnik - Mengeš - Vodice v območje občine. Ob zaključku vseh raz- tega ne dopuščajo, se izvedejo štiri-kraka semaforizirana križišča. Na križanjih dovoznih cest z manjšimi obremenitvami se izvedejo trikraka ali štirikraka križišča, pri čemer se na glavni cesti dodajo pasovi za levo zavijanje Glavne značilnosti poteka trase: na vzhodu se trasa glavne ceste prične kot rekonstrukcija obstoječe ceste med Krtino in Želodnikom. Na tem delu se ob vzhodni strani ceste zgradi manjše počivališče.V križanju s cesto G1 -10 pri Želodniku se izvede krožno križišče. Nato se trasa usmeri v levo krivino preko Češeniške gmajne proti vasi Turnše. Na svoji poti prečka potoke Želodnik (Erjavec), Rovščico in Hudski potok, severno od Turnša zaobide lokalni osamelec. Do Turnš trasa poteka v menjavanju vkopov in nasipov, nadaljuje pa se do Škrjanče-vega s potekom čez odprte njivske površine v nizkem nasipu. Na Koliški cesti v Škrjančevem je načrtovano krožno križišče. V nadaljevanju trasa z mostom prečka Kamniško Bistrico. Na Igriški ulici se uredi štirikrako kri/išče, na deviaciji Pelechove ulice pa trikrako, »T« križišče. Del glavne ceste skozi urbano območje Preserij je izvedeno v pokritem vkopu, nad Križišče bo po gradnji glavne ceste bistveno drugačno. Fotografija je bila posneta ob gradnji plinifikacijo. prav je bilo ugotovljeno, daje občina s številnimi, tudi neformalnimi prizadevanji skušala uveljaviti prav vse svoje zahteve, predvsem pa zahteve občanov in občank ter je naredila prav vse, kar je bilo v njeni moči. Na osnovi študij različnih variant je bila kot najprimernejša, tako z vidika strokovnih kriterijev kakor tudi z vidika občinskih interesov, izbrana južna varianta odseka glavne ceste. Funkcija nove cestne povezave Želodnik - Mengeš - Vodice, podod-sek Želodnik - Mengeš z obvoznico Mengeš je predvsem: - potrebe medregijskega prometa je nova cestna povezava gorenjskega in štajerskega kraka AC med priključkoma Krtina in Vodice; - za potrebe lokalnega prometa je cesta v funkciji severne obvoznice Domžal, Mengša, južne obvoznice Most in Vodic, na novo glavno cesto se naveže vzhodna obvoznica Mengša; - učinki nove ceste so predvsem v izboljšanju kvalitete in časa potovanj, prometne varnosti, rezbremenitvi ostale cestne mreže in s tem izboljšanju bivalnih pogojev v stanovanjskih območjih. Glavna cesta Želodnik - Mengeš je glede na funkcionalno klasifikacijo državnih cest načrtovana kot glavna cesta drugega reda, skupna dolžina trase glavne ceste je 8,293 km, izvedena bo kot dvopasovnica z nivojskimi križišči. Krožna križišča bodo izvedena na križanjih pomembnih cest z večjimi prometnimi obremenitvami. Kjer razmere STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in PVC okna in vrata izdelava termopan stekla - brušenj« stekla in ogledal • izdelava izbočenih stekel - peskanj stekel - fyzije - vitroli - ookvirjanje slik katerim sta speljani Kamniška cesta in Tovarniška ulica. Trasi takoj nato v podvozu prečka železniško progo Ljubljana - Kamnik in deviacijo Kolodvorske ceste. Od tu naprej glavna cesta spet preide v nasip v območju tovarne Lek, kjer se za dostop do objektov izvede štirikrako križišče. Zahodno od Leka se trasa glavne ceste priključi na krožno križišče, prav tako se priključi tudi obvoznica ter krak Kolodvorske ulice iz Mengša. Na trasi glavne ceste so določeni naslednji normalni prečni profili, skupne širine 10,70 m; in sicer vozni pas 2 X 3,5m; robni pas 2 X 0,30 m, bankina 1 X 1,20 m, koritnica 1 X 0,50 m ter berma 1 X 0,70 m. Na glavni cesti so načrtovana naslednja križišča: krožno križišče Želodnik, križišče Industrijska cona; križišče Turnše; križišče Prešernova v Radomljah; krožno križišče Škrjančevo; križišča v Preserjah: Igriška, Pelechova Tovarniška in Kamniška ter križišče Lek. Križišče železniške proge Ljubljana - Kamnik in glavne ceste je izvenni-vojsko z železniškim nadvozom, lokacija je usklajena s traso končnega poteka železniške proge po izgradnji drugega tira. Zaradi gradnje glavne ceste oziroma obvoznice je treba prestaviti, zamenjati oz. zaščititi komunalne in energetske objekte, hkrati pa porušiti sedem stanovanjskih objektov, trgovski objekt ter 32 gospodarskih oz. pomožnih objektov. Pred hrupom prometa bo za zaščito naselij ob obravnavanem delu glavne ceste in obvoznice postavljeno več kot 2 km protihmpne zaščite, zavarovani bodo vodni viri ter urejeno odvodnavanje. V Resoluciji o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS (Ur. 1. RS štev. 50/04) je predvideno, da naj bi se odsek Želodnik - Vodice začel graditi leta 2009 in naj bi bil končan do leta 2013. Gradnja odseka bo potekala v treh delih in sicer: - odsek Želodnik - mengeš z obvoznico od leta 2009 fo 2013 - odsek Mengeš - Žeje od 2012 do 2013 in - odsek Žeje Vodice od 2012 do 2013. o.u. Intervju z Galom Gjurinom, basistom in kreativnim vodjo glasbene skupine Olivija Olivija je nov žarek na nebu slovenske glabene scene. 15.no-vembra je izšel njihov prvi album "Med moškim in žensko," na Vi-deiospotnicah pa je bil premierno prikazan tudi videospot njihovega singla "Ledena," ki sta ga kreirala domžalska vsestranska ustvarjalca Luka Leskovšek in Hieronim Vilar. Pogovarjal sem se z Galom Gjurinom, literatom, vsestranskim glasbenikom in kreativnim vodjo glasbene skupine Olivija. Zakaj si oblikoval skupino Olivija? Odločil sem se sestaviti nek kvaliteten bend, ki ne bo igral le »čudne glasbe,« ampak predvsem posluš-Ijivo glasbo, dostopno širši publiki. Morda nekaj med popom in artom... Bolj pop, pravzaprav. Kaj misliš s tem »čudna glasba?« Olivija je na nek način nasprotje tega, kar člani benda sicer počnemo, saj se večinoma ukvarjamo z bolj odbitimi in eksperimentalnimi glasbenimi zadevami. Vsak ima bolj ali manj svoje »umetniške finte.« Glede Olivije smo se nekolikanj obrzdali in glasbo interpre-tativno in aranžmajsko povsem dodelali. Seveda pa je naša glasba vseeno daleč od tega, da ne bi bila eksperimentalna - na plošči sem eksperimentiral prav z radikalnim mešanjem žanrov med seboj, skušal sem premostiti klasično žanrsko predalčkanje glasbe. Torej ste vsi glasbeniki tudi izven skupine Olivija? Vsak igra v minimalno dveh hen-dih... ali celo več. Olivija je skupina, v kateri sem želel združiti mlado slovensko glasbeno smetano. Si torej vse poznal že od prej? Seveda... z večino članov igram skupaj že pet, šest let. Druge poznam kako leto ali dve, vendar smo tudi že precej delali skupaj. Prednost tega benda je zagotovo tudi v tem, da se dobro poznamo. Vem, od koga lahko kaj pričakujem. Hkrati funkcioniramo kot prijateljska celota... ne gre samo za hardeore poslovni koncept glasbene skupine, temveč lahko kadarkoli zavijemo v kakšno picerijo in se imamo fajn. Je za samo kvaliteto izvedbe pomembno, da se člani benda veliko družijo med seboj? Ne vem (smeh)... lahko igraš tudi, če si čisto skregan... vem pa, daje bolje, če nisi na bojni nogi (smeh). So si tiste eksperimentalne zadeve, ki si jih omenjal prejle, kljub vsemu med seboj zadosti podobne, da ste jih v okviru Olivije lahko združili pod skupni imenovalec? Pri Oliviji pravzaprav sploh ne gre za skupni imenovalec, saj se znotraj samega repertoarja glasbeno dotikamo tako punka, kakor narodno-zabavne glasbe. Če obstaja skupni imenovalec, potem je to le in samo glasba. Če želimo, lahko igramo mnogo zvrsti... ponavadi tako zmešamo vse skupaj, kar je za publiko včasih morda malo šokantno, saj jih pač mečeš iz kota v kot. Najprej jim odigraš avtorski alpski valček, nato punk, zatem »šlager,« potem spet kaj akustičnega itd. Vendar pa je repertoar treba sestavi smiselno, daje občutek povezanosti in enotnosti še vedno prisoten. Poslušalci naj namreč na vsakem koraku vedeli, da gre za Olivijo, čeprav igramo čisto različne skladbe. Torej ne gre toliko za to, da smo si člani našli presek, ampak za to, da imamo vsi izjemno radi glasbo... iz česar v osnovi tudi izhajamo. Koliko članov šteje Olivija? Sedem. Zasedba je kar široka, morda bi bil lahko tudi kakšen manj, vendar vseeno funkcioniramo kar dobro. Lahko imamo zelo poln zvok... in na samem odru se dogaja več. Veliko lahko komuniciramo z inštrumenti. Čeprav je le treba včasih malo paziti in se zavedati, daje vokal kljub vsemu glavna rdeča nit. Hitro se lahko namreč pripeti, da vsi malce preveč zavzeto igramo in »povozimo« vokal. Vokal je na nek način najbolj atraktivna zadeva. Tako kot povsod drugod. Vokal je najbolj direkten, človeški glas seže najglobje v srce od vseh instrumentov. Imamo pa precej več težav z ozvočenjem in tonsko tehniko.... kot vsak slovenski ansambel. Olivija nikakor ni bend, ki ga postaviš na oder, nato pa greš na kavo. Stalno je treba nekaj urejati in prilagajati, ravno zaradi naše številčnosti in glasbene raznolikosti. Večini bendov tonski tehnik postavi zvok, potem pa gre tako rekoč lahko na pivo. To pri nas žal ne gre. Čeprav se prepogosto dogaja, kljub našim svarilom na tonskih vajah (smeh). Kje vse se da slišati Olivijo? Poleti smo obdelali večino domačih festivalov, sedaj, v zimskem času, pa igramo po klubih. Igramo tudi na privatnih zabavah, otvoritvah, obletnicah in dogodkih za zaključene družbe, kjer dobimo vsaj nekaj pre-potrebnega denarja. Tudi publika Olivije ni specifična? Sploh ne, kar še mi zdi zelo v redu. Omenil sem že, da smo žanrsko zelo pestri in temu primerna je tudi publika. Rad bi naredil tudi videospot za »Špelino pesem,« moj klasični narodno-zabavni valček. Rad eksperimentiram tudi z odzivi publike. Si sam pripravil tudi scenarij za videospot »Ledena,« ki je bil premierno predvajan IS. novembra na »Videospotnicah?« Tudi... večino pa sta naredila Luka in Roni... pri tehnični izvedbi so nam pomagali Študentski klub Domžale in MKC Akumulator, ter Radio IIIT, posredno pa tudi Cankarjev dom in bivši kino Šiška, kjer je bil spot tudi posnet. Kako ste združili moči z Luko in Konijcm, ki sta režirala, oziroma posnela izjemen spot? Z Lukom sva delala že prej, pri ljub- ljanskem Projektu Mesto, Roni pa je njegov prijatelj in sodelavec pri več projektih. Album »Med moškim in žensko« je v celoti tvoje delo: tekstualno, glasbeno in aranžmajsko? Da, vendar brez ostalih glasbenikov seveda ne bi šlo. Vsakemu pustim, da dela po svoje, ker vem, da se vsi dobro zavedajo, kaj počno. Si, ko si pisal glasbo, že vedel, kdo bodo člani benda? Moram priznati, da ne še čisto. Celotna plošča je napisana zelo hitro, v izbruhu, v nekaj tednih. A še preden je bila v celoti napisana, sem se že dogovoril za poletno koncertiranje v juliju in avgustu... skladba „Spet je večer" pa je bila napisana tik pred premiernim koncertom, 25. julija, na zaključku Rumene noči, kjer smo nastopili skupaj s Kreslinom. Pravzaprav sem se dogovarjal za velike festivalske koncerte, ko niti benda niti plošče nikjer ni bilo. Nekako sem slutil, da se pripravlja nekaj resnega., in resničnega. Si črpal iz svojega ljubezenskega življenja? Gre za dve moji bivši dekleti. Glavni vokal Olivije je tvoja sestra Severa, le bila vseskozi edina varianta? Prav gotovo. Že dalj časa sem želel sestaviti družinski bend. Da ne bo »kovačeva kobila vedno bosa.« (smeh) in čas je bil taprav. V delu besedila pesmi »Ledena« je rečeno »jaz sužnja razuma, ti suženj teles.« Si imel v teh vlogah v mislih kakšnega moškega in ženska konkretno? Da, seveda. Sebe in mojo takratno boljšo polovico. Vsi poznamo kliše, ki pravi, da ženske veljajo za bolj čustvene. Njihove reakcije so morda res večinoma osnovane na zelo čustveni bazi... in tudi same neprestano poudarjajo, da smo moški bolj racionalni. Vendar, verjemite: če se ženska odloči biti racionalna, možganska, hladna, skratka ledena, prekaša ves moški svet. In kadar moški joka, joka zares in iz srca. Tako včasih skuša zbegani moški, ki ljubi, reševali nastalo ledeno situaei|o s Čustvenim in fizičnim približevanjem in podobnimi otoplitvami... in kot „suženj telesa" zaključi svojo ljubezensko kariero precej klavrno, saj ženska,(nanašajoč se na besedilo Ledene) išče samo sebe in se sprašuje o smislih, realnostih in podobnem. In takrat prostora za moškega v njeni glavi zagotovo ni. Čeprav kasneje morda spozna, da je prav ljubezen tisti smisel, ki gaje tako vneto in kruto iskala. Za konec... na koliko prodanih izvodov albuma računate? ( 'udnvito bi bilo, če bi se približali številki 1000. Res čudovit... najbrž pa ne realno, a vsekakor ostajam optimist. Srečno... in hvala za intervju. Hvala tebi... in prijetno poslušanje... za vse zveste in moderne bralce pa še internetna domača naloga: www.olivija.org (smeh). Žiga Čamernlk Vinska nedelja vIhanu Že osmič je v Ihanu uspela prireditev pokušine in ocenjevanje vin ter srečanje vinarjev ihanskega vinorodnega področja. Bilo je tudi nekaj gostujočih vinarjev. Kot vsa leta do sedaj, se je tudi letos največ trudil pri uspešni organizaciji prireditve Janez Go-ropečnik . Srečanje se je v nedeljo, 21. novembra, odvijalo pod pokroviteljstvom Turističnega društva Ihan in taktirko predsednika Nandeta Starina, ki je po končani ocenitvi vin in pogrinjkov prisotne povabil na plesni oder s svojo harmoniko. Petčlanska ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval Franc-Mgan Kralj, je imela dovolj dela, da je med w 1 Šestnajstimi dobrimi vini izbrala najboljše. Med člani komisije je bil tudi naš krajan, domžalski podžupan, Ioni Dragar. Med domačimi vini je zmagovalno vino pridelal osemletni Matevž Goropečnik iz. Ihana. Mali pobič je kar žarel od veselja, koje prejel prvo nagrado. Povedal je, da mu je oči čisto malo pomagal, vse ostalo pa je opravil sam, tudi pretočil ga je sam. Do takrat, ko ga bo tudi sam okušal, bo postal pravi mojster za pridelavo vina. Drugo po kvaliteti je bilo vino Draga Anžina iz Preloga in tretje Sreča Nahtigala iz Sela. Med gostujočimi vini je bilo najbolje ocenjeno vino Lojzke Kovic iz Moravč, drugo mesto je zasedel Metod Orešek iz Zaboršta in tretje Franc Cajhen iz Depale vasi. Tričlanska komisija za ocenjevanje prigrizkov, ki so jih nastopajoči poleg vin pripravili za to priliko, je imela tudi težko nalogo. Pogled na narezke, salame, sveže krvavice, peciva in domačega kruha je bil več kot mikaven. Kar nekaj nastopajočih je razstavilo in tudi Najmlajši In tudi najuspešnejši točilo svoja vina iz steklenic s svojo blagovno znamko in zanimivimi napisi na teh steklenicah. Komisija je soglasno izrekla najvišje priznanje Martini in Dragu Anžinovima iz Preloga, drugo mesto so si delili Ivan ka in Stane Nahtigal iz Sela ter Joži in Tone Cencelj iz Kamnika, tretje mesto pa sta si s svojimi dobrotami prislužila Lojzka in Janez Kovic iz Moravč. Vsi nastopajoči so dobili pisna priznanje in pra-ktična darila, ki jih je prispevalo podjetje OKO d.o.o.. Turistično društvo se Meti Pajk iskreno zahvaljuje za njene izdelke. Namen prireditve ni le tekmovanje in ocenitev vin, pač pa predvsem druženje krajanov vseh osmih vasi naše KS. Ob tej priliki se srečujejo ljudje, ki se vidijo bolj redko. Na ta dan si pa vzamejo čas in se ob kozarcu dobrega vina lahko pogovorijo. Vsi, ki smo se udeležili ihanskega vinskega dneva bomo kar težko čakali na deveto srečanje ihtuiskih pridelovalcev žlahtne kapljice. Božldar-Daro Zaje Novice iz Atletskega kluba VELE Domžale Suzi na vrhu sveta! Sliši se kar malo alpinistično, ali ne? Saj je, kljub temu da je Suzana Mladenovič domžalska atletinja, ki že vrsto let kroji razvrstitve na državnih prvenstvih in zadnji dve leti tudi svetovnih - 4. septembra 2004 je na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih v Sanze d'()tixl v Italiji že drugič osvojila zlato medaljo. »Nastopiti s svetovno elito je zame nekaj najlepšega, saj nastopijo najboljši tekači in tekačice gorskega teka s celega sveta. Občutki so lepi, verjetno jih ne bom pozabila nikoli. Spoznaš veliko novih prijateljev in tekmovalcev, ki vztrajajo do konca,« pove Suzana, ki še prizna, da jo je še drugič stopiti na najvišjo stopničko in poslušati slovensko himno spravilo v jok. »Je pa le svetovno prvenstvo, to se vidi predvsem pri moji psihološki pripravi, saj imam pred startom veliko tremo, ki se nadaljuje tudi pri stopanju na najvišjo stopničko.« Verjetno bi imeli tremo vsi, ki bi stali na startu 3,6 km dolgega teka in se morali soočiti s 450-metrskim vzponom ter 60-metrskim spustom, pomislim, ko Suzana govori o progi, za katero je porabila 33 minut in 15 sekund. »Med mladinkami, ki so bile članice ekip iz Rusije, Poljske, Italije, Nemčije, Turčije, Britanije, Škotske, ZDA, Hrvaške in VValesa ter seveda še močne konkurence iz Slovenije sem posamično zasedla 23. mesto, ekipno smo bile Slovenke najboljše« Suzana Mladenovič si je za novo sezono zastavila visoke cilje, saj si želi izboljšati svoje rekorde na stezi in gorskih tekih, izmed katerih jih je veliko že zelo dobrih. I Ipajmo, da ji bo to uspelo. veliko pa nam o možnostih pove že njeno razmišljanje o najpomembnejših vrlinah uspeha v atletiki ter nekaj besed, ki jih Suzi podarja vsem mladim športnikom: »Volja delo, pogum in samozavest so vrline vrhunskega športnika Mladi športniki morajo vztrajati na športni poti, čeprav se jim sanje vedno ne bodo uresničile. Ne smejo se predati, ampak morajo vase zaupati Samo če bodo vztrajali, se bodo poboljšali v športu, pa tudi v šoli.« Bojana Plezanje na Hvaru Hvar, otok s čisto vodo, s sončnim vremenom, z odmaknjenimi in skritimi plažami, polnimi belih okroglih kamenčkov, z dišečimi borovci, z nasadi sivke, vinske trte ter oljk. Otok z lx>j;a-to zgodovino, ki sega še v grške čase. Na SZ delu 1 Ivam. v majhni vasici z. imenom Sv. Nedjelja, je pred tremi leti Slovak Miroslav Štec kupil ozemlje nekdanjega vaškega pristanišča, pred vetrom s skalami zavarovanega zaliva. Na tem delu otoka se nad morjem dviga do 60 m visoka, več kilometrov dolga stena, ki je na nekaterih mestih dostopna le z morske strani. Miro si je svoje bivališče uredil v majhni betonski bajtici, ki je prej služila kot ribiško skladišče. Ustanovil je klub Clillbase, v okviru katerega je začel opremljati plezalne smeri. Na voljo je že več kot 50 smeri različnih težavnostnih stopenj, od 5c do 8a. Smeri so lepe in dolge tudi do 60 m, so dobro opremljene, razdalja med svedri je okoli 1,5 m. Začetek večine smeri je le nekaj metrov nad morjem, nekatere pa se začnejo celo Srebro za Niko Babic Po uspešnem nastopu na državnem prvenstvu v umetnostnem kotalka ii ju, kjer je Nika v kategoriji mlajših VABLJENI NA PREDSTAVITEV VRHUNSKE FRANCOSKE KOZMETIKE PHYT0MER 2.12., 13.12., 20.12., 23.12. STROKOVNJAKINJO BOSTE LAHKO POVPRAŠALI VSE KAR VAS ZANIMA 0 VASI KOZI,.. TE DNI BO ZA VSE VRSTE NEG OBRAZA IN TELESA VELJAL TUDI 20% POPUST. PODARITE SVOJIM NAJDRAŽJIM DARILNI BON ZA AEROBIKO, FITNES, SPINNING, NEGO OBRAZA, MASAŽO, SOLARIJ, SAVNO... STUDIO ZA OBLIKOVANJE TELESA FIT-FIT V0MŽALE, SLAMNIKAKSKA 1, TEL: 7292233 FITNES, AEROBIKA, KOZMETIČNI SALON, MASAŽE, SONČNI STUDIO, SAVNE, SPINNING, TAEKW0N-D0 C FILC d.d Mengeš, Slovenska 40 Smo uspešno podjetje z dolgoletno tradicijo in naglim razvojem proizvodnje tehničnega tekstila. Zaradi upokojitve delavca objavljamo prosto delovno mesto VZDRŽEVALCA - ELEKTRO Na razpisano delovno mesto se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • končana izobrazba V. stopnje - elektrotehnik elektronik ali druge ustrezne elektro smeri, • znanje angleškega ali nemškega jezika, • osnovno znanje dela z računalnikom, • opravljen vozniški Izpit B-kategorlje, • najmanj leto dni delovnih izkušenj. Od kandidatov pričakujemo komunikativnost, samostojnost in odgovornost. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. poskusno delo pa traja tri mesece. Ponujamo stimulativno nagrajevanje in možnost strokovnega izpopolnjevanja. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite v 10 dneh po objavi v kadrovsko službo na ivislov: Fllc d. d. Mengeš, Slovenska 40,1234 Mengeš. Najprimernejše kandidate bomo povabili na pogovor. 0 izidu razpisa bodo vsi prijavljeni obveščeni v 14 dneh po izbom. deklic do 10 let osvojila prvo mesto v obveznih likih in prostih programih in postala absolutna državna prvakinja ter se tako uvrstila tudi v državno reprezentanco za mednarodno kotal-karsko tekmovanje INTERLAND CUP 2004 v Belgiji (Putte). TeVmovanje je potekalo od 4. do 6. novembra v novi večnamenski dvorani, kjer so se zbrale reprezentance Belgije, Nemčije. Italije, Španije, Švice, Nizozemske, Danske in Slovenije. Prilagoditev na veliko kotalkarsko ploščo in plastičen pod ni bila enostavna. Kljub temu je Nika odlično izpeljala svoj tekmovalni program in se uvrstila v svoji kategoriji med 17-imi tekmovalkami tik za špansko tekmovalko na 2. mesto in osvojila srebro. V celoti je maloštevilna 5 - članska slovenska reprezentanca pod vodstvom Petra Brleča odlično odtekmovala in v skupni razvrstitvi držav osvojila J. mesto. Preteklo nedeljo, 21. novembra, seje Nika udeležila mednarodnega tekmovanja za »Pokal mesta Gorice« v Italiji Nika s trenerjem g. Petrom Brlecom in tudi na tem tekmovanju osvojila prvo mesto ter tako uspešno zaključila letošnjo tekmovalno sezono. Kotalkarji J jmWt * 1 tj^^ Sankukai karate klub Domžale Državno prvenstvo za dečke in deklice Tokrat so torej na račun prišli naši mlajši člani. V nedeljo, 14.11.2004 je bilo namreč v Cerkljah na Gorenjskem organizirano Sankukai državno prvenstvo za dečke v borbah in deklice v katah. V športno dvorano v Cerkljah je prišlo kar 140 tekmovalcev iz Sankukai karate klubov po celi Sloveniji, da hi pokazali, kaj znajo in se potegoval za najboljša mesta. Razdeljeni so bili po kategorijah, najprej po starosti na starejše in mlajše dečke ter starejše in mlajše deklice, fantje pa še nadalje po teži Z njimi so prišli tudi starši in prijatelji ter ostali obiskovalci, tako da se je v dvorani zbralo kar lepo število gledalcev, ki so bučno navijali in spod bujali nastopajoče. Ob 15.00 uri je tekmovanje s pozdravom nastopajočim in gledalcem v dvorani odprl ravnatelj Osnovne šole Davorina Jenka za njim pa je nekaj besed tekmovalcem spregovoril tudi tehnični mentor Sankukai karaleja v Sloveniji, g. Vlado Paradižnik. Vsi prisotni v dvorani so nato vstali za slovensko himno, ki je označila uradno odprtje in tekmovanje se je začelo. Na treh boriščih so se hkrati začele borbe za dečke in kmalu po prvih bojih je bilo videti, da so mladi borci dobro pri- pravljeni in da so kos tudi začetni tremi, ki jo poznamo vsi. ki smo kdaj nastopali. Deklice so svojo tekmo v katah začele kmalu za dečki na osrednjem borišču, ki je tako sodnikom kot gledalcem ponujalo najboljši pogled na nastopajoče. Deklice so izvajale različne šolske kate od najlažjih začetnih, tiste z višjimi pasovi pa so izvajale že težje in zahtevnejše kate. V finale tekmovanja se je uvrstilo le 6 najboljših tekmovalk iz vsake kategorije, ki so nato kate še enkrat demonstrirale. Zaradi dokaj izenačenih nastopov odločitev o najboljši verjetno za sodnike ni bila lahka, vendar pa lahko z veseljem med rezultate vpišemo kar nekaj naših članov in članic: Starejše deklice (kate): I. Tjasa Koželj, 2. Ijasa Jesenko, 3. I.ara Kozarski; Starejši dečki (borbe): - do 4(1 kg: 2. Klemen Drolc. 3-4. Anže Pimar - do 5(1 kg: 3-4. Luka Medvesek - do 60 kg: 1. Marko t Idovć Marko, 3-4. Matej Kadkovič -nad 60 kg: 2StaSVoler Mlajši dvf ki (borbe): - do 35 kg: 2. Surva Kotar. 3-4. Sebastijan Kos - do 40 kg: .3-4. Grega Prelovsek. 3-4. Žan Žibert - do 45 kg: 3-4. Ttlen Vogrinec. 3-4 JoSt Iranko Vsem nastopajočim čestitamo za lep uspeh! B.P. iz morja. Miro še vedno dela nove smeri, tako da lahko rečemo, da je smeri vsak dan več. Za svoje večurno vrtanje in čiščenje stene pa vsakega obiskovalca prosi za donacijo v višini 2€ na plezalni dan. Ta denar porabi za nakup novih svedrovcev in ostalih potrebščin, ki spadajo zraven. Glede na prijaznost gostitelja, večernega posedanja ob črnem ali belem vinu komunikativnost Mira in njegove žene in nenazadnje enkratnega ambienta, je ta donacija sama po sebi umevna in morda celo prenizka Letošnjo jesen smo ta obmorski raj člani AO Domžale množično napadli Najprej sta se tja odpravila Primož Bečan (AO Domžale) in Mira Bečan (AO Kranj), teden dni kasneje so si privoščili plezalne počitnice Janez, in Janja Cerar, Martina Mali, Tomaž Bevk, Matjaž Novak (vsi AO Domžale) ter Urša Rajgelj (AO Kranj). Nazadnje pa sta si privoščila 14-dnevni oddih še Aleš in Mojca Janžekovič (AO Domžale). Na račun tako množičnega obiska lahko rečemo, da so člani AO Domžale skupaj preplezali vse obstoječe smeri. Janez Cerar - Johny je tam uspel preplezati najtežjo smer - Red Line Cave - 7c, oba s Jomažem pa sta večino smeri do 7b splezala na pogled. Aleš je uspel z rdečo piko (večkratni poizkus) preplezati smer z imenom Iranmuntana 7a+/b v Veli Stinavi, k svojim vzponom pa je dodal še 3 smerce z oceno 7a Primož, je splezal na pogled večino smeri do težavnostne stopnje 7a, med katerimi je po lepoti izpostavil smer Las Vegas (7a). Matjaž, ki ga po navadi srečamo v hribih, je plezal smeri do težavnostne stopnje 6a+. Med dekleti je vsekakor izstopala Tanja Cerar, ki je preplezala, sicer z varovanjem od zgoraj, vse smeri do 7a+/b. Martina je naštudirala Caparo, najlepšo 6c+ daleč naokoli, ter splezala vse smeri do 6b+. Mojca je uspela na flash (pred vzponom nekoga opazuješ v smeri in poznaš vsa težja mesta) v taisti smeri kot Manina. z rdečo piko pa je preplezala Se Bohemian Edge - 6c. Pridruženi članici našega ferajna Urša in Mira pa sta plezali smeri do težavnostne stopnje 6b+. slednja z varovanjem od zgoraj. Obmorska lega. urejen teren ter lahek dostop v vodo so glavni razlogi, da plezališče lahko obiščejo tudi družine z majhnimi otroki Glede na situacijo na lerajnu. bo to plezališče v prihodnosti večkrat obiskano. Mojca Janžekovič Ponovno uspeh na državnem prvenstvu Da slabo vreme, mraz in dež za športnike ne predstavljajo prav nobene ovire, se je izkazalo v soboto, 13.11.2004 na finalu Državnega prvenstva S.K.I.F. Slovenije za mlajše selekcije v karati ju v Radljah ob Dravi 2004. Vožnja po ovinkasti in spolzki cesti od Velenja proti Radljam je prenekateremu tekmovalcu povzročila slabost, morda je bila prisotna tudi manjša trema pred nastopom za tako pomemben rezultat, kot je postati državni prvak. Enako počutje je prevevalo tudi našo, tokrat edino klubsko tekmovalko Špelo Grad. Tekmovanje seje pričelo kot pričakovano ob desetih dopoldne in se že čez. približno tri ure končalo. Špela Grad je nastopila med prvimi in ob trenutnem nesoglasju sodnikov zaradi manjše napakice skoraj izgubila upanje, da ji bo tudi tokrat uspelo. Morda sta ji srečo prinesli ravno tisti dve majhni ptici, mala vrabčka. ki sta ravno med našo vsakokratno himno pred začetkom tekmovanja med katero izkažejo tekmovalci, kot tudi mi gledalci, temu športu neko spoštovanje, preletela športno dvorano. Vsekakor pa je za pravi uspeh v veliki meri zaslužen resen, vsakodneven trening in predvsem vztrajanje v trdnih učnih navadah našega trenerja Borisa Grada, ki je danes prejel diptamo za dosežen 2. DAN. Vendar športniki vemo, da je strog in vsakodneven trening resnično potreben. Če želimo doseči dober rezultat. Tako je naš klub od sobote bogatejši za Se en pokal v številčni zbirki le-teh. Veselite se z nami! Športni pozdrav! Nives Grad, Karate klub Mlankan Ihan Boris Cerar četrti Boris Cerar, 30-letni motokrosist iz Vira je letos dosegel enega svojih največjih uspehov. Osvojil je 4. mesto na državnem prvenstvu v razredu do 250 open. Svojo kariero, v kateri je bil vseskozi zvest AMD Lukovica, je začel leta 1989 in že v prvi sezoni postal re- publiški prvak. Ta uspeh je ponovil leto kasneje. Po dveh četrtih mestih v razredu do 125 ccm. na državnem prvenstvu leta 1992 in 1993 je zaradi finančnih težav moral prekiniti s tekmovanji. V tekmovalne arene seje vrnil leta 2000 z željo po dirkanju. Najprej v ligi Rakek, potem pa še v državnem prvenstvu razreda 250 open. Sponzorja sta: Avto Cerar in Avtoličar-stvo Papež. Miran Kokalj ii "~ —'Truta i / \ 'tj *i-i.-": . jrfc*' •ki S plesom proti zimskim stresom V Plesni šoli Miki so se odločili, da zime ne bodo prespali, ampak prepletali. Enako svetujejo tudi vam, saj ples ogreje premražene prste in predrami otopele noge ter vam hkrati ponuja neizmerno zabavo in sprostitev. Ples je torej dobra rešitev za premagovanje zimskega mraza, vsakodnevne obremenjenosti in predpraznične napetosti. Priložnosti za tovrstno premagovanje zimskih neprijetnosti je veliko, od raznih tečajev pa do živahnih plesnih popoldnevov in večerov. V kratkem se boste lahko dodobra pogreli in sprostili na Orientalskem plesu, ki bo 4. decembra ob 20. uri v Plesalnici Plesne šole Miki. Zavrteli se boste v ritmih plesne glasbe, utrdili znanje s tečajev ali pa samo poklepetali z zanimivo druščino in uživali v nastopu skupine trebušnih plesalk znanih pod imenom Orient Belly Dan-cers. Trebušni ples je v zadnjem času zelo priljubljen, saj je ples življenja in se izvaja na drugačen, nov način - namenjen je predvsem rekreaciji in sprostitvi ter pridobivanju drugačnega pogleda nase in na ples. Vzemite si torej čas zase in najdite svojo bližnjico do sreče skozi različne plesne dogodivščine. Še je čas, da se v sproščenem vzdušju naučite plesnih korakov, s katerimi boste navdušili na prazničnih večerjah in drugih plesih. V plesnih dvoranah Plesalnice se te dni grejejo tudi mladi tekmovalci Plesnega kluba Miki, ki se intenzivno pripravljajo na Svetovno prvenstvo in Svetovni pokal v show plesih. Mladinci so s točko Canni-bals zastopali Slovenijo že na Svetovnem prvenstvu na Madžarskem, kjer so postali svetovni prvaki, kako se bodo na Svetovnem prvenstvu v Riesi odrezali mlajši pionirji, pa bomo kmalu izvedeli. Rezultate, ki so jih dosegli Mikijevi in drugi slovenski plesalci ter utrinke s plesnih tekmovanj si lahko ogledate na plesni spletni strani www.mikiples.com. Predsednica Plesnega kluba Miki, Saša Eminič, je poudarila, da sO svetovni uspehi vseh slovenskih plesalcev plod večletnega kvalitetnega izobraževanja tako plesalcev kot tudi trenerjev in koreografov. Plesni klub Miki je po mnenju predsednice plesni vrh letos osvojil z novim pristopom k plesnim tekmovanjem, ki se je kljub temu, da ni običajna praksa plesnih šol in organizacij v Sloveniji, izkazal za uspešnega. Prednost novega pristopa je, da je delo trenerja in koreografa ločeno, saj se razlikuje tako po metodi kot tudi po cilju. Za dobro uvrstitev in osvajanje najvišjih priznanj pa so potrebna znanja in izkušnje obeh ter dolgoročno sodelovanje. Romana Pahor Karate seminar mojster Miura 9. Dan v Domžalah Karate resnično deluje, ne glede na fizično moč posameznika! Domžale so že nekajkrat gostile mednarodne Karate-Do seminarje in tako je bilo tudi 6. in 7. novembra 2004, ko so se med Domžalčane pomešali številni karateisti iz Slovenije, Madžarske, Italije ter drugih sosednjih držav. V organizaciji domžalskega Karate kluba in S.K.I. zveze Slovenije s predsednikom in glavnim inštruktorjem zveze »Senseiem«, Ivanom Čeričem 6. Dan, so veliko število udeležencev privabile učne ure velikega mojstra, Japonca »Shihan« Masaru Miura 9. Dan, ki je poslušalcem in gledalcem predstavil praktični karate. Z visokim gostom je iz Italije v Domžale pripotoval še »Sensei« Paulo Lusvardi 6. Dan, ki je veliki prijatelj glavnega inštruktorja KK Atom, Lovrenca Kokalja. Za uspešno izvedbo seminarja se Karate klub Atom Shotokan Domžale zahvaljuje vodstvu Osnovne šole Domžale, domžalskemu hotelu Krona in vsem sodelujočim. Popolna prevlada domžalskega Karate kluba Atom S finalnim tekmovanjem 13.11.2004 v Radljah ob Dravi se je zaključilo državno prvenstvo S.K.I. zveze Slovenije za mlajše selekcije v dogo- vorjenem kumiteju in prostih borbah. Na dveh kvalifikacijskih in finalnem turnirju so z. veliko premočjo slavili domžalski karatesti in karateistke, ki so nastopili tudi na ekipnem delu prvenstva. V kvalifikacijskem delu dveh turnirjev so za Atom nastopali: Kihon Ippon kumite: Rok Kurent, Simon Planko, Nejc Bleje, Tjaša Lupše llanz.lowsky, Anita Malic, Lorina Smolnikar, Žiga Skok, Miha Zadnik in Matic Golobic. Dyu Ippon kumite so se predstavili Gašper Skok, Edin Behič, Rok Topolovec, Timotej Kokalj, Triller Grega, Tamara Kokalj, Sonja Cerar, (Tjaša Gavez ekipno) in Urša Svetek, v prostih borbah pa so svoje znanje predstavili Lorina Smolnikar, Urša Svetek, Edin Behič, Rok Topolovec, Timotej Kokalj, Gašper Skok in Žiga Skok. V ekipnem deluje bil Atom zastopan s petimi ekipami v posameznih kategorijah. V finalnem delu, v kategoriji proste borbe starejše deklice +45kg je s štirimi ipponi blestela Lorina Smolnikar, saj je tekmovalkam kar štirikrat zadala krožni udarec z nogo v predel glave, vendar ji sistem točk iz kvalifikacijskega dela ni zadoščal za višjo uvrstitev - I točka. Končni rezultati državnega prvenstva za člane Atoma: Kihon ippon kumite: mlajši dečki: 1. Nejc Blejc, 3. Rok Kurent; starejši dečki: 3. Matic Golobic; starejše deklice: I. Lorina Smolnikar; mladinci: 3. Miha Zadnik; mladinke: I. Anita Malic; Dyu ippon kumite: starejši dečki: I. Timotej Kokalj, 2. Skok Gašper, 4. Edin Behič; starejše deklice: 1. Urša Svetek; mladinci: I. Grega Iriller; mladinke: I. Tamara Kokalj, 2. Sonja Cerar. Prosta borba: starejši dečki - 45kg: 2. Timotej Kokalj; starejši dečki - w55kg: 2. Žiga Skok; starejši dečki +55kg: 1. Gašper Skok; starejše deklice +45kg: 2. Urša Svetek, 4. Lorina Smolnikar. V ekipnem tekmovanju so bile ekipe Atoma po posameznih kategorijah trikrat na zmagovalnih stopničkah, dvakrat pa so bile druge. Skupni seštevek točk je pokazal na veliko premoč domžalskega Atoma, ki si zagotovo zasluži svoje ime: ATOM: 1. mesto KK ATOM SHOTOKAN DOMŽALE 3938 točk, 2. mesto KK TROMEJNIK KUZMA 952 točk, 3. mesto KK APAČE Gornja Radgona 949 točk. Uspešen nastop še na dveh turnirjih do novega leta in naj Miklavž prinese še kakšno zmago! B Na sliki od leva proti desni zmagovalci Iz Kluba borilnih veščin Domžale. Mladi boksar Dob: Marjan Bolhar, Matej Zavasnlk, Mojmlr Veleplč, Dejan Merlč Krnc. Nedeljsko popoldne z boksarskimi rokavicami 14. novembra je bila na Viru v organizaciji kluba Mladi boksar Dob in Asociacije boksarskih klubov Ljubljana boksarska revija. Na tekmovanju ob 30-letnici Krajevne skupnosti Dob je sodelovalo šest klubov: Boksarski klub Odred Ljubljana, Boksarski klub Kamnik, Boksarsko društvo Ljubljana-Polje, Boksarski klub Barje-Blatna Brezovica, Boksarska sekcija Prežganje in Sekcija Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob. Domači klub so predstavljali štirje boksarji, ki so z odličnimi predstavami eden za drugim premagovali svoje nasprotnike. Med člani do 75 kg je s 3:0 proti Deja-nu Bizjaku slavil Marjan Bolhar, med kadeti do 75 kg pa z 2:1 proti Gašperju Novaku Matej Zavasnik. Zmagovalec med mladinci do 68 kg je bil Mojmir Velepič, najboljši med mladinci do 63,5 kg pa je z zmago 3:0 proti Edvinu Buljubašiču postal Dejan Meric Krnc. Na reviji so podelili štiri glavne trofeje, ki so sijih nastopajoči razdelili takole: zlati pas prvakov je prejel Marjan Bolhar, naslov najboljšega boksarja je odnesel Marko Magdič, za najboljšega tehničarja je bil proglašen Jure Bencina, za najbolj borbenega boksarja pa Dejan Bizjak. Klub borilnih veščin Domžale in Mladi boksar Dob se zahvaljujeta E^milu Kiselaku, KS Dob, Občini Domžale, Radiu Hit, podjetjema Koželj Dob, Kont Vir, OOZS Domžale, sodelavcem iz Heliosa ter Piceriji Fontana za pomoč pri organizaciji revije. Bojana Nogomet v občini Domžale NK DOMŽALE - ČLANI MIGA MOŠTVO POZICIJA ŠT.TEKEM ZMAGE REMIJI PORAZI UDI RAZLIKA ŠT.TOČK DOMŽALE 8 16 5 6 5 20:19 21 NK AVTODEBEVEC DOB - ČLANI 3 LIGA ZAHOD AVTODEBEVEC DOB 13 13 2 6 5 17:25 12 NK KALCER VODOTERM RADOMLJE - ČLANI 31 IGA ZAHOD KALCER V00 RAD. 7 13 4 7 2 19:18 19 NK IHAN - ČLANI MIGA MNZ LJUBLJANE IHAN 1 11 8 1 2 26:7 25 NK VIR - ČLANI 2 LIGA MNZ LJUBLJANE VIR 1 10 7 0 3 23:17 21 MLADINCI - NK DOMŽALE, NK AVTODEBEVEC DOB. NK KALCER VODOTERM RADOMLJE -1 LIGA. LIGA MNZ LJUBLJANE DOMŽALE 6 14 7 2 5 26:24 23 AVTODEBEVEC DOB 7 12 5 2 5 25:27 17 KALCER VOD. RAD. 8 12 4 2 6 34:38 14 KADETI - NK DOMŽALE, AVTODEBEVC DOB, IHAN, KALCER VODOTERM RADOMLJE - .LIGA, LIGA MNZ DOMŽALE 5 14 e 4 4 26:17 22 AVTOOEBEVEC DOB 1 13 ii 0 2 59:11 33 IHAN 13 12 2 3 7 16:32 9 KALCER VODOTERM 14 12 3 0 9 20:57 9 LIGA U 14 ZAHOD DOMŽALE 5 14 8 1 5 32:16 25 STREJŠI DEČKI - 2.LIGA MNZ LJUBLJANA DOMŽALE 5 2 2 25:13 17 4 9 AVTODEBEVEC DOB 5 9 5 1 3 17:19 16 1 LIGA MLAJŠI DEČKI DOMŽALE A 2 44 27 6 H r145:50 87 2.LIGA MLAJŠI DEČKI AVTODEBEVEC DOB 7 40 15 6 19 84:84 51 3.LIGA MLAJŠI DEČKI DOMŽALE B 1 44 36 3 S 157:26 111 KALCER VOD. RAD. 5 40 19 2 19 119:90 59 CICIBANI U 10 - SKUPINA A AVTODEBEVEC DOB 8 10 5 0 5 37:25 15 CICIBANI U 10 - SKUPINA B DOMŽALE A 3 11 8 1 2 53:15 25 KALCER VOD. RAD. 8 11 3 2 6 36:48 11 CICIBANI U 10 - SKUPINAC DOMŽALE B 3 9 5 1 3 20:22 16 IHAN 9 9 2 1 6 7:25 7 Urban Znldaršlč Četrti na evropskem prvenstvu Motokrosist Klemen Gerčar Komaj 13-lctni Klemen Gerčar je letos pod budnim očesom trenerja Sebastjana Kerna pokazal velik napredek. Na evropskem prvenstvu v motokrosu za mladince je dirkač, doma s Prevoj, sicer pa član AMD Sitar Dunlop Racing v razredu do 85 cem za tekmovalce stare od 12 do 16 let dosegel izreden uspeh - četrto mesto. To je doslej največji slovenski uspeh v tem tekmovanju. Vozili so tri dirke, na vsaki pa so bile po tri vožnje, ki so veljale vsaka zase. Klemen je na vsaki po enkrat stopil na stopničke. V prvi dirki v Samokovu (Bolgarija) je prejel pokal za 3. mesto v tretji vožnji, v Sevlievu (Bolgarija) za 2. mesto v tretji vožnji in v Prahovi (Romunija) za 3. mesto v prvi vožnji. Nastopil je tudi na dirki za svetovno prvenstvo. V tem tekmovanju se vozi le ena dirka v enem letu. Klemen je zasedel 17. in 19. mesto. Po tem ko so se poslovili tekmovalci iz okolice Domžal in Lukovice in potem, ko so morali opustiti progo okoli smeti-šča Dob, se je vse dogajanje preselilo v Kamnik na novo progo, imenovano Dunlop moto park na Brniku, kjer prirejajo spektakularne dirke. Organizacija je vedno na zelo visokem nivoju. Ta proga je najbližja za treninge tudi za Klemna Gerčarja in Romana Jelena iz Pšate, člana Sitar Dunlop Racinga, ki nastopa tudi na drikah za svetovno prvenstvo za italijansko ekipo EDO Husqvarna. Vendar ima K lemen Gerčar z motorjem veliko težav, prav tako pa tudi s poškodvami, ki ga pestijo. Po dveh spektakularnih dirkah v Jaršah je bil 5. septembra še ena spektakularna dirka blizu naše okolice na Perovcm pri Kamniku. Proga za supermoto je bila speljana okoli Sitar pneumatic centra in KAM-BIJSA. Na dirkah supermota je v razredu do 85 cem že zmagoval tudi Klemen Gerčar. MIRAN KOKALJ Košarka v občini Domžale v Člani KK Helios Domžale - Liga Goodyear MESTO / EKIPA ŠT.TEKEM ST.ZMAG ŠT.P0RA7DV KOS RAZLIKA ŠT.TOČK 16. HELIOS 12 0 12 856:1019 12 ČLANI KK LASTOVKA - 3.LIGA CENTER 6.LASTOVKA 6 1 4 389:426 « MLADINCI KK DOMŽALE - I.LIGA CENTER 3.00MZALE 7 4 3 519:525 11 MLADINCI KK LASTOVKA DOMŽALE - I.I.IGA VZHOD 5.LAST0VKA DOMŽALE 6__________ J___ J____ 458:509 8 KADETI KK DOMŽALE - .LIGA VZHOD 2 IN 2.LIGA ZAHOD 2 6.D0MZALE A 7 1 6 454:568 8 3.DOMŽALE B 5 2 3 398:419 7 KADETI KK LASTOVKA - 2.LIGA VZHOD 4 3 LASTOVKA DOM. 5 3 l 444:383 8 PIONIRJI KK DOMŽALE - 1 LIGA A 2 CENTER - B.LIGA VZHOD 2 2.D0MZALE A 16 8 8 1084:1184 24 1.DOMŽALE B 12 11 1 680:410 23 PIONIRJI KK LASTOVKA - 1.1 IGA A2 CENTER - B.LIGA VZHOD C 5 LASTOVKA DOM. A 16 2 14 868:1505 18 3.LASTOVKA DOM. B 12 3 9 522:600 15 Pionirji so svoje tekmovanje v tej sezoni že zaključili in ga bodo nadaljevali v zimski ligi - naslednje leto pa je na vrsti državno prvenstvo za novo sezono. Kadeti in mladinci so nekje na sredini svojega tekmovanja v državnem prvenstvu. Kotalkarski klub Pirueta Najmlajši uspešni v Gorici Med številna jesenska tekmovanja v umetnostnem kotalkanju sodi tudi mednarodna tekma, ki jo je že tretjič po vrsti organiziral kotalkarski klub iz italijanske Gorice in sicer 21. novembra 2004. Tekmovanje je namenjeno predvsem mlajšim tekmovalcem v starosti do 12 let. V lepi sončni novembrski nedelji so na tekmo odšla tudi tri dekleta iz KK Pirueta Na žalost sta zaradi bolezni morali ostati doma dve tekmovalki. Skupaj je nastopilo preko 40 tekmovalcev iz 8 klubov iz. Italije, Slovenije in 1 Irvaške. Kljub neizkušenosti so dekleta iz Piniete dobro opravile svoj nastop. PATRICIJA ŽNIDARŠIČ je tesno izgubila prvo mesto in osvojila srebrno medaljo. I ludo tremo pred nastopom stil imeli dve novinki v mednarodnih nastopih, vendar sta kljub temu svoj program dobro odpeljali. Uvrstili sta se ena za drugo, in sicer I ,ARA IX )l ENI' na 5. in EVA Mi IJANOVIČ na 6, mesto. Za udeleženke tekmovanja je bila to lepa izkušnja za nadaljnje delo, obenem pa so imela dekleta priložnost navezati nova poznanstva in prijatelje. Proti novemu letu bo tekmovanj nekoliko manj, vendar kljub vsemu počitka ne bo. Tekmovalci KK Pinieta se v sklopu božično novoletnih praznikov že sedaj pripravljajo na revialne nastope, kamor bodo povabili svoje starše, sorodnike prijatelje in znanec, Glede na njihovo pridnost in prizadevnost med letom, jih bo eden od dobrih mož. Božiček ali dedek Mraz. zagotovo opazil in tudi obiskal. T. R. Mednarodni mojster Luka Lenič, SD Domžale, je tretji na svetu! Na letošnjem svetovnem prvenstvu /a mlade fante in mlada dekleta (ločenih od 10 do 18 let), ki je bilo v grškem mestu Heraklion na Kreti od 3. do 14. novem bra, je zopet zablestel Id kini Domžalčan laika Lenič. Med 115 šahisti iz celega sveta je v kategoriji do 16 let osvojil več kot odlično 3, mesto in s tem tudi edini med slovenskimi fanti bronasto medaljo za Slovenijo. Pred nastopom na svetovnem prvenstvom je namreč Luka zaupal nekaterim svojim šahovskim kolegom, da bi bil zelo zadovoljen že z. doseženim 5. mestom (po ratingu je bil šele na 10. mestu med vsemi). Ne smemo seveda tudi pozabiti, da ga njegov šahovski dosežek uvršča že tik pod vrh vsega šahovskega sveta. In prav je še omeniti, da je bil domžalski in slovenski šahovski genij pred zadnjim. 11. krogom v najožjem krogu za naslov svetovnega šahovskega prvaka, zadnjo partijo je namreč po brezkompromisni borbi moral le remizirati s »starim« šahovskim znancem KM Markusom Raggerjem iz Avstrije. Če ne bi izgubil edine partije z nemškim mednarodnim mojstrom Ariko Braunom (na koncu na 36. mestu, vendar 4. nosilec), v 4. krogu kot prvopostavljeni, potem ... Ko sem ga pred lednim novembrskim šahovskim turnirju (20. 11. 2004,2x15 min.) v Domžalah vprašal, katera odigrana partija na svetovnem prvenstvu se mu zdi najbolj primerna za objavo v našem Slamniku, si je izbral partijo iz 3. kroga, in sicer s singapurskim I IDI mojstrom - Lvan Yeo Min-Yang (2245). Celotno partijo mi je seveda naš bodoči šahovski velemojster še pred turnirjem z veseljem pokazal in »skopo« (časovna stiska) komentiral. Naj še zapišem, da je kasneje Luka Lenič premočno zmagal tudi na šahovskem turnirju v Domžalah, saj je v 7. krogih remiziral le z. mojstrom Vladi-mirjem Ivačičem. Naj tu dodam še svoj piskrček. Takoj za njim se je uvrstil s točko zaostanka pisec teh vrstic, ki pa je z mojgtrom Ivačičem srečno zmagal že v 15. potezah (Le4 c6 2. d4 d5 3. 13 g6 4. c3 Lg7 5. h4 dxe4 6. fxe4 Sf6 7. e5 Sh5 8. Df3 f5? 9. c4 Tf8 10. Se2 Sd7 11. Sf4 Sb6?? 12. Sxh5 gxh5 13. Dxh5+ Kd7 14. e6+Kc7 15. Lf4+ 1:0). Po končanem šahovskem turnirju v pospešenem šahu (3. Vitomir Janjič 5, 4. Vladimir Ivačič 4,5, 5. Boris Skok 4,5, 6. Anton Jerina 4, 7. Vide Vavpetič 3.5 itn.) pa je Vide Vavpetič, alfa in ornega domžalskega šaha, v imenu Šahovskega društva Domžale MM Luku Leniču podaril kot droben znak pozornosti za osvojeno 3. mesto na svetovnem prvenstvu, še svetovno uspešnico Dana Brovvna Da Vincijeva šifra, v katero so se podpisali vsi udeleženci sobotnega šahovskega tekmovanja. Za konec pa si oglejmo še Lukovo izbrano partijo: Luka Lenič (2434) - Evan Yeo Min- Yang,(2245)|A00| WYCC 2004 - B16 Creta Maris Confe- rence Hotel (3.5), 06.11.2004 Lg3 d5 2.Lg2 e5 3.d3 c6 4Sf3 Ld6 5.e4 dxe4 6.dxe4 Sf6 7.Sbd2 De7 8.De2 Sbd7 9.0-0 0-0 10Sc4 Lc7 H.Sh4g6 l2.a4Td8 l.3.b3Se8 l4.La3 DI6 15.Tfd I Sg7 I6.S13 Te8 17.Sd6 Lxd6 18.Txd6Te6 19Td2Te820Tad 1 Sf8 21 .Td6 De7 22.De3 f6 23.LH Df7 24.Sd2 Le6 25.Sc4 Teb8 26.f4 exf4 27.Dxf4 Se8 28.T6d2 g5 29.De3 Sg6 30.e5 fxe5 31.Sxe5 Sxe5 32.Dxe5 Df6 33.De3 Sg7 34.T12 Dg6 35.Ld3 Dh5 36.Tdfl Te8 37.Dc5 Kh8 38.Lb2 Tg8 39.Le2 Dh3 40.Dxg5 Tae8 41 ,Tf8! Čestitamo tudi v imenu Uredništva. Bogdan Osolin Celoletna državna liga Novogoričani prvaki, Vele tretji V celoletni državni ligi zahod je med osmimi ekipami za las zmagala Nova Gorica, kljub temu da je v zadnjem kolu v gosteh, sicer oslabljena, visoko 11:5 izgubila z dru-gouvrščeno Vrhniko. V času dvoboja sta Jure Borišek in Ana Sre-brnič zastopala slovenske barve na šahovski olimpiadi, igral pa ni tudi mednarodni mojster Aljoša Grosar. Vrhničani so tako zanesljivo osvojili drugo mesto, ki ga ni ogrozila zmaga Vele Domžale v zadnjem kolu z Loško Dolino z izidom 4.5: 1.5. Domžalčani so ves čas držali v rokah tretje mesto in naposled kar za šest točk prehiteli četrtouvrščeno ekipo Tomo Zupan iz Kranja. Med Velovei je med tistimi, ki so odigrali največ partij, Matej Filip iz. sedmih partij zbral pet točk, Vavpetič iz petih štiri in pol, Jože Skok pa točko manj. Šemrl je iz šestih partij, večji del na prvi deski, priboril ekipi tri in pol točke. Omeniti velja še terana, ki je iz, štirih dvobojev izluščil tri točke, Bojan Osolin pa dve točki in pol. Lenič je na prvi deski uspel odigrati tri partije in je vse remiziral. Končni vrstni red: Nova Gorica 30, Vrhnika 29.5, Vele Domžale 27, Tomo Zupan Kranj 21, (iorenjka Lesce 19.5, Komenda 19,1 oška Dolina 11, Trzin 10.5. Domžalsko kamniška liga Na prvih dveh mestih Vele A in Vele Mladi V prvi skupini Domžalsko-kamniške lige za leto 2004 je med desetimi ekipami zmagala prva zasedba Vele, z dvema točkama pred Vele Mladi. Tretja je bila Komenda Popotnik. Vele A je z. Mladimi zabeležil edini poraz v tekmovanju. Kljub temu njegova končna zmaga ni bila Ogrožena, saj je ekipa z visokimi izidi nadomestila zamujeno v spopadu z mladci. Med člani Vele A je Boris Skok iz. sedmih partij zabeležil šest točk, Vavpetič pa iz osmih partij pet in pol točke. Po tri in pol točke sta ekipi priborila Šemrl iz petih in Jože Skok iz štirih partij. Brunšek je odigral tri partije in oddal le pol točke, dve točki sta prispevala še Bojan Osolin in Karnar, prvi je odigral dve, drugi tri partije. V ekipi Vele Mladi sta Filip na prvi in Rihtar na drugi deski iz devetih partij zbrala odličnih šest in pol točke. Po pet in pol točke sta mladim priborila še Jan Turek na tretji in nadebudna Špela Orehek na četrti deski, prvi je odigral devet partij, druga partijo manj. Skoraj v celoti so člani Veleja nastopali tudi za Saharo. V njej sta ekipi iz. osmih partij priborila šest točk, Janjič na prvi in Jerina na tretji deski, Košir pa na drugi deski polovični izkupiček iz šestih partij. Končni visini red: Vele Domžale A 26.5, Vele Domžale Mladi 24.5, Komenda Popotnik 22.5. ( mi Vitezi 21.5, DU Komenda 19, Sahara 16.5, Loka pri Mengšu 13.5, Komenda Gaber 13. Kamnik - Duplica 12, Bor B Dob II. Šahovske vesti Ob 850-lctnici Mengša se je zbralo petinpetdeset ljubiteljev šaha. Zmagal je Ljubljančan Dušan Čepon pred Kranjčanom Mazijem in Zagorčanom Milin-kovičem. Med Velovei je bil Janjič sedmi, Vavpetič deseti, Boris Skok enajsti. Zelo dobra je bila trinajstletna Spela na trinajstem mestu. Vrstni red: Cepon 8, Mazi, Milinkovič, Kastelic, V. Srebrnič, Ivačič, Janjič 6.5, M. Srebrnič, Nikolič, Vavpetič, B. Skok, Antonijevič 6, Orehek, Kohek, Jurič 5.5 itd. Na Velovem turnirju v pospešenem šahu za mesec september je presenetljivo zmagal drugokategornik Vladimir Kohek. pred kamniškim fide mojstrom Kra-gljem. Vrstni red: Kohek, Kragelj, 5.5, Bogdan Osolin, Vavpetič, Šemrl, Gavrilovič 5, Hriberšek 4.5. Jeran. Rihtar. Janjič 4, Na turnirju |e sodelovalo kar 2K šahistov Turnirju so se namreč pridružili tudi dopisni šahisti iz vse Slovenije, ki so ravno tisti dan imeli širše srečanje V Domžalah. V naši širši okolici poteka vrsta tako imenovanih ciklusov turnirjev. To velja tudi za turnirje Stari Mayr v Kranju, kjer se igralci pomerijo v sedmih kolih v pospešenem šahu. Tako je bila vidna uvrstitev Boštjana Jerana na tretjem mestu, priboril sije pet točk, toliko jih je zbral tudi Janjič in pristal na petem mestu. Na enem izmed hitropoteznih turnirjev SD Novega mesta za pokal Krke je med 33. udeleženci Janjič s sedmimi točkami osvojil osmo mesto, na sedemnajstem mestu pa je bil Janez Bizjak s točko manj. Omeniti velja tudi tradicionalno odprto prvenstvo Komende za mlade. Premočno je slavil Velovec Matej Filip z osem in pol točke, saj je oddal le remi. Sledili so mu /upec 6, Kozarski. Pajnhart in Velovec Lan Timotej Turek s pet in pol točke, na devetem mestu pa je bil Bor Lucijan Turek s štiri in pol točke. Jože Skok Naslednji bo Hyundai! Izjemni prihranki do 400.000 SIT. ĆrCtz. funky 1.1 GL že za 1.605.920 SIT, ČrGtz funky 1.3 s klimo že za 1.935.680 SIT. HYUnORI Pohitite! Do odprodaje zalog veljajo ujemm nakupni pogoji tudi za vse ostale modele. Atos Prime prihranek do 220.000 SIT Accent prihranek do 347.000 SIT Elantra prihranek do 350.000 SIT. Matra prihranek do 400.000 SIT. Obrt«1"1 PRODAJA: Cel.: 01 72 16 221. SERVIS: tal.: 01 72 15 888 www.avtocenter-subelj.si Nova pravila v namiznem tenisu C^Odniaknjcna prostaToka^ \ Pomožni sodnik Scrver Up yj j Branilce Prazen prostor I Sodnik Odmaknjena prosta roka pri servisu ne sme segati v namišljeni trikotnik ali prazen prostor nad njim. Odmaknjena prosta roka^> Pomožni sodnik Branilec Servis je potrebno Izvajati za končno linijo In nad igralno površino z jasnim pogledom branilca na Izvajanje servisa ob upoštevanju odmaknjene proste roke. Namizni tenis ali »pink-ponk« kot mu mnogi pravijo, je zelo prijetna in družabna igra, primerna praktično za vsakogar. V rekreativnem smislu ne zahteva kakšnih posebnih priprav in niti ni drag šport - praktično je edina omembe vredna večja investicija nakup mize za igranje, ki pa je (v večini primerov) enkratni strošek. Seveda pa tudi v namiznem tenisu veljajo določena pravila. Ta pa so se v zadnjih nekaj letih bistveno spremenila. Ker opažam, da precej ljudi še ni seznanjenih z novimi pravili, naj se v nekaj stavkih »sprehodim« čez nekaj najbistvenejših ... Spremembe pri številu začetnih udarcev (servisov) Zaradi popularizacije namiznega tenisa ter zmanjšanja prednosti igralca ki izvaja začetni udarec (servis), se sedaj menjava servisa izvaja na vsaka dva servisa (prej na 5). S tem se je igro naredilo precej bolj dinamično ter zanimivo. Spremembe pri številu nizov In točk v posameznem nizu Sprememba števila servisov je narekovala tudi temu primerno spremembo v število nizov in osvojenih točk za zmago v posameznem nizu. Sedaj se igra (praviloma) na 3 dobljene nize (na uradnih tekmovanjih tudi na 4 dobljene nize), posamezen niz pa zmaga tisti igralec, ki prej doseže 11 točk. Če je rezultat v nizu 10: 10, se igra podaljšek niza (vsak od igralcev ima izmenično po en servis, igra se na razliko 2 točk npr. 12:10, 13:11,...). Pred to spremembo se je igralo (praviloma) na dva dobljena niza do 21 točk. Spremembe pri velikosti žogice Ker je namizni tenis najhitrejša igra z žogo in ker je igra postala prehitra (odzivni oz. reakcijski časi pri vrhunskih igralcih morajo biti boljši kot npr pri voznikih formule I) in ker so hitrosti žogice (pri zaključnem udarcu - zabijanju - tudi do 180 km/h) zelo velike, je bilo pred leti sprejeto pravilo, da se uporablja žogice z večjim premerom - prej 38 mm, sedaj 40 mm (teža teh novih žogic je 2,7 g). S povečanjem velikosti žogice se je zaradi povsem fizikalnih zakonov igro v namiznem tenisu upočasnilo. Ker je to pravilo uveljavljeno že od leta 2000. boste sedaj sicer že zelo težko kje kupili »male« žogice s premerom 38 mm, vendar pa mogoče kje še obstajajo zaloge teh žogic, zato bodite pozorni pri nakupu. Sprememba načina Izvedbe začetnega udarca (servisa) Igralec, ki servira, ima zaradi specifike namiznega tenisa vsekakor prednost Ker se je želelo to prednost zmanjšati na minimum (in s tem povečati zanimivost samega igranja), je bilo v letu 2002 uvedenih kar nekaj novosti pri izvedbi servisov. Zaradi lažjega razumevanja bom poenostavljeno navedel pravilno izvedbo celotnega servisa in ne samo tistih delov, ki so se leta 2002 spremenili. Servis se prične tako, da žogica prosto počiva na ravni odprti dlani serverjeve mirujoče roke (žogica torej ne sme biti na ali med prsti, temveč na dlani). Ser-ver nato vrže žogico skoraj navpično v zrak najmanj 16 cm. ne da bi jo zavrtel (16 cm pomeni po zapustitvi žogice z dlani in ne »skupno potovanje žogice in dlani«. Žogica ne sme biti vržena v namišljen podaljšek zadnje strani mize (torej je servis v primeru, ko igralec vrže žogico »nad površino mize« napačen in se kaznuje z odvzemom točke!). Ko žogica prosto pada prosto navzdol (ne da bi se dotaknila česarkoli) in predno server z loparjem udari, mora server roko, v kateri je imel žogico, odmakniti iz namišljenega trikotnika med stojaloma mrežice ter loparjem (glej skici). Ko server žogico udari, jo udari tako, da se najprej dotakne njegove strani igralne površine in šele nato nasprotnikove. Od začetka servisa pa do Uenutka, koje udarjena, mora biti žogica nad nivojem igralne površine (torej nad višino mize - servis oz. izmet žogice z začetkom pod mizo ni dovoljen in se kaznuje z odvzemom točke). Če se žogica (samo pri servisu, ne pa tudi med igro!(dotakne mrežice (ali stojala) in pade na nasprotno stran igralne površine (mize), se servis ponovi Pri igranju dvojic so vsa pravila pri izvedbi servisa identična, potrebno je omeniti edino to, da se pri igri dvojic servira diagonalno (iz desnega server-jevega kota v desni branilcev kot - v pomoč za pravilno izvedbo servisa pri dvojicah je tanka sredinska črta). Na koncu tega prispevka naj omenim še to, da mora imeti namiznoteniški lopar dve različni barvi gumijaste obloge (rdeča in črna), za udeležbo na tekmovanjih pa morajo biti te obloge (gume) označene tudi z znakom ITTF (International Table Tenis Federation). Podrobnejša pravila namiznega tenisa so dosegljiva tudi na spletni strani Namiznoteniške zveze Slovenije (www.nt-zveza.si). Želim vam veliko užitkov in zadovoljstva pri igranju te zanimive športne igre Janez Stlbrlč. trener In mednarodni sodnik namiznega tenisa SERVIS vseh vrst osebnih RAČUNALNIKOV svetovanje pri nakupu novih sistemov prodaja potrošnega materiala (kartuše, kabli, CD-ji, igre ...) hitra dobava DARCOMPUTERS PPC BREZA Breznikova 1 5, 1230 Domžale tel,: 7216 634 fax.: 7293 000 www.dar-computers.5i SPOROČILA stran 24 AKCIJA B-LINE d o o AKCIJA M.BUNDA L JAKNA JOPA, PULOVER JEANS JAKNA 6.000 SIT 7.000 SIT 4.000 SIT 4.000 SIT JEANS HLAČE 4.000 SIT Ž. KOSTIM ŽAMET 9.000 SIT PLAŠČ ■ PUH 12.000 SIT HLAČE ŽAMET 4.000 SIT Domžale, OB TRŽNICI, tel.: 01/7211 358 Tržnica Koseze, Ljubljana, tel.: 01/5199 020 Vabimo krajane in okoličane Radomelj na tradicionalno MIKLAVŽEVANJE, ki bo v nedeljo, 5.12.2004, ob 17. uri v dvorani kulturnega doma Radomlje. Otroci si bodo ogledali igrico »Od kod si, kruhek?« gledališča Unikat, obiskal nas bo sv. Miklavž, v spremstvu angelov in otroke tudi obdaroval. Vstopnice so na voljo v trgovini Market Vele v Radomljah in vrtcu Cieidom na Viru. Število vstopnic je omejeno! DRUGAČNOST SKOZI GLASBO Kulturno društvo Ihan vabi na tradicionalni BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT. PRIREDITEV BO V PETEK, 17. DECEMBRA 2004, OB 19. URI V KULTURNEM DOMU V IHANU. VABLJENI! Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih h otroških ton po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi za DIABETIKE domačo potico, rotno i/delane domače piškote in ostalo sl.isi u, Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.: 564 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 2130 ure Commerce to zimo Ih pomiad UftfLNOOUE Hudatf UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBORKE (g) 01/723 09 00 www.htKommerce.si \ OPTIKA \/ir\ m° VII delovnihi od 8. do 1 -'......,*,,!!„)0|U! nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseli vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal. Trzina. Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24. 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 l;ax 01/ 72-38-015 i tO*«**, m D« * m STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9. -12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure ZAHVALA Po požaru, ki je prizadel našo kmetijo, se iskreno zahvaljujemo poklicnim gasilcem iz CPV ter prostovoljnim iz domačega in okoliških društev, ki so nesebično in požrtvovalno pomagali pri gašenju objekta in spravljanju sena s pogorišča od jutra do poznega večera. Se posebej gre zahvala trzinskim gasilcem, ki so nam še naslednji dan nudili pomoč pri zasilnem prekrivanju objekta. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom, krajanom, okoliškim kmetom in ostalim, ki so nam ta dan na kakršenkoli način pomagali. Iskrena hvala tudi občini Trzin, ki nam je ves čas, ob požaru in po njem, tako organizacijsko kot materialno stala ob strani, prav tako bi se za pomoč radi zahvalili organom in sodelavcem Civilne zaščite Trzin ter gostilnam Narobe, Lagoja in Pavovec. Kljub vsemu pa nam je la grenka izkušnja dala vedeti, da človek v nesreči ni sam, zato vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala! Družina Jemc V skladu s 13. členom Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 5/00, 6/01, 15/02 IN 14/04) Občina Domžale objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo tržnega prostora in stojnic v letu 2005 I. Prednici razpisa je oddaja v zakup tržnega prostora ter odprtih in zaprtih stojnic, na pare. št. 3957, .3958 in 3959 ko. Domžale, ob poslovno stanovanjskem objektu na Ljubljanski 73, v Domžalah. Tržni prostor in stojnice se dajejo v zakup praviloma za prodajo: a) vseh vrst kmetijskih pridelkov in sadja, b) živil, za katera so izpolnjeni zdravstveno tehnični in higienski pogoji za prodajo zunaj prodajaln, c) suho robo, d) izdelkov domače in umetne obrti, e) cvetja, gozdnih sadežev, f) raznih sadik, g) promocijo občine Domžal (društva, šole, ...), h) sveč, i) galanterije in pletenin lastne proizvodnje, j) drugih izdelkov kulturnega, vzgojnega, etnološkega ali estetskega pomena, če zakupna mesta niso zasedena za prodajo artiklov od a.) do i.). II. Zakupniki so lahko trgovci za izdelke i/ lastne proizvodnje, razen v primeru, da gre za prodajo ekoloških živil ali prodajo i/delkov navedenih pod točko j. iz I točke tega javnega razpisa ni potrebno, da ima trgovec lastno proizvodnjo. Zakupniki so lahko tudi kmetovalci ali drugi posamezniki, če izpolnjujejo pogoje za prodajo na premičnih stojnicah v skladu z veljavnimi predpisi. III. 'ena za zakupno površino (prostor) odprle stojnice /naša 600,00 SIT /dan, za zakupno površino (prostori zaprte stojnice pa /naša 1.000,00 SIT /dan. Prosilec mora poravnali zakupnino pred pričetkom prodaje na tržnem prostoru za celotno obdobje za katero se sklepa zakupna pogodba. IV. Prodaja na zakupljenih stojnicah bo možna (»-krat na leden in sicer: • vsak delovni dan od 8. do 16. ure, • v soboto od 8. do I 7. ure. V času predpra/.ničnih nakupov v mesecu decembru bo možno podaljšanje časa prodaje na zakupljenih stojnicah do 20. ure oziroma uskladitev z odpiralnim časom ostalih prodajaln v mestu Domžalah. V. Prosilec odda vlogo na predpisanem obrazcu, ki ga lahko dobi na vložišču Občine Domžale. Obrazcu - vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija: kmetovalci: posestni list ter dokazilo, na podlagi katerega bo razvidno, da se prosilec ukvarja s kmetijsko dejavnostjo (fotokopija odločbe o statusu kmeta ali izjava prosilca); če kmetovalec nima stalnega bivališča v občini Domžale tudi veljavno potrdilo o lastni proizvodnji; - trgovci, ki prodajajo izdelke iz lastne proizvodnje: dokazilo, da je predmet prodaje iz lastne proizvodnje ter priglasitveni list oz. izpis iz sodnega registra; ostali trgovci: izpis iz sodnega registra; drugi posamezniki: dokazilo, da je predmet prodaje iz lastne proizvodnje (npr. potrdilo o priglasitvi opravljanja osebnega dopolnilnega dela v skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno). Občinska uprava bo izmed prispelih ponudb izbrala najprimernejše ponudnike. Pri izboru bo upoštevana pestrost ponudbe. V primeru, da bo prijavljenih več interesentov kot je zakupnih mest. bodo imeli prednost tisti, ki ponujajo kmetijske pridelke lastne proizvodnje. Ponudniki bodo pismeno obveščeni o izboru. VI. Prosilci oddajo vloge z dokazili na vložišče Občine Domžale, I jub-Ijanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa pošljejo po poŠti, na naslov: Občina Domžale, ( >ddclck /a finance in gospodarstvo. Ljubljanska 69, 1230 Domžale, Javni razpis je odprt do zasedbe oz. zakupa vseh stojnic. Dodatne informacije lahko dobite v času uradnih ur na tel. 01 721 -42-51. ZAHVALA ()b boleči izgubi našega dragega očeta JOŽETA ŽABNIKARJA iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo za lepo opravljen pogrebni obred gospodu kaplanu, pevcem za zapete žalostinkc in gasilcem iz Stoba. Žantjocl: Žena Milka, sinova .lože in Primož z družino UGASNIL JE TVOJ VOGLED XI VEDNO SO SKLENILE TVOJE PRIl WE SE ROKE INPOPLAČILO VEČNO ODŠLO TVOJE DOBRO JE SRCE V SPOMIN 14. decembra mineva 10 let, odkar nas je /apu-slih naša draga mami. stara mama in prababica KATARINAGRČAR roj. Križelj iz Radomelj Iskrena hvala vsem. ki postojite ob njenem grobu, se je spominjate v molitvi, prižgete sveče in ji poklanjate cvetje. I [vala vsem. ki / dobro mislijo v srcu kjerkoli in kadarkoli pomislite nanjo. Vsi njeni # Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli, ZAHVALA V dvaindevetdesetem letu nas je tiho zapuslila naša draga mami in stara mama MIHAELA JERETINA roj. Kočar, z Rov Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Doma počitka Mengeš za nego in skrb ter g. župniku Janezu Jarcu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi našega dragega k ZDRAVKA ŠTRUKLJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V SPOMIN Dvanajstega decembra 2004 minevajo tri leta odkar nas je nepričakovano zapustil naš oči in mož FRANCI RADKOVIČ z Vira pri Domžalah Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate svečke. Vsi njegovi Saj ni rečeno, da Te ni, čeprav Tvoj glas se več ne sliši. beseda Tvoja v nas živi - MED NAMI S J ZAHVALA V štirunosenidesetem letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče. dedek, brat in stric ANDREJ GREGORC starejši upokojeni snbopleskar s Pšate. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter darove za svete maše. Obenem se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, dr. Mojci Zaje Kraševec, dr. Bredi Kokalj Limbek, patronažnim sestram Poloni, Mariji in Marjani iz Zdravstvenega doma Domžale za oskrbo in nego. Hvala gasilcem in vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Utihnil je tvoj glas. obstalo je tvoje srce, ustali so sledovi pridnih rok in spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in sestre FRANCKE HRIBAR (roj. KOČAR) iz Zaboršta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se njeni osebni zdravnici dr. Zaje KraSevčevi, ter patronažni sestri ge. Dragici za skrb in nego v času njene bolezni. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni Tako drugače je v hiši kar te ni... Kol da s tabo vse je umrlo in le nekaj duš tu živi... Stiskamo si roke in iščemo moči, da znali bi živeti, ko nam živeti ni... V SPOMIN ANDREJ KOPAČ (29.10.1982-31.12.2003) Nihče ga ne bo nadomestil in nihče pozabil; kajti bil je kakor svetal blisk, ki seje dotaknil vseh nas Tvoja družina tt\Yk ZAHVALA V triinsedemdesetem letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric VALENTIN HABJAN iz Domžal, Kosovelova 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter tolažilne besede. Hvala gospodu župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen pogrebni obred. Kranjskemu kvintetu za petje, stobovskim gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti, pogrebnim storitvam Vrbančič in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: žena Fani, sinovi Roman, Robi in Vinko z družinami Vse odhaja kakor tiha reka. le spomini zvesto spremljajo človeka Nebo te k sebi je vzelo. nas v črno je odelo. čeprav si novo pot začel, v naših srcih boš živel. ZAHVALA V sedeminštiridesetem letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil MIROSLAV GOSTINCAR z Vira pri Domžalah Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izraženo sožalje. cvetje in sveče, darove za svete maše ter za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Poloni Burja gospodu župniku Jožetu Tomšiču za pogrebni obred, kvartetu Skrjanček za zapete pesmi in g. Andreju Vrbartčiču. Hvala tudi Grafiki 2000 iz Doba, g. Vojku Vidmarju in g. Lovru Mež-narju ter prijateljem iz Sahare. Iskrena zahvala tudi sodelavcem ERS-ja za vso podporo. Žalujoči: ati, mami in sestra ZAHVALA V 84. letu življenja nas je zapustila naša draga HELENA KAVKA iz Domžal, Miklošičeva ulica 13 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem z Miklošičeve 13. prijateljem in znancem, ki so ji kakorkoli pomagali, jo imeli radi in se v lepem številu poslovili od njenega zemeljskega življenja. Zahvaljujemo se dr. Hacetu za dolgoletno skrb in zdravljenje. Zahvala gospodu župniku Janezu Šimencu iz Domžal ter duhovnikoma, gospodu Vilfanu in gospodu Cerarju/za lep cerkveni obred, pevcem, gospodu Vrbančiču, ter vsem, ki so sodelovali pri pogrebni slovesnosti. Vsi njeni ..... ........ ........................... . t ■ SPOROČILA stran 26 OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah. 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni čas od pon. do pet, od 10. do 18. ure. VITAFOND ADRIATIC najboljša izbira Frizerski salon Irena Mihelič s.p. Savska cesta 1, 1230 Domžale Delovni čas od ponedeljka do petka: 7.00 do 19.00, sobota: 7.00 do 12.00 Za upokojence in študente 10% popusta 01/72-42-778 Društvo za varstvo in vzgojo ptic, Domžale prireja RAZSTAVO PTIC 17., 18. in 19. decembra 2004, v domu Janka Kersnika v Lukovici. Na razstavi bo več vrst ptic in sicer: barvasti kanarčki, kanarčki pevci (harški vrvivci), papige in nekatere zunanje ptice. O vsem. kar vas zanima v zvezi s pticami, vam bo na voljo informator. Ptice bo mogoče tudi kupiti. Vabimo vse ljubitelje narave in posebej ptic, zlasti se otroke iz vrtcev in šolsko mladino. Ob ogledu razstave se boste lahko tudi včlanili v naše društvo. www.adriatic.si VitaFond Adriatic je življenjsko zavarovanje z nalaganjem sreds Adriatic Domžale Ljubljanska c. 90, tel.: 01 724-04-11, fax: 01 721-50-55 Obiščite nas v novi poslovalnici Adriatic Kamnik Perovo 23, Avto Cerar, tel.: 01 839-42-90, fax: 01 839-42-91 vzajemnih skladih.Ponuja vam več kot varnost, donosno naložbo in možnost povečanja vrednosti vašega premoženja. Ob odločitvi za VitaFond Adriatic lahko izbirate med šestimi vzajemnimi skladi: ■ KD Investments: GALILEO, RASTKO in KD BOND ■ Primorski skladi: PIKA in ŽIVA ■ Medvešek Pušnik DZU: MP GLOBALSI PRIMER? Ženska, stara 27 let, sklene VitaFond Adriatic Odloči se za dobo 25 let ter za premijo 70 EUR mesečno. Na podlagi tega izhaja zajamčena zavarovalna vsota za smrt 20.000 EUR in predvidena vrednost premoženja ob doživetju 77.986 EUR (ob predvideni 11% stopnji donosnosti). Zavarovalnica ob doživetju izplača vrednost premoženja, ob smrti pa zajamčeno zavarovalno vsoto za smrt, oziroma vrednost premoženja, če je ta višja od zavarovalne vsote. Adriatic zavarovalna družba d.d. Zadnja številka našega Slamnika Izide 22. decembra 2004, zato vaše prispevke s fotografijami, pa tudi krajše čestitke - posameznikov, organizacij in društev, pričakujemo do 12. decembra 2004. kot navadno po elektronski po3rvera.vojska@domzale.si ali info@kd4omzale.si. Vse informacije o vrstnih hišah in prodaji: VVVVW.SdVa-ip.SI e-mail: info@sava-ip.si Sava IP, d.o.o., Slovenska 56,1000 Ljubljana, Tel.: 01/300 98 91,430 41 51,031/688 980 TITAN D.D. je od januarja 2003 v večinski lasti francoske dmžbe SECURHJEV, ki ima v lastništvu več družb v Evropi. Proizvodnji programi družb se med sabo prepletajo in povezujejo. V sklopu bodočega razvoja grupe SECURIDEV je velik poudarek na krepitvi in širitvi orodjarskih storitev. Vodilno vlogo v grupi bo imela orodjarna, ki v tem trenutki deluje še kol organizacijska enota v TITAN D.I).. Po novem letu pa bo z isto dejavnostjo začela poslovati kot hčerinska družba EURO-TOOLS D.O.O. ustanoviteljice TITAN D.D. (100% lastništvo TITAN D.D.) ZAPOSLIMO Zaradi širitve orodjarskih kapacitet TITAN D.D. vabi k sodelovanju kvalificirane delavce (ke) orodjarske ali druge ustrezne smeri: - 2 delavca(ki) za enostavna orodjarska delu Kandidati so lahko začetniki ali z nedokončano kvalifikacijo s ciljem dokvalifikacije. - 4 delavce(ke) za zahtevnejša strojno orodjarska dela Od kandidatov pričakujemo nekajletno prakso na področju orodjarstva. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas z dvo-mesečnim poskusnim delom. Delo je dvoizmensko, po potrebi bo potekalo tudi v nočni izmeni. Če ste se pripravljeni spoprijeti z novimi delovnimi izzivi, ste ustvarjalni in željni novih spoznanj, vas vabimo, da v 8 dneh oddate pismi vlogo s kratkim Življenjepisom V kadrovsko službo TITAN D.D.. Kovinarska 28, Kamnik. Izbrani kandidati bodo sklenili Pogodbo o zaposlitvi v TITAN D.D.. S pričetkom obratovanja družbe EURO-TOOLS D.O.O. pa bodo pod enakim*pogoji prešli v delovno razmerje v novo nastalo družbo. Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v Uijini • različni programi • ugodne cene zavarovalnih premij • mreža izvajalcev po vsem svetu • 24-urna pomoč • organizacija zdravniške pomoči in prevozov • dodatna kritja za svojce • pravna pomoč Zavarovanje lahko sklenete v vseh poslovalnicah Vzajemne in na spletni strani www.vzajemna.si Plačilo je možno tudi z Moneto in s plačilnimi karticami. Vzajemna MIKLAVŽEV večer v centru Breza Dragi otroci! Sveti Miklavž vas bo s spremstvom obiskal in obdaril v centru Breza v petek, 3.12.2004, od 17. do 18. ure. Vabljeni! Veseli december v Brezi Po tem, ko je bilo v trgovskem centru BREZA nadvse živahno v noči čarovnic, k čemer so z izrezljanimi in okrašenimi bučami, med katerimi so bile prave velikanke, prispevali učenci Osnovne Sole Rodica, prave čarovnice iz plesne skupine DOBRE MRHE, znani kipar Marjan Vodnik iz Domžal ter trgovina SPAR in Me donalds, so se pričeli pripravljati na naj živahnejši mesec v letu. V decembru bo Brezo s svojim spremstvom in darili obiskal Miklavž, ki bo na njihova vrata potrkal 3. decembra ob 18. uri. Nadaljevali bodo z božično likovno delavnico v soboto, 18. decembra 2004 dopoldan, v katero vabijo tako otroke kot starše, da bodo skupaj izdelovali novoletne okraske. Ta dan bo otroke obiskal tudi božiček ter jih s konji popeljal po okolici trgovskega centra Breza. Kot zatrjuje organizator prireditev ter upravnik centra, Franc Pre-lovšek, pa se v prazničnih dneh v Brezi obetajo še številne drobne pozornosti in prijetnosti, zato vas vabijo, da jih obiščete. stran 27 SPOROČILA .......■........ zanesljivo, onarnčno m k strankam Vaš nov izziv! V rarvBjano mrežo poslovnih enot po Sloveniji vabimo M m» ^ prodorne, odločna, urejene in k uspehom naravnane BSIl. zavarovalne zastopnike-/ ce ki boste s svetovalnim detom na terenu tržili naša ^varovanja na območiu KAMNIKA in DOMŽAL Če izpolnjujete pogoje: i vsaj 4. stopnja izobrazbe • vozniški Izpit *B" kategorijo. • poznavanje uporabe orodil MS Otlioe okolja in ste samostojni, iniciativni ter komunikativni, se lahko pridružite sodelavkam in sodelavcem v urejenem in prijetnem delovnem okolju. Ponujamo vam možnost: . izobraževanja. • dokazovanja svojih sposobnosti. - plačila glede na uspešnost, • samostojnega organiziranja delovnega časa. UUBPANSKA Vi D TRZIN vabueuiua slastne pese ODPRTO POU PETO? 23 SOB. MED. 09 • 23 REZERVACIJE UA TEC.:041 923 943 GLAVE IN KARTUŠE ROTRING ZA NAJBOUŠE TISKANJE! r®fring In še več ... Pokličite! TelefonOl 729-12-63 http: aznet.powercom-si.com, E-mailinfof@az-net.si AZ net, d.o.o. Glavičeva ulica 1,1234 Mengeš Zadnja številka našega Slamnika izide 22. decembra 2004. zato vase prispevke s fotografijami, pa tudi krajše čestitke - posameznikov, organizacij in društev, pričakujemo do 12. decembra 2004, kot navadno po elektronski poštiveravojska@domzale.si ali inf<>(i/'kd-dom/ale.si. IZPOSOJA IN PRODAJA DVIGAL OMME Dvižne kosare OMME Višine dviga od 13-21 m Triglavska 11,1230 Domžale tel./fax: 01/7212-132 GSM: 041/668-529 €T ,im*m~........J^, Računovodski servis cosmos Podjetje za storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1 1230 Domžale 01/721 30 18 VELIKA PONUDBA ZIMSKIH IN LETNIH PNEVMATIK PO SUPER CENAH! VOKOHAMA mbumMjOM* k^ufulda SjCLJUtCL PO PRIPRAVLJENI? ZIMA! — ^.flflHLHn mm od 25. 11. do 6. 12. POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN PNEVMATIK IN PLATIŠČ rnirnHf kvi \leli hlmclallriitter) ULTRA EISJHD LE MANS ENZOV PNEUMATIC CENTER PTC Perovo 27, Kamnik , Tel.: 01 830 83 50 OPTIK /O? nT ^\ Martina w/ Škofic Ljubljanska 87 Slovenska 24, Domžale P.E. Mengeš 01/721-40-06 01/723-89-80 mali oglasi - Izposojam vrtičkarske stroje: prezračevalec trave, motokultiva-tor. vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. EKO AORAL, d.o.o. Mob.:031 787 865 - MATEMATIKO za osnovne in srednje šole instruiram po ugodni ceni. Gsm: 041 605 391 - URMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642 097 servis Šivalnih strojev s.p., Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa) Delovni čas: od 9. do 12 ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Tel: 01 7227 897 INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157.041 322 571 - V centru Domžal oddam pisarniške prostore po nizki ceni in z lastnim parkiriščem. Kličite 031 752 651. - Postelja 90x 200 in 180x200 novo, samo 12.500 in 17.500-041/275-485. - PEUGEOT 206, oranžni (metalna barva), 1.2001, prodam za 1,7 mio SIT. Klima in avtoradio, letne in zimske gume. garažiran. prevoženih cca 25.000 km. Pokličite 031 391 012 Lovska družina Domžale, obvešča lastnike kmetijskih zemljišč, da škode od divjadi v letu 2005 prijavijo na naslov: Lovska družina Domžale, Kolovec 3,1235 Radomlje www.sitar-pneumatic.si S G ITI Dtopdom VSE ZA GRADNJO, DOM IN HOBI V naših prodajnih centrih in trgovinah vam nudimo: vse vrste gradbenega materiala od temeljev do strehe, ročno In elektro orodje, zidarsko orodje in opremo, barve, lake, betonsko in ostalo galanterijo za urejanje okolice, vijake In ostalo pritrdilno tehniko, vse za vodovod in centralno kurjavo, _zaščito, keramiko, akustiko, belo tehniko....._ NOVO V SAM PC Jarše NOVOLETNI PR06RAM:umetne jelke.obeski in okraski.adventni venćki.darilni program,Božicki, dekorativni krožniki in vaze ter ostali dekorativni program.darilne vrečke, ovojni papir... V mesecu decembru BOGATA IZBIRA PIROTEHNIKE PRODAJNI CENTER JARŠE, Preserska cesta 1, 1235 Radomlje, 01/729 88 00 TRGOVINA STRANJE, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, 01/832 70 30 topken ticci Pridobit« si TOPKARTICO, ki vam prinaša POPUSTE In številne druge UGODNOSTI. sam topkartica UGODNI KREDITI ZA NAKUPE V TRGOVINAH SAM d.o.o. 5i Mercator Center Domžale Vsi kupci, ki bodo opravili nakup v hipermarketu od 11. do 15. ure v času od 6.12. do 9.12.2004 in od 13.12. do 16.12.2004, bodo nagrajeni s skodelico kave v naših gostinskih lokalih UBRA SLADKI BAR, PIRAT SNAGK BAR IN SANTANA. Prisrčno vabljeni! VELE Punudba velja v Blagovnici Vele Domžale od 18.11. do 6.12. 4. decembra ob 17.30 uri, pred Blagovnico Vele Domžale prihod Miklavža s spremstvom m °b 18. uri ognjemet 30 kolesje - je enkratna didaktična igrača primerna za malo starejše otroke, lahko pa tudi za mlajše |2,5 + vendar mu morate konstrukcijo zgraditi vi) z 115 deli, vsebuje zobata kolesa različnih velikosti, stebre, vezne elemente, spojke, podaljške in nalepke. Igrača je idealen uvod v raziskovanje zapletenega sveta mehanike, pokaže vzrok, posledico, razvija motoriko in še in še. Zgradite fantastične 3d konstrukcije in ustvarite izjemne verižne reakcije •ton Miklavževo cena 2L990j"" 3Dk°iesie Miklavževa cena 3.990,- Harmonika Bontempi Miklavževa cena 6.990, Action Man misija Kongo Miklavževa cena z vozilom 8.990,- Carrera avtocesta Qo-ao Miklavževa cena 5.990,- Punčka Bratz Miklavževa cena O OOfl . ^vborn. / • / / V, 43cm 30