Naročnina Dnevno Izdajo za državo SHS meiečDO 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemslvo mesečno 35 Din nedeljska Izdaja celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemslvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsla mali oglasi po 150 ln 2D, večji oglasi nad <13 mm vlAlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri vefciem O naročilu popust Izide o(> 4 zjutraj razen pondelJKo ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6/111 Rokopisi se ne vračajo, netranklrana pisma se ne sprejemajo ~ Uredništva telefon št. 205O. upravnlštva št. 2328 Političen lisi sta slovenski narod Uprava Je v Kopitarjevi ul.št.6 j- Čekovni račun: Ljubljana štev. lO.OSO ln tO.349 xa Inserate, SaraJevoSt.75G3, Zagreb St. 39.011. Vraga ln Vunal St. 24.797 Streznite se! Zločin je rodil novi zločin. V Zagrebu je timoril Hrvat Srba iz političnega maščevanja nad prejšnjimi umori Srba nad Hrvati. Imamo novo tragedijo, nov političen umor. Vsakega, ki čuti kot Jugoslovan, ntora pretresati strašna zavest, da bo svet sodil o nas, da smo zašli v ozračje krvne osvete, pouličnih pobojev, v milje najgrobejše surovosti, ki je danes le še tam doma, kamor kultura ni segla ali kjer narod ni še izkoreninil vojne propalosti. Mi vemo, da slika našega stanja v resnici ni tako žalostna. Mi vemo, da za dejanji, ki tako strašno stopajo pred svet, ni nikakega sistema in da teh pojavov posameznih zločinskih nalur ne moremo na podlagi dejstev posploševati in z njimi označevati položaja med Srbi in Hrvati. Borba je sicer ostra, toda v nasilje politična borba kot taka ni prešla in za ekscese nihče ne more delati odgovornega niti hrvatskega niti srbskega naroda. Kajti, kakor se je srbski narod stresal ob zločinu Puniše Račiča, kakor je enodušno vsa Srbija obžalovala in jokala, da se je našel iz njene srede človek, ki je dvignil zločinsko orožje proti bratom, tako je zagrebški zločin povzročil globoko tugo med hrvatskim narodom. Obadva naroda se le prebridko zavedata, da so ti politični zločini v korenini zadali hude rane zdravemu, dobremu in visokemu glasu naše kulture pred svetom in zgodovino. Obadva naroda vesta, da so zločinci med nami naša največja nesreča in politični zločinci pomenijo prav posebno nesrečo za narod, iz katerega so izšli. Dvakrat hudo je, če gre za politične zločine med bratskimi narodi. Za nas Slovence menda ni treba posebej naglašati, da zagrebški zločin obsojamo absolutno in brez pridržka, da ga obžalujejo najgloblje in da sočustvujemo ob tem strašnem dogodku z nesrečnima bratskima narodoma, ki jima pripadata morilec in umorjeni. Ta naša obsodba je prav tako samoposebi umevna, kakor je bilo naravno, da smo brezpogojno obsodili zločin Puniše Račiča, ker kot kristjani in kot ljudje načeloma obsojamo vsak zločin, vsak nasilen poseg v človeško življenje, kot narodnjaki in zavedni državljani pa moramo obsojati posebno politične zločine. V zvezi s tem načelnim našim staltsčem pa moramo pribiti gotove okolnosti, ki spremljajo zagrebški umor. Po umoru je vodstvo KDK izdalo proglas, iz katerega se jasno razbere, da je proglas sam posledica umora in je izdan vsled umora. Zato toliko huje udari v obraz strašno dejstvo, da proglas niti z besedico ne obsoja političnega umora, ki se je zgodil par ur poprej. Ali se je vodstvo KDK zavedalo, kako grozovito sramoto je s tem molkom prizadejalo svojim volivcem? Kajti morilec je bil omladinec, fanatičen pristaš KDK in tisti pretepači, ki so ustreljenega urednika Ristoviča insultirali že poprej, so bili istotako znani odlični propagatorji in agitatorji KDK, tako da bi KDK morala takoj jasno in odločno obsoditi zločin in zločince in ugotoviti, da z dejanjem nima nobene zveze. Ali ni KDK par tednov poprej divje zahtevala zadoščenja, dasi so radikalni klub, stranka in vse korporacije in združenja, s katerimi je bil v zvezi Račič, ponovno obsojala zločin in se z vsemi sredstvi zavarovala, da bi jih kakorkoli kdo mogel dolžiti soodgovornosti? »Balkanski« Belgrad je to storil, Srbija je to storila, tisti pa, ki so tedaj najbolj vpili, kako se razločujejo s svojo zapadno kulturo od divjega vzhoda, nimajo besede za obsodbo političnega umora, ko je morilec iz njihovih vrst. O, kako strašno sramoto dela KDK Hrvatom 1 Ko smo pregledali prvo poročilo o umoru, smo nato mrzlično iskali po vseh zagrebških listih, ki so včeraj izšli, obsodbo zagrebške javnosti nad zločinom. V največjo sramoto zagrebškemu svobodomiselnemu tisku pa moramo ugotoviti, da ni nikjer najti niti načelne niti konkretne obsodbe zločina. Ali je tu primera z belgrajskim tiskom ob Račičevem zločinu sploh mogoča? Saj so tam listi mesec dni neprestano na uvodnih mestih dokazovali, kako nemogoče je, da bi belgrajska ali srbska javnost nosila kako odgovornost za zločin, prosili in rotili Hrvate, naj dogodkov v parlamentu ne vpišejo na račun Belgrada in Srbije, slikali zločin v tako ostrem tonu, da je iz poročil samih zvenela vedna in sistematična obsodba zločinca. Kako temu nasproti zagrebški svobodomiselni tisk? Vsa poročila so prikrojena na sunmjo, da je urednik Ristovič prišel v Zagreb ubijat vodje KDK. Iz vseh poročil zveni, da je Ristovič kot urednik »Jedinstva« moral doživeti usodo, ki ga je doletela. Nikjer ni, to znova ugotavljamo, obsodbe zločina samega. Listi prinašajo zločin Resno 6 Zgreb, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Zagrebški tisk v poslednjem času uporno širi vesti o povoljnem zdravstvenem stanju Stjepana Radiča. V rcsnici pa je Radižcvo zdravstveno stanje slabše. Posebno so bojijo radi njegovega srcu. Vprašanje njegovega zdravja navdaja njegovo ožjo okolico z veliko skrbjo. Radi tega so i. Dunaja pozvali specialista za srce profesorja Wenkcrba, ki je danes prispel v Zagieb. Radičeva temperatura znaša 37.G. Udarec žile 120. Današnja »Riječ« piše, da je bilo Radifevo stanje snoči zelo rosno. Enako piše »Narodni val«, da je položaj zelo resen. Političen umor v Zagrebu — Poročilo na drugi strani 6 Zagreb, 6. avg. (Tel. Slov.:.) Zagrebški tisk se obširno bavi z včerajšnjim umorom. Vsi listi mu posvečajo uvodnike ter prinašajo obširna poročila. Splošen vtis je, da je atentat za KDK prišel v zelo neugodnem trenutku in da ji je njene Sanse zelo poslabšal. KDK je izdala sledeč proglas na ljudstvo: »Vodstvo KDK toplo priporoča meščanstvu Zagreba, glavnega mesta Hrvatske, kakor tudi celokupni narodni javnosti, da opusti vse nadaljnje manifestacije na ulici, da ne dajo povoda zlobnim elementom, da bi izzivali nered, da ne bi mogle temne silo tega izkoriščati za motenje narodne borbe. Pri tej priliki naglaša vodstvo KDK, da je naša borba osnovana na pravici in težnji za velikimi cilji narodno svobode. Sredstva za to borbo morajo odgovarjati njeni moralni naravi, izključujoč popolnoma vsa nasilna sredstva, v prvi vrsti pa tista, ki bi sc mogla spremeniti v uboje in v krvoprelitja sploh. Treba je, da se narodne vrste strogo držo teh navodil, tudi radi tega, ker je to v interesu čim hitrejšega ozdravljenja Radiča, ki je takoj po 20. juniju v svoji poslanici priporočal mir in zaupanje v njegovo vodstvo, ki bo, presojajoč razmere, v vsakem trenutku znalo pokazati ljudstvu, kaj je treba storiti. Narod je politično zrel in se zaveda svojih pravic in bo znal se prostovoljno podvreči tisti disciplini, ki jc potrebna za pravičen in uspešen boj.« V komunikeju se ni ta zločin direktno obsodil. Slično zadržanje zavzema zagrebški tisk. Za Suniča navaja olajšujoče okolnosti. Sicer pa je zelo odločno obsodil take okolnosti, ko je šlo za Račiča. Tako se človek ne more otresti vtisa, da jim ne prihaja obsodba atentata iz srca. Nekateri listi zločina niti ne obsojajo. »Narodni val« prinaša poročilo, o vsem drugem pa molči. »Hrvat«, ki hoče biti nekak hrvatski tenor, piše, da je Sunič izvršil svoje dejanje v obrambi življenja, ne svojega, nego Pribičevičevega, katerega je hotel Ristovič ubiti. Sicer pa je ves dogodek vrgel političuo življenje v mrtvilo. To se čuti tudi po tem, ker je Pribičevič odpotoval v Slovenijo na Bled radi oddiha. To je razumljivo, ker je izčrpal vsa svoja gesla in sredstva v borbi. Ob poslabšanem Radičevem stanju se njegova pot smatra kot pomanjkanje sredstev v boju proti vladi, ki postaja za KDK tem težji, ker kaže vlada voljo, da hoče delati in se vidi, da ima v tem uspeh. Ugotoviti pa se mora, da ima ta umik KDK to posledico, da se je zanimanje zagrebške javnosti obrnilo na politična vprašanja, ki se rešujejo v Belgradu. To se vidi po tem, ker zagrebški listi prinašajo mnogo obširnejša poročila iz Belgrada, kar je razumljivo, ker se je z odhodom zastopnikov KDK ves položaj prenesel v Belgrad. Seja trne r Belgrad, 6. avgusta. (Tel. Slov.) Skupščinska seja se je vršila dopoldne in popoldne. Ves dan je razpravljala, o nujnih predlogih, ki jih je svoječasno KDK vložila skupščini v obstrukcijski borbi. Ti nujni predlogi so večinoma obstrukcijskega značaja. Zato so bili večinoma vsi odbiti. Tudi se ni moglo o večini teh predlogov razpravljati, ker predlagatelji niso bili navzoči. Pred dnevnim redom je dobil besedo.radikalni poslanec Milutinovič, ki je predlagal, da se vsem poslancem, ki ne prihajajo na skupščinsek seje, odvzamejo dnevnice. (Vladna večina ploska). Poslanec pravi, da ljudstvo ni poslalo poslacev, du se sprehajajo po raznih letoviščih, marveč da delajo. Če se vpo-števa, da skoro sto poslancev ne prihaja na skupščinske seje, je okrog en milijon dinarjev mesečno prihranka. Tajnik Bedjanič opozarja poslance, da se govori o zapisniku in da naj stavi ta predlog, če hoče, da skupščina o njem razpravlja. — Proti zapisniku protestira zemljoradnik Lazič, češ da ni natančen. Nato se preide na dnevni red. Ugotovilo se je, da prisostvuje seji 170 poslancev. Med drugimi predlogi se nahaja predlog poslanca Laziča o znanih izgredih pred »Ruskim carjem«, katerega zagovarja poslanec Lazič, ki vali krivdo na notranjega ministra in zahteva od njega natančnega pojasnila. Nato je govoril zemljoradnik Šavljič. Nato je govoril predsednik vlade g. dr. Korošec, ki izjavlja, da nujnosti ne more sprejeti. 28. maja so se vršile demonstracije pred »Ruskim carjem«. Aretiranih je bilo nekaj dijakov, ki so bili kmalu nato izpuščeni. Ravnotako je prišlo do intervencije orožništva pri Dijaškem domu. Ranjeni so bili tako posamezni orožniki, kakor tudi demonstranti. Od demonstrantov so se prijavili štirje ranjenci, od orožništva pa sedem oseb- Radi teh dogodkov se je poklical na odgovor in odstavil s svojega mesta eden izmed višjih uradnikov v oddelku za javno varnost. Večina je soglašala z notranjim ministrom in njegovim objektivnim razlaganjem dogodkov in zavrnila zahtevo zemljoradnika. Nato se je pričela živahna debata o tem, ali naj se čitajo vsi predlogi, ki so jih vložili poslanci KDK, ali samo tisti, katerih poslanci so navzoči. Sprejela se je dosedanja praksa, da se preč.itajo in pridejo v razpravo samo tisti predlogi, katerih predlagatelji so navzoči, da lahko svoje predloge zagovarjajo. Razprava o teh predlogih je trajala celo dopoldne. Popoldne ob 5. se je seja nadaljevala. — Nadaljevala se je razprava o ostalih nujnih predlogih. Nadalje je prišel v razpravo nujni predlog poslancev SLS Klekla in Jeriča radi podpore Prekmurju radi znane vremenske katastrofe, ki je zadela okraj Mursko Soboto v maju. V lepem, daljšem govoru je poslanec Jerič opisal bedo in revščino okraja Murska Sobota, ki je tudi sicer pasiven. Zadnja leta pa ga tarejo velike nadloge. Ze !. 1925 je bila velika povodenj, ki se je 1. 1926 ponovila. To-leg tega je prišla metuljavost in sedaj ta ve-lika vremenska katastrofa. S toplimi- beseda- kot senzacijo v reporterskem žargonu, pobarvano s protisrbsko tendenco. Tudi če računamo s tem, da je Ristovič zadnji čas res pisal vse obsodbe vredne članke v svojem listu, vendar noben nastop in tudi njegova prikazen v Zagrebu, ki jo listi označujejo kot izzivalno, ne more opravičiti umora. In to ostentativno podčrtavanje Ristovičevih senčnih strani brez vsake obsodbe na drugi strani meče strašno luč na poročanje listov. Ti dve okolnosti sta pri zagrebškem umoru napram belgrajskemu hujši in temnejši. Ta del zagrebške javnosti, ki jo imel priložnost spregovoriti neposredno po umoru, ni znal čuvati dostojanstva pred smrtjo, ni hotel slediti brezpogojneriiu moralnemu ukazu, ki kloni sleherni tilnik ob pogledu na smrt in njeno žrtev. Prepričani pa smo, da hrvatski narod ravno vsled tega težkega greha KDK in njenega nemoralnega časnikarskega koncema ne bo pustil madeža na sebi. Ta narod je blag in čustven. Čustvo se bo zdramilo ravmj ob tej priložnosti spričo ledene mrzlosti, s katero sprejemajo sedanji lažni predstavitelji hrvatskega naroda politično smrt Srba. In to čustvo bo diktiralo Hrvatom, da bodo stresli breme sedanjih svojih zatiralcev, razdiralcev sloge, to čustvo bo vodilo k uovi spravi v mirnejše iu srečnejše dni. mi apelira na vlado in poslance, naj sprejmejo predlog in dajo čimpreje hitro pomoč temu revnemu prebivalstvu. V imenu vlade je finančni minister dr. Subotič izjavil, da predlog sprejme in da sprejme tudi nujnost. Pozno zvečer se je skupščinska seja končala, ker so bili v razpravi številni predlogi, tako da se šele jutri lahko preide na dnevni red. Nj. Vel. krač! v Belgradu r Belgrad, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Popoldne ob 4 se je v družbi zunanjega ministra vrnil iz Man Pijeska Nj. V. kralj. Takoj po prihodu je sprejel v avdienco ministrskega predsednika g. dr. Korošca, ki mu jc poširno poročal o političnem položaju. Povračilo stroškov za Kokrško cesto r Belgrad, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji finančnega odbora se je sprejel predlog notranjega ministra g. dr. Korošca, za posebne doklade uradništvn politične stroke v Južni Srbiji. Poleg tega se jc na seji finančnega odbora sklenilo na predlog gradbenega ministra, da se posestnikom in občinam, ki so prispevale k popravljanju kokrške državne ceste, porušene po poplavi, povrnejo prispevki iz državne blagajne. To velja samo za male posestnike in občine. Izplačilo rent železničarjem r Belgrad, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Rentniki-železničarji državnega železniškega ravnateljstva že več mesecev niso prejeli rent. Na energično intervencijo poslanca Sušnika jc železniško ravnateljstvo v Zagrebu, ki js prevzelo rentnike od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, izplačalo rente za junij in julij, in obljubilo, da se bo nadaljnje plačevanje sedaj v redu vršilo po poštni hraninilci v Ljubljani. Zakon o dobrovolicih r Belgrad, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Odboi za razpravo o zakonu o dobrovoljcih je imel danes sejo, na kateri jc sprejel več paragrafov. Seji je prisostvoval vojni minister g. Hadžič. § 1. se je spremenil v toliko, da se bodo smatrali za dobrovoljce tisti, ki so vstopili v srbsko vojsko pred 5. novembrom 1918, mesto 11. november. § 2. govori o izdajanju izkaznic in potrdil vsem dobrovoljcem. Te izkaznice se bodo izdajale tistim, ki so vložili prošnje oziroma ki bedo vložili prošnje v teku šestih mesecev potem, ko stopi zakon v veljavo. Dosedaj izdane izkaznice se bodo pregledale. Zakon o državnih pravdnikih r Belgrad, 6. avg. (Tel. »Slov.-) Odsek zakonodajnega odbora je v celoti sprejel zakon o državnih pravdnikih. Za plenum zakonodajnega odbora se je sestavilo poročilo. Tudi plenum zak. odbora je imel danes sejo in je v podrobnostih sprejel zakon do čl. 28. 3M0 za občinske volitve v Borni r Belgrad, 6. avg. (Tel. »Slov.) Klub poslancev JMO je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o občinskih volitvah v Bosni in Hercegovini, ki bi sc imele v kratkem vršiti. Ker za Bosno in Hercegovino ni nobenega zakona o občinskih volitvah, se je na seji sklenilo, da se zahteva, da se občinski zakon, ki je veljaven za Slovenijo, razširi na vso državo. Na seji se je razpravljalo o političnem položaju. Izdal se je sledeč komunike: »Na seji JMO 0. avgusta so poslanci poleg drugih važnih vprašanj razpravljali tudi o političnem položaju. Prepričani da vlada v klubu popolna harmonija, izražajo g. dr. Spahu popolno zaupanje in demantirajo v poslednjem času razširjene vesti o nekaid razcepljenosti v klubu.« Pogreb g. Avakumovšča r Belgrad, 6. avg. (Tel. »Slov. ) Danes se jc na najsvečanejši način izvršil pogreb znanega srbskega učenjaka in bivšega ministrskega predsednika Avakumoviča, ki je umrl v Rogaški Slatini. V imenu vlade se je v lepem govoru poslovil cd pokojnika Pera Markovič. Slavil je njegove velike zasluge za predvojno Srbijo tako na političnem kakor na znanstvenem polju. Slobodan Jovanovič je govciil v imenu akademije znanosti, katere član je bil pokojnik. Puniša Račič izročen sodišču r Belgrad, 6. avg. (Te'. -blov.-) Imunitetni odbor je imel dopodnlc sejo in soglasno sklenil, da se Puniša Račič izroči sodišču. O zahtevi, da se izročita sodišču poslanca Jovanovič ia Popovič, imunitetni odbor še ni dokončal razprave, ki se bo nadaljevala jutri. Strašen političen umcr 0 Zagrebu Ključavničar Sunjič ustrelil urednika Ristoviča - Politično maščevanje Zagreb, 6. avg. (Tel. >Slov.<) Mesto Zagreb je pod težkim vtisom političnega umora, ki ga je izvršil ključavničarski pomočnik Josip Sunič, član hrvatske omladine, nad urednikom belgrajskega lista »Jedinstva« Vlado Ristovičem v noči od sobote na nedeljo ob pol 2 zjutraj pred trgovino Grivičič na vogalu Jurišičeve in Petrinjske ulice, prav v začetku Jelačičevega trga. Vladimir Ristovič se je po uredniških dolžnostih in deloma po svojih privatnih poslih peljal skozi Zagreb ter v Zagrebu v soboto popoldne izstopil in svojim prijateljem izjavljal, da bo počakal do prihodnjega vlaka. Prijatelji, ki so ga opazili že okrog 5. ure popoldne ua zagrebških ulicah, so ga opozarjali, naj ne bo drzen, ker je mogoče, da ga kdo spozna iu se mu potem lahko kaj zgodi, ker so omladinci že večkrat govorili, da bi ga radi znanih člankov v »Je-dinstvu« bilo treba pretepsti. G. Ristovič se za te opomine ui zmenil in je šel v družbi dveh dam in nekega gospoda na vrt restavracijo »Kolo«. V isti restavraciji je sedelo več hrvatskih omladincev, med katerimi je bil tudi Dušan Tvrdoreka, ki je Ristoviča poznal. Omladinci so se razgovarjali o političnem položaju, pri tem posebno omenjali pisanje ^Jedinstva« in se ogorčeno izražali o njem. Nekateri so bili mnenja, da bi bilo treba Ristoviča ubiti, drugi pa, da to ne bi bilo pametno, ker je Ristovič navaden provokater. Tvrdoreka in drugi so svetovali g. Ristoviču, naj gre iz kavarne, on pa jih ni ubogal, in ko so drugi omladinci zvedeli, s kom se Tvrdoreka razgovarja, se je pričel pretep. Ristovič je bil pri tem pretepu ranjen na glavi za ušesom, je ves okrvavljen tekel iz restavracije, za njim so tekli omladinci prav do kavarne >Korzo«. Tam je Ristoviča ustavil službujoči detektiv Fran Planozer in tako so Ristoviča dohiteli omladinci, med katerimi je bil tudi ubijalec Josip Sunič. Detektiv je vendarle pregovoril oniladince, da se niso tam znova pričeli pretepati in je Ristoviča peljal na poli- cijo. Policijski svetnik Vasiljevič je poslal Ristoviča v bolnico, naj se tam pusti preve-zati. Detektiv je spremljal Ristoviča v bolnico, kjer je dr. Vladko Horvat pre vezal rane in nato se je Ristovič vračal. Med pptjo pa je naenkrat iz bližine kakih sedmih korakov oddal Josip Sunič na Ristoviča in detektiva sodem revolverskih strelov. Ristovič je bil na metsu mrtev, detektiv pa ranjen. Oba so prepeljali v bolnico, kjer so Ristovičevo telo obducirali. Kako se je zločin pravzaprav izvršil, se ne ve. Ubijalec trdi, da ni imel komplicev, stražnik pa, ki je zločinca .aretiral, pravi, da je videl v njegovi družbi tri ljudi, drugi pa-santi, zlasti pa bančni uradnik, ki je bil tudi ranjen v roko, trdijo, da je bila z ubijalcem cela gruča ljudi, ki so se potem na vse strani raztepli. Ubijalec mirno priznava, da je sklenil Ristoviča umoriti in da ga je spremljal s »Kola< na policijo, s policije v bolnico in nazaj. ter pri tem iskal priložnosti za strel. Hotel ga je ubiti, da se maščuje radi urednikovega pisanja proti Rodiču in Pribičevičn. V zvezi z umorom ie bilo aretiranih še cela vrsta članov hrvatske omladine. Ubijaecl Josip Sunič je 23 let star, rodom iz Vrpolja. Zadnji čas je bil zaposlen kot ključavničarski pomočnik v železniški delavnici na postaji Sava. V Zagreb je prišel na dopust za pet dni in se je tam udeleževal manifestacij KDK. Obdukcija je ugotovila: Ristoviča so zadeli trije streli. Prvi ga je zadel v desno lopatico od zadaj skozi prsa, drugi v dolnjem delu hrbia, istotako od zadaj proti trebuhu, a tretji pod levo pazduho, ki je šel med rebri, prebil pljuča in vrat in obtičal v desni čeljusti. Oba strela v lopatici in pod pazduho sta smrtonosna, ker je nastopila močna notranja krvavitev. Telo so položili v kovinasto krsto in so ga včeraj popoldne ob 2 odpremiil v Belgrad. Jugoslov. časnikarsko združenje v Belgradu je izdalo o umoru sledeče poročilo: V nedeljo ob 2 zjutraj je padel v Zagrebu, zadet s streli od zločinske roke med izvrševanjem svojega časnikarskega poklica Vlada Ristovič, časnikar in član Jugoslov. časnikarskega združenja. Najostreje obsojajoč vsako obračunavanje z orožjem, globoko obžalujemo tudi to žrtev politične zaslepljenosti. Centralna uprava JNU. Dalje je časnikarsko združenje sklenilo, da se truplo pokojnega Vlade Ristoviča na stroške belgrajske sekcije JNU prepelje v Belgrad in tam svečano pokoplje. Sekcija je izdala poziv, naj se meščanstvo udeleži svečanega pogreba. Ristovičev drug Miodrag Savkovič je dal o uboju izjavo, v kateri ostro napada Sveto-zarja Pribičeviča in trdi, da list »Jedinstvo« ni nič drugega hotel, kot izzvati g. Pribičeviča, da toži uredništvo ali urednika zaradi težkega očitka, da je Pribičevič soudeležen na umoru rajnega ministra Draškoviča. Med tem pa, pravi Savkovič, tožbe nismo mogli izzvati ne dočakati, dočakali pa smo strele na Ristoviča. Po Neftunu - prosta pot v Dunaj, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Umor radikalnega časnikarja Ristoviča, ki je čisto politično dejanje, je na Dunaju povzročil skrbi radi nadaljnjega razvoja politične situacije v Jugoslaviji. »Neue Freie Presse« piše z ozirom na nettunske konvencije, ki so bile sprejete v odboru: Ratifikacija se bo torej izvršila kmalu. Kampanja proti nettunskim konvencijam je mnogo doprinesla k temu, da je notranje nasprotstvo postalo vedno kritičnejše ter je verjetno, da bo opozicija pri novih volitvah porabila koncesije, dane Italijanom, kot dobrodošlo orožje v volivnem boju, na drugi strani pa daje končna ureditev te silno sporne zadeve možnost, da postane pot za sporazum v notranjem položaju prosta. Posledice hulskama r Belgrad, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Iz Lipika poročajo, da so v noči od 2. na 3. avg. okrog 1 ponoči neznane osebe s kamenjem razbile okno na stanovanju dr. Arnavtoviča iz Bel-grada. Pri tem je padlo več revolverskih strelov. Napadalci so se izgubili v temo. Sploh prihajajo poročila, da se z občinstvom iz Srbije, ki se nahaja na hrvatskem Primorju in v drugih hrvatskih letoviščih, grdo ravna in da je izpostavljeno velikim neprijetnostim. Italifarsski g!as e Milan, 6. avgusta. (Tel. Slov.) Popolo d' Italia je priobčila uvodnik >0 krizi hegemonije v Jugoslaviji.« Članek je povsem informativnega značaja iu sloni na znanih koncepcijah tega in drugih italijanskih listov. — Člankar je mnenja, da se ne da primerjati jugoslovanska opozicija zbrana v saboru, nekdanjim aventincem, kajti jugoslovanska opozicija ne predstavlja skupine strank, ampak celega naroda, ki se bori proti drugemu vladajočemu narodu, ki hoče avtonomijo, ali pa odcepitev od države. Nastop opozicije pomenja jpronunciainento« proti mirovni stavbi, ki jo je usilil Pariz. Sauervvein je hotel Jugoslavijo olepšati, kakor olepšujejo%azni zavodi za lepoto, da bi se videla lepša kakor je v resnici. Sleparija se mu ni posrečila. Bratje so se zdaj spoprijeli z revolverji. Tudi laž o italijanski provokaciji oziroma vmešavanju v notranje spore ne drži Nettunske konvencije so samo bojna platforma. Vesti o italijanski mobilizaciji na Primorskem so izmišljene in so pravtako prijetne, kakor prizor iz Leharjeve operete. Jugoslavija razkriva svoje napore. Ona je nastala kot realizacija pansrbstva pod francoskim političnim žezlom. Hrvati so se uprli Srbstvu, ki diktira 10 plemenom. Italija prisostvuje s popolnim des-interesementom razvoju dogodka v Jugoslaviji, zaključuje Popolo d' Italia. Roparil lovilo poslance v Atene, 6. avg. (Tel. »Slov.«) V bližini Janine je včeraj neka tolpa vjela volivna kandidata Mylonasa, ki sta pristaša Kafandari-sove stranke. Roparji, katerim načelujeta dva bandita, ki imata na vesti že več kot 30 umorov, zahtevajo za izpustitev 5 milijonov drahem in izjavljajo, da bodo ujetnika umorili, če bi jih kdo zasledoval. Venizelos je v svojem volivnem govoru v Janini izjavil, da mora smatrati svoje delo za ponesrečeno, če bi se mu ne posrečilo popolnoma iztrebiti roparske tolpe v Epiru. Kafandaris jc Venizelosa brzojavno pozval, naj plača odkupnino iz državnih sredstev, ker rodbine ujetih kandi- datov nimajo premoženja, da bi plačale odkupnino. Venizelos namerava volitve v Epiru odgoditi, da bi obema kandidatoma po osvoboditvi omogočil udeležbo na volitvah. Da zatre roparske tolpe v severni Grški, ki so se v zadnjem času zelo pomnožile, namerava vlada v goratih pokrajinah ustanoviti nove orožniške postaje ter graditi ceste in nove telefonske zveze. Venizelos je sklenil izplačati banditom odkupnino 5 milijonov drahem. Na odredbo vlade banditov ne bodo zasledovali, da ne bi spravili v nevarnost življenja ujetih poslanskih kandidatov. Silil Poljski polet se v Lizbona, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Poročilo poljskih letalcev pravi, da so po 31urnem poletu ugotovili napako pri dovajanju olja k motorju. Nato so se pojavile še druge napake, radi katerih so se morali spustiti na morje 70 milj od rta Tenerife. Ko so piloti opazili nemški parnik »Samos«, so se oprostili iz svojih sedežev in v rešilnih čolnih plavali k parniku, ki jih je spravil v Oporto. Od tam so letalci takoj odšli v Pariz. »Pariš Midi« poroča iz Oporta, da sta se poljska letalca že v soboto opoldne radi defekta v motorju morala spustiti na morje, pri čemer je aparat s tako silo udaril ob vodo, da sla se zlomili obe krili. Štiri ure so jih valovi premetavali sem in tja in pravi čudež je, ko so že izgubili vsako upanje na rešitev, da jih je opazil nemški parnik »Samos« in rešil. Našega zdravnika je ubito v Dunaj, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanski višji štabni zdravnik Miiller, ki je bil na dopustu pri svoji tašči v Langenzerdorfu pri Dunaju, se je tragično ponesrečil. Hotel je popraviti anteno, ki jo je porušil vihar, pri tem pa je prišel v stik z vodom močne struje, ki je bil napeljan v bližini, tako da je takoj padel. Ko so ga oprostili, je bil že mrtev. v Moskva, 6. avg. (Tel. »Slov.«) V izjavi, ki jo je podal listom, se je sedaj Čičerin izjavil pripravljenega v zadnji uri, da se udeleži pogajanj in podpisa Kellogovega protivojnega pakta. Očividno je, da se hoče sovjetska unija izogniti temu, da bi prevzela naše očitek, da ni hotela pristopiti k mednarodnemu prizadevanju za odpravo vojne in dati tako sovjetskim nasprotnikom v roke agitacijsko sredstvo. Sovjetska vlada je sicer mnenja, da je edina možnost, spraviti vojno s sveta v svetovni revoluciji, svoio ponudbo, da se udeleži pri Kellogovem paktu, pa smatra za poskusni kamen za resnične namere držav, ki vabijo h Kellogovemu paktu. Če bi bila ponudba Rusov odklonjena, bi bilo dokazano rusko mnenje, da Kellogov pakt služi samo za to, da se ustvari fronta proti sovjetom. v Pariz, 6. avg. (Tel. »Slov.«) V diplomatskih krogih in v tisku se Čičerinov protest proti temu, da Rusija ni bila povabljena k podpisu Kellogovega pakta, smatra samo za manever za njegovo politično agitacijo, da na eni strani prevrne težko doseženi sporazum med državami, na drugi strani pa, da Rusiji in njenim prijateljem slika pretvezo, zakaj se je obotavljal obsoditi vojno kot sredstvo na-cijonalne politike, Socl|al!st!črs! kongres v Bruselj, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Danes je bil tu otvorjen kongres delavske socialistične internacijonale pod predsedstvom bivšega zunanjega ministra Vanderveldeja. V svojem otvoritvenem govoru je Vandervelde zagovarjal socijalistično stališče glede razorožitve, opozarjal na vojno nevarnost in na kritične razmere v Evropi, grajal Ženevo, razvijal mirovni program in razvoj socija-lizma, zahteval anulacijo vojnih dolgov, razorožitev vseh držav, se dotaknil kolonialnega problema ter najostrejše obsodil komuniste kot izdajalce delavstva. Nove aretacije radi Škocjana. e Postojna, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Aretacije v zvezi z umorom v Škocjanu sc nadaljujejo. Danes jc bil aretiran na vse zgodaj akademik Šturm, ker jc prisostvoval škocjanskemu procesu. Šturm je vpisan na tehniki v Brnu in je znan kot pristaš krščanskosocialniu načel. Nadalje so bili aretirani dr. Ptorata, zdravnik iz Trsta, Viktor Kljuder, urednik »Edinosti« in dva akademika bratranca Dc-karja iz Sežane. ie v Ziirich, 6. avg. (Tel. »Slov.«) »Corriere della Ticino« poroča v nasprotju z italijanskimi uradnimi vestmi glede eksplozije v Spezzii, da je v tamošnjem pristanišču več poslopij zletelo v zrak, da se je v mestu hitro razširil silen požar in da je število mrtvih zelo veliko. Vlada je prepovedala objavljanje podrobnosti. Demonstracije v Parizu. Danes so se vršile kot spomin na dneve 1. 1914. velike komunistične demonstracije, ob katerih je bilo 98 tujcev aretiranih ter mnogo voditeljev komunistov-domačinov, med njimi glavni urednik »Humanitc«. Španija se vrne v Ženevo v Berlin, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Akcija, katero so podvzele velesile Anglija, Nemčija in Francija, da se Španija vrne v Društvo narodov, je v toliko napredovala, da se danes že lahko govori o vstopu Španije kot gotovem dejstvu. Pogajanja sc vrše le šc radi nekaterih pogojev. Požar v Komnu, c Trst, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Včeraj okoli polnoči je v seniku Alojzija Turka v Komnu nastal požar. Ker se nahaja senik poleg zaloge nafte, ki služi za pogon elektrarne in ker je v vasi veliko pomanjkanje vode, je bila nevarnost, da se ogenj razširi na vso vas. Ogenj se jc lotil zaloge nafte. Kmetom pa se je posrečilo, zvaliti sode na plan. Končno so okrog 3 zjutraj prispeli ognjegasci iz Trsta. Takrat pa je bil ogenj že pogašen. Škoda znaša okrog 30.000 lir. c Trst, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Davi okrog 6 je pričelo močno deževati. Dež je zajel vso deželo. Ozračje se je močno ohladilo. Drobne vesti Nemci se združujejo. Češkoslovaški Nem« ci so ustanovili iz nemške obrtne in nemške demokratske stranke skupno politično zajed-nico, katere naloga je podpirati tisto orientacijo češkoslovaških Nemcev, ki je za pozitivno delo na državi. S tem bodo dobili nemški vladni aktivisti novo oporo /oper nemške nacijonalce, ki sodelovanje v vladi odklanjajo. Padanje rojstev v Italiji. Kljub vsemu prizadevanju vlade število rojstev v Italiji stalno pada. Po zadnjih statističnih podatkih je letošnji padec za dva odstotka večji od lanskega. Napram letu 1913. je število padlo za 25.000, in to kljub temu, da je izseljevanje prenehalo, država se pa po vojni povečala. Chamberlain ozdravel. Zdravstveno stanje Chamberlaina se je obrnilo na bolje. Kakor izve Vaš dopisnik, se bo franco-sko-angleški dogovor o vojnih silah obeh držav objavil še pred podpisom Kellogovega pakta. Olimpijske tekme y Amsterdam, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Maratonski tek: I. E1 Quafi, Alžir 2 : 32 ; 57. II. Plaza, Nemčija, III. Martelin, Finska, IV. Yamada, Japonska, V. Joe Ray, Amerika. Jugoslovan Zika je v maratonskem feku dospel kot 33. v času 2 : 52 : 01 za Tarrazasom — Mehika. 4 X 100 moški štaiet: I. Amerika 41; II. Nemčija tri četrt metra zadaj, III. Anglija 4 m zadaj, IV. Francija za širino prs zadaj, V. Švica, VI. Kanada odstopila. Skok v višino za dame: I. Kanada 1.59, II. Holandska 1.56, III. Amerika 1.56. Prosto plavanje za dame 400 m: Prvo plavanje: I. Amerika 5 : 58, II. Južna Afrika 6 : 106, III. Anglija. Drugo plavanje: I Ho-landija 5 : 54 : 6, II. Amerika 5 : 55, III. Anglija. Medtek 1500 m moški prosti štaiet: Prvi tek: I. Arnborg, Švedska 20 : 42, II. Argenti-nija 21 : 17, III. Kanada 21 : 33 : 4. Drugi tek: I. Amerika 20 : 55 : 4, II. Bruselj, III. Amerika. Rezultati v vodni žogi: Holand : Švica 11 : 1 (3 : 0), Belgija : Irska 11 : 1 (6 : 0), Malta : Ltiksemburg 3 : 1 (1 : 1). V predteku na dvosedežnih kolesih je zmagala Holandska proti Avstriji, Anglija proti Franciji, Nemčija proti Poljski, I.eucht, Ntirnberg, olimpijski zmagovalec. Rokoborbe v grško-rimskem stilu: Do-sedaj je nedvomna zmaga Leuchta, Niirnberg. (Politična belemka K Dr. Šalamunovemu popravku nimamo nič več dostaviti. Tudi bi nič več ne dostavili, če bi dr. Šalamun ^popravil«, da nima pisarne v Ptuju, ampak za kurjo vasjo, da v Ptuju sploh še nikoli ni bil in ne ve, kje je ptujski magistrat, da Dr. Šalamun dalje ne pozna predsednika SDS in ne voditelja ta-mošnje Orjune, da neki Šalamun, ki je danes vodja SDS in Orjune v Ptuju, ni dobival hrane v frančiškanskem samostanu v Mariboru in med počitnicami bival vsled protekcije svojega strica — duhovnika po raznih župniščih. Tudi če bi nam Dr. Šalamun poslal tak popravek, bi mu ničesar več ne dostavili. Novosadska vremenska napoved: Temperatura se bo povsod nekoliko znižala. Severo-zapadni in severni vetrovi. Povsod bo nekoliko lahkega dežja. Dunajfka vremenska napoved: Severne Alpe: Najprej še povečini oblačno, sem in tja z dežjem in hladno, potem od zahoda vedno boljše vreme. Južne Alpe: Povečini oblačno, deževno in hladno. »Ustreliti tudi dr. Korošca" - Ni res, da bi bi! jaz dr. Franjo Šalamun, odvetnik v Ptuju na javnem trgu pred magi stratom izjavil: >Sedaj bi bilo treba ustreliti Vukičevičn in dr. Korošca!«. Ni res, da sem to mirno izrekel in tudi drugič potrdil, marveč jc nasprotno res, da tega nisem nikdar rekel. V Ptuju, dne 4. avgusta 1928. Dr. Franjo Šalamun « Pogled na tribune amsterdamskega stadiona ob priliki sedanjih olimpijskih iger. Amerikanec King, ki je odnesel na olimp igrah prvo mesto v skoku na višino (1.94 m). Tony Revillon: Nevihta Gospa Baudoin je bogata posestnica. Kot vdova je ostala s sinom edincem in je mislila oženiti sina z bogato dedinjo, da bi na tak način še povečala hišo. Na nesrečo pa se je Ludvik Baudoin zaljubil v hčer nekega revnega ribiča, ki ni imel niti ene ladje in sklenil, da jo poroči. Vdova ni hotela na to pristati. On se je držal dobro. Trmasti so tam v Normandiji. Bitka se je vršila eno leto, na koncu pa Je mati končala: »Poroči se, če se hočeš, toda jaz ne bom videla nikoli tvoje žene in ti ne boš dobil od mene niti krajcarja, dokler bom jaz živa.« »Kakor hočete,« je dejal Ludvik. In poročila sta se. Pet let je preteklo. Živela sta v bedi. Ludvik je hodil lovit ribe s tastom. Toda ljubezen je premagala vse in nista se pritoževala in se nista nikoli obrnila na gospo Baudoin. Kadar so se ob nedeljah po maši srečali, sta jo pozdravila, ker je bila pač to njuna dolžnost. Niso se obiskovali, ne pisali, sploh ni bilo med njimi nikakršnih odnošajev. Nič razen pozdrava, s katerim sta mlada pozdravila, na katerega pa starka ni odgovorila. Toda nekega dne je divjala nevihta, da je morje tulilo in so se tresle hiše ob obrežju. Gospa Baudoin je živela sama z deklo Anico. Anica je sklenila roke in rekla: »Hm, kakšna je ta gospa! Dosti ljudi mora sedaj biti, ki se tresejo!« »Kakšni ljudje?« je rekla vdova in hodila semintja in se dotaknila sedaj tega, sedaj onega, samo da se ni zdelo, da drži križem roke. »Vendar starši tistih, ki so na morju!« Gospa Baudoin se je ustavila. »Kar prenehaj!« je rekla suho. Vzela je nekaj šivanja v roke. Ker je bilo temno, je šla sedet k oknu. Anica je naslanjala obraz k šipam in gledala na ulico. Ker ji je prepovedala govoriti, je govorila semtertje kaj v presledkih: : 0, dimnik gospoda Bertrauda bo pal vsak čas! »... Tamle gre pa gospod Chardon proti morju. Tudi Peter Guichard, Denis Geofi'roy in Goiranova Magda hiti!... No, zdaj sem pa res radovedna, kaj se je zgodilo tam spodaj! »Klepetulja!«- je zagodrnjala vdova. »Ne!« zakliče končno in udari z nogo, »kaj takega pa nisem še nikoli videla! Gospa Baudoin je spravila dolo in začela zopet korakati po sobi. Slišalo se je šumenje in divje piskanje nevihte, od časa do časa krike, škripanje železja in loputanje odtrganih : žaluzij, ki so butala ob zid. Ocean jo postal trašen. | Vdova se je postavila tik ob služkinjo »Ker si ravno tako radovedna, se obuj in napravi kot drugi: poizvedi za novice!« Anica je bila v trenotku napravljena. Ko je hotela skozi vrata, je dejala gospa Baudoin: »Pa se vrni, da mi boš povedala, kaj je!« In starka je povzela zopet korake po sobi. Korakala je z enega konca na drugega s prekri-žanima rokama, s stisnjenima ustnicama in iiied hojo opazovala, kakor je imela navado, vsak predmet. Deset minut je preteklo: »0, ta Ana, kar noče je biti!« Burja je pritisnila z dvojno silo, da se je slišalo le njeno bučanje. Hipoma obstane oko gospo Baudoin, uprto v kot sobe, kjer je stala majhna otročja posteljica. V teh hišah hranijo vse in pustijo vse na svojem mestu. Ta posteljica je bila posteljica njenega sina. njenega sina, ki je bil na morju. Že eno uro je mislila nanj. Toda mislila jo vedno le na odraslega Ludvika, ribiča pri petindvajsetih letih, korenjaka, ki ji jc bil rekel: Kakor hočete!, ko mu je branila ženi-tev, a se je kljub temu oženil. Sedaj pa se je zasanjala v otroka, v njegovo plave laske, v tista debela lička in v modre oči. Spomnila se je njegovih prvih besedi, njegovega smeha in svojih načrtov, ki jih je bila napravila ob njegovi zibelki. Čeprav ste iz dežele Caux, čeprav bogati, trmasti, čeprav imate srce iz kamna, take stvari vas pa le ganejo, kadar tuli burja... »O, ta Ančka, še sedaj je ni!« ... Snela je plašč s kljuke in odšla. Čim se je obrnila na ulici, jo je ustavila množica ljudi, ki jo obkroževala dva ali tri ribiče s premočenimi oblekami in z blatnimi čevlji. Roke in obrazi so jim bili okrvavljeni. Naglo se je ustavila in vprašala hripavo: »Ali so prišli?« Eden iz množice je ošinil s pogledom druge in je dejal: »Sevedn.« Nadaljevala je svojo pot naprej. Tedaj se je eden izmed mornarjev izločil iz grupe in tekel za njo: »Gospa Baudoin, gospa Baudoin, kani pa greste sedaj?« »Doli,« in je pokazala na morje Mornar pa jo je ustavil s svojim plaščem: »Kaj vam bo to pomagalo? Neurje je Vrnite se! Saj smo se mi vsi vrnili, mar ne? . »Pogledala ga je ostro v oči: »Vsi?« »Menda ja!« »Prisezitek Mornar se je »medel: »Vendar, gospa, tisti, ki niso vajeni, to pa gotovo šli v Vport ali v Fecamp, kdo bi to vedel?« Ona se je oprostila in hotela oditi. Zopet Svei v slikai) Cbamberlain angleški zunanji minister, ki je težko Zbliževanje med Nemčijo in Francijo. Nedavno so poročali listi, da je prispel k podpisu protivojnega Prof. Karolus, znameniti fizik iz Lipskega, ki je obolel na pljučnici. pakta v Pariz med drugimi tudi Stresemann osebno, a 2. t. m. je obiskal razstavo »Pressa« v Kolnu baje rešil problem gledanja na daljavo s pomočjo .francoski prosvetni minister Herioi (srednji na zgornji sliki). radija. Nemška ekspedicija, ki se je podala pred kratkim pod vodstvom prof- L. Trobeniusa v Afriko v svrho znanstvenih raziskovani. Gasike v Los Angelesu (Amerika) so pred kratkim opremili s jx)sebuimi kisikovimi aparali, ua se morejo potapljati in tako reševati tudi utopljence. IT aj je norega KOLEDAR. Torek, 7. avgusta. Kajetan. — 220. dan v letu. ZGODOVINSKI DNEVI. 7. avgusta: 1878. so avstrijske čete zasedle Jajce. — 1848. je umrl kemik J. J. b. v. Berzelin. — 1914. je Črna gora napovedala Avstriji vojno. — 1897. se je v Celju otvoril Narodni dom. — 1910. so v Klanjcu v Hrvatskem Zagorju odkrili spomenik Mihanoviču, pesniku himne »Lijepa naša domovina«. — V avgustu 1550. sta bili tiskani prvi slovenski knjigi: Trubarjev Abecednik in Katekizem. m k Razpis učnega mesta za nemščino v zvezi z italijanščino ali francoščino na drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani. Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani razpisujem učno mesto za nemščino v zvezi z italijanščino ali francoščino z nastopom v šolskem letu 1928.-29. Za mesto se jemljejo v poštev kandidati z diplomskim izpitom filozofske fakultete. Prošnje opremljene po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Belgradu, vložijo pa najkasneje do 12. avgusta t. 1. pri ravnateljstvu drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani. — V Ljubljani, dne 3. avgusta 1928. — Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodo-pivec s. r. •k Ogledi in premovanja goveje živine v mariborski oblasti. Oblastni odbor se je odlo-1 bil prirediti goveja premovanja po sodnih okrajih. Letos pridejo na vrsto sledeči sodni okraji: 1. Za marijedvorsko in pinegavsko pasmo dne 4. septembra v Mariboru, za marijedvorsko pasmo dne 15. septembra pri Sv. Lenartu in dne 18. septembra v Šoštanju. — 2. Za pomursko pasmo dne 12. septembra v Šmarju in dne 13. septembra v Kozjem. — 3. Za sinodolsko pasmo dne 6. septembra v Murski soboti in dne 20. septembra v Ča-kovcu. — Kmetovalci se vabijo, da si razstavljeno živino v velikem številu ogledajo. Take prireditve so poučne in dajejo sliko o stanju živinoreje in dajejo pobudo za izboljšanje iste. * Član Prpičeve tolpe obsojen na smrt. V soboto ob 12.15 popoldne jc zagrebško sodišče izreklo smrtno obsodbo nad Ante Jeli-ničem, ker je bil od vse Prpičeve tolpe ujet nazadnje. Obsodbo je prečital predsednik senata Bačac. Jeliniča so pripeljali v dvorano pod močno ekskorto. Ante Jelinič je bil radi petih roparskih napadov in enega roparskega umora obsojen po čl. 36. kaz. zakona na smrt na vislicah. Po razglasitvi obsodbe je Jalinič mirno izjavil: »Vi gospodje sodniki ste me obsodili na smrt, upam pa, da me bo kralj pomilostil.« Nato so prečitali razloge obsodbe, kar je trajalo zelo dolgo, * Lobanjo razbil zetu v prepiru. 2e dalj časa sta se kmetu Jože Jerkan in njegov zet Jure Crnac v vasi Hrvacih pri Splitu nahajala v hudem prepiru. Pred kratkim.pa se je zdelo, da sta se nekoliko pomirila, toda pred dnevi so našli Črnca nezavestnega z razbito glavo. Prepeljan je bil v bolnico v Splitu. * Grozen samoumor zagrebškega trgovca. V nedeljo zjutraj si je vzel na grozen način življenje trgovec z antikvitetami in sodni izvedenec za umetnine Artur Bertič v svojem stanovanju v Berislavičevi ulici. Zaklenil se je v svojo sobo in si zabodel hkrati z obema rokama dva noža v levo in desno stran trebuha. Ker so njegovi svojci opazili, da ga ni zjutraj dalj časa iz sobe, so poklicali ključavničarja, ki je sobo odprl. Nudil se jim je strahovit prizor: Bertič je ležal z dvema globokima ranama na trebuhu v veliki luži krvi. Vzrok, zakaj si je Bertič vzel življenje, ni znan. Bil je premožen mož, vendar pa sc je vedno bal finančnega poloma in je najbrže radi te bojazni storil strahovito dejanje. Petnajstletna pustolovka umorila očima in njegovo hčer. V Kifinem selu pri Mo-starju so našli pred dnevi mrtvega kmeta Alijo Moro in njegovo hčer Fatimo. Oblasti so sedaj prijele zločinca v osebi 151etne Mur-te, pastorke Alije More. Murta je po smrti svoje matere, Alijine žene, služila nekaj časa v Mostarju pri raznih muslimanskih druž.nah, vendar pa je službe zelo menjala in je policiji v Mostarju znana radi mnogih tatvin. Murta je priznala, da je umorila očima in njegovo hčer Fatimo, storila pa je to le iz maščevanja, kajti pri velikem bogastvu, ki ga je imel njen očim, se je morala ona potikali po tujih hišah. Mlado morilko so prepeljali v zapore v Ne-vesinju. k Nova telefonska govorilnica. Pri poštnem in brzojavnem uradu v Leskovcu pri Krškem se je otvorila dne 1. t. m. javna telefonska govorilnica za splošen promet. Telefunken radio Je najboljši Strahovit požar v Gor. Jezeru pri Cerknici Vsa vas pogorela v nekaj minutah. — Milijonska škoda. — Obupni prizori pri gašenju požara in reševanju imetja. — žalostna usoda družin. -k Malinovec pristni dobite na tehtnico v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ulica._ jo j« ustaviL Tačas se je vračala po ulici Ani ca, vsa razburjena. >Ne. ne!« je vpila, ko je zagledala svojo gospodinjo, >ne, gospa, nikar ne pojdite tja!« Starka se je začela tresti. Njen zagorel obraz je postal bled, oči so se zaprle in oprla se je na dekle, da ni padla. >Moj greh je to, jaz sem kriva!« je ponavljala. med tem pa so ji šklepetali zobje. Hoteli so jo peljati v bližnjo hišo, toda ni hotela. »Anica, hočem jih videti!« In obe sta se napotili proti hiši, kjer je stanoval Ludvik Baudoin. Anica je odprla in gospa je vstopila. Notranjost je bila taka kot je obična pri ribičih. Pred veliko posteljo so bili spuščeni modri zastori, med dvema posteljicama pa je bila zibelka. Mlada žena je sedela z detetom na kolenih. Ob strani sta se držala za njen predpasnik dva otročiča vsa preplašena. Nemir je še podvojil njeno bolno bledico. Ker ni mogla sama iti, je poslala svoje stariše po novice in čakala ga je, toliko da je še dihala in ni zadrževala solza. Ko je zagledala taščo, se je dvignila in zaječala: »Gospa .. .< Starka je stopila k nji in rekla: »Moja hči.. .< Potem je vzela otroka v svoje naročje, se spustila na stol in jih začela med ihtenjem objemati. Izbruhnila je v Jok: »Ubogi malčki!... Moj Bog! Moj Bog!« Hipoma se zasliši ldice veselja na ulici. Vrata so se odprla in vstopil je na čelu skupine, ki so jo tvorili starši in prijatelji, korenjak Ludvik. »Oh, tu je! Tu je!« V hipu je bilo vse na nogah. Zena se je zagnala proti njemu, otroci so stekli očetu naproti. * Samo gospa Baudoin je ostala nepremična na svojem prostoru liki kip. Takrat jo Je ribič zagiedai. »Odkril se je in se ji približal reko«: >— Matik « Ta mu je ponudila roko.. (Iz francoščine prevel V. B.) * Hmeljarstvo, prva slovenska knjiga te stroke, delo prof. Sadarja, izide v kratkem v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Opozarjamo podjetja in denarne zavode, ki žele v knjigi mse-rirati, da se javijo čimpreje za cenik. •k Grozdni in sadni sok se more dohiti odslej v vsaki množini pri »Brezalkoholni produkciji« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Meša se z vodo kakor malinovec. Tak sok lahko prodajajo vse gostilne, ga lahko jemljejo seboj turisti in potniki, ki ga poljubno mešajo z vodo. Pričakovati je, da se bodo taki sokovi zelo priljubili, posebno, ker cena ni višja od cene malinovcu. -k Pri toišči, protinu in sladkosečnosti izboljša naravna »Franz-Josef«-grenčica delovanje želodca in črevesa ter vztrajno pospešuje prebavo. Zdravniki za prebavo izjavljajo, da so s »Franz-Josef«-vodo dosegli sijajne uspehe. Dobiva se v lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah. •k Krasna izbira bluz, otroških obleke po nizki ceni. Krištofič-Bučar, Stari trg 9. NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. O Orel Št. Peter — Ljubljana. Pogreba br. Cudermana, ki bo v sredo ob pol 3, naj se udeleži čimveč bratov v kroju. Zbirališče do 2 v Šentpeterski prosveti. — Predsednik. O Samoumor. Včeraj ponoči je posestnik Franc Rojina obvestil policijsko stražnico v Šiški, da se je na vrtu hiše št. 59 v Zgornji Šiški nekdo obesil. Ugotovili so, da je to 271etni čevljarski pomočnik Anton Duh, doma iz Dragovič pri Ptuju. Bil je že mrtev. Na lice mesta je prišla policijska komisija, ki sta jo tvorila zdravnik dr, Avramovič in uradnik g. Ljubič. Pri Duhu so našli dozo, listnico in neke listine. Vzrok samoumora je najbrže v bedi. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv, Krištofu. © Nepošten voznik, V petek je prevažal 431etni Blaž Štefan pohištvo gospe Antonije Brodnik, ki se je selila iz Starega trga št. 20 na Sv. Petra nasip 41. V trenutku ko se je gospa odstranila iz sobe, je Blaž uporabil priliko in izmaknil 3200 Din gotovine ter pobegnil. Za denar si je kupil v trgovini Koser na Starem trgu novo obleko, perilo, srajco in klobuk, v sosednji trgovini pa čevlje. Za ostali denar pa je v petek in v soboto popival, dokler ga niso aretirali. Pri njem so našli samo še kakih 200 Din. Blaž noče priznati tatvine ter trdi, da jo je pred tremi dnevi prinesel iz Trsta. Toda s pričami mu jc policija dokazala, da jo je kupil pri Koserju za i ukradeni denar. Mož bo moral v luknjo. 0 Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v decembru 1927 zastavljenih predmetov v četrtek 9. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici. Cerknica, 6. avgusta. (Izvirno tel. poročilo »Slovenca«.) Idilično vasico Gorenje Jezero pri Cerkniškem jezeru, v sredi pota med dvema slikovitima dolinama, cerkniško in loško, je v nedeljo popoldne zadela velika požarna katastrofa, ki je vas uničila. Včeraj, v nedeljo ob 5 popoldne je nastal sredi vasi požar. Goreti je začelo najprej pri »Tomaževih«, kjer se je blizu hiše vnela kopica sena. Južni veter, ki je vlekel od bližnjega Javornilca, je ogenj takoj z vso hitrico razširil, tako, da je bila cela vas tekom desetih minut v ognju. Gorečo slamo je veter nosil celo v več ur oddaljene Bloke. Tomaževa hiša stoji sredi vasi in se je požar torej lahko mogel razširiti na celo vas. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je bila zelo opečena 17 letna deklica Rezi M a u k o , ko so jo reševali iz goreče hiše. Prepeljali so jo takoj v sosednjo vas Goričice k njenim sorodnikom, kjer so ji nudili prvo pomoč. Ožgani so še drugi, ki so pri gašenju požara pomagali, med temi več gasilcev in en član finančne kontrole iz Cerknice. Ogenj jr>, kakor že rečeno, objel takoj vso vas in je bila popolnoma izključena pomoč in rešitev. Pogorelo je dobesedno vse, tudi sadno drevje po vrtovih, ki je kazalo olv^n sad. Ponikvarjevi družini je pogorelo 10.000 Din v bankovcih, ki so se nahajali v omari. Nesreča je tem hujša, ker so ravno prejšnji dan, v soboto popoldne pokopali očeta in hišnega gospodarja, posestnika Jakoba Ponikvarja. Vaš poročevalec je imel priliko, ko se je peljal na kraj nesreče, razgovarjati se s Po-nikvarjevim sinom. Ta se je danes v ponedeljek peljal ravno na desetdnevni dopust, ki ga je dobil, ker je prejel od doma brzojavko o očetovi smrti. Vest o hudi nesreči v Gornjem Jezeru je dobil šele, ko je prispel v Ljubljano, kjer se je sestal na kolodvoru s svojim znancem Joželom Antonom iz Lipse-nja. Vest o požaru je sina tembolj težko prizadela, ker mu je od domačih ostala doma samo mati. Dva brata sta že dalj časa v Ameriki, eden je v Kanadi, sestre pa so poročene in od doma- Če vojaške oblasti ne bodo sinu Rudolfu, ki služi šele štiri mesece v Prištini, spregledale roka, ki ga ima še za odslužiti, bo hiša sploh brez delavne roke, kajti mati je stara že 64 let. K gašenju požara so v nedeljo popoldne najprej prihiteli gasilci iz Lirovnice pod poveljstvom načelnika Remžgarja. Malo kasneje so dospeli gasilci iz Loža, Starega trga, Cerknice, Dolenjega Jezera, Dolenje vasi in Grahovega. Toda tedaj je bilo za vsako pomoč že prepozno. Razširjajo se govorice, da sta zgorela tudi dva otroka, vendar to še ni mogoče ugotoviti, če to odgovarja resnici. Večini posestnikov je zgorelo po več mladih prašičkov, ki jih tu rede za prodajo. Eden izmed tamkajšnjih posestnikov je hitel v hlev takoj, ko ie zapazil požar, da bi rešil živino, kolikor je ni bilo na paši. Posrečilo se mu je odve-zati vole in konje in jih spustiti iz hleva, ko ra je hotel odnesti iz svinjaka še mlade prašičke in jih je naložil v škaf, mu je, ko je hitel skozi plamen, začel goreti škaf v roki s prašički vred. Preostalo mu ni drugega, kot da je vrgel škaf proč, da je rešil vsaj sebe iz plamenov, ki so objeli ves svinjak. Tudi druge živine je precej zgorelo. Zgorelo je vse žito in vsi poljski pridelki, kolikor še niso pospravljeni. Grozen pogled se ie nudil, ko se je vžgala hiša in trgovina trgovca Ivana š e p c a, kateremu je zgorela vsa zaloga blaga, kolikor jo je imel. K temu uničenju vsega blaga je mnogo pripomogel petrolej, ki se je vnel v vseh sodih, in plamen se je s čudovito hitrico povzpel iz sodov pod nebo. Skupaj je pogorelo 26 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Ostalo je v celi vasi samo 7 hiš. Škoda gre v težke milijone. Vsa poslopja so bila trdna in se lahko cenijo na 1 milijon kron vsako. Na ta način bi znašala samo škoda na hišah in poslopjih okrog 5 milijonov dinarjev. Celotna škoda pa je še dosti večja. Zgoreli so vsi gospodarski in drugi stroji. Vsi posestniki so bili zavarovani, vendar pa za dosti manjše vsote. Vas Gorenje jezero spada v občino Stari trg pri Ložu. Vas se nahaja tik državne meje. Najbližja železniška postaja je Rakek, od katere je oddaljena' kake 2 in pol ure pešhoje. V Gorenjem Jezeru je že pred leti izbruhnil požar, le v malo manjšem obsegu, kot je bil sedanji. V spominu je še slična katastrofa, ki je pred leti uničila bližnjo vas Martinjak. In ljudje vedo tudi povedati o številnih požarih, ki so nastali še po ostali okolici. Tik pred zaključkom lista smo prejeli iz kraja nesreče od našega poročevalca še te podrobnosti: Ostale so hiše št. 16 in 17 ter hiše špiker-jeva, Zogarjeva, Gorenjega Urha (rojstna liiša Matija Škerbca, župnika v Tržiču), Spodnjega Urha, Možanova, Pangretova, Oštirjeva, stara in nova šola, cerkev in Erjavčeva kajža. Domačini so sedaj večinoma brez strehe in so se nastanili, kolikor je to mogoče, v cerkvi ter v stari in novi šoli. V cerkvi prebivajo tri družine, v šoli osem, ostali so se razdelili po okoliških vaseh, kjer imajo sorodnike. V teku današnjega dne si je ogledal pogorišče g. okrajni glavar Poklukar iz Logatca. Za jutri je napovedana uradna komisija, ki bo natančno ugotovila višino škode. Vaščani so bili povečini zavarovani pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki je že danes poslala semkaj dva svoja zastopnika. Domačini s polnim upanjem pričakujejo, da se jim bo vsaj del odškodnine takoj izplačal. Zavarovani so za zelo majhne vsote. Pogled na pogorišče je strašen. Ponekod se še sedaj kadi iz posameznih stavb, kjer tli in gori naprej. V posameznih stavbah se vidijo napol pečeni prešički in kokoši. Na neki verigi visi zgorel pes. Videti je tudi ostalo perjad napol pečeno. Zidovje je istotako po- ' polnoma uničeno, ker je v teku noči, ko je bilo zidovje še razbeljeno, pričel padati dež. Tako je zidovje razpadlo. Po pogorišču je videti ostanke poljskega orodja, strojev, vozov, hišnih posod in drugo. Pri trgovcu Šeplju če sedaj gori v shrambi moka. Pretila je nevarnost gasilcem od gorečega olja in petroleja. Pogoreli so sadni vrtovi, iz zemlje štrle samo debla, vejevja ni. Pečeno sadje leži na tleh. Domačini so imeli skoro vso pšenico spravljeno s polja. Nameravali so jo ta teden mlatiti. Mavko Terezijo odpeljali jutri v bolnico, ker je močno opečena. Nadalje so opečeni vaški načelnik, po domače Tomaž ter njegova oče in mati. Nekemu posestniku, ki je hotel v razburjenosti rešiti denar, ki ga je imel spravljenega v neki omari, se je pripetilo, da je denar položil na mizo. Iz omare je hotel vzeti še neko drugo stvar, med tem pa je denar na mizi zgorel v skupni vsoti 8000 Din. Drugod se je v razburjenosti ljudem pripetilo več podobnih nezgod, tako da je razen tistega, kar so imeli ljudje na sebi, vse uničeno. Brzojavno so obveščene oblasti, veliki župan, okrajno glavarstvo, oblastna skupščina, oblastni odbor, Jugoslovanski klub. Ljudstvo z zaupanjem gleda v svoje nadrejene oblasti • in pričakuje pomoči v svojem obupnem položaju. Maribor □ Likof. V soboto popoldne ao obhajali zidarji, zaposleni pri gradnji dvonadstropne stanovanjske hiše za šoferje v Kacijanerjevi ulici ter delavske kolonije v Magdalenskem predmestju, običajno slavlje likofa. Ob štirih popoldne bo se pripeljali k zgradbi šoferske stanovanjske hiše nekateri občinski svetniki, zastopniki mestnega gradbenega urada iu mestnega fizikata, z g. županom dr. .luvanom na čelu, ki je ob tej priliki imel na zbrano delavce primeren nagovor. Nato so si oibČ. svetniki in ostali gostje ogledali impozaaitna melj-ska kanalizacijska dela v bližini. Omenjeni kanal, ki bo po njem odtekal Počekovski potok v Dravo, meri 800 m, visok je 2.60 m, širok pa 2.70 m. Ko-njičan bi z lahkoto vozil skozi. Mariborčanom pa, ki se dosti znojijo in z velikimi mukami prenašajo vročino pasjih dni, bi priporočali, da se zatečejo pod varstvo impozantnega kanala, ki je največje te vrste v naši državi. Ob petih pa so se pripeljali g. župan, obč. svetniki in drugi povabljeni gostje v delavsko kolonijo, kjer je bilo zbranih 360 delavcev. Pozdravni govor je imel najprej zastopnik delavcev, nato zastopnik stavbenikov g. inž. Jelene. Odgovoril je g. župan dr. Juvan, ki je naglašal veliki socialni pomen gradnje teh delavskih hišic. Nato se je vršil ogled kolonije. Z velikim zadoščenjem moramo omeniti, dn se ni v času gradnje pripetila nobena večja nesreča. Delavci se rekru-t i rajo predvsem iz okoliških občin, prav veliko pa jih je iz Prekmurja. In celo nekaj tehnikov pomaga pri deiu, da si preko počitnic nekaj zaslužijo. No v soboto pa »o imeli praznik — vsak delavec je dobil liter piva, Mruco kruha in klobaso. In dobre volje so bili, pa šale so tudi zbijali seveda. So pa tudi delali zadnje dni 12 ur dnevno in to čisto prostovoljno, samo da so bile hišice čimpreje pod streho in da so v soboto lahko obha-! jali — likof. □ Smrtna kosa. Umrli sta: Stibler Angela, zasebnica, stara 48 let. Polcojnica je umrla v Gradcu, kjer se je zdravila, in je bila včeraj pripeljana v Maribor. Pogreb danes ob 17. uri. — Rebernik Štefka, stara 16 let, železničarjeva hčerka. Pogreb danes ob 16. uri iz bolnice. □ Starka-samomorilka. V Dravo Je skočila znsebnica Marija Scbnuderl, stara 78 let, in pri tem utonila. Vzrok neznan. □ Poizkus z raketnim letalom je naredil v soboto zvečer ob 9. uri pri »Treh ribnikih« Mariborčan Pepi Halbwidel, slušatelj znamenite politehnike Kyffhauser v Frankenhausnu. Mladi tehnik, sin uglednega restavraterja Andreja Halbvvidla, je model enokrilnega raketnega letala sam konstruiral. Poizkus se je posrečil. Pri vžigu prve rakete je letalo sfrčalo 27 m visoko, nato pa se je zasukalo ter padlo v ribnik. Poizkus z letom tega raketnega letala je naravno zbudil veliko zanimanje ■med Mariborčani ki so ob tej priliki pohiteli v velikel številu k trem ribnikom. To je prvi poizkus te vrste v naSi državi, doslej eo se izvršili ti poizkusi na Dunaju, v Maffdeburgu, Rflhnu in Frankenhauenu. □ Poroke. Pretekli teden so se poročiM: Josip I.edinšek, pek in Marija Voglarjeva, natakarica; France Kotnik, čevljar in Alojzija Muršec, služkinja; Maksimilijan Frise Zbogom k. Biskup dr. Dominik Premuš je odšel iz Zagreba v priljubljeno mu naše zdravilišče na zdravljenje in ostane tu dalje Časa. * Slovenska Krajina Veliko razburjenje je zavladalo v več občinah ob Muri, ko se je pokazala dne 3. avg. okrog 9 velika zona od ognja. Kdor je bil na cesti, je pač mislil, da gori v domači vasi. V nekaterih občinah so bili celo plat zvona. Požar je bil na Štajerskem, in sicer v Stari vasi. Zgorelo je nekemu posestniku vse gospodarsko poslopje s hišo vred. Škoda je precejšnja, ker mu je zgorelo tudi vse žito. itz&rečl sodišča GOLJUFIV AGENT S SREČKAMI. Večkrat se je v časopisih že opozarjalo ljudstvo, naj se čuva raznih agentov, katerih je vse več in ki na vse mogoče načine vsiljujejo ljudem različne srečke ter jih zraven nesramno varajo in izrabljajo. Vendar se zdi, da so vsi opomini zaman. Taki agenti ponovno najdejo svojih žrtev. Tako je pred nedavnim prišel agent neke firme, ki razpečava take srečke tudi v Šmartno pod Šmarno goro. Hodil je po hišah in ponujal svoje blago. Ko so mu ljudje povedali, da ze imajo srečke od neke druge iirme in da tudi redno plačujejo obroke, je začel trditi, da dotične srečke niso nič vredne, pač ai •'obp Kranj Desetletnica mature. V soboto in nedeljo so obhajali desetletnico mature bivši učenci kranjske gimnazije, ki so maturirali leta 1918. Tri »Petrčkuc se je vršilo njih slavje, katerega se je udeležilo 15 sošolcev. V nedeljo pa so ob 10 prisostvovali sv. maši, katero je daroval njih sošolec g. Jagodic. Ogenj. V nedeljo zvečer so opaziH pri Besnici ogenj, kjer je gorel kozolec, naložen z žitom. Ogenj je bil baje podtaknjen. pa da so njegove dobre in prvovrstne ker da zadene vsaka. Na ta način ie preslepil več lahkovernih ženic, da so mu nasedle in mu plačale za sreč- Slov. Konjice / ^ Orlmski dan. Konjiško orlovsko okrožje priredi 12. t. m. svojo javno telovadno produkcijo. Ta dan se bo zbral cvet naše katoliške mladine v tuk. prijaznem trgu. Celo okrožje bo pokazalo na skupni prireditvi, da goje orlovske vrste poleg duševne tudi telesno kulturo. Spored je sledeč: Zjutraj ob 5 budnica. Ob pol 10 sprejem gostov na kolodvoru, nato sprevod v cerkev. Slovesna sv. maša, pri kateri se bo pela dr. Kimovčeva, in pridiga, ki jo ima g- arhidijakon. Po sv. maši zborovanje v dvorani. Popoldne ob 2 slovesne pete lita-nije. Ob 4 javna telovadba, pri kateri nastopijo vsi oddelki s krasnimi vajami: nekaj novega bo šta-fetni tek za prehodno darilo. Po telovadbi za vse prijatelje orlovstva prosta zabava ob zvokih godbe. Sodeluje godba Krekove mladine iz Maribora. K temu orlovskemu dnevu vabimo vse, ki cenijo našo orlovsko organizacijo! Naj vedo nasprotniki, da ljudstvo simpatiztra s krščansko mladino; zato vsi v nedeljo v Konjice! Nesrela. V petek 8. t. m. je vozil Zidanšek Karel iz Skednja sode za gostilničarja Domitroviča iz Špitaliča. Pri vožnji se je tako ponesrečil, da je prišel pod vob, kjer je dobil smrtno nevarne po-Skodbe. Ima zlomljeno hrbtenico in še vse polno ran po rokah. Nahaja se v tukajšnji bolnici. Brežice ob Savi Poskušen samoumor. V petek 3. t. m. je šel v brlvnicl J. Holzja zaposlen brivski pomočnik 18-letni Ivan Miklavžina po naročilu iz Brežic v Ča-teške toplice z brivskim orodjem. Ker ga ni bilo opoldne domov in tudi ne zvečer, so ga začeli iskati. Bes ga je občinski stražnik našel sredi pod mostom med Savo ln Krko s prerezano žilo na roki. Fanta so takoj spravili v bolnico, kjer je izpovedal, da si je hotel končati življenje »iz obupa«. Rogaška Slatina Pogreb ministrskega predsednika Avakumovi-ia je bil veličasten. Že pred 11 se je začela zbirati pred cerkvijo Sv. Križa elita gostov, zastopstva uradov in domačinov, odkoder se je imel razviti sprevod. Točno ob 11 je opravil protojerej in patriarhij-skl svetnik Nikola Trilunovič v spremstvu proto-jereja Ivana Jelčiča in kombiniranega pevskega zbora cerkvene obrede, nakar je pokojniku govoril v slovo v imenu pravnikov in prijateijev predsednik kasacijskega sodišča v pokoju g. Djoka Nesto-rovič iz Belgrada. Nato se je začel pomikati sprevod med sviranjem žalostink vojaške godbe proti kolodvoru. Za krsto je stopala žalujoča hčerka edinka s šefom generalnega štaba, generalom Petrom Pešičem, ki je ožji sorodnik pokojnikove rodbine. Za njimi so šla zastopstva: srezki poglavar dr. H. Kartin, ravnatelj dr. Šter z uradništvom zdravilišča, župan Šentjurc z občinskimi svetniki, učiteljstvo, nato v zdravilišču navzoči generaii in številni drugi odličnjaki z damami. Na peronu se je krsta postavila na pripravljen katafalk, pred katerim so opravili duhovniki poslednje molitve. Ob zaključku je spregovoril še okrajni glavar in se poslovil od od- ke znatne vsote. Neka žena mu je celo dala na račun drugega obroka kar celo kokoš, toda močno se je začudila, ko je kljub temu dobila od firme terjatev in opomin za drugi obrok. Možak, ki je na ta način sleparil ljudi, je bil obsojen na 5 dni zapora — tako malo pa zato, ker mu je to prva kazen. SMREKE JE KRADEL- Ob robu gozda ima svojo borno kočo stric Matevž. Skromno preživlja sebe in sovojo družino. Pa ga je enkrat premotilo, da je stopil v bližnji gozd ter tam podžagal lepo smreko. Peljal jo je na žago in jo prodal za 50 Din. Ker se je pred sodnijo izgovarjal, da je revež in siromak, je dobil samo 3 dni. NEPAZLJIV VOZNIK. Da je španov Janez iz Udmata fest fant, to stoji. S konji se postavi, da le kaj. Pravi, da so njegovi konji celo bolj pametni, nego on sam. Zato da jih lahko kar brez skrbi pusti, da gredo sami naprej, on pa se zadaj lahko sprehaja in zgovarja. Tako je bilo tudi zadnjič in tedaj se je izkazalo, da tista primera o pameti ne drži. Konji so se namreč na križiču dveh cest splašili ter tako podrli | nekega kolesarja, druge nesreče pa ni bilo. Vendar je laneza zapisal stražnik, na sodniji so ga pa povabili, naj se pride za 24 ur odpočit. CerUveni vestnile V uršulinskem samostanu v Ljtib'jani bodo duhovne vaje za učiteljice od 15. do 19. avgusta. Dosedanje in nove gospodične učiteljice iskreno povabljene. IPoissvedlovanta Izgubila se je 5. t. m. dopoldan srebrna ura z verižico na Ježici od gostilne Ramovš in čez most na levo po cesti. Prosim, kdor jo je našel, naj jo odda pri vratarju Jugoslovanske tiskarne proti nagradi. Sv. Višarje- Oni romar, ki je na sv. Visarjah hranil svoj dežnik v prvi prodajalni na desno, a ga pri odhodu ni dobil, naj sporoči svoj naslov Prosvetni zvezi v Ljubljani. Dežnik je pomotoma vzel drug romar, a ga ]e potem oddal nadzorstvu romanja. ______ Šport Olimpijsko pismo Amsterdam, 2. avg. 1028. Doslej so dosegli Amerikanci največ točk v lahki atletiki in sicer 101.5. Njim slede po vrsti: Anglija, Nemčija, Švedska, Kanada, Finska itd. Daines so imele evropske države več sreče in so odnesle tri zmage. Švedska v metanju kopja, Finska v teku na 1500 m in Nemčija v teku dani na 800 m. Potek tekem: na 400 m se je vršilo 15 pred-tekov. Ostala sta dva Amerikanca, dva Francoza, dva Kanadčana, Nemec Buchner. Madjar Bar s i in Holandec Broos. Met kopja : I. Landquis (Šved) G6.60 m; II. Szepes (Madjar) 65.26 m; III. Sunde (Norvežan) 63.97 m. Finec Pentilla, ki ima svetovni rekord v metanju kopja, je dosegel s-mo šesto mesto. T ros k o k: I. Oda (Japonska) 15.21 m; II. Casey (Amerika) 15.17 m; III. Tuulos (Finska) 15.11 m. Tek na 1500 m: I. Larva (Finska) 3.53.2 min.; II. Ladoumeque (Francoz); III. Pur je (Finec). Ženski finale na 800 m je pokazal lep boj. Vodila ga je KanadSatika Thompson. Nato jo je prehitela Švedkinja Gentzel. Takrat je začela Nemka Radke spurtati in je prav sveža priletela na cilj. Dosegla je zopet nov svetovni rekord v času 2.16.8 min. Tik za njo je bila Japonka Hi-tomi in kot tretja švedinja Genzel. To je bila prva nemška lahkoatletska zmaga. Radko je jokala v veselju, Hitomi pa se je onemogla zgrudila. Amsterdam, 8. avg. 1928. Včeraj je bil razglašen izid tekmovanja v raznih panogah umetnosti. Zmagovalci so prejeli tudi naslov olimpijskega championa. Njihova zmaga se je proslavila kakor zmaga atletov. A. Arhitektura: I. J. Wils (Nizozemska). Delo: olimpijski stadion v Amsterdamu. II. Mindedal-Rasmussen za plavalni basen v Olle-rupu (Danska). III. J. Lambert (Francija) za stadion v Verseilles. V načrtu za mestne športne naprave so bili odlikovani: I. Hensel (Nemčija), za stadion v NUrnbergu. II. J. Lambert (Francija), za stadion v Versailles. III. M. Lauger (NeiniČja), za mestni park v Hamburgu. 3. Literaiura: I. K. Wierzinbky (Poljska): Lanz Olimpijski. II. R. Biding (Nemčija): Reitvorsrhrift fllr eine Geliebte. III. J- Wel-tzer (Danska): Symphonia Heroica. Ta dela so lirična. „ Vsi me imajo radi pravi razumna Mica. „Moški so pazljivi in mi prinašajo darove, toda eden me je ugodno iznena-dil, ker praktično misli: Prinesel mi je RADI ON!" Varuje perilo! Kot dramatično delo je bilo odlikovano z drugo nagrado ono od Italijana L. de Bosis: Ica-ro. Prvo in tretjo nagrado ni prejel nikdo. V aprilu: I. Dr. F. Mezo (Madžarska): Zgodovina olimpijskih iger. II Weiss (Nemčija). III. C. et M. Scharten-Antik (Nizozemska). C. Glasba: tretjo nagrado je prejel R. Simonsen za delo: Symphouie no. 2, Hellas. Prve in druge nagrade ni nikdo prejel. D. Slikarstvo: I. Is. IsraSls (Nizozemska); II. Mme. L. Knight (Anglija); III. W. Klemen (Nemčija). Risarska dela: I. J. Jacoby (Luxenburška); II. A. Virot (Francija); III. Skoczylas (Poljska). E. Plastika: I. P. Landoysky (Francija); II. M. Martin (Švica); III. R. Sintenis (Nemčija). Prvi dan jadranja je bil predvsem za Nizozemce zanimiv. Njihova 8 meterska jadernica je bila takoj ob začetku vodilna. Vodnik je dobro [izrabljal veter, ki je stalno izpreminjal smer. Rezultat: 1. Holandska, 2. Norveška, 8. Švedska. Z 6 metersko jadernico je dospel prvi na cilj Norvežan. Vodil jo je g. Anker, ne pa norveški princ, kakor so časopisi pričakovali. 2. Švedska, 3. Amerika. valci: V prosti rokoborbi so izšli sledeči zanago- 1'osebni peresni stas: Makinen (Finska); peresni stas: Morrison (Amerika); lahki stas: Kiipp (Estonska); Srednji stas A: Hoavisto (Finska): srednji stas B: Kyburz (Švica); poltežki stas: Sjoested (Švedska): težki stas: Richthoff (Švedska). Lahka atletika: Današnji spored je izpolnil večinoma deseteroboj. Za enkrat sporočam samo to, da sta v ospredju Finca: Yrjdla in Jarvinen. Finale na 400 m. Po dveh predtekili so ostali sledeči: Barbutti (Amerika), Bell (Kanada), Storž (Nemčija), Buchner (Nemčija), Rinkol (Anglija) in Philipps (Amerika). Zmagal je Barbutti v dobrem času 47.8. Drugi je Bali in tretji Bilchner. N a 5000 m je startalo 12 tekmecev. Deset Severoevropejcev in dva Amerikanca. Nurmi je vzel v začetku precej hiter tempo in je vodil. Sledil mu je Amerikanec Smith. Ko sta se tn dva odmaknila proti sredini proge, ju je na notranji strani prehitel Ritola. To se jo zgodilo ob koncu četrtega kilometra. Oh koncu se je razvil hud boj med Ritolo in Nurmijem, vendar je prvi zmagal v 14.38. Tretje mesto je dosegel Wide. Živinoreja v 1.1927 Ministrstvo za poljedelstvo je napravilo statistiko stanja živine v naši državi za leto 1927. Konj je bilo v naši državi 1,210.310; od teh je bilo žrebet pod tremi leti 207.607; kobil nad tremi leti 476.924; žrebcev nad tremi leti 23.848; konj starejših nego tri leta 411.913. Goveje živine je bilo skupaj 8,729.343 glav; od tega odpade na teleta pod enim letom 526.136, na junce od dveh let 567.752, na junlce in krave nad dvema letoma 1,671.207, na bike starejše od dveh let 73.668 in na volove nad dvema letoma 890.580 glav. Prešičev smo imeli skupaj 2,769.848: od te vsote je bilo prešičkov pod enim letom 1,367.056, mrjascev za pleme 62.128, svinj nad enim letom 656.884, prašičev za pitanje 684.280. Ovc je bilo 7,735.915. koz pa 1,738.958 glav, oslov 97.509, mezgov 14.865 in 30.980 bivolov. Perutnine je bilo v celi državi 16,279.132, od tega 18,838.973 kokoši, 863.61-1 rac, 976.977 gosi in 599.868 pur. Panjev je bilo vseh skupaj 608.120. Če primerjamo podatke glede števila konj s prejšnjimi leti, vidimo, da število od leta do leta raste precej stalno. Tako smo imeli konj: 1. 1921 1. 1922 1. 1323 1. 1924 1. 1925 1. 1926 l 1927 1,069.310 glav 1,043.528 glav 1.062.893 glav 1,053.875 glav 1.106.14° glav 1,110.358 glav 1,120.310 glav Pri goveji živini pa je ravno obratno, število pada, le v zadnjem letu zaznamujemo proti 1. 1926 mal porast. Goveje živine smo imeli: 1. 1921 4,960.397 glav 1 1922 4,058.419 glav 1. 1923 3,869.986 glav 1. 1924 3,784.267 glav 1. 1925 3,768.135 glav 1. 1926 3,706.019 glav 1. 1927 3,729.343 glav 1'ri številu prašičev ni toliko sprememb. — Tako je bilo 1. 1921 8,378 041 glav 1. 1922 2,887.020 glav l. 1923 2,496.723 glav 1. 1924 2,517.955 glav 1. 1925 2,802.355 glav 1. 1926 2806.182 glav 1. 1927 2,769.848 glav število ovc in koz je precej stalno. Podatki zbrani od ministrstva za poljedelstvo glede stanja živine, ki jih tu prinašamo, so cenitve, ki več ali manj odgovarjajo resničnemu stanju, popolnoma zanesljive pa niso, posebno kar se tiče drobnice in perutnine. Da bi mogli napraviti pravilne zaključke o razvoiu živinoreje, nam te številke ne zadostujejo. Železnica Ptuj-Rogatec-Brežice Odgovoru predsednika železniškega odbora železnice Ptuj — Rogatec — Brežice, gosp. Mihaela Brenčiča v »Slovencu« št. 158 od 14. julija na moj članek: »Železnica Ptuj—Roaatec-Brežice« v »Slo- Ji / / veia wimiQiD vrvenjem Roald Amundsen Z zrakoplovom na severni tečaj (Konec.) Osmo poglavje VRNITEV. Demontiranje balona. — Razočaranje prebivalcev mesta Nome. — Navdušen sprejem v Zedinjenih državah. — Preko Atlantskega oceana, — Slavnosti v domovini. — Rezultati poleta. Naslednji dan, ko smo se naspali, začnemo demontirati balon. Posamezne dele skrbno zavijemo in ko bo plovba otvorjena, jih borno poslali proti jugu. Ko smo to delo končali, se peljemo v Nome na motornem čolnu, ki je ležal spravljen v neki lopi. Le z velikim trudom se nam posreči, da ga zvalimo na sani, ter so pomočjo psov spravimo v vodo. Par ur pozneje do-spemo v Nome. Ko sem bil 1. 1906. prišel v to mesto po evoji ekspediciji v severne pokrajine, so me vtis. Dali smo si namreč narediti obleke v Alaski in naravno, da izgledamo kot rudoko-pi. Vzeli nismo nikake posebne obleke seboj, kajti pred odhodom so nam ponovno zabiča-vali, da ne smemo natovoriti na balon niti ene obleke za izmenjavo in tudi ne najmanjše prtljage in smo se tega povelja tudi vestno držali. Koliko je bilo torej naše začudenje, ko smo par trenutkov pred izkrcanjem opazili, da se prikažejo poveljnik Nobile in dva njegovih italijanskih sodrugov na krovu ladje v blestečih se uniformah. Pri tem pogledu mi je zavrela kri, toda obvladal sem se. Cemu pokazati svojo pravično jezo, ko se je bil polet uspešno končal? Vse drugo je postranska stvar. Potovanje skozi Zedinjene države se nam zdi kot sanje. Prekoeelinska železnica nam da na razpolago poseben vagon s salonom, jedilnico, spalnico in kopalnico. Koliko razkošje za ljudi, ki so ušli severnemu ledovju. Iz življenja postopačev preidemo naenkrat v knežje življenje. Na vseh velikih postajah nas hoče množica videti. Včasih vas njeno navdušenje prisili, da ostane vlak preko določenega časa, ter da prisostvujemo slavnosli, pri- Oceansko ietalo kapitana Courtneya. Kapitan Courtney (v krogu)' je odletel z Azorov proti Novi Fundlandiji, kamor je upal dospeti v 18 urah. Doslej ni poročil o uspehu. prebivalci navdušeno sprejeli. To pot pa js sprejem zelo hladen. Kot sem že bil povedal, smo imeli prvotno namen pristati v tem kraju in zato so prebivalci napravili velike priprave, da nas sprejmejo. Sedaj pa, ko nismo pristali v tem mestu, nam pokažejo svoje razočaranje s tem, da so nas ignorirali. Tem ljudem ni bilo dopovedati, da je bilo za nas vprašanje življenja ali smrti, da čim prej pristanemo. Bili so ob slavo, ki bi jim jo bil prinesel pristanek zrakoplova v njih mestu in zato so se nam vsi izmikali, izvzemši petih ali šestih starih prijateljev. V tem mestu ostanemo štiri tedne in čakamo na parobrod, ki nas pripelje proti jugu. Da preženemo dolgčas, preizkujemo stare ru-dokope za zlato, upajoč, da nam bo morda le sreča mila ali pa delamo izlete na zelo čudnem vozičku. Na ozkotirni železnici, ki je bila zgrajena v svrhe rudokopa, se vozimo v vozičku, na katerega smo pritrdili klopi in pred katerega smo vpregli pse. 12. junija slednjič pride parobrod in 4 dni pozneje zapustimo negostoljubni Nome. 14 dni pozneje pridejo v pristanišče Port-Towsendu zastopniki trgovinske zbornice in druge delegacije na krov, da nam čestitajo k uspelemu poletu in ti nam javijo, da so velike slavnosti pripravljene nam na čast. Kmalu se prikaže eno letalo, potem drugo in tretje, potem'pa cela eskadrilja. Prišedši do našega parobroda, letijo v velikih krogih nad nami. Zelo vroče je in velika razlika v temperaturi napram ledenemu zraku v mestu Nome. Ko se približa parobrod bregu nas sprejme velikanska množica z navdušenim klicanjem. Sredi elegantno oblečenih uradnih zastopnikov napravlja naša obleka prav čuden Jose de Leon Toral, ki je ustrelil novoizvoljenega mehiškega predsednika Obregona. Toral je tik pred atentatom predsednika nansaL rejeni nam na čast. Slednjič smo 3. julija ob 9. v Newyorku, samo 3 ure pred odhodom norveškega prekooceanskega paniika Bergensfjor-da, ki je namenjen v domovino. Na newyoršken> kolodvoru nas čaka veliko presenečenje: pozdravi nas naš dragi prijatelj iz Svalbarda, ameriški letalec komandant Richard Byrd, ki je tudi že nazaj. Na čelu dolgega sprevoda nam čestita v iskrenih besedah. Nato sedemo v pripravljene občinske avtomobile ter hitimo v nagli vožnji po cestah sredi brezštevilne množice, katere navdušenje presega vse meje. V pristanišču ki je lepo okrašeno, je nov sprejem, nato pa odidemo na krov. Ko stopimo na Bergens-fjord, se nas polasti globoka ginjenost pri misli, da smo na domačih tleh. Vsa posadka, od kapetana do najmanjega vajenca in vsi potniki nas sprejmejo tako prisrčno, da se tega še danes hvaležno spominjam. Potovanje preko Atlantika je takorekoč ena sama velika slavnost. Kako naglo nam mineva čas v družbi teh prijateljev. 9 dni po odhodu iz New-yorka, 12. julija zapazimo norveško obalo. Ravno dva meseca je, kar smo leteli nad tečajem. Ko naš parobrod zavozi med obrežne otoke pred Bergenom, že lahko sklepamo, kakšen bo naš sprejem. Vsaka najmanjša hiša, izgubljena v skalovju teh otokov, je izvesila zastavo in ni je ribiške ladje, ki nas ne bi pri srečanju veselo pozdravila. Pri ovinku fjorda se pokaže mesto sredi zelenih gora, okrašeno s tisoči malih rdečih točk, katere tvorijo zastave, vihrajoče v vetru. Stara trdnjava Bergenhus nas pozdravi s topovskimi streli, ko se vozimo v pristanišče. Ko se izkrcamo, nas primejo krepke roke in nesejo zmagoslavno do vozov, ki nas čakajo. Sredi navdušenih vzklikov in v dežju cvetja pridemo v mestno hišo, kjer nam zastopniki oblasti čestitajo. Slavnosti si sledijo dva dni, ena bolj prisrčna kot druga. Norveška prekoatlantska parobrodna družba nas povabi, naj se z njenim lepim parni-koin Stavangerfjordom peljemo v Oslo. Na tem potu se vršijo povsod velike slovesnosti ob našem prihodu, bajni sprejem v Oslu pa presega vse ostale. Tako je bila naša velika ekspedicija končana, ne da bi nas bila nje izvršitev stala najmanjše praske. Zato se iz vsega svojega srca zahvaljujemo Onemu, ki nas je ob mnogih prilikah te nevarne vožnje ohranil v svojem vsemogočnem varstvu. On je usmerit naše korake, ods-tranil od nas nevarnosti in nas privedel do cilja. Slava njegovi Božji dobroti. Roald Amundsen. Avstriji se je Schubertova proslava sijajno izplačala Schubertova proslava na Dunaju, ki se je je udeležilo 200.000 Nemcev iz Nemčija, ni imela samo političnega ozadja kot manifestacija za Anschluss, marveč tudi zelo vidno m pomembno gospodarsko ozadje. Strokovnjaki cenijo, da je bilo med nemškimi gosti 150.000 pivopivcev, ki so popili v teku svojega petdnevnega bivanja na Dunaju vsak po 5 vrčkov piva dnevno, kar spričo neznosne vročine, ki je vse dni pripekala po dunajskih uli- i cah, gotovo ni previsoko računano. To se i pravi, da so v teh dneh samo tujci popili 750.000 vrčkov piva dnevno, a v petih dneh skupaj 3,750.000 vrčkov ali 1,875.000 litrov. Pri tem pa še ni vpošteto, kar so v dneh pevskega in političnega navdušenja tudi Dunaj-čani sami več popili nego običajno. Podobno velik je bil tudi konzum vina. Računajo, da si je vsak Nemec dnevno privoščil poprečno en liter »grinzingčana« ali »gumboldskirchčana«. To bi bilo dnevno 200.000 litrov ali v petih dneh 10.000 hektolitrov. Kar se tiče živil, je treba računati, da je snedel vsak gost dnevno vsaj kg mesa, kar da dnevno skupaj 15.000 kg ali v petih dneh 215.000 kg. To se pravi, da so pojedli nemški gostje vsega najmanj 1000 pitanih volov. — Ogromne množine se je povžilo klobasic, ki so pri Nemcih silno priljubljene. Računajo, da je pojedel vsak nemški gost dnevno povprečno 1 par klobasic; v petih dneh je šlo torej milijon klobasic. Če se računa, da je par klobasic dolg 20 cm, je znašala skupna množina klobasic 200.000 m ali 200 km, to je približno proga Dunaj-Linz. — Kruha je šlo dnevno za goste približno pol kilograma na osebo, to je 100.000 kg dnevno ali 500.000 kg v petih dneh. Kave — bele ali črne — je popil vsak gost dnevno najmanj dve skodelici, tako da je znašal celotni konzum do 2 milijona skodelic. — Za avtotaksi so izdali gostje dnevno poprečno 150.000 šilingov, za tramvaj pa 100.000 šilingov. Razglednic, fotografij itd. se je prodalo nad milijon, zraven še nešteto Schubertovih slik, dunajskih albumov, vodnikov itd. — Če bi bil vsak Nemec iz Nemčije potroši! dnevno s,amo 20 šilingov, bi to dalo v petih dneh 20 milijonov šilingov. Toda do 60.000 Nemcev ostane ob tej priliki za par tednov v Avstriji, in ti ne izhajajo dnevno z 20 šilingi. Poučeni krogi pravijo, da se je o priliki Schubertovih slovesnosti zamenjalo v avstrijskih bankah 80 milijonov mark za 130 milijonov šilingov; od tega je ostalo v Avstriji približno 100 milijonov šilingov. To je pa že vsota, ki se pozna v gospodarstvu tudi večjih držav nego je Avstrija. Idzikovski in Kubala, poljska letalca, ki sta iz Dfc Bourgeta odletela preko Atlantika. Letalo je dvcv-krovno, poljskega izvora; njegov akcijski radij znaša 7800 km. Polet je finančno omogočila poljska vlada- ko, je menil proračunski ravnatelj Lord, mora biti tudi z varčnostjo: Kolikorkoli smo se že prizadevali štediti, podvojeni napor bo rodil še boljše uspehe. — Potem je general Lord še povedal drugo priliko: Bila je žena, ki je svojemu možu očitala, da je razsipen. Mož je odvrnil, da se ne zaveda nikakih nepotrebnih izdatkov. »Takooo?!« — zategne žena. «Kaj pa gasilni aparat, ki si ga kupil pred pol letom in ga nismo do danes še niti enkrat ra-bilik To bodi nauk za nas, je sklepal Lord, kako je treba vedno štediti, štediti, štediti in opustiti vse nepotrebne izdatke. »Glihati« je hotel Franc Molnar je predelal star dpvtip ta kole: Kmetski očanec pride k železniški blagajni in vpraša: >Koliko stane listek v Debrecin?« »Deset pengov bo,« odvrne uradnik. »Imam samo štiri penge,« pravi kmetič, nakar mu uradnik kratko odbrusi: »Tu ne mešetarimo.« Očanec se pomakne od blagajne in neka] časa premišlja. Potem pa zopet potrka na okence pri blagajni in pravi: »V imenu božjem, dam torej 6 pengov.« Uradnik niti ne odgovori. Čas poteka in vlak ima vsak hip priti. Kmetič se spet pririne do blagajne in ko pride na vrsto, vrže na desko osem srebrnih pengov in pravi: >Tu imate osem pengov do Debreciria.* Uradnik besen porine očanca bd blagajne. V tem pridrvi vlak in po -kratkem oh Vodne zeradbe ob Ruhri. Nemci so zgradili ob reki Ruhri ogromen valjčni jez, ki zadržuje vodo v iezeru obsegajočem tri milijone kubičnih metrov, da se tamkaj izčisti. Jez more odvajati 2400 kubičnih metrov vode na sekundo in služi obenem za izrabo vodne sile v svrho proizvajanja elektrike. Na uro se proizvaja 48.000 kilovatnih ur. Stroški za zgradbo jezu znašajo 7 milijonov mark. Dovtipen finančni diktator General Lord je ravnatelj ameriškega proračunskega urada, to se pravi finančni diktator ameriške vlade. Te dni je general Lord pred predsednikom Coolidgeom in pristojnimi vladnimi uradniki podal svoje letno poročilo. To poročilo je seveda sestajalo v glavnem iz neskončne vrste številk. Utrujati bi moralo in dolgočasiti. Temu pa ni bilo tako. Zato je poskrbel gospod ravnatelj, ki ima čisto odlično šaljivo žilico. Svoje poročilo je zabelil s. šaljivimi pesmicami in celo vrsto dovtipov. Med drugim je povedal, kako je šel neki deček z receptom v lekarno. Ko je dobil zdravilo, je lekarnar zahteval zanje en dolar. Fant nn jf> položil na mizo, vse, kar je imel in to je bilo 5 centov. Kaj hočeš? Lekarnar je molčal, deček pa je vzel zdravilo in odšel. Lekarnar je pobral novce in jih spustil v blagajno z besedami: >4 cente sem pa le zasluzit.« Iz te lepe zgodbice je izvajal ravnatelj tehtno moralo, da je treba biti varčen in pri tem tudi z malini zadovoljen. — Drug dovtip: K zdravniku je prišel bolnik in prosil, da ga preišče. »Pri vas je vse v najlepšem redu,« o preiskavi zdravnik: le več bj se morali telesno gibati. Napenjati bi morali svo-mišice, da bi se vam okrepile. To bi vam dobro delo, da. Kaj pa ste pravzaprav po poklicu?« — »Glasovirje prenašam na svojem hrbtu.« — »Izvrstno!« — de zdravnik. »Poslej si naložite vselej po dva glasovirja in I videli boste, kako hitro boste ozdravili!« Ta- stanku odpelje dalje. Mala podeželska postaja je zopet prazna. Tedaj stopi kmet še eu-krai k blagajni in zmagoslavno zakliče: »Kaj imate sedaj od tega, a?!« Pariški zrak V Parizu je zrak tako prenasičen z dimom in prahom, da je mestna uprava sprejela sklep, ki naj temu zlu nemudoma )dpo-more. Na podlagi natančnih preiskav zraka v raznih delih mesta so dognali, da o čistem zraku v Parizu sploh ne more biti govora. Celo v vrtnih nasadih Palais Royal prihaja na kvadratni meter po 13 gramov dima in prahu, v industrijskem delu Vitry do 3 funte nesnage v zraku. Najbolj zastruplja zrak dim iz ' c-mičnih tovarn, ki okužuje celo vodo Marne, tako da vse očiščevalne naprave nič nc pomagajo. Mestna uprava je sedaj odredila, da morajo po gospodinjstvih kuriti s koksom; •pospešili bodo elektrifikacijo vseh železnic, ki vodijo v mesto; vse tovarne morajo uvesti naprave za povživanje dima in kolikor mogoče rabiti kuriva, ki povzročajo nvanj prahu in dima, nego premog; slednjič morajo vse ladje, ko prihajajo v mesto, kuriti samo s koksom- Dne 12. avgusta celodnevna okrožna orlovska prireditev v konifeah vencu« St. 145 od 27. junija t. 1. moram nekoliko ugovarjati in pripominjam, da sem vse to, kar zastopa g. Brenčič danes, zastopal že 1. 1919, ko smo upali, da nam kakor zrelo jabolko pade v naročje tudi koridor med našo državo in Cehoslovaško, in prav takrat se je rodila ideja izpeljave železnice jx Bratislave do jadranske obali. V tej zadevi se je vršilo posvetovanje tudi v gradu grofa Chorinskyja v Gornji Radgoni meseca novembra 1919. Zastopani so bili kraji: Rogatec, Ljutomer, Gornja Radgona in Murska Sobota. Jaz sem bil takrat posta-jenačelnik v Radkersburgu in me je grof Chorin-sky pozval naj se udeležim tega posvetovanja in kot ekspert povem svoje mnenje. Predsednik železniškega odseka Brežice—Novo mesto, bivši posl. prof. Šuklje, je odsotnost pismeno opravičil, medtem ko so najbolj zainteresirani kraji, kakor Št. Jurij ob Ščavnici, Sv. Trojica, Sv. Lenart, Ptuj itd. to posvetovanje popolnoma ignorirali. Kolikor se spominjam, se je ljutomerski odposlanec zavzel za podaljšanje že obstoječe Prekmurske železnice Hodoš—Murska Sobota čez Ljutomer v Ormož, a jaz sem predlagal prikladnejše podaljšanje, namreč čez Bučečovce—Št. Jurij ob Ščavnici—Sv. Anton (eventuelno Sv. Trojica)—Ptuj (58 km) in obrazložil, da bi železnica premostila Muro tam, kjer je še regulirana, a v nadaljnem poteku po razmeroma ugodnemu terenu prerezala od prometa najbolj oddaljeni del slovenskih goric, pritegnila v obližje ves šentlenarski okraj in v Ptuju križala ogersko progo Pragersko—Ptuj—Ko-toriba—Kaniža, dočim se proga čez Ljutomer v Ormož oddalji za 21 km (Murska Sobota—Ptuj za 79 km).Vobče pa ves potek ni tako prikladen, ker je premostitev Mure pri Veržeju zaradi velikega industrijskega obsega težavnejša in ker leži postaja Ormož v taki ožini med grajskim hribom m Dravo, da je izključeno vsako povečanje postaje. Takrat navzoči odborniki se bodo gotovo spominjali, da sem ravno dvomil o trajnem obstoju mostu pri Veržeju, in res ga je že po enem letu razdrla po voden j. Zakaj se tačas, ko sem nastopil v prid Sent-lenardskega okraja, Ptuja, Haloz itd. ni nihče oglasil, da bi podpiral moj predlog? Ivan Malgaj, višji činovnik drž. žel. v p. Jugoslovansko-hrazilsko udružeuje v Belgradu ima za namen vpostavitev direktnih zvez med Jugoslavijo in Brazilijo. Širiti hoče društvo medsebojno poznavanje obeh držav, posebno z ozirom na gospodarske prilike. Skrbelo bo tudi za vpostavitev trgovskih odnošajev. Član postane lahko vsak polnopraven državljan ene izmed obeh držav. Zagrebški velesejein. Na velesejmu bo od 1. do 3 septembra tudi živinska razstava plemenske živine. Zastopani bodo tudi biki pincgavske in si-mentalske pasme. Živino bo mogoče na razstavi tudi kupiti. — Na italijanskih železnicah imajo obi- Za jugoslovanski patent št. 3742 od 1. junija 1925 U se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Inž. Milan Šuklje, Ljubljana, Šelenburgova ul. .BfllO* skovalci velesejma 30 odst. popust. Za razstavitelje in pa za razstavljeno blago pa je dovoljen 50 odst. popust. — Ministrstvo za poljedelstvo je dalo za razstavo podporo 80.000 dinarjev. Nastopilo pa bo na razstavi tudi kot kupec za plemensko živino. Občni zbori. Francosko-srbska industrija cementa in premoga d. d. bo imela 7. septembra t. 1. svoj izredni občni zbor. Sklepalo se bo o povišanju delniške glavnice od 10 na 20 milj. dinarjev. — Akcijonar. društvo jugoslavenske trgovine >Just« bo imelo 9. sept. t. 1. občni zbor, ki bo sklepal o likvidaciji. (Družba je bila ustanovljena 1. 1920 s sodelovanjem londonske The Western Bank in se je pečala s tekstilno trgovino). Kapital je znašal 1.4 milj. dinarjev. Zanimivo je, da je to že druga družba, ki so jo ustanovili Angleži v naši državi, pa je morala likvidirati. Borsa Dne 6. avgusta 1928. DENAR. Devizni promet je bil danes prav znaten. Največ ga je bilo v devizah Praga in Curih, potem pa Berlin in Dunaj. Privatno je bilo kot navadno za Trst in Ne\vyork, drugo je dala Narodna banka. Pri vseh devizah razen Newyorka in pa Curiha, so tečaji nekoliko spremenjeni. Devizni tečaji na ljubljanski borzi (5. avgusta 192«. povpraš. p on. srednji sr. 3. V111 Amsterdam _ 2285.- — — Berlin 1356.50 1359.10 1357.60 1358-— Bruselj — 792.05 — — Budimpešta — 992.34 — 992.50 Curih 1094.10 1097.10 1095.60 1095.60 Dunaj 801.50 804.50 803.- 803.04 LoDdon 276.— 276.80 276 40 276.44 New.york 56.83 57.03 56.93 56.93 Pariz 221.57 223.57 222.57 — Praga 168.26 169X6 168.66 168.72 Trst 296.51) 298.50 297.50 297.65 Belgrad. Amsterdam 2287-2288, Berlin 13501 do 13591, Budimpešta £9084—99784, Curih 109410 do 109710, Dunaj 8015—8045, London 276—27680, Ne\vyork 56824—57024, Pariz 22197—22397. Praga 16826—16e06, Trst 29630—29850, Bukarešta 3519 do 3560. Curih. — Belgrad 9.1325 den., Berlin 123.85 den., Budimpešta 90.45 den., Dunaj 73.35 (len., London 25.21875 den., Ne\vyork 519,50 den., Pariz 20.305 den., Praga 15.39 den., Italija 27.17 den., 1 Bukarešt 3.15 den., Sofija 3.75 bi., Varšava 58.20 bi., Madrid 85.50 den. Dunaj. Devize: Belgrad 12.45375, Kodanj 189.20, London 34.4075, Milan 37.075, Newyork 708.80, Pariz 27.705, Varšava 79.45. - Valute: dolarji 706.60, francoski frank 27.85, lira 37.35, dinar 12.43, češkosl. krona 21. Praga. Devize: Lira 176.5, Belgrad 59.30, Pari? 132, London 163.875, Ne\vyork 33.745. Dinar: Newyork 175.75, Berlin 7.36, London 276.30. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Kred. zavod 170—175, Vevče 105 den.. Ruše 265—285, Kranjska ind. 290 den., Stavbna 56 den., šešir 105 den. Belgrad. Narodna banka 6800, vojna odškodnina 417—426 (3350), avg. 429 (1800), dec. 438 do 444 (1800), 7 odst. inv. pos. S050. Dunaj, — Podon.-savska-jadran. 82.40, Živno 113.30, Hipo 7.15, Alpine 43.50, Greinitz 3.20, Ley-kam 9.40, Trbovlje 57.30, Mundus 178.50. BLAGO. Ljubljana. Les: Zaključena sta bila dva vagona hrastovih podnic, fko vag. nakl. postaja po 1150. Tendenca nespremenjena. Dež. pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt.) Pšenica baš. nova 79—80 kg, 2%, 290—295, pšenica za avgust 397.50 —300, za september 300—302.50, moka stara 0 g bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 520—525, moka nova 455—465, koruza 350—352.50, oves, nov, za avgust 265—270. Zaključeno je bilo šest in pol vagonov koruze. Tendenca nespremenjena. Budimpešta.. Tendenca medla. Pšenica: okt. 28.90—28.70, zaklj. 28.70—28.72, marec 31.04, zaklj. 31.04—31.06, maj 31.76-31 60, zaklj 31.58—31.60. Rž: okt. 26.50—2636, zaklj. 26.38—26.40, marec 28.40—28.30, zaklj. 28.30—28.32. Koruza: maj 27.10 do 27.04, zaklj. 27.04- 27.06. je nekdaj slovelo v stari Grčiji po svoji modrosti. Danes je le ona pridna gospodinja modra, katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi Mih Za duha in srce POČITNIŠKO ZBOROVANJE SLOVENSKIH KOROŠKIH DIJAKOV do letos v dnevih od 12. do 14. avgusta pri Tišlarju v Št. Janžu v ltožu, postaja St. Jolianu im Roseu-tale, Koroško. Dijaška zborovanja na Koroškem naj poživijo stik dijakov z ljudstvom, medsebojno spoznavanje dijakov in osebno vez s političnimi in kulturnimi voditelji slovenske Koroške. Cilj koroškega slovenskega ljudstva je jasno začrtan v mejah vere in narodnosti in mejniki na poti k cilju naj so dijaška zborovanja. Letos so na sestankovem sporedu : referati kor. slov. poslancev č. g. Starca in dr. Pet k a o političnem, gospodarskem in kulturnem položaju na Koroškem, predavanje o kulturnem svetu v Celovcu, o programih avstrijskih strank s koreferatom o Slov. ljudski stranki, o Jan. Evang. Kreku, o slovenski moderni (Tine I) e b e 1 j a k ref.) i. dr. Cilj je dan, navedena predavanja so korak bliže. Da pa bi slovenski koroški dijaki črpali novih sil, bi radi spoznali tudi mladinske pokrete v Sloveniji. Vaš je odgovori SLOMŠKOVA DRUŽBA. Kakor smo že enkrat naznanili, bo imel« Slomškova družba letošnje počitniško zborovanje na B r e z j a h , in sicer po nastopnem dnevnem redu: Dne 8. avgusta, t. j. v sredo zvečer tovari-ški sestanek; dne 9. t. j. v četrtek ob pol 10. uri sv. maša z govorom č. g. dr. Kanta, nato zborovanje s predavanji. Tovariš Pero Horn bo predaval o temi: »Kaj smo in kaj hočemo , tov, Kornelij Iglič: Predstavniki in sadovi liberalizma. Po zborovanju skupno kosilo in po kosilu odhod na prostovoljni skupni izlet v selške hribe. K obilni udeležbi vabi odbor. ctSvE rttl .........nitmmillMIl Brez posebnega naznanila. Mestni pogrebni zavod, V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, mati, stara mati, tašča in teta, gospa Marija Radovan soproga čevljarskega mojstra dne 6. t. m. po daljšem mukapolnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo, dne 8. avgusta 1928 ob 5 popoldne izpred hiše žalosti, Gradišče št. 11 na pokopališče k Sv. Križu, V Ljubljani, dne 6. avgusta 1928. Žalujoči ostali. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. 1 NUni PO IZKEDNO OOODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA 6 II. NADSTROPJE Objava. UPRAVI ADMINISTRATIVNE ŠOLE prihajajo od raznih strani ter od raznih oseb privatna pisma, v katerih se stavljajo razna vprašanja, aH pa se zahteva konkurz in program za polaganje sprejemnega izpita, ne da so ta pisma pravilno kolkovana, a večinoma tudi ni priložena poštna znamka za odgovor. Vsi zainteresirani obveščajo se tem potom, cla uprava administrativne šole ne more odgovarjati na ta način, niti ne more voditi korespondence s poedinimi neposredno. Konkurz za sprejem v administrativno šolo, kakor tudi program za polaganje sprejemnega izpita se lahko dobi brezplačno: 1. Pri vseh Komandantih vojaških okrogov. 2. Pri Komandantih mesta v Nišu, Zemunu, Subotici, v Novem Sadu in pri Komandantu Boke Kotorske, Programi za polaganje sprejemnega izpita so ponovno tiskani in razposlani imenovanim komandantom, kamor se jc treba zanje obrniti. Kot najmanjo šolsko kvalifikacijo za osebe iz meščanstva zahtevajo se 4 razredi gimnazije in 2 razreda trgovske akademije, ali pa trgovske ali srednje poljedelske šole. Oni, ki so položili končni izpit zrelosti trgovske akademije ali pa srednje poljedelske šole, ne polagajo sprejemnega izpita. Prijave-prošnje za konkuriranje sprejemajo se samo do 25, avgusta tekočega leta. Up™ odminlstrotiune šale v lelgradii. Henrik Sienkiewicz: Na pofiu s!a¥e 66 Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. »Gospod, sprašujete nas po Stanislavovih konjih? Dva sta nam opešala, še predno smo prišli do Grujca: vozili smo se namreč ves čas v skoku in razgrajal je hud vihar. Prodali smo ju za slepo ceno židom-vozni-kom. Saj nam itak nista mogla več koristiti, a razen tega nismo imeli niti beliča, da bi si dušo privezali: prehitro smo morali pobegniti, pa ni imel Stanislav časa, da bi nam dal tudi kaj denarja. Nekoliko smo se torej okrepčali in smo jahali dalje po dva na vsakem konju. Saj si lahko mislite, kako je to bilo! Če nas je srečal na poti kak šlahčič se je od smeha takoj zagrabil za trebuh in vprašal: »Kakšno jeruzalemsko plemstvo pa je to?« Mi pa smo bili v tem obupnem položaju pripravljeni na vse. Zato smo imeli neprestano prepire in praske! šele v Bialobrzegih smo prodali še zadnja dva kljuseta, da smo imeli vsaj ljubi mir. Če se je potem kdo čudil, da gremo peš, smo mu odgovarjali, cla delamo to radi pobožne zaobljube... Zato pa nam zdaj, ljubi gospod! vse po očetovsko odpustite, kajti na svetu menda ni nesrečnejših ljudi, kakor smo mi.« »Tako je! Tako je k sta zaklicala Luka in Matevž. Najmlajši brat Jan pa je, razvnet od vina in spominov na prestane nesreče, dignil roke in zaklical: >0, Bog, sirote smo! Kaj nam še preostaja na svetu?« »Nič, razen bratovske ljubezni!« — je odgovoril Marko. Pričeli so se objemati in pri tem pretakati grenke solze, potem pa so vsi stekli k panu Serafinu. Marko mu je prvi objel kolena: »Oče« je dejal »in spoštovani naš varuh, nikar nam ne zamerite. Če nam zopet posodite za opremo, vam, če Bog da, vse poplačamo z vojnim plenom. Če nam pa ne posodite — jc tudi prav, samo ne jezite se na nas in odpustite nam! Odpustite nam vsaj radi velikega prijateljstva, ki ga imam do Staha. Saj vam naravnost povem: naj le kdo proti njemu dvigne samo prst, takoj ga s sabljami na kose razsekamo! Kaj ni res, bratci najdražji? — na kose! »Naj se le najde taka nesnaga, sem ž njo!« so zaklicali Matevž, Luka in Jan. Toda pan Ciprianovič se je pred njimi ustavil, si pritisnil roko na čelo in začel tako-le govoriti: »Jezen sem — res je! — a še bolj sem žalosten kakor jezen. Kajti, če le pomislim, da je v naši republiki mnogo takih kakor vi — mi postane težko pri srcu in v globini duše si zastavim vprašanje: ali bo naša mati, Poljska kos vsem nevihtam, ki ji grozijo, če ima take otroke? Vi me prosite za oprosčenje in hočete, da vam odpustim! A — križ božji! — saj tu ne gre za me in za moje konje, temveč za nekaj, kar je stokrat pomembnejše od tega: za javni blagor in bodočnost naše Republike. Vi pa tega sploh ne razumete, še nikoli vam ni prišla slična misel v glavo in na tisoče je takšnih kakor ste vi! Tem težja žalost, tem mtičnejša skrb in obup se polašča mene pa tudi vsakega zvestega sina naše domovine.« »Za Boga svetega! Kaj pa smo zagrešili zoper domovino, gospod?« Kaj? Nezakonitost, svojevoljnost, razuzdanost in pijančevanje ... Joj! Vse prelahkomiselni so pri nas ljudje v teh stvareh. Ne vidijo, kako se širi ta kuga. Ne opazijo, kako se podira zidovje veličastne palače in ogroža strop nad našo glavo. Glejte, vojna nam preti. Morda vrže nevernik vso svojo moč ravno na nas — saj še ničesar ne vemo, a kaj počenjate sedaj vi, krščanski vojščaki? Trobente že kličejo na boj, vam pa hodi le razbrzdanost in vino po glavi. Z veselim srcem sle posekali čuvaje one postave, ki vzdržuje vsaj zasilni red. — Kdo je postavil te /Mkune? Šlahla? In kdo jih gazi? Šlahta? Kako naj stopi na polje slave naša dežela, ta antemurale C h r i -s t i a n i t a t i s (prednja straža krščanstva), če bivajo v njej namesto vojakov samo pijanci, namesto državljanov samo razgrajači in svojeglavci...« Tu se je pan Serafin ustavil sredi besede, si pritisnil roko na čelo in zopet pričel z velikimi koraki hoditi po sobi. Bratje pa so ga gledali začudeno in zmedeno, kajti niso pričakovali, da bodo kaj takega culi iz njegovih ust. Potem je Ciprianovič težko vzdihnil in nadaljeval : »Poklicani ste bili v boj, da prelivate neverniško kri, prelivali pa ste krščansko. Pozvani ste bili, da j branite domovino, a ste nastopili kot njeni sovražniki. Nobenega dvoma ni, da je trdnjava tem šibkejša, čim večji nered vlada v njej... Sicer ima naša mati domovina na srečo tudi še zvesto deco, a obenem ima; kakor sem rekel, nebroj takšnih, kakor ste vi. Zato pa cvete pri nas namesto prave prostosti — svoje-glavnost, namesto ubogljivosti — samopašnost. Namesto strogega reda imamo nebrzdanost, namesto ljubezni do domovine sebičnost. Sejmi se morajo razhajati, ne da bi kaj opravili.* Državni zaklad se prazni. Nered se bohotno razvija in meščanske vojne pusto- j šijo domovino kakor podivjani konji. Mar ne sklepajo pri nas vinjene glave o državnih vprašanjih? Mar se ni razpaslo brezpravje čezinčez? Zato mi krvavi srce, zato se bojim porazov in jeze božje...« »Za Boga milega! Ali se naj kar obesimo ali kaj? je zaklical Luka. A pan Ciprianovič je še večkrat neprestano kora-kaje premeril sobo in nadaljeval, a kakor da bi govoril ne Bukojemskim, temveč samemu sebi: * Državni sejni je sklepal samo enoglasno. Vsak poslanec, ki se. je pri glasovanju uprl, je sejm lahko jstrgak (sejmy rwač) in obenem razveljavil tudi vse poprej enoglasno sprejete sklepe. Ta za državo usodna pravica se je imenovala Liberum Veto in plemstvo jo je ljubosumno čuvalo kot svojo poglavitno svoboščino. niEiiiE * pp-c = 2. «3 C ffl a =• O e 2. ^ 2 1 e 5 > S -<" s. p .. ~ B « - al ^ ? a. § D D S J N S' F er M tw S TJ | O to fO f» o < (b X «1 < H < fe (t ta r" tu CD N a F to to 9? (t ta ** C 1 S" o. a> -i <6 77 j- j j £. = (t C " Q I » 3 J- " e — it — -g _ 2 P P o !S< U) c S- g S o 7 — C B <■» ■ F F | I jg CT -B 3 s si tO N K ? « K- B C 5 S P ® p » .T | « 2. «5 O isE n> o C P1 n. Jq n o* « a S S * X 3. S E. — b ■ ur •• p 5 ^ iS 9 C S rti _ » ••5 ?T = 111 = 111 Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 150Din.Najmanjši i znesek S&irj.Oglasi nad 9 vrstic se računajovišje.Zaoglasestrp-go trgovskega in reklamnega rnačaja vsaka vrslica2Din.Najmanjši zneseklO Din. Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačah pri j naročilu.Na pismena vprašanja odqovarjamo le,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana -10.3^9.Telefon 5tev.23Z8. nnsi Prodajalka Izučena v modni in galanterijski trgovini, išče službe v mestu ali na deželi Cenj. ponudbe pod »Poštena 300« na upravo Slovenca. Iščem službo kot strojepiska, zmožna tudi italijanske korespondence. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Izurjena«. 16 letni iant brez očeta bi se šel rad učit za peka ali ključavničarja, k mojstru, kjer bi imel vso oskrbo v hiši. Gre za 4 leta. Anton Erjavec, stara hiša 37, pošta Krmelj na Dolenjskem. Dober delavec Išče službe na žagi, kjer bi se izučil žaganja, star 28 let, vajen vsakovrstnega dela na žagi. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Delavec«. Šest mizarskih pomočnikov in 2 vajenca sprejme takoj Jakob Škrbinc, splošno mizarstvo, Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano, Strojnika iščem k Lanz-ovi loko-mobili, ki bo opravljal obenem delo kurjača. Sedež žage izven Ljubljane. Nastop takoj. - Ponudbe pod šifro »Strojnik-kur-jač« na oglasni oddelek Slovenca. Gozdarja z državno skušnjo sprejmem na veleposestvu. -Istotam se sprejme strojnik, vešč vseh del na parni žagi in 2 partiji oglarjev. Naslov v upravi pod št. 7244. Šoier z večletno prakso, dober vezač in samostojen au-tomonter, se sprejme. -Zglasijo naj se samo zmožni, zanesljivi in trezni. Ponudbe s točno navedbo vseh dosedanjih služb, zmožnosti in starosti, brez vseh prilog na poštni predal 113 v Ljubljani. Kupimo Tesani les (uso Trieste i bordonali) in obrobljene hrastove podnice (belag) kupujem. Točne ponudbe s ceno in količino pod »Les« na upravo lista štev. 7134. 20.000 kg sena zdravega proti gotovini kuprm. Takojšnje ponudbe pod »Gotovina« štev. 7252 na upravo Slovenca. Žensko kolo sc kupi ali zamenja z moškim. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ela«. Stanovanja Stanovanje 4 sob s pritiklinami, kopalnico itd. za novembrski termin, išče mirna stranka. Ponudbe »Mirna stranka« št. 7038 na upr. »Slovenca«. Sobo s posebnim vhodom oddam. Sv. Petra c. 44-1. Trgovski pomočnik dobro izvežban železninar se sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval pod »Spreten prodajalec« št. 7015 na upravo lista. Prodajalka se sprejme v večjem trgu na Štajerskem samo za manufakturno stroko, samo prvovrstna moč že z daljšo prakso ter aranžer-ka razložb s 1. oktobrom. Naslov v upravi »Slov.« štev. 7123. Zmožna slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi. Dobro dekle za vsa hišna dela se išče za Zemun. Naslov: Milica Puljo, Kogaška Slatina, »Ljubljanski dom«, Služba občin, tajnika se razpisuje v občini Do-brunje pri Ljubljani. Re-flektanti s srednjo šolo, s primerno prakso in vešči strojepisja, imajo prednost. Plača po dogovoru. stanovanje prosto. S 5 Din kolkovane, v vsem obrazložene in opremljene prošnje je vlagati do 20. avg. 1928 pri županstvu gorenje občine. Maline kupuje Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica. Prodamo Predelna stena steklena, lepa ceno naprodaj. Verbič, Stritarjeva ul. Elegantno stanovanje se odda za november 1.1. s 5 sobami, sredina Ljubljane, razgled na park. -Naslov v upravi Slovenca pod št. 7228. • 'X m Trgovcem meš. blaga se nudi sijajna eksistenca z nakupom enonadstrop-ne trgovske hiše po zelo ugodni ceni ali s prevzemom v najem na najpro-metnejši točki v Krapin-skih toplicah. Več pove lastnik Stjepan H ruš, Krapinske toplice, Hrv. Sejmarji, pozorl Najlepše in najboljše piškote dobite v mc-dičariji B. Grah, Kolodvorska ul. 11. Ljubljana Dijake nižješolce sprejmem na debro in skrbno stanovanja in zajtrk. Gosposka ulica 3, pri »Mekinda«. Posestvo arondirano, 15 oralov obsegajoče, z moderno vilo in gospodarskimi poslopji, se radi družinskih razmer s fundus instruetus ugodno proda ali zamenja s hišo v bližini okolice Celja ali Maribora. Naslov: Štefan Huber, Le-skovec, pošta Slovenska Bistrica. Lepo posestvo pol ure od cerkve in šole se takoj zamenja za gozd oziroma les. Samo na pismena vprašanja daje po-jasnila Vincenc Brumen, posestnik, Šalovci, pošta Središče ob Dravi. Vijoline kitare, citre, strune in potrebščine kupite najbolje pri M. Mušiču. Paviljon za dramskim gledališčem, Prepričajte , se! Lončeno peč železno, 2 štedilnika, novo peč za kopalnico, več starih oken in vrat v dobrem stanju, proda F, Slamič, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 6. Klavir naprodaj! Več pove uršulinski samostan v Ljubljani. Žimnico novo preoblečeno poceni prodam. Cerkvena ul. 5, pritličje, levo. Vina 70 hI: dobrega, belega proda: župnik Noršič Bcdekovčina, Hrvatska. Iščem lokal ali primeren prostor za trgovino na deželi. Ev. prevzamem tudi že vpeljano trgovino ali kupim tudi za to primerno hišo. Ponudbe na upravo lista pod »Solidno« štev, 7099. Trgovski lokal velik, za mešano trgovino na najlepšem kraju, se takoj odda v najem v Krškem s stanovanjem dveh sob, kuhinje in vsemi pritiklinami, Poizve se pri lastnici: Marija Zesser Krškem. IZJAVA. V februarju le-tos sem govoril v Lahov-čah, da tovarna Jax in Sin v Ljubljani razpečava prebarvane šivalne stroje za nove, in da so stroji, ki jih dobavlja ta tvrdka. tako slabi, da se železje strojev razlamlja že pri prevažanju ter razvija. Te svoje trditve preklicujem kol neresnične ter se zahvaljujem tvrdki Jax in Sin v Ljubljani, da je odstopila od tožbe. — A, Pcčnik. Maline, borovnice, brusnice kupuje po najvišji ceni: Podravska industrija sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica 9. Jugovičevo Salvator sirišče daje v 5 minutah sladak sir za 6 dinarjev, Barve za surovo maslo in za rir 5 Din. Prašek za pripravo masla (surovega masla), 5 Din Iščejo se preprodajalci. Razpošilja lekarna Jugovič, Novi Sad. Zahtevajte vzorce in pošljite 10 Din v pismu. Vilo novogradnjo, center Ljub-iine, moderno, 6 sob, avtogaraža, centralna kurjava, proda za 465.000 dinarjev Realitetna pisarna Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 14. /euitbe Posestvo prodam v okolici Maribora, 14 oralov prvovrstnega vinograda, najboljša lega z letošnjim rekordnim in prvovrstnim pridelkom, 4 viničarije, sadovnjak, hlevi in stanovanjska hiša ter vse potrebne pritikline in inventar, vse v najboljšem stanju — 32 oralov gozda, 4 orale travnika s šupo za seno. Cena in plačilni pogoji po dogovoru. — Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Okolica Maribora«. »Ženitev« Mlad sotrudnik pri velikem trgovskem podjetju v mestu, želi resnega znanja v svrho samostojnosti in ženitve s trgovsko na-obraženo gospodično (vdovo), brez ozira na premoženje, tudi iz siromašnih krogov, v starosti 18 do 30 let. Pogoji: dobra krščanska vzgoja, miren značaj, iskrenost in marljivost. Neanonimne dopise s sliko, katera se vrne, pod: »Zaupljivo« na upravo Slovenca št. 7261, Mlatilnice slamoreznice, čistilniki za žito, kotli za žganjekuho in krmo vedno najceneje pri Fr. Stupici, Ljubljana, Gosposvetska 1. Owcsln Koruzo lioplt« najceneje pri »rrdUi VOLK, LJUBLJANA »ieslicvH cesta z Veletrgovina z iltom , Zacherlin" v originalnih steklenicah in škatljicah je najboljše sredstvo zoper vsakovrstni mrčes. Zahtevajte ga le z varstveno znamko JachBrtir Naročila pri tvrdki »Za-cherlin« d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 1 a. Trboveljski cement, traverze, strešna lepenka, okovje za stavbe in pohištvo, cevi, pumpe, kopalne banje, kloseti vedno najceneje pri Fr. Stupici, Ljubljana, Gosposvetska 1. Maslo kuhano, prvovrstno, ved« no sveže, in jajca dobavljam stalno po najnižjih, zelo ugodnih cenah, Naslov v upravi štev. 7115. Iščem za takojšnji nastop za srednji mlin z valjčkom in več pari kamnov specijclno samo za koruzno mletev. Mlinar naj bo oženjen, trezen in marljiv. — Cenj. ponudbe na upravo pod šifro »Solid-nost« št. 7151. Vsakovrstno Zlat O hnpiijtt po najvišjih cenah. ČERNE, iuvelir, Ljubljana, Wollova ulica št. 3. Dtomane v različnih vzorcih, po 550, 600 in 680 Din, oto-manska pregrinjala, mo-droce itd. kupite najboljše. - Rudoli SEVER, tapetništvo, Marijin trg 2. Maline kupuje vsako množino „ALKO" družba z o. z. Ljubljana-Kolizej Kreditno društvo Kranjske hranilnice v Liubliani Knaflieva ul. 9 Ustanovljeno leta 1873 daje trgovcem in obrtnikom kredite po najkulantnejših pogojih. Raiun pri Čekovnem uradu v Ljubljani St. 10.680 Telefon St. 2420 Pisarna Stev. 2572. Razglas. Rok za. prijave prošenj za sprejem v administrativno šolo je podaljšan zaključno do 25. avgusta 1928. Kot najmanjšo šolsko kvalifikacijo za osebe iz meščanstva zahtevajo se 4 razredi gimnazije in 2 razreda trgovske akademije ali pa srednje poljedelske šole. Oni, ki so položili končni izpit zrelosti trgovske akademije ali pa srednje poljedelske šole, ne polagajo sprejemnega izpita. Uprava administrativne šole v Belgradu. mm^m * IV/,\-f Nedopovedljivo potrti javljamo tužno vest, da se je danes naš nad vse ljubljeni, dobri sin, brat in nečak, gospod Evgen Cuderman poštni uradnik v 24. letu svoje mladosti, okrepčan s svetotajstvi in vdan v voljo svojega Odrešenika, preselil v kraj večne sreče. Pogreb našega nepozabnega ljubljenca se bo vršil v sredo, dne 8. avg. 1928 ob pol 3 pop. iz hiše trpljenja, Soteska št. 6. V Ljubljani, dne 6. avgusta 1928. Globoko žaluioči ostali. v Ljubljani se nahaja sedaj v pritličju hiše g. dr. Val. Krisperja - Kralja Petra trg hšt. 2 (nasproti sodne palače). Zahvala. O priliki prezgodnje smrti in pogreba našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta itd., gospoda 3urisa Košar izrekamo tem potem vsem za izraze sočustvovanja, za krasne vence in cvetje in za mnogobrojno spremstvo na zadnji poti k večnemu počitku iskreno zahvalo, Bog povrnil Žalujoča rodbina Košarjeva, Zahvala. Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja povodom smrti mojega ljubljenega moža, gospoda Mihaela Knafliž štabnega živlnozdravnika v p. in učitelja na podkovski šoli ter za častno spremstvo na njegovi zadnji poti se vsem prisrčno zahvaljujem. Prav posebno zahvalo izrekam našim dobrim hišnim prijateljem, g g. kolegom rajnkega, zvezi upokojenih častnikov in komandi mesta za vojaško počast. Ljubljana-Šmortno pri LlUji, 4. «vg. 1928. Žalujoča vdova. Ltubllanski oblastni odbor. Štev. 16.081. V Ljubljani, dne 4. avgusta 1928. Razglas mm o 8. pismeni ofertaini licitaciji za izvršitev adapftatilskih del za Kranisko hranilnico v Lfubllani. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje na podlagi člena 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921 in njegovih sprememb odnosno dopolnitev prvo pismeno ofertalna licitacijo za izvršitev zgoraj navedenih adaptacijskih del. Licitacija se bo vršila dne 13. avgusta 1928 ob 11 doooldne v prostorih gradbenega oddelka oblastnega odbora v Ljubljani, Gosposka ulica 15, I. nadstropje. Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti vplačilu nabavnih stroškov. Ponudene cene je svoječasno vpisati v uradni formular pro-računskega popisa. Ponudbe je kolkovati s kolkom za 100 Din (priloge s kolkom za 5 Din). Ponudbe morajo ponudniki ali njih pooblaščenci izročiti na dan licitacije v zapečatenem zavitku z označbo: »Ponudba za prevzem adaptacijskih del za Kranjsko hranilnico v Ljubljani, ponudnik N. N.«-, in sicer neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10 in 11 dopoldne. Vsak ponudnik mora položiti kavcijo v znesku 10% ponudene vsote. Kavcija se mora položiti pri oblastni blagajni v Ljubljani, Knafljeva ulica 9, najkasneje na dan licitacije do 10 dopoldne, in sicer bodisi v gotovini, državnih vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu ter registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B« »Pogodbe in nabave«. Potrdilo o vloženi kavciji, o plačanih davkih za tekoče tro-m.esečje, ter spričevalo o usposobljenosti za izvrševanje ponujenih del kakor tudi potrdilo gradbenega ministrstva, da se ponudnik sme udeleževati javnih licitacij predloži vsak ponudnik, obenem s ponudbo, predsedniku licitacijske komisije; pooblaščenci pa morajo predložiti ooleg tega tudi pooblastilo, da smeio zastopati tvrdko pri licitaciji. Oblastni odbor si izrecno pridržuje pravico oddati delo ne oziraje se na višino ponujene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji. Ljubljanski oblastni odbor. Predsednik oblastnega odbora: Dr. Marko Natlačen, I. r. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani« Karel Ceč. izdajatelj: dt. fr. Kuiovec. Urednikt Franc TersetfUm