PHIHDHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Danes oh 10, zjutraj v kulturnem krožku «Čermelj» pri Svetem Alojziju v Trstu svečana proslava tretje obletnice ustanovitve brigade »Fontano! M Leto III - Cena 15 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST nedelja, 21. decembra 1947 Poštnina plačana y gotov.m Sp-dlzione ln abbon. postale Stev. 778 ZAHTEVA ZA SV0B0DH0 DELOVANJE Rdečega Križa za Trst In ozemlje Včeraj okrog 15. ure ae je zbra-& pred sedežem vojaških oblasti 51 Velikem/ trgu večtisočglava ^Božica, Prišle so kljub hudemu ttrazu predvsem žene in matere, ,H>d njimi zlasti ene, ki so imele v°je otroke v počitniških kolonah; prišli eo bivši borci Iz na-todno-osvobodilne borbe in vsi tflii ki jim je Rdeči križ in sojino skrbstvo za časa ilegalnega- dela v Trstu nudil vsestransko zmotno in moralno pocri/Cč. Tem1 '"Božicam pa so se pridružili tudi klavci iz ladjedelnic Sv. Marka, Sv. Roka, Strojne tovarne in ^gih številnih tržaških tovarn ■B delavnic, ker se zavedajo, da ^dečj križ in Socialno skrbstvo "i le stvar žena in- partizanov, Hiarveč vsega demokratičnega 1'tdstva, Okrog 16. ure pa je odšla k Ttjemu častniku za civilne za-teve gen. Gaitherju delegacija, ki 1 jo predložila številne rešetoma iz vseh delov našega mesta f-eoči in tisoči podpisov. V teh Ifiolucijah izražajo demokratične ^ne ini vse delovne množice Tr->ta ogorčenja nad ukrepom vo-feške oblasti glede Socialnega 5*oit>stva in Rdečega križa, v kakcem vidijo od strani vojaške "Prave ponovno provokacijo. — ^lUdstvo poudarja, da se je okle-"jto teh organizacij z vso Ijubez-"‘jo in zaupanjem, ker dejansko gristi jo širokim ljudskimi mno-2,cam in zlasti onim, ki živijo v "Bjtežjih življenjskih pogojih. S ®M>jo se vprašujejo, kdo bo skr-_■* za njihove otroke, ki so se tretje leto vračali iz počitnl-kolonij polni zdravja in ve-^'ja, medtem ko so razne orga-ll‘Jacij9 v Trstu, ki bi morale skrbeti in nuditi pomoč tržaške-1)111 ljudstvu ns glede na njihovo kitično pripadnost, dobivale si-velike vsote denarja, pa so Uporabile izključno v politične ""name. Prav zaradi tega je nuj-"a. da Rdeči križ in Socialno s 'rbstvo nadaljujeta s svojim čl-o-.'Poljubnim delom v korist trža-sl*ega demokratičnega ljudstva. Ko se je delegacija vrnila z od-Kvorom, da naj pridejo ponov- ^■govinska pogajanja Italije z ZSSR RIM, 20. (Ansa) — V zvezi s tr-“Bvinskimi pogajanji s Sovjetsko «zo je predstavnik italijanskega uianjega ministrstva izjavil, da . reučuj:jo skupino načrtov, ki ih 0 Uioskovska vlada poslala v od-f?VoP na italijansko noto. V zuna-ministrstvu izjavljajo, da so vedno v teku pogajanja z mo-i^vsko vlado in da je možnost, da razpravljali o odhodu iialijan-a delegacije v Moskvo. no v sredo, ko jim bo gen. Gai-ther dokončno dal svoj odgovor, eo se množice mirno razšle. Včerajšnji demonstrxTja je ponovno d okaza—r veliko zavest in zlasti discipliniranost demokratičnih množic, ki se zavedajo pomena teh dveh socialnih organizacij v Trstu, ki sta nudili za časa borbe proti okupatorju vso pomoč partizanskim edinicam in svojcem borcev, ko se je italijanski Rdeči križ udinjal nemškemu okupatorju, danes pa hoče prevzeti mesto edine organizacije te vrste na Tržaškem ozemlju. Kot so ee te množice borile z vso odločnostjo proti nacifašistcm za svoje najosnovnejše socialne, politične, in narodnostne pravice, tako bodo tudi danes vodile odločno borbo, da se ohranijo pridobitve narodno-osvobodilne bor- be. Obenem pa je včerajšnja de-. monstracija pokazala, da nikdar ne more priti do izgredov in provokacij, raasen če jih ne izzovejo sami civilni policisti ali pa šovinistične bande V Trstu. Ljudstvo je prežeto z napredno miselnostjo in je disciplinirano, ker se zaveda svoje moči, ki izvira iz njih samih. Dan jugoslovanske vojske 22. decembra BEOGRAD, 20. (Tanjug) — Vrhovni poveljnik vojaških sil in mi-n:ster za narodno obrambo FLRJ maršgl Tito je ob priliki dneva jugoslovanske vojske, ki se praznuje 22. t. m., izdal proglas, v katerem pravi med drugim: Na današnji dan pred šestimi leti sp se ustanovile prve redne edi- r.ice narodno-osvobodilne vojske. Iz teh je izšla močna, jugoslovanska vojska, ki se je odlikovala v borbi vsega ljudstva proti fašističnim zavojevalcem ter notranjim izdajalcem. Naša vojska je nastala na edinstven način v zgodovini in je s požrtvovalno borbo dosegla dokončno zmago nad zavojevalcu Bodite ponosni, ker borba naših partizanskih oddelkov in naše vojske služi za vzgled vsem zasužnjenim narodom in kaže vsem miroljubnim narodom, kako se je treba boriti za svoja svobodo jn neodvisnost. Nato poziva maršal Tito vojsko, naj še bolj utrdi tesne vezi z ljudstvom, naj še nadalje spopoinjuje bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, naj sledi vzgledom junaštva partizanskih oddelkov narodno-osvobodilne vojske. Vsi člani vojske morajo spopolnjevati svoje vojaško, ideolOško-politično znanje In se vežbati v vojaški disciplini. Poveljnik; morajo skrbeti za svoje moštvo, za njegovo zdravje in vzgojo. Na dan 22. t. m. bodo na časit «Dneva jugoslovanske vojske* izstrelili v raznih mestih 10 topev-skih salv. Obmejni dogovori med FLRJ in Bolgarijo BEOGRAD, 20. — Na podlagi dogovorov med FLRJ in Bolgarijo bodo jugoslovanski in bolgarski državljani lahko potovali preko meje s posebnimi potnimi listi brez vizuma. Obmejni prebivalci bodo 1-meli posebne ugodnosti za prehod čez -mejo. Obmejno prebivalstvo, ki prebiva 15 km v notranjosti na cbeh straneh meje, bo lahko potovalo čez mejo na podlagi dovoljenj, ki jih bodo Izdali jugoslovanski okrožni odbori BLUM POVZROČIL RAZKOL FRANCOSKIH SINDIKATOV De Gatitte zahteva razpust parlamenta za I. marec 1948 - Država je pred nadaljnjo inflacijo PARIZ, 20. *— Pri glavnem udru- | milijard frankov. Vlada postavlja za nadzorstvo porurskega bazena nju dela so tajniki manjšine, ki vse upanje na prikrito prisilno po- in mednarodnega režima v rej po- _ ‘ ............. sojilc in na ameriško pomoč. Toda krajini, ter da je vztrajal na pla- ravno o tem času pričenja proti Čilu reparacij. ^ajv erji transformator na svetu ^ARiz, 29. — Proti koncu ja-,,Uarja 1948 bo začel delovati v Ma-. Bgirfce najvefiji transformator na v^u, ki ima sto tisoč kilovatov. Izdelavo tega transformatorja ^ Uporabili med drugim 37 ton , "Kra m 210 ton jekla. Transfor-I RBtor tehta, n^polnjem s 110 tisoč 1 olja, ki so potrebni za njegovo tlačijo, 360 ton. fca žen, jo vodi Jouhaux, podali demisijo. Manjšina je nato sklenila, da bo svoje pristaše samostojno organizirala. S tem se je izvršila cepitev v tej največji sindikalni organizacij* .___ List «Frane Tireur» p’še s tem v zvezi, da je bil neposredni cilj de-golistov razbit; Glavno udruženje dela, leer se je De Gaulle zavedal, da je ta organ‘zacija največja ovira za uresničenje njegovih načrtov. «Humanite» obtožuje Bluma, da se je dal izrabiti kot orodje mednarodnega in imperialističnega kapitalizma. List smatra baš njega kot glavnega pobudnika sedanjega razkola v Glavnem udruženju de’a. Agencija «Telepress» poudarja da se socialistični odpadniki motijo, če mislijo, da jim bo sledila večina delavskega razreda. Vsekakor pa je razkol posledica dejavnosti ortretje sile »in protikomunistične agitacije, ki jo je narodni svet francoskih socialistov napovedal na zadnjem zborovanju. Agencija poudarja, da francoski delavci ne gledajo z dopadenjem ražkolniškega gibanja socialističnih voditeljev, ki so ga pokazali zlasti tekom zadnjega stavkovnega gibanja. 2alostno pa je to, tako zaključuje «Teie-press», da vodijo odpadniki skupno z degolsti borbo proti republiki, kar dokazuje izjava samega De Gaulla, ko je dejal, da je nemogoče organizirati gospodarske sile za obnovo Francije pri sedanjem sndj kalnem položaju. Vlada Je predložila zbonvci zakonski osnutek glede ureditve financ. V tem predvideva nove fonde. razpis posojila in izjemni odtegljaj, ki bi pomenil prisilno posojilo, na dohodke vseh fizičnh in Juridičnih oseb, ki znašajo nad 750 tisoč frankov. Vlada, ki hoče urediti finance, mezde, cene, prehrano in produkcijo, mora predvsem najti kritje za izdatke, k; znašajo 1165 milijard, dohodki za leto 1948 pa samo 930 vladi nova ofenziva, in sicer od strani De Gaulla, ki zahteva razpust zbornice s 1. marcem 1948. Zbornica je razpravljala danes o gospodarskem in finančnem pr e d-logu vlade. Po govoru poročevalca finančne komisije je poslanec Duclos kriti-zirai vladnj načrt ln zahteval, da bi moral izjemni davek na dohodke plačati vsakdo, ki ima več kakor 12 krat 10.800 frankov dohodkov, ki predstavljajo minimalno delavsko mezdo. Duclos je očital vladi, da živi od dneva v dan in da zaradi pomanjkanja zaupanja ne bo rešila francoskega gospodarstva, posebno ker Se zanaša samo na zunanjo pomeč, ki je nevarna za neodvisnost Francije. Duclos Je končno poudaril, da bo ylada zaradi ukinitve nadzorstva nad cenami povzročila zvišanje cen. tako da bo prišlo do nadaljnje inflacije in med prvim: žrtvami bodo zopet delavci. V finančni konrsiji zbornice je bil vladni zakonski osnutek za izjemen davek, ki naj služi v borbi proti inflaciji sprejet komaj z 20 gl atovi proti 18. Bfdaull in Marshall o konferenci LONDON, 20. — Za Bevinom sta o poteku londonske konference govorila danes ;n včeraj Bidault in Marshall. Predvidevat; je bjo, da bosta oba seveda zastopala stališče, da za polom konferenc? ne zadene nobena krivda zapadnih velesil, marveč samo Sovjetsko zvezo. BIDAULT: Bidault jo prsd zunanjepolitično parlamentarno komisijo izjavil, da je zastopal stališče Francije, s tem da je zahteval jamstva proti novi nevarnosti napada od strani Nemčije, da se je zavzemal za omejitev nemške proizvodnje in razdelitev nemškega premoga, da je bil Londonska policija sciti fašistična zhorouania Jakega dopisnika pod naslovom l ^SOGRAp, 20. — Dopisnik «Bor-. Njegova načela se popolnoma skla-" objavlja poročilo svojega Ion-1 dajo z načeli njegovega učitelja. Fašistični fuehrer je imel nato predavanje, ki so se ga udeležili delegati njegovih klubov, ki se bavijo s fašistično propagando v Angliji. Dvorano, kjer Je bilo predavanje, je po nalogu policijskega ministra laburista čuvalo 97 policajev, Ta irinistetr je v parlamentu izjavil, da nima namena preprečiti zborovanj. - Behrer britanskih faš:stoy O-Kd MosUy se vrača v politično i, ‘lenje pod zaščito londonske po- in piše. V času, ko se širi Juanova doktrina, ko vojn; huj-narekujejo zakone v velikih pbaonih državah, ko znane medene sile delujejo za razdelitev 1'°?e, ima Mosley v veliki Britji mogočne zaveznike. J^anes uživa ta Hitlerjev posne-podporo vladinih krogov in iJBje pod njihovo zaščito. Ponovno Ionizira britanske faš.ste, ki jih ^ 'Jo policijski kordoni m hritan-laburistična vlada. ,"osley je začel svoje delovanje v y««uinl za Malijo fe^ST, 20. (AIS) — Italijanska 1 ^-»darska misija je v sporazumu iiiJ?vcznIško vojaško upravo usta-v1® oddelek, ki oo bo bavil z vizumov za vsiop v 1 b V* teh vizumov bodo imele pra-'t/,. °seb: z regularnim potnim I'-* izjemo eseb italijanskega lj,vvlJBnstva. Vizume bodo pode-1^1 na osnovi tozadevnih ve-Italijanskih določb. H, y^rjlfik posluj« v ulici Genova kiu: v Trstu od 10. do 12. ur« do-vsak delavnik. iz- Ita- Wallace kandidat za predsedniške volitve NEW YORK, 20. — Senator Kenneth Sherball se je sporazumel s 45 voditelji organizacije CIO in AFL, ki predstavljajo 263 tisoč organiziranih delavcev, za ustanovitev tretje stranke. Povabil je bivšega podpredsednika ZDA Wallace, na] za prihodnje predsedniške volitve sprejme kandidaturo. Po vsej državi ae širi propaganda z% Walla coja. Posebna delegacija ameriških naprednih državljanov iz države Massachussets Je obiskala Walla-ceju ln mu obljubila vso podporo za prihodnje volitve. Enak sklep Je sprejela tudi Liga neodvisnih državljanov v državi New Jersej. Tudi posebna delegacija vseučiliških dijakov iz New Yorka se je zglasila pri VVallsoeju In mu izrazila željo vseučiliščnikov, naj bi kandidiral za državnega predsednika. O vprašanju Posarja je. Bidault poudaril, da so bile ZDA in. Anglija za takojšen sklep, medtem ko je Molotov odgovoril, naj »e to vprašanje reši skujmo z ostalimi nemškimi mejami. Pri tem je Bidault zamolčal, da bi Francija, ko b; imela Posarsko vprašanje ugodno rešeno, podpirala rešitev nemških vzhodnih mej po željah ZDA in Anglije, čeprav bi bilo to v škodo Poljske. Nadalje je Bidault izjavil, da se j-e Franclja opredelila proti nemški osrednji vuadi in da se zavzema za federativno Nemčijo. O zapadnih mejah Poljske je dejal, da bo težko izvesti popravke sedanjih zapadnih poljskih me}, das; te juridično še niso dokončno določene, da pa mora o njih formalno odločit; mirovna pegodba. MARSHALL: Podobno kakor Bidault je kmalu po svojem povratku V ZDA govoril po radiu Marshall. Zatrjeval je, da je londonska konferenca propadla zaradi odipera Molotova glede ureditve vzhodnih nemških mej in glede ustanovitve nemške osrednje Vlade. Smisel zahtev ameriške vlade je. ta, da je za realizacijo gospodarske in politične enotnosti Nemčije potrebno odpraviti meje nami, odpraviti pravico, da smejo zasedbene države odtegniti na račun reparacij določen odstotek vrednosti od tekoče proizvodnje, dalje, da je treba uvesti novo zdravo valuto, tečno določiti nemška bremena in naslova reparacij in za zasedbo ter napraviti splošen načrt izvoza in uvoza za vso Nemčijo. Marshall ja dejal, da. je vlada ZDA smatrala, da za enkrat ni mogoč sporazum med štirimi velesilami in da bodo zaradi tega poskusile ZDA obnoviti prej gospodarstvo zapadnih evropskih držav. Maršal Tito odpotoval iz Romunije BUKAREŠTA, 20. — Maršal Tito in člani jugoslovanske delegacije so sinoči odpotovali iz Bukarešte. Na postaji se je zbrala ogromna množica, ki je navdušeno pozdravljala maršala Tita in ostale goste. Včeraj popoldne je maršal Tito z ostalimi člani delegacije prisostvoval seji romunske ljudske skupščine Saidaveanu je izrekel gostom dobrodošlico. Maršal Tito je v odgovoru poudaril potrebo enotnosti balkanskih narodov,., ki se borijo za zgraditev trajnega miru in prave ljudske demokracije. Pred odhodom je jugoslovanski poslanik v Bukarešti Golubovič priredil sprejem na čast maršalu Titu, ki so se ga udeležili tudi člani vlade in druge romunske osebnosti. Izročili so jugoslovanska odlikovanja predsedniku Grozi in člancin romunske vlade. Maršal Tito je. z jugoslovansko-romunske meje poslal dr. Grozi brzojavko, s katero se zahvaljuje za prijateljski sprejem in 'izraža upanje, da bo pogodba pripomogla k Je tesnejšim gospodarskim, kulturnim in političnim vezem med narodi obeh držav. Vest o podpisu pogodbe med Jugoslavijo in Romunijo je izzvala po vsej Romuniji veliko navdušenje. Po raznih mestih so priredili velike manifestacije. Vsi listi poročajo, da se je včerajšnjega velikega zborovanja v Bukarešti udeležilo 750 tisoč prebivalcev mesta in okolice. Stavke se širijo po vsej Italiji RIM, 20. — Stavka v Caltanisettl in drugih krajih južne Italije se nadaljuje. Danes so proglasili stavko po vsej Italiji nameščenci pri prehrambeni Industriji, v Florenci pa so trgovski nameščenci sklenili, da bodo stopili v stavko v ponedeljek, če do takrat ne bodo njihove zahteve sprejete. Agencija* France Presse poroča, da sta včeraj italijanska in ameriška delegacija razpravljali o glavnih točkah načrta pogodbe o prijateljstvu, trgovini in plovbi med Italjo m ZDA. Togliattijev govor v četrtek, v katerem je obsodil udeležbo Saragata In Paociardija v novi De Gasperlje-vi vladii, je imel vel.k odmev med italijsnskm delavstvom. Poročajo, da je celo v vrstah Saragatove stranke veliyo nezadovoljstvo zaradi njegovega izdajstva. Odbor mladinske zveze Saragatove stranke je izdal izjavo, v kateri obsoja udeležbo stranke v vladi. To je dokaz, da se v vrstah te stranke širi odpor prot; voditeljem. 522 milijonov dolarjev za začasne kredite cinque WASHINGTON, 20. — Komisija zn kredite obeh zbornic Je glede začasnih posojil Franciji, Italiji ln Avstriji določila yompromlani zne sek 522 milijonov dolarjev, za Kitajsko pa 18 milijonov dolarjev. Stroške za ameriške vojne sile v zasedbenih conah je znižala od 400 na 340 milijonov dolarjev. Zbornica in senat sta nato izglasovala od ko-m sije predlagane kredite. S TALIN oseminš^stdesetJetnik Danes dopolnjuje generalisi-mus Zveze sovjetskih socialističnih republik Josip Visario-novič DjugašCili Stalin šest-desetinosmo leto starosti. Narodi vsega sveta gledajo v Stalinu, največjega pobornika za mir. Stalin pomeni — človek iz jekla, jeklene volje. In res, iz jekla so morali biti ljudje, ki so priborili oblast delovnemu ljudstvu na eni šestini zemeljske krogle, ki sq nato zgradili novo družbo, novega človeka, ki je edini bil sposoben vzdržati naval vseh jašistov in nacistov in ga tudi streti. Stalin pravi, da je mir mogoč zato, ker ga želijo množice delovnega ljudstva vsega sveta, zatb ker ga hočejo vse demokratične države s Sovjetsko zvezo na čelu, čeprav so pripravljene na odločno obrambo, če bi imperialisti in njihovi sateliti zanetili nova vojno. A Stalinbve besede so bile in so dejstva. One so glasnik tudi vsega poštenega demokratičnega prebivalstva Tržaškega o-zemlja. Zato mu Ono iskreno vošči za njegov rojstni dan. Vlada FLRJ preučila predloge o guvernerju BEOGRAD, 20. (AFP). — Maršal Tito, ki se je danes vrnil v Beograd, je predsedoval seji ministrskega sveta, na kateri so preučevali predloge, ki jih bo Jugoslavija stavila Italiji glede imenovanja tržaškega guvernerja. V jugoslovanskih krogih poudarjajo željo, da pride čimprej do imenovanja guvernerja, čeprav j« rok 15 dni, ki ga je Varnostni svet določil vladama v Beogradu la Rimu, kratek. Za sedaj še ni znano, ali bo jugoslovanska vlada, izbrala med tremi predlaganimi kandidati, in sicer županom v Liege, Belgijcem Buisseretom, čilskim poslanikom v Parizu Fernandezom in županom v Narviku Norvežanom Theodorom Bočhom. Ansa poroča, da je predstavnik italijanskega zunanjega ministra izjavil v tej zvezi, čeprav ni italijanska vlada prejela od glavnega tajništva OZN še nobene uradne izjave, se lahko smatra, da je ta vest točna. Sedaj pa upajo, da bo to tvorilo podlago za prijateljske razgovore in za sporazum s sosedi. novitev socialistične stranke STO-ja. Ti socialisti pa nimajo nobenega opravka s Puecherjevimi socialisti iz Trsta, ki so docela vpreženi v voz znane šovinistične bivše CLN-ovske politike in sedanje politike tako imenovane «G:unte» italijanskih nacionalističnih strank v Trstu. S tem pa ni rečeno, da ne bi socialistična stranka JK mogla vložiti enake prošnje pri VUJA v Kopru, kar jasno izhaja iz izjav njenega šefa podpolk. M. Lenca na zadnji tiskovni konferenci. Tega pa seveda Puecher in njegovi z vsemi ostalimi šovinističnimi strankami vred nočejo storiti, ker bi hoteli s tem svoje lahkoverne pristaše prepričati, da v istrskem okrožju ni demokratičnih svoboščin. Njihova igra je torej povsem jasna. Socialistična stranka STO'ja KOPER, 20. — V zvezi z vestjo, k' smo jo objavili včeraj, da je socialistična stranka za Julijsko krajino zaprosila dovoljenje za ustanovitev svoje organizacije tudi na področju istrskega okrožja, ki je pod upravo JA je danes ta stranka objavila v znanem šovinističnem dnevniku «Voce libera» izjavo, s katero to vest demantira in potem seveda na štedi z dobrozna-nimi izrazi blatenja ljudske oblasti v istrskem okrožju. Medtem pa smo izvedeli, da omenjena stranka v resnici ni vložila nobene prošnje, temveč da gre za prošnjo, ki jo so vložil; nekateri socialisti iz istrskega okrožja in s katero prosijo dovoljenje za usta- Nezadouoljstuo v Angiiij s Trumanovimi predlogi 30- lefnlca urada za varnosl v ZSSR MOSKVA, 20. — Te dni je poteklo 30 let, od kar je bil v Sovjetski zvez; ustanovljeni urad za varnost države. Ob tej priliki posvečajo vsi listi, zlasti «Izvestija» in «Pravda» posebne članke, v katerih poudarjajo težko delo, ki so ga morali vršiti člani tega ur.ada. Oni so bili prvi, ki so čuvali interese nove socialistične domovine in miroljubno delo njihovih državljanov. Njihova zasluga je, da v Sovjetski zvezi ni bilo «pete kolone», kakor v kapitalističnih državah. Zasluga za zmago ZSSR v zadnji vojni gre tudi tem tihim delavcem. Mednarodni vohuni zaradi njihove čuječnosti niso imeli sreče v Sovjetsi zvezi. Madžarska bo sklenila še druge pogodbe BUDIMPEŠTA, 20. —Madžarski ministrski podpredsednik Szakaslk je izjavil, da bo po sklenitvi prijateljske pogodbe z Jugoslavijo Madžarska lahko sklenila podobne pogodbe z Romunijo, Bolgarijo, Poljsko in Ceškoslovašyo. Mad2?rsko-francoska trgovinska pogajanja PARIZ, 20. — Madžarski finanč ni muvster Nicolas Nyarady je na t-skovni konferenci v Parizu izjavil, da bo v januarju dospela v Pariz posebna madžarska delegacija, ki bo vodila pogajanja za sklenitev madžarsko-francoekega trgovinske ga dogovora. Nyatady je poudaril, da sodeluje Madžarska predvsem s Sovjetsko zvezo in z ostalimi svojimi sesedi. Poleg tega je do sedaj sklenila trgovinske dogovore z An glijo. Švedsko, Švico, Holandsko ter angleško in ameriško zasedbeno cono v Nemčiji. Končno je Nyarady izjavil svojo hvaležnost Sovjetski zvezi, ki je privolila v to, da bo Madžarska 60 tisoč ton žita, ki bi ga morala izročiti Sovjetski zvezi na račun reparacij že v letu 1947, isti dobavila šele prihodnje leto. Zilliacus o Nemčiji PARIZ, 20. — Angleški laburistični poslanec Zilliacus je r.fc svojem potovanju skozi Pariz na tiskovni konferenci izjavni, da je brez Sovjetske zveze nemogoče doseči mir, še manj organizirati Evropo. Po njegovem mišljenju bi vsak sporazum, ki bi ga Anglija dosegla z evropskim vzhodom, dal Angliji možnost, . Iz gotovih virov, pa je dopisnik izvedel, da je Tsaldaris žugal s smrt-; jo vsakomur, fci bi se upiral mo-vemu ameriškemu reidu*. Glede graditve cest v smeri proti jugoslovanski meji ugotavlja dopisnik napadalni značaj teh gradenj, ki jih nadzoruje ameriška vojaška misija. Novi sedeži Fronte za neodvisnost TRST, 20. (ATI) — Fronta za neodvisnost bo ustanovila svoje sedeže v raznih krajih Tržaškega o-zemlja, in sicer v Devinu, Nabrežini, Bazovici, na Opčinah ter v Kopru, Ižoli, Bujah, Piranu, Savudriji in Novigradu. OOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOO Zgodovina uči Kadar koli prihajajo k nam vesti o razpravljanju pred Varnostnim svetom glede imenovanja guvernerja za Tržaško ozemlje in ko s tem postane možnost tega imenovanja večja, postanejo tudi tukajšnji neofašisti vsakokrat bolj histerični, kar redno dobiva zelo viden izraz v njihovem dobro znanem tisku. Tedaj po navadi začenjajo pisati o raznih koncentracijah jugoslovansko vojske na mejah Tržaškega ozemlja in Itar lije. Njihova iznajdljivost v blatenju ljudske oblasti v istrskem okrožju, jugoslovanskih oblasti sploh ter v i?ti sapi tudi vseh naših organizacij v Trstu, postaja ob takih prilikah intenzivnejša in perfidnejša. Vse to pa redno spremljajo detonaoije bombnih atentatov na sedeže naših ustanov. Kaj to pomeni, smo že večkrat ugotovili in ponovno napisali ter ponavljamo in ugotavljarmo ponovno. To-le hočejo povedati svetu: eLjudje božji, poglejte, če pride guverner in odide okupacijska vojska ZDA in Velike Britanije, saj se bomo vendar poklali med seboj!*. Tako tudi to pot. Cim se je zvedelo, da pride ponovno na dnevni red Varnostnega sveta razpravljanje o guvernerju, so že začele padati bombe. Pri tem seveda ni važno, da hočejo s svojimi namigovanji v člančkih pod naslovi kot so na primer rTemni manevri» (tVoce libera» včerajj in podobno pripisati to bombne atentate nam. Ta igra je že stara in nikomur ne pade na pamet več niti da bi ji šel na limanice, saj traja že od škedenjskih dogodkov spomladi leta 1946, pa do umora male Milke Vnabčeve. Iznajdljivost bi morala torej biti iznajdljivejša, saj je malo manjkalo, da nam niso pripisali celo lega, da smo s svojimi rtemnimi manevri» premotili sam (Iga generala Gaitherja, da je prepovedal delovanje Rdečega križa za Trst in Primorje in Socialnega skrbstva ter nam tako dal za nalašč povod za nove r temne manevre», za izročanje protestnih resolucij ob svetlem zimskem popoldnevu na vsekakor ne temnem Velikem trgu sredi Trsta, kjer je bilo kljub vsemu mraku in temi rVooe Ubere* dobro vidno, da se je tam zbrala skoraj desettisočglava množico žena, mater in mož. Verjamemo jim, da se jim razliva žolč, ko niso mogli istočasno šteti niti do 60 (nekateri očividci trdijo, da niso prišli niti do številke 22), ko so šteli udeležence na svoji Oberdankovi komemoraciji. Zato ni čuda, da so izmahi-nlrali senzacionalno vest iz Pulja v nič mdnj kot enajstih točkah o pripravah Jugoslavije za napad z «V £*, avtomatskim, orožjem na Morganovi črti, udarnimi brigadami, s prekooceanskimi parniki, pretvorjenimi v pomožne križarko s topovi itd., itd,, itd., pri čemer seveda ne manjkajo celo bojevite originalne izjave samih jugoslovanskih oficirjev o zavzetju Trsta kot prve etape. Stara resnica še iz romanskih časov pravi: rZgodov.na uči*. Zgodovina početja tržaških šovinistov v zadnjih dveh letih nas uči, da so vedno pisali takd in podobno, kakor pišejo te dni, takrat ko so imeli za bregom kakšen v resnici temen manever. Zato smo prav rademdni, kakšnega nam pripravljajo to pot. No, prepričani naj bodo, da se jim bo tudi ta izjalovil, kakor se jim je že vsak do sedaj. 21. avcemtara 1917. Ameriški Slovenci pomagalo našemu dijaku Dne 6. dec. so v Clevelandu zavedni domoljubi priredili veselico sta pomoč dijaškemu domu v Ko- pru. Ve$ dobiček m prostovoljne prispevke, ki so jih pri tej priliki nabrali, so poslali v Koper. Skupno so nabrali in odposlali US,IS dolarjev. Nabrani denar in pismo je poslal Gašper Segulin, Prince A ve 10109, Cleveland. Na drutabnem večeru je prisotnim kazala slike iz požgane domovine Eliza Turk-Zadnik, njeni starši pa so darovali pivo in cigarete. Slovenska delavska družba je dala v ta namen brezplačno na razpolago svojo dvorano ter prispevala za pijačo. Posamezniki pa so darovali eni več, drugi manj, vsak po svojih možnostih. Ameriški Slovenci so s tem pokazali svojo ljubezen do domovine, posebno do istrske učeče se mladine. Celih ts let ni imela istrska mladina možnosti, da bi se učila v svojem materinem jezik/a, še manj pa da bi obiskovala srednje šole. Tudi za časa Avstrije ni bilo v tem pogledu dosti bolje. Med našo mladino v Istri je mnogo nadarjenih). Toda težave so velike, ker so vasi zelo oddaljene od mesta, istrski kmet pa živi mnogokrat v revščini. Za revne dijake skrbi Dijaška matica, ki s pomočjo sfojih članov in dobrotnikov vzdržuje dijaške domove in daje podpora potrebnim dijakom. Seveda je najbolj, pereče vprašanje dijaških domov, kjer imajo gojenci hrano, stanovanje in pomoč pri učenju. Zaradi tega so v Kopru pričeli graditi lep, velijc dijaški dom, ki bo odgovarjal potrebam dijaške mladine v Istri. Stroški bodo veliki. Zato je prav dobrodošla vsaka pomoč. Osrednji odbor se zahvaljuje vsem ameriškim rojakom, ki so prispevali za graditev novega dija-kega doma. Ko so dijaki koprske slovenske gimnazije, za katere se gradi dom, izvedeli za pomoč ameriških Slovencev, so obljubili da bodo svojo hvaležnost dobrotnikom pokazali s tem, da se bodo še bolj učili. Gmotna in moralna pomoč naših ameriških rojakov ima pa še poseben pomen prav v teh dneh, ko reakcionarni krogi in tisk vodijo podlo borbo proti sličnim ustanovam na Tržaškem ozemlju. Imena darovalcev priobčujemo na drugem mestu. Miniaturna proslava 2e vet dni se je gotovo časop sje razpisovalo o spominski svečanosti ob obletnici Obendanove smrti. Včeraj so se res v ta namen zbrsll pred Oberdanovim spomenikom. Po tolikem pisanju smo mislili, da se bodo zgrnile pred spomenike« množice ljudi, vendar pa včeraj ob 10. url vkljub ponovnemu štetju nismo mogli našteti več kot 56 ljudi, po večinlštudentov, ki so naglo položili pod spomenik nekaj vencev in jo še bolj naglo odkurili proti domu, ker jih je zaradi burje zeblo. Vso cerlmonijo je ščitilo nekaj policajev Z enim kamiončkom in več Jeepi. Vse prispevke za otroško božičnico 1947 sprejema patronat v prostorih Rdečega križa TP, ulica Carducci št. 4. TRŽAŠKI DNEVNIK Tržaška univerza bi morala vzgajati ljudsko inteligenco Izzivanja šovinističnih visokošol-cev ob priliki otvoritve akademskega leta, ko je prof. Wolf Giusti predaval o Puškinu in njegovem delu, nam dokazujejo, da šovinistič-no-fašistični duh e vedno preveva tržaško univerzo, prav oni najvišji znanstveni zavod, ki bi moral vzgajati napredno inteligenco. Prav iz tega razloga je potrebno, da se še bolj oklenemo načrtov, ki naj postavijo tržaško univerzo pred novimi naloge«:. Bistven-, naloga univerze v današnjem času je ta, da vzgoji in ustvari tako napredno inteligenco, ki se bo zavedala, da je del ljudstva, da izhaja iz njega in da mora njemu posvetiti vse svoje delo in svoje znanje. Zato bo treba dvigniti rezultate v študiju, uvesti kontrolo študija, predvsem pa doseči čim tešnejše sodelovanje z delavsko mladino po tovarnah, nadaljevati neizprosno borbo proti fašizmu in za čistost res prave znanosti. Ker je želja mladine do izobrazbe velika in ker je nova doba predvsem v •deželah ljudske demokracije prinesla ljudstvu naravne pravice, se morajo tudi tu v Trstu odpreti vrata univerze brez razlike na raz-vrede vsem onim, ki si žele višje strokovne izobrazbe. Da se bo to dejansko zgodilo, je nujno, da se sedanje visokošolske takse', ki jih je VU stoodstotno povišala, ukinejo ih da se uvede pravično plačevanje taks po premoženjski sposobnosti. Nič manj važno je vprašanje ustanovitve študentskih domov, ki Jih tu še ne poznamo. Tu naj bi študentje iz podeželja, k j nimajo sded-stev za plačevanje stanarin, lahko stanovali. Prav tako bo treba ustanoviti dijaške kuhinje. Štipendije pa naj bi dobivali oni študentje iz socialno šibkejših slojev. Med porečlmi vprašanji, ki tarejo našega visokošolca, je tudi vprašanje skript in študijskih knjig ki so zaradi bajno visokih cen naravnost nedosegljive ogromni večini študentov. Pomanjkanje učnih pro. štorov, predavalnic, laboratorijev pa naravnost ovira znanstveno delo in napredek naše univerze. Toda nalog, ki se nam postavljajo pred nami še ni konec, Predvsem bo treba temeljito spremeniti študijski program, katerega bo treba dokončno oč‘stiti vseh fašističnih nav lak, tako da bo na univerzo, mi naš najvišji znanstveni zavod, prišla res prava znanost in kultura, kateri je fašizem zapifal pot. Za nas slovenske vtsokošolce pa ima obnova še poseben pomen. Pred- vsem se kot polnopraven narod na tržaškem ozemlju zavedamo, da imamo na univerzi pravico do dvojezičnosti. Glede na lego našega mesta, kjer se stikata slovanski in italijanski živelj, pa bo treba predvsem misliti na postavitev slovenskih docentov. V tej smeri se vodi borba demokratičnih študentov, ki so našli pravilen odnos do znanosti in življenja delovnega ljudstva na našem ozemlju. Le ta borba bo privedla do takega visokošolca, ki bo izraz današnjega časa. V tej borbi pa naši demokratični visokošolci niso osamljeni. Potne dovolilnice Italija-Trst TRST, 20. (Ansa) — Vojaška uprava je odredila, da italijanski državljani, ki potujejo med anglo-emerlškim področjem Tržaškega ozemlja in Italijo, in ki so v poslovnih zvezah s tukajšnjimi tvrdkami, lahko zaprosijo za potno dovoljenje pri tukajšnji trgovinski zbornici na podlagi jamstva pr zadetih tvrdk. Dovoljenje lahko nato pošlje prizadetemu tvrdka, ki zanj jamči. F/ZKULTURA Nedeljski spored ZDTV Tri nogometna prvenstva, tekme v košarki in odbojki ter Jek okoli Magdalene" - športni dogodki v Trstu Citajte in širite »Pri-morski dnevnik*/ Delavce odpuščajo naročila pa daje|o italijanskim podjetjem V poslednjem času so razna mala podjetja stalno odpuščala delavce z izgovbrem, da ni dela. Delavcev seveda to ni prepričalo, ker poznajo vse spletke reakcionarjev, da bi tržaško gospodarstvo čimbolj sabotirali, le da bi lahko rekli, da Trst ne more živeti brez povezave z Italijo. Da bi lahko bilo s Trstu več dela, nam kaže tudi naslednji primer. V Koionji so gradili nove hiše. Vsakdo bi si pričakoval, da bodo naročili vrata, okna in drugo pri tržaških mizarskih delavnicah. Toda ne, obrnili so se raje na neko furlansko podjetje, ki ima svsjo delavnico v Italiji, Tako so torej odvzeli kruh mnogim tržaškim mizarjem. Tud; za hiše, ki jih grade pri Sv. Soboti in na Elizejskih poljanah, mislijo naročiti leseno opremo od zunaj. Cemu vse to? Zakaj naj ne bi raje zaposlili tržaških mizarjev? Pomorščaki iz Istre zahtevajo, da anglo-amerlška uprava prizna nllhove pravice Pomorščaki so ena izmed najbolj prizadetih strok v Trstu, saj je ves pomorski promet skrčen na minimum, ker še ono malo ladij, k! so ostale po vojni, pristaja v Genovi ali Benetkah. Število pomorščakov, ki so registrirani v Trstu, pa je okol; 6000. Od teh ima večina stalno bivališče v Trstu, jih je pa precej, ki bivajo v malih istrskih me-stih Tržaškega ozemlja. Vsi ti so vedne bili vpisani v tržaški register. Ko pride vrsta za vkrcanje na kakega od teh pomorščakov, ki bivajo na onem delu TO, k; Je pod jugoslovansko upfavo, tedaj mu ga odklonijo, češ da ni vpisan pri tukajšnjem uradu za delo in ker ni pristojen v Trst. Seveda je to velika krivica, ker vsem tem pomorščakom se ni splačalo sprejeti x Trstu stalnega bivališča, ker stanujejo v Istri. Zato Zagonetni avto pomagal odkriti nevarno roparsko tolpo Nogomet Prvenstvo Tržaškega ozemlja: Igrišče Kolonje ob 8.45 Magdale-na-Tovama strojev; ob 10.30 Pon-ilana-Montebello; igrišče na Opčinah ob 8.15 Koštahinga-Skedenj; ob 10. Pristaniščniki-Dreher; igrišče v Nabrežini ob 14. Nabrežina-Sv. Ana; igrišče v Umagu ob 14. Umag-Milje; Igrišče v Piranu ob 14. Piran-Aurora; Igrišče v Ižoll ob 14. Ižola-Rojan. Okrožno prvenstvo: ____ Igrišče v Zavljah ob 8.15 Tiskar] -Sv. Marko; ob 11.45 Kolonja-Bolni-ška blagajna; ob 14. Aquila-Veana; igrišče v Nabrežini ob 10. Col IL-VA-Proleter; igrišče na Opčinah ob 13. Arzenal-Sv. Vid; igrišče CRDA ob 14. OMMSA-Primorje P. K. Prvenstvo I. sknfHne: Igrišče Kolonje ob 12. Rocol-Rv vo Kozman; ob 14. Rinaldi-Elektra; igrišče v Zavljah ob 12. Skoljet B-Sv. Marko B; Igrišče CRDA ob 12. Primorje PK B-Universal; igrišče na Opčinah ob 14. Opčina-Arzonal B; Igrišče v Nabrežini ob 12. Sv. Ivan-Col ILVA B. Istrsko prvenstvo: V Brtonigli ob 14. Ollmpia-Zašči-ta; v Kopru ob 12. Partizan-Rdeča *v“zda; ob 14. Aurora B-Florentm; v lžoll ob 12. Ižola B-Meduza; v Petrovijl ob 14. Petrovija-Umag B. Vesna, ob 12. Tovarna strojev-Greta; igrišče Col ILVE ob 11. Col ILVA-Skorklja. «Tek okoli Magdalene* Lahkoatletl! Udeležite se današnjega «Teka okoli Magdalene*. Start bo izpred gostilno Gregor točno ob 10.45. Zbirališče tekmovalcev na sedežu Magdalene na Reški cesti ob 9.45. Pred nekaj dnevi so opazili na goriških ulicah nek avto, ki je vozil brez evidenčne tablice. Zadeva je bila sumljiva in zato je začela policija poizvedovati. Posrečilo se ji je zvedeti za skrivališče avtomobila in za podatke o petih neznancih, ki so ga tam skrili. Ze čez nekaj dni so aretirali dva izmedi neznancev v neki goriškd kavarni ter zaplenili skrit avto. Oba aretirana, Berardi Angelo iz Vidma in Zago Viktor iz Coneglia-na sta dolgo trdovratno tajila vsako krivdo, končno pa sta se le vdala ja ne samo priznala, da je avto ukraden, ampak sta povedala še za ostale tri člane roparske družbe: DTnca Umberto in Tomč Emil iz Conegliana in Castellarlni Eliso, ki je bil znan pod imenom Abrarro. D’Inca, Tomč In Zago so se novembra meseca dogovorili, da bodo napadli in oropali dva industrijal-ca, 23-letnega Fanna Jožefa in 48-letnega Segna Virgilija iz Spresla-na blizu Trevisa. Vsi trije so se določenega dne, ko so vedeli, da bo- sta šla omenjena industrljalca s svojim avtom «Aprilia» po cesti, postavili v zasedo pri kraju z imenom Fadalta in ko je prišel avto mimo so ga napadli in nanj streljali. Oba potnika so stlačili v zadnji del avtomobila in eden od tatov se Je vsedel h krmilu. Odpeljali so se proti Vittorio Veneto ter na samot!, blizu nekega pokopališča razložili oba industrljalca, id sta lahko šele po enourni hoji pr šla v Cane-vo, kjer sta prijavila roparski napad tamkajšnjim orožnikom. Avto so roparji skrili na nekem samotnem mestu in šele 11. t. m. so ga pripeljali v Conegliano, kjer so ga imeli skritega nekaj ur na DTcovem domu. Od tam so sa pozneje odpeljali z njo v Gorico, kjer pa niso imeli sreče In so jih odkril. Na D’Incovem domu so našli Se en avto «Topolino», ki j« tudi tatinskega izvora. Tudi iz drugih tatvinah, ki jih pripisujejo tej roparski tolpi. Za enkrat so tri od tolovajev obdolžili ropa in poskusa umora in sicer so ti trije: 36-letni DTnca Umberto iz Belluna, ki Je bil nekdaj lesni trgovec, Emil Tomč 32 let star iz Cordignano pri Trevisu, brezposeln mehanik Jn v.olinist ter 26-letni Zago Viktor iz Farre pri Trevisu, Ostala dva: 31-letnl Oastellarml Eliso, brezposelni natakar in me-šetar iz Casarse in 26-Ietnl Berardi Angelo, ki je rojen v Cosenzi v Kalabriji, pa sta obdolžena, da sta pomagala skrivati in prodajati naropano blago. nevarnost in so jo še pred prihodom policije popihali. V naglici pa so pozabili v skladišču vrečo z obema nahrbtnikoma. Tako tokrat tatovi ne samo, da so odšli raznih rok, ampak so pustili celo nekaj svojega na begu. Tatovi se pripravljalo za božic Mnogo je ljudi, ki praznujejo praznike predvsem s tem, da pride ob takih prilikah kaj boljšega na mizo. Tudi tatovi se hočejo za to priliko temeljito pripraviti in zato so prejšnjo noč obiskali kumik Jožefa Bossija na Fajtjem hribu pri Miljah. Vlomili so vrata in odnesli 10 kokoši in tri purane, ker bo iz-datno obogatilo njihovo božično kosilo. Bossi pa se s temi pripravami prav nič ne strinja in je tatvino javil policiji. Skrivnosten avto na Lovcu Sinoči, kmalu po 19. uri je z ve- so vsi prizadeti ogorčenj spričo birokratizma ki jim onemogoča vkrcanje, čeprav so prej že toliko let bili vkrcani na raznih ladjah. Zaradi tega bo strokovna zveza pomorščakov ES za Tržaško ozemlje podvzela potrebne korake, da Se to krivično stanje odstrani h da bodo imeli vsi državljani Tržaškega osemlja ne glede na kraj bivanja, pravico do zaposlitve. Za razne esule seveda ne manjka dela, ko pa gre za državljane Tržaškega ozemlja, tedaj so dobri vsi izgovori. Seveda, hočejo se poslužiti vsake KOLEDAR Nedelja 21. decembra Severin^ Tomislav Sonce vzhaja ob 7.42, zahaja ob 16.21. Dolžina dneva 8.39. Jutri 22. decembra Demetrij, Mitja Spominski dnevi ISIS se je rodil Giovanni Boccao-oio, italijanski pisatelj. 1873 SS je rodil Josip Ipavec, slo-venshi skladatelj. 1879 se je rodil Josip Visarionovič Stalin, veliki organizator zma-ge nad fašizmom. 1943 je bil ustanovljen IX. korpus NOV ta POS. Ni človeka, ki bi imel pravioo, prezirati ljudi. PRESKRBII Razdeljevanje masti. V ponedeljek bodo začeli deliti v mestu in podeželju po 400 gr masti na odre- .......... zek III - maščobe. Konec razdelje- prilike,’ da kršijo mirovna pogodbo ! vanja 31. t.m. Cena v mes.u 80 in da povzročajo nezadovoljstvo 1,rl v podeželju 82 . SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČ® Premiera «Kralja na Betajno* vi* v Kopru bo v torek 28. J* m. in ne v ponedeljek, kakor je bilo prvotno javljeno. Smučarsko silvestrovanje v Bohinju Planinsko društvo priredi čarako silvestrovanje v Bon..nj Odhod v soboto 31. t. m. ob 10. iz Trsta. Vpisovanje in pojasnila trgovini Visln in. čevljarni P1 DA30V9 IM PSISPEVKl Za spomenik padlih vaščanov ^ ruje Krizmančič Pavla in tovft ramesto cvetja na grob pok. med tukajšnjim ljudstvom. Z belim vlafeom v Bohinj I liko brzino in ugaslimi lučmi pri- ZDTV zimsko športni odsek organizira ob priliki izleta v Bohinj dne 81. t. m. silvestrovanje v Bohinju. Pozivamo vse člane odsekov, da takoj prično s prijavami, ker je število izletnikov omejeno. Po mož-nosti naj društva prineso prve prijave že v torek na sejo, ki bo ob vozil po cesti proti Lovcu neznan avto. Ko je prišel do barak, kjer ja nastanjena civilna policija, je avto napravil nekaj krogov okoli njih m neznanci so iz avtomobila oddali več strelov, ki so bili verjetno namenjeni policijskemu taborišču. Po streljanju se je avto z veliko brzi-no oddaljil in izginil, ne da bi ga bilo mogoče bolje spoznati. Streli niso nikogar ranili, niti ni bilo materialne škode. Iz umobolnice je ušel Predstnočnim okrog 20. ure so javili ji umobolnice pri Sv. Ivanu, da je od tam pobegnil 50-letni Ferlu-ga Peter iz ul. Marchesetti 10. Fer-luga smatrajo za nevarno osebo, In Je bil v umobolnici pod stalnim policijskim nadzorstvom. Kljub nadzorstvu pa. se mu je posrečlo pobegniti, kur bi bil dokaz, da ni bil tako neumen, kakor so si mislili tisti, k! so ga čuvali. Policija, doslej še ni našla sledu za njim. K U LT URA .Inšpektor v hiši Birlingovlh* S. K. Pristaniških delavcev ob- Odbojka Nadaljevanje tekem za pokal ZETV bo na igrišču Tomažič v sledečem redu: ob 8.30 F.M.S.A.-Tiskarji; ob 0. Greta-DSZ ES; ob 9.30 Col ILVA-Elektra; ob 10. Sv. Ivan-Sv. Marko. Košarka Danes se po raznih mestnih Igriščih začno tekme za prvenstvo Tržaškega ozemlja kakor tudi okrožno prvenstvo in sicer za moške in ženske skupine. Sodeluje vsega 30 ekip, ki bodo Igrale po novem mednarodnem pravilniku. Spored Je sledeč: Prvenstvo Tržaškega ozemlja — moški: _ IgTilče F.MJ3A. ob 11 Tovarna »trojev-Skoljet; Igrišče Col ILVE ob 10. Col ILVA-Tomažič; igrišče DSZ ES ob 10. Araenal-Ižola, ob 11. DSZ-Sv. Alojz. Prvenstvo Tržaškega ozemlja — ženske: Igrišče DSZ ES ob 9. Tomažtč A-DSZ ES, ob 12. Rlnaldi-Ižola Okrožno prvenstvo —• moški: Igrišče F.M.S.A. ob 9. Skoljet B-Barkovlje, ob 10. R'naldi-V*sna; igrišče Col ILVE ob 12. Skedenj-ECA, ob 13. Greta-Sv. Alojz. Okrožno prvenstvo — ženske: Igrišče DSZ ES ob 8. Magdalena-Flent, ob 13. Rinaldt-Tomažlč B; Igrišče F.M.S-A. ob 8. Barkovlje- vešča vse svoje člane, da bo 4. januarja otvorflo zgoraj omenjeno društvo smučarsko sezono z izletom na Crni vrh pri Idriji. Pojasnila dobite pri tajništvu. C AT — izht v Sappado. Sprejemajo ao še prijave za bož'čnl izlet v Sappado (od 24. do 28. t. m.). Trud, ki se ni izplačal V noči od četrtka na petek so neznanci razbili okno pri hiši št. 19 v ul. M. D’Azeglio splezali od tam v notranjost, od koder so šli v bližnje skladišče, da bi si tam nabrali nekaj blaga. V ta namen so imeli s seboj tudi platneno vrečo, v kateri sta bila dva nahrbtnika, ki naj bi služila za prenos ukradenega blaga. Najemnik nekega bližnjega stanovanja, ki je slišal sumljiv šum in opazil namere tatov, Je brž obvestil policijo. Tatovi pa so izvohali V petek zvečer je sCenter za ljudsko prosveto» otvoril v dvorani Kina ob morju svojo letošnjo gledališko sezono s predstavo Pristlepe-ve: €Inšpektor o hiš* Birtingovih*. Avtor nam v tem delu prikazuje eno izmed «uglednih» meščanskih družin, o katero je prišel policijski inšpektor, da bi raziskal slučaj za kar »e patronat otr« name. podpore. PROSVETNA DRUŠTVA delo vtis improvizacije in fragmentarnosti. V formalno mojstrsko izpeljanem preludiju aHimni soncw> se pa pokale ponovno vročekrvne- v Milano, v knjigarni Forlunat ga melodika, ki mu ne zmanjka m frgu Antona Novega, melodije, kadar zapoje iz srca in j y ^ko družino koledar Gregor, duše. j čičriu. založbe, edini slov&iski ko- Uspeh o pete gre pripisati a prvi udar na Tržaškem ozemlju. Izleti Planinskega društva Prosvetno društvo tlvan Cankar* obvešča vse svoje člane, da bo jutri ob 20.30 v K. K. Tomažič sestanek s predavanjem. Priporočamo obilno udeležbo. P. D. r.Franjo Marušič* uprizori danes pri «Lovcu» Finžgarjevo dramo v treh dejanjih «Razvaiina življenja*. Račetek točno ob 17. uri. K Lovcu vozj autobus. Prosvetno društvo tl. Cankar* javlja svojim članom In članicam, da se bodo urejevale stare izkaznice in izdajale nove na prihodnjem rednem društvenem sestanku. Isto se bo opravljalo t udi v gostilnah pri Cirilu, Jadranu in Pavlici. URADNE C3EJSVE Začasna prekinitev registracije , ..____. ; s:alnega prebivalstva. Z 31. decern- Knjige dobite v knjiga «* a 0rom 1947 bodo začasno ukini vrsti nositeljici glavne vloge Toshi-ko Hasigavjl. Ona je s pravo orientalsko nežnostjo interpretirala nesrečno Iris in vložila v lik toliko topline in čustva, kot zmore to le vzhodnjak, ter posebno po ariji doživela spontano priznanje. Tudi s pevske strani je razen malih into-nančnih netočnosti odlično obvladala težko vlogo. Renzo Pigni, pevec sigurnih višin, je v vlogi Osake pokazal Se dokaj lepo igro; vendar mu je primanjkovalo v izrazu nekoliko nežnosti. Luciano Donnaggio OGLASE in voščila za božično številko Primorskega dnevnika bo u-prava sprejemala do 23. t. m. opoldne. Današnji izlet v Ilirsko Bistrico jo zaradi tehničnih težkoč odpove-1 dan. Na Božič dne 25. t. m. bo smu- ; čarski izlet v Trbiž. Odhod iz ul. | ukinili vpisovanje v register stalnega prebivalstva v občinah področja. Ta določba ne velja za: a) otroke oseb, ki so že vpisane v register, ki bodo rojen! po dnevu nastopa veljavnosti tega ukaza; b) za žene mož, ki so vpisan! v register na ta datum. mzno Božični poštni paketi za tujino. -------------------------- , .. . _ | Poštna uprava sporoča, da ni mo- F. Severo ob 5. uri zjutraj. Vpiso-, g0ge rpošiljati po pošt; razne pake-vanje v trgovini \_izm v ul. Eoma j do g teže z božičnimi darili 15 in v čevljarni Pirc v uL Sette-, v tujino, ker še ni vzpostavljena fontane 3. P.Mascagni:„lris“ Petro Mascagnl je proti koncu prejšnega stoletja postavil s Caval-lerio Rusticano kamen verizmu v operni literaturi. V nobenem poznejšem delu ni dosegel v invenciji in melodiki svojega prvenca. V operi «/ris», ki smo jo predsinočnjem Culi, je mnogo lepih majhnih glasbenih momentov, ki se pa nikoli ne strnejo v celoto in tako pušča aus_KozdKJ Mutasti so spregovorili l/e b lik nesrečnega očeta položil | mnogo čustvenosti, dočim se je i Spartaco Marchi izkazal v vlogi Kgota za dobrega karakternega igralca. K uspehu opere so mnogo pripomogli in se uskladili z ostalimi solisti Lola Pedretti, Vladimifo Lozzi in Guido Uxa. Marljivi in sugestivni vodia vsega večera je bil dirigent Antonino Votto, ki je dosegel posebno po «Hlmni soncu» lep uspeh ter zato žel zaslužen aplavz vsega občinstva. Motilo je pa prenešanjc zbora po zvočniku in se ni skladalo zvočno dobro z orkestrom. Mnogo smisla za pravilno igro in logično režijo je pokazal režiser Domenico Messi-na in ves ansambl združil v lepo skladnost in neprisiljeno soigro. Zbor, ki ga je naštudiral Roberto Benaglla, je dokazal, da ima v svojem učitelju pravega vodnika. Tudi C. Rupolo, S■ Mermoglia in B. Sandri kot tri plesalke so pripomogle k uspehu. Pri obelisku na Opčinah je slonel ob ograji istrski heroj Blisk... ir. Vžgala je Breda in četniki so se odmaknil. Od vseh plati je treskalo v hlev, v bunkerju pa so navili gramofon. Treščila je mina. da se je zemlja zamajala. Blisk je odletel in za sekunde izgubil zavest. Mitraljezec je obležal negiben. Ko se Je Blisk otresel prahu in si Je obrisal lice, Je bil preverjen, da je mitraljezec mrtev. Toda fant se je osvestil, si je obrisal kri, ki mu je udarila skozi nos in usta. Takoj je bil zopet pri Bredi in pričel vžigati. Proti bunkerju so padale mine, da so jih ovili črni dimi. Stene, strop, tla, vse se je treslo od eksplozij. Toda gramojon je sviral. Borba je trajala »e dve uri, ko se je Blisk splazil do izhoda. Rafal za rafalom ga je pognal nazaj. Vsaka nada, da bi se prebili, se je Izjalovila. Četniki so pričeli oblegati. Obdelovali so bunker s topom. (n minami. Od silnih eksplozij jim je šumelo v glavi in so krvavele oči. Skoži rov je priletela mina, Blisk jo je treščil nazaj. Porodila se mu je Ideja. V bunkerju je imel še nekaj bomb. Splazil se je do izhoda in zagnal prvo, ki je odpovedala. Prav tako druga in tretja. Takrat se je Blisk domislil plastikona 808. Zažgal ga je in z golo roko zagnal skoti luknjo. Silna eksplozija jih je vrgla po tleh. Plastikon je eksplodiral nedaleč od bunkerja. Ko so četniki po šesturni borbi videli, da jim ne groze več Breda ne bombe, so se pričeli prin\ikati. Pozvali so Bliska, da naj se preda. Blisk se je odločil za zadnji poizkus. Pogledal je revolver, vzel seboj dve bombi in izjavil, da se vda. Računal je, da so četniki spredaj, na pobočju. Ko so prilezli vsi trije osmojeni in krvavi iz bunkerja, so za hip dvignili roke. Blisk je hitro segel po bombah. Tisti hip je začutil na hrbtu puškine cevi. Četniki so prišli od zadaj. Se enkrat je Blisk poizkusil. Ko je segel po revolverju, da bi ga oddal. Je iskal petelina. Trda roka mu je od zadaj izmaknila revolver. Nekaj časa so četniki čakali, da se prikažejo še pajdaši iz bunkerja. Domnevali so, da jih je najmanj 50. Ko jim je Blisk pojasnil, da so se samo trije borili 6 ur, so jih z občudovanjem odvlekli v vas, kjer so Jih dva dne zasliševali in pretepali, da so bili marogasti Iskali so Bliska, spretni izgovori so Jih premamili, da niso vedeli, koga so zajeli. Po dveh dneh zasliševanja so Jih odvlekli v St. Peter, kjer to Jih zaprli pod stražo. Blisku so se zasvetile oči in to se smehljale spominu. Po dveh dneh, v noči pred ustrelitvijo mu je uspelo pregovoriti stražarja četnika, da je z vsemi jetniki pobegnil. In ko so prve part ižanske čete devetega korpusa vdirale v Trst, je drvel Blisk z bombami v rokah. Opalasta luč je proti večeru zalila marmorno mesto, ki Je iz zelenih drag posegalo v morje. Bli-skove oči se niso zameglile ob slovesu. Rodil se je med tisočimi skalami, na katerih se vsaka bilka krčevito bori za življenje. Dvignil je glavo in vroči pogled rjavih oči je plaval nad belkastim morjem nad istrskbn obrežjem in furlanskimi lagunami. Faro in pazinski svetilnik sta se vžigala. V Blisku Je žarela le samozavest življenja, ki ga je njegova uporna borba obudila in zanetila v smrtnem spopadu dveh svetov. Skorajda huje kakor fašisti so nas blatili in pred svetovnim forumom so nas obmetavali z zzlo-činciz, zteroristi», nnacionalistič-nimi šovinisti», ki si laste tuja ljudstva, tuje zemlje, tuja mesta, a obenem pridigajo svobodo in pravico samoodločbe. Blisk ne bo izpraševal vesti očitajočim sodnikom. Mutasti so iz-pregovorili in njihova pravda Je zelo preprosta resnica. Konec. Preklic Glede na 'zjavo, ki smo jo objavili 21. septembra t. 1., v zadevi Drlke -n Slavka Cok Jz Plavij št. 144, izjavljamo, da je prišla ta izjava v naš dnevnik, ker nismo bili o stvari poučeni. Včeraj pa se je javil v našem uredništvu tov. Slavko Cok, ki Je sodeloval za časa osvobodilne borbe v našem Ribanju ;n ga tudi gmotno padpiral, ter podal sledečo izjavo: Podpisani Slavko Cok iz Plavij št. 144 izjavljam, da ne ustreza resnici izjava Lucijana Coka z Plavij št. 156, objavljena 21. septembra t. J. v »Primorskem dnevniku«, s katero obdolžuje mene in mojo sestro Delko, da sva odgovorna za Izselitev 12 tovarišev v Nemčijo. Lucijan Cok je bil za časa fašistične Italije vpisan v mladinske faš'{;tične organizacije, v času na-rodnc-osvobodilne borbe pa Je sodeloval z. nemškim okupatorjem ?a kar ye vsa vas. Sedaj pa prestaja svojo kazen 30 let zapora, r.n katero je bil obsojen od sodišča v Trstu zaradi umora Franca Sekuliča iz Plavij in zaradi tat dne krompirja v moji hiši. Njegovo sestro Santino pa so v času borbe ostrigli partizani zaradi njenega sodelovanja z Nemci. Zato Lucijan Cok ne mor« biti verodostojen, da bi dajal te vrste izjave. Cok Slavko - Plavije št. m Rojstva, smrti in poroke Dn« 20. decembra 1947 se je rodilo 6 otrok, umrlo Je 8 ljudi, poroke pa so bil 5 3. CIVILNE POROKE: ameriški Častnik Willard L. Thomas in. učiteljica Lilijana Romainin, tehnik Aleksander Mirovnikov in uradn'-ca Concetta Morola, risar Maksimilijan Pertot in uradnica Mara Dželaltja. UMRLI: 68-letna Ana Gottardis, 79-letna Linda Goldoni, 73->tna Marija aZjec, 63-letnl Rugglero Di-cosmo, 59-letna Antonija Brezič, 43-letna Ježica Pulin, 62-lstni Andrej Pitan**, 74-letni Peter Straz-zabosco. Padliiski sporedi TRST II (m 238.6/Kc 1260) v nedeljo 21. decembra 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glaa- 8.00. Jutranji glasbeni pozdrav. 8.30. Zaključek. 9.30. Kmetijska oddaja. 10.00. Maša od Sv. Justa (15 minut klasične glasbe). 11.15. Skladbe Josefa Haydna. 11.30. Pridiga. 11.45. Reproducirana glasba. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Glasba po željah. 14.00. Pesmi za zbore. 14.15. Pregled tiska. 14.29, Citanje sporeda. 14.30. Zaključek. 16.30. Otroška oddaja. 17.00. Nedeljska popoldanska glasba. 18.00. Narodopisno predavanje. 18.15. Iz slovanske simfonične glasbe. 19.00. Vesel; godci. 19.20. Slovenske narodne pesmi (pojejo dueti). 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Operna in operetna glasba. 20.45. Kulturni utrinki. 21.00. Vesela oddaja. 21.30. Lahka glasba. 22.00. Dvorak: Kvartet v Es duru op. 51. 22.32. Plesna glasba. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Cl-tanjo sporeda. 23.35. Polnočna glasba. 24.00. Zaključek. božičnice najlepse zahvaljuj Mesiti* patronat otroške JoZU-1941 javi ja, da so božična dr®vR, ki Jih prodaje odbor, daroval či križ Slovenije. ff. Za Dijaški dom v K°pAoraa, izgradnjo novega dijaškega v Kopru so na veselici 6. dece v Clevelamdu daroval',: Urška Andrijančič-Gržinova- ,0 "nJan OK /l/vlnnioir TT1 IVA "RllD® . _ Taie-r 25 dolarjev, F. M. Bubn dolarjev, J. J. Gerlica 4, A. ^ 5 .45, Anton Hrvatin 1.50! Par. Jev vsak so darovali: J-■ jr, tol, Anton Bubnič, A. Cebroh Flak, J. Gerl, A- Homar, F. Fi nik 2, dolarjev Čič, F. in Marija Klun, J-M. Paliska, L. Pirc, družina P ČIČ, J. Skočaj, J. Tomažič, Ana mažič, M. Vogrin, Jože Zadn1**- . Po 3 dolarje: J. Brnc, R- ceriL. N. Mahovec, F. A. Majcen, M. ^ sa, P. Sercelvl, J. Verh. . p, Po 2 dolarja: A. AndrijanfjS’ „ Arn-šek, R. M. Ban, A. Fllipč1^,,. Frank, F. Hribar, Andrej HejN* p, J. Knautc, Anton Kocijane :c, ^ Konestabo, J. Lovrenčič, N- u vik, L. Počkaj, F. Požar, F. pe"‘ ko, A. Pugelj, Angela Rolek. ^ Rožanc, K. Samonič, J. Sam*8- u Segulin, P. Segulin-, P. Slug8-Stradlot, A. Traven, Joe Vern Po 1 dolar: F. Barbiš, A. niti delna poštna paketna služba. Davkoplačevalci pozor! Opozarjamo vsa davkoplačevalce, podjetja in družbe -ter ostale delodajalce na dolžnost, da predložijo prijavo dohodnine v roku, kakor je določeno za vsako posamezno davčno vrsto. Proti onem, ki ne bo predložil davčne prijave v določenem roku ali pa jo bo izpolnil z netočnimi podatki, se bo postopalo po zakonu zaradi utajitve davkov. Pristavljamo, da ae prijave o spremembi dohodkov skupine B in CL lahko vsako leto izvršijo. Nadalje obveščamo vse davkoplačevalce, da se lahko v teh zadevah obrnejo na pristojne davčne urade, ki jim bodo z objasnitvami in nasveti pomagali, da bodo mogli točno izpolniti dohodninske prijave in, prijave o spremembi dohodkov. čič, J. Gril, P. Gril, A. Jagfc'K0-A. Kavčič, Agnez Kavčič, privnik, Pavl Kresovič, L. ^ A. Marinčič, A. Matko, L A. Rodeia, Joe Roli, M. Busrir, M. Rus, J. Samonič, F. F. Stanič, F. Stembergar, ya. tDotrpel je naš ljubljeni mož, In 'Krni- oče, atarj, oče in brat K0CJ4N IVAN v 76. letu starosti previden s svetimi tolažili. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 21. t. m. ob 14. uri iz Žirij na pokopališče v Povir. Žirje 19. 12. 1947. KOCJAN, ŠTOLFA In TURK. Žalujoče družine: MALI OGLASI KI NO KINO OB MORJU. 14.00: «Prva plesalka*. Sovjetsko filmsko ve-ledlo z G. Ul Janovo. Sledi: »Pesem veselja*, ljubka otroška pravi i'ca v barvah, FILOCDRAMIMATICO. 14.00: »Zvezda se poraja*, Don Ameeke in J. Oakie. ARMONIA. 14.00: »Tajlnetvena žena*, F. Tonč, E. Ralnin. IDEALE. 14.00: «Dcll z boga- stvom!*, Ana Magnani. FENICE. 14.30: »Sužnja zla*, H. Lamarr, G. Brent, P. Lukas. ITALIA. 14.00: »Ljubezen, ki »cm tl jo poklonil*. ALABARDA, 14.00: «Knj!ga džungle*. Rose, De Camps in Sabu, GARIBALDI. 14.00: «Gospod in gospa Smith*, Carole Lombard in Robert Montgomery. IMPERO. 14.00: »Balalajka*. MASSIMO. 14.00: »V Mabellnl sobi*, Marvoric Rčinolds. NOVO CINE. 14.00: «.Tezded iz Teksasa*, Fred Mc Murray. ODEON. 14,00: »Zarotniki*, H. Lamarr. SAVONA 14.00: »Bagdadski lo- pov*, J. Duprez. G. Veldt, KINO NA OPČINAH. Dane®: »Izgubljeni v haremu*. Jutri: «Krl na soncu*. KINO V NABREŽINI. Danes in jutri: «Tarzanov tajni zaklad*. ŠIVALNI STROJ »Singer*, garantirano dob“r, za 12.000 lir, drugi z okroglim čolničkom znamke »Kaiser* in razkošni z ohištvom prodam. Trgovina Goslovich. ul, Man»on' 4. GOSPODIČNO AU VDOVO staro od 30-40 let, resno, materinski jez’h slovenski, išče uradnik v 50. letu starosti v svrho konverzacije in nedeljskih izletov. Neanonimne ponudb* na upravo »Primorskega dnevnika* pod »Konverzacija*. PROSVETNO DRUŠTVO NA OPČINAH bo uprizorilo v NBDEIJO 21. t. m. ob 16.30. Nušičevo komedijo ČLOVEK PEROCCI in SOSSI TOVARNA POHIŠTVA TRST — Ul. delln Tosa 87 zina, E. Ulička, M. Vatovec, F- Va- tovec, F. Zadnik, J. Zadnik, J' krajšek, C. Zarnik, J. Znebeh Dobiček pr! baru je znesel^ 1- ^ dolarjev, v kuhinji pa 10-p5'^aio Vsem, kj so prispevali, se o® štvo S.N.PJ. št. 611 je d&rOV'a 17.19 dolarjev. ^ zahvalil nji odbor prisrčno - -a Vzgled teh zavednih Slovence^ r naj bo v vzpodbudo še drugi h*- Odg. urednik DUŠAN HRBi ;SCA* Tisk Stabilimento Tip. Trle® itind ŠIVALNE STROJA r.r.jboljših znamk prodaja in sVTt jema v popravilo po zmernih cere" TRST . Ul. DELLTSTRIA 13 - Telef. 94 15-16 LETNEGA FANTI za trgqvino j stvln išče JOSIP KLUN, Istrska ulic* Božične in novoleMf RAZGLEDNIC*- okraske za božično drevo, sv tn vsakovrstna darila dobi‘e PAPIR1*1 KNJIGARNI. IN StokA TRST, ULICA MILANO £*> Izšel je SLOVENSKI KOLFD pOZO®' POZOR! KOMPLETNO SPALNlCj Z VZMETMI IN ŽIMNIC^ 7,a 58.000 lir; w!co drugo s štiridelno omaro, J|,<* 0gl«' kristalom, marmorjem >n ^1- dalom. Kuhinjsko opravo z niorj:m za 35.000 lir, radi°, .7?^'" divan, zastore, odeje, rjuhe^ *e fi- r.lke, vzmeti, volnene žimn» j-iJt, valnl stroj »Singer* in št,,'-,'*c prodam zaradi odseltve. fv(ld Ul. Haffael.i San/.lo 20-1. (Sv- 1 Dr. GAEIA. zabozdrav«’11 Jd" Izdeluje proteze v jeklu, zlatk ..^n-cuku in plastiki. Največja *•,- o« cuku in plastiki. NajvecF- ” re cija. Sprejema od 10. do !*• oSk!’ (Govori «loVf?S 4,1 13. do 19. . 1RST, ulica Torrcbianca 5' (vogal ul. Carducci) KRZNA Popolna izbtra za vsak okus Ndnje (n dragooene ____________hovint. — Plačilo tudi na o&rO« ' KRZNAUSTVO ZI LIOT T^ “Trst - ul. Trento 11 - tel. 293/ ^ KINO OB RIORIU Prva plesalk® O« DANES dalje Umetniško - muzikalni film. Baleti » O. ULJANOVO po motivih Čajkovskega Pesem radosti ljubka, otroška pravljiva v b9 rv&O- Z RADOSTJO NA DELO ZA URESNIČENJE SPREJETIH NALOGI MEHANIZACIJA IN SPLOSEN NAPREDEK KMETIJSTVA VEC ZANIMANJA IN VZPOD- '.V idealih, ki jih, je mladina s krvjo ji je nudila s svojimi brigadami y , - v Nasa dekleta se morajo uveljavljati v javnem i .. | življenju in se boriti za boljšo prihodnost! .KOČA IN TVOJE 5RCE M ROMANTIČNA FH AZ A. SERIFA HMD-GD MANJ ROMAN1? 3IGS1IB1 STFA1MDST Na mladinskem kongresu so razpravljali tudi o vprašanju deklet, ki so se sicer udejstvovale u športnih in kulturnih manifestacijah, pri udarniškem delu itd-, pri čemer pa se ni dalo dovolj poudarka rešitvi posebnih dekliških vprašanj. In dekleta imajo mnogo posebnih problemov. Boriti se morajo za izenačenje plač in mezd z moškimi ter proti vsem predsodkom, ki ovirajo večjo aktivnost deklet v kulturi, znanosti, športu in proizvodnji. Tisočletno zapostavljanje žene ima v današnji družbi še velik vpliv. V zadnjem času je k tem predsodkom še mnogo pripomogel fašizem, ki je videl v ženi samo nekakega NEDELJSKA CJRTiCA NAPISAL S. M. S-roke, marmornate stopnice je prekrivala po sredi mehka, rdeča preproga. Stopinje so se neslišno vdirale vanjo. Tisti jedki občutek, ki je s spreletaval Trno, dokler ni stopila nanje, je zado-bil popolnoma določno obliko. Se malo poprej je tlelo v njeni duši upanje, da se na kakšen način vendarle izmota iz strašnega položaja, v katerega je zašla. Maho-ma se je utopilo v nepovratek in 3 gotovostjo je vedela, da je jetnioa in da se na vsej stvari, ne da prav nič izpremen-ti. *Naj bo, če že mora biti, zvedeli ne bodo niti trohice*, je sklenila pri sebi in se pripravljalo., da se zavije v molk. Njen spremljevaleo je urno stekel navzgor. Tim se je zdelo, kakor da bi se koma) dotikal tat in da plavajo njegove stopinje v zraku. Poznalo st mu je, da je v tej Mii doma in da se čuti v njej neomajen gospodar. Komaj mu je sledila in prisopihala v Široko, razkošno predsobje. Molče ji je s kretnjo pokazal sedež pa m hkem, usnenum naslonjaču, ter izginil skozi vrata na desno. V srcu ji je odleglo. Vzdihnila je olajšano, tako kot bi se prevalil z njega težak svtneo. Ljudje, ki so posedali poirsod okoli in ki so prihajali m odhajali, je niso motili. Bilo j\ je celo, kakor da bi uai t' tuji obrazi odganjali stran njeno usodo. Motil jo je samo on in zdaj, ko ga ni bilo več, se je mirno potopila v razmišljanje in prehodila, še enkrat vso dolgo pot od doma do trenutka, v katerem se je skupaj nasilno pretrgalo. Dom jt bil visoko v hribih. Hiša je čepela pod slemenom, ki jo je varovalo pred burjo in pomladnimi mharji. Vrhu njega se je vlekla pot in spajala med seboj samotne kmetije. Pod njo Sts je na levi, globoko spodaj v grapi vila Idrijca, ki je bila v mesečini vsa srebrna. Na desno se je gubila bela cesta in jih vezala s svatom. V Tinini duši je živela noč, ko so se selili s samotnega brega v te kraje. Kot bajka je bila, iz devete dežele. Vse stvari so zadobile v njej pravljtčen lesk. Pokošeno seno je dišalo in murenčki so cvrčali. Kakor čaroduji so stali posamezni grmi sredi strmine travnikov in mesečina je metala dolgo, yicicTt GEORGE MARSHALL (v sredini), AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK SPREJEMA OVACIJE OD MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA CLEMENTA ATTLE-Ja (na levi), in na desni VISCOUNT GREENWOOD. MARSHALL SE JE DVIGNIL S STOLA, DA PRIČNE SVOJ GOVOR NA KOSILU, KI GA JE NJEMU NA CAST PRIREDILO DRUŠTVO F1LGRIM S SOCIETY V LONDONU DNE 12. DECEMBRA. V ADENU ARABCI PROTESTIRAJO PROTI RAZDELITVI PALESTINE. 80 ZIDOV IN ARABCEV JE BELO UBITIH IN SE MNOGO VEC RANJENIH V TE2KIH DEMONSTRACIJAH, KI SO JIH PRIREDILI ARABCI V ADENU PROTI SKLEPU OZN ZARADI RAZDELITVE PALESTINE. NASTALA SKODA SE CENI NA PRIBLIŽNO 200.000 STERLINGOV. MIR SO »MORALE. VZPOSTAVITI POMORSKE IN ZRAČNE CETE. SLIKA KAZE, KAKO DEMONSTRANTI NAPADAJO TRGOVINE V ADENU TEKOM ZADNJIH PROTI2IDOV-SKIH IZGREDOV. PRI TEM SO JIM POMAGALE TUDI SOMALIJSKE 2ENSKE. GLEJ RIMSKO POLICIJO «CELERE», KAKO VZPOSTAVLJA RED IN MIR MED DEMONSTRACIJAMI STAVKAJOČIH V RIMU. 4 skrivnostno senoo daleč za njimi. Na dvorišču se je upogibalo košato drevo. Težko obložene veje so bile podprte z rogovilami in na njih so se smejala zrela jabolka. Gospodar je ponudil žganja v dobrodošlico. Pr mož je tedaj glasno rekel: uZdaj smo pa doma*. «Zdaj smo pa dornd*,