List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON :~CORTLAWI)T" 2876. Entered M Second CInn Matter, Scptembe^^JSO^ atJheJ>ost Office at New York7N. vTcndcr the Act of Congress of March 3, 1879. teuton- cortt.anbt 2StT no. 47. — štev. 47. . new york, tuesday. february 26. 1924. — torek, 26. februarja, 1924. volume xxxii. — letnik ttttt , .— --- _, _ — - „ ' '— ■» JOHNSONOVA PREDLOGA BO PROPADLA Kvotni načrt je porazil predlagano novo priseljeniško postavo. — Izkazalo se je, da ne more biti predloga sprejeta v svoji dosedanji obliki'. — Skoraj vse kvote za fiskalno leto so že izčrpane. — Do 1. julija bo prišlo v deželo še kakih štiri tisoč priseljencev. Washington, D. ('., 25. februarja. — Reforma priseljeniška predloga Johnsona, ki predlaga uveljavljepje dveli odstotkov inozemskega prebivalstva Združenih držav kot je obstajalo leta 1890, nc more biti sprejeta v kongresu v svoji sedanji obliki. To je bilo definitivno dokazan« t v. glasovanjem, katero so vprizorili zagovorniki te predloge. Jedro opozicije obstaja iz manjšinskih zastopnikov >z države Xew York, ki so izdali javno ugotovilo, v katerem napadajo nameravano postavo na temelju, da nudi predloga ugodnost za takozvana severno-evropska plemena. dočim zapostavlja priseljence iz južne in iztočne Ev-r« >pe. Vprizorjena akcija pa je zopet potrdila potrebo ka-1 erekoli priseljeniške zakonodaje v sedanjem zasedanju kongresa. Le malo priseljencev je še mogoč pripustili i kom naslednjih Mirih mesecev, ker so kvote za fiskaln«« lejo. ki se končuje z dnem :>0. junija, že izčrpano. Le ]»ri-Mižno . februarja. Tukajšnje bolgarsko poslaništvo pravi, da so izvita iz trte vsa po-ioTmI-i o revoluciji na Bolgarskem in da okušajo gotovi interesirani krogi vzbudili v inozemstvu mnenje. da je prestol kralja Borisa omajan in da bodo kmalu zavladali deželi komun ust i. Poslaništvo izjavlja, da je na Bolgarskem vse mirno in redno. Najmanj šestkrat ,odkar se je kralj Ferdinand odpovedal prestolu ter je zasedel prestol kralj Boris, se je glasilo, da je kralj zbežal. Vsa tozadevna poročtla pa so se dosedaj izkazala kot izmišljena in lažnjiva. Sedanji nemir na Bolgarskem je v glavnem posledica državnega preobrata, ki se je za vrši l tekom preteklega leta. ko je bila strm ogla vi jena vlada socialistic-no-asrrarskega ministrskega pred sednrka Stambolijskega. Stambo-lijski sam je bil ubit in Aleksander Zarikov. «edanji ministrski predsednik, je stopil na njegove mesto. V mednarodnem ozLru je bila sedanja vlada dosti bolj delavna kot prejšna, da. uveljavi dobro odnošaje inozemskih dežel z Bolgarsko. V HERRINU, ILL.. JE ZOPET ZAVLADAL MIR. Herrin, I i i.. 24. februarja. — Tukajšnje mesto se jL. skoraj docela pomirilo. Kukluksklanei so prenehali s svojim delovanjem v mestu. V mestu je << tala le ena kompanija državne milice, ki bo pa tudi kmalu odpoklicana. USPEHI ZVEZNIH ČET. Tamp:co, Mehika. 21. februarja. Zvezne čete so prepodile vstaše z višin, ki >o znane pod imenom "•milina krivina**. Zveznim četam !>1a poveljevala i generala Cordcbp in Xacias. Borba je trajala sedem ur neprenehoma. ZA $50,000,000 KOVINSKEGA DENARJA V PROMETU. Moskva, Rusija. 25. febr. — Finančni komisarijat bo začel jutri izdajati srebrni denar in sicer v novcih, ki so vredni po pet. deset in dvajset centov. V najkrajšem času bo cirkuliralo po ■Rusiji za .$50.000.030 kovinskega aenarja- KONEC ŠTRAJKA ANGL. PRISTANIŠKIH DELAVCEV. » / London, Anglija, 25. febr. — Odbor pristaniških delavcev je danes preklical štrajk v pristanišču. ki je trajal izza 15. februarja. Jutri zjutraj ob osmih se bodo vsi pristaniški delavci vrnili na delo. Strajkarji so izvojevali popolno zmago. Zaenkrat bodo dobivali po en šiling na dan več. izza 1- junija pa po dva šilinga. Nadalje je bila imenovana posebna komisija. koje naloga je uravnati Se vse ostale sporne točke. ____ ' . i POT/5T KROG SVETA. i --- Mehiški vsrtaši so bili zopet poraženi pri Tuxpamu. — Zvezne čete so jih prepodile po boju, ki je trajal sedem ur. Tampico, .Mehika. 'jrK lVi,r. — Zvezne čete su prepodile usta še z višin. katero imenujejo **ovi-nek smrti". približno devet milj <> I Tuxpama. Zvezne čete, katerim sta poveljevala »renerala Cordoba in Pablo Xacias. .so napadle vstaške postojanke, ki so se nahajale na utrjenih višinah. Po daljšem artilerijskem dvoboju je prišlo do ročnega spopada in zvezne čete so kone'-no z nrskokom zavzele višine ter prepodile ustaše, ki so pnieeli bežati v smeri proti Tuxpamu. Boj je trajal s presledki od štirih zjutraj pa do enajstih zvečer. Nobenih podrobnosti ni bil > mogoče dobiti dosedaj glede izgub. katere so imeli vstaši. Večje število ranjenih vojakov je prišlo semkaj iz Juan <'asian > petrolejskega okraja. (ieneral Ciuiterrez, zvezni poveljnik, je od redil, da je treba ranjenim vsta-šem nuditi isto pomoč kot ranjenim zveznim vojakom. Gapitan Garibaldi. sin Iticeiot;-(iarlbaldi. sin znanega. italijanskega pustolovca, se ji' vrnil v Tampieo iz Tanueo. kjer je in-špicirai lastnino italijansko-mehiške petrolejske kompanije. Garibaldi je rekel, da bo dobil na-i daljni italijanski kapital za razvoj ozemlja, ki je last družbe. i i - : GRKI BODO ODSTAVILI DINASTIJO. Atene, Grško. 25. februarja. —-.Grška narodna skupščina je da-!lies sklenila odstaviti viadujoč* S dinastijo. Kakorhitro je bil sprejet tozadevni predlog, je ministr. predsednik Cafantaris takoj resigni-ral. — Njegovo mesto je zavzel liousxox ter pričel sestavljati nov kabinet. Kralj Juri. načelnik dinastij", ki je že več let vladala Grški. leži bolan v Bukaresetu. Grška bo najbrže dobila republikansko vladno obliko. VELIKANSKI predor doVRŠEN. Wellington, N- S., 25. 25. febr. Po osemindvajsetmesečnera delu je bil danes dokončan velikanski predor, ki bo preskrboval to me-sto z vodo. va nedolžnost na dan. Sestra obtoženega. Antonijeta. je trdno uverjena o nedolžnosti brata. Poučuje francoščino na St. Joseph College-u v Brooklynu. — Moj brat je pošten in vesten mlad človek. — je izjavila. — Ravno radi svoje vestnosti se je zapletel v to zadevo ter prišel v nevarnost. Njegovi učitelji na Stuvvesant visoki šoli lahko po-trdijo, da je bil eden najbolj pridnih dijakov. Preb i vale i Bensonhursta so pod pisali izjavo, v kateri izstavljajo Tonv-ju najboljše izpričevalo glede njegovega značaja. Izpričeval'* je bilo izročeno njegovemu zagovorniku, prejšnjemu okr. nravdniku. Johnu Rus tonu. GODBENIK PADEL SKOZI OKNO- fz svojega stanovanja v Iironxu je padel včeraj skozi okno W. S. Kaufmann, f>3 let star godbenik. Policija še ni na jasnem ali je zvršd samomor ali je postal žrtev nesreče. BOLEZEN ITALIJANSKEGA KRALJA- Rim, Italija. 25- februarja. —-Zdravstveno stanje kralja Viktorja Emanuela. ki je zbolel na gripi, se je izdatno izboljšale. Zdravniki domneva.jo, da l»o hi-j tro okreval. Kašelj je skoro pn-polnoma izginil in tudi drugače je opaziti simptome izboljšanja, j Zbolelel je tudi prestolonaslednik Uiuberto. a je že toliko okreval, da bo mogel koncem teko-' čega tedna iz hiše. f lV DENARNA IZPLAČILA V JTJGOSLA VTJI, ITALJJI IN ZASEDENEM OZEMLJU M potom nan bank« izvršujejo uneiljiro, hitro in po cenah: Dsnaa so naše cen« dod«6o: JUGOSLAVIJA BaspoKlj« na radn> pogte ln IzpLačnJ« "PoStnI črkovni uvod" in "Jadranska banka" ▼ Ljubljani. Zagrebu, Beograda, Kranju, Celju, Mariboru, Dubrovnika, Splitu, Sarajevo ali drugod, kjer Je pač aa hitro Izplačilo najugodneje. 1000 Din....... $13.50 2000 Din. ______ $26.80 5000 Din....... $66.50 Prt nakazilih, ki xnaiajo manj kot en tla©« dinarja* ra&unlmo poaabaj 11 eantav aa poftnlno In druga atrolka. ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: Baapoillja na aadnje poŠte ln lajrlačoja "Jadranaka banka" t Trato. Opatiji in Zadrta. 200 lir . ...... $ 9.90 300 lir ........ $14.55 500 lir ........ $23,75 1000 lir ........ $46.50 prt nakaxtlln, ki snaiaje manj kot COt lir raCunlma »omOoJ pa 1» aantav sa Poštnino |n drug« atroiko. NOWr ki prisegajo zneaek pet tisoi dlnarjer ali po |t> tfaai Ur dovuljnjemo po mogočnosti ie posebni popust. Yrednoat dinarjem ta Hram aedaj ni stalna, menja se večkrat bi neprt-Sakorano; ia tega razloga nam ul mogočo podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nnm dospe poslani denar v roke. tapla^i? r amerttfcih dalarj-fa gleHe peeHwn ogla« * tem Usta. Doaar nam je poslati najbolje po Domeatlo Money Order all pa Now York Bank Draft. FRANK SAKSER STATS BANK m Oortlsndt «reet t^i crtianot mm ' How York, H. Y. - CRsmo ttftopoiilvo Jadrnnako Fmif GLAS NARODA Fxhe largest Slovenian Daily« Id ! i the United States, jj n Issued every day except Sundays | and legal Holidays. M 75,000 Readers, ml etji slovenski dnevnik^^ 8v Združenih državah [jI a V«4ja za vse leto ... $6.00 W I Za pol leta - - • - • $3.00 n Za New York celo leto - $7.00 | ' Za inozemstvo celo leto $7.00 • ....................... ......................... .Slika ra:u {ntlstavlja ameriške armalne zrakoplovce. ki so določeni za n«»let krogr sveta. Polet se bo vr;il začetkom poletja. Vodil j:li bo major .Martin, ki je je četrti v skupini od leve na i VEDNO VEČ OBSODB ZASTRAN PIJANOSTI MEHIŠKI VSTAŠI ZOPET PORAŽENI ČETRTI OBTOŽENI V I MORILNEM PROCESU i Državni tajnik 2a New York jo sporočil, da so poskočile obsodbe radi pijanosti za 4037 slučajev tekom preteklega leta. Albany, X. V. l\~>. februarja. — Državni tajnik Hamilton je objavil poročilo gledr* zločinov v državi tekom preteklega leta in to poročilo "ka£e. da s;« jt- zelo povečalo števiio obsodb radi pijanosti. - - ! Skoro dvajset tisoč več ljudi je bilo spoznanih krivim kot tekom prejšnjega leta. Skupno število je znašalo več kot G1.000 obsodb in v to število je vključenih tri tisoč žensk. Zanimivo je tud£ izvedeti, iz katerih, slojev se v glavnem re-krutirajo .ljudje. obsojeni radi pijanosti." Med temi je bilo največ .trgovskih uslužbencev in takoj ;;a njimi pridejo domače jrn spodinje. Tudi farnierjev je bilo več kot preveč in seveda tudi kuharjev in natakarjev. Tiskarska obrt, ki slovi kot no posebno sovražna alkoholu, je tudi dbro zastopana iji tudi godbeniki so stavili svoje število rekrutov. Iz poročila je razvidno, da je bilo obsojenih več ljudi v enem letu kot v več letih pred uveljavljen jeni zvezne prohibieije. ameriški konzulat zopet otvorjen. London, Anglija. febr. — Angleška vlada se je začela j>o-gajati z Združenimi državami ?lede zopetne otvoritve ameriškega konzulata v Newcastle. Tozadevno izjavo je podal danes MaeDonald v poslanski zbornici. predsednik coolidge nasprotuje penzijski predlogi. Washington, D. C., 23. febr. — Predsednik Coolidge je povedal danes ..republikanskim članom zbroničnega j^enzijskega odbora, da ne bo pustil izplačati iz držav ne zakladnice nadaljnih penzij veteranom civilne vojne iu vdovam takih veteranov. TEŽKA KAZEN ZA ROP. Brooklvnski sodnik Franklyn Tavlor je včeraj obsodil cestnega roparja Richard a Gibbonsa na dvajset let ječe. Hopar ima več zločinov na svoji vesti* J - Pričela se je obravnava proti če-• trtemu v velikem roparskem rapadu ter dvojnem umoru v Brooklvnu. Včeraj, v poinleljek se je pri-.'e<-l pre 1 sodnikom Cropsevjem v j višjem s^diščn v Brooklvnu proces proti Tony ju Pantanu. četrtemu obtoženemu radi velikega ro-paiske^a napada in dvojnega u-mora v Brooklvnu. Trije, ujegovi tovariši, Morris in Joe Diamond ter John Farina sn bili spoznani krivim umora po prvem redu po obravnavah, ki so trajale le po par ur. Tony Pantanu je to dobro znano, vendar upa. da ne b<-delil usode svojih tovarišev- Tony je povsem drugačen kot njegovi obsojeni tovariši. Sin je uglednih st arise v ter je bil deležen dobre vzgoje. Star je tri in dvajset let ter je bil uslužben v AVest End banki. Dolže jra, da je ' bratoma Diamond izdal skrivnost. kdaj bosta fnjs!a njegova tovariša McLaughlin in Barlow ? denarjem i/, banke. Oba sta bila napadena in umorjena dne 14. no i ' ' vembra preteklega leta na posta ;ji nadulične železnice na New 1'trecht Avenue v Brooklynu in plen je znašal £43.000 v gotovini. Panlnno jt> takoj j»» aretaciji, dne 28. novembra ]>riznal svoj zločin, a j«' trdil, da sta mu brata Diamond izsilila, informacije s pretnjo. rotokole. O tej zadevi sem izpovedal že vse. kar moram izpovedati." Ko pa je prišel senator AValsh v Florido, je baje Slemp i svetoval Fallu. naj pove senatnemu odseku cisto resnico. Slemp pa je takoj odločno povdaril, da je smatral vse. kar je izvedel od Falla ter sporočil predsedniku, za povsem pri-jVatno zadevo. Trdil je nadalje, da ni nikdar govoril s Sinclarijem ali Doheny-jem in da ni bil nikdar v nobe-tioni stiku žnjima. DEMENTIEANO POROČILO O REVOLUCIJI NA BOLGARKEM Pariz, Francija, 24. februarja. Tukajšnje bolgarsko poslaništvo izjavljii, da so neresnična j>oroči-la o izbruhu komunistični; revo-luc lje na I>olj;aiv>kem ter o bejru bolgai-skega kralja Borisa. Poslaništvo pristavlja: Te vesti trosijo v svet sovražniki Bolgarske, ki hočejo še bolj škodovali že itak oškodovani debeli. GLAS NARODA, 26. FEBR. 1924 _ i Novice iz Slovenije. JOHNSONOVA PREDLOGA Kongres .se bo v kratkem bavil z Jolmsonovo predlogu, ki omejuje priseljeniško kvoto na dva procenta tukaj te nahajajoeili zastopnikov posaaiiezuili narodov. Podlaga temu številu naj bi bilo ljudsko istetje izza leta 1890. Dosti jili je, ki to predloga zagovarjajo, češ, da bo odpravila večino vseli sedanjih Cežkoe priseljevanja. Predloga določa, naj bi ameriški konzuli v inozemstvu izbirali priseljence ter določali njihovo število, vsled česar bi ne bilo na Ellis Islandu tistih mučnih prizorov kot so sedaj skoraj na dnevnem redu. V Združene države bi prišli le taki, ki bi se mogli brez vsakih sitnosti izkreati. Edinole ta določba je dobra, sicer je pa vsa predlog; zanič. ( lovek mora že v Evropi vedeti, če ga bodo pustili v "obljubljeno" deželo ali ne. Zakaj bi metal ponepo-trebnem denar proč in zakaj bi prestajal silne duševne in telesne muke, povrlitega bi ga pa tie nazaj poslali. Pro t i predlogi je celo državni tajnik Hughes, ki je v vseli ozii ih sila konservativen in ni posebno velik prijatelj onega, kar prihaja iz Evrope. Johnson je pisal, da bi njegova predloga, če bi bila sprejeta, ne izboljšala položaja ter ne bi odpravila nezdravih razmer, ob katere se sedaj že skoraj sleherni izpodtika. Po Johnsonovem mnenju bi morali ameriški konzuli v inozemstvu izbirati najrazličnejše podatke iz življenje onih, ki se hočejo priseliti. Potovanje v Ameriko bi smeli dovolil i le onim. ki imajo takozvano lieomadeževano preteklost. Washingionska administracija pa smatra za neoma-deževauega tistega človeka, ki ni bil še nikdar zaprt za-stran kakega pregreška in je bil v časih štrajkov vztrajno ob strani delodajalcev. Takih je pa v Evropi še dosti. In če nima človek na sebi nobene erne pike, mu ne more ameriški konzul odreči svojega vizuma. Tak človek bi dospel v Ameriko, kvota bi bila polna, in romati bi moral nazaj, kot romajo sedaj stoteri in tisočeri. S tem pismom je hotel državni tajnik podžgati kon-gresnike, naj bi ne glasovali za Johnsonovo predlogo. Morda pa državni tajnik ve nekaj, česar noče vedeti Jolmson in večina njegovih somišljenikov, namreč, da so vse, kar je v Ameriki, zgradili priseljenci oziroma potomci priseljencev. Rock Springs, Wyo. f Zadnji eas je bilo precej dopi S"\ v listih, posebno v Glasu Naroda iz ILoek Spring*. Tikali so se raxtrili stvari, poselmo Izolraie-valne^a ikluba, ki se je ravno usta-navijal, in to je bilo takrat naj dnevnem redu. Tudi ia» hočem malo napisati, ker sem ravno pri pisavi. Toda posebnega vranam nič, ker vse je bivz izjemo fj>i*i starem in se raz-nu-re te ali one niso prav nič spremenile Klub. kateri je bil ustanovljen. dnl>ro napreduje in gTe svojo pot. V nekaterih stvareh se je pokazal csalo delavnega. Redno se prirejajo vaje za predstave v Domu iu kadar pride do resnice, -bodo igralci gotovo Uueli nekaj pokazati. Vsa čast in hvala gre Lovrencu Demšarju, ki se zelo zanima in deluje ?.a to Mvar. Na v^per 16. februarja je bila vprizorjena igTa ''Davek na samce", ki nas je zelo iz icnaemu Tcaietu, kor so je tako lepo izrazil o nas v svogern potopisu v Gla.su Naroda. C'e bi pa slučajno prišel v PoSjansko dolino in bi naletel na nas, hi ti ne mogli tako poestre-či. kar se pa najbrže. Četudi želimo. ne bo zgodilo, vsaj ne tako kmalu. Pozdrav vsem čitateljem G. N. Nekdo. 28-Ietna stara mati, Japonsko časopisje poroča, da živi na Japonskem najmlajša stara mati na svetu. Mala Muri Nid-zukami iz Takana se je namreč pročila s trinajstim letom, kar je na Japonskem običajno. Njena hči se je poročila s štirinajstim letom in tako je postala stara mati. čudni običaji. *TT" Na Sardiniji je ohranilo ljudstvo mnogo zelo čudnih običajev. Tako morajo ženske roditi le ob gorečem ognjišču. Ko se približa ura poroda, mora mož nemudoma zapustiti svojo ženo. Ne sme pa pozabiti na »belo obleko, ki jo (mora obesiti na hišna vrata, kar pomeni da smejo sosedi leteti za njim in vpiti: Nesrečnež, nesramnež itd. Potem pridejo ženske, -ki toiažijo porodnieo. Ko" je otrok že na svetu, se vrne moi in pritok tiirti grojo žeriro. Povest o Čudni trojici in kuštravi Angelci. Temna in mnzla noč. Ljubljana zamrla, vse tiho in zapuščeno. Ni-Kjer žive duše. Končno pa se le izločita iz megle dve senci ter od-hitita po Sv. Petra eesti. Ustavita se pred hišo št. 76. Hodita in o-prezata krog oglov. Zjutraj, v prvem svitu, ko odnle iz liiše prvi stanovalec, pa vstopita dva policijska organa in potrkata na neka vrata. Nič... vse tiho! Nikdo se ne odzove. Na ponovno krepkejše butanje zaškriplje postelja m pri vratih se pokaže čevljarski pomočnik Peter Kuliman. V imenu za-1 hona. . . hišna preiskava. Čevljarček pogleda preplašeno okrog sebe in protestira. Zastonj' Orp-ana spravita na posel. S presenetljivim uspehom. Dobila .sta, kar. sta iskala in vrh tega' še mnogo, mnogo, na kar nista bila niti pripravljena. Medene predmete, okove in bogve še kaj, kar je bilo nekdaj last trgovca z železnino v Kamniku, Karla Albrehta. Pred dvema mesecema je imel namreč j v hiši ncpovabljctie goste, ki so vzeli za spomin s seboj za 44.000 kron blaga. So pač težki časi sedaj! f Ubogi čevljarček je moral v zapor. Pri zasliševanju se mu je jezik malo nerodno zapletal. Slediila je takoj druga žrtev. Že naslednjega dne je bil namreč sprejet v Kamniku v varstvo bajonetov neki Omahen. Za tretjim ptičkom pa sta biia poslana zopet dva policijska agenta. Pleskar Vinko Ros iz Kamnika se je prav prijetno zabaval v neki gostilni na Psati. Vesela sn navihana Angelca Gruardia mu je delala kratek čas. Med ganljivim božanjem in zagotavljanjem večne I ljubezni pa je pleskarček nenadoma prebledel. Ona mu je pravkar položila svojo kuštravo glavico na , njegova junaška prša, omamljena od njegovih sladkih besed, ko je skočila njena ljubezen izza mize. Viuko je buli! skozi okno in ni mogel verjeti. Tik hiše sta se namreč p javila moža postave. Proč z besedami, smuk v omaro in skrij se. Agenta sta vstopila v sobo in našla preplašeno Agelco uprav bedasto zroičo v leseno ouiaro, v katere notranjost se je nenadoma pogrez-nila njena vera, upanje in ljubezen. Težko dihajočoga sta ga nato f- z nekaj trenutkov pritsčegetala zasledovalca zopet na svetlo Policijski organi znajo biti včasih tudi prav prijazni možje. Da bo ujetemu tretjemu ptičku krajšala čas, so namreč vzeli s seboj tudi kuštravo Augeleo. in to kar brez njene posebne priprošnje in kljufb temu., da ima prepovedan p>vratek v Ljubljano. Nekateri ljudje imajo res amoJo. Najprej jih izženejo iz Ljubljane, potem jih pa s silo privedejo. Seveda, pa so imeli policijski agenti za svojo prijaznost poseben vzrok. Angelca je namreč razvijala občudovanja vredne talente za prodajanje tujega blaga, ki ga je nakradla tatinska trojica. Tako se sedaj nahajajo vse tri ptičke v eni kletki. Trebušni legar. Iz Novega mttsta poročajo: Pri nas se siri trebušni legar. Ker slaba pitna voda okoliških vodnjakov ni zadnje torišče te nevarne morilke, je zdravstvena oblast ukrenila, da se širjenje epidemije tem potom prepreči. V Žabji vasi ljudje niso hoteli plačevati voda-rine za dobri sbopiški vrelec, pustili so »i že pred leti zapreti vse •-»mošnje vodovodne iztoke in so raje pili slabo strešnico ali hodili daleč na studenec. Zdaj je v isti vasi obolela cela uinogobrojtia družina, in čuje se vedno o novih slučajih; zato je okrožni zdravnik dr. Gregorič zaprl v vasi vse vodnjake in odprl vse vodovodne iztoke. Žabenčaaii bodo zdaj menda sprevideli blagor mestnega vodovoda in se ne bodo vee branili malenkostnih tozadevnih stroškov. Občina brez zdravnika. Iz Preval j poročajo^ Velik ne-dostastek v našem kraju je, da marno lastnega zdravnika ter iidadniee, v katerem se je p!red vojno nahajala buinašniea, lekai-na in zdravnikovo stanovanje, prodalo za malo svoto socijalno-demokratskemu konzumu. In tako smo v zdravstvenem ožini sedaj veliko na slabšem, nego smo bili pred vojno. Od občane, ki ima gotovo smisel za dobro zdravstveno stanje svojih prebivalcev, pričakujemo, da bo skrbela iu delovala za pridobitev domačega zdravnika Žrtve neprevidnosti. V Slunrju je neki tamkajšnji1 trgovec nnel zaboj smodnika v svoji prodajalni. Z gorečo svečo jc nekaj iskal po policah, pri čemer mu je ,sv«-ča padla v smodnik. Nastala je strašna eksplozija, ki je zahtevala tri žrtveizgubili so življenje »trgovec, njegova žena in neka stranka, ki se je nahajala v prodajalni. {Gledališče—Glasba—Kino OLGA PETROVA. Ze tri mesece igrajo v Frolic gledališču, 42 Sit- zajpadno od Broadway-a krasno pretresljivo igro "Hurricane7*, katero je spisala slavna ruska igralka mada-ma Olga Petrova in v kateri tudi igra sama glavno ulogo. Kljub temu, da je tehnika igre ameriška, je mogoče v vseh ozi-rih opaziti slovanski l.vpliv. V svojem realizmu je skoraj dosegla Maksima Gorkega. V igri se vrstita žalost in veselje, in gledalec mahoma preide v smeh in solzavost iu narobe. Madama Petrova je potegnila poslušalstvo dobesedno za prizore ter obenem tudi pojasnjuje vzroke zakaj. V i-gri jc vsega dovolj: igreha 'in kreposti solz in krohota, čvrstosti in betežnosti. "Hurricane" je nekaj več kot ji* navadna igra. Hurricane" je življenje. Kdor hoče videti življenje. naj gre v Frolic gledališče. " * JOSEF BOEISOFF. Pred dobrim letom je dospel v Ameriko ruski vijolinist Josef Borisoff. Ameriška javnost je kmalu znala ceniti njegovo umetnost in danes uživa sloves enega najboljših vijolinistov. V sredo bo imel koncert v Town Hall. Začetek ob četrt na devet. Na kla-vorju ga bo spremljal Arthur Loesser. Proizvajal bo skladbe Cesara Franka Carl a GoLmarka. ter šest svojih! skladb, ki so mu pripomogle k imenu ' slavnega komponista. Vstopnina je 50c do $2.00. Lože po $15.00- Town Hall je na 113 West 43 Street, New York City. * * * BMTT, TELMANYI. V četrtek popoldne ob treh se bo začel v isti dvorani (Town Hall) koncert vijolinfista Emila Telmanyi-ja. Proizvajal bo težavne sklalbe Mendelssohna, Carla Nielsona, Hubay-a in Nekaterih drugih, svetovnih znanib skladateljev. Na glasov it ju ga bo spremljal Philip Warner. Vstopnina od 50e do $2.00. ____^ j | Peter Zgaga I i \ Vak dan prihajajo na mojo mizo- pisma. Nazunaj so enaka, vsebina je pa povsem različna. « Ta hvali, oni graja, ta podžiga in vzpodbuja, tretji proklinja, su jezi in se peni. * * * Kdo bi ustregel vsem. da* bi bila Bosna mirna, da bi bil srce oduševljeno, ter da bi ne bilo zamere ne na tej. ne na oni strani? Menda ga ni človeka na svetu. In kako naj bi bile kos tej težavni nalogi moje slabotne moči! * * * Rojakinja piše naprimer: Ne hodim sicer v cerkev, samo dvakrat ali trikrat sem bila notri, odk^r sem v Ameriki, pa se mi špotanje čez duhovnike nie ne dopade. Pustite jih pri miru! * * * Rojak mi sporoča: Jaz sem cerkveni ključar, imam vpogled v vse zadeve in vam dam prav. da jih včasih nekoliko pošegatate. Sicer bi nam naš gospod čez glavo zrasli. * . • Nekaterim pečlarjem ne ugaja, ker njihov stan preveč zapostavljam ter ga le redkokdaj omenjam v svoji koloni. Očitajo mi. da sem pre\'eč v ženske zateleban ter da s svojimi namigavanji dražim njihovo pečlarsko devištvo. Drugi, iz oddaljenih kemp. se mi zopet zahvaljujejo, da včasi kako o ženskah zinem, češ. da je moja kolona edino sredstvo, potom katerega lahko stopijo v duševni stik z večno-ženskim. * * * Primerilo se je tudi že, da mi je poslal rojak mojo izrezano kolono nazaj, in na nedolžnem papirju je bil jasen dokaz o pomanjkanju papirja v doti enem kraju ter ljubezni do čistosti. Rojakinja iz Californije mi je poslala v znak hvaležnosti šopek 7. -jod n j esp< mil adansk ih c vet k. * * * Oba izrezka sem spravil skupaj, in sem že v par dneli opazil, da je duh hvaležnosti premagal smrad nazadnjaštva. * * * Tudi iz starega kraja pride včasih pisemce, polno odobravanja, in najbolj značilno se je odrezal rojak z besedami: Hudič, odkod jih pa jemlješ? Tako kremen it ega priznanja nisem bil še nikdar deležen. * * * Nekateri mi pošiljajo psovke, očitanja, kletve in umazanosti — ponavadi v priporočenih pismih. So pa tudi taki. ki mi pošljejo po par koncev klobas s pristav-kom. da bi radi poslali tudi knj zalitka, če bi jim osemnajsta kljuka tega ne branila. " . * Včasih sem kot na žerjavici, in ne vem, kaj bi storil, da bi bil čist pred Kogom in lieomadcžc-van pred svojimi sovražniki. Včasih mislim, da bi pustil vso to brkljarijo pri miru ter začel prepisovati pridisre iz starih masnih bukev. Pa ne gre. ker imam v tem pogledu preveč konkurence v 'Arac-rikanskem Slovencu' in Kovertič- ni " Edinost i". * * * Nekaj bom pa vseeno moral ukreniti, naj bo tako ali tako. Zdi se mi, da bo še najbolj pametno da bom v najbližji bodočnosti svojo kolono še za dobre pol konone podaljšal. * * * ZarentaJ bom kotiček na desni strani, kjer se ponavadi šopirijo '4 Nov ic e iz Jugosla vi j e' *■ \ SlngnsiirocmHba j Ustanovljena t 1898 I Inkorponrana i GLAVNI URAD v ELY, MINN Glavni odborniki: Freaednlk: RUDOLF FERDAN, 93J E. 18S St.. C)*vei&na. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10« Pearl At*.. Lor^U, O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CILAMPA. Box S61. Ely, Minn. Blagajnik nslzplačanlh emrtnln JOHN IfOVXRN 411 — i«i* Mo - Ouluth. Mlaa. __ _ - xj? Vrhovni lanvnlk. T JUB. V. GRAHEX, >0S American Stat« BaaJk &ia* . ••• »tMi »K. *J Sixth Ave.. Plttaburrh. Pa Nadzorni o«bor: kNTOIs bbasl-me Room 20« B&ke«r*u BMg., tor. uUbob« ul dnuh Streets. Pittsburgh. Pa.. MOHOR MLADIC, 1334 TT. 18 Street. Chtcmgo, m. FRANK 8 K RAP. EC. 4823 Waahlngton S tre at. D«nrar CM*. Porotni odbor. LEONARD BLABODNIK. Bo* 4»0. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bid«.. Pura.llu>. ffuk *RANK ZOR1CH, till St. Clair At«., CUva'a-*. o. Združevalni odbor: VALENTIN PTRC. 7?0 London Fd., N. E.. C;«veUcl PAULINE ERMEXC, 3M Park Str.. Milwaukee, Wla. JOSIP 6TERLE, 404 E. Meaa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELAKC. 63« Market Street. WauJcegan. m ~~ Jednutlno era d no gUuillo: "Ola* Naroda ------ "V%» Ftvarl tikajoče ae uradnih »ader kakor tudi denarn* #o*lIJar»« «aj ae pošiljajo na glavnega tajnika. Vse rrltoibe r.aj te po 611 J a na pred nčdnlka porotnega odbora. Pr^SnJe za sprejem oovib članov la t^v^f v. •»rlCevata nal Be pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota ne priporoča vsesa Jugoalovanon aa -fallen pristop. Kdor Seli postati član te organizacije, naj ae sglaal tajnik« ollSrJega društva J. s. Iv. J. Za ustanovitev novih druStev fle pa obrnit« na gl. tajnika. Novo društvo ee lahko vstanovl a I člani ali članicami. Iz Jugoslavije. Nesreča na morju. KaUi r j).)i<»ča.ju l/. Si>litu v Dal-•naciji. j.- velik ribiški C-i*hi. na' katereni je iialiaia!«* šest i-1>I- j < "V. i>!r»vtH- i/. Skt»niiše pruti Više-j vi«. vsleU ,s>lne bin je potopil. Dva i"biea sta utonila, ostale pa je rešila neka jadiiiiea, ki je v kritie-:KH;i času plovila proti Viševu. Samomor hanume. V U«'!iiii v j«.' inati tam< š- učitelju ^leluueda Mula Mehiui'dav'ra ponori sk< C-ila v G m lib b«>k vodnjak in utopila. Sa-)i!-Miu»r strife iiaiiutne. ki je sicer z:-lo reuek. p,!jav meti musliiiLan-obitostjo. Sreča in nezgode vojaka Jančeta Vojak .janr-e. reetc .Milan I*aen-v:.;, je bre/dv.mmo svetov- ni r:-kid polk-ijskili -Masti in pernaistie se mu je po-■ . VIm xbexat-. Skoro ii»»vorjet:io. < «.voio !;(iiii.'iii'I-i v Ki-atrujeven /ivi vltiis na jboljšilt odnGŠajili. \\i svojo nesrečo po petnaj- >'.•■111 begi: vrnil v pre toluo mesto Komaj pa j- Janee pri--■'••'l na bt* »irrn jski l;.»!odvor. »a • • /." zapa/.i! u ki u tektiv. nje^r »v srar znanec in ir i odvedli v > vart Zadnjič j.- bil vojak •Janče v Ile-orradu pred tremi lue-seei in j" indz"roval jK tuike v >-•-!ez n I ears li i uniformi. Svojo kari-•er> prir-el za časa avstrijske 0 kupne je. ko oblasii dile na triletno j*-."- > ratli jrcljuti j". Tedaj j.- prvič zbežal iz i-rješkili /.-jporov. Odvedli so ira /opet v Kraiiii.j.-vae v SrMji. da bo laJiko šcstnajstiČ zbeziil. Smrt starega dekleta. \ okolici Beograda je stanovala v mniiiši hišici (iOletna stark;«.. P.>-setuikom je kaj rada pravila o svojem zaročencu in ]»red«t«»ječi svatbi. Sieer pa se jt> le malo in ^rala «Lš' 1 j'- na policijo, ker j" do-m'p-val, da se ie zgodila nesreča. so vdrli v borno stanovanje. >■» isašlr sestradano mačko, sedečo ob ? v - te: ji kjer je ptičivalo /<- pn-dni sta: kino truplo. Ponarejeni dolarski in lirski bankovci se š « vedno dobe v raznih obmej-n ii tižLš,*;), Denar se vtihotapija preko laške in nemške meje. Pobegnil je '.z likizniee na Studencu 301etni tn»v b«*!ni V. Kiiišič |rovA lanpvi nagi NA KRVAVIH POLJANAH Spisa! IvaogMaftiSž „ eTso"10 __ I "GLAS NARODA" I (9LOVINI DAILY) ________OwiMd and PubllalMd by SloTcnle PnWiiWng Oompaaj CA Cur pf all on) "" >»WANK »AK—H. rrmai«!___LOUI» »ENtDIK. Trmmmurm Plac« of ■ualncaa of ftha Corporation and Addraaoaa of Abova Offioarat «t Cortlandt «tr—t. Borough of Manhattan. Nw York City. W. Y. "Q L A > NARODA** _(Volca of tha Paopla>__ _l—uod K vary Day g»capt dundty and Molldaya. _ e* m+o lato valja lid xa Amarlko Za Now York aa lalo lats....................JJ-J In Canada ............. Za pol Iota ..............—................•*-* £a pol lata .................... iS.01 Za Inozamatvo sa oalo Ml* IT.0 Z* tmtrt imkm ............ ItM Za pol lota ..............—......... _»Mbaortptlow Y-riy »6.00____ _Advartlawnont on Agreomont. _ "Qlaa Naroda" »rtiaj« vatel dan Irvzfnil n«d«IJ In praznikov. Ooplal brea podpisa ta oab«noaU a« n« prlobC\iJ«Jo. Denar naj a« blagtrroB po-HliatS bo Mocmt Order Pri iprememM kraja narofnlkoT. proBtmo. da mm ■«■ m.Jl prejtnjo bUvalliC© naananl, da hitreje najdemo naalorotta^_ "Q L A 8 NARODA" ■ e«rtiand« ttrMt, Borough of Manltatttan, Now York, M. Talaphonat Cortlandt S87f \ . .'TP RPLENJB in strmhote k bojnih pohodov biyief« i slovenskega planinskega polka. V knjigi bo popisani vai boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. I* Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hndega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem nporu ter njega zakletvi. MaJto* Jr trdo v—w> T^bajd 27* rtawri tn Jft aU± iB rajmZ Naš zavod,— ko j ega glavni posel je pošiljatev denarja in prejemanje vlog na obresti, ne bavi se samo s tem poslom, kakor bi mnogi mislili. Pri nas izvršujemo vse javno-notarske posle, kakor: Affidavite, pooblastila, dolžna pisma, pobotnice, kakor tudi druge dokumente v katerem jeziku želite. Za vsa taka dela računamo samo naše lastne stroške. Odnosna navodila dajemo vsakemu brezplačno. V vseh gori navedenih zadevah poslužite se poznate — Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. — GLAS NAKOPA. 26. FEBR. 1ostala profesijonalen pohabljence povsem slučajno, kar zopet potrjuje resničnost trditve dobrodelnih delavcev, "da ostane človek vedno berač, če je enkrat berač". Annie je bila lastnica male prodajalne za ženski nakit v nekem mestu v Ohiju. Ko je odpirala zaboj, je prodrl žrebelj v njeno nogo in postala je nezmožna za delo za več mesecev. Ko se je lie-key a popoldne pošteno utrudila na cesti, je sedla pred neka vrata ter postavila svoje breglje ob zid. Neki dobrodušni mimoidoči ji je vr-|gel v naročje dolar, v njeno veliko presenečenje. Od samega začudenja ni mogla govoriti, a ta dogodek ji je dal idejo. Od tedaj naprej ni nikdar več delala. "Gotovo bi radi vedeli, zakaj se berač nikdar več ne odvrne od svojega posla, kakorhitro se ga je jenkrat lotil?" - je .vprašal Mr. Godfrey. "Pred par leti je dal Kako je zabogat el Harry Sinclair. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (.Foreign Langiing« Information Servlc«. — Jugoslav Bureau.) KAKEGA ZDRAVNIKA NAJ POKLIČEMO? Dr. Paul 15. Brooks, pomožni zdravstveni komisar države New York, je v nedavnem radio predavanju dal nekaj pametnih nasve-tov gbde izbiranja zdravnika. "Kakega zdravnika naj pokličemo'.'" — je mnogokrat pereče vprašanje za družino, zlasti tedaj ko se preseli v nov kraj ali okolico. Življenje in zdravje sla predragoecjia. da bi ju človek }»overil nepoklicanim rokam. Pametna izbira zdravnika je dostikrat ja-ko težka stvar. Dr. Brooks poudarja zato nekaj točk. ki so vredne vpoštcvauja. ko si izberemo zdravnika. On pravi med drugim: Prva bistvena stvar je. da ima zdravnik licenco za. izvrševanje zdravniškega poklica. Država, ki mu daje licenco, jamči za to, da on ima vsaj minimum predpisanega izšolanja in ixvežbai:ja i»i da je prebil drža mi i izpit, ki je potreben za licenco,. Ko --i človek izbira zdravnika, mora ravnati tako previdno, kot gospodinja, kadar kupuje košarico jagod. Ona se hoče prepričati. da mi v>e jagode ravno tako iepe in velike, kot one na vrhu. Nedavno je neka družina, k: je nujno potrebovala zdravnika, poklicala prvega, na čigar oknu je stala tablica z naslovom 'Doctor* — tega ali onega- Kasneje so našli, da dotičaik ni bil pravi zdravnik. marveč 'chiropractor". Sedaj seveda ne verjamejo več v tablice. "Chiropractor" ni zdravnik. Ne le da večina izmed njih nima nikake zdravniške izobrazbe, izvežbanja ali izkušnje, marveč — kakor pravi Dr. Brooks — enih par tednov v takozvanih "kiro-praktičnih šolah" je očivitlno pesvečenih učenju stvari, kakršne niso. Doktorja, ki se poslužuje senzacionalnega oglaševanja, je vedno pametno čuvati se. Ako l>i cn bil zares v stanu si or it i vse. kar trdi. mu ne bi bilo treba oglasov. Take obljube kot "brezplačni pregled" aii "denar se vrne. ako niste zadovoljen" le vaba za one. katerih um jih napravlja lahke žrtve. Nedavno je Dr. Brooks vprašal nekeira lastnika oglašujoče tvrdke "patentnih lekov": "Ali ni res. da večina vaših odjemalcev so ljudje pod normalno inteligenco '" Odgovoril je. da je res temu tako. Bil je bolj odkritosrčen v svojem odgovoru kot v oglaševaju svojpih lekov. Ne morete soditi o dovršenosti kakega zdravnika po dovršenosti aparatov, ki jih ima v svojem uradu. Varujte sC posebno onega, ki vedno zdravi s kakim novim aparatom, ki baje pomaga za vse-Imponujoči aparati marsikdaj pokrivalo je polno nevednosti. Niti dej>t v o. da se doktor vozi okoli v dragocenem avtomobilu in da v njegovi čakalnici kar mrgoli ljuli. ni v vsakem slučaju dokaz njegove profesionalne vrline. VešČ zdravnik po ifavadi nt ud an bahariji in razkazovanju: on s-e ne baha s svojimi uspehi, niti rad ne govori javno o svojih slučajih. Dober, izurjen zdravnik l>o težko povedal pacijentu. da je "njegov slučaj najhujši, kar jih je še videl". Kadar vešč zdiavnik stoji pred težkim ali zajronetaim slučajem. on si* ne dela strašno modrega, kot da mu je že vse jasno, in ne ugiba tjavendan. marveč on študira ta slučaj mwfla za več dni, predno izreče svoje končno mnenje. Ako mu bolezen ni jasna, on se ne boji priznati to in. ker nima prikriti ničesar, mu je ljubo, ako je drug zdravnik poklican k skupnemu posvetovanju. Ueenjaškt zdravniki, ki so na svetovnem glasu, nikdar nc ne dajejo prignati k temu. da !>i izrazili svoje mnenje, predno si niso na čistem, in radi priznavajo svoje omenjenosti. Vešč zdravnik ima doma svojo zdravniško knjižnico, pa naj ! precej sigurni v rokah I>ovprečncga r »b-de«*i nasv« t : "Ako \as le<"i zdravnik in >e vam zdi. da n<- napr«*dujete povi;ljn->. opomnite s-<* na to. kar je Lincoln nek«>c reke", o menjanju konj sred: reke. Ničesar ne pridobile, ako menjate zdravnika vsak teden. Vsak nov zd.iw.ik mora začeti znova ».-d samega početka. Ako niste zadovoljen, recite zdravniku, naj pokliče drugega v svrho konzultacije. "Končno, ko ste si izbrali zdravnika, ne pozabite, da on. d a si doktor, je še vedro človek in ne nadčlovek. Ne pričakujte od njega, kar je nemogoče". Harry Sinclair načelnik Sinclair Oil Corporation, lastnik dr-kača Zeva in mož. krog katerega se suče zadnji škandal v visokih administracijskih krogih, iv živa sloves, da je prvi prinesel svileno spodnje perilo v Cherokee Strip deželo, takoj v prvih letih tekočega stoletja. Prebival je v Ponca Citv, Okla. enol leto ali več ter imel Več prekupčevalnih uradov, kjer je lahko človek kupil julijsko pšenico, septembrski bombaž, nasoljeno svinjino in druge take stvari. Starejši ljudje se spominjajo, da je bil Sinclair prodajalec v jreki lekarni, predno je prišel v iFonca City, in nekateri tukajšnji trdijo celo, da je delal za prodajalno mizo tudi v tem mestu. Stari lekarnarji trdijo, da je bil kaj pripravljen človek posebno v časih. ko je bil posel bolj slab in nekoč. ko so pritisnili posebno slabi časi, je baje tudi delal v neki restavraciji. Ponea City je "bilo v onih ča- sih pravo kravje mesto, kjer je bilo vse divje in vse na široko odprto. V mestu je bilo nekako dva tisoč ljudi in sedemnajst salonov. Nekdo pa ne more reči, koliko igralnic je bilo. javnih in tajnih. Kravji pastirji, v vsej gloriji. ki je zvezana s tem slikovitim stanom, so se potikali po cestah ter se gnetli v salonih, kjer so imeli konje privezane pred vratmi. Sempatm je kak kravji pastir razbil s krogi jo svetilko, a ti dečki so izdali ves svoj denar v mestu in ljudje so bili vajeni razmer kot so prevladovale v pionirski deželi. Številni, ki so živeli v času. ko je bil Sinclair zaposlen v Ponca Citv. so se preselili v boljši svet. a še vedno jih je nekaj, ki se ga dobro spominjajo ter vedo povedati o njem marsikaj zanimivega. — V enem oziru se vedno spominjali Sinclairja, — je rekel neki trgovec iz Ponca City. — Ko sem bil deček, sem se vedno po- r najbolj uspešnih špekulantov s petrolejem ne le v ^Združenih državah, temveč po celem svetu. . KongTes francoske socijalistične stranke. ! Te dni je bil zaključen v Mar-seillu kongres socijalistične stranke- Sklepi glede nadaljne taktike s bili soglasno sprejeti. Renaudcl je prečital poziv na francoski narod. Ta poziv vsebuje analizo po-jlitike nacijoyalnega kluba iu kritiko te politike. Bluma in Lon-gueta je kongres poveril zopet z vodstvom strankarskega ! glasila "Le Populaire". Nadalje je izvolil kongres Brackea in Longueta za zastopnika socijalistične stranke v uradu druge intemacijona-Jle. Kongres je dalje pretestiral proti francoski politiki v vprašanju svobodnih con. Nato je bilo soglasno sklenjeno da se sovjetski vladi glede na smrt Lenina izrazi sožalje. Sovjetska vlada se hkrati naprosi, da ustavi vsako ! zasledovanje ruskih soc i ja listov, j Tako bi se mogla francoska soci-jalistična stranka brez zadržkov ^avzeti za priznanje sovjetske I vlade. ^ _ . ^ neki bogat Newyorčan meni in mojemu tovarišu pet tisoč dolarjev, I da porabiva denar za eksperimente, ko jih namen je bil reformirati berače. Porabila svo skoro tri leta pri razdeljevanju te svote. Oprostila sva berače, katere je policija a- j retirala, jim kupovala obleke ter jim preskrbela stanovanje. Kupovala sva orodje za one. ki so rek-! li. tla hočejo iti na delo. Natančni pregled seznama onih, katerim sva pomagala, je pokazal, da so bili v manj kot treh mesecih zopet vsi na cesti z iztegnjenim klobukom. '' N e k a ra j t e b e ra če v. K a ra jt e .'-rme sebe. Dokler lahko zasluži človek od sto do dvesto in petdeset dolarjev na teden ediuole s tem. da steza svojo roko semintja. ne bo tako hitro pripravljen posvetiti svoje telante drugim bolj dostojnim poslom. Če bi ljudje prenehali razdeljevali denar po cestah in uli-eah. bi naenkrat prenehal c vest i najbolj dobičaknosni vrl beraštva. "Dolgo razmišljanje o tem predmetu me je dovedlo do prepričanja. da daje skoro polovica pouličnih darovalcev beračem iz po-i nosa. Nadaljni upoštevanja vedni element je pomirjen je vesti. Človek opravi svoje dnevno dobro delo najlažje na ta način in pri tem dobrem delu ostane tudi ponavadi. Treba pa je reči, da je tudi dosti takih ljudi, ki dajejo v mnenju, da je prosilec v resni potrebi in da bi bilo za prosilca poniževalno, če bi se obrnil na organizirano dobrodelnost. Ta razred daroval-• c-ev mora pred vsemi drugimi izvedeti, da ni na ta način razdelje-l ni denar le vržen proč, temveč da t je vržen tja, kjer bo delal škodo > v več kot enem oziru." V Brooklvnu j obstajala šola, i kjer se je pripravljalo sleparje za ■ beračenje. V tej šoli se je učilo sleparje, ki so hlinili gluhomene in "slepi" pogled, ki je bistveno potreben za berača, ki predstavlja ■ slepca. Ponarejene rane se je povzročalo na rokah in nogah s po- ■ močjo raznih kislin in jodove tinkture. Sola je izposojala tudi ude iz mavca za one, ki so se jim znal posluževati. Policija je vprizorila i pogon na to šolo in glavni stan beraškega t nista se je nato pre-- selil v Cincinnati. Vsa znamenja kažejo, da poši-: lja sedaj beraška visoka šola, in naj se nahaja tukaj ali tam, svo-. je dijake nazaj v New York v velikih t ropali. Ce občuti še kak nagnenje, da daruje, sedaj ko je j bil razkrit celi tozadevni položa j »j naj si vzbudi v spominu vizijo ;Horace-a, pohabljenega prodajalca : j svinčnikov na Sixth Avenue, k: je . jbil pred kratkim pozvan pred so-; d išče, ker je kršil občinski pred-ipis, da ne smejo prodajalci z li-i!eeneami, pohabljeni ali zdravi, o-j stat i ne enem mestu dalj časa kot . j pel minut. Horace, prodajalec svinčnikov, j jo bil prognan z nekega vogala na £ixth Avenue vsled odločnega povelja nekega policista. Ni odšel naprej proti naslednjemu vogalu. Sel je preko ceste, sedel v svoj privatni avtomobil ter ukazal svo-| jemu dobro plačanemu šoferju, naj 1 ga odpelje domov. i Oblasti so poiskale llorace-a' ter ga našle v postelji v nekem hotelu na Broadwayu. Oblečen je bil v svilene pajamas ter je ravno' j i t a 1 jutranje liste. V eni omari njegove sobe so našli detektivi z usnjem obšite hlače, katere je nosil v biznesu. V drugi omari so bile dragocene umetne noge, progaste sive hlače ter druga skrajno elegantna obleka, katero je nosil, ko je obiskoval kabareje po zaključenih uradnih urah na cesti,— v ulogi berača. Ohranite si torej v spominu slu-! čaj Horace-a ter svarilo ljudi, ki poznajo profesijonalne beraee: "Ne dajajte" pouličnim ..bera čem!" | \ Velika tatvina v Zagrebu. Koncem januarja je bilo vlomljeno v Zagrebu v trgovino Knpi-slava Martimoviča Tatovi odnesli 5 bal razne svile v vrednosti 12.650 Din. dalje 5 bal raznega atlasa v vrednosti 11,000 Din in : še nekaj perila tako da znaša cena ukradenega blaga okrog 26 ti- ' dinarjev O vlomilcih nimajo Se nobenega sledu. Ig^rrirn—rrrnng HTpJ^^^fiSBKSSSSBBS^^i fsiaaiBBssaaP^ ^^^SbSmSSUU i ESISilSSsUiag HHWyfiSSSSl ■BUMaaaKMcl tf^Sjilk^^MmwA&UMuW M«gggagagggg^^^jP^Kgrog^ - —^žr ^^aSmSmisa8 - - -^Kibbmcbte K '^^^ASTONJ! | I KITAJSKA CAŠA IN KROŽNIK I I za 40 labelnov 1 i Star in Magnolia Mleka i P Če potrebujete čižo in krožnike, sačnit danes hra- n E niti iabelne n~ših vr^t kondenziranega mleka, ker |j B pcrAC/ijaja drcgocena darila. Časa in krožnik kot M 6 sta naslilcana zgcri* sta is importiranega porcelana 9 ■ ter ?mata lep rožne i in zlat okrasek. Neprenehoma jfl ■ lahko dodajate druje, Icajti mi imamo vedno pri ro- POSEBNA PONUDBA 1 liečcir Izpolniti kr|io:i \ tem oglasu ter odut-st! v 9 bližnjo prrmšj^io tr^ftvhie Kot je označena s;>od:ij. ali .^a pa po^ljUe nam. in ooh.i; heste ilustr5ra:i Premij-ki sez- M imiu hi Posriino Premijslio Karto, ki je vredna 10 brez- m jlačnili labeinov. Sprejme se samo ena taka Premijs'.^ 9 Karlu s 40 all vrč tabelni. Vsaka e.aTa Premtjska Trgovina ® »o sprejela lo Karto zaeno z nekatcrfnii ali vsemi vašimi Iphelni s teh kan. C'e ni v vašem mestu nobene tršo vire, 3 kjer bi zamenjal te lal^elne in Posebno Premijsko Karto, V jilt pošljite nam zaeno s številko darila označenega v Ilnstri- |B ranem Prearjškcni Se/.nuniu, In mi vam tiomo poslali brez- m NEW YORK CITY. N. Y. LONG ISLAND CITY 44 Hudson Street 44 Jackson Avenue Sg r.enr Dusne Street near 4th Street !B West 42nd Street 9 M near Ninth Avenue JERSEY CITY, N. J. H 14.?? Third Avenue Grove Street S rear SCth Street near Newark Avenue 61 E-^t 125th Street "Sl Summit Avenue ® near Madison Avenue ncar Avenue £ 5~3 Courtlsndt Avenue NEWARK. N. J. Wm near 1£0th Street. Bronx " H BROOKLYN, N. Y. ncnTWach,nlZn' Street « 570 At!r»nt»c Avenue )B near 4th Avenue CAYONNE. N. J. Bj 2 Sumner Avenue 220 Broadway 3 near Broadway ncar Uth Street fj| Prijazno ves vab'mo. da obiščete katerokoli na-o trgovino. n če imate iabehie ali ne. tla si ogledate veliko in privlačilo ® izi;cn> korist:i:h in ornament;dnih daril, katere hihko dobite M povsrin bmpiarco s svojimi laheTni. 5p: I IJordcn s Preminm Co.. U Hudson S!., N. V. C. H MHM^h Ta kupon mara biti zamenjan tekem petnajstih dni W^^^wm izza zgernjera dne ra Posebno Prcmijsko Karto HMHi tikal kroj; pralnice in ko so odpirali pakete s perilom, sem vedno pomagal. Ko smo odprli paket Sinclair i a je bilo v njem prvo svileno spodnje perilo, prvo. ki je prišlo v Ponea Citv in Che.-rokee Strip deželo in med prvimi, ki je prišlo v državo v splošnem. Jšinclair je kupčeval z vsako-vrstnimi stvarmi in špekuliral. Ljudje so nm radi izročali svoj denar in včasih, so dobili, še bolj pogosto pa izgubili, dočim Sinclair sam polagoma obogatel. Sinclair je operiral v Ponca Citv in pozneje v Tonkawa in Blackwell, soglasno s starimi prebivalci okraja in še pozneje v Bartlesville. Coffeville. Coney in drugih naselbinah okraja- Kako je prišel Sinclair v kupčijo s petrolejem, je znana invest. Svoj prvi korak na tem polju se ima zahvaliti svojemu palcu na levi nogi. Nekoč je bil na lovu in ponesreči se je ustrelil v levo nogo. Bil je zavarovan in z zaA-arovalnino, katero je dobil, st» je lotil špekulacije s petrolejem. Vse njegove poznejše špekulacije bo se posrečile in danes je eden Koroške novice. Najnovejši železniški projekti. Iz Celovca se j»oroea: Elektrifikacija Avstrije napreduje vidno in dnevniki so polni načrtov. Za Štajersko ]»a je takozvani Tei-gitschwerl; v bližini Kuflaclia po-sebne^a, da ne rečemo veJevažuc-ga pt mena. Ta elektrarna, ki bo še k t os <1 ugotovljena, bo preskrbovala z električnim. tokom velike napeto-ti v }»rvi Arsti vse tamkaj se nahajajoče rudnike ter m-dnstrijslia podjetja. Pozneje bi se. imela ta H«;vn elektrarna spojiti z /e obstoječimi elektrarnami ob Muri. Na ta način bi se Av.-.trnja' rada osvobodila odvisnosti od če-j ske«ra premoga, kar bi v izdatni meri pripomoglo cenejšemu obra-1 t ova nj u. Ker bo na ta način pro-' dueirani t<«k zelo poceni, ga bo mogoče uporabljati tudi za kurja-' vo. V tesni zvezi s tem načrtom j«1' tudi projekt o zgradbi nove želez-J nice, ki bi vezala. Gradec s Celov-j ceni, ne da i»i se dotikala ju go slo- ' variskega ozemlja. Projekt je *si-| cer star. ali v zadnjem časa je pridobil na aktualnosti, ker razpoki-; ga ilrn/Jja "Ste^vcag" (Steirisclie' AVassenverlie Aktien-GeseJlschaft) I — slednja namreč financira te, zgradbe — z velikimi kapitali, ki | jso jih v zadnjem času ojačili tudi j italijanski kapitalisti. Dne 26. de-' eeiubra se jc vršil sestanek i interesentov v St. Pavlu v Labud-aki dolini. Neki strokovnjak je v svojem uvodnem govoru utemeljeval petrel-o take železnice med Štajersko in Koroško, ki 'bi tekla izključno po avstrijskih tleh. kajti neoviran proniot preko Maribora ,ie odvisen od dobrega ali slabega razpoloženja Jugoslavije napram ■ Avstriji. Navedel je tudi ©vire. ki jih povzroča sistem potniških predpisov temu prometu. Doslej je bil spojen Gradec s Celovcem le z eno progo, ki poteka preko Brucka ob Mai i iu Urez ter Sv. Vida o!; (Jlini v Celovec. Črta med' Gradcem in Celovcem nam daje' I alil'o lKUTfia projekta. Glavna zapreka je hribovit pas, takozvanaj Koral po. Pobočje pada proti la-budski strani zelo strmo. To oviro bodo skušali premagati p-tom po-f.tibne olektrit ne železnice, ki bo obvladala vse strmine do Labud-s-ikc doline. Pctrebuo silo bi dajal Tetigitsclmcrk. Temu projektu je( vlada Z"*lo naklonjena. iu je celo J pripravljena zgraditi oni del železnice od Celovca preko Velikov-ca iu (irebinja na lastne stroške. V,a del železnice od Grebinja du S\. Pavla v Labudski dolini, to je kakih l'J--14 kilometrov, pa imajo koroški zasebniki že pripravljen kapital. Pripomniti pa moramo, da obstoji še drug projekt. 1 Kakor znano, je bil svojčas aktualen načrt, da se koroška železnica, ki teče sedaj po Dravski doli-j ni, zgradi <«l Lipniec po Sulniski' dolini do G le: ust i'11 en a, tako da hi šele tik ob liadlu peljala v Dravsko dolino. Tudi ta projekt ho sedaj spravili na svetlo, lzprenie-niti ga mislijo le v toliko, da bi se( Koralo^ predrla. Na ta način bij bila potrebna sanic? še zgradba železnice od Sv. Pavla preko Grebi-nja v Velikovce in zveza Gradca s Koroško oziroma Celovcem preko Lipnice rn Polfiugbrunna skozi dotični predor bi bila gotova. Koroški f snei. V avstrijski i.p^hliki živi okoli 700,000 Slovanov: Čehov, Hrvatov, Slovencev, Poljakov in Ukrajincev. .Med vsemi temi slovanskimi narodnostmi pa uživajo najmanj svojih narodnih pravic naši bratje koroški Slovenci, katerih je v bivšem glasovalnem pasu A 70,000. dalje še v Celovcu m okolici, nad Vtrbskim jezerom, v Beljaku in njegovi okolici ter v Zilj-ski dolini kakih U2.000. Skupno se tedaj nadiaja v Avstriji 102,000 Slovencev ■ v tem številu pa niso vstetoi manjši slovenski narodni drobci v Radgoni in ob ostaii štajerski moji, sLoveaiski naaeljčnui na Dunaju in v Gradcu ter po različnih zgornjeStajerakih industrijskih krajih. S temi \;i-ed znaša -število Slovencev v Avstriji okrog, 120,000. V dunajskem državnem zboru Slovenci nimajo nobenega svojega zastopnika; pri volitvah! so upali, da bodo dosegli vsaj en mandat, ki ga pa niso dose^rli. Pri dečelnazboraliih. volitvah 23. okt. 1923 so si koroški Slovencu priborili dvoje poslancev in sicea* sta to župnik Polj an ec in zdravnik dr. Potko, ki sedaj v celovškem deželnem zboru obupno in neustrašeno ra^varjata pravici* naših tattoo*- i nemih bratov. Žal pa imajo avatr. t ^ .ii/'-Mk-if iliač** i"' '.Li-.B^Si ... ■ '* Jt -V . '.-V vr- ,. Nome i slejkoiprej gluha ušesil za pravične zahteve koroških rojakov Po določilih saint-gc-rmainske mirovne pogodbe l>i morali koroni Sle venci dobiti svoje narodne ,šole. Slovenskih učiteljev nemške ; ':(lske oblast i sploh ne marajo na-.stavit.i. Avstrijska vlada se je za-1 vezala, da bo mednarodna določila 0 narodnih manjšinah tcnčno izpolnila, a jih žal še do danes ni. Sama jili noče prostovoljno, dru-gt^ga pa ni, ki bi jo prisilil k temu.; V leni o žiru bi zamogla jugo.slov. vlada marsikaj doseči, toda >e ne zaveda svojih dolžnosti in obljube jugoslovanskega člana v ploibfcjc.it-ni komisiji., ki je o priliki nesreč-' ne^ra izida ljudskega. glasovanja Klovesuo obljubil koroiškim Slovencem. da jih jugoslovanska vlada ne bo pozabila. Slovenski poslanci iu morali spomniti na to obljubo beograjsko vlado. V mesecu t'< bmar.ui ali mareu! sc hodij vi šile na Koroškem občin-j ■ ke volitve. Nemci se že vsepovsod pripravljajo na enoten nastop z; enotno kandidatno listo. Toda tudi-koroški Slovenci se resno priprav-1 ljajo. Njihova glavna in vodilna, organizacija 4'Politično in go.spo-! dai-sko društvo" bo v ta namen' v kratkem sklicalo v Celovec zbor j zaupnikov, pri katerem se bodo j določile za občinske volitve r>o- i trelme smernice. Želimo koroškim! bratom mnogo uspehov. I Izpred sodišča. _ Obsodba pobeglega tata. Znani Vid Krištofi.*, bivši kovač! južne železnice, ki je bil jeseni pri okrožnem sodišču v Mariboru za-j "••adi vloma obsojen na 2 leti težke j ječe pa je v dru?bi dveh svojih! • v , , I vckvarisev kratico nato zopet po-1; bi gnil iz Ziipora in bil nato v Dra-! vi -gradu aretiran, je bi! 28. janu-i1 arja zaradi .svojega b"ga od m ari-j j boi-skega okrožnega sodišča obsn-! jen na b mesecev težke ječe. 1 Gozdna tatvina. Posesinie.a Ana Steni iz Krama' pri Mariboru je modela pri okraj- 1 nem sodišču na obtožni klopi, ker! »e uila. tožena, da je v ijozdu Al.! V he rja žagala in odnesla 10 cm debele hraste in smreko ter da. jej! tudi v Kunčevem gozdu les pa tu-ji Ji njegova jabolka pobirala in do-! mov nosila. Pri raapravi je odloč-; no trdila, da ni ukradla ničesar in j da je .samo suha drva pobirala, i Tudi kot priča zaslišani Franc Tu-: š ' jo je precej razbremenil, roda i njena mali je izrekla, da sicer iio-j če 4*+la-j|i svoje hčere**, mora pa p" pravici povedati, da jo je vi-h dela na t.u.u, komaj en nWer odi meje oddaljeni zemlji, kjer je les j vzela in ara proč nesla. Kljub temu i j • je sodnik oprostil in izročil jej! spis okrajnemu glavarstvu. Poi| razglasitvi obsodbe se je obtožite-'j U-^v zastopnik dr. Lašič tako raz-ji buril, da je v naglici rekel: "Per moj duš. da bom prosil državnega® pravdnika. da pojasni to stvar S-.dniku ta opazka seveda to bila | v".r-č in zato je zakričal: "Mir!"!' obenem ]>a je dr. T^ašiču diktiral i; d; vdjplinarno^kazen 100 Din. Podjeten tat. Krojaški vajenec Jožef Bečan.i doma 'z Medvod, .^e. dasi še mlad,: že nm-aren tat. ki jo bil že radi; tatvine občutno kaznovan. Ta kazen pa jra je Še poslabšala. Dne '^S. januarja se je zopet zagovarjal pred senatom deželnega sodi-] ščač v Ljubljani, ker je ukradel j to le: 1 GPnidiliku v Dravljah ko-j In, vredno 2500 Din, Kisovcu v Kresmeah kolo. vredno 4500 Din. in pa nekemu-Knolu v Sent Vridu čevlje in ka*K>. \"redno 200 Din. Ivimeno Je bil ta mladi nepridiprav že tako pretkan, da si je piu-dtibrl nekje poseLsko knjižico, v kateri je zbrisal tuje in je \-pjsal 1 voje ime. Obtoženec je vse tatvine popolnoma mimo prizhal in ni kpzal nibi naj man j se era kesa. Ob--^>jen je bil na 4 iriwco težke ječe m bo moral povrniti, če bo ke-daj kaj imel, napravljeno" škodo. i Nesreča pri drsanju. Jr. Radovljice poročajo: Ponesrečila pc je Sletna Marija Zupan iz Predtrara pri Rad ovij ic L ki se ie v družbi otrdk drsala na ledu. I kjer je padla in si zlomila pri tem ifcrr. nefevo jv>d krtfeniim. Prf'p^jair so jo v IjubljaokSko dež. bolnico. :-: Knjigarna "Glas Naroda" : ? i Molitveniki: -{ , Duša popolna .................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano ............ .78 v usnje vezano ............ L50 . Rajski Klasovi: v platno vezano ............ .70 v nsnje vezano ... 1.3§ v fino nsnje vezano ........ 1.60 v usnje vezano.............1-30 ■ Skrbi za dušo: v platno vezano ........... .80 v usnje vezano.............. 1.65 v fino usnje vezano ........ 1.80 Sveta Ura: fino v platno vezano, z debelimi črkami ................ 1.00 v usnje voza no ............ 1.60 v najfinejše usnje vezano .. 1.80 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano ........ 1.10 i Key of Heaven: \ usnje vezano ............ .70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano .. 1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Ileaveu: v fino usnje vezano ........1.50 i Catholic Pocket Mannal: v fino usnje vezano ........ 1.30 j Ave Maria: v fino usnje vezano ........1.40 Poučne knjige: i Abecednik slovenski: broširan ................... .30 trdo vezan.................. .50 : in^Ieško-Blovenskl slovar (Dr. Kern) ................ 5.00 i UiceitiK* ciniki ali nauk kako naj se k »v. maši ttreie .... .19 I tamači živinozdravnifa .......... L25 'Dva sestavljena plesa: Četvorka in beseda spisano in narisano.......35 i iovedoreja.....................75 , ! 'Ugosiavija. Zemljepisni pregled 1.25 ' | Kubična knjiga ali hitri računar 7.-v trgovec z lesom ..........1.00 , ! Knjiga o lepem vedenja, Trdo Vrtano .............. l.M - j Kako se postane ameriški državljan .................. .15 , Knjiga o dostojram vedenja .. .56 ;Kako postanemo stari ...........40 , Katekizem (veliki) .............40 j Mlakaretvo a črticami sa živinorejo .................... .75 j , Nemške angleški tolmač ........ .60 ■ I Največji 6pisovnik ijnbav^ih pism JW ! Sem^lna bre* učitelja i • 1. dal .................... Jt 2. del ........^»•.........• jPravKa /a oliko .................................65 Perotnlnar. ; 1. l&tj i k •••••■•••••»••■t«« *W 2. letnik .....................................«• 2. letni! .....................................80 , Pshit-ne motnje na aikoholski pod- ] lagi ......................... 1.— "^raktižni računar ............ .75 : •Sloveiisko-angleška slovnica, s slovarjem, trdo vezana......1.50 Spol, ljubezen in materinstvo ... 1.— Splošno knjigovodstvo. 1 in 2 del $2.50 Slovensko-italjanski in ItalJ.Hilov. i slovar ....................... 1.M Srbska začetnica za Slovence.....40 j 'lovensko-nemški in nemško-filoven- ! ski slovar................... .56 Slovenska Narodna mladina .... 1.— Spretna kuharica ................1.25 ; Spretna kuharica, trdo vezano lJSO Slovenska kuharica ............ 7.00 'Umni Čebelar .................. 1.50 ! 'ošilna knjižica .............. JM Veliki slovenski splsovnik raznih raznih pisem, trdo vezano 1J50 {Veliki vsevedež ................ 1.00 ; Zbirka domačih 7dravil kakor Jih rabi slov. narod .......... .75 iZzodbe sv. pisma .............. .30 i Zgodovina Srbov. Hrvatov ln Slovencev 1. zvezek .................. .,M 2. zvezek ................ .81 Razne povesti in romani: Amerika in Amerikanci, trd. vet. iN Andrej Hofer .......................JO ; Zneska vedeievaika ........— -35 Bel grajski Biser ........................-S5 jBedaliova izpoved..............................1.20 j "SeK rojaki, trdo vezano................1.00 toy, roman, trdo vezano.............75 Beija pot na Šmarno Gora ..... .28 Balkanska Turška vojika ...... .80 Cvetke ......••••..»••»•••••• <29 Črni panter .............................65 Sganvrs os vda .............. J$ "las je* zlato .................. JM Vetiaa Borograjaka ............jM ' DoH % orožjem ............................JM Deteljica ali življenje treli kranj- i ski h bratov ...................................40 Dve sliki — Njiva. Starka — ................... .50 10. zv. Kako son se jai likal, (Brencel j) ....................60 11- zv. Kako sem se Jas likal, (Brencel j) .................... .60 2. zv. Iz dnevnika malega p»- redneža, trdo vezano...........60 1 14. tv. Ljnbljasrfke slike. — • Brenr-elj) ....................60 5. zv. Jnaa Miseria. Povest is španskega življenja .i.........60 8. zv. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodkih .................60 * .Mlada ljubezen, into veznno ____ 1.75 ; Mali ljudje. Vsebuje 0 jwve«tl. Broširano .................. .75 Trdo vezano ................ 1.25 „ 5i!mo življenja. 'Ivan Cankar! .80 . Mrtvo mesto ...................70 Mrtvi Gostač ................. .35 Materina trter ................ jja 4 Morski razbojnik, trdo vezano .. 1.10 fnsofino ............................40 ' Mali Ktatef ...................70 Hesija ...................... ^0 i Mirko Poštenjakovič ...........30 Mitva srca. Tovesti. (I. Tavčar) 1.50 J, Marjet ira .......................70 ' Notarjev nos, humoreska ........ Naša Vas. 1. dpi vsebuje 14 po- ' povestL (Novafan) — Vezano ...................... 1,80 : BroSt rs no .................... 1.00 NaSa Vas. 2. del vsebuje 0 povesti Vezano ...................... 1.30 ; Broširano .................... 1.00 r Na Indijskih otokih .......... .50 Naseljenci .................... J0 Novele in črtice..................£>o Na Preriji .................. JJ0 ' Naša leta ......................43 : Mhillst .......................(e : Na krvavih Poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskea polka .......... 1.50 Narodna biblioteka: Bo/.'m kazen. Plaveč na Savint Čudovita zmaga.................35 Berač. — Klizbetha, angleška kraljica ...........................35 Emanuel, lovčev sin. — Berač .. .35 j Svitoslav.......................35 J Spivs .........................35 ] Krvna osveta...................35 General Lavdon ................70 Napoleon 1.....................1.— Babica ........................ 120 Popotniki v Arabski puščavi.....35 \ Nesrečnica .....................70 V gorskem zakotju.............35 Za kruhom.................... .35 < Žalost in veselje .............. 1.— Z ognjem in mečem............4.— , Grška Mytologija. - knjigi---- 1.40 ' Bimslca Mytologija.............70 Kranjske čebelice, poezije.......35 , Narodna knjižnica: Bilke ...................... -20 , Belo noči, — mali jnnak M ' Izbrani spisi Valentin Vodnika .30 Malenkosti .................. .3« MoJe življenje. (Ivan Cankar) .40 biski. (Cankar) 1.20 , .'bfski. (Cankar) Trdo vezano .. 1.50 H> 50 letaki Dr. Janeza B. Kreka JU 'ovestieo, Kabindranatk Tagoeo, Vsebuje 6 povesti .........40 Ob tihih večerih. Trdo vezano 1.10 Pasti in zanke. Kriminalni roman .35 Petelinov Janez (Alešovec; —■ Broširano .........................00 Pariški zlatar .................. .35 Poslednji Mehikanec ............ .30 Povesti Maksima Gorkega ........75 Yavljiee BL Majmr .......... 39 Povesti slovenskema ljudstva v pouk in nbavo ............. JU Pot za razpotjem. Trdo vezano.. 1.20 Poiigalec ...................... .25 Traprečanove zgodbe............ JS5 PredrŽani PreSern in drugi svetniki v gramofona ............ .25 Palrte, povesti iz irsko JnnaSke dobe ...................... -30 ! ret tednov« v »rakoptom. trd, v«*«. 1-50 1'tice selivke. (Kabmdraniitb Ta gore) \ — 1.00 Pred nevihto ................... .35 j Revolucija na Potrogalskem......30 Kinaldo Kinaldini ............ ^u 1 Robinson ........................70 Movanska knjižnica. Zbrani spi- I spisi, vsebuje 10 povesti .... .00 Suueški invaliu................................| Skozi širno Indijo .............. JS0 i feanjska knjiga ............. .50 danjska knjiga, nova arabska .. 2.00 Strelec ....................... JO Strahote vojne ................ Sosedov sin, UurčiC) ...........3U Stezosledec ......................30 Sirup iz Judeje..................75 , Sisto Šesto, povest iz Abrueev .. .30 veta noč .................... J» , Stri povesti: Nagla beseda; Tujčeva osreta; Gospod Grahar; List Papirja ...................... -SCSI ric tomova koča .............. .50 Sveta Notburga .................35 ; pj;manedok je pravil, pravljice.....40 ; Mladim srcem -25 ; Narodne pripovedke, S. zvezek.. .40 'arodne pripovedke, 4. svesek.. JS0 'ravljice in pripovedke sa mladino: 1. zvezek ................... JO 2. zvezek ..................... JO Slavček, zbirka solšklh pesmi J5 vončekL Zbirka pesmi ca mladino: trdo vesano ................ 1.00 Volk spokornik in druge povesti za j mladino .................... L00 Zbrani spisi za mladino: 1. zv., trdo vezano. Vsebuje 15 i povesti ...................... -00 2. zv., trdo vezano. Pripovedk«* ln pesmi ...................... smi. (Simon Jenko) .........45 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi ln prevod! znanih slovenskih ££sml v angleSCinl.................... l.jj 'oesije. (Simon Gregorčič) —> trdo vezano .................. 1.00 'Holler ^esml za mladost.....06 loven**L_ Narodna lirika. Poealjo JO Sto ugank. (Oton 3upančlč). — .................... J# Pesmi z notami: .lmeriška slovenska lira — Koncertne pesmi za moške ia mešane zbore......................1.59 Gorski odssevl. (Labsraar.) Zbirka mo&klh zborov in čvete*o spevov. 1. zvezek ............. .#5 2. zvezek ......................45 Narodne vojaške. (Ferjančič) .... .20 Narodne pesmi. (Marolt) ....... JO Naši himni; Lepa naša domovina; Bože pravde. (Marolt) .........15 Narodne pesmi Žirovnik 1- zrv..........................20 2. zv..........................20 3. zv..........................20 Narodne himne in domorodne pesmi, Marolt ................ .20 Pesmarica Glazbene Matice, za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00 Pomladanski odmevi. Pesmi at so-ran, alt ln bas 1. zvezek..................... .45 j zvezek ,.»._. >>,.............. .46 Planinke. (Laharnar.) Pesmi za spran, alt, tenor ln bas: 1. zvezek .»•..*.«*«..*........ .40 2. zvezek......................................40 En starček je živel. Za bas solo in možki zbor .................40 Dve pesmi. 1. Za poj mi pesem dekle. 2. Skrjaneku. (Prelovee).. - .20 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor. — (Adamle» 1. in 2. del ...... „50 Jaz b! rad rdečih rož. (Prelovee) .15 Vojaške narodne pesmL (Kosi) .. JO Orlovske himne- (Vodopivee) ... L20 Ura, srednošolska pesmarica: 1. zvezek 1.20 2. zvezek .................... 1.20 Priložnostne pesmi za izven cerkvene in droStreae slavnostl — (13 meSanih ln 3 moSkl zbori) 1.10 Nožne pesmi. (Adamič) L2S HupletL (Grum) — 1. Kranjske Sege tn navade .... .25 2. Učeni Mihec; Slabi časi____ JI S. Nezadovoljne!: To zares uHt> ' kaml ........................ JS Slovenski akortlL (Adamič) 1 Zbirke 22 mečanih ln močklh zborov : ^* zvezek ..................... .70 2. zvezek......................75 Mešani in moški zbori. (Aijaš) — 1 svezek: Domovini; Nevesti; No zveni mi; NaRa zva»ia; Ujetega ptiča tožba; Soči..............40 2. zvezek: Pr) zibelki; Cerkvica; Ne tožim: Oj planine; Oj z Bogom ti planinski svet; Šclskodomskl mladini; Na bregu............ .40 3. zvezek: Psalm 118; TI veselo poj: Na dan ; Ptvna noč........40 4 zvezek * Ujetega ptička tožba; Zekipl dn?a; Dneva nam pripelji žar: Pri pogrebu...............40 5. zvezek: J ob: V mraku: Dneva cam pipelji žar: E vencem t«m over.5am «lsvo: Triglav........ .40 6. zvezek: Opomin k r^elju; Svata noč; Stražnik?; Hvalite Gospoda ; Občutki; Gesic.............40 T. zvezek: .STaveček: Zaostali ptič; Domorodna Iskrica; Pri svadbi: Pri mrtvaškem sprevodu; Goslo .40 S. zvezek: TI osrečiti jo hoti (me-Sp.n 7.b. 1 : TI osrečit ljo hotl (mo-«ki zb.l : Prijatelj In senca (moSkl zh.'i ; Prijatelj ln senca .................. JO Slovenska sv. mafta. xa meSsn zbor « spremljavo orgel. (Ijaharnar) J0 Note za citre: Slovenski citrar (Wilfrti: • ...... J25 Safaran. Uuska i>esem. — (Wilfan) .................35 Note za tamburice: Slovenske narodne pesmi za tambu- rabkl zbor in petje. (Bajik) .. U0 Gom Šel na planince. Podpori alov. nar. pesmi. (Bajuk) .... 1.00 Na Gorenskem je fletna. (Bajuk) 1.00 Note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .*! Note za klavir: Našim malčkom. — Za klavir in l«e!j<\ (Pavčič) .............30 Ob morski obali. Valček. f.Iakl) .40 Pripoznanje. 1'olka mazurka. — (Jaki • .....................40 Srčno veselje. Polka franc. — 1 .laki > .....................40 Vesela plesalka. Polka mazurka. < Jaki 1 .....................40 Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki 1 .....................40 Kot nekdaj v maju. Valček. — (Jakl> .....................45 Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) .45 Slovenski biseri. Veliki narodni ]>odpuri. (Jaki 1 .............C0 Našim rojakom. Koračni«-.!. < Jaki» 4>0 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik)................... ^>0 Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in narodnih pesmi. — Za gosli s sprem I jc van jem klavirja. (J. Vedral)...........2.— GreL Koračnico. (Jakl>..........25 Buri pridejo. Koračnica. — (J. Skorpik) ................25 Bratje i Slovensci smo. Koračnica. < Premrl)................... .25 Kditha. Intermezzo. (AVetter; .. .20 Mabel. Intermezzo. (Aletter)..... .20 At a Penguins Picnic. Intermezzo. (Alletter)...................20 Ritter von Herz. Koračnica. (Jaki) .20 Golden Rain. Intermezzo. (Aletter) .20 Waffenrouf. Koračnica. (Jaki). .. .20 Fahnenwacht. Koračnica. (Jaki) .20 Zemljevidi: Združenih držav, veliki.......... A9 Združenih držav, srednji........ H Združenih držav. Mali ______ .11 Nova Evropa .........................Ji Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma, Indiana. Montana, Mississippi, Washington. Wyoming, — vsaki po---- JS itmlJcrUI' Illinois, PeonsTtvaola, Dttmeao-ta, Michigan, TTlaeonsin, Vftmk Virginia, Ohio, New Tork — vsaki po.......................00 Velika atenska mapa Svxapa .. BJ0O GLAS NARODA. 20. FEBR, 1024 Francija in vatikansko vprašanje. Dežela, ki je bila radi svojega antiklerikalizma razkrieana in občudovana, se je spravila z Vatikanom. Oseranajiitletno vojno stanje je bdo zaključeno iu na njegovo mesto stopa doba verskega miru- Papež Pij XI. se je obrnil v obliki pii>Tna na člane francoskega eplskopaia in izjavil, da priznava dieeezanske združbe za dovoljeno pravno organizacijo v svrho zaščite materijalnLh interesov katoliške cerkve. Z drugimi besedami, zakon ločitve cerkve od države je bil kot fait accompli s plat on i čilim protestom sprejet in du-liovništvu zaukazano, naj se podvrže obstoječi zakonodaji in po-bluži olajšav, ki jih nudi pri ustanavljanju cerkvenih združb. Nasprotje je obstojalo, od kar je leta 1904 Cotnbe.sov kabinet prekinil službene odnosa je z Vatikanom, ukinil koukordat in izvedel ločitev cerkve od države. Toda ti ukrepi niso >mogli izpolniti praznoto. ki je nastala z odhodom zadnjega francoskega ]>aslanika Nis.'ida i/. Illma. Neposredni razlog za. to je dal obisk francoskega predsednika Loubeta pri italijanskem kralju. Š tem, da je Loubet obiskal kralja, ki je omejeval svobodo cerkvenih knezov, se je čutil papež užaljenega in je poslal francoski vladi protest. Kulturni in politični boj med duhovništvom in republiko, ki je bil že prej latent en, je izbruhnil odkrito na dan in dal svoje obilje-žje tretji republiki, ki jo označujemo kot protiklerikaln-o ali cambist ično dobo. Karakterizirana je po izgonu kongregacij, konfiskaciji cerkvenega premoženja in tudi po zapretju številnih verskih šol. Posledice so bile: ustvarjanje nerazpoloženja v armadi.in tudi po zapretju številnih verskih šol. Posledice so bile: ustvarjanje ne-rapoloženja v armadi in upravi. nasilne scene pred cerkvami in pri cerkvenih obredih. Volitve leta 1906 so se vršile pod geslom: tu cerkev, tu republika. Prinesle so katoličanom poraz. Vendar pa je bilo tako stanje nevzdržno in razni možje so nastopili pred Combesovemu ekstremizmu. Tako je napisal v "Repu-blujue Franeai.se" znani pobile ist Pietre de Quidielle članek, kjer pravi, da je vzpostavitev odnošajev z Rimom, ue oziraje se na versko pomirjenje v državi, na politiko edinstva in shogo med Francozi. važno tudi za položaj Francije v inozemstvu, v katoliškili krogih drugih držav. Nadalje je opozoril na koristi, ki bi jih imela Francija od sodelovanja z Vatikanom n. pr. glede zaščite francoskih interesov v Siriji. Tudi v vrstah radikalov je polagoma zavel duh sprave. Po vojni pa je bila osobito dejnokratsko-republikau-ska stranka nosit eljiea misli zbliža ji j a z Vatikanom. Vatikan pa je ostal dolgo instransigenten. Pij X. je bil prava ovira verskega miru na Francoskem in bil je v veliko zadovoljstvo francoskih škofov, ki s ose zvezali z nasprotniki režima. Briandov zakonski predlog za ustanavljanje verskih združb, je papež označil za •"impie". Škodo so imeli franc oški duhovniki sami, kajti njihovi dohodki so padali in že leta 1913 je napisal Maurice Barres v ''Eeho de Paris" članek s pozivom na vlado, naj prispeva k izdatkom za ohranitev podeželskih cerkva. Tudi duhovniškega naraščaja je bilo vedno manj. ker so sta riši rajši izbirali svojim sinovom plodonosne poklice, kjer nuso riskirali, da bi prišli v konflikt z državno oblastjo. jZbližanje je bila torej oho jest ransk a potreba in inescea marca 1!>i>0 je predlagal predsednik Millerand, naj se votira potrebni kredit za poslaništvo pri Vatikanu. Istočasno je bil poslan v Rim poslanik DouJcet, da pripravi vse potrebno za vzpostavitev diplomat ienih zvez. kajti to je bil (predpogoj za uspešna, pogajanja z Ri-niom. Zadržanje francoskega duhovništva za časa svetovne vojne in koncil i jant nost papeža Benedikta XV., ki je bil preveč diplomat, tla ne bi spoznal koristi zbližan j a. so ustvarile ugodno ozračje za nadaljni razvoj tega vprašanja. Doulcetova enoletna misija ni uspela, ker ni francoski senat votiral potrebnega kredita. V Rim je odšrl kot izredni poslanik vodja republikanske stranke Jonnart, ki >pnda med francoske državnike, ki nh*o prežeti s strankarsko strastjo. Njegova misija je bila meseca decembra lanskega leta končana in Doulcet je nastopil svoje mesto kot redni poslanik pri Vatikanu. Končno so našli formulo, k! jo zadovoljila obe strani, ne da bi koga kompromitirala. Sveta Stolica, ki je nosit eljiea kontinuitete katoliške doktrine, ni smela vzbuditi suma, da je odstopila od nazorov svojih prednikov in je radi tega izdala svoj ukaz v obliki priporočila, ki se ga bo francoska duhovščina gotovo poslužila. Nekateri italijanski listi hočejo ta dogodek razlagati s političnimi motivi fašistovske vlade. Mussolini je igral v politik odnošajev do cerkve dvojno vlogo. Na eni strain se je zavzel za versko vzgojo, na drugi strani pa je zanesel razxlor v katoliško politično organizacijo. Vatikan se je na ta način skušal osvoboditi izključnega vpliva Italije. Jugoslavia irredenta. Čotasta pravica. V HuriiVi se je vršila seja od vet-j niške zbornice, na kateri je bila sprejet a protestna resolucija ill poslana pravosodnemu ministru. Dr. Orel je stavil predlog, naj se nameščajo po dp-ž<»li samo sodniki zmiižm obeh jezikov, kar bo znatno pripomoglo do l-itrega puslo-Villija. V Ajdovščini je na pnimer nasta\ ljen italijanski sodnik, kr bi zelo rad prepustil svoje mesto komu drugemu, ker ne more razumeli slovenskih strank. Jasno je, da pri tem trpe stranke in trpe tudi zagovorniki, ker mao-sikdo opusti pravdo, ki ibi mu poinesla kvečjemu rzgubo. Preskrbel se je. Trgovec M a raz iz Števerjaua m steverjanski pek N. N. sta bila v kontokorentnem razmtirju. Izpo--wojmala sta si po potrebi medsebojno denar. Posredovalec je bil nadobudni Maražov sinko, ki šteje komaj 12 lot. Te dni pa je šel snko brez oččertovega dovoljenja Ž: peku in ga prosil za posojilo tisoč lir. S tem denarjem se je sinko napotil še z dvema tovarišema v Trst, vk jer ga je v dveh dneh pošteno zapravil. Vrnil se je domov, in tam so je pripetila nezgoda, katera .se pouavadi pripeti vsem nje. gorim sovrstnikom. ■ ■ ■. \ lak iu vrgli iz njega 10 vreč sladkorja, ki s: ga hoteli odpeljati « pripravljenim vozom Ker so pa že na p«, taji v Kihemberku pravočasno zvedeli z a tatvino, je '"'gšefP' zaenkrat ponesrečil. Materina ljubezen. Mladi materi Klviri Rossi v Trstu je nenadoma izdihnila 'hčerka v njenem naročju. Nesrečna mati jo je hotela z najslajšimi besedami priklicati zopet k življenju, toda bilo je zaman, kajti smrti ne utrneš več njenega plena Ko se je mati uverila, da je vse njeno laskanje in klicanje brezuspešno, se je spustila v o jo pobrali in Ji-'šli ua policijo. Ker se je -policaji ta 'zadrvn zdela precej čudna, je poslala najboljšega Wlgrad^kega detektiva Momčila Jovieiča da poišče žensko v vojaški obleki. Detektiv je vzel s seboj mizarja in ona dva moža. toda nikjer niso mogli videti nobenega vojaka. Ko so ■ prišli do vasi Mirjevo. je detektiv naenkrat zagledal vojaka iu vzkliknil: *'Ga že imamo!" Ko >0 se približali vojaku, je ta stekel na polje, toda detektiv je klical za njim: "Stoj"* Vojak se je naenkrat obrnil in ustrelil na detektiva. ki je pričel streljati za beguncem- Vojak je še nekaj č.i- i sa tekel potem pa je vrgel re- j volver od sebe iu zaklical, da se; preda. Detektiv ga je zagrabil za roko. vojaku je padla z glave; šajkača in po vojakovi glavi »o se vsul i dolgi ženski lasje. Vojak je takoj priznal, da se imenuje Natalija ter je šel mirno na po-1 kcijo. kjer pričakuje svoje usodo. — ■ Smrt Art. Meyer j a. _ 1. febr. je umrl osemdesetletni j izdajatelj in ravnatelj pariškega • dnevnika "Gaulois" Art. Meyer' Zvečer pred smrtjo je še napisali članek, ki se je končal z besedami: Odpreti moramo okna. da pride k nam zopet nekaj svežega zraka iz prave Francije. Mever i je vstopil v uredništvo kot nava-! d en reporter, potem pa je bil -skoraj 40 let njegov ravnatelj. Po prepričanju je bil monarhist Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o- brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo »dovolj*;, da oglašujejo v listu "Glat Naroda". 8 tem bost« ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" Za kratek čas. j __M Avtograf. Nekateri ljudje zelo eadi nabi- 1 rajo podpise ali sploh «vojesro<*no pisavo velikih mož; te podpiie itd. imenujejo avtografe. Pa je slavnemu francoskemu gla-j>eniku VI- : vier-u pisala neka grofica iz p afriškega predmestja Saint-Germain, koliko zahteva, če, je pripravljen en večer na njenem domu zabavati povabljene goste. Zahteval je I(XX) frankov, 11*1 pa dobil odgovora - mislil je, da je svota najbrž! previsoka. Pozneje je bil v nekem aristokratskem, salonu in je zasledil v nekem avtografskem. albumu -ivoje'pismo, ki ga jc bila ona grofica dala lastnici albuma za davilo. Vivier se je nasmehnil ob lokavem načinu pridobivanja avtografov, rekel je pa: "Zelo mi je žal, da mi ni rekla grofica, da hoče moj, avtugraf; mislil sem, da gre za navadno pismo in sem narekoval te-le vrstice mojemu hišniku, ki porabi vsako priliko, da .se postavi s svojo lepo pisavo.r' Češnje. Nekaj podobnega beremo o slovitem francoskem komponistu Karlu Gounod (1S18—1893). Imel .je vilo v St. Cloudu pH Parizu in obiskala ga je neka dama ravno po zajtrku. Videla je na kaminu čežnjeve peške, hitro je .zagTabila eno in jo spustila v rokav. Ko je tudi Gounod pozneje ono daono db-iskal, mu je ponosno pokazaila peško, okovano v zlato in dejnante. kot nekako sveto relikvijo. "O-prostite. gospa", pra\"i Gounod, '*jaz nikdar ne jem češnje; kar jih pride na mizo, vse pozcblje rooj. sluga Jean." Zadnjič. Znani berlinski igralec Pallen-berg je obedor\-al v dunajski restavraciji. Postrežba mu ni bila čisto nič všeč in tudi sicer ni bil zadovoljen. Ko plačuje, -vpraša plačilnega natakarja: "Ali veste morebiti, kaj sem bil zadnjic pri vas?" Natakar ga pazljivo gleda in reče: "Oprostite ne morem se spomniti." Igralec mu de: "No. da ne boste pozabHir dtmmV* Kakšen kruh bomo jedli? 3eski profesor je napisal knjigo, v kateri se bavi s "kruhom bt- docnosti". — Kruh pečen iz zmletih otrobov je baje najre- dilnejši in najboljši. Kruh je že stoletja, glavna lira-la evropskega prebivalstva in . endar se niso do svetovne vojne .koraj nič. ali pa prav malo pe-:ali znanstveniki z raziskava nje m erušnih izdatkov 11a njih ]>rebav-jivost in njih prehranjevalno rrednost. Sele svetovna vojna in cot njena posledica vedno večje vomanjkauje živil je dovedla do znanstvenega preiskovanja in do praktičnih poizkusov na omenjo-lem polju. Eden prvih znanstve-likov. ki se je začel pečati s nrak-ičnrmi in obsežnimi poizlcusi, ka-io bi se iz manj vrednih snovi lobilo tečno in zdravo pecivo, je ill dr. Julij Stoklasa, profesor na •eški tehnični visoki šoli v Pra-ii. Ravno zadnje mesece se prinašali razni listi laskava ]>oročila in tudi sliko tega učenjaka- Omenjeni je že leta 1914 začel s praktično preizkušnjo o prehranjevalni vrednosti raznih nadomestilnln snovi, kakor ječmenove, koruzne in krompirjeve moke. Preizkusil je tudi take snovi, ki bi izboljšale. kot primesi, okus in prehranjevalno -vrednost peciva, n. pr. primes sladkorja, sladu itd. To To započeto delo je nadaljeval do danes in objavil rezidtate svojega uspešnega dela v knjigi: "Kruh bodočnosti", ki je izšla v Jeni. Stoklasa pride do zaključka, da je kruh pečen iz končne moke, ki jo dobimo iz otrobov, največje vrednosti za narodno prehrano. Vse analize so pokarale, da vsebuje moka čim temnejša temveč beljakovine in temveč čistega pepela. Pepel ima v sebi za prehrano jako važne prvine kakor: klor. fliior, fosfor, žveplo, kalij, kalcij, magnezij in železo. Tudi ni vseeno koliko teh snovi se nahaja v moki in v kol;.kt meri pridejo v človeško telo. Največjo množino teh prvin vsebujejo žitni in rženi otrobi, pri tem ko jrh je v beli moki jako malo. Praga — mesto ločenih zakonov. V preteklem letu se je sodnij-sko ločilo v Pragi 1712 ljudi in letos bo število ločenih menda neskončno. kajti že v januarju se je izvršilo 200 ločitev zakona. Krive so oeividno vojne razmere, kajti lani se je ločilo mnogo Če-hov, ki so se bili oženili v ujetništvu na Ruskem. V drugih primerih pa je krivda prav tako mož, kot žen, največji odstotek pa od-prfja ga z&konjoAomstvo žen. Beigrad ima svoje romane. Oče je namenil sedemnajstletno deklico za ženo svojemu sinu, pa je pobegnila ter odnesla tudi sinovovo vojaško obleko. — Ženska — v uniformi. Te dni se je odigrala v "Belgra-du in okolici redka pustolovščina, ki spominja na krhninalno-detek-tivske filme in romane. Glavni junak pustolovščine je bila še zelo-mlada ženska. Neki Mihajlo Stcfanovič je vzel pred par tedni a* službo 17-letnoj Natalijo llič iz Kaleniča, katero« je namenil ■/.;> ženo svojemu sinu, ki .je pri vojakih. Slišal je namreč. da je Natalija precej bogata. da ima precej zemlje in dote. Pred par dnevi je prišel sin na dopust, videl Natalijo, se zaljubil in se zmenil z očetom, da jo poroči. Ker pa se je hotel prepričati. če je Natalija še nedolžna 1:1 vredna njegovega sina, jo je poslal k zdravniku, ki je Izjavil,! da je še deviea. Toda drugi dan se je zgodilo nekaj, kar je pokvarilo vse Šefa-novičeve načrte. Oče in sin sta! šla po opravkih in ko sta se vrni- i la sta našla hišo odprto in brez ( Natalije ki je izginila s sinovo j obleko vred- Stcfanovič je odšel takoj na policijo in naznanil, kaj , se je zgodilo. Natalija je odne- i sla poleg |siniove vojaške li/tfl-e-1 ke tudi precej ženskih oblačil. '» Medtem so se približno v istem j času godile še bolj čudne stvari v bližini neke pekarne. Ko je mizar Dimitrije Jo van o v ič šel slučajno mimo opekarne, je opazil v neki jami mlado žensko, ki se je slačila. Mizar je bil silno radoveden in je na vsak način hotel vedeti. kaj naj to poaneni. Skril ss je v drugi jami in pričakoval . . . Kmalu je pomolila Lz prve jame ženska svojo glavo. Mizar je bil silno vznemirjen- C'ez nekaj ča-sa jo je videl v sami srajci, pozneje pa celo brez nje. Mizar je čakal v svoji jami celo uro, ko je prišla mimo njegove jame neka druga ženska. Mizar jo je prosil: "Idi naprej in ako najdeš kakega orožnika, ga pripelji sem!" Žena je pogledala okoli, pokazala z roko proti prvi jami in odgovorila: "Glej orožnika tam v jami" In res je videl mladega vojaka s šajkačo in z vso vojaško pravo. Mizar je vzkliknil: "To ni orožnik, ampak ženska!" Ko se je ženska oddaljila, je padel iz prve jame revolverski strel. Prestrašeni mizar je videl nenavadnega vojaka z revolverjem v roki. Ko je čez nekaj časa pokukal iz jame. je videl, kako se ta vojak napravlja na pot. Mizar je urnih krač tekel v ulico kralja Alekesandra. kjer pa ni mogel dobiti nobenega pravega orožnika. Poklical je s seboj prva dva člo-čeka. in jn pozval s seboj. Ko sr> prišli do one jasne, iz katere je Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. ISlov.-Anglešla Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA-Peti del: SLOVEN.-AN/iLEŠKI BESEDNJAK, fcesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi držav* ljanskega papirja. * Vse angleške besede so navedeDe, kako se pile-Jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani \1 Jj{) cena s poštnina V ■■ Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York* N. T ze * -K * -K Nuga-Tone Uspehi v dvajsetih dneh ali se vara pa vrne denar.f Proizvaja bogato rdečo krt, močne stanovitne živce, življenja polile možice In ženske. Če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam mrači in vaše telo mrači, Če ste se že nave- ncali jemati pomirljiva in narkotična, sredstva, potem posku-Nut »-Tone, in izprevideli boste, kako hitro se boste Čutili dnifračnefra človeka t Devet desetin človeikfh boleni. ko«, upeha vazi je. Mamija, revmatično bolezni, glavobol, nevralrija. nupnaer slabi tek. neprebava. vetrovi in kc'.canje. zaprtje pomanjkanje enercije, pomanjkanje živahnosti, nervoznost, ne-■peCBMt, izha;3 iz pomanjkanja živčne m oči, redke zvodeneie krvi m slabe krvne cirkulacije. delovanj* telesa je odviimo od živčne sile t& rvoie delovanje. Zi -ena moč je pcsrlavitna, stvar u želodec. drx°b' uJtT,p°Ti-*e 8rca in krvno cirkulacijo. Nn*a-Tone je najbolj uspešno zdravilo za. nervozna in fizično izdelane. Zakaj * Ker »estoj, » osmero vainih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih Prtdpwojejo r.ajslavnojsj xdi^vniki. _ Nuca-Tone jo boeat na. ™ fosforja —■ ter je hrana krvi in tnreem. ♦.^»-J0^-Življenje v jetra, ter ojačuje črevo, da debnjea«. Ozivbm l«d«e ter irnanj« is njih strupene se- ^r. vr^! 11, ««ke sape in pokritega jezika. vec bolečin in bolcxni! Nuxa-Tone daje čadoviti tek dooro prebavo, stanovitne živce ter zdravo okrepčujočo spanje! Nj«ra-Tone obogati kri. krvno cirkulacijo ter priieno tarenjo zdivja na Hce in jazr.ost v oči. Gradi močne in postavno može. zdra-H Njipra-Tone ne vjcbuje omamljivih sredstev. »"i- -. il - , e,ov<£ Tiavadu Zavit je v pripraven zavojček! U,f0d dolar za ateldenico. J."** f^^y^^f .T*^"1*0 d^^rwtdeset (9Q) tablet, polno mnečn« zdravljenje. Vi Ubko " ($5 .OO) dolarjev. Jem.j Ve Nuf*. poo dVfcfrct tam dnL fce niste zadovoljni a uapebotn. vrnite preostanek zaeno s škatljo m mi van bono tnko> vrnili daaar. Vuiite, da ne raorete iz^ubiU niti penija. — Mi prevzamemo rizika. r»u£a-Tcme je na prodaj pri vsih dobrih lekarjih po enaki ccni in mani {iradjL — ■ _____K.O NAROČATE. SA POSLUŽITE TEGA KUPONA___ NATIONAL LABORATORY, S-20 . 1013 S. Wabash Ave., Chicago, 111. -tSaJfiS^S- d°bite PrU0£en°..............z= Lar mi pošljite.............. Ima ........................ C«ta in »tv. aH B. F. D............ 1,11,1................... .............t>riava .........................».»»*s» Bomba v premogu. Y Trstu se je pripetila grozna •lesivea. Xeica deklica je sla po premog v drvarnico. Med nakia-•laujcm .se ,ie nenadoma razpočila •»oinba idi je deklico strahorrito Xesreeno 141etno dekle jc mielo nel>roj ran po \viem telesu. Deaaia roka je bila popolnoma odtrgana iu vrepinja prebita na več mestih. Varnostni organi, ki .so prihiteli na mesto nesreče, so našli tam drobce bombe t ipa ''Srpe*'. Ugotorvili ipa niso, kako je prišla bomba med iwemog. Deklica je bila mrtva. Velikanski požar na parniku. Duo 20. januarja pristal v tržaškem pristanišču parnik "Teve-re,') ki je priplul irz Indije. Vozil ic ratslauno blago, ki jc bilo do konca meseca akcxro vse razloženo. N*a parniku je ostalo le še nekaj sto bal borobažcA-Lne. Ko so delavci že odhajali, so zapazili dim, je aUil iz notranjosti parnika lice požara so takoj prihitele po^ žarne brambe, ki so s poinotčjo mornarjev po dolgem času režale paiuiik gotovega potopa. Povzročena »koda je ogromna. Napad na vlak na Goriškem. Tržaške. "Novice" poročajo, da so neauuu tatovi skočili med postajami Štaaijel in Rihwnbemk na i Znameniti porotni zagovor. Fr. Ž. (K o 11 e c.) _______ » Božjasten. * JT" " I'otem je sledila razprava zoper drugega tatu — kraja je pri nas precej razširjena obrt, nemara se vedno nese navzlic precejšnji konkurenci. Zagovarjal jc drug zagovornik, bil jc jukr skromen: ko je govoril je le na polovico vstal, da bi lahko hitreje zopet sedel. Nekoliko se jc bil naučil od prejšnjega gospoda zagovornika in jc dejal gospodom porotnikom, da sta zdravnika - izvedenca sicer izjavila, da obtoženec ni božjasten in da ni zmedenega duha. Toda vsi da smo ljudje in da ste se tudi izvedenca laliko motila in kaj bi rekli gospodje porotniki, ako bi ;sc sedaj vspričo njih pričel obtoženec tre-... 1 Nt i, zavijale bi se mu oči, penila bi se mu usta in bi ga vrgla neusmiljena božjast ? Te besede je govoril gospod zagovornik navzlic svoji skromnosti j s preejšujim poudarkom in so se! obtožencu resnično pričele zavijati' oči iu se je tresel kakor kopan ku-žek, vsi smo se bali, zdajle bo s klopi treščil na tla. Toda je bil gospod zagovornik pozabil na oba zdravniška izvedenca, da sta še v dvorani, in je eden' i/med uju jadrno pristopil k obtožencu. prižgal je vžigalico in mu posvetil v oko." Potem je kratko oddal svoje izvedeniško mnenje: "Vi ste lump!" Namreč obtože-i nec da je lump. Kajti ob resnični j božjast i, tla bi se mu puneica v; očesu spričo luči ne bi skrčila, obtožencu da se je. — To je ja-ko zanimivo! In je ponovil svoje, mnenje: "Vi ste lump!" Nato j.' gospod zagovornik ko j! končal svo j govor in se mu ni bi-j b» treba usesti, ker je že sedel. Ob-j tožencu pa je. hvala Bogu. odlogi la božjast. majal je gladko in potuhnil lice v roke in so se tudi go-i spod je porotniki zadovoljno mu-' zali. Ril je obsojen. Zraven mene je sedel Janko, ki j" gledališki poročevalec, in je de-1 jal, da režija to pot ni bila dobra.! Ob oko. (Zagovornik dr. Cene Aženpeč.) "(iospodje porotniki! Pozna je ž- ura, dobremu delu izmed Vas s«* mudi na vlak. da še nocoj do-spe v naročje svoje ljubljene družine. Zato bom kratek. so učenjaki, ki se vse žive dni pečajo samo s to tvarino. pa so si vendar močno navskriž s svojimi nazori. I Zato V am priporočam, gospodje porotniki, da kratkomalo zanikajte prvo vprašanje, potem odpade-r jo vsa druga vprašanja in greste s lahko gladko na vlak. Prvo vpra-e Sanje boste zanikali tem lažje, ker . gre le za običajni fantovski prepir, narodnih običajev pa ne kaže vlačiti pred poroto." 1 Gospodje porotniki resnično ni-_ so zamudili vlaka in jc bil obto-e ženee s sedmimi glasovi zoper pet _ oproščen in je po razlasitvi sodbe _ vprašal, koliko je dobil kazni. Go-_ spod predsednik ga je podučil, da l je prost in brez kazni. Nato je ob-j toženec zašpičil usta in počasi pred j se pljunil z izjavo, da kar tako in , brez kazni ne gre domov, ker ga bodo fantje iz sosedne vasi ubili. j . V kmepljili alkohola. i i 1 Zagovornik je dr. Peter Čeljust, ■ pa se mi zdi, da se ta zagovornik preveč razburja. Venomer s svili- ■ čil i kom zbada v zrak, ki je čisto ' nedolžen, in potem vrže svinčnik po mizi in je svinčnik takisto n<-1 dolžen, potem pa se skesa in svin-• čnik zopet pobere in napravi po 1 papirju pred sabo krepko črto i ji živ krst ne ve zakaj in čemu. Na vsak način pa nekatere besede pre-jveč pogosto ponavlja — to se molel »iti lepo bere, ne sliši se pa ne lepo. Govoril je tako-le: " Velecenjeni gospodje porotnici! IIazne priče so potrdile, da je I obtoženec svojo ranko ženo vrgel i na tl-\ ji glavo butal ob kamen i-. ti tlak, potem jo je davil in jo j-' zadavil. Na vsak način bi znala najzanesljiveje popisali ves dogo-1 jdek rajnica. ki pa ni bila zasliši:-ina — v tem pogledu je postopanje : na vsak način v tehtnem pogledu pomanjkljivo. j Toda obtoženec svojega dejanji ^sploh ne taji, nego se omejuje n-izgovor popolne pijanosti, j Gospod državni pravdnik se v-pira temu ugovoni. Ni se sicer u- ■ pal kratkomalo zanikati, da je obtoženec precej pil in da se mu j< pijača poznala, vendar je izpust"! pikri očitek, da se obtožencu n -noben način na posrečilo, doseči t-nega idealnega vrhunca pijanost5 ki po §2 e. k. z. šele postavlja človeka izven kazenske odgovornost: Velecenejni gospodje porotni ki! To stališče državnega pravdni t, . ka je na vsak način temeljito neutemeljeno. Ako se današnjem; | obt ožencu odreče pravna dobrot-* popolne pijanosti, ]>otem na noben način ni bil in nikdar ne bo noben obtoženec tako pijan, kakor to zm iiteva zakon. Potem se naj zakon na vsak način kar ukine. V eii" stran se bolj in bolj množe klici: j"lioj alkoholu!'*, v drugo stran pa sama državnemu pravdniku, ! zahteva, da bi moral biti obtože nec na vsak način še bolj pijan, {nego je bil, in da njegova pija nost na noben način še ne zadošča i Tako stališče še na noben način ni v skladu s potrebami poštenega promet j in sili naše dobro, v svoji! najsvetejših pravicah prizadeto ljudstvo v obup in na vsak način.; da se izseli v druge dežele, kjer zakon ne stavlja tako nedosežn« strogih, zahtev. Veleče njeni gospodje porotniki! Smelo trdim, obtoženec je na vsak n h e" n storil vse. kar je bilo v njegovi moči. Dokaz, da je bil popolnoma pijan, mu je kar nasijajne-je uspel — vsak nepristranski človek bi mu moral na tem dokazu le čestitati. Gospodje porotniki, ogljete si obtoženca na lastne oči! Njegovo zabuhlo lice. njegov topi pogled njegove tresoče se roke: vsa njeg< .1 va zunanjost mu na vsak način že sama jasno in glasno razodeva ze- ■ pito stanje. Dokazano pa je na - v-a k način tudi po nebroju easti- i vrednih in nad slehernem vzviše 1 - nih prič. da je obtoženec eno uro - pred kritičnim dogodkom izpil dva 1 fraklja, plačati pa je hotel tri. In ; ko mu je smotka padla iz ust, je ■ ni na noben način pobral, nego je . v svoji naravnost klasični pijano-i sti vrgel še ženo na tla k smot- ki. In jo je potem davil in ui od- nehal, dasi so ga dobri prijatelji opozarjali, da ima baba na- vsak način že dovolj in je že gagnila, in mu je bil potemtakem na vsak, {uačin odveč nadaljui trud. Nego - je izjavil, da je na vsak način tre- - ba babi jezik še posebe ubiti in jo - je še mrtvo čofal po zobeh. In je ' potem pobral klobuk, 5eL k orož- - nikom in jim naznanil, da je ubil " hudiča. Tako ravna na vsak mucin le člo-• vek. ki je popolnoma in na vsak način v taki meri pijan, da ne bi ■ mogel uiti sam pravovesei gospod! državni pravdnik v večji meri za-j dc-'-titi zakonu. Velecen jen t gospodje porotniki. I m vsak način sem uverjen, tla bo-j ste s soglasnim prostoreiom dali j mojemu klijentu ono zadoščenje, j katero mu gre. Porotniki so soglasno potrdili ohtoženčevo krivdo z dostavkoni.' tla se z ubojem ni zgodila posebna j škoda. Dobil je štiri leta težke ječe in; je rekel, da je to preveč, ker nil tako grd pijance, kakor ga je očr-l nil "dohtar'' in da bo "dohtarja"; tožil za čast. , ---' Zgodba o peresu. j Nekdo se je spri z bogatašem, in ga je odslej tako hudo sovražil, kolikor že more človek sovražiti kadar mu je jeza in sovraštvo iz j vira joče iz denarnih okoliščin, j Gre k čarovniku, mu obljubi j dve pojedini, če mu more pomaga ! ti. "Ali naj pošljem nadenj duhove. ki ga bi poneči zadušili.' gaj vpraša čarovnik. "Ne; v tem slučaju bi dedščinaj pripadla, njegovem sinom in vnu-j kom. jaz pa bi ostal na praznem. Ne znaš nič drugega?*' "Ali naj pošljem ognjen dež, ki bi njegovo imetje vpepelil in bi i bogataš rešil samo golo življenje?"*, "Ne, ostalo bi mu še posestvo iii dežela, ki je niti ogenj ne more pokončati." "Ali naj spustim veletokr ki bi s s sproščenimi valovi razlil čez nje-: govo pokrajino, jo razdrl in jo pu-j stil nerodovitno?" "Ne, potemtakem bi ostala še! osebna čast. in dobro ime. ki ga i ne more izpodjesti val veletoka. Česa še premoreš.' *' "O človek," se mu je prilmljo-: no nasmehnil čarovnik, "če je tvo-i je sovraštvo in zavist tako močna j potem imam zate še nekaj drago-i cenegfj, čemur se nihče ne morel ustavljati." "Kaj je to?" "Pero," odvrne čarovnik. --- Volilna mrzlica v Italiji. i Vse parlamentarne stranke so j že pričele z volilno agitacijo. Pa- j šisti so v glavnem že sestavili j kandidatno ILsto. Kakor poročajo i iz Rima, bo na njihovi listi kan-' didiralo 200 fašistov. 40 članov društva bojevnikov in 180 politikov raznih drugih skupin. Tudi! klerikalci že pripravljajo svojo j listo. Socijalisti. komunisti in de- j mokrati si še niso na jasnem. Za debeluharje so nastopili na Norveškem zad- i nje mesece precej nerodni časi. j Kakor znano, je uvedla tudi Nor-! veška prepoved alkohola. Zadnje ! čase pa je zapazila policija v Kri- J stijaniji, da se je pojavilo po! mestnih ulic a h zelo mnogo izred-; no d obelili okornih ljudi. Poli1- 1 eija prve dni ni mislila o njih ni- i česar slabega in /marsikateri ] stražnik je še sočustvoval s starim debeluharjem ki je težko so-pihajoč drsal po ulici. Nekega dne je pa dobila nalog, da prvega j debeluharja preišče. Ros so ga preiskali in našli pod obleko razne aluminijeve oklepe, ki pa niso služili v namene kot vitezom v srednjem veku. ampak bili so j votli in vsebovali rajsko kapljico. Odslej pa policija vsakega, le ' malo debelejšega Človeka, ki sra I zalo* i v Kristijani j i^ aretira an L preišče- Seveda vodijo takšne ' preiskave pogostokrat do zelo ne- ■ ljubih scen, zlasti ker so možje, fki se ponašajo z nenavadnimi pro porcijarni pogosto tndr precej nervozni Ljubezniva gospa. Jerome K. Jerome: "Pa vendar ne gospod X., pi-, satelj "' je vprašala smehljaje le-» pa gospa in se okrenila k gospodu, . ki me je predstavil. L "Da, prav on v lastni osebi," je odvrnil iu naju pustil sama. "Ah, kako me veseli, da vas . končno poznam! Vedno sem si Vas j predst a v I j a 1 a k t >t čest i tega sta rc-| ga gospoda s plešo iu naočniki, 'je dejala dama. Dasi so bile la-; ska ve njene besede, je bil ton lije-| ue govorice še laskavejši. Zdelo is-:* mi jc. kakor tla me njeni mehki topli glas ljubkuje in boža. " Poj-jdite . . . sedite t ti poleg mene in kramljajva!" Nerodno iu v zadregi sem sedel j poleg dame na ozko zofo. ltilo mi ;je omotično, kakor bi bil pil pre-' več sekta. iSaj sem bil takrat mlad začetnik, ki bi se tudi v svojih i najsmelejših sanjah ne drznil na-jdejati, da se bodo kdaj zanj zani-jmale tako odlične in dražestne da-j me. "Torej vi ste resnično avtor seu-I zaeijoualnega romana in mnogih j črtic, ki so izšle v naših novinah! O kak božji blagoslov je tako uio-I ^očeu genij!" Lepa. gospa je slekla rokavico ! in je svojo suežobelo ročico za hip položila na mojo desnico. Še malo. , in prav zares bi bil kljub mnogim ! ljudem, ki so naju obdajali, pokleknil pred njo. Toda še v pravem i trenotku me je poklicala k zave-jsti. "Ne, ue. nič se mi ne dobrikaj-, te!" je vzkliknila. "Jaz iščem v !vas le iskrenega prijatelja, dasi bi ; bila po svojih letih prav lah ko va-• ša mati." ! Imela je kvečjemu trideset let. Močim sem bil jaz triindvajset le star. "Toda vi poznate življenje," je i nadaljevala, "kakor bi bili stare.-•.in poznate srce. kakor bi ga bili z nožem rakosali. Družba, ki me obdaja. je tako plitka in prazna, dolgočasna in površna, da že dol-tgo hrepenim po sorodni duši. ki bi |me razumela in s katero bi lahko J govorila, kakor čutim... Posetite j me včasih, ljubi prijatelj... vsako ; sredo sem doma... zelo me bo veselilo. ako me boste' hoteli odlikovati s svojimi originalnimi vedno oživija.jočiml mislimi... Kaj ne. da ugodite moji prošnji ."* Se preden sem mogel odgovoriti, j je pristopil neki gospod, ki je molji dražestni prijateljici ponudil ro-j ko. da jo odvede za mizo. A ozrla se jc name še s toli izrazitim smehljajem. kakor bi mi hotela zaklicali: "Obžalujte me prijatelj, da moram oditi s tem prozaičnim človc-jkoin, kakršnih gre dvanajst ua du-!ca t!" i lil obžaloval sem ne le njo, nego j tudi sebe, ki sem moral ostati sam i in zapuščen. . . Nekaj dni kasneje sem na Regent Streetu srečal svojega tovariša : šla sva k Montcu večerjat. "Sinoči sem imel srečo, da sein j se seznanil z izredno dražestno in ! ljubeznivo damo", mi je pripove-I do val. "Gospa Courtenay. . .'' ' "Gospa Gourtenay?" sem vpra-jšal presenečen. "Tudi jaz sem se seznanil ž njo pred kratkim in po-: vabila me je. naj jo pometim v sredo zvečer." | "Tudi mene je povabila, naj jo !posetim, dasi se je, kakor mi je de-' jala. v meni zmotila." je nadalje- SLO VENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1924 V ZALOGI GA IMAMO ŠE SAMO PAR STO IZTISOV. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno. Cena 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street - New York val tovariš z vasezaljubljenini nasmehom: "Mislila je namreč z o-| žirom na moje spise, da sem star gospod s plešo in naočniki. . . — j Kaj pravite temu, ljubi moj' Ši-i cer vara pa ne morem povedati, i kako zelo obžalujem to ljubeznivo mlado gospo: saj ne spada v prazno, površno družbo, v kateri mora živeti. Ze dolgo hrepeni po sorodni duši. s katero bi se lahko razgovarjala. ne da bi jo razumevali napačno... Zato jo seveda posetim.. . " Sla sta torej v sredo h gospe Courtenayevi. Dolgo sem se moral truditi, da sem se mogel ljubeznivi gospodinji, oblegani vedno po trumi čestileev, približati in iz-pregovorili ž njo nekaj zaupnih besed. I ''Lepo je. da ste prišli, ljubi prijatelj,*' mi je dejala prisrčno. "Tako sem hrepenela, da bi mogla pokramljati z vami. Saj si ne morete misliti, kako me te prazne glave mučijo s svojimi puhlicami! Toda pripovedujte mi zdaj, kaj vse ste po najinem poslednjem srečanju doživeli, sanjali in ustvarja-i!--" Nekaj minut me je menda pozorno poslušala. Potem pa me je nrekinila: "Prosim, povejte mi. kaj pa je pravzaprav napisal vaš prijatelj, ki j<- prišel z vami?" Imenoval sem naslov njegove knjige. "Citirajte mi kaj iz te knjige! •Taz utegnem tako malo, da bi či-tr.la: kadar pa že čitam. si izberem rajši knjige svojih ljubljenih ivtorjev... " in smehljaje je pri 11 h besedah s prstkom pokazala lame. "Roke ljubeče, čednostne žene s«, naj zanesljivejši rešstiii pas na viharnem morju življenj: '. sem citiral iz prijateljeve knjige. Ali pred no sem mogel nadaljevati, so naju ločili novi go.st.», tako, da se ljubeznivi gospe jusem mogel več približati.. . Medtem je post-do pozno [skal sem prijatelja, da hi odšla skupaj domov. Dolgo ga nisem mogel naj ti. Končno sem ga zagledal pod skupino palm v dražbi najine -Ki žestne prijateljice. Zatopljena sta bila v razgovor o ol.-it^ljski trai*c-••iji. ki se je zgodila včeraj v Easf Kndit. "Ali." je reki a gospa Cou r t -naveva. "tu vidimo ?nova. kaT.i lahko ljubeča žena moža dvign«* ;di pa ga potegne v strašno globino. Nikdar ne čitam o takih t.ra n"dijah vsakdanjega življenja n<* • !:« bi s» domislila vaših krasnih f»esf»d : " Moke ljubeče" čednostne /ene najzaneslivciši rešil:.i nas na viharnem morju življenja... * N'eopaien sem se umaknil in rd-hitel iz hiše IjnbeTiiive gospe. Vr-ilil se nisem nikdar več. Ali ste debeli? Samo poskušajte to. Tlao^arl debeU "ludje mo postoU »»nV' aled»C naročilu zdravnika, ki j« prlooroU Majrmolm. Predplsno Tablet« (Marmol Presciptlon Taoleta) te neškodljiva maJ. jnožCerai«« ma*tl, n&pravljena po slavne« I Uarmola. P.edplsu (Mannola Prascrlpu on>. e« »te predebeli, ne Čakajte. Pojdlt* k lekarnarju ln sa en dolar, toliko stan« po vsem svetu, v*m da zavoj teh tablet Če hočete. Jih pa. lahko tudi dobite ako potujete to ceno na Ifarroola Compa ny. G81 C^rfit ld nid?.. Detroit. lllcli HuJSeJo eta'no tn lahko brez utrudljivega ▼rfbuij«, att itndaalk tsr sa puflAal« ibhlh nflfllirv —Adv'i ^ firetanje parnikov ■ Shipping News || 27. februarja t Buffren. Havre; Plttsbursh. Cberbourv ln Hamburg. 1. marce: La Savo i e, Havre: Olympic. Cher-ourg: Antonla, Cherbourg; I'rea. Harding, herbourg, Bremen. 4. marca: Stuttgart. Bremen. 6. marca: Veendam, Boulogne. 6. marca: Thurlngla, Hamburg. 8. marca: George Washington. Cherbourg. Bremen: Berengaxla. Cherbourg; Colombo Genoa. 11. marca: Pres. Wilson. Trst: Chicago, Havre Canopic, Cherbourg. Hamburg. 12. marca: Parts, Havre; America. Cherbourg Bremen. hitra potniška služba Od NEW YORKA do TRSTA (preko Genove) Najboljla in najkrajša pot po Sredozemskem morju x našimi veličastnimi pat niki, DUILO 16 feb.: 27 mar.; 1 mala: 17 jUni COLOMBO b ma-.: .. 16 apr.: .. 21 maja TAORMINA 13 maj.: .. 25 Juni.; .. 4 avq. •Največji in najhitrejši parni k na olje za Udobne kabine tretjega razreda a 2. 4 lo « posteljami za družine ln ženske. Prt okusnih obedih Je vino bresplaf.no. | Podrobnosti vpraSaJte naSega agenta v va&em mf-etu ali pa naravnost pri mmn esnaus imim Itatla.America Shtpptng Corporation t 1 State Street General. Agenti New Yorfc Nafti zastopniki v Jugoslavtjl: Jadranska Banka. Bolgrad Jn njene podruinice Kje j.- moj brat J«xl»»u;;«'"e .J"h;i Škt-rbec I)«'-tro'tu. Mi<-h. rcnjcnc nt-jake. C-r kdo ve iij»-g«/Vo biva-I šči'. lun mi <_»i! n:!/.iiani. /:> k;»i-mu bom /"'<> hvaležen, ali cc sa.u čila te vrstici-, naj s<* javi -A-ojeinu bratu. — Frank Truden, liox \V. Va. _ (26-27—2) ŽELIM SE SEZNANITI s r!<>venskim dekletom: tudi vd<»-va z ennn <»ti*"kom ni izvzeta. Iomiii j »i t- tisi»t'ak^v ]>r'in»>tMi ja. Alo"is (Jni!r. Uidkir Avenue. E»n-li'l Vtila-g". ('lev^land. Oiii-j. tVAWAVAW EAVNOKAS JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KHJI&i Najnovejša ilustrovana izdaj* Vsebuje 308 etrani. I5gr* Cen% s poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO 82 Cortlandt St. Hew York City, N. Y. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor k*] ' ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo priznava, da imaja čudovit usp«k — mali oglasi ▼ "Glas Naroda'1 Vuk ptrse bi morsl laslt novo izdajo "pbsmabica qlazbbnb KATICE" Es fttiri moške glasov« Uredil Mitej Hnbs4 Knjiga ima 296 strani, ter vsebt je 103 najboljših in najnoTejii* } pesmi s notami Cena i poštnino $3.00. "GLAS NAHODA" <2 Cortlandt St., New York. N. T 15. marca: v AquUania, CberVuurg; Orduna, Cher-houfg; orduna, Cherbourg, Hamburg] New Amsterdam. Boulogne; Conte Verde. Genoa. 20. marca: Cleveland, Cherbourg ln Hamburg; MlnD^kahda. Cherbo*"-« in Hamburg. 22. marca: Leviathan, Cherbourg: Olympic, Cherbourg: Rochambeau, Havre; Saxonl^, Cherbourg; Zetland. Cherbourg. 26. marca: Bremen. Bremen. 27. marca: Dullo, Genoa. 29. m area: La 8avole, Havre; Pres. Harding, Chre-bourg: Orca. Cherbourg. Hamburg; And*-nia, Cherbourg. 2. aprila: Dererigaria. Cherbourg. C^vnwt v Edino airnktno »pomladno odplutj* OtTorit?em vožnja zaanegs Presidente Wilton — 11. mar.; 3. maja. Martha Washington—H. niaj.; 12. Jull. v Dubrovnik all Trat. Zelezr 11« v r nii st /.rr.ern*. Ni beriih vl-se»»v. Vpraiaj'c pri bližnjem as*nlu aU prl PHELPS BROS. A CO.. 2 We«» St.. N. Y. Urd l»i /vedel za naslov ANDREJA lvOTXIK.Y. Do»ia je /. Vrba pri lCr.kt kn na NoJtranjsk^Mii in s ■ liaha.ia. nekje v \Wst Virtri-iiijI- ( e kdo ve. pi*osim. da mi i na:'.nan:. ako pa sam C-i1a ta o-i j/ro-lm, da s-.; mi ta'c< j .1:1- \ i. — Jijcseph Na:uit, liox N .» tU llibbiu'_r. ilinn. "io-^7—'2 i K.i.- jt- m. i in-at JOŽEF l.KN-i"KK ' l>oi!ia ie Lz Ihana pri I ' I >. -ui.Vi!a!i. Xj^.rov naslov j" bil pre.I dvema b't<»rua: li"X 1-51. \V rk llavr.i. Pa. Kdcr kaj ve. oil p r»»<"a. ali naj se pa sani ji vi. — Janez Lenček, Strada 1 II Jiiiiie 7:> l»nehare-t, II«mina-i ii:a. (26-27—2) Kje j.- JOsi;i»llLNE 1K W!A\, !•.i j*- bila pred tremi leti v New Voiku. (V kdo ve z.i njen naslov. naj mi jra poruva. ali naj ^ ■ pa s:rna ojrla^i na ta naslov: (>:»a Pa-ak, \Vc.st Williii^tnji, C -'T.ii. {27—2 * ČEDNO OPREMLJENE SOBE SE ODDA Cena $3, $4 ali $5 na teden. i i Kdor poti cbuje naj vpraša v Park Hotel 406 E. 156 St., Cleveland, O. i * Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. ; T^ DOS je namenjen potovati » ' stari kraj, Je potrebno, da J« natančno poučen o potnib listin, prtljagi ln drugih stvareh. Pojasnila, ki Tam Jih ma moremo dati vsled nage dolgoletne lakaSnje, Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki Imajo kabine tudi v UL razreda. Tudi oni ki Se niso amerUOd dr-SavlJanl, morejo potovati v stari kraj na obisk. toda. potrebno je, da ge povrnejo tekom Šestih mesecev in 4 ; bo pripuščenl bres vsake neprllike ▼ to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor iell dobiti sorodnik* mU p« svojca fz Kt®a kraja, naj nam plPe vi pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota anaia 6429 novih priseljencev. Za potne stroSke IsplaCuJe po na-«em naročilu JADRANSKA BAN KA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank I 82 Cortlandt Street Ne« York Glavno zutopitv* Jadranska banke. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GT^AS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH DR. LORENZ 642 Peon Ave^ PITTSBURGH, PA. i bdim! ILSVIN«t(« WVWtll ZBHAVNi« IrseiJALttT aslkia s*lrni. Meja atraka Je aSravljanje akukalk ln krantialh MMml. 4m •am la zaravlm nse tS tet tsr lmsm skuinja v vaah betaanlk * kar znmm atovanaka, sat« vas moreai upalnow« rasiansM lm mm*»M ysS» boiittn, da vaa ocdravlm ln vrnvm moi tn sdravja. t1- grl as le« mm •r)S«*3il »oMbnc akutajr fri acdravlj«n|u naadklh ^mm. Ssto se mnrmka »Mlnsnit asnaatt na atene, maja. akrb h la te vaa riffnimn as^ra-tov N« sdlaiajta. aatpak prfdlta ilanpreje. eadravlm xastrupfje«M kri, maJuija ta Ilea pe Mm, MtaMl v arts. te. aadanja im. moim v fcaafh. «t»»rana; oalabaltauUvSw bi heiaaul v nt«ba-miasuab Istra h, Modcuj rman! ca revmatlzaen katari atata lila« aadaha iu Vradne v«; T »snsfl«Hsb: arate te petak s« I. tepoUiia ta L aeaaMaal ■■iiSiii tfui sil aSTA S SrfijfT" ** ** ▼ mJuSm m