Memorial Boška Buhe
Prijatelji — pa še letalo...
Malči, Petra, Urška, Agata in jaz smo bile kot predstavnice Slovenije izbrane, da se udeležimo memoriala Boška Buhe v Jabuki. V petek zvečer smo se s tov. Kerinovo in Koienčevo zbrale pred šolo. Od tu smo se odpravile na železniško postajo, kjer smo se seznanile z bivškim borcem tov. Dolen-cem, ki nas je vodil vse do Jabuke. Skupaj smo poi-skali prostor v spalnem vlaku.
Vso noč smo se vozili do Beograda, vendar s tem naša pot še ni bila končana. Od lod smo se peljali še s hitrim vlakom in avtobusom, tako da smo v Jabuko prispeli šele ob 5. uri popoldne. Tam so nas lepo sprejeli in nam pokazali kočo, v katero smo se na-mestili. Nato smo odšli do spomenika Boška Buhe, kjer nam je bivši borec tov. Dolenc povedal.nekaj več o tem narodnem heroju, komaj 17-letnem bom-bašu, ki je padel leta 1943.
Proti večeru smo si vsi udeleženci memoriala ogledali muzej, kjer so slike narodnih herojev iz vseh republik. Med njimi je tudi slika in doprsni kip Milana Mravljeta, narodnega heroja iz Ljubljane. Po večerji smo zapele še nekaj pesmi, nato pa šle v posteljo. kjer nas je hitro premagal spanec.
Naslednjegadnezjutraj smoodšli vPrijepolje, kjer smo videli grob Boška Buhe. Čez dobri dve uri soio se vrnili v naše naselje. Popoldne smo poslušali pesmi, ki so nam jih brali pesniki sami. Veliko zani-mivega nam je povedala tudi dr. Saša Božovič. Igralka Ružica Sokič nam je predstavila odlomek iz Sašine knjige »Draga moja Dolores!« V krogu prija-teljev iz drugih republik, s katerimi smo že dopoldne navezali stike, smo s pesmijo zaključili prijeten dan. Tretji dan smo skupaj odšli do spomenika Boška Buhe, muzeja ter do spominske plošče, kjer smo po-ložile venec in zapele pesem »V tihem gozdu«. Pri muzeju nam je dr. Božovičeva povedala nekaj več o Boškovi usodni vožnji. Zatem smo odkrili še dva spomenika in predali prapor komandantu. Sledil je krajši program. na katerem smo zapele dve narodni pesmi ob spremljavi kitare. Po programu smo odšli na kosilo, kjer smo si izmenjali spominke.
Še istega dne so nekateri predstavniki iz drugih repubVik odpolovali. Čas med kosilom in večerjo smo izkoristili za igro in izmenjavo naslovov Po večerji smo zapeli nekaj pesmi in se kmatu tudi mi odpravili spat, saj nas je čakal nov naporen dan in vrnitev domov.
Teh štirih dni zlepa ne bom pozabila. saj sem spoznala mnogo prijateljev in prijateljic iz vse Jugo-slavije in prvič sem se peljala z letalom.
Maja Gracar, 7. a OŠ Zvonka Runka