Krvni davek, vojaška taksa. (Iz govorov poslanca dr. Gregoreca pred volilci 1. 1892.) V novem državnem zboru se je nas izmed 130 poslancev, izvoljenih v kmečkih skupinah, 38 zbralo in združilo v poseben kmečko-gospodarski ali »agraini« odsek. Tukaj smo se bavili in razgovarjali le o vprašanjih in potrebah, ki zadevajo kmečke ljudi, kmečki stan. 0 vsakej reči smo se poprej zvesto in podrobno posvetovali in zatem primernih nasvetov ali predlogov v zbornici sprožili. Takim pripada tudi krvni davek in vojaška taksa. Oboje zadeva prav močno kmečke ljudi, saj štejemo pri vojaštvu največ sinov, porojenih od starišev, ki za plugom hodijo; saj vojaške takse večji del plačujejo Ijudje, manje premožni, a takih je zopet na kmetih največ. Pri žrtvah za obrambo mile naše Avstrije so torej gotovo kmečki ljudje — prvi, drugod pa žali Bog, da skoro povsod — poslednji. Po vzgledu bojevitih in zmiraj grabljivih Prusov ali Prajzov bilo je tudi naše cesarstvo prisiljeno uvesti vseobčno vojno dolžnost, t. j. vsak za vojaka sposoben državljan mora osobno pod puško. Oproščeni bili so začasne vojaščine le nekateri ljudje, n. pr. edini sinovi onemoglega očeta, udovljene matere, edini bratje osirotelih bratov in sester, posestniki podedovanih srednjevfelikih posestev kmečkih itd. Toda po novem vojaškem zakonn od 1. 1889. tudi ti niso več tako oproščeni. Marveč upisujejo njih, če so za vojaštvo bili potrjeni, k nadoniestnnu reservistom ali deželnim brambovcem. Vsled tega jih vežbajo v orožji skozi osem tednov ter se morajo zanaprej udeležovati vojaških vaj, prihajati li kontrolnim zborom in če vojska nastane, prijeti za orožje. Poleg stalne vojske, domobranstva in njunih reserv naložili so nam še črno vojsko. Vojna dolžnost razteza se toraj sedaj na vse moštvo, za vojaka sposobno, na dobo od 19—42. leta. Kdor pa za vojaka ni sposoben, plačuje vojasko takso. Kmečki poslanci smo tukaj težili za tem, da bi se ljudčm bremena polajšala, kolikor največ mogoče v sedanjih razmerah. Zahtevali smo torej: 1. naj kličejo reserviste in domobrance na vojaške vaje ne predaleč in le ob časih, ko jih doma najlaže pogrešajo, kar je v raznih deželah jako različno; 2. naj dobivajo iz zaklada, ki se nabira po vplačanih vojaških taksah, podpore tudi tisti vojaki ali njih žene in sirote, ki so pri vojaških vajah ali manevrih za žive dni onemogli ali kar umreti morali; sedaj imajo pravico do ove podpore samo vojaki, kateri so v krvavi vojski onemogli ali umrli; 3. naj se zakon ali postava sedanja o vojaški taksi kmečkim ljudem v korist izpremeni. V pojasnilo bodi sledeče še navedeno! Plačevalci vojaške takse razvrščeni so na 14 razredov. Kdor je v 14. razredu, plaeuje po 1 gld. na leto, oni v 13. pa po 2 gld. itd. Čudno pa je, da plačujejo Ijudje, imajoči po 600 gld. letnega dohodka, po 5 gld., a tisti, ki dobivajo na leto po 2100 gld. dohodka, tudi le po 5 gld. Še bolj čudno se mora zdeti pravicoljubnim ljudčm, kedar poizvedo, da pri dohodkih v znesku letnih 10.000 gold. ustavljajo vsako nadalejšnje povzvišanje vojaške takse. Bogataš z 10.000 gld. letnega dohodka plačuje 100 gld. ravno tako, kakor oni, kojemu letajo na leto v žep svote zO.000, 40.000, 100.000 gld. itd. In takih imamo v Avstriji vže precejšnje število. Samo v državnem zboru smo našteli do 48 milijonarjev. Kmečkim poslancem ne more ugajati ova čudna razvrstitev. Največ vojaške takse vplačujejo sedaj ljudje uvrščeni v 14. in 13. razred t. j. najubožnejši. Nekateri so tako ubogi, da se vplačevanju odtegujejo na vso moč in skrivajo. Vsled tega so županstva prisiljena jih iskati, za njimi pisati tako, da pisarijam. pri njih in pri okrajnih glavarstvih ni konca i>e kraja. Stroški in sitnobe presegajo ves uspeh. Da se temu konec stori, nasvetovali smo kmečki poslanci naslednji sklep ali resolueijo: »Vlada se po- zivlje, predložiti črtež nove postave, po kateriseubožnim ljudem, kibi imelivplačevati vojaške takse po 1 ali 2 gld. na leto, ta popolnem odpusti; le kdor imaletnihdohodk o v 450 II. i n v i š e, n a j p 1 a č n j e p o 3 gld., č e p a 4000 gld naj se mu naračuni 100 gld. in dalje naprej od vsakih 1000 gld. primeroma več«. Tako se prizanese ubožnim ljudem, županstva in glavarstva znebijo se mnogih pisarij in sitnob, bogataši so pa trdneje pritegnejo k plačevanju in vojaška taksa bode dajala več dohodkov, kakor dosedaj. Resolucijo je državni zbor vsprejel in izročil proračunskemu odseku, naj o njej se posvetuje in zbornici p iroča. Kakšen bode uspeh, o tem Vam bodem, ako I5)g da, drugokrat imel čast poročati.