vi ali danes inčev, ki bi bili vladne večine, predlogom stri- stranke) k bi r ' > M 1 ■ i s 0554 A 60100200 OSRFDNJA KNJIŽNICA PRIiviukSKI DNEVNIK Cena 200 lir *-------------------------— Leto XXXIV. Št. 300 (10.212) TRST, četrtek, 21. decembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK le začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v Uskarru «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi medtem ko berlinguer zahteva vstop komunistov v vlado SIGNORILE (PSI) ZA SPOLOVINARSKO VLADO* DEMOKRISTJANOV IN NEODVISNIH IZVEDENCEV Švakna seja vodstva PSI, na kateri so razpravljali o neizbežni januarski krizi Andreottijeve v!ade in možnosti kompromisne rešitve, ki naj bi preprečila nove volitve RIM — Kakšno -ni) vladni krizi? bo zadržanje komunistov ob morebitni (in neiz-..., , ,,. To je vprašanje, ki so ga najpogosteje postav- ali Berlinguerju med tiskovno konferenco. Odgovoril je, da bi v pri-' ru padca Andreottijeve vlade postavil zahtevo o vstopu komunistov ' vlado demokratične enotnosti. Aiano je, da KPI vztraja po poti **hfeve, naj vlada skrbno uresniči J Sivcrjen program. Zalo pa je ze-8 verjetno, da bo kriza izbruhnila J zvezi s «triletko». Je pa prav ta-*° jasno, da zahteva o vstcpu KPI J vlado dokazuje, da se hoče Ber-tn?uer ograditi pred morebitnim in '£rjetnim «drsenjem v desno*, kjer ?'i bi nove formule samo še zaostri-,e izločitev komunistov iz vladne ‘"hnule. Od tod tudi veliko zanima-za to, kar se že sedaj kuha v balistični hiši. Včeraj se je na sedežu v Ulici del ?rso zbralo na kratki seji vodstvo fp- Trajalo je vsega dve uri in "i in ni bilo zaključno, saj je bilo r^eno, da se bo vodstvo še enkrat Ostalo tik pred januarskim zaseda-socialističnega centralnega ko-P^ja. Datuma seje še niso določi-ker hočejo socialistični voditelji ^čakati, da se ozračje razjasni. ‘Politično vzdušje je nabito z nezadovoljstvom, o katerem bo raz-^vljal na januarski seji sociabilni centralni komite,* je dejal rajd, kajti tedaj bomo vedeli, kaj att'e’ ava vlada s triletko in torej gospodarskimi in družbenimi izbirami.* «Nam ne gre za agitacijo,* je nadaljeval tajnik PSI, «ker so naši problemi izrazito političnega značaja,* predvsem «zaradi pomanjkanja perspektiv*. Kakšno je torej stališče socialistov? Predvsem gre za tri predpostavke: kriza bo izbruhnila januarja zaradi «triletke», sprožila pa jo bo KD ali KPI; gotovo bo kriza brez jasnih rešitev (torej «kriza v temi*); zato socialisti nočejo biti stranka, ki je sprožila krizo, pa čeprav tudi sama meni, da je Andreottiju odklenkalo. Zakaj tolikšna previdnost? Socialisti nočejo, da bi vladna kriza pomenila avtomatični razpust zbornic in nove volitve. Iskati mora zato izbiro, ki naj bo nekako sredi poti med sedanjo vladno formulo in predčasnimi volitvami. Od tod predlog, ki ga je tudi včeraj orisal podtajnik PSI Claudio Signorile, naj bi sestavih vlado, v kateri naj bi bilo pol ministrov iz vrst KD, ostala polovica pa «pogodu» strankam V bistvu se s tem nja tudi Craxi, čeprav so tu različni odtenki. Predlog o «spolovinarski vladi* pa sloni na politični domnevi, da komunisti še niso pripravljeni na čelni spopad z demokristjani z zahtevo o vstopu v vlado in pa na upanju, da je dobršen del KD (vsaj dorotej-ci) pripravljen na določene koncesije, ker noče predčasnih volitev, na katerih bi socialisti izgubili svoje pozicije. Na včerajšnji seji vodstva PSI so o tem razpravljali dokaj megleno. Osrednja točka razprave je bila, ali je «nujnostno obdobje* končano ali ne, kajti posledice te izbire so izrazito političnega značaja. Riccardo Lombardi in sindikalist Marianetti sta mnenja, da je potrebno nadaljevati bitko za premostitev nujnostne-ga obdobja, ki še traja. Zato — trdita Lombardi in Marianetti — je potrebna tesna koordinacija s komunisti. Socialistična stranka mora sama vztrajati, da mora KPI vstopiti v vlado narodne enotnosti. Craxi jima je odgovoril, da je to nemogoče. Vsekakor je to vprašanje še bolj oddaljeno kot pred letom dni. Še več, če bi PSI kaj takega predlagala, bi sama sprožila mehanizem za razpust parlamenta in nove volitve. Šlo je za naglo izmenjavo mnenj, jasno izhaja, da Craxi in Si-'in z njima večina v vodstvu nočeta braniti zahteve o Bettino Craxi in Claudio Signorile med sejo vodstva PSI (Telefoto ANSA) vladi narodne enotnosti z udeležbo komunistov. Kvečjemu bi lahko to zahtevo postavili takoj ob izbruhu krize in se nato naglo umaknili. Zapisali smo, da se voditelja PSI razlikujeta v odtenkih. Craxi je za takojšnjo vladno krizo, medtem ko je Signorile zelo zaskrbljen. Craxi meni, da bodo morali socialisti do nove vlade zavzeti «skeptično» stališče, podobno republikanskemu. Signorile pa meni, da bi PSI morala posredovati med komunisti in demokristjani. Tretje stališče zagovarja Mancini, ki objavlja članek v reviji «Rinasci-ta». Po njegovem bi vlada z izvedenci bila nekoristna, tudi zato, ker bi je ne podpirala ne KD, ne KPI. Zato se zavzema za vlado KD - PSDI -PRI, ki bi jo KPI in PSI skupno podpirali in pogojevali v parlamentu. Enrico Manca pa je prepričan, da bo vladni krizi sledil razpust parlamenta in razpis novih volitev. Zato je mnenja, da mora PSI sedaj navezati tesne odnose s KPI. V tem primeru bi morda bilo komunistom lažje sprejeti misel o novem vladnem kompromisu, morda bi celo podprli vstop socialistov v vlado brez soudeležbe komunistov, saj bi PSI nudila dovolj jamstev, da ne bo vodila ločene politike. To so, torej, glevne težnje, ki se porajajo v socialističnem vodstvu, če pri tem ne upoštevamo manjšinskih stališč De Martina in Achillija. Vsem pa je nekaj skupno: nihče noče vlade demokratične enotnosti. P. P. Ponovno krčenje ladjedelstva RIM — Pristojna komisija za javna dela v senatu je pričela razpravo o načrtu za reorganizacijo italijanskega ladjedelništva, te «pastorke» italijanskega gospodarstva. Načrt, ki ga je izdelalo ministrstvo za državne soudeležbe, predvideva ponovno krčenje delovne sile za 3 tisoč enot in zaprtje dveh ladjedelnic: v Pietraligure in «Navalsud». Zdravstvena reforma danes v zbornici RIM — V poslanski zbornici se danes prične razprava o zdravstveni reformi, ki jo je senat že odobril. Pristojna komisija poslanske zbornice za zdravstvo je osnutek potrdila brez sprememb, če v zbornici ne b0 sprememb, bo reforma dokončna. * V Zaradi okvare na daljnovodu pri Štivanu je kil Trst z okolico včeraj brez vode Trst je bil včeraj brez vode. Hudo neurje, ki je v torek zajelo tržaško pokrajino, je namreč povzročilo vrsto okvar pa daljnovodih, ki dobavljajo električno e-nergijo štivanskemu vodovodu. Zato so odpovedale črpalke in, kljub temu, da je v tem letnem času, tudi glede na zadnje obilne padavine, vode na pretek, je ostalo mesto z okolico «na suhem*. To je sevetTa povzročilo vrsto težav in preglavic, poleg tega pa je mesto zadobilo povsem nenavadno podobo: javni lokali so bili zaprti in v prvih dopoldanskih u-rah so gospodinje kar navalile trgovine z brezalkoholnimi pijačami. V slabi pol uri je pošlo mineralne vode (prodali so približno 100.000 steklenic), pa tudi po drugih pijačah so kupci kar radi segali. Pri nekaterih izvirkih v bližnji okolici so se zbrale dolge vrste ljudi, ki so si natočili pitne vode (sliko je naš fotoreporter Mario Magajna posnel v Dolini), najbolj domiselni pa so se celo podali po vodo čez mejo. Kljub neutrudnemu delu so tehniki družbe ENEL šele v prvih popoldanskih urah popravili okvaro. Uro kasneje je začel delati vodovod, vendar ne s polno paro, kajti to bi pomenilo nevarnost na-daljnih okvar. Tako je voda v prve hiše pricurljala šele v poznih popoldanskih urah, vendar pa bo stanje normalizirano šele dre- ■iiiiiiiiniiiiiiiiiiini>>iniiiiiiiiiiiuiiiiiiii>iiiii»»iii||l>nllllinilll,llillllll,II,linlllll,ll,llllllllinilll,ililililll,llll,llllillllllllllMI,lill'lil>llil,,ni,lll,l>,llilll>iili>lllr,nini,liil|i">lluulilini,liil,lllllli,illlil,IM>li,>IIIIM,lll,> Zaradi aretacije Indire Ghandi Krvavi izgredi in preusmeritev letala v Indiji zdravstvene oblasti opozarjajo, da bi lahko bila voda onesnažena in da jo lahko prebivalstvo uporablja za kuhanje šele potem, ko je vodo prevrelo in vrelo 20 minut. Opraviti morajo še vse potrebne onesnažena. Sicer pa je val slabega vremena včeraj pojenjal. Sneg in led sta se začela taliti, burja je pojenjala in bilo je nekoliko topleje. Meteorologi sicer napovedujejo nov da ta ne bo povzročil toliko posledic kot torkovo neurje. Obširno poročilo in reportažni zapis o pomanjkanju vode in o drugih posledicah slabega vremena objavljamo na tržaški strani. V POTRDITEV CEAUSESC0VE ZUNANJE POLITIKE Romunija bo zmanjšala vojaške izdatke in povešala skrb za socialns probleme Stroški za oboroževanje bodo 1. 1979 za pol milijarde lejev nižji , ............................. BUKAREŠTA — Romunski državni poglavar Ceausescu je ostal zvest tezam, ki jih je iznesel na novembrskem vrhovnem zasedanju varšavskega pakta .v Moskvi. Izvršni komite komunistične partije je namreč včeraj sklenil skrčiti vojaške izdatke v 1. 1979 ;.-i pol milijarde lejev (nad 110 milijonov ameriških dolarjev po statistično uradnem tečaju 4,47 leja za dolar). Ukrep naj sploh ne bi oslabil državnootr. ml'nega potenciala, kakor navajajo tukajšnji pristojni krogi. Predsednik Ceausescu je na zasedanju politično-posvetovalnega komiteja varšavskega pakta poskrbel, kot znano, za nekakšno senzacijo s tem, BERLINGUER 0 TEZAH ZA 15. KONGRES Demokratični centralizem ostane notranje vodilo KPI Pozitivna ocena navezave diplomat-skih stikov med IDA in Kitajsko . ^IM — Na sedežu centralnega kočija v Ulici Botteghe Oscure je JNAik KPI Enrico Berlinguer na ti-*°Vni konf-renci orisal načrt tez ? R>. kongres partije. Zaustavil se v ’ seveda, pri nekaterih ključnih ,p'ašanjih. Pri tem so mu bili ob ,rani član tajništva Chiaromonte, Jdsednik poslanske skupine Natta, .Jatent za kulturo Tortorella in re-r?nt za tisk Pavolini. G Sv°j*h odgovorih na vprašanja ssnikarjev je Berlinguer pojasnil : katera specifična vprašanja. Tako jl Poudaril, da vodilna vloga delavca®3 razreda ne izključuje pluraliz-k?.’. Posebno še zato, ker je prav i-sl^nsko delavsko gibanje najdo-;“8dnejši zagovornik pluralizma in s, fbokracije. Kar zadeva «zgodovin- poudaril, kupnih da je to zamisel o m ciljih* komunističnih, so-Jtostičnih in katoliških delovnih t. .ožic, kar pa ne pomeni, da v o- h ru teh skupnih teženj ne more 111 do različnili vladnih formuL ,p'ede leninizma je odgovoril Tor-ki je pojasnil, da KPI spre-k.j 11 leninizem kot eno izmed svo, .1 iulede Sla, fnj a leninizem koi euu uu™ *»*>. ■ . solnih komponent, nikakor pa ne * ®ci Leninovih misli z razvojem in j®kso komunistične partije SZ, po-Dtio ne po Leninovi smrti. V&toromonte je glede odnosov med in PSI dejal, da je razprava in {J tema dvema strankama nujna 5 koristna, važno pa je vedeti, kak-cilj tega razčiščevanja. Komu-h,.; so pripravljeni na razpravo, u-Pa, da bo vodila k večji enot-ijk"1 toed strankama, ker imata veli skupnega in skupne cilje. V»„ kUnguer se je nato dotaknil «no-'8a» v KPI. Tako je poudaril, da ()Jjleni demokratični centralizem v fojvu alternativo zgrešenemu siste-Notranjih struj. V predkongresni fazi pa se lahko povsod, v sekcijah in na drugih shodih, oblikujejo večine in manjšine v partiji. Glavno je, da osvojene sklepe nato vsi skupaj izvajajo, ker je to jamstvo učinkovitosti politične sile. Časnikarji so tajnika KPI dobesedno zasuli z vprašanji. Med najzanimivejšimi je vsekakor l > vprašanje o tem, kako KPI ocenjuje nedavno navezavo diplomats :ih stikov med ZDA in LR Kitajsko. Berlinguer je dejal, da to pozitivno ocenjuje, kakor tudi Hua Kuo-fengov obisk v Evropi. (sts) Emma Bonino (PR) zapustila zbornico RIM — Poslanska zbornica je včeraj z 228 glasovi proti 208 odobrila odstop radikalne poslanke Em-me Bonino. Med razpravo je prišlo tudi do incidenta, ker so komunistični poslanci opsovali poslanca Pinta (Lotta continua), ta pa jih je začel obmetavati s knjigami. Prišlo bi d0 pretepa, če bi jih ne ustavili «kvestorji» zbornice. Na mesto Emme Bonino bo prišel odvetnik Franco De Cataldo. LJUBLJANA — Predsednik republike Josip Broz Tito se je na poti iz Karadjordjeva na Brione včeraj dopoldne za dve uri ustavil v Ljubljani, kjer je obiskal člana predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Edvarda Kardelji. Predsednik Tito se je zarezal z Edvardom Kardeljem in njegovo ' ..» Pepco v de’j šem prijateljskem pogovoru, ki so se ga udeležili še Sergej Kraigher, France Popit, Stane Dolanc in Ivan Maček. DESET DNI PRED OBISKOM TENG HSIAO-PINGA Sredi januarja v Ameriki sestanek Ca rte r-B režnjev Danes v Ženevi snidenje med Vanceom in Gromi' om v oiviru pogajanj SALT WASHINGTON — Kitajsko - ameriški sklep o navezavi medsebojnih diplomatskih stikov ne bo prizadel odnosov med ZDA in SZ pa tudi ne njunega dogovarjanja v okviru po-gatonj SALT H. To je naglasil včeraj Carterjev svetovalec za vprašanja državne varnosti Brzezinski, ki je hkrati potrdil, da bo šef Bele hiše 15. januarja sprejel Brežnjeva. Le ta bo ostal na uradnem obisku v Ameriki štiri ali' pet dni. Državnika bosta začela razgovore v Washingtonu ter jih nadaljevala na otoku St. Si-mons pred georgijsko obalo. Brež-niev prispe torej v ZDA kakih 10 dni pred podpredsednikom kitajske vlade Teng Hsiao-pingom. Vest o tem je v bistvu posredoval že sam ameriški predsednik med včerajšnjim intervjujem televizijski mreži. CBS, ko je naznanil, da je od sovjetskega državnega poglavarja prejel osebno poslanico, v kateri pozitivno oceniuje normalizacijo od nosov med ZDA in LRK, «Brežntov pravi, da se zaveda, kako nas skrbi fnir na svetu,* je de>al Carter in pripomnil: «Prav tako jemlje na znanje ameriško prepričanje, no katerem bodo novi odnosi med Washing-to-om in Pekingom bistveno prispevali k utrditvi miru ter priznava, da morajo obstajati med suverenimi državami redm diplomatski stiki * Ameriški predsednik sp je zatem dotaknil povaianj s Sovjetsko zvezo za sklenitev drugega sporazuma glede omeipve napadalnega strateškega or o?'a (SAT T) in povedal da se danes in iutri se^aneta v Ženevi Vanče in Gromiko. Po tem snidenju bo Brežniev povatoton v ZDA. Sovjetski zunanji mi-ister ie dopotoval v Švico vč—ai oivcl j-■ in bil v razgovoru s čn — !'-arii no le tališču do'mj oprezen TzM' čil je možnost, da utegne njegovo snidenje z ameriškim državnim tajnikom privesti do sporazuma kot takega, pač pa izjavil, da bo srečanje nedvomno prispevalo k pripravi dogovora med državama. «Sovjetska zveza,* je pristavil Gromiko «je voljna storiti vse mogoče za čimprejšnji podpis sporazuma, ki pa naj strogo spoštuje načelo o varnosti obeh držav ter upošteva tako njune medsebojne kot tudi splošne interese glede miru na svetu.* V ameriških krogih so v zvezi s sestankom Vanče - Gromiko še bolj zapeti, razen tega izražajo bojazen, da utegne normalizacija odnosov med ZDA in LRK kljub zatrdilu Brzezinskega negativno vplivati na pogajanja SALT. Bojazen morda tudi ni iz trte izvita že zaradi okoliščine, da se dogovarjanje med pogajalcema vleče že kar od 1972. leta sredi nenehnih prekinitev in daljših zasto ev, čeprav so v vvashingtonskih krogih zadnje čase večkrat ugotovili, da so pogajanja glede nekaterih važnih problemov napredovala, drži, da ostajajo nerešena še številna težka vprašanja. Ta zadevajo po sodabl anje obstoječe in omejitev gradnje nove strateške opreme. Ne soglasja se vrtijo npr. okrog načr tovane ameriške rakete MX, katere značilnosti naj bi ne bile v skladi-s sporazumom, ki sta ga pred še stimi leti dosegla v Vladivostokv Brežnjev in tedanji ameriški pred sodnik Ford, a prav tako ni soglasje glede sovjetskega bombnika «back fire* in problema «razorožitve od večnih raket. Dejansko gre za vpra šanja, ki nenosredno zadevajo var nost obeh velesil Carter je v intervjuju tudi izrazi) ore-u-ičanje, da pride slej ko prej do utone poravnave spora med LRK in Ta:va-om. V tej zvezi pa gre ■rijtommti, da je tajpeški predsednik Čjang Čing-kuo ostro zavrnil možnost kakršne kolj oblike sodelovanja s Kitajsko. Ne samo, povedal je, da je Tajvanu uspelo razpresti znotraj LRK učinkovito informacijsko mrežo, ki mu bo omogočila najprej zavojevanje ljudstva in zatem še celovitega ozemlja (celinske Kitajske). Čiang je z druge strani napadel nedavni kitajsko - japonski sporazum, češ da ogroža mir v tem delu sveta. Ravno včeraj pa je Hua Kuo-feng povabil na uradni obisk v LRK predsednika japonske vlade Ohiro. (dg) da se je uprl nekaterim točkam e-notne resolucije sedmerice držav članic vzhodnoeTopskega -ojaškega sporazuma. V smislu zunanjepolitičnega načela o strogi neuvrščenosti je poudaril tedaj enakopravnost med posameznimi vojskami pakta, pravico Romunije, da samostojno odloča '■lede navezovanja odnosov s katero koli državo na svetu in na katerem :o"i, torej tudi vojaškem področju, odvisnost romunskih oboroženih -J, potrebno po čimprejšnji razoro-L.i in nujnost odprave vojaških blokov kakor sta VP in NATO. Kolikor zadeva vojaško plat romunskega za-czništva v varšavskem paktu je erjssseu izrecno zavrnil predlog o po.ečanju vojaških iatkov, ker bi o močno zavrlo finančne napore Ro mvnije za izboljšanje notranjega dr žbenogospodarskega ustroja. In res je politbiro KPR utemeljil sl vanje vojaških izdatkov, ki ga je irxč opredeliti kot še hujši izziv kre meljskim oblastem od tistega, ki so ga pomenila novembrska gledišča ro lunske delegacije v Moskvi, s po tre :o, da se ustrezna denarna sred-v, a namenijo socialnim pobudam, ako v prvi vrsti povišanju družinskih doklad za otroke, s katerim naj )i omilili učinke navitja cen nekaterim izdelkom in dobrinam za o-roštvo, do katerega pride prihodnje leto. V dogodku, ki mu v preteklosti baje ni bilo podobnega, vidijo tuji opazovalci v Bukarešti vabilo romun skih oblasti drugim državam varšavskega pakta, naj slede romunskemu vzoru. Okoliščina utegne seveda še bolj zaostriti odnose med Bukarešto in Moskvo, tako bi sovjetski voditelji po mnenju marsikaterega poli tologa lahko nastopili proti Ceausescu z gospodarskimi sankcijami. Kakor rečeno, se zvišanje otroških doklad uokvirja v vrsto ukrepov na socialnem področju, ki jih je predvčerajšnjim odobril že omenjeni politič- ni komite KPR. Med drugim gre za razčlenjeno povišanje pokojnin težkim vojnim invalidom in pohabljencem* in sicer poprečno za 52 od sto, dalje za uresničitev, načrta o skrčenju tedenskega delovnega urnika 50 do 60 odstotkom delovne sile ter za ustanovitev osrednje nadzorne delavske komisije, ki naj skrbi za dosledno izvajanje zakona o pregonu nezakonitega bogatenja — vodilno osebje na področjih birokratskih, industrijskih in kmetijskih dejavnosti bo moralo občasno irijaviti vso zasebno (premičninsko in nepremičninsko) lastnino posebne vrednosti. Izvršni politični komite KPR je zatem razpravlja' o možnih učinkih podražitve nafte za 14,5 od sto, ki so jo napovedale države OPEČ. Po u-gotovitvi, da bo ukrep znatno prizadel tako Romunijo kakor druge petrolejske uvoznike, je naglasil potrebo po varčevanju z gorivi in elektriko pa tudi raznimi surovinami (z novimi tehnološkimi procesi), pozval k povečanj.* in ovrednotenju industrijske proizvodnje in še k raztegnitvi izvoznega obsega. Nazadnje se je Dolitbiro zavzel za strogo spoštovanje načrtovanih pobud za zagotovitev višje življenjske ravni domačemu prebivalstvu, tako tudi z ustrezno politiko cen. Letos so. te narasle v primeri z 1977. letom za 1,2 od sto, medtem ko je bil prvotno predviden narast za 1,7 od sto. (dg) Odložitev EDS? BRUSELJ — Vse kaže, da bodo morale zahodnoevrop:ke države odložiti napovedano uveljavitev spornega evropskega denarneza sistema, ker je prišlo v okviru EGS do hudih nesoglasij o kmetijski politiki in ustreznih denarnih kompenzacijah, ki jo slednja predvideva. Božična voščila predsedniku Pertiniju Včeraj so se zbrali na Kvirinalu za božična voščila sliki: Pertini, Saragat, Leone in Fanfani trije neposredni predhodniki Sandra Pertinija. Na (Telefoto ANSA) NEW DELHI — Predvčerajšnji izgon bivše predsednice indijske vlade Indire Ghandi iz parlamenta in njen pripor do konca tekočega tedna zaradi zlorabe privilegijev sta, vperaj izzvala skoraj po vsej if' držaftd silovite demonstracije, ki so jih priredili Indirini pristaši. Prišlo je do srditih spopadov s policijo, v katerih so bile ustreljene najmanj štiri osebe, saj so agenti navalili na vročekrvneže najprej s solzilnimi naboji, potem pa, ko niso bili več kos demonstrantom, so segli po strelnem orožju. Policisti so tudi aretirali okrog 12.000 ljudi. Z druge strani je dvoje fanatikov preusmerilo letalo «boeing 737» družbe Indian Airlines ter obdržalo kot talce 126 potnikov in 6 mož posadke. Izpustila naj bi jih šele po «brezpogojni osvoboditvi in rehabilitaciji* Indire. Preusmerje-valca sta se lotila pilota, ko je ta hotel po vzletu iz Kalkute in vmesnem postanku v Patni pristati v New Delhiju. Z revolverjema in ročnimi bombami oborožena, sta ga pozvala, naj se vrne v Patno, vendar je letalo pristalo v Bena-resu, kajti letališče v Patni n« razpolaga z aparaturami za nočno pristajanje. Zračna gusarja zahtevata tudi sestanek s predsednikom osrednjo vlade Desaiem in predsednikom deželne vlade Utar Pradeša, kjer leži Benares, pa še dovoljenje za tiskovno konferenco. S temi zahtevami je seznanilo pristojne oblasti osebje letališčnega kontrolnega stolpa, ki je zanje zvedelo od potnika, kateremu je uspelo skočiti z ugrabljenega letala skozi vrata na repu. Do trenutka, ko zaključujemo redakcijo, ni vesti o ' tem, ali je morda indijska vlada vzpostavil la stik z gusarjema, (dg) Prihodnjo sredo vsedržavna stavka tiskarjev RIM — Enotni sindiliat tijkarsjuh delavcev je oklical za prihodnjo sredo vsedržavno stavkp tiskarjev, ki so v službi pri časopisih in časopisnih agencijah. Zaradi stavke v četrtek, 28. decembra ne bo izšel noben italijanski list. V daljšem sporočilu- je tajništvo sindikata tiskarskih delavcev po-udarilo, da je stavka nadaljevanje boja za preprečitev nenadzorovane uvedbe elektronske tehnologije v tiskarne, kar ogroža tako kakovost obveščanja kot zaposlitveno raven. Pomembna etapa tega boja, ki združuje tiskarje in časnikarje, je bila skupna stavka 15. decembra. Tristranska pogajanja med tiskarji, časnikarji in založniki so bila prekinjena, ker založniki niso hoteli definirati kriterijev za uvedbo novih tehnologij, ki naj bi zaščitili zaposlitveno raven, in strokovnost operaterjev obveščanja. Obenem sporočilo sindikata tiskarjev opozarja stranke, ki so podpisale osnutek zakona za reformo založniške dejavnosti, da je začetek parlamentarne razprave o osnutku neodložljiv. Da bi pospešili iter zakonskega predloga so tiskarji in časnikarji skupno zahtevali sestanek 1 predsednikom poslanske zbornice In-graom. VČERAJ ZARADI TROJNE OKVARE NA DALJNOVODU DEBATA SE BO PREDVIDOMA ZAKLJUČILA DANES V TRSTU USAHNILE VODOVODNE PIPE V deželnem svetu začetek razprave Zaprti javni lokali, peki v težavah, naval na brezalkoholne pijače v trgovinah - Danes se bo predvidoma stanje normaliziralo, vendar bomo morali počakati na vzorčno analizo vode, s katero bodo preverili, če je povsem zdrava Trst je že 24 ur brez vode. Okvara na daljnovodu, o kateri smo poročali včeraj in ki sprva ni dala slutiti hujših posledic, je sprožila verižno reakcijo. Včeraj ponoči, malo po 4. uri, sta namreč odpovedali še dve daljnovodni napeljavi. Dobršen del tržaške pokrajine je tako precej časa ostal brez električnega toka, najhujše pa je, da družba ENEL ni mogla zagotoviti potrebnega e-lektričnega toka niti podjetju ACEGA in prav tako ne Kraškemu vodovodu; posledica je bila neizogibna. V nekaj urah je na skoraj celotnem področju tržaške pokrajine zmanjkalo vode. Tehnične ekipe so takoj krenile na pot. Kljub slabemu vremenu so se tehniki družbe ENEL odpravili na Grmado, kjer je prišlo do okvare. Področje je precej težko dostopno in morali so na Grmado peš, natovorjeni z vsem potrebnim orodjem. Na srečo je v prvih jutranjih urah ponehala burja in tako je delo lah- ko steklo. Zamenjati so morali dva daljnovodna kabla in v težkih vremenskih pogojih kar lahko razumemo, da delo ni bilo ne lahko ne kratko. In dejansko so tehniki družbe ENEL ostali na kraju vse do 15. ure, ko je električni teše ponovno stekel po daljnovodnih žicah. Daljnovod, na katerem je prišlo do okvare, je dobavljal električno energijo mestnemu vodovodu. V trenutku, ko je zmanjkalo elektrike, so prenehale delovati tudi črpalke v Štivanu. To pa je tudi pomenilo popolno prekinitev dobave vode v vsem mestu in tudi v okolici. V ceveh, še zlasti v tistih, ki so jih položili na morsko dno pred leti, ko so zgradili »vodovod 2. tisočletja*, je bilo sicer še vode na pretek, pač pa je ni bi lo mogoče črpati. Tako so se izpraz nili nekateri rezervoarji in cevi v višjih predelih. V dopoldanskih u-rah je postalo stanje nadvse kritično. Naravnost nenavadno je, kako vpliva sicer navadna okvara na življenje kakega mesta. Včeraj je bilo mesto skorajda paralizirano. Na ulicah ni bilo tiste vsakdanje živahnosti, ki daje vtis življenja. Že pol ure po odprtju trgovin je povsod zmanjkalo mineralne vode. Nanjo je bil naval tako v trgovinah z jestvinami, kot tudi v lekarnah, kjer prodajajo le drago zdravilno vodo. To je lahko le naravna reakcija prebivalstva v strahu pred najhujšim. Vendar pomanjkanje vode lahko sproži novo verižno reakcijo. Tako so bili v Trstu včeraj zaprti številni javni lokali. Kuhati ni bilo mogoče, pomivati kozarcev in krožnikov tudi ne, zato pa so se lastniki raje odpravili na lov za ... vodo, tokrat za lastno uporabo. Tu je treba marsikomu priznati veliko domiselnost. Ne tistim, ki so se zatekli kar v trgovino po mineralno vodo, ki so je včeraj prodali nič manj kot 100.000 steklenic, morda tudi tistim ne, ki so se odpravili k najbližjemu studencu ali vodnjaku, kjer jih pač še imamo, vsekakor pa tistim, ki so se s praznimi posodami podali kar preko meje, napolnili tank z bencinom in posode z vodo ter tako ubili kar dve muhi na en mah. V tistih restavracijah, ki so ostale odprte, je bilo moč naročiti le kako jed na žaru ali kvečjemu pečenko. V nekaterih barih pa so se oskrbeli s kozarci iz lepenke ali iz plastike, da so lahko postregli gostom. O kavi seveda ni bilo govora. lotno mesto razpolagalo z vodo danes v teku dneva ali najkasneje v teku noči. Lopata se komaj zarije v led Oblasti so poskrbele za dobavo vode bolnišnicam in zaporu, kamor so ves dan vozile tri cisterne občinske smetarske službe. Za peke so poskrbeli vodo gasilci, ki imajo na razpolago primemo zalogo v vojašnici na Trgu Niccolini, vendar pa so imeli peki s prevozom precejšnje težave, saj le malokdo razpolaga s primernimi posodami za prevoz. Medtem ko so se težave v mestu stopnjevale, pa so uslužbenci podjetja ACEGA delali s polno paro. Od trenutka, ko so tehniki ENEL popravili okvaro na daljnovodu, pa do začetka ponovnega delovanja črpalk, je minila le dobra ura. Ob 16.15 so začeli tako ponovno črpati vodo, kar pa še ne pomeni, da je začel vodovod delovati s polno paro. Treba je bilo počasi napolniti rezervoarje in cevi; prehitro črpanje bi namreč pomenilo tveganje, da pride do okvare na vodovodni napeljavi, česar pa podjetje .ACEGA ne more tvegati. Tako je v prva tržaška stanovanja pricurljala voda šele v večernih urah. Po ..programu, ki so I ga izdelali pri podjetju, naj bi ce- Vprašanje zase pa je, kakšna je ta voda. Popolnoma možno je, da bi bila voda nekoliko onesnažena, vendar pa strokovnjaki podjetja ACE GA zagotavljajo, da bi šlo lahko le za organske snovi, predvsem za u-sedline iz praznih cevi in rezervoarjev, nikakor pa ne za kemijsko o-nesnaženje. Vsekakor pa pokrajinski zdravnik opozarja, da je moč uporabiti vodo samo za kuhanje in še v primeru, da je popolnoma prozorna in potem, ko smo jo prekuhali in je vrela najmanj 20 minut. To določilo, kateremu naj dodamo prepoved tržaške občine za uporabo vode, kakršna priteče skozi pipo, velja vse dokler ne bo pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso z vzorčno analizo potrdil, da je voda popolnoma zdrava in torej pitna. (bbr) Ker so zaradi pomanjkanja vode higienske naprave neuporabne, bodo vse šole danes, 21. t.m., ZAPRTE Šolski skrbnik Angioletti TRŽAŠKA OBČINA obvešča, da bodo danes zaprti otroške jasli in vrtci. DEVINSKO - NABRE-ŽINSKA OBČINSKA U-PRAVA javlja, da bodo občinski otroški vrtci danes zaprti. o proračunu in finančnem načrtu Obnovitev Furlanije in izvajanje osimskih sporazumov glavne obveznosti v proračunu V deželnem jvelu se je včeraj začela razprava o obračunu za leto 1977, o večletnem finančnem načrtu 1979 - 1982 ter o proračunu za prihodnje poslovno leto 1979. Slabo vreme, ki je zajelo vso deželo Furlanijo - Julijsko krajino, ja nekoliko otežkočilo tudi delo deželnega sveta, saj so nekateri svetovalci ost? i blokirani na manjših furlanskih postajah, kjer je bil železniški promet onemogočen zaradi pomanjkanja električnega toka, kar je imelo kot posledico, da so kretnice zaledenele in torej vlaki niso mogli voziti. V napol prazni dvorani je tako prvi posegel socialdemokrat Dal Mas, ki je povedal, da razprava o finančnih vprašanjih dežele Furlanije - Julijske krajine prihaja prav v zelo perečem tren ku vsedržavnega političnega in finančnega položaja. Večletni finančni načrt pa je sad razprave med političnimi silami, ki tvorijo večino v deželnem svetu. Predvsem je treba spoštovati roke in določila za obnovitev Furlanije, fur- VREMENSKE NEPRILIKE NA TRŽAŠKEM Nadležni burja, sneg in mraz so se včeraj nekoliko umirili Ledeni oklep se je omehčal in položaj v prometu se je znatno izboljšal - Kljub temu tudi včeraj številne nevšečnosti VČERAJ V DOLINI S posodo pred izvirom vode Ves dan gneča in gost promet v vasi Po jutranji poledici je včeraj popoldne mraz nekoliko popustil, tako da sva z našim fotoreporterjem sklenila, da se odpraviva v Dolino. Sedla sva v avtomobil in brez verig in vsake zimske opreme korajžno odpeljala. Po mestnih ulicah je šlo brez težav, v bližini Doline pa sva morala voziti previdneje. Zaradi ledu, kj se je ves dan počasi talil, je na asfaltu nastal «pločs>, tako da je bila cesta spolzka in nevarna. Na srečo pa je naš fotoreporter pravi «as» za volanom, tako da sva brez nobenih incidentov in kar hitro dospela na cilj. V Dolini je včeraj bilo dokaj nenavadno. Ljudi in avtomobilov je kar mrgolelo, tako da je bilo vse živo. Takoj sva presenečeno ugotovila, kaj je povzročilo tak nemir v vasi. Pitna voda sicer v naših krajih redkokdaj zmanjka, ko pa pride do tega, imajo predvsem mestni prebivalci nemalo težav. Če voda ne priteče iz pipe je namreč v mestu velik problem, kje bi dobili vodo. Tako se je včeraj cela kopica Tržačanov odpeljala s polnim prtljažnikom posod v Dolino, kjer so štirje izviri vode. «Lov na vodo* je v nekaterih primerih skorajda presegel naše razumevanje. Ljudje so se pred vsakim izvirom postavljali v vrsto kot muhe na med, prerivanje, prerekanje, kričanje «Jaz sem prišel red vami,* poleg tega pa avtomo-ob avtomobilu, tako da je bilo vse bolj podobno središču Trsta ob najgostejšem prometu. Ljudje so vodo spravljali v najrazličnejše posode, od navadnih steklenic do vinskih pletenk, loncev itd. Domačini so nam povedali, da se je to ponavljalo od jutra ter da so po vodo prišli tudi vojaki, ki so se v vas pripeljali kar s polnim tovornjakom posod. Po »obisku* štirih izvirov v Dolini sva s fotoreporterjem sklenila, da stopiva v gostilno na zasluženo o-krepčilo. Tudi v gostilni je bilo vse živo, saj marsikdo ni včeraj zara- di slabega vremena odšel v službo. Lastnik gostilne nam je povedal, da je ves čas brnel telefon, ker so ljudje spraševali, če se v Dolini dobi pitna voda. Poleg tega je prav pred gostilno studenec, cesta pa je tukaj zelo ozka, tako da je bil vseskozi zunaj in v gostilni zelo gost promet. Po kozarčku vina sva s fotoreporterjem sklenila, da se vrneva v Trst. Tako sva polna prijetnih in neprijetnih občutkov iz dolinske občine spet sedla v avto, in da ne bi bilo najino »potovanje* v Dolino zastonj, sva s sabo vzela nekaj steklenic dobre pitne vode. (wp) • Zaradi slabega vremena odpade koncert Cristine Brancato in France-sca Fuge. ki je bil najavljen za danes zvečer v baziliki sv. Silvestra v okviru »Glasbenih srečanj*. Koncert bo na sporedu prihodnji četrtek 28. decembra, ob 18.30. Odnosi med kristjani in komunisti, tema jutrišnjega zborovanja Jutri bo, s pričetkom ob 20. uri, v sedežu KPI na Trgu Stare mitnice 11 javno zborovanje na temo »Iz kongresnih zasnov KPI in iz zborovanja Kristjani iz oči v oči: prilika za dialog med komunisti in katoličani glede tržaškega položaja.* Uvodne besede k razpravi bo podal pokrajinski odbornik prof. Stelio Spa-daro. Če izvzamemo hude probleme v zvezi s prekinitvijo dobave pitne vode, se je položaj v vremenskem pogledu včeraj vidno izboljšal na vseh frontah. Burja, ki je predvčerajšnjim zavijala s polarnim besom, se je umaknila. Oblaki, iz katerih je enkrat snežilo, drugič deževalo, potem spet posipalo nekakšen »zmrzlinec*, so se izčrpali. In tudi živo srebro, ki je prejšnje dni zdrknilo krepko pod ničlo, je včeraj spet zlezlo nekoliko više na lestvici ter omogočilo, da se je neizmerno drsališče, ki je prekrivalo vso pokrajino ter poskrbelo za vrsto preglavic, zmehčalo in zvodenelo. Vse to je šlo seveda zelo počasi In poseči je moral tudi človek z vsemi svojimi zmogljivostmi, da, se je,, položaj spet nekoliko normaliziral. Tako so morali cestarji neprestanp. plt^jti ter posipati s soljo,- da se je na ceste podal tudi tisti avtomobilist, ki mu sneg in led nista ravno domača ali pa nima ustrezne opreme. Lahko bi rekli, da je imel včerajšnji dan dve podobi, ki bi ju lahko delili na dopoldansko in popoldansko. V jutranjih urah je bila vožnja po naših cestah še vedno nekakšna pustolovščina. Vsakdo, preden se je podal na pot, je moral najDrej posvetiti precej časa »čiščenju* svojega avtomobila. Treba ga je bilo namreč »sleči* debelega ledenega oklepa. Nato je bilo treba natakniti verige, sicer je bila vožnja po dolgih ploščah ledu ali zmrznjenega snega zelo tvegana. Marsikdo je nevarno zaplesal po cestišču in veliko jih je obtičalo ob robu ceste ali v zidu. Na večjih cestah je bil še problem težkega prometa, kajti marsikateri tovornjak je zlezel počez in paraliziral promet. Težave so bile tudi v mestu, zlasti v višjih legah. Avtobusni nromet je bil delno o-hromljen. Prav tako tudi železniški promet, ki je tudi včeraj zabeležil znatne zamude. Polne roke dela so imeli, kot običajno gasilci prometni redarji in bolničarji Rdečega križa ter oddelka za prvo pomoč v bolnišnici. Tu so včeraj v dopoldanskih urah dali pomoč kar tridesetim osebam, ki so se tako ali drugače ponesrečile zaradi padcev na ledu. Težko pa bi Trdo življenje za voznike tovornjakov lanskih vasi, ki jih je prizadel potres, poleg tega pa je skrbeti za splošni razvoj dežele. Ne nazadnje so tu tudi obveznosti, ki izhajajo iz zakona o izvajanju osimskih sporazumov. Z osimskimi sporazumi se j-j u-kvarjal tudi predstavnik LpT Bologna, ki je govoril za Dal Masom in ki je vse vprašanje začel obravnavati zelo od daleč, tam nekje pri podpisu kitajsko-ameriškega sporazuma, ki bo imel za posledico izključitev Evrope in Italije in .orej Furlanije - Julijske krajine iz trgovinskih odnosov s Kitajsko. Kar zadeva o-simske sporazume je bil Bologna mnenja, da sta deže'ni svet in odbor zamudila priložnost, da se o njih kritično izrazita. Njegovim izvajanjem se je z vsem srcem pridružil fašist Morelli ter dodal, da »sta Furlanijo - Julijsao krajino prizadeli dve -esreci. potres in podpis osimskih sporazumov.* Vendar pustimo izvajanja teh dobro znanih nasprotnikov vsega, kar le malo diši po zbliževanju in sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo in omenimo naj še nekatere druge včerajšnje posege. Jutranji del zasedanja se je zaključil z demokristjanom Chinellatom, ki je rekel, da bi dežela spričo zasilnega stanja, ld ga je povzročil potres lahko izbrala pot odlašanja in občasnih ukrepov, tega pa ni storila, temveč se je odločila za načrtovanje in za globalno reševanje vprašanj. Popoldne so posevli šc komunista Tarondo in Proserpio, socialist Zan-fagnini, demokristjana 'rancati in Vigini ter LpT PcJis. Tarondo je dejal, da je treba uskladiti cilje, ki jih postavlja programska listina, s sedanjo resničnostjo in sedanjim položajem v državi. Hud gospodarski položaj narekuje čimvečjo enotnost demokratičnih sil in proračun za leto 1979 je prav dokaz te solidarnosti v okviru nove večine, v kateri je tudi KPI, ki je dala svoj bistveni prispevek k izdelavi programa. Med cilji, ki jih je treba dose.i je'Tarondo omenil obnovitev potresnega področja, podčrtal pa je tudi, da je treba čimprej sklicati konferenco dežela - krajevne uprave, da bi razpravljali o stvareh, ki jih je treba narediti. Socialist Zanfagnini je s svoje strani rekel, da bo politično moč večine mogoče oceniti v prvem četrtletju prihodnjega leta, ..o bodo predložili razvojni načrt in spremembe v proračunu, s katerimi bodo morali razčleniti globalni sklad. Ob koncu se je Zanfagnini ustavilWf>ri nadzorstvu in izkoriščanju pasivnih ostan-kov. • :o!' :-'!-23slo.. Razprava se bo nadaljevala danes, ko bo poseglo l.ar 1. svetovalcem zaključila pa n bo predvidjma v P6' tek, ko bodo morali obračun za “ to 1977, večletni finančni načrt jf1 proračun za prihodnje leto odobriti. • Predsednik deželnega sveta je sprejel včeraj na vljudnostne obisku videmskega prefekta dr- . menica Spazianteja, s katerim s® ‘ zadržal v prisrčnem pogovoru. Predavanje o gradbeni zakonodaji v krožku «$alvemini» Krožek za družbena proučevan? »G. Salvemini* prireja danes, ob *' uri na sedežu (Korzo Italija l"**) predavanje o novi gradbeni zakon9, daji (to je o zakonu Bucalossi. setletnem načrtu ter zakonu o Pr9 vični stanarini). O teh problemih W govoril dr. Umberto Zuballi. DANES NA COLU Deželno srečanje kmetijskih zadrug Deželno združenje kmetijskih drug priredi danes, 21. t.m., ob ^ uri v prostorih stare šole na p1' v občini Repentabor srečanje, ki “ služilo kot priprava na tretji dežer ni kongres te organizacije, ki ™ v soboto, 13. januarja 1979, v Manin v Passarianu. Vabljeni 5*> poleg zastopnikov kmetijskih zadrti*' tudi predstavniki krajevnih uP.rag strank in sindikalnih organizacij. ^ naj prispevajo k izdelavi platfort*. predlogov, po katerih naj bi P? stojne oblasti izvajale novo P0**; ko uporabe teritorija in poskrbe za večjo podporo kmetijskemu ** družništvu v naši deželi. prešteli vse posege gasilcev, še sami nam niso znali povedati, kaj vse so morali včeraj početi. Pomagati so morali voznikom v škripcih, odstranjevati so morali veje, ki jih je polomila burja, vozili so celo ranjence v bolnišnico, ker Rdeči križ ni več zmogel vsega. Ves dan so tudi prevažali vodo iz Tržiča v bolnišnice, zapor in druge takšne ustanove, istočasno pa so morali odstranjevati vodo, ki je preplavila številna stanovanja in kleti, potem ko se je začel led taliti. Ironija usode — kljub pomanjkanju vode, je je bilo ponekod več kot preveč. Popoldne se je položaj znatno izboljšal. Vse ceste, so bile prevozne. Normaliziral se je avtobusni promet. Tudi gasilci in bolničarji so imeli veliko manj dela, čeorav se je tudi popoldne moralo zateči po nomoč v bolnišnico okrog deset oseb. Temperatura je bila nad ničlo tudi v večernih urah, zaradi česar se poledica, ki jo je za večerne ure marsikdo napove doval, ni ponovila. S tem na še ni rečeno, da smo se nadležnih zimskih obiskovalcev vsaj za nekaj časa rešili. Vremenoslovci namreč pravijo, da se z zahoda pomika nov val sibirskega vremena, ki naj bi danes zajel tudi naše kraje. VODO NAJBOLJ CENIMO - KO JE NI Ko je pred leti prišlo v Nem Yorku do tblack downa», do izpada toka, je o tem pisal ves svet, saj so se milijoni ljudi znašli v položaju, ki ni bil samo neprijeten, ampak tudi pogosto nenavaden, vsekakor pa tak, da so pred tem le malokrat pomislili, da bi bil lahko tudi tak. Nekaj podobnega se je zgodilo včeraj tudi na Tržaškem, toda namesto žic so tukaj odrekle pokornost cevi: zmanjkalo je vode. Ko je župan predvčerajšnjim na seji občinskega sveta napovedal, da grozi Tržačanom za dan ali dva suša, so se odborniki takoj razleteli k telefonom, da bi obvestili svoje družine o prihajajoči »žeji*, od tam pa so telefoni peli dalje k znancem ter sorodnikom, sosedom itd. Kljub temu pa moramo reči, da je okvara vodovoda Trža- Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1979 Celoletna Polletna . Mesečna , 32.000 lir 20.000 » 3.500 » NAROČNINE SPREJEMAJO; Uprava; Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 794672 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta- tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka; tek. račun št. 1192 zve- čane povsem presenetila. Že čer so mnogi iz svojih pip »iztisnili* le nekaj kapljic, ostali pa so se morali sprijazniti z dejstvom, da ne bodo pili ne čaja, ne kave in se, seveda, ne bodo niti u-mili zjutraj, ko bodo vstali. Kako so prebivalci tržaške pokrajine preživeli nenadno vodovodno sušo? Vseh, kajpak, nismo mogli obiskati, toda iz odgovorov tistih, pri katerih smo se oglasili, si lahko že ustvarimo vtis, da je pomanjkanje vode tudi zelo neprijetna reč, V pekarni Ota v Boljuncu so i-meli vodo dopoldne, popoldne pa so morali ponjo na Jamo. Odpovedala pa jim je elektrika in so peč kurili z drvmi. V Bazovici je precej živine, pa tudi precej vodnjakov. Pri Križ-mančičevih so kljub temu zbirali vodo, ki je odtekala s strehe, kjer se je topil sneg. Odnesli so jo v hlev, kjer se greje in danes bo dobra za kravjo žejo. Pekarna Bonazza v Trstu ni mogla kuhati kave, vodo za kruh pa so šli iskat h aasilcem. Borštavi se niso znašli: vodo bi lahko včeraj kar prodajali. Pred njihovim izvirom se je zbirala namreč vrsta ljudi, in na cesti je mrgolelo tudi avtov iz Trsta, ki so nrihajali s praznimi in se vračali s volnimi posodami vseh vrst. Na Repentabru so imeli vodo ves dan. (Nadaljevanje na zadnji strani) Ob pomanjkanju vode pride tudi sueg prav iiiiiiiiikiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnnmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnniiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiii ZA OHRANITEV DELOVNIH MEST Delavci zahtevajo obnovo Vetrobela in Filature Zasedba tovarne Filatura S. Giusto * Zborovanje v tovarni S IRT (bivša Vetrobel) Včeraj se je nadaljevala zasedba tekstilne tovarne Filatura S. Giusto, ki traja že več dni. Do zasedbe je prišlo, ker je vodstvo tovarne odpovedalo službo nekaterim delavcem, ki so še danes brezposelni. K izostritvi krize je bistveno pripomoglo tudi dejstvo, da je lastnik tovarne preklical dogovore, ki so bili sklenjeni z deželnim odbomištvom za industrijo in trgovino. Položaj v tovarni je torej tak, da ni na vidiku rešitev, ki bi lahko omogočile brezposelnim vrnitev na delovno mesto. Hude probleme ima tovarna tudi zaradi slabega vremena, pomanjkanja vode in goriva ter velike vlage v prostorih. Enotno sindikalno združenje tekstilnih delavcev je že prosilo za nujni sestanek pokrajinske sindikalne federacije, da bi točneje izoblikovali smer boja in sklenili, kako pomagati prizadetim delavcem. v domovih otrokom izseljencev so nakazali 11 milijonov lir. 182 milijonov so izplačali zavodom, ki skrbijo za ostarele in onemogle, med njimi občinskim podpornim ustanovam v Trstu in Miljah in goriški občinski upravi. Raznim patronatom v vseh štirih pokrajinah so dodelili 180 milijonov lir prispevkov. • Deželni odbor, ki se je sestal včeraj zjutraj, je sklenil zvišati plafon letnih dohodkov onih. ki se potegujejo za podelitev ljudskih stanovanj, od 6 na 7,5 milijona lir. To pomeni, da se bodo natečajev za podelitev stanovanj zgrajenih z deželnim prispevkom lahko udeležili tudi oni, ki imajo letno več kot 6 milijonov dohodkov, vendar manj kot 7,5. 9 Tržaška občina je zaradi varno5 nih razlogov odredila prepoved meta po Ulici Sottomonte, na ku med ulicama degli Olmi in Mulini. Začasno je prepovedala ^ parkiranje, med 8. in 17. uro, na beh straneh v Ulici Botticelli, Jr radi obnovitve cestišča v Ulici n1. tmeyer sta pa za čas trajanja *e prepovedana promet in parkiranje tej ulici, na odseku med Videmslt ulico in Trgom Scorcola. V počastitev spomina Karla Kr* sa daruje Jankovič 10.000 lir * Glasbeno matico. ,u Namesto cvetja na grob Kar Krausu daruje Boris Možina lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Karla Krn sa darujeta družini Kodrič in * škovič 20.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Karla Krausa d*Ff, je Stanko Pertot 10.000 lir za s Polet. • va V počastitev spomina Vladiiffijj Godine darujeta sestri Bizjak 5.^ lir za Dijaško matico. j V počastitev spomina Julke UD* vd. Rustja darujeta družini in Polduzzi 10.000 lir za Dij*SK matico. V počastitev spomina Karla P* tarja daruje P. Doles 10.000 lir ^ poimenovanje osnovne šole v na kovljah. V isti namen daruje K.. Doles 5.000 iii za poimenovanj osnovne šole v Barkovljah. V spomin na Pina Lakoviča ,.f ruje Gracijela Gregorič 5.000 za Društvo slovenskih upokojence - Ob 4. obletnici smrti drag*^ brata Pavla se ga spominjata darujeta sestri Pepka in M' 5.000 lir za Skupnost Družina čine. Oh Izgubi člana In odbornika dija Bogatca izreka ŠD Primorje žaloščrnim svojcem iskreno s®** Včeraj je bilo tudi zborovanje delavcev tovarne SIRT (bivši Vetrobel), na katerem je v imenu pokrajinskega enotnega sindikalnega od bora spregovoril Degrassi. Po nje govem posegu se je pričela živahna j razprava, v kateri so delavci ugotovili, da so nekateri že res predolgo v dopolnilni blagajni (do 43 mesecev). Kljub temu pa ministrstvo ni odobrilo odloka o preusmeritvi tovarne. Zaradi tega so delavci sklenili, da bodo skupno s sindikati nadaljevali z gibanjem, dokler se ne bo položaj rešil, do rešitve bi moralo nujno priti že v teku prihodnjega januarja. Na zborovanju so sklenili tudi, da je treba ponovno stopiti v stik z deželnimi oblastmi, tržaškimi poslanci in demokratičnimi strankami. Nakazila dežele skrbstvenim ustanovam Pred iztekom finančnega leta je sklenil deželni odbor Furlanije - Julijske krajine v preteklih dneh pospešiti nakazila sredstev, ki jih dežela prispeva občinskim in zasebnim otroškim vrtcem, kot tudi v pomoč otrokom izseljencev, ostarelim in nesposobnim za delo. 200 milijonov lir so dodelili otroškim vrtcem, ki jih upravljajo občine, med njimi nabrežinski, goriški, miljski, števerjanski, zgoniški in tržaški. U-stanovam, ki upravljajo zasebne o-troške vrtce v vseh štirih pokrajinah naše dežele so pa porazdelili 550 milijonov lir. Za študijske štipendije in skrbstvo Dne 18. decembra nas je za vedno zapustila naša draga ALBERTA POSEGA roj. ČOK Pogreb bo jutri, 22. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v katinarsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: mož Nino, sin Giorgio, brat Karlo, sestri Svetka, Antonija z družinami in drugo sorodstvo Trst, 21. decembra 1978 Občinsko pogrebno podjetje Dne 19. decembra nas je za vedno zapustil naš dragi LADI BOGATEČ Pogreb bo jutri, v petek, 22. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na proseško pokopališče. Prisrčno se zahvaljujemo zdravnikom in osebju semiološke-ga oddelka in oddelka za medicino dela. Žalostno vest sporočajo: žena Marta, mama in drugi sorodniki Trst, 21. decembra 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo, Ul. Torre Bianca 28) EssHOTBi de" STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ERIK VOS PLEŠOČI OSLIČEK mladinska igra danes, 21. t.m., ob 9. uri; jutri, 22. t.m., ob 9. uri. CARLO GOLDONI »NERGAČI komedija v treh dejanjih (dveh delih) jutri 22. t.m., ob 20. uri in soboto, 23. t.m., ob 19.30. Vodstvo TPPZ sporoča odt>omikom, da današnja seja glavnega odbora odpade, kakor tudi jutrišnja petkova vaja orkestra in zbora. Generalna vaja celotnega ansambla za koncert v Kopru bo v sredo, 27. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu. Kino Cappella Underground 18.00 - 20.00-22.00 «Che botte se incontri gli or-si». Michaela Ritchieja. Igra Wal-ter Matthau. Ariston 16.00 «1 sogni del Signor Rossi* režiserja B. Bozzetta. Ritz 16.30 «L’insegnante viene a ca-sa», Edvige Fenech, Renzo Monta-gtiani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Rden 16.30 «11 braccio violento del Thay-pan». Barvni film. Nazionale 16.00 «La carica dei 101». Walt Disneyeva barvna risanka. Grattacielo 16.00 «A chi tocca, tocca*. Pabio Testi, Yanet Agren, Asaf Dajan. Barvni film. Renice 16.00 cll vizietto*. Ugo To-gnazzi. Michel Serrault. Rvcelsior 16.00 «Driver*. Ryan 0’Neal, Bruce Dem ter Isabelle Adjani. Mignon 16.00 «La grande avventura continua*. Drugi del. Barvni film. Cristallo 16.00 «Io ho paura*. Gian Maria Volonte. 'ilodramrnatico 16.00 «Le pomo don-ne del mondo di notte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Flesh*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Stupro selvaggio*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Quando l’amore e sen-sualita». Agostina Belli. Prepove-dan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Emanuelle — Perche violenza alle donne?* Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta Milje Zaprto. Jutri ob 17.00 .«Notti pomo. nel mondo* i*wm-cdo v Gorici sestali tako pokrajinski kot občinski svetovalci. V teh dneh so na sporedu številne seje občinskih svetov. To so zadnje v tem letu, kajti pravilnik določa, da morajo do 31. decembra občinski sveti urediti nekatere formalnosti finančnega značaja. Nismo pa še letos zabeležili vesti o odobritvi občinskih proračunov za prihodnje leto, kajti na dan so prišli novi predpisi, bodo pa vodilni možje v krajevnih upravah o tem razpravljali takoj po novem letu. Včeraj napovedane seje občinskega sveta ni bilo zaradi delne stavke občinskega osebja. Drevi bodo v goriškem občinskem svetu razpravljali o vrsti točk upravnega značaja. Največ zanimanja bo brez dvoma vzbudilo vprašanje ustanovitve davčnega sveta. Ponovno se bo danes popoldne ob 16.30 sestal pokrajinski svet. Po razburkanih sejah prejšnjega tedna, na katerih je bilo precej govora o problemih slovenske manjšine, dalje o službah medkrajevnih avtobusov in psihiatrični oskrbi, bodo danes na vrsti številna imenovanja. Gre za izvolitev članov o-krajnih volilnih komisij, izvolitev revizorjev pokrajinskega proračuna, izvolitev dveh .pokrajinskih svetovalcev v upravni odbor pokrajinske turistične ustanove; dalje bodo izvolili dva zastopnika pokrajine v deželno komisijo za slovenske šole, enega izvedenca v deželni center za eksperimentiranje v kmetijstvu, dva zastopnika v komisijo za nadzorstvo nad domačim delom. Pokrajinski svet bo tudi. izvolil pet zastopnikov v deželni odbor zveže italijanskih pokrajin, tri zastopnike v okrajni šolski svet v Gorici in prav toliko v okrajni šolski svet v Tržiču, štiri člane v skupščino pristaniške ustanove v Tržiču. Važnejša so seveda imenovanja predsednika pokrajinskega avtobusnega podjetja in šest članov upravnega odbora ter dveh suplentov v istem odboru, pet članov upravnega sveta bolnišnice v Tržiču ter pet članov pokrajinskega nadzornega odbora v Gorici. O porazdelitvi mest v dveh komisijah je bil govor na sestankih strank ustavnega loka, ki podpirajo sedanji enobravni odijor na P^aitoL. žaatQpipiki strank so se doinemii, v- Igtii dicviru, tudi o do-razitelfoifoEBest,; ,.v 'drugih upravnih svetih raznih javnih ustanov. Na nocojšnji seji pride tudi do zamenjave v pokrajinskem svetu, kajti socialističnega svetovalca dr. Giacconija iz Ronk, ki je podal o-stavko, bo nadomestil prof. Cum-peta iz štarancana. Danes in v soboto brez elektrike v Sovodnjah Danes in v soboto med 9. in 14. uro ne bo toka na področju Sovodenj, Peči, Rupe, Gabrij in Rubij. Tako obvešča uprava podjetja ENEL, ki pojasnjuje, da je prekinitev v zvezi z dograditvijo novega električnega priključka v tovarni INTECO v Sovodnjah. Zaradi izklopa električnega toka bo najbrž precej nevšečnosti v gospodinjstvih ter pri napravah za centralno ogrevanje. Ni izključeno, da bo pouk v vrtcih in šolah odpadel. Podjetje ENEL prosi za razumevanje. • Zaradi siavke občinskih uslužbencev bodo v prihodnjih dneh nekoliko spremenili umik občinske pogrebne službe. Goriško županstvo javlja, da bodo pokopavali tudi v nedeljo, 24. t.m., ter v torek, 26. t.m. Alessandro Cataldo, Arturo Ber-toli in Giovanni Mancini so še vedno člani šolskega sindikata CGIL za goriško pokrajino. Tako je odločilo posebno razsodišče, na katero so se omenjeni trije pritožili in ki je te dni podrobno raziskalo celotno zadevo. Do sptra in kasnejšega disciplinskega postopka je prišlo zaradi nekaterih nesoglasij med vodstvom sindikata in omenjeno skupino. Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1979 Celoletna ••■••••»»• Polletna.................. Mesečna ........... NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Gorica, Ul. XXIV. maja 1 Tel. 833-82 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 32.000 lir 20.000 » 3.500 » NESRAMNOST PA TAKA... •aiiiiaiiiiiMiti»>(iiiMiiiiiimiiiii*ii>tiiaiiM*i>iiiii«iii<|iR>>iai>iii>>>i*>*<<>4*>ii*iiiiii>ii>i*iiai*i>ii>ii>i*>i*i**i*iii*ia<*n**vi>>ainitaitiiiai«iiii>iitMiiiaiau»iiiniBiiinii«i*Baaiiiim NAJHUJE JE BILO, KJER JE RAZSAJALA BURJA Celotna Goriška se je včeraj zbudila v ledenem oklepu Zaradi otoplitve se je stanje popoldne precej izboljšalo - V Jamljah so bili v torek ponoči in včeraj brez električnega toka Spet enkrat so se vremenoslovci ušteli. Glede burje namreč. Zadnja leta so kar naprej ponavljali, kako so se vremenske razmere spremenile, kako je skoraj povsem izginila mrzla burja, ki je bila še pred nekaj desetletji značilna spremljevalka zimskih mesecev na Primorskem. Očitno bodo morali strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vremenom, po zadnjem snežnem neurju, ki je zajelo domala'celdtno deželo Fot tanijo ^Julijsko krajino, trditev špre-nieniti. Burja se je vnovič pokazala in to s tako mbčjb. kakor že dolgo rte' ter povzročila precejšnjo škodo. Na najbolj izpostavljenih mestih je pihala s tolikšno močjo, da je prevračala dimnike, odnašala strešnike ter televizijske antene. Zaradi burje se je celotna Goriška včeraj zjutraj prebudila pod tanko plastjo leda in snega. Medtem, ko se je včeraj zjutraj promet v Gorici in drugih središčih odvijal brez večjih zastojev, so se težave pokazale na nekaterih državnih in pokrajinskih cestah v okolici. Ne toliko zaradi snežnih padavin in poledice, ampak zaradi nepripravljenosti ustreznih cestnih služb. Skoraj ni mogoče verjeti, da državna usta- lUiiiiiimmttiiiiniMiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiimHitfinitmiiiMMMUHiiiMiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiaMiiiiiitiMiiiiiiiiu DA BI PRIVABILI ČIMVEČ KUPCEV Pred prazniki razkošno razsvetljene ulice in izložbe Ljudje bodo v teh dneh trosili 13. plačo - Na goričkih korzih skupna prodajna akcija skupine trgovcev Gorica je že praznično odeta. Ljudje se pripravljajo na bližnje božične in novoletne praznike in še posebej so zadovoljni ker bodo za prvo priliko imeli kar tri zaporedne (nekateri celo štiri) praznične dni, za drugo pa dva zaporedna (nekateri tri) praznična dneva. Praznikov in počitnic se veselijo dijaki in učenci, saj bo v soboto zanje zadnji dan pouka, veselijo n se seveda tudi trgovci, ki si obetajo od nakupov pred prazniki več dobička. Čeprav ne bo šla letošnja trinajsta plača vsa v potrošnjo, saj jo bo marsikdo uporabil za kritje povečanih stroškov za hrano, kurjavo, elektriko, oblačila, jo bodo vendarle vsaj delno ljudje uporabili za darilne nakupe ali nakup dragocenejšega in trajnejšega blaga ter seveda boljših jedač za bližnje praznike. Pohitimo r Brezplačni PRIMORSKI DNEVNIK Novi naročniki Primorskega dnevnika za leto 1979 bodo prejemali dnevnik že takoj in brezplačno do konca tekočega leta Vsem naročnikom nudi Primorski dnevnik revijo Dan in male oglase ZSStOflj Za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. lebruarja 1979, tudi veliko nagradno žrebanje - z bogatim izborom daril_________________ Zato o tudi trgovci, kot je sicer običaj, primemo okinčali svoje trgovine. Na pobudo zveze goriških trgovcev in s pomočjo trgovcev ter občinske uprave so v glavnih mestnih ulicah, t.j. na obeh korzih, v Ulici 9. avgusta, v Ulici Carducci, v Ulici Oberdan in še kje dali čez cesto praznično razsvetljavo, ki daje tem ulicam lepši videz. Uporabili so sicer naprave iz prejšnjih let. To je nekoliko drugače od Vidma, kjer poskrbijo trgovci za drugačno razsvetljavo vsako leto v najbolj prometnih ulicah. Poleg tega se je okrog 40 trgovcev na obeh korzih združilo v poslovno združenje «Corso Amico* in priredilo skupno prodajno akcijo, ki privablja tako tukajšnje kot jugoslovanske kupce. Gre za trgovine z najrazličnejšim blagom, pred vhodom imajo rdečo platneno streho, da se razlikujejo od drugih. Vsi kupci v teh trgovinah dobijo tja do prvih dni januarja posebno razglednico, vsak teden izžrebajo med vsemi kupci dve letalski potovanji v Pariz. Poleg tega pa vabijo jugoslovanske kupce tudi s tem, da menjajo v, teh trgovinah v teh dneh dinar po 42, kar je precej višje od uradne menjave. Koledar za leto 1979, ki ga je z grafikami ilustriral slikar Lojze Spacal, je v prodaji v Katoliški knjigarni v Gorici- Aretacija zaradi vožnje v vinjenem stanju Ni bilo krivo zasneženo cestišče, ampak precejšnja stopnja alkohola v krvi. Tako so ugotovili policijski organi, ki so v tor^k zvečer aretirali 33:letnega Eda Verzegnassija iz Zagraja, Ul. Dante 34. V Sredi-polju je povzročil prometno nesrečo, pri kateri so se lažje poškodovale tri osebe. nova za ceste ne premore na Goriškem niti preprostega pluga za čiščenje snega, saj je bila cesta med Gorico in Trstom skoraj do poldne težko prevozna zaradi snežne brozge. Vremenskim neprilikam so se včeraj v Gorici pridružile tudi težave zaradi stavke uslužbencev krajevnih uprav. V Gorici je stavkalo približno 50 odstotkov nameščencev. Na slovenski nižji srednji šoli, na liceju ter na učite! jiščuv-včeraj-ni bilo pouka. Dijaki so sicer redno prišli v šolo, vendar so bili. prostori brez ogrevanja. Prisilne - počitnice so 4~ meli tudi dijaki tržiškega zavoda Ceriani, kjer so močni sunki burje razbili šipe na oknih in vratih. Menda bodo doma tudi danes in jutri. Škoda je precejšnja. Včeraj smo se pozanimali tudi za stanje v slovenskih občinah na Goriškem. V Števerjanu je bilo nekaj težav v prometu v torek zvečer in včeraj zjutraj, medtem, ko so ceste sredi dopoldneva že splu-žili. V sovodenjski občini je nekaj škode povzročila močna burja. Ceste so bile v glavnem prevozne že včeraj zjutraj brez večjih zastojev, razen tiste med Gabrjami in Vrhom. Pač pa čaka prebivalce sovodenjske občine nekaj težav danes in v soboto, ko bodo prekinili dobavo elektrike. Najhuje je bila tokrat prizadeta doberdobska občina. V Jamljah je že v torek zmanjkalo elektrike in so šele včeraj popoldne popravili okvaro. Močna burja je polomila precej drevja ter pometla s streh nekaj televizijskih anten. Na novogoriškem območju so se vremenske razmere po torkovem viharju prav tako znatno izboljšale. Kakor so nam povedali na postaji milice v Novi Gorici, so bile včeraj popoldne vse ceste na njihovem območju odprte za ves promet. Zasneženo cestišče je v jutranjih urah kajpak botrovalo tudi številnim. na srečo, lažjim prometnim nesrečam, Včeraj zjutraj je pri Ga-brjah izgubila nadzorstvo nad vozilom ter zapeljala s ceste 25-letna Rossanna Balducci, ki stanuje v Tržiču, Ul. Mercato 14. Sprejeli so jo na okulistični oddelek goriške bol- nišnice, kjer se bo zdravila osem dni. Tudi goriški gasilci so imeli nekaj dela, v glavnem z odstranjevanjem vej, ki so se odlomile pod težo ledu in ki so močno ovirale promet na nekaterih mestnih ulicah. Čeprav se je vreme včeraj popoldne precej izboljšalo, pa so ceste še zmeraj mokre iti spolzke, zato ne bo odveč priporočilo za previdno vožnjo. Zaradi neobičajnih, vremenskih razmer je bijo nekaj težav tudi z do-stAKL h9Šfigft.,..dnevnika, za kar se naročnikom oproščamo ter jih prosimo za razumevanje. Jutri v Sovodnjah pogreb Slavka Florenina V tržaški bolnišnici je v torek zvečer preminil 64-letni Alojz Florenin, po domače Slavko, iz Sovodenj. V nedeljo ga je obšla slabost, prepeljali so ga najprej v goriško, nato pa v tržaško bolnišnico, vendar so bila vsa prizadevanja zdravnikov zaman. Slavko se je rodil v kmečko - delavski družim v Sovodnjah 17. aprila leta 1914. Oče je namreč poleg dela na železnici upravljal tudi manjšo kmetijo. Kot italijanski vojak se je Slavko moral udeležiti Mussolinijevih osvajalnih vojn v A-friki, kjer je bil tudi zajet. Po razpadu Italije ga najdemo v vrstah Ti tovih partizanskih borcev in to pri letalcih. Po vojni je v Gorici odprl manjšo delavnico in prodajalno koles, kjer je delal do pred kratkim. Zapušča ženo Emo in hčerko Danilo, ki je dokončala slovensko učiteljišče in je trenutno tajnica na slovenskem liceju v Gorici. Pokopali ga bodo jutri popoldne v Sovodnjah. Svojcem izrekamo naše sožalje. Neučno osebje in profesorji klasičnega liceja Primož Trubar v Gorici, izrekajo tajnici- Danili Florenin. globoko sožalje ob izgubi njenega dragega očeta. Lega Nazionale se je po dolgih letih spet oglasila. Kot v preteklosti se je tudi tokrat samo zato, da bi nasprotovala našim pravicam. V letaku, ki ga je dala nalepiti na oglasne deske v Gorici, se je zavzela za cogrožene* pravice večinskega naroda, pravice, ki naj bi jih ogrožali mi, Slovenci. Zanimivo je, da se je LN pojavila v trenutku, ko so krščanski demokrati ob podpori šovinističnih sil v {»krajinskem svetu zavrnili rabo slovenščine. KD se je formalno sicer ločila od stališča LN, vendar to ne zmanjšuje dejstva, da je lepak voda na mlin njeneaa še vedno na-sprotovalnega stališča do vprašanj Slovencev v Italiji. Objavljamo letak, da bodo bralci videli, koliko zmešnjave je v njem in koliko nesramnosti. 0 Sovodenjski župan češčut, bo odslej na razpolago za pogovore z občani ob torkih od 12.30 do 13. ure ter ob sobotah med 11. in 12. uro. Šolske vesti Na slovenski osnovni šoli v Ul. Vittorio Veneto (zavod Lenassi) bo v soboto, 23. decembra, ob 10.30, božičnica, na katero otroci in učiteljice vabijo vse starše in prijatelje šole. Kino Gorica CORSO 17.30—22.00 «Diamanti spor-chi di sangue*. P.P. Capponi. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI 17.00—22.00 «Giudice d’assal-to*. P. De Waire in A. Clement. VITTORIA 17.00—22.00 «11 medico e la studentessa*. G. Guida in P. Colizzi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30—22.00 «Grease». PRINCIPE 17.30—22.00 «Autista per signore*. Aora Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 «20. stoletje* I. del, italijanski film. SVOBODA 18.00-20.00 «Drakula oče in sin*. Francoski film. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA I.EKARNA v GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontom & Bas-si, Ra štel 52, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387. Na široki ploščadi pred ljudskim vrtom so se, kot je že tradicija, tudi letos zbrali prodajalci drevčkov, ki jih bodo v naših domovih okinčali za bližnje praznike. Včerajšnji jutranji sneg Je pobelil drevesca,, tako da smo imeli vtis, da smo nekje sredi Trnovskega gozda. Eden izmed prodajalcev, jjan Kodrič, nam je povedal, da gredo drevesca dobro v prodajo, njihova cena se giblje med 3.000 in 15.000 lirami V DEŽELI, KJER NARAVA NI BILA IN NI ČLOVEKU NAKLONJENA V glavnem mestu Mongolije menijo da so kapitalizem kar preskočili V vrsti podatkov, ki jih navajajo v dokaz svojega napredka, je tudi število prebivalstva, ki se je samo po zadnji vojni več kot podvojilo - Boj s starim ULAN BATOR — Kadar potegne mrzel veter po golih prostranstvih mongolskega platoja, se zdi, da v tej deželi, da na tem velikem zemljepisnem prostoru zares ne more uspevati prav nič razen divje trave ter izredno trdoživega grmičevja. Ko pa se človek nekoliko bolje spozna z deželo in z razmerami v njej, ko po sicer ne preveč dobrih cestah prebrede nekaj dežele, bo prišel do spoznanja, da človek te velikanske prostore šele osvaja, šele naseljuje in to z dokajšnjim uspehom, pa čeprav so številke, ki jih bomo navedli, razmeroma šibke ali če hočemo narobe zgovorne. V Mongoliji, saj gre za to deželo, živi komaj 1 milijon 600 tisoč ljudi, ki so razpršeni na milijon 565 tisoč kvadratnih kilometrov površine. Gre torej za velikansko državo, za velikanska prostranstva, ki so zelo slabo naseljena. In to maloštevilno ljudstvo, ki je znano iz zgodovine kot izredno bojevito, se je lotilo izredne naloge, da počasi osvoji ta velika prostranstva, da jih resnično poseli, da namreč spremeni te divje planote v kolikor toliko prijazno deželo. Prav zaradi izrednih prostranstev, hkrati pa zelo skromne naseljenosti so tu dimenzije še velike, neverjetno velike in zato so dimenzije, ki veljajo tukaj, nepri-kladne, da bi jih merili z našimi, evropskimi merili. In ko vas v Ulan Bator pripelje transibirski vlak iz Irkutska ali pa letalo «ilju-šin - 62» iz Moskve, boste imeli posebno sedaj v zimskih mesecih, re-c'mo raje v zimskem mrazu vtis, da se je priroda dobesedno zarotila proti človeku in da je prav zaradi te njene surovosti človek tu pravzaprav že «najbolj redka bilka«. Sicer pa nam o tej «redkosti» govorita že zgoraj omenjena podatka, ki nam povesta, da pride po en prebivalec na kvadratni kilometer površine. Gostoljubni Mongclci, ki so dobi o ovitj v svoje zimske obleke, pa naj gre za stara volnena ogrinjala. ali za sodobne seveda krepko podložene vetrovke, vam bedo ta.ioj ob prvem srečanju rekli, da pustite »evropska merila» ob stran, kajti z njimi si tu ne boste veliko pomagali, toda prav sami skušajo svoje razmere prikazati na evropski način, rekli bi raje v evropskih merilih, saj za primerjavo navajajo naslednji podatek. Pravi o, da skoraj milijon 600 ti-seč kvadratnih kilometrov površine, kolikor meri njihova dežela, v bistvu predstavlja površino kar desetih evropskih držav in sicer Avstrije, Bolgarije, Madžarske, Švice, češkoslovaške, Belgije, Nizozemske ter tudi Velike Britanije, Francije in Zvezne republike Nemčije, torej tudi treh površino največjih zahodnoevropskih dežel. In k temu dodajo še naslednji podatek: v vseh teh državah živi od 2 K) do 250 milijonov ljudi, v njihovi tako prostrani deželi pa, kot smo že rekli, milijon 600 tisoč. Ta primerjava z daljno Evropo je morda naključna, morda pa tudi ne, kajti LR Mongolija kot glo-bokocelinska in 'hkrati tudi globo-azijska dežela, je že doslej v marsičem povezala svojo zgodovino ali zgodovinsko usodo z Evropo. To pa ne morda le nekoč, v davni dobi Džingis-kana, ko so njegove horde pridrvele vse do Reke, pač pa tudi v najnovejših časih, posebno v zadnjih desetletjih, ko je RL Mongolija pri gradnji nove družbe tesno povezana s Sovjetsko zvezo ter s SEV, v katerega se je vključila kot enakopraven član. Danes je praktično ves izvoz in uvoz Ljudske republike Mongolije usmerjen v smeri Sovjetske zveze in ostalih članic vzhodnoevropske skupnosti. Danes je praktično ves razvoj Mongolije povezan z gospodarstvi teh dežel. To je torej ekonomska in dosledno s tem tudi politična realnost sodobne Mongolije. In ko stopite v stik s predstavniki državne oblasti v Ulan Batom, boste zelo pogosto slišali za njih zelo priljubljen rek, da je Mongolija ob pomoči držav vzhodnoevropskega bloka preskočila stoletja in iz fevdalne dobe neposredno stopila v socializem, ne da bi prej preizkušala kapitalistično družbeno ureditev. V Ulan Batoru ali tudi v novem industrijskem središču Erdenetu more tujec spoznati novo podobo Mongolije, srečati se more s tem, kar je v tej deželi nastalo, odkar je ubrala socialistično pot. To stvarnost more tujec videti na vsakem koraku, v samih centrih, administrativnih ali industrijskih, pa tudi na podeželju, na njihovih kmetijskih posestvih, ki pa bi jih raje imenovali živinorejske kombinate, saj je glavno bogastvo te dežele v živino-reji. Okrogle kupole «jutrov», tipičnih šotorov ali »prenosnih domov« mongolskega še nomadskega pastirja, so tako rekoč obdale Ulan Bator, podobno kot tudi nova satelitska naselja, ki lahko služijo kot zgled za primerjavo med starim in novim življenjem, med mongolsko preteklostjo in sedanjostjo. Na prvi pogled se človeku zazdi, kot bi se vse prebivalstvo obširne Mongolije preselilo na periferijo glavnega mesta in kot bi vsi ti pastirji-nomadi zapustili svoje črede, svoja krdela na milost in nemilnost vremenskim razmeram, ki prav gotovo v tem delu sveta niso povoljne. Funkcionar iz urada za državno načrtovanje pa skuša gornje vtise obrazložiti tako, da gre za enega izmed procesov, s katerim se srečujemo po vsem svetu. Gre namreč za proces selitve prebivalstva s podeželja v mesto, kar da je in kar zares je posledica postopne a napredujoče industrializacije. Zaradi tega pa funkcionar navaja tudi nekaj konkretnih številk, med katerimi pa je še najbolj zgovoren naslednji podatek: mongolski narod je bil v začetku našega,stoletja na robu izumrtja. Toda po zmagi revolucije v Mongoliji, to se pravi po letu 1921. se je začelo prebivalstvo LR Mongolije postopoma večati, tako da je ob koncu druge svetovne vojne živelo v deželi že skoraj 700 tisoč ljudi, če računamo, da živi danes milijon 600 tisoč ljudi, pomeni, da se je po drugi svetovni vojni, torej v samih 33 letih prebivalstvo dežele več kot podvojilo. Ta podatek v glavnem mestu LR Mongolije posebej poudarjajo kot zelo izrazit dokaz, da so v zadnjih desetletjih v deželi «preskočili stoletja« in da je naraščanje rojstev konkreten dokaz, drugi dokaz povsem drugačnih sedanjih razmer pa je dejstvo, da se je smrtnost otrok znižala na 12 do 15 promil, kar je enakovredno smrtnosti otrok na Švedskem K naglemu večanju števila prebivalstva pa je veliko prispeval še en element, ki ga v Ulan Batoru povsem upravičeno poudarjajo. Do revolucije in še nekaj let pozneje je živelo v samostanih od 30 do 40 odstotkov vsega moškega prebivalstva. Samo ob sebi se razume, da v takšnih razmerah, da v razmerah strogega samostanskega budizma in tibetanskega lamizma ni bilo govora o normalnem razmnoževanju ljudi. Mnogo žensk je v tistih razmerah ostalo brez moških in brez družine. In tudi nekaj let po revoluciji je bil boj proti tradiciji težak, kajti težko je bilo premagati stoletne tradicije, ko pa ja bila vsaka družina tako rekoč dolžna, po- slati svojega predstavnika, enega svojega sina v samostan. Ko pa je nova oblast ločila Cerkev od države, se je morala lotiti tudi težke dediščine fevdalne preteklosti. In vendar se bo skoraj vsak funkcionar, ki je tako gostobeseden pri pohvalah, spomnil tudi nekaterih težav, predvsem lastnih težav nove družbe in sicer nastajajočega birokratizma. Pa tudi ekonomskih težav mongolske družbe, kajti z navdušenjem bo govoril o velikih premikih v ekonomiji in družbeni ureditvi, hkrati pa bo podčrtal, da številnim družinam življenje ni tako lahko, da bi ga mogli primerjati z življenjem bogatejše družbe že v samem okviru socialističnega sveta. Toda uspehi, ki jih je Mongolija dosegla v nekaj desetletjih, ne obetajo, pač pa 'zagotavljajo, da so te težave prehodnega značaja, seveda, v kolikor birokracija ne bo naglega procesa zavrla. .. ' Iz umetnostnih galerij Bianchi-Weiss v občinski Na letošnji razstavi v tržaški 'občinski galeriji se je Claud’o Bianchi Weiss predstavil z obsežnim prikazom svoje slikarske dejavnosti. Njegova sedanja razstava v krožku trgovske mornarice pa nas seznanja z njegovimi najnovejšimi deli in čeprav z manjšim številom del zaradi utesnjenega prostora, je ta prikaz vendarle toliko celovit, da si more vsakdo ustvariti jasno podobo o sposobnostih tega tiho ustvarjajočega slikarja. Če smo ga nekoč cenili zaradi njegovih odličnih olj podmorskih motivov, na primer razgledov morskega dna in tamkajšnjega rastlinskega sveta, se nam zadnje čase predstavlja kot dober pokrajinar ne več podvodnega sveta pač pa širokih razgledov obmorskih in kraških lepot. Tu Bianchi-lVeiss kaže svoje sposobnosti tudi a,li celo še posebej v prav majhnih oljih, kot na primer v mojstrsko izpeljani pokrajini s samotnim drevesom. Uporaba svilnato-motno sijočih barv v tankih plasteh ustvarja nekakšno zračnost globin, glavni-často nacefrani čopiči pa omogočajo plastičnost v prikazovanju drevesnih kron in travnatih površin. BianchiNVeiss je mojster dozorelo varčne barvne lestvice, ki je prikladna za nežna in otožna jesenska nastrojenja, ki se kažejo tudi v velikih slikah cvetja Y OKVIRU LETOŠNJIH BERLINSKIH GLASBENIH VEČEROV Bes odlična izvedba dveh oper v Državni ter v Komični operi Zares mojstrsko muziciranje ansambla «Camerata mušica Berlin» V množici berlinskih gledališč izstopata po umetniški pomembnosti Nemška državna opera z najstarejšo zgodovinsko preteklostjo in mlajša, po vojni ustanovljena, po širnem gledališkem svetu znana Komična opera. Stavba Nemške državne opere, ki jo je prizadelo vojno bombardiranje, je arhitektonsko obnovljena po nekdanjih načrtih. Sodeč po ruševinah s fotografij, resnično lahko občuduješ obnovljeno dograditev. Že v zgodnji jeseni leta 1955 so ponovno odprli Opero s svečano predstavo Wagner-jevih Mojstrov pevcev. Nemška državna Opera Berlin slovi po veliki preteklosti, saj skoraj ni velikega imena V' zgodovini 'opeVne umetnosti, ki bi ne zapustilo u- uprizoritev. Sprememba, ko metniškega pečata v tej ■ustanovi. ■ -T%hnfiauser“vendar vrne med V lepem ambientu te hiše sem si ogledal Wagnerjevega Tannhau-serja. Dolgo ga že nisem videl na odru. čudovita glasba te o-pere me je vselej oplajala. Ob gledanju je poslušanju so mi mi- sli uhajale na mojo režijsko interpretacijo Tannhauserja na ljubljanskem odru pred dobrimi 40 leti in na študij Wagnerjevega ciklusa na Dunaju. Svojevrstno moč ima ta glasba, mehka je in mogočna, skratka, veličastna! Prav tako veličastno je bila izvedena uvertura pod vodstvom dirigenta Otmarja Suitnerja z odličnim orkestrom. Kakšen zvok, kakšno blagozvočje, kakšno muziciranje! čudovit uvod v odrsko dogajanje boginje ljubezni Venere z bakanalijami v čarobni gorski votlini. Prikazana je bila z bogato drapiranimi zavesami bleščečih se kristalov. Borba glav-nega jupaka. je vse večja, pač po ustaljenih navadah odrskih se ljudi v pomladanskem dnevu, je polna mehkobe in očarljive melodike, toda zdi se, da je scenograf ni pričaral v popolnosti. Prevelik hlad veje med poprej čarobnim Venerinim kraljestvom in son- Z NEDAVNEGA LEPEGA SLAVJA NA PROSEKU *—■ I Prosek in Kontovel sta lepo proslavila stoletnico prve gledališke predstave, ki so jo izvedli domači amaterski igralci. Na sUki predsednik amaterskega odra na odprtju razstave o tej stoletnici (slika na vrhu). Na srednji sliki vidimo predsednika in novega kapelnika proseško-kontovelske godbe, ki poklanja šopek cvetja predstavnici amaterskega odra, na gornji sliki pa je predstavnica žensk, ki čestita članoma dramskega odra čno pomladjo, kljub ljubki pesmi pastirčka in molitvi romarjev na poti v Rim. Tudi v grajski dvorani na Wartburgu, kjer se pripravljajo na veliko pevsko tekmovanje, je nekam mračno in hladno. Hotena rustikalna hladnost, ki veje z odra, je motila veličastje slavja,ki naj ga prikaže tekmovanje pevcev in poudari vroča glasba. Režijski odmik Erharda Fischerja in scenografa, hkrati tudi kostumografa Wilfrieda Werza od ustaljenih manir uprizarjanja Wagnerjevih oper, ki se ponuja na odru, ni povsem adekvaten z glasbeno dramatsko zamislijo komponista. Ta občutek je bil navzoč ves večer, zato je kljub vizuelnim posegom približevanju modernega teatra', bila mizanscen-ska oblika standardna in zato tudi premalo ustvarjalna. Umetniški ustroj Komične opere, ki deluje po znani metodi duhovnega vodje in ustanovitelja tega gledališča, zdaj že pokojnega režiserja Walterja Felsenstei-na, je bolj iskalski, čeprav ne moremo govoriti, da bi bile predstave Komične opere eksperimentalnega značaja. Felsensteinova metoda, ki je bila nekoč toliko občudovana, je sprožila v gledališkem svetu mnogo simpatij in tudi nasprot-stev. Ne samo predstave v Fel-sensteinovi režiji, ki so v praksi potrjevale profil njegovega teoretiziranja o realističnem glasbenem gledališču. Sproščale so se teoretične razprave, organizirali mednarodni znanstveni kolokviji-in pisale mnoge knjige. Krog njegovih sodelavcev je v drugih gledališčih razširjal njegovo metodo. Felsensteinova metoda se je razširila skoraj na vsa glasbeno dra-rpatska gledališča v Vzhodni Nemčiji. Njegov največji zastopnik je režiser Joahim Herz. Zatorej je povsem razumljivo, da sta bili po Felsensteinovi smrti zaupani uprava in umetniško vodstvo Felsensteinove Komične opere prav Herzu, ki je eden najnaprednejših nemških opernih režiserjev. Z vseh teh vidikov je bila zanimiva predstava Puccinijeve Ma-dame Butterflg v Herzovi režiji. V čem je bila pravzaprav draž odrske postavitve v Komični o-peri? Predvsem v rekonstrukciji krstne izvedbe, torej v obnovitveni postavitvi predstave v Milanu iz leta 1904. Seveda je bilo prisotnih tudi več novih režijskih prebliskov, med katere sodi izvirna ideja odpiranja in zapiranja črne zavese na vse strani, nalik optiki v fotoaparatu, pred vsakim začetkom in koncem dejanja. Saj res! Med uverturo pride na sprehodu skozi dvorano Pinkerton s fotoaparatom in fotografira hišo v cvetju in panoramo pristanišča Nagasaki. Pismo konzula Sharplessa, ki ga ubogi Butterfly bere v nemščini je istočasno projicirano v angleškem rokopisu na odru. In še več novosti. V glavnem pa skuša predstava v izvirnosti originalne partiture in študijske literature prenesti duha krstne uprizoritve tudi s prvotno zamišljeno sceno in kostumi, za kar je bilo potrebno ogromno dokumentarnega materiala in zgodovinskega študija. Tako nam je bila Madame Butterfly predstavljena v kar se do izvirni podobi v partituri in dramaturški gradnji, brez popravkov, ki so bili vneseni pozneje, kot na primer srhljivi prizor harakirija nesrečne Butterfly v navzočnosti otroka, s sicer zavezanimi očmi, ko se igra in kruti odvzem otroka. Izredna je bila predstava tudi v glasbenem pogledu, ki jo je orkester opojno blesteče izvedel pod vodstvom tenkočutnega, za široko frazo dovzetnega dirigenta Joachima VVillerta, dočim so s poglobljenim občutjem pevsko in i-gralsko verno podali svoje vloge Jana Smitkova kot Butterfly, njeno strežnico Suzuki Friederike Wulff-Apelt, poročnika Pinkerlo-na Emil Cherman, konzula Sharplessa Wilfried Schaal in mešeta-rja Gora Frank Folk*r V okviru letošnjega festivala «Berlinski slavnostni dnevi» v glavnem mestu DDR je vredno zabeležiti še odlični koncert komornega ansambla Camerata mušica Berlin. Pod vodstvom jugoslovanskega dirigenta Željka Stra-ke, ki ga uvrščajo med najboljše dirigente Vzhodne Nemčije, je orkester, sestavljen z vrhunskimi instrumentalisti znamenite Komične opere, Državne opere ih Radia Berlin, izvedel kčnččtffif program starih mojstrov s takšno preciznostjo, da poslušalec ob tolikšnem umetniškem užitku obstr-mi. Izvedli so obsežen program, ki so mu morali na željo poslušalcev dodati več novih skladb. Ob takšni odlični izvedbi človek res ne ve, kateri skladbi bi dal prednost. Za uvod so zaigrali A. Vivaldija .Concerto D-dur, ki je bravurozno izzvenel v čisti, umetniško 'podani interpretaciji instrumentalistov resničnih virtuozov. Že v prvi točki je bilo opazno, da jih je z občutenim žarom povezuje v enovito telo mojstrska roka dirigenta Željka Strake. ki je hkrati ustanovitelj in umetniški vodja orkestra. V delih Koncert št. 8 v e-mollu Arcangela Corellija. v Koncertu C-dur Tommasa Albino-nija in v Koncertu a-moll Antonia Vivaldija je sodeloval mladi, po svetu že znani sovjetski violinist Vladimir Spivakov, ki je z odlično igro navdušil občinstvo v nabito polni dvorani Komične o-p ere. V drugem delu koncerta je orkester predstavil nekaj izjemno atraktivnih kompozicij, kot Johanna Sebastiana Bacha Cembalo-koncert, ki sta ga na dveh čembalih in z orkestrom izvajala E. Lukovičeva in A. Thalheim, nadalje Antonia Vivaldija Concerto grosso, ki so ga izvedli izvrstni solisti orkestra H. Pietsch, K. Burmeister in M. Herzog in zlasti Dvojni koncert za trompeti A. Vivaldija v izvedbi pihalcev L. Guettlerja in K. Sandana. Odlična trompetista sta z malima instrumentoma virtuozno interpretirala izredno težak glasbeni part z bravuro, kakršno je redko slišati. Seveda sta morala po burnem odobravanju občinstva točko ponoviti. Za zaključek koncerta je bil na programu znani Mozartov Diver-timento, ki so ga izvedli z občudujočo brezhibno dinamičnostjo. EMIL FRELIH na temnih ozadjih po vzorih starih holandskih mojstrov. Anita Toneatti Življenjsko radostno in barvno živahno razgibano pa je slikarstvo Anite Toneatti, kj se kaže v množici olj z bleščečim videzom, ki jih je dala na ogled v «Galerii d’Arte modernai> v Ros-sonijevi pasaži. Te slike pa so resnični odraz njene temperamentne istrske krvi ustvarjalne zagnanosti, ki se kaže v upodabljanju najrazličnejših motivov. Morda je razstava nekoliko preobložena, kar povezujemo s bližajočimi se prazhiki, ker slikarka računa, da bi mogel tu vsakdo najti sebi primerno umetniško darilo. Dokaj lepe so velike slike cvetja, posrečeni so razgledi kraških naselij, vse od Drage in Botača pa preko Bazovice in Trebč vse tja do Koludrovice. In vendar menimo, da ji še bolje ležijo motivi iz Izole, Pirana, Rovinja ter motivi iz Gradeža. Silvano De lise V prenovljeni galeriji «La Ta-volozza d’Oror> na Trgu Puecher pri Sv. Jakobu v Trstu razstavlja svoje akrile Silvano Delise v svojem nezamenljivo občutenem podajanju stvarnosti človekovega o-kolja, ki se ne razlikuje toliko v oblikovnosti prikazanega, kot pa v irealnosti modre in zelene barve polti njegovih človeških likov, med katerimi seveda prevladujejo gole ženske. Izraz obrazov teh žensk je enako hladen in brezčuten. torej brez osrečujočega nasmeška. kakor izraz nekih bitij, ki niso otroci naše zemlje. Ta občutek krepijo v nas tudi trdovratno ponavljajoče se govorice o pojavljanju letečih krožnikov, ki zadnje dni strašijo tudi nas na Tržaškem. Zato napravijo te Deliseje-ve ženske na nas vtis, kot da niso bitja z našega planeta, pač pa da so prišla od drugod, da so prišle k nam z kdove kakšnimi nameni, ker se v njih ne pretaka topla človeška kri. In ta srhljivi občutek povečujejo v gledalcu goli dechiricovski prostori, v katere jih slikar postavlja, prazna dvorišča, prazne sobe, ki so jih zemljani v naglici zapustili, ko so zbežali. In res. beg kot tak je pod-stat teh slik, beg človeka iz trušča zmehaniziranega sveta in življenja, da bi v njem ne postal brezčutna lutka. Fabio Dellach Povsem drugačen pa je odnos do stvarnosti v slikah, ki jih je v prostorih poštnega «aopolavora» razstavil Fabio Dellach. Že na nedavni razstavi ptičev je sodeloval s sliko, ki bi bila zaslužila vsaj pohvalo. Sedmj- isto sliko vidimo na tej razstavi, seveda poleg nekaterih SliH^pbkrajin in poleg dveh povsem slikarsko izvedenih akvarelov, ki pričata o visoki slikarski nedarjenosti tega samorastnika. Gre za nadarjenost, s katero bi se nwgel. seveda če bi hotel, uveljaviti tudi v bolj zahtevni likovni ustvarjalnosti. Tega spretnega ilustratorja, za kakršnega se je izkazal v početku poti v slikarstvo, pa risarski čut vse preveč rine v anekdotično zasnovane prikaze ljudi iz vsakdanjega okolja. So pa vsi odlični in ponekod morda bolj humoristično občuteni kot tisti iz njegovih prejšnjih razstav. So pa DeI-lachove slike tako privlačne, da bi ne bilo prav nič čudnega, če jih bodo zanamci nekoč iskali, podobno kot so iskali olja, ki jih je v prejšnjem stoletju slikal tržaški mojster Rose. M. B. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Filo diretto Na strani državljana 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Vlak, program za otroke 17.25 Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro 17.35 Paper moon. TV film Druga nagrada 18.00 Argumenti 18.30 10 Hertzov, glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 1 - KRONIKE 19.20 WOOBINDA, TV film 19.45 .Almanah. Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 STAVIMO? Nagradna oddaja, ki jo vodi Mike Bongiorno 21.45 Dolly, filmske novosti 22.00 Posebna oddaja dnevnika 1 KATERA TRETJA POT? Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Teatromusica 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Tresei STARŠI, KAKO TO? 14.25 - 16.15 NOGOMET: ITALIJA - ŠPANIJA 17.00 Beli delfin Z um 17.15 Prijatelj kot Luke, TV film 18.00 Vzgojna TV drugih 18.30 Dober večer z . . . QUARTETTOM CETRA 19.45 DNEVNIK 2 -ODPRTI STUDIO 20.40 Sedem zgodb V POLNI LUČI 22.00 Oddaja o današnjih dogodkih Ob koncu DNEVNIK 2 JUGOSLOVANSKA Ljubljana 8.55 TV v šoli 9.55 — 11.30 VELESLALOM ZA MOŠKE 15.10 Šolska TV 16.15 VELESLALOM ZA MOŠKE 17.15 POROČILA 17.20 VoLKER - LUKER: SAJ TO JE ZA ZNORET, I. del mladinske igre 17.55 Obzornik 18.C5 Stare japonske pravljice 18.20 ETNA, dokumentarni fil® 19.10 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.C0 Izziv kulturi: Kulturna dediščina naših naselij 22.05 TV DNEVNIK 22.20 Jazz na ekranu Koper 18.30 Veleslalom za moške }' , 20.00 Otroški kotiček: risanka- 20.15 TV DNEVNIK 20.35 GLEDALIŠČE SMRTI, fil® Režija: Samuel Gallu, igrajo Lelia Goldoni, Julian Glover in drugi •• 22.05 Cinenotes: Tihi odmev zim skih noči 22.35 Ansambel Time ZagreD 17.35 TV koledar 17.45 F. Bevk: MALI UPORNIK 18.15 TV galerija 18.45 Humoristični klub 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Aktualna oddaja 20.50 UŽIŠKA REPUBLIKA, TV nadaljevanka ŠVICA 18.05 Gospod Tau, TV film 19.05 Prvi 365 dni otroškega življenja 20.45 Načrt v zraku, film 22.10 To in drugo TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.30 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Iz južnoameriške folklore; 9.30 Družina v sodobni družbi; 9,45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Naš podlistek; 11.35 Plošča dnevna; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov 1977 14.10 Danes bomo govorili o... 14.30 Glasbene oblike in izrazi 15.35 Priročnik lahke glasbe 16.30 Kje je napaka?; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Gospodarska društva v pokrajini; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.25,16.30. 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.30, 22.30, Poročila; 7.C0 Dobro jutro v glasbi; 8.33 Solisti resne glasbe; 9.15 «Bouvard et Pecuchet»; 9.32 Lu- nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih;, 11.45 Caroselld ' ChrcT" -" Čemeti;' 12.00 Na prvi strani; 12.05 - 14.00 Glasba po željah; 14.15 Družba in revolucija; 14.33 Poje zbor Stella Alpina; 14.45 Edig Gallet-ti; 15.20 Poje Marisa Sacchetto; 15.40 Zimska plošča; 16.00 Knjižne novosti; 16.05 Plošče; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.45 Reklamna in zabavna glasba; 18.03 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 19.33 Crash; 20.00 Poezija, glasba in ples; 20.32 Rock party; 21.00 Glasba iz slovenskega juga; 21.00 Glasba iz filma «The Thomas Crown Affair»; 21.45 Jugoslovanska pop scena; 22.45 Poje Dalida. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00 - 7.30 To noč, danes zju- traj; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni program; 9.00- 10.35 Radio anch'io; 11.30 Program z Mino; 12.05- 13.30 Vi in jaz 14.45 Nogomet: Italija - Španija: 16.30 Rallv; 17.05 Glasbena od daja; 17.45 Kdo, kako, kje, kdaj; 18.00 Sladkosti vrta; 18.35 Srečanje z Renatom Zero in Mio Mar tini; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Italijanske pesmi; 20.35 Flash back; 21.05 Opera - quiz; 21.35 Martin Luther King; 23.18 Lahko noč od... RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11-30. 12.30, 13.30, 17.30, 18.30, 19.30. 22.30 Poročila; 6.00-755 Neki drug dan; 8.45 Spomini na otroška leta; 9.32 Božične pesmi; 10.12 Sala F; 11.32 Tudi jaz sem bil: 12.45 Ne, ni BBC!; 13.40 Romanca; 15.00- 15.45- 16.37 Tu Radio 2: 17.55 Otroci časa; 18.33 Poglejmo na koledar: 18.56 Prostor X: 20.30 Dietrich, radijska igra; 22.20 Ilovice iz parlamenta. LJUBLJANA 6.00^-8.00. 10.00. 15.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.20 Rekreacija! 6.50 Dobro iutro, otroci ; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višja stopnjo; 9.35 Zborovska glasba; 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 12.10 Znane melodije: 12.30 Kmetijski nasveti: Podnebje in rast gozdnega drevja; 12.40 Od vasi do vasi; 14.05 Koncert: 14.40 Enajsta šola; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vrtiljak; 1?-®® S pesmijo «Hej, brigade* po E-vropi; 18.05 Z opernih odrov; 19.35 Lahko noč. otroci ; 19.45 Ansambel Bojana Adamiča; 20.W Domače pesmi in napevi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe melodije; 22.00 Z našimi rojaki P° svetu: 22.00 Odmevi s severa; 23.00 Pri tujih radijskih postajah: 23.30 Poje Tereza Kesovija. ....................................................umu..................... Patronat KZ - INAC svetuje TELESNA NESPOSOBNOST NE DAJE PRAVICE ZA SOCIALNO POKOJNINO Vp?.: <(Pišem vam v imenu moje žene, ki je že pred petnajstimi leti dobila civilno pokojnino, ker je pač hudo bolna. Pred nekaj meseci je dopolnila 65 let in so ji pokojnino kratkomalo ukinili. Zakaj so to naredili? Mislim, da ji pokojnina še naprej pritiče, še posebno ker je žena skoraj v celoti paralizirana. Če si ne zasluži pokojnine ona, ne vem, kdo naj jo ima! V pričakovanju vašega odgovora vas tovariško pozdravljamo. L.B. Verjetno ne bo moj odgovor tak, kakršnega vi pričakujete. Vaši že- Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prevzel vas bo pesimizem, ki ni na mestu. Uredite svoj sistem dela. Skušajte zadovoljiti ljubljeno o-sebo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Delo. ki ste ga prevzeli, izpeljite do konca, tudi če bo terjalo več naporov. Ljubosumni boste. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Možnosti za uspeh ne bo primanjkovalo. Morda boste potrebovali pomoči. Več zaupanja v ljubljeno osebo. RAK (od 23.6. do 22.7.) V službi napetost in malo zadovoljstva. Nevoščljivi jeziki vas bodo obdelovali. Večer v družinskem krogu. LEV (od 23.7. do 22.8.) Uspeli boste, če boste naglo odločali. Bodite previdni. Rešili boste delikatno čustveno vprašanje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Verjetno boste morali na pot, zato se pripravite. Vaša vnema bi zna- la prekoračiti meje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pripravite se na neprijetne vesti, ki jih bo prihodnost ublažila. Po neuspehu boste doživeli uspeh. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Najprimernejši čas za ureditev sta rili sporov. Srečne ure proti večeru. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Neki tekmec vam bo s svojim obnašanjem utrl pot k uspehom. Ne zaupajte ljudem, ki veliko govore. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zaradi svojega položaja boste prisiljeni globoko seči v žep. Vzbudili boste simpatije prijateljev. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Težko boste uspeli, vendar boste ovire premagali. Ni bodite suženj neumnih predsodkov. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zaradi uspelih načrtov boste zelo priljubljeni. .Harmonija v ljubezenskih cidnosin. ni je posebna zdravstvena komisija pred 15 leti priznala civilno invalidsko pokojnino, ker so pač ugotovili, da njena telesna nesposobnost presega dve tretjini. Vendar pa je tudi ta vrsta pokojnine vezana na osebne dohodke: očitno je tedaj vaša žena zadoščala predpisanim pogojem. Ko u-živalec te pokojnine dopolni 65. leto starosti, prekličejo civilno invalidsko pokojnino in jo spremenijo v socialno pokojnino (znesek ostane nespremenjen), ki jo prične nakazovati zavarovalni zavod IN PS. Če so ukinili nakazovanje socialne pokojnine, pomeni, da je INPS ugotovil, da družinski dohodki presegajo predpisano mejo. Pri tem upoštevajo dohodke o-beh zakoncev, torej tudi vaše, in ne smejo presegati zneska 1.883.050 lir za letošnje leto. Pri tem naj vas opozorim, da pri ugotavljanju pogojev za priznanje socialne pokojnine sploh ne upoštevajo in ni merodajna večja ali manjša telesna nesposobnost. To pa zato, ker ta pokojnina ne temelji na delovni dobi, temveč jo država prizna tistim državljanom, starim nad 65 let, ki imajo zelo nizke dohodke. Če ugotovite, da so skupni dohodki pod omenjenim zneskom 1.883.050 lir, potem se zglasite v našem uradu. DELOVNA DOBA V BIVŠI «CONI B» Vpr.: »Sicer nimam še 60 let, vendar bi rad šel v penzijo čim prej. Delovne dobe v Italiji imam 33 let, v Kopru pa sem delal od leta 1948 do 1950. skupno skoraj tri leta. Vendar ta leta niso še priznana in jaz ne vem. kaj naj storim. Moram čakali? Bo kmalu kaj rešeno ali sploh bodo priznana lista leta?» M.G. Vprašanje delovne dobe v bivši «coni B» je žal ostalo odprt0 \ vse preveč časa in žal še danes ni dokončno rešeno, čeprav bi se morala po predvidevanjih stvar urediti v najkrajšem času. S podpisom osimskih sporazumov so rešili tudi to vprašanje in sta se jugoslovanski in italijanski zavarovalni zavod na dosedanjih sestankih dejansko že dogovorila, da bodo italijanskim državljanom, ki živijo v Italiji, prenesli delovno bodo v bivši »coni B» v razdobju 1945-1956 na INPS in bo torej polnopravno veljala kot itaH' janska delovna doba. Vendar je t^j dolgo čakanje marsikateremu zajf varovancu, ki se je medtem upA kojil, prizadejala veliko finančno in moralno škodo, nekateri Pa brez tistih let -pokojninska dobe niso mogli niti uveljaviti pravice do upokojitve. Po najnovejših >n' formacijah, ki smo jih prejeli, napovedujejo, da bo do dokončnega dogovora prišlo v roku enega meseca. Vendar pa bo verjetno veljavnost tistih prispevkov samo od podpisa osimskih sporazumov dalje, ne pa retroaktivno. V vašem konkretnem primera vam lahko s skoraj stoodstotno gotovostjo jamčim, da lahko danes smatrate, da imate tista tri leta iz Kopra akreditirana P11 INPS, torej bi lahko že danes vložil prošnjo za predčasno starostno upokojitev, saj presegate predpis8' nih 35 let pokojninske dobe. Vendar pa bi morali pri tem tud prekiniti delovno razmerje in bi primeru, da bo delovna doba * Kopra imela veljavnost od datuma dokončnega sporazuma (kar pa je le malo verjetno), ostal bi* zaposlitve in pokojnine. Zato vam svetujem naslednje: ker je ce_' lotna zadeva že pred skorajšnjo l' reditvijo, počakajte še nekaj *#” dnov oziroma mesecev. IlIlM* nogomet DANES PROTI ŠPANIJI Italija brez laccarelliia Zamenjal ga bo Oriali - Tekmo bo prenašala tudi TV RIM — Včeraj sta oba trenerja rjavila postavi svojih ekip za da-našnje mednarodno prijateljsko no-gometno srečanje Italija — Španija, ® bo na sporedu v Rimu. Najpomembnejša novost v italijan-** ekipi je odsotnost Zaccarellija. Nadomestil ga bo Oriali, ki bo ta- Postavi obeh reprezentanc: ITALIJA Zoff, Gentile, Cabrini, Oriali, Belugi, Scirea, Causio, Tardelli, Ros-**• Benetti, Graziani. REZERVE: Conti, Cuccureddu, ***ldera, Giordano. ŠPANIJA Urriticoechea, Marcelino, Botubot, ■"Bdi, Alesanco, San Jose, Salsona, °*nchez, Satrustegui, Leal, Argote. REZERVE: Canito, Manzanedo, ^amora, Alonso, Gordillo. I10 igral že od prve minute dalje. Bearzot je povedal, da je Zacca-J^Uija črtal iz seznama reprezen-^etov zaradi bolečin v nogi, ki so mu pojavile med včerajšnjim tre-^agom. Zaccarelli se je namreč ^fed časom poškodoval, njegovo Pravljenje je dobro napredovalo in lahko že tudi igral, ne da bi ču-‘4, Posledice poškodbe. Med včerajšnjim treningom pa so se mu boleči-116 nenadoma spet pojavile in Bear-je v soglasju z uradnim zdravnikom reprezentance sklenil tega i-»*lca izpustiti iz seznama nasto-Mjočin. dejstvo, da na tej tekmi Zacca-^Ui ne bo nastopil, v bistvu niko-?ar ne preseneča, saj je bilo že 4'kaj časa precej očitno, da se bo zgodilo; čudno je le, da je Bear-?°t čakal prav do zadnjega trenut-** s to odločitvijo. Soanska reprezentanca, katero je v dopoldanskem času sprejel tudi P^Pež Janez Pavel n., je opravila vČ8raj le lažji trening, med kate-^m je bilo videti, da so vsi repre-7“n‘anti v zelo dobri formi. Ekipa i® zelo mlada in bo zanjo to sreča-I'-'e predvsem preizkus njenih možati za bodočnost. Oba trenerja sta se sporazumela, ®a bosta lahko opravila po štiri najave. Favorit tekme je seveda Italija, yendar pa ne smemo pozabiti, da A že 30 let ni uspelo premagati špan-ske državne nogometne reprezentan-Kajpak, so Španci dovolj reali-in se pred današnjo tekmo n'kakor ne zanašajo zgolj na stati-st*ko. : . Tekmo bo prenašala ’ danestudi ‘‘•lijanska televizija in sicer po 2. sporedu, z začetkom ob 14.25. Bučanje ZA SVETOVNI POKAL V Kranjski gori danes slalom Kranjska gora čaka pripravljena n® 18. »Pokal Vitranc», tekmovanje y. otoškem slalomu in veleslalomu, ** bo veljalo za svetovni pokal. .Organizatorji so morali zaradi o-?*®ih snežnih padavin potek tekmo-^ja nekoliko spremeniti. Danes bo ®®mreč na sporedu slalom, jutri pa Diesla lom. Tak zamenjan vrstni red predlagali udeleženci tega tekmovanja, ker je krajšo progo- za ®*®lom pač lažje pripraviti, kot pa Mišo za veleslalom. S pripravo so JPeli organizatorji res precej dela, je v zadnjjh urah sneženja za-P®dl'o toliko snega, da ga je zdaj skoraj pol metra. Doslej se je prijavilo za nastop *® tem tekmovanju 63 tekmovalcev J^d katerimi bo vsa svetovna eli-^ iz 24 držav. Med domačini vlada, seveda, najele zanimanje za nastop Bojana J^jiaja, ki bo startal s startno šte A11 ko išj enako kot v Madonni di jPhipiglio, kjer je zasedel odlično mesto. Prireditelji pričakujejo, da si bo tekmovanje ogledalo več kot 20.000 ljubiteljev smučanja in so zato v Zgomjesavski dolini za danes uvedli poseben prometni režim. Ljubljanska TV bo tekmovanje prenašala danes od 9.55 do 11.30, od 12.55 do 14.30, posnetke pa ob 16.15. Giordanljeva sedma na EP Na mednarodnem ženskem smučarskem tekmovanju za evropski pokal v Contaminesu so dosegli te rezultate: 1. Zechmeister (ZRN) 2. Pellen (Fr.) 3. Serrat (Fr.) 4. Epple (ZRN) 5. Kreiner (Kan.) 6. Mosenlechner (ZRN) 7. Giordani (It.) 8. Haaser (Av.) 9. Preuss (ZDA) 10 Hacher (ZRN) SMUČARSKI TEK V Bobbiu (Como) so na «Tednu mednarodnih smučarskih tekov* dosegli na 15 km dolgi progi take čase: 1. Fabrizio Pedranzini 53‘35”4 2. Benedetto Carrara 54’07”6 3. Bruno Bonetta 54’13”7 4. Angelo Andreola 54’36”3 5. Renzo Chiocchetti 54’37”0 2’29”75 2’30” 19 2’31”06 2’31”53 2’31”86 2’31”97 2’32”09 2’32”22 2’32”52 2’32”79 KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR Ponovitev tekme Barcolana - Jadran Zveza sprejela priziv tržaškega moštva ■ Srečanje ko v soboto Borovci praznih rok • V prvenstvu dečkov noši ekipi uspešni Iz pla n inskega sveta PROMOCIJSKO PRVENSTVO Jadran je tudi v petem kolu slavil zmago in je tako še nepremagan v tem prvenstvu. Kljub temu pa ja-dranovci niso prvi na lestvici. Kako to? Pripetilo se je nar*-eč, da je košarkarska zveza sprejela priziv Bar-colane (tedaj so naši košarkarji zmagali z dvema točkama razlike) in tako bo moral Jadran ponoviti srečanje s to ekipo. Tekma pa bo v soboto v Ul. della Valle ob 18. uri. Mrtvi tek Ferroviaria in Jadrana se še nadaljuje. Obe ekipi sta tudi v tem kolu zmagali ter potrdili trenutno dobro formo. Jadran se je moral pošteno potruditi, da je strl odpor trdoživih vseučiliščnikov, ki so po prvem polčasu celo vodili. Po mnenju trenerja mladinske ekipe Jadrana Tavčarja je bil CUS za slovensko ekipo doslej najtežji nasprotnik. Mnogo slabše se je v tem kolu obnesel Bor, ki je doživel pekoč poraz v Miljah. Borovci so zaigrali daleč pod lastnimi sposobnostmi in niti ne zadostuje opravičilo, da so sodniki nekajkrat oškodovali Perkovo ekipo. K sreči imajo borovci sedaj tri tedne počitka (prvenstvo se bo nadaljevalo šele 7. januarja), da prebolijo to krizo. Že po prihodnjem kolu bo Jadran niiiiiiiniiiHmiMiiMliiiniiiiiiiiiiiMiMiitmmiiiiiiimiiiiiiiHNiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuifiii LOKOSTRELSTVO V PEVMI Preluknjana tarča Na tekmovanju ob «Tednu mladine za globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji» je zmaga! Beno Vižintin V okviru prireditev ob «Tednu mladine za globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji*, naj omenimo, da je bil v prosvetni dvorani v Pev-mi lokostrelski turnir, katerega so se udeležili mladinci iz krajev ob vznožju Brd. Vrstni red najboljših je naslednji: 1. Beno Vižintin 288 2. David Grinover 234 3. Dario Gabri jelčič 228 4. Andrej Vogrič 228 Vsak tekmovalec je imel na razpolago 36 puščic in je streljal s 15 metrov razdalje. Tekmovanje samo je bilo zelo zanimivo, saj so vsi u-deleženci turnirja pokazali, da že jKftip >bv^d,ajb-T9kpsTi;elstvo. Najbolj pa se je izkazal Beno Vižintin, za katerega lahko režemo, da bo z vztrajnostjo dosegel odlične rezultate. Udeleženci turnirja so bili vsi člani lokostrelske družine PD Naš prapor, ki vabi ostale mladince, naj se vključijo vanjo. To bodo lahko storili s tem, da se udeležijo treningov, ki jih imajo ob četrtkih (od 18.30 dalje) in ob sobotah (od 15. ure dalje) v prostorih pevmske prosvetne dvorane. -- Aleš Figelj MINIBASKET Vlsentlnl — Kontovel 53:34 (29:19) KONTOVEL: Starc 14, Emili 3. Piras, Škabar, Terčič, Grilanc 11, Pertot 2, Furlanič, Brischia 4, Bogateč. Kontovelovi «mini» košarkarji so morali tudi tokrat poraženi z igrišča. Kljub porazu pa so proti Vi-sentiniju igrali boljše kot v prejšnjih dveh tekmah. Razveseljivo je predvsem to, da so fantje dobro igrali obrambo mož-moža. V napadu pa so še vedno preskromni, posebno pa še tedaj, ko morajo igrati proti conski obrambi. Začeli so zelo dobro, tako da so v prvih minutah igre celo vodili, V 10. minuti je bilo stanje 17:15 za Kontovel. V teh uvodnih minutah tekme sta predvsem dobro zaigrala Starc in Brischia. Prav Brischia je poskrbel za prijetno presenečenje, saj je dobro lovil odbite žoge v obrambi in napadu. V nadaljevanju pa so Kontovelci znatno popustili, kar so nasprotniki spretno izkoristili in tudi zasluženo zmagali. H. L. NOGOMET V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Tarantu je češkoslovaška državna reprezentanca premagala Taranto s 3:2. V prijateljski nogometni tekmi je včeraj Inter odpravil Lecce z 2:0. KOŠARKA V italijanskem košarkarskem prvenstvu A-2 lige so med drugimi dosegli tudi te izide: Mobiam - Hurlingham 84:86 Pintinox - Eldorado 101:78 Šarila - Postalmobili 86:80 Superga - Cagliari 91:82 imel priložnost, da ostane sam na vrhu lestvice. V goste bo namreč sprejel Ferroviario in po tem, kar sta ekipi prikazali doslej bi morali Veličevi varovanci slaviti. Bor pa bo igral s Scogliettom, ki bi v nor- malnih pogojih ne smel predstavljati prevelike ovire za naše predstavnike. IZIDI 5. KOLA Jeans Comer — Bor 86:72 Jadram — CUS 94:81 Cartaria — Ferroviario 64:88 Barcolana — Stella Azz. 88:65 Scoglietto — Gr. Motori 57:56 LESTVICA Ferroviario 10, Jadran in Scoglietto 8, Bor in Jeans Comer 6, CUS in Grandi Motori 4, Barcolana 2, Cartaria in Stella Azzurra 0. PRIHODNJE KOLO Barcolana - Cartaria: Ferroviario - Jadran (7. 1. ob 11.30 v Ul. Mi-ramare); CUS — Jeans Comer; Bor - Scoglietto (7.1. ob 11.00 v Dolini); Stella Azzurra - Grandi Motori. KADETI A SKUPINA Bor je v svoji prvi tekmi doživel visok poraz proti ekipi SGT. Visok poraz gre pripisati tudi neizkušenosti Borovih igralcev, saj sestavlja ekipo tudi več za leto mlajših košarkarjev. Borovci pa bodo že ta teden imeli priložnost, da se revan-širajo, saj bodo igrali na domačih tleh proti drugi Interjevi ekipi, ki pa sicer je solidna ekipa, saj je v tem kolu visoko piemagala Chiadino. IZIDI 2. KOLA SGT — Bor 112:59 Inter B — Chiadino 100:58 Alabarda — Ferroviario 87:70 Počitek: Don Bosco B LESTVICA Alabarda 4, Don Bosco A, Inter 1904 B, Ferroviario in SGT 2, Bor in Chiadino 0. Bor in Don Bosco A imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO Bor - Inter B (23. 12. ob 15.00 na Stadionu 1. maj); Ferroviario - Chiadino: Don Bosco A - SGT. Počitek: Alabarda. DEČKI To kolo je bilo končno uspešno za obe naši ekipi: Kontovel je pospravil že svoj tretji zaporedni par točk, medtem ko je Sokol osvojil prvo zmago v tem prvenstvu. Nabrežinci so končno zaigrali značajno ter z odličnim Ušajem (40 točk) nadoknadili 14 točk ter slavili s piko razlike, IZIDI 4. KOLA Kontovel — Libertas Alabarda — Ferroviario . Mer, ;7-, Don Bosco . Scoglietto — Sokol Počitek; Ser volan a LESTVICA (v oklepaju število odigranih tekem) Don Bosco (3) in Kontovel (4) 6, Alabarda (2), Ferroviario (3) in Ser-volana (3) 4, Inter Milje (3), Sokol (4) in Libertas (4) 2, Scoglietto (4) 0. 96:87 n.o. 60:72 69:70 PRIHODNJE KOLO Sokol - Servolana (6. 1. ob 16.00 v Nabrežini); Don Bosco - Alabarda; Libertas - Inter Milje; Ferroviario - Scoglietto. Počitek Kontovel. Marko NOGOMET Anderlecht osvojil «superpokal» LIVERPOOL — Anderlecht je o-svojil nogometni »superpokal*. Liverpool ga je v povratni tekmi sicer premagal z 2:1, ker pa so Belgijci v prvi tekmi zmagali s 3:1, je tako pokal os*:al njim. KOŠARKA Ljubljančani niso uspeli Ljubljanska Iskra Olimpija se ni uvrstila v polfinale tekmovanja za jugoslovanski košarkarski pokal. Partizan je namreč v četrtfinalu premagal Ljubljančane s 108:98. OH VRSTILO ŠD PRIMOREC IZ TREBČ vabi nogometaše, člane in simpatizerje na družabni večer, ki bo v četrtek, 21. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SPDT na kratko Kot smo že prejšnji teden poročali se bo smučarski tečaj SPDT v Ra-vasclettu nadaljeval prihodnje leto, in sicer ob nedeljah, 7., 14., 21. in 28. januarja, ko bo tudi zaključno tekmovanje tečajnikov in podeljevanje srebrnih in zlatih zvezdic. * * * To nedeljo je izlet po tržaškem Krasu še kar dobro uspel, čeprav so udeleženci program nekoliko skrčili zaradi ne preveč naklonjenega vremena. Planinci so se namreč podali iz Rojana po Scati Santi do Obeliska, od tu pa so zavili na Kon-konel in se preko Piščancev vrnili v mesto. Torej kratek, a prijeten izlet. * * * Jutri, v petek, 22. decembra s pričetkom ob 20.30 se bo nadaljevala na stadionu <1. maj* predsmučarska telovadba za odrasle, ki jo vodi prof. Gianni Furlanič. Po tej bo enotedenski premor, telovadba pa se bo spet nadaljevala v petek, 5. januarja prihodnjega leta. Konec »alpinističnega leta» Da bi omogočili pravočasno obravnavo poročil, se je v Sloveniji komisija za alpinizem odločila, naj traja «alpinistično leto od 28. novembra letos do 27. novembra prihodnjega leta. Sicer pa se je tudi letos znova pokazalo, da v prvem delu decembra skoraj ni pomembnejših vzponov, ki bi bili pred 21. decembrom, torej ko se prične zimska alpinistična sezona. Radovljičani v Mehiko Prejšnji mesec se je skupina alpinistov iz Radovljice odpravila kar v Mehiko, da bi tam osvojila vrhove nekaterih najbolj znamenitih gor Srednje Amerike. Iz Pariza so poleteli v Ciudad Mežico, naslednjega dne na hitro kupili hrano in vse potrebščine ter se odpravili proti Tlamacasu (3882 m), kjer jih je sprejela nova in moderna planinska postojanka. Že navsezgodaj so začeli vzpon na najvišji vrh Srednje A-merike Popocatepetl (5452 m) ter do noči prišli do bivaka v višini 4500 metrov. Naslednjega dne so šli še po moreni in z derezami v ledenik na severovzhodni strani gore, z naklonom 35-40 stopinj. Kmalu so bili na vrhu ter se naslednjega dne vrnili v Amecameco, kjer so doživeli še potres. Njihov drugi in zadnji cilj je bil Orizabo, 5700 metrov visoki vulkan v Sierri Modre Oriental. Tudi tokrat so vzpon začeli zelo zgodaj (okoli 4. ure zjutraj), na višini 4500 metrov pa so se spoprijeli z ledenikom. Vzpenjali so se hitro, po slabem snegu, kar hitro dosegli krater in nato še vrh. Tako je bilo njihove mehiške mvanture» konec. Poljaki v Cordilleri Blanci Akademski alpinistični klub iz Katovic je organiziral letos odpravo v Peru, točneje na Cordillero Blanco. Preplezali so severni greben vzhodnega vrha Huandoga, prvenstveno smer na Aguha Nevada (V+) in sicer direktno od jezera in novo smer na Piramido de Garsilaso. •IIIUIIIIIIIUIIIIIItllllinillllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllIllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllHIIIIIlllllIlIllililIllIlllIlliiliUiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu NOGOMET TEDENSKI PREGLED 3. AMATERSKE LIGE Mladost zdaj pred Sovodnjami Doberdobci so s svojo zadnjo zmago presenetili svoje navijače V dvajsetem kolu je doberdobska Mladost pridobila v slovenskem derbiju proti So-vodnjam dve dragoceni točki. Tekma je gotovo zadovoljila številne navijače, predvsem pa domačine, ki tega podviga domače ekipe niso pričakovali, saj je v zadnjih dveh nastopih doživela prav toliko porazov. V nedeljo bo Mladost igrala v Fari zaostalo tekmo proti ekipi S. Lo-renzo, ki ima na lestvici le točko manj od nje. Sovodnje pa bodo i-grale na domačih tleh z ekipo iz Foljana, ki je v zadnjih kolih razočarala. IZIDI 12. KOLA Pro Farra - Brazzanese 5:1 Libertas Capriva - Poggio 1:1 Piedimonte - Panzano ,2j3 Isonzo - Vermegliano 2:0 Mladost - Sovodnje ■ 3:2 Fogliano - Villanova ' 1:2 Mariano - Azzurra 1:0 Sagrado - S. Lorenzo 3:1 LESTVICA Pro Farra 19 Sagrado 18 Nogometna enajsterica Brega, ki nastopa t 2. amaterski ligi Isonzo 16 Mariano 15 Fogliano 14 Villanova 13 Mladost 12 S. Lorenzo 11 Azzurra, Poggio in Sovodnje 10 Libertas Kapriva 8 Brazzanese in Piedimonte 6 Panzano in Vermegliano 5 PARI PRIHODNJEGA KOLA (24. 12. 1978) Brazzanese - Capriva Poggio - Piedimonte Panzano - Isonzo S. Lorenzo - Mladost Sovodnje - Fogliano Villanova - Mariano Azzurra -. Sagrado x '<■ Dario Gergbldt' KOŠARKA V PRvENSiVU KADETOV Dom ni uspel KADETI Italmonfalcone - Dom 75:63 (27:28) DOM: Košuta 6, Waltritsch 2, Mermolja, Bučinel 6, Vižintin 3, Klanjšček 16, Sancin 6, Cantelli 8, Devetak 16. PON: Devetak (5. d.p.), Bučinel in Sancin (14. d.p.) SODNIKA: Zentilin in Cecotti. Domova peterka je v prvem polčasu zaigrala precej statično, bodisi v napadu, kakor v obrambi, kjer je igrala cono 1—3—1. Kljub temu, da niso igralci Italmonfalco-neja imeli točnega meta, so si z lovljenjem odbitih žog nabirali točke. Nasprotno, pa domovci niso startali in niso izvajali protinapadov. Vendar pa niso dopustili domači peterki, da bi diktirala igro in so po precej raztrgani igri zaključili prvi polčas s točko prednosti (28:27). Izglodalo je, da bo drugi polčas le ponovitev prvega in bo zmaga pripadala tistemu, ki bo v zadnjih minutah prisebnejši, vendar so se dogodki odvijali drugače. V 51 minuti je namreč moral zaradi pete o-sebne napake zapustiti igrišče Devetak. Njegova izguba se je precej občutila na igrišču. Kljub temu, da so Tržičani v sedmi minuti vodili s 45:36, so se Košmarljevi varovanci potrudili in v deseti minuti je bilo stanje 46:45 v korist Italmon falconeja. Verjetno bi goriška peterka prehitela nasprotnike, če bi sodnika ne začela dosojati neumestnih osebnih napak. In tako sta v 14. minuti odšla z igrišča Sancin in Bučinel. Izguba teh igralcev je dokončno pokopala vsako upanje na zmago. DAVIG DEČKI Kontovel — Libertas 96:87 (46:43) KONTOVEL: Aleksander Gruden, Daneu 11, Sedmak 4, Gulič 41, Aleksej Pertot 3, Košuta 11, Andrej Gruden, Marjan Pertot 26. PM: 8:33. PON:,, v, 17,. min. d.p. Košuta. SODNIK: Scuderi. .... ■čeprav-so Kontovelci startali kot favoriti, so se morali pošteno potruditi, da so premagali žilav odpor gostov. Tekma se je sicer odvijala v stalnem ravnotežju, tako da je bil rezultat še dve minuti pred koncem srečanja 88:87 za Kontovel. Kot o-pravičilo, da so domačini s tako težavo prišli do zmage, naj navedemo, da je bil v Kcntovelovih vrstah odsoten Čuk. Poleg tega pa je igral Aleksej Pertot s poškodovanim kolenom. V zameno pa so vsi ostali zaigrali zelo požrtvovalno in so dali vse od sebe, da so ob koncu zasluženo zmagali. Junak tekme je bil Štefan Gulič, ki je tokrat igral zelo dobro. H. L. ŠZ ZARJA Bazovica sklicuje danes, 21. decembra, v Bazoviškem domu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju REDNI LETNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora 2. Izvolitev predsednika občnega zbora 3. Poročilo predsednika 4. Poročilo tajnika 5. Poročilo blagajnika 6. Diskusija na poročila 7. Razrešnica odboru 8. Volitve novega odbora Odbor Američani na K2 tetos septembra se je skupina a-meriških alpinistov povzpela na drugi največji vrh na svetu — na 8611 visoki Čogori, ali bolj znan kot K2 (Karakorum). Trojica, ki se je odpravila na vrh, ni med vzponom u-porabila kisikovih mask. Sicer pa vsi važnejši letošnji alpinistični podvigi potekajo v znamenju osvajanja vrhov kar brez kisika, kar pa se je izkazalo, da je s primernim treningom povsem mogoče, vendar pa še ni dokazano, da taki podvigi ne škodujejo organizmu. Na Everest je npr. stopilo kar pet alpinistov brez kisikove maske, še prej so tako osvojili Lhotse, pa tudi slovenski alpinist Marjan Manfreda je stopil na vrh Makaluja brez kisikove naprave. Ameriške odprave se je udeležilo 12 alpinistov in 4 višinski nosači, bazni tabor pa so postavili 5. julija na višini 5.000 metrov. V naslednjih dveh mesecih so imeli kar štiri obdobja po sedem dni slabega vremena, tako da je šlo vse bolj počasi. Vmes so še postavili višinske tabore na 5550 metrih, na 6160 m, na 6800 m, na 6950 m ter na 7690 metrih. Konec SV grebena (7690 m) so dosegli 18. avgusta, toda zaradi hude burje so tabor postavili komaj deset dni kasneje. Odločili so se nato za Abruški greben, na katerem so postavili še tabor VI, na višini 7850 m. Sedmega septembra sta bila na vrhu prva dva, od katerih je bil eden brez kisikove maske, naslednjega dne pa sta prišla na vrh še naslednja dva. Obe navezi nista na zadnjem vzponu, ki je trajal kakih 12 ur, naleteli na posebne težave, težje je bilo pri sestopu. Povratek je bil kaj hiter in sistematičen, tako da so bili proti koncu meseca že doma. Padel 600 metrov globoko in ostal živ Zgodilo se je na Zinalrothornu v V/aleških Alpah. Anglež Martin Prince, poprečen plezalec, neznan v alpinističnem svetu, je preživel 600-metrski padec, s tem pa je postal slaven ter, seveda, tudi svetovni rekorder v «strokt*, v kateri ne bi hotel tekmovati prav nihče. Anglež je po padcu izjavil: «Imel sem neverjetno srečo, saj je bilo snega toliko, da se nisem,do smrti potolkel.» Prince je odnesel le manjšo rano na čelu, razne odrgnine in pa, seveda. razumljiv strah in šok. Plezanje na nebotičnik Pred kratkim so v novo, odprti alpinistični rubriki «La Montagne» pisali, da je maja leta 1977 George Willig preplezal 411 metrov visoki nebotičnik v Neu> Yorku, v katerem deluje mednarodni trgovinski center. Nebotičnik ima 110 nadstropij, Willig pa je tvzpon» opravil v treh urah in pol. Najbolj1 znani ameriški plezalci Nemci jih navajajo v naslednjem vrstnem redu: Rogal Robbins, 41 let, zastavonoša ameriškega alpinizma. Ima svojo plezalno šolo in dve trgovini s športnimi potrebščinami. V severni steni Hal/ Dome ima vse prvenstvene smeri, v Capitanu pa polovico, drugo polovico pa je prvi ponovil. Na drugem mestu navajajo 52 let-nega Warrena Hardinga, ki je prvi preplezal Nose. Je izredno vztrajen in vzdržljiv. V neki steni je brez sestopa zdržal 31 dni. Beverlg Johnson je ženska, gorska vodnica, specialistka za Nose, zaposlena. pa je v upravi parka Yosemite. Pionir gosemitskega plezanja je Allen Steck, 50 let, nekakšen starešina kalifornijske plezalne skupine. Yvon Ghoinard (38 let) je prvak ameriških plezalcev v ledu. Povsod po svetu ima svoje prvenstvene vzpone. Sledi Chris Jones, avtor knjige tPlezanje v Severni Ameriki*, Jim Donini, ki je prvi preplezal Torre Egger in Fred De-ckey (52 let), ki ima za sabo kar 500 prvenstvenih vzponov (!).. Avstrija ima nacionalni park Avstrija se je končno odločila, da bo uredila svoj prvi nacionalni park. Že pred mnogimi leti so razpravljali o tem, končno pa so se le odločili. Gre za pokrajino okoli Schladminga z Visokimi Turami, za tKlafferkesseh s 30 jezeri, če ne bi ta predel oklicali za nacionalni park, bi ga požrl načrt, ki velja za rekreativno pokrajino. Mnoge ustanove si tako prizadevajo, da bi ta park ohranile v svoh prvobitnosti. D. J. ______- MIŠKO KRANJEC f Nekoč bo lepše ^ (Dve povesti) 73. tvoj šef, kradejo razni šefi, kradejo trgovci sploh: padejo. Od kod sekretarju te srajce? Od kot tako lino , ■*4go za poletno obleko, za zimsko suknjo? Od kod to j^go za njegovo ženo? Tudi on krade, le da na lep na-zakonito.* , «0 tem ne bi hotela prav s teboj razpravljati,* je re- zviška, «kdo namreč vse krade in kako! Ti nisi za to ^klican, da bi sodil. Hotela sem le vedeti, če boš šel in ^ izdal? To povej I* Stal je tri korake pred njo in jo gledal. Dejal je: *Si neumna? Se na misel mi ne pridel Kaj to me-^ mar?* •Rada bi, da bi me ti izdali* ga je začela izzivati. •To bi hotela?* se je posmehoval. «Ne boš me! Go-f*^ek že pozna toliko svet, da ve, kaj in kako!* •In vendar me boš izdal!* je rekla s čudno silo, ki 84 je začela vznemirjati. -Marjan Gorišek ne bo hotel 1 hiano zdrkniti v pogubo! Ima sebe preveč rad!* j Strmel je presenečeno v njo, dokler ni izjecljal: «Kako 0 misliš? Ne razumem te...». •Zdaj ti bom rekla-, nikar ne hinavči! Dobro me razumeš! Te je mar strah?* Ker ni odgovoril, je sama nadaljevala: »Kradla sem, ko sva se rada imela... tudi tebi sem dajala... zate sem hotela biti lepa, ti si bil moja rana, ki me je razkrajala. Kako se boš rešil, da boš še dalje na svojem OZKZ? Lahko se rešiš le tako, da greš in me izdaš! Pohiti, dokler me ne odkrijejo! Dolgo se ne bo vleklo... se ne da!» Zdaj so se mu tudi usta odprla. Postal je nemiren. Roke so se mu začele tresti. Bil jč bled, kar je opazila, ker je imela ves čas oči vahj uprte. Ko je stopil do nje, jo je prijel za roke in jo stresel pa dejal: •Majda, predrami se! Kaj se ti je zmešalo? Kaj si nora?* •Trezno mislim, dragi Marjan!* se je posmehovala. «In ti si boš premislil: preveč imaš rad samega sebe!* Grizel si je ustnice. Nepričakovano mu je prišlo, kar ga je samega osupnilo, ko jo je prijel za roke in rekel: •Majda, to so neumnosti... pozabi! Vse se bo uredilo. Kam drviš v pogubo? Kaj sem jaz tu kriv?* Navdajal ga je strah: vedel je, da ga tu lahko zadene nesreča, četudi ni — kakor si je dejal — prav nič kriv. •Zbogom,* je tedaj rekla in mu ušla tako naglo, da je ni mogel ustaviti, čeprav je stekel za njo. Četrto poglavje Bilo je tu in naj se je nekoč tega še tako bala. Vendar ni prišlo v podobi skesane izpovedi, ko človek klone zgolj v spoznanju pod težo dejanja in prizna veličino življenja, ki se mu je tako ali drugače uprl in izneveril. Majda ni šla na komite, kjer bi vse priznala in se podvrgla kazni in tako dosegla očiščenje. Majda je bila odšla h Gorišku prosit usmiljenja. Sele ko ga je videla pred seboj resničnega, golega v vsem njegovem značaju, se je odločila. Uprlo se ji je bilo: poslednjega ponižanja pred njim ne bi prenesla. Vračajočo jo je navdajalo neopredeljivo zadovoljstvo, kakor da je že vse uredila, z vsem obračunala in da Je še čaka kazni. Čutila se je olajšano in Gorišek se ji je zdel že neskončno daleč. Ko pa se je vrnila domov in se na smrt utrujena in žalostna vrgla na posteljo, ni mislila na to, da bo treba.. recimo jdtri, pojutrišnjem, vsekakor čirnprej stopiti pred šefa in mu povedati; da bo treba stopiti pred komite, pred sekretarja in mu priznati svoje dejanje, nato pa se sprijazniti z mislijo, da te zaprejo. Ne, Majda ni mislila v to stran, na te ljudi. Pač pa se ji je še vedno motovilil v mislih — Gorišek! Zakaj, ko je tako ležala in mislila na to, kar se je zgodilo, ni gledala naprej, v prihodnost, kaj je še treba ukreniti, pač pa si je rekla misleč prav na Goriška: «Zdaj mu drugo ne preostane, kakor da me ali izda ali se vrne k meni. Vprašanje je, če me bo izdal!* Da, tako se ji je zastavljalo vprašanje: «... ali pa se vrne k meni.* Gledala je v strop nad seboj. Ta strop je bil razpokan, kakor vsi stropi v starih hišah Po njem — plesni-vosivem — so se razpredale drobne razpoke kakor žile na starčevski roki ali gube na starčevskem čelu. Bilo je treba samo gledati te razpoke, imeti nekaj domišljije in že si iz njih lahko ustvarjal čudovite podobe: ljudi, pokrajino, pravljični svet — pač kar si hotel, kakor si bil razpoložen. Nekoč je tja risala svoje velike sanje, tja je risala zadnje leto svojo ljubezen. Zdaj pa se je v te zareze risalo njeno zgubljeno življenje. V zavesti svoje popolne zgubljenosti, in ko je zdaj lahko že nekoliko mirneje presojala dogodke, je nepričakovano obstala na poti, ki je bila v silovitem naletu zadela ob njo, ko je bila pri Gorišku. Ni odšla ne k šefu ne k sekretarju, pač pa je hrepenela po Gorišku. Ni zavestno mislila nanj! Ne, zavestno je Majda bila prepričana, da je z Goriškom za vedno obračunala. Toda če bi Gorišek nepričakovano stopil v njeno sobo in se ji le nasmehnil, izrekel eno samo toplo besedo, bi se mu Majda z vsem žarom vrgla v objem. Želela si ga je. Žslela si ga je telesno kakor še nikdar. Njeno telo je v tej duhovni zgubljenosti kričalo po Goriškovi navzočnosti, po njegovih objemih, po strastnem predajanju njemu. Namesto pobožne predanosti v spoznanju krivde in zavesti po nalaganju pokore, poprave v ječi ali kje na delu, česar se je začela silovito bati, si je želela bega pred vsem tem v spozabo, v telesno predajanje, v omotično razbrzdanost z Goriškom. Sla po tej razbrzdanosti, ki se je zdaj tako nepričakovano, a tako silovito javila v njej, se je mešala z zavestjo krivde in z nagonom po begu pred neizbežnostjo. Iskala je kakršnegakoli opravičila, čeprav ne zavestno in namerno. Zazdelo se ji je, da je ob njej Gorišek, ki ji govori prepričljivo, samozavestno: «... vsi kradejo... kdor ie more... nekateri skrivaj, drugi očitno... šef, vsi ti šefi. celo sekretar...* Da, tudi sekretarja je pomešal v to druščinol Uredništvo, upravo, oglasni oddelek. TKST. Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.9C0 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letno naročnina zo inozemstvo 44 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din. za organizaciie in podjetja mesečno 55.00, letno 550.00 din Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK 21. decembra 1978 Zo SFRJ Oglasi 400 lir za 2iro račun 5#i01 -603-45361 «ADIT» DZS 61000 L|ubl|ona Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir 1 st., vlš 43 • m ai' Wojtyla najbrž ne bo obiska! ie prihodnje leto svoje domovii.e, še .zlasti, ker naj bi obisk sovpadal s proslavami ob 900-letnici smrti sv. Stanislava. Ljudje na vogalu Pahlavijeve ulice v Tabrizu, glavnem mestu iranskega Azerbajdžana, dve uri po uboju dveh oseb med protirežimskimi demonstracijami (Telefoto ANSA-UPI) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifviiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiin GEN. DALLA CHIESA ZADAL NOV UDAREC TERORISTOM Karabinjerji odkrili v Bologni tri skrivališča organizacije PL Preiskovalci aretirali dvajseterico domnevnih teroristov ter zaplenili orožje in zajeten sveženj dokaznega gradiva BOLOGNA — Karabinjerji in policijski agenti, ki pripadajo posebnemu protiterorističnemu oddelku generala Dalla Chiese, so ob sodelovanju orožnikov emilijske legije zadali včeraj dokaj hud udarec ultra! e vi teroristični skupim »prima linea*. Kot. poudarja skopo uradno sporočilo državnega pravdništva so organi pregona po.27 hišnih,preiskavah odkrili tri skrivališča (med temi tudi neko tiskarno) ter aretirali ko ico domnevnih teroristov. Kaže, dasi vest nj bila uradno potrjena, da je akcijo vodil osebno general Dalla Chiesa. Zaradj molčečnosti preiskovalcev (razen uradnega sporočila državnega pravdništva, kronisti sploh niso imeli nobene točnejše vesti) je težko presoditi dejanski pomen akcije v Bologni, ki se je — kot kaže — začela že konec prejšnjega tedna. Dejstvo, da je preiskave osebno vodil general Dalla Chiesa, pa daje sumiti,, da gre za precej pomembno operacijo in da je bil udarec, ki so ga karabinjerji zadali teroristični organizaciji dokaj hud. Po dosedanjih nepotrjenih govoricah naj bi orožniki in policijski agen- iiiiiiiiinrtiiiiiiiiiiiiii muh m m um min m iitiiimiiitiiiiiin mi m m iitiiiiiiiiu nuni iimiHim, um, um m,,,, 111,1,1,1 h„i iimiiiiiiiiiiiiitiii iiuuuimt, 1 umu, 1, umna ZAOSTROVANJE POLOŽAJA NA BLIŽNJEM VZHODU Izraelski lovski bombniki napadli palestinska oporišča v Libanonu Bale dva mrtva in več ranjenih, po drugih vesteh pa celo 25 žrtev Ali bodo pogajanja za mirovni sporazum kmalu spet stekla ? Srečen dobitnik: 4C0 milijonov lir na nogometni stavi BOLLATE (Milan) — Igralska strast je tokrat nagradila vztrajnega igralca nogometnih stav, ki je s so botno napovedjo zmagal 400 milijonov lir. Srečni dobitnik »totocalcia* je neki Mario, šofer in obenem tudi lastnik malega tovornjaka, ki vsako soboto izpolni obrazec nogometne stave v baru vasi Cascina del Sole pri Bollateju. BEJRUT — Bližnji vzhod je spet prizorišče spopadov med Izraelci in Palestinci. Včeraj so namreč lovski bombniki izraelskega vojnega letalstva napadli palestinska o., orišča v južnem Libanonu, pri čemer sta izgubili življenje dve osebi, 14 pa jih je bilo ranjenih. Sicer so še druge verzije, po katerih naj bi bilo celo 25 mrtvih, vendar so te govorice nepotrjene. Napad izraelskega vojnega letalstva naj bi bil odgovor Izraela na stalne napade Palestincev, ki so z raznimi atentati v zadnjem mesecu ubili štiri izraelske državljane, 67 pa jih ranih. Prav včerajšnji ateJ-t v Jeruzalemu, v katerem so bile ranjene štiri osebe, naj bi bil povod za poseg vojnega letalstva. Novico o napadu je potrdil tudi neki uradni izraelski vojaški glasnik, ki je naglasil, da je bil včerajšnji napad prvi po tistem iz avgusta letos, tarča lovskih bombnikov pa naj bi bila vojaška oporišča organizacije »Al Fatah*, kjer se urijo palestinski gverilci. Uradni izraelski komunike nadalje pravi, ,da so lovska letala zabeležila vidne uspehe, predvsem v krajih Dahar El Burg, Kas-samiya in Burg El Shimali. Seveda so izraelsko provokacijo predstavniki PLO čisto drugače ožigosali. Uradni glasnik PLO je povedal, da je okrog 16. ure osem lovskih bombnikov izraelskega vojnega letalstva napadlo pet begunskih taborišč, nedaleč od pristanišča Tir v južnem Libanonu, kjer je tudi baza vojne mornarice palestinskega osvobodilnega gibanja. Napad je trajal skoraj eno uro, Izraelci pa so le za malo »zgrešili* tudi vojaške postojanke OZN. Točnega števila žrtev zaenkrat še ni mo- goče določiti, ve se le, kot je bilo že zgoraj rečeno, aa sta izgu-.ua ž,v-ljenje dva Palestinca. Uradni glasnik PLO je tudi dodal, da so Palestinci odgovorili na ogenj in sovražnika pregnali, ni pa omenil, da sta dve enotj izraelske vo ne mornarice napadli tudi kraj Sarafand. To je tudi vse, kar se ve o včerajšnjih spopadih in bo treba nemara še nekaj časa počakati, da se bo izvedelo za vse detajle. Medtem pa je iz.aelski obrambni minister zaukazal vojski, naj preneha za nekaj časa z odstranjevanjem vojnega materiala s Sinaja, sicer bi to lahko okrnilo moč izraelske vojske. Zadnji ukaz obrambnega ministra VVeizmana gre vzeti kot očiten znak krize, v katero so padla vvashingtonska mirovna pogajanja med Egiptom in Izraelom. Prav na področju pogajanj gre zabeležiti Vest, po kateri naj bi se prihodnji teden sestala v Evropi egiptovski in izraelski zunanji minister Mustifa Khalil oziroma Mošhe Dajan. Mi ninstra naj bi se sporazumela o nadaljnjem poteku pogajanj, pobudnik tega srečanja pa naj bi bil Cyrus Vanče, ki je baje predlagal, da bi se sestali v Bruslju. Washington pa je sporočil, da bo srečanje med vsemi tremi političnimi možmi celo že to soboto, (mč) Neurje na Hrvaškem REKA — Silovita burja s sneže njem, poledico in izredno nizkimi temperaturami je povzročila hude nevšečnosti v Istri, na Reki in v Hrvaškem primorju. Zaradj poledice so zaprli Jadransko magistralo na območju Karlobaga, kjer je silovi- ta burja onemogočila vsakršno posipavanje s soljo in je cestišče pravo ledeno drsališče. Za tovornjake šo tudi zaprli ceste preko Gorskega kotarja, kjer je zapadlo nad 20 centimetrov snega in so. številni odseki tudi poledeneli. Burja je povzročila pred Puljem' brodolom male 50(1 tonske panamske ladje »Ellerri B». Posadko šestih mož sta rešili neka jugoslovanska in sovjetska motorna ladja, potem ko ni reševalcem 'uspelo spraviti ladje v puljsko pristanišče. Razbitine ladje sedaj ,nosj proti italijanski obali, da so puljske luške o-blasti obvestile vse ladje, ki plujejo proti severnemu Jadranu, naj pazijo na nevarnost, (voc) Libija zanika da bi pomagala pripadnikom RAF BONN — V razgovoru s šestimi zahodnonemškimi časnikarji je libijski notranji minister Belgasem odločno zanikal, da bi njegova država pomagala pripadnikom anar-hoteroristične skupine RAF. Belgasem je sicer priznal, da je Libija v preteklosti vzbujala vtis, da je prijateljica teroristov zaradi podpore, ki jo je nudila skupini IRA (minister je ocenil podporo kot hudo napako) Dodal pa je, da je po letu 1975 odrekla severnoirskim teroristom vsakršno nomoč in pripomnil, da je vselej sodelovala v boju proti pripadnikom RAF. tj med hišnimi preiskavami zaplenili med drugim klišeje letaka, s katerim si je 15. maja LP prilastila odgovornost za atentat na direktorja osebja v tovarni »Menarini* dr. Antonia Mazzottija, matrice, s katerimi sta si skupini »teritorialne te roristične enoto* in »obojem;, proletarske skvadre* lastile očetovstvo atentati nad tovarno »Visplant* in na »Zastavljalnico iz Bologne in Ravene*. To odkritje med drugim potrjuje domnevo, da si »prima linea* večkrat prilašča očetovstvo nad atentati z imeni drugih organizacij, tako da bi iztirila preiskovalce kot tudi da bi v javnosti vzbujala vtir, da deluje na italijanskem ozemlju veliko več terorističnih skupin. Končno so med hišnimi preiskavam; karabinjerji in policiski agenti zaplenili dokajšnjo količino orožja in streliva (omeniti gre najsodobnejši model samokresa «be-rette* s 15-nabojnim saržerjem, ki s0 ga agenti javne varnosti dobili v uporabo šele pred nedavnim), bombo in letak, ki je napovedoval a-tentat na sedež zdravniške zbornice v Bologni. Najdbo eksplozivnega naboja, ki je bil tempiran s timerjem pralnega stroja, povezujejo z napovedanim atentatom na zdravniško zbornico ali pa z atentatom na vojašnico «Mazzoni», ki naj bi se mu teroristi odpovedali v zadnjem trenutku, ne da bi obvestili pajdaša, ki si je v njihovem imenu prilastil odgovornost s kratkim telefonskim sporočilom. Nazadnje gre omeniti še zaplembo zajetnega seznama imen časnikarjev, sodnikov in industrij-cev, k; naj bi v ne preveč oddaljeni prihodnosti postali žrtev terorističnih napadov. Organi pregona so v nekajdnevni akciji aretirali in prijavili sodišču dvajseterico fantov z obtožbo pri-padništva oboroženim tolpam in nedovoljene posesti orožja. Vprašanje brez odgovora je zaenkrat, kakšno funkcijo so aretiranci imeli v teroristični, organizaciji, verjetno pa je, da rtis