«. ttntth. ^■•iBifci pWBpWS ?*? tfftovl SNI» ML Ml jt^^^^^ ^^^^ '^'^^^"^^^^^*^*w^*P**"^w<»^^>*MW»^yiNWi^^^ m, ^^^■■^■^l^*^^^*^^^^^^^^^^■^^■i^^^^^i■^^l^^^^^^i^■^^^^■■^■^^^^^^i^■^^^^■ ***•!■ wtt ona sepnlda* Um—ti avaania m praaađka. Ma w»tis Prostor I «/« X 54 «/« m tuntfđne ia male ogUse 90 vhL, a laadne razglaae !*20 K, zi poslano ta rakunae 2 K. — Pri naroČilu nad 10 objav popast Vprašanjem glede Inaeratov naj se prttofi anamka m odgovor. Upr vnlatro „Slev. Naroda' u ,Kar*cat Tlakama" KnaĐara ullaa ft. 9, nrttiićno. - Teiale* at tO. »Hetaajaa« ■ara* emu v UaftUaai l« m stid i v J*iaelavi|li celoletno naprej plaćan • K 12 KferoikagajJ , Časopisje piše: »Miroma pogodba z Neinč-jo ratificirana* — Nehote človek \n\*\\ pri tem: »Kaj pa je z \vstri-jo? Kaj z nagimi severnimi mejami?« "Resnici na ljubo moramo priznati, da se jfe pc razsulu stare Avtrije na Koroškem popolnoma brez glave, brez vsakega pravega načrta postopalo. Naročalo se se krajevnim odborom, da naj prevzamejo v svoje rok-a ra/l?^e uprave, a zadostne podpore, zaslombe se ni dalo, da bi se to srnotreiio izpeljalo. Po vseh večjih mestih so celo Nemci pričakovali, da zasede ju c:o si o vensko vofaStvb ^oklfc mestnega županstva v Beliaku koncem novembra 1°iS> najvažnejše točke v dežett, pričakovalo je to slo-*en s ko prebivalstvo --a zaman. Ko le vračal dr. Korošec z dr. Žerfavon •jne 2. deccmbr- 19\? **z Pariza, se ga *e o položaju na[ Korc škem v Podrožci informiralo natančno in no?™ nrosfio, -da zastavi pri kranjski vladi v Ljubljani ves svoj vpfiv, da se zadostno zasedejo najvažnejše točke v deželi, kajti, če pride reakcija, bo to slabo vplivalo na toliko časa od Nemcev m nemškutadev strahovano slovensko Imdstvo. B*! > le to 2. (t*?***** •*. bi! je Še čas. Zgodilo se ni nič, da bi se pod->r!o to. I:ar se je prej brez pravega načrta zaukazalo. Pri^r so prvi dnevi ]a-nuvarla 1919 in z njimi slovenski be-ga&ci ": Orr.ieca Kocotana na Gorenjsko. Po teh d t: jen jih je slovenski in ce!i ic^oslovenski prestiž na Koroškem veliko zgnttiL Pr:s1i so na to prvi boji naših fantov t. nemško drnsalia v katerih c pade! marsikateri slovenski mlade-Tilč, kar se ne bi bflo z£od;lo. če bi se Mo pravočasno potrebne pripravile in uredila Prišli so nesrečni zadnji dnevi y aprila ko se ?e brez vs^ke rezerve. hrez zadostne moči navalilo na koroške sJ-feim- -ncT VoQrswehrovca«« Ko se \> pričelo 2c. aprfla s tem nezadostno vrroravl'enirn r;apadom, se je bahato iiek veljk »narcKiiuak« v kolodvorski j restavracij t;a Jeseničan dne 29. anri-la zjufra! izrazi!: »Ta ie va§e delo!« Cer tri dir na to pa ni hote! nihče biti vzrok, kdo ;c ta, za toJ'ko slovenskih fantov take nesrečni pohod insc=nirak Koncem xnaln?ka so na5; ntžni brpt?e Šibi s svojo znano, vojaško premišh'e-nostfo jopet oaredŠi red v Korotenu. Mcl tem č3Soir. se je veliko pisalo o koroškem vpra^mu, o Oospoavalrkap - olju, o greofrratfčnin me>ah itd. Pisal? so celo tpki, fci ;X/znaio Koroško le iz razum sii'Imarkinih in Snlvereinskih veselic. 7A\ se mi, da bi bi! čas resno misrti na te razrešitev in sicer na pod-iaSi zgodovinskih in narodnih odnoša-;ev. Nemc: pridno nabirajo gradivo, da bodo, če bo treba, tuđi Po slovenskem delu KorcJa:ja dokazavati nemške na- selbine. Treba je podrobnega delo od vasi de vasi po domačinih tako, d* se reSi, kar se da še rešiti, če rrt vseh dosedanjih žrtev doprinesla Jugoslavija zaman. Ni treba, da smo pesemistj, če trdimo, da stvar ne stoH dobro za Slovence v Korotanu! Že dejstvo, da je sestavljen ves nemški »Volkswehr« v beljašk* okolici večinoma iz slovenskih mladeničev iz Roža, Podjune in iz spodnještajerskih Štajercev, nam mor^ dnf? m«roTo m:slitf. Tz Jugoslavije (koroški def> nos'jo ljudle svoje prihranke v nemške hranilnice v Celovec ali Bcbak. Očetje v Jugoslaviji, smovj pa kot >Volkswehrovci« v Avstriji. V Beljaku ima nek bivši avstriisk? častm'k. doma ob B^škem jezeru, svoio okanio, kjer sprejemna po raznih ženskah informaciie o stanju plebiscita po A-pasu m ima razprežene svote mreže d^lf do §t. Jakoba. Nekdanji najhujši agitatorji za Sud-marko po slovensk'h vaseh so se sedal navidezno vdali in se ce*o nekateri \z~ 'aviji m Ju.eoslavHo. Če kdo mrsl', da ^e bo kdai oni, ki je imel za ca^a nemškega režima prvo besedo v obemi. se-^aj posred"! s^vpns-T-mij vo^sHni. kj^r bo ve*»al tol:ko kakor kak pošten in od-^"":t S>'<*>\'*-.r>c*c t?* se rosf^no n-»oti. ta ne pozna poroškega nemškntarja. Koroški nemškufnr ostane nem?ki^.qr. Če ^o tv?d» des^^kr^f izdavi y^ Jmrjor>st 5e'i. Ne bo mu mogoče odgov-ripti vsem. ki so govorili o tem nreJmetu. Onim. ki so tr^''\ dri se c*!R. za k?»t****e je ston?!^ T^fJia v vr.jno. r.i^o dosegli, rripomi- nlr>. r?r» vr> +*:V, T* ":" ob v^tomj V VOTpO „ft! TrVV»«f V: Tvrf T /Wa->ski pflVt 'takrat n> bS z^m In druce ^"plr^ct'e so r>r*^e na dnevni red vsled vpliva raz\-i;*iiočih se dogodkov. TrJ vpr:«šauia stoje še v osprerlin na mednarodnem nol^j: jadransko, ma-1op7riisko in turško, in vsa ta tri vpra-5pir'r> a»dpva|n naiboH \Htalne interese Ttpiie. novornrk ie mnenja, da fma T*a-liia interes na ^m. da v vsoh teh treh vnrj^n^fn prevlada princip narodnosti: v tem srmslii *e je orl-ienttrala Hkafcfanalta ^kc?ir>. Če ;mnmo nravico, da zavzamemo na sredozemskem mori u stniišx \ k^ nai ne bo slabše od onega drugih velesil, imamo na tudi interes na tem. da ne bo nobena narodnost uničena in tlačena, kar b| nstvarilo kal? za bodoče konflikte. Z ozirom na kritike, ki i'fi je čnl o londonskem naktu pove na kratko "iegovo zgodo\ino. Predno^tavlia, da ie n?>kt se^p' r^nj in-da ie W dogovor v bistvu poetičnega in voip£kega ma-?a'a. TemeVna ni^^ovp do'očilp so b'ia: 1. Ttpliiausko OTemhe bi morplo segati s svolo vzhodno meio do Voloske in obsegati tudi ?s*^sve oto^e. 2. Mes^o Pc Va ?n cone do Pa1maciie bi se moralo d*ti Hrvatom, bodisi da ie ostala Av-strfia zdm^e^a ah* Pa da b| b!la razdeljena. 3 ItglHpnsko ozem'le b? se morala nađM'evatf od severne meie Dal- Palmi- 1 ctfo po upravnih mejah na podlagi bivše avstro - ogrske ureditve. Ako bi Italija dosegla svoje meje v obsegu na-značenem v čbnu 5 rakta in Valonski zaliv, bi se Italija ne smela upirati, da bi severni in južni v paktu ne obseženi deli po želji zaveznikov bli razdeljeni med Srbik), Črno goro tn Grško. Vsled spontane manifestacije redkega mesta se je ustvaril politično drugačen položaj. Sedaj je dilema prf-prost: ari enostavno izvedba londonskega pakta, ali Pa taka rešitev, ki bi ustregla tendencam, interesom in aspi-racTbm Italije in Jugoslavije. Govornik ;e mnenift, da ie ta druga rešitev par-h-, men tu bolj všeč V polnem so?1 a ju z min'strom zunanTih pos'ov je b*l določen minimum italijanskih aspiracij. Govornik je zahteval solidarnost zaveznikov za londonski pakt. in to obvezo so zavezniške vlade lojalno priznale. Iziavil pa je? da bi bilo bolje, da se pride do sporazuma, ki bj bj! obema strankama v korist, ter upa, da se bo dal doseči ta cilj. ker ne more dvomiti na odkritosrčnosti jugoslovenslch po-^a*:anj. Točke tega sporazuma so znane: Samostojna Reka z direktno zvezo z Italijo, pristanišče in železnica pod upravo Zveze narodov: \Vjlsonova crta s korekturo radi obrambe Trsta; Zadar svobodno mesto s pravico izbirati si diplomotično zastopstvo. Te to-čke predstavljajo minimum italijanskih aspiracij. Kar se i^t Albanije, je Italfia pri-pravljena podpirat? ta narod, da doseže svoje narodno vstajenje. Nitti je prepričan, da *se ie napravil na tej podlag? korak naprej. Govornik mora z žalostnim srcem povedati vso resnico. Parlament pozna odgovor beogradske vlade. Na tej točki, do katere smo dosneii, rešitev ne zadeva toliko Italijo, kakor Francko in Anglijo, kj sta nodvzeli ta kor?k pri beogradski vic.'ll Imenom italijanske vlade more le zagotoviti zbornico in deželo, da bo nastopal s potrebno odločnostjo in varoval čast Italb'e, Pa tudi velike interese miru. V tem rrenotku na nastopajo osebe, ki hočejo postopati nedisciplinirano 'n zabtevaio tak^snjo izvedbo londonskega Pakta. V tem oziru naglasa, da ta izvedba ni ootrebna, ker je londonski pakt bi* lojalno priznan. In če bi se morat londonski pakt Izvesti, bi bila dolžnost Angfte ?n Francke, sodelovati ~«M ;■»•-■"•■ "7 o v S •» '' r ! it * " i Ti a. ker mi Imamo razen nekaterih malenkstnih točk že zasedeno tako ozemlje, ki ie mnogo bolj obširno, nego ono, označeno v londonskem naktu. bi nomenlala izved- ' b a tega pakta, da m o r a m o i 2 *» ročiti Reko Hrvatom in izvesti člen 7. pakta, ki s e 11 č • Albanije. V tem oziru ni mogoča dvoumnost: ni mogoč« zahtevati londonski pakt in prezreti obenem členi. IB zahtevat« Reko. Govornik zelo obžaluje ravnanje onih poltjkov jn Oftega skodhjvega tiska? kj hranjjo nezadovoljnost in pospešujejo prenagljene iti n zrn** ^ne sklepe. Z žabsijo je gledal pojave kri s e n j a discipline« posebno v vrstah armade in mornarice, k| so zelo težko omajali kredit v inozemstvu. Protestira proti preostrim sodbam in žaljivim izrazom, s katerimi so se neupravičeno napadale vlade zaveznikov in se kratilo potrebno spoštovanje državmkom in načelnikom drugih velikih naedov. Protestira *udi proti alarmantnim vestem, ki jih širi gotovo časopisje in ki so zrnoine izzvati konflikte. (Medklic: »bi kaj je s cenzuro?« Nitci: »Cenzura y- nespametna stvar.«) Gotovo se bo Italija branila, a^o se |o nanade. Nikdo se ne bo izognil svoji dolžnosti: Italija se pa ne bo zatekal«! do k^iertko]J škodljive nasilnosti. Ministrski predsednik se branj proti obtožbam, d a j e p.o p u š. č a 1 i 11 da ie razložil Ameriki pravi .gospodarski, in finančni položaj Italije, kakor da bi ta b ?1 v inozemstvu manj znan kot pri nas. Govonrk izraža svoja prepričanje, da bo Italiia izšla srečno in kmalu iz sedanje krize. Očitalo se mu je tudi, da je imel zvezo z Jugoslo* veni- Temu nasproti mora odkrito izjaviti, da želi tako se sporazumeti * njimi, da doseže od nun največje zar upanje. Vstraja na tem, da ne postojalo nepremostljive ovire z Jugosloveni, kj za morejo prav lahko stopiti v območje italijanske gospodarske akcije. Do danes se s m a U r a Nitti. da stoji 11 a 11 ? a v prijateljskem razmerju do Jugoslavije. To razmerje bo treba vstaHti rudi proti njihovi volji. Absurdno je obstajati u a tem, da se smatra celo Ja« dransko morje kot italijansko jezero. Blazno Je, Če S6 hoče zapreti jugostovenske-m u narodu vsak izhod na Jadransko morje. Na medklic poslanca .Graziadei. da pomenja sedanji položaj 150 milijard, nadaliuje govornik, da je sedal važno, da nadomestimo dejanski stan, ki zelo težavno voliva na italijanske finance In LISTEK. Ivo Potok: Ujetnik. Ko safir na roki zaročenke je blestelo majsko nebo .. .Popoldansko solnce se je kopalo v jasnini in kakor zlato je viselo z vejmlade topole sredi polja. Poljana kampanjska: plodna ko ljubav v maju, temna ko mrak folijskih večerov. Valovilo je med mladim žitom, kakor valčki napollske-5?a zaliva v pomladnem jutru se je zibalo po dehteči travi; sredi njiv so šustele zeleneče murve, v tesnem objemu vinske trte. polne življenske-ga toka. Črna. nema ie ležala za r>latana-mi ob cesti stara hiša; velika so bila njena okna. a Kosto. debelo omrežje je zakrivalo prašne šipe, branilo dostop na male balkone. Bajoneti so bleščali v solncu in kakor obrazi zločincev so se prika- zovale glave izza železnih palic. Ciril je stal za oknom: bled je bil njegov obraz, obup Je ležal v potezah njegovih Hc. Tužni so bili njegovi Dogledi. hrepenenje je govorilo, klicalo Iz njih. strast je gorela v vlažnih očeh. Pomlad je drhtela po poljih, maj je kralleval v vrhovih pinii. a v njegovi duši je žarelo poldne pustinjske vročine, brez življenja, brez tolažbe. V daljini je žarel Vezuv v solncu. ko plamen se je rdečllo v belkastem dimu iznad žrela. Orehi so zeleneli ob podnožju skalnatih brd. hrepenele so olike, čaroben cvA je pla-mence v daljavi — onostran ceste, onkraj temnega obzidja le cvela nedolžnost vsa v belini sredi njive. Črni kodri so trepetali Izpod rdeče rute mlade Kampanjke. Temna polt. črne oči. polne fimidl. okroerli bokL Skriančki so sostoleH v bližnjem zelenju, skakljali so vrabci no novo posejani niivi konoplje, kljuvali ko da bi zasmehovali prizadevnnfe lepe kmečke hčere. Sklonila se je do tal In zasraMa kipa stari*. Zadišalo je. mačehe so zaduatole iz bližnjih vrtov, zašumelc je nad oknom. Lastovke so prihajale v velikih latah, zakasnele so bfle. a hrepenenje jih je jrnalo naprej, naprej v gnezda mladosti, vrtove ljubavi. Na sever so letele. Z veliko solzo sredi očesa je strmel Ciril v ono trepetante lahnih perott. izvinjale so, se jrubile v daljavi--------žalost, umirajoč plamen koprnenja je siknil v njegovo bolno dušo. V domovino so hitele ptice, prost je njih polet, a njemu? Zamisli! se je. —- spomin otroških, mladih dni se mu je zbudil. Kako je žvrsotela ob jutranji zori ptica v vrhovih kostanjev sredi domačega dvorišča! Opajali so jo cvetovi, omamflala luč solnčna. Toda ujeli so -ptico — in ko nema stvar je molčalo v lepi kletki. Zakaj bi ne pela?___Nerazumljivo je bilo takrat malemu Cirilu. Velika, bela palača v senci razcvetelega vrta. Sanjal je po cestah v svojih mladih, prostih dneh. in dospel do one bele palače. Strmel je. motril Madajo aločiocc sa omreženimi okni in niso se mu smilili oni koščeni obrazi, one zmršene brade. Takrat ni razumel one*a obupa v mračnih očeh, onega bolnega hrepenenja, one blazne želje v potezah brezkrvnih lic — sedaj, sedaj pa čuti sam-------ah, kako kljuje v glavi, kako (doje v srcu, kako trga dušo------- kako skeli, peče v krvi — ah-------! Kaj je biti zaprt? Vi vsi. ki še niste občutili hlada štirih sten, satoh-losti pomladnih noči. ko se ono hre Denenje, ono mogočno silno hrepenenje, valujoče v vrtincih odbija ko za-smeh ob ostrini nabtušenesra bajoneta, ko so vam misli kri, pogledi gniev, ljubezen odmev vlažnih zidov, ko so vam čustva čudne, neprirodne rože ... vi vsi ne znate, ne morete ceniti luči življenfa. njegovih dobrin, onega jasnega hlada vrh gorskih višav, ljubezni poletnih noči. Strmel je Ciril v stražo, v W*6e-če bajonetne ostrine, zrivpomlad. čutil pomlad v svojih žilah, gleda! z od-nrtimi očmi v omamo življenja, a nje gevo srce je mrlo v tusr!, tonile v gorju ia boli. Prostost, prostost — —l One marjetice sredi poljan, cvetov? ni* ;djev sredi vrtov, duh ciklam po Hva^ dah, oni planinski zrak ob gortkS studencih, oni lahni korak v send temnih hoj. ona sladka zavest ob ča-šah domačih vin in ona omamna telesa naših devcik ... ah. svobode, svoboda --------Kie si blaženi dih pota vonja, poln solnca? Zašumclo je med topoli. - - zadLW šalo z bližnjih brd, zadrhtelo ne?no zvonjenje preko ravnm streh, v šele* stenju palm je valovila popoldanska pesem. — preko karnpanjsk»h voljan je dihala pomladma melodija in se po-razgubljala daleč, daleč v mehki vz-duh napoljskega morja . . . Vlak je zapiskal med platanami ob kraljevem parku Caserte. kakor roganro ko zasmeti je zvenelo v pesmi mladega stražarja: Luntan a te--------non trevo p** role-------- Krik obnpa je udaril 00 neme stene, zablestele so Cirilu oči in ko le nikoli je zahrepenela njegovi bolna duša. ven. ven — v svobod'*' Zavf* dal je težaka po pristanih. ruckiboM Stran % »SLOVENSKI NAROD" dne 11. februarji 1920. itev. aa. na ItaMeasko gospodarstvo a pravnim razmerjem, ča tuđ! nas stane to kako žrtev. Kdor ne odobruje test stališč*, ima dolžnost, da glasujs proti vladi. »Vendar inat vlada potrebo, da se čntl podprta od zanpanja zbornice, če nm bo zbornica odrekla to zaupanje, to igovornik zapustil vlado a čisto zavese* (o, da le storil vso svojo dolžnost. Evropa, U se nahaja v težkem položaja, *x> našla svoje ravnovesje le z odkritim sodelovanjem med zmagovalci to smagaaci in ie na podlagi miru, ki ne btalaga zmagancem neprenesljive pogo-je. Glede Rusije je zrn ItaliJo posebno važno, da vzpostavi ž njo svoje razmerje. Veliki čut človeške solidarnosti le potreben Evropi, če se hoče rešiti pred propadom, pa tudi tni se morama ipripraviti na velike žrtve. Italija je izšla iz svetovne vojne fervaveca iz mnogih ran, toda z veliko ^moralno zavestjo pred vsem, ker je izmerila svoj odporni duh. Italija mora sedaj zopet doseći svoja bogastva s tem, da odstrani v notranjosti vzroke [nezadovoljstva, da povzdigne produkcijo, da ne zavira svobodnega gibanja •delavskih razredov, ki se ne sme zaje-jzovati z nasilnostmi in končno s tem, I jda dokaže svetu v mednarodnih odno- I jšajih velik zmisel za poštenost in pravičnost Ministrski predsednik Nitti je zaključil: NacKnai sti se imenujejo oni, k; trdovratno obstajale na kakem malem otoku, na Kaki mali skali, na kako neznatno točk in ne mislijo na oni ve-ftfki narod, v katerega ml verujemo ta katerega mi i ročimo, na oni veliki narod pruducentov, ki mora obnoviti svoje živce in svoje energije in ki mora obnoviti tudi svojo svetovno politiko. •Jaz vztrajam na tem stališču, in kdor je nasproten, nai glasuje proti meni. H sklepu je Nitti pozval parlament, nai zasleduje tako zunanjo poTitiko. k H m a za cilj konsolidacijo miru In kj dopušča na Jadranskem s morju prisrčno pobratenje vseh onih narodov, ki ob tem morju Sivilo m se na njeni srečava!©. V debati, ki se slenHa Nitttfevemu govoru, oglasil ae Je k besedi zastopnik ljudske stranke Corfs, ki |e izrazji stole naprotovanje vsem tajnim diplo-matičnjm pofodbani, ki so v nasprotju s svobodo in samoodločbo narodov. Čutil se je poklicanega povzdigniti glas za pravice Crne gore, katero pritiska tako kruto sedaj jugoslovenska vlada k tlom. Zavzema se tudi za prinoznanje ukrajinske narodnosti. PovdarJa potrebo, da Je parlament neprenehoma informiran in sicer potom posebne komisije, o poteku zunanje politike. Priporoča vladi, naj siedi v zunanji politiki konsolidaciji miru in stremi v jadranskem vprašanju za prisrčno nobratiniio vseh narodov. BeneIH ugovarja, da se do kompromisa- kakor ga meni vlada, ne more priti drugače kakor s težko odkupnino. Radi tega ne more odobravati vladne zunanje politike. Federzonl protestira protj zbljžanlu, do katerega se je prišla med italiianskimj nacijona-?*stj in Jugoslovan! in izjavlja, da nj za- I dovoljen z vladnimi {slavami, ker se ne b| mo^cl uveljaviti londonski pakt, ako sprejme Italija pariški kompromis. Oglasijo se še nekateri drugi govorniki, med njimi tudi socijalist Treves, ki je ostro krjtizTal vladno politiko, je zakladu minister Schanzer predložil zakonski načrt o izvanrednih ukrepih za varstvo italijanske valute. Ker mora odpotovati, je ministrski predsednik Nitti prosil zbornico, naj odgodi svo?e razprave dotlej, dokler se on ne povrne, zagotovjvši, da bo takoj po svoji vrnftvj sklical parlament Socialistični poslanec Modigliani sprejel volilni zakon za kon-stituamo. Nato bi se parlament takot razrjustfl m odredille volitve v ustavodajno skupščino. Vlada ne hi se protivila, da bi se odbor za sestavo načrta ustave izbral izmed parlamentarnih, članov, dasi smatra, da to ne more biti. Potemtakem bi bila vlada samo volilna vlada s ciljem, da se takoi pričnejo volitve za konstituan-to. Sedanji parlarnent bi po tem sporazumu ne mo^el ničesar več delati. kaVor samo volilni zakon. Ako bi se sedan!! parlament spustil tud? v dru-jra vprašanja, iih je toliko, da bi se ddo te&a parlamenta podaljšalo na škodo države, k? 8e nI rešila svoieea v zatohlih jamah, cestarja po blatnih petih ... saj imajo prostost, umivajo ono sveto svobodo: Težko je trpljenje, a tem slajša je zavest o*vs;csti. Zaškripala so vrata, terma senca je stopila do Cirila. Nemo. brez besed mu je prožila belo nismo :fl tiho je izginila v polmračnem hodniku. Stresel se je C trii in s tresočo roko odpiral pismo. Kolena so se mu zašibfla. ko je prebiral prve vrste, kri je švfamfta v njegovo oko, glava mu je klonila nst prsi In zaletel se Je v omrežje. 2ahrope! Je kakor brope berač, razcapan sredi brezmejne planjave pod bičem sneženega zameta: Anka. Anka!------- Liubil jo je. no nJei je hrepenel, zanjo trpel v tej sovražni tujini. Toda zasrrel je odziv njegove Ifubavf: — v naročju drweea uživa sladkost, dragemu je zaklela večno zvestobo, in — spomin nanjo nai le Se hnje dra^f. naj le še bolf pali dušo ubogega trpina p°d daljnimi nlataml. Vsako popoldne le Ciril sta! ga oknom: ko tedni so mu minevale ure, ko mrtvaško svonjenje le brnel v nle-govf dufl Mic mamljive pomladi------- ustavnega vprašanja. AKo ni se ti predlogi sprejeli, bi se morala vlada rekonstruirati. — IT. Predstaviteljl parlam. zajednice stoje na stališču, da interesi države zahtevajo, da čimprej iziđemo iz te začasnosti, in zato zahtevajo: L Da bodi novi režim parlamentaren, t. j., da se takoj skliče začasno predstavništvo z slavno nalogo, da reši in izvede volilni zakon za konstituanto ter da izvoli volilni odbor, k! bo izvršil načrt nove ustave. — 2. Dokler se to ne izvrši, bo začasno narodno predstavništvo vršilo vse one posle, ki se bodo smatrali za potrebne, n. pr. državni proračun fdvanajstine in krediti), vojne pogodbe, oreosrtovo občinskih uradov na Hrvatskem in v Sloveniji v duhu samouprave in vse, kar jamči svobodne volitve, zakon o narodni banki in vse tekoče posle, v kolikor bo pripuščal čas. — 3. Ko bo izvršen volilni zakon in načrt ustav«*, se rno-raio takoj razpisati volitve za kon-srJtttanto in razonstiti sedanii začasni parlament z ozirom na snoraznm. dosežem o priliki oroHpš^nia ujedinjenja. — 4. Ako bi prišlo do soora-zuma. bo nova sporazumna vlada izbirate Predsednika iz parlamentarce zai^dmee. O tem vnrasa««" b^dn ^kl?naie dotične skuntpp. Drutra sela Je odre^^n 7n Ha^s j Y)\jm — Afera Koro**~vpga • JankOv*-čevega fižola. Dr. Korošec nam je poslal ta le poor^vekr Z ozirom na notico priobčeno v Vasem listu pod z^srlaviem »Afera Korosčevesra - Jankovi če vesra fižola«, prosim poztvajoč se na 8 1°-Hale. zak.. da priobčite sledeči popravek: Ni res, dst ko je bila nalosra dr. Korošca, da razdrli fižol med Hndstvo. odnosno da dožene njegovo kvaliteto in se uveri, ali je fžol.soloh užiten. Tega Pa bivši ministeT dr. Korošec nI storil, marveč je o celi zadevi krstkomalo molčal. Res pa je. da le ministrstvo za prehrano fižol takoj, ko je bil aviziran ponudilo vsem odsekom za prehrano, a ti sploh na fižol nTso reflektira!', vsled česar je b;! fižol določen za izvoz. Izvoz se baje ni izvršil, ker Je bil vsled portičnih razmer izvoz na Madžarsko ustavljen. Nj res, da je bil fižol pokvarjen, ?n da se je pokvarilo še ostalo, Icar je bilo dobrejra. Pes pa je, da Je drt. kem. laboratorij v Beosradu dne 24. decembra, tedaf nad 4 mesece notem. ko nisem bfl več minister uradno Izjavil, da je fjžol dober in vporabUrv za nra* no. Z odfičnfm snoštovanlem: Dr. Korošec, bfvSt m'nfster prehrane in obnove. — Prfpotninfamo, da je nam no- =£3 TilaJfcf aoc^laJlst o fTeonSevt Mart »II Pfceoio della »era« noroea te Peke o nrotestnfli zborovanjih v t«i*o-sfavtlL Med drnghn omenja, da fe na tborovaniu v R*oer*e Ttmtar ooVn^a-nega. da noda v »Lavoratorn« od fl. februarja naslednje oolasnUo: »Ko asm Mnal mnm šnk amasen 6^bra m S t—silleni Retentom v Rimu • svMkl nasedanja strankinega vodstva fn nar-Umeutsree socNaUstieaa skuaeae as otvorHav parlamenta, mi le SjirsU Kopač po Kegenta. d li z menoj «e» voriti V svrho uVok^ivc sestanka s vodstvom kjer naj bi se razpravljalo o jadranskem problemu in sprejela reH-tev ki si bila v interesa obeh narodov, italijanskega in jusjoslovenskega. Po tov. Regentu sem asa odgovoril, da ne nameravam pogajat se z njim« ker le prišel Kopač v Rim ne kot delegat in mandatar kake sociia! t stične stranke, ki je proti sodelovanju (antiooRabora-zionista). marveč kot delegat beogradske in kranjske deželne vlade bi iugo-sk »venskega zunanjega zastopstva. V resnici nisem niti videl Kopača: kasneje sem izvedel, da se ie bil Kopač približal nekaterim članom vodstva, da se ie pa z njimi razicovarjal samo o položaju in vrnitvi jugoslovenskih vojnih vjetnikov v Italiji, o Čemur se ie pozneje meseca januarja natančneje razpravljalo v Florenci med celokupnim vodstvom iu tov. Prepeiunom. kot zastopnikom slovenske socijalne stranke. Glede jadranskega vprašanja se le ob odsotnosti Prepeluha sklenilo, sklicali sestanek zastopnikov italijanske socialistične stranke in one iugosiovenske, ki soglašajo s trrtio internaciionalo ali ki so anticollaboraziomsti. — Tako ie z zadevo in ne kot bi hote! zlobno gospod m. d. (Pjccolov reški poročevalec) sklepati te Kopačevih izjav.« — Kako s^di reki italijanski poslanec o Jugoslaviji. Urednik neao?>-Htanskesra »Mattina^ je intervle^a! poslanca Salvija irlede znanih manifestacij v Jugoslaviji. Salvi je rekel: *ProtHtalijanske manifestacije v Jugoslaviji nas ne presenečejo. So to premaganci s Krasa, od Piave (Počasi, on. Salvi, ker sicer vam pri Kobarida saoe zmanjka. Stavec.) - m Benečanskega Vittoria. ki dajajo duška svojemu divjanju. Srbija je vsled tragičnega slučaja danes jetnica ka-daverja. jetnica Avstro - Ogrske. Junaška, toda preprosta Srbija je popolnoma obvladana od najoodlejših ostankov pokojne habsburške monarhije. Hrvati in Slovenci, ki so po-osebljevali za nas, ki prebivamo ob Jadranu, Avstrijo in nam jo napravili obsovraženo in proktinjano. so se ob potapljanju monarhije oklenili Srbije in uživljaioč se v megalomanijo se je poslužujejo, da bi iztrgali Italiji sadove njene zmage. Oni, Hrvati in Slovenci, ki sovražijo Srbijo, izkoriščajo njen vojaški prestiž, njen priznani he-roizem in njeno mučeništvo. Splezali so ji na ramena in skušajo preprečiti s srbskega bojišča realizacijo istih italijanskih aspiracij. ki so jih poprej divje zavirali z avstrijskega bojišča. (Prinašamo ta izbruh onemogle iezc samo kot kurfjozum, vsaka druga beseda je odveč. Oo. ur.) sn Nemci odklanjalo Italijansko prijateljstvo. Italijani so v zadnjem času pričeli z živahno propagando, da vzpostavilo* ze Nemci in zlasti pa z Avstrijci čim najtesnejše prijateljske odnosa je. Italijanski naučni minister ie nedavno tega celo izdal odlok, v katerem priporoča, naj se deluje z vsemi silami na to. da se Avstrija z itallian-ske strani kulturno »prepoji«. Na te Italijanske Doskuse, da bi se vzpostavilo čim nailntimneiše prijateljstvo med Nemci In Italijani, odgovarja »Neues Ornrer Tagblatt« tako - le: »Ako hoče ItaPfa danes pokopati obstoječe sovraštvo, ie to umljivo. Toda ne Italija, marveč mi bi morali pozabiti, da smo hili osleparjeni in oropani. Ta gesta velikodušnega odpuščanja odgovarja popolnoma itallfanskemu narodnemu značaju. Ta nenadni ooiav ljubezni na ne Izvira iz čistih motivov. maVveč, kakor vsa delanja italijanskega naroda, zgolj itaiiianskemu sacroegoizmu. Italija Je politično izolirana, zato išče orlJateliev in hoče delati kunci ie. Toda tako globoko še nI nadel nemški narod. Glad in laž sta nas sicer remagala m potisnila na tla, toda toliko ponosa še imamo vedno, da lahko pravilno precenimo svoje nasprotnike. Tudi njihovega kulturnega »prepojenja« ne potrebuienu* zakaj prava kultura korenini v plemenitosti narodne duSe. ki edina more , duha dvigniti na višino tvorb naših pesnikov in umetnikov. Ako snfoh kak- ■ šen narod more od svole kulture kaj oddati, smo to mi Nemci. Ponosni v prepričanju, da nismo podlegli v pošteni borbi z orožiem. hočemo molčati In čakati.« Zdi se. da Italijanske snubitve ne bodo ri Nemcih našle ugodnih tat Nemci so preveč samozavednl In preveč ponosni na svoio kultura da bi se dali sedaj še kulturno »prepoiit!« od Italijanov. Sicer na ItaUlanl Itak niso sposobni, da bi kogarkoli mogli kulturno — »preraditi«. = Nemčfl* odklanja Izročkev vojnih krtv#»«v. LDU. B e r 11 n • D. februarja. DKU.) Načelniki različnih političnih strank so bili danes dopoldne povabHeni v urad za zunanfe stvari na zaupen razgovor, tni katerem se le izkazalo, da vlada med vsemi strankami onoolno sosrtaste o tem. da se mora zahteva no Izročitvi voftifli krivcev odkloniti Prst ttfto se le sestala sodabio^einoknrtska frakcija narodne skupščine k seli, kjer Je bila izražena žella. ral se narodna sknosVSna črniprej skliče, hi se )e oonefarfalo ponovo soglaianje so-cfalt^emokratsfc* stranke s stati-Kem vlade gl-de Izročitve. Ka-bjot poroen »uealačne /%uKuuiainm Zaitusnr«. se izjavlja na dobro poučenem mestu, da je nemška vlada točno orisala svoje .stališče glede Izročitve vtfnjh krivcev že v svoji noti z dne 25. jantarja 11 Ne more biti govora o tem, da M mogla prekoračiti one skrajne meje popustljivosti, ki so izražene v tej noti: prav tako se odklanja predlog* naj bi se postavilo sodišče v Kolnu, zakaj tudi na ta način bi obtoženci prišli v bodročje ontentne oblasti. m Avstrijski obmejni komisar. Za avstrijskega obmejnega komisarja pri komisiji, Id ima urediti podrobnosti pri določitvi avstrilsko - Jugoslovenske meje na Stalerskem. le imenovan dvorni svetnik Olanz - Eicba, ki fe svoje-časno shižbo^ral pri namestiiištvu v ' Trstu, štajerski vladal krad s tent Imenovanjem niso zadovoljni, ker lele, da bi prišel na to mesto eden izmed štajerskih nemško - nacijonalnih politikov, ki temeljito poznajo narodnostne razmere na meji. Temu nasproti pa stoje dunajski vladni krogi na stališču, da Je dvomi svetnik Glans - Kicha za svoj posel ža zategadelj najbolj sposoben* ker Je v besedi hi pisavi popolnoma vešč slovenskega jezika. Glanz-Clcha. ki je dobil službeni naslov »načelnika deželnega centralnega biroja«. Je v soboto pirspel v Gradec. - Svlca proti toisk! volilni pravici Socialno - demokratska iniciativa za uvedbo ženske vol ime pravice je bila v kantonalnem ljudskem glasovanji? odklonjen^ z 21.fl08 proti 1R249 glasovom. liMmste m Drzolovni! porazih. REČAM 2A JUGOSLAVIJO. LDU. Zagreb. P. februarja. Pred-sodnik avtonomne demokratske reske stranke Ruggero Oothardi je po-sla! nagemu ministru za zunanje stvari dr. Tntmbiču v Pariz tole brzojavko: Čast mi ie sporočiti Vam. da razen nekaterih zločincev noben Re-čan noče aneksije Reke Italiji ali teritorialne kontinuitete s to državo. T$Vr°rra Vam hvala, gospod minister. za Vas odlločni nastop proti kradljivcem tufeea dobra. Četudi sem za absolutno svobodo reškesra zaliva, \z-iavllam v svojem imenu in v fmenn svoie stranke tet, v imenu socialistične stranke na Reki. da Roka ne more živeti brez Jueoslavije ter da bmno rajši snreieli aneksijo Jugoslavije, kakor pa reSitev. ki jo Je Dređla^al Nlttl V nekaj dneh pcšfjVtn pooblaščeno Izjavo teh dveh strani;, pcdolsano po overovljenih zastopnikih teh strank. ULTIMATUM WW|M ODLO-ClTrZV? LDU. Pariz, 9. febnrarja. (DKV.) >Temps« o^otavfla z ozfrom na note, poslane Jueoslaviij obenem z prepisom londonske pog-odbe dejstvo, da nota z drre 20. iarmarja ni noben predlog, temveč odločitev. SVETOVNI GOSPODARSKI SVFT. LDU. Parjz. S. februvarja. (Don. KLT. — Aorence Havas.) Vrhovni gospodarski svet je na svoji včerajšnji seJi razmotriva? o finančnem polozaln različnih držav m je izrazil feljo, nai se nristoin? ministri Francije. Anglije, fta-l?5e in Belgije (rmpreje sestaneio h konferenci, da skleneio korake glede iz-bpfišair^i valutne krfze. Kar se tiče to- naže, je vrhovni gospodarski svet sklenil razpust plovstvenega oddelka, ki se bavf s pomorskimi transporti z^vez 1-kov. Svet je pr| tzm izrazil željo, nnj obnovih'ena komisija prevzame posle tega oddelka, kolikor se tiče nemške tonaže. Glede preskrbe z živili je skle-n% da odsek, ki nakupava živila na računi zaveznikov, nadaljuje svoje delovanje do 31. avgusta. Gtcde gospodarskih odnošajev z Riisjio je vrhovni gospodarski svet vzel vse storjene ukrepe na znanje. Končno je svet glede svojega razmerja do zveze narodov sklenil, vprašati jo, kdaj bo začel razmotri vat? gospodarska vprasania in kdaj bi lahko nrevzel sedanje posle vrhovnega gospodarskega sveta- NEMCLIA HI! BO MOGLA IZPOLNITI OBVEZNOSTI LDU. Naneu, 8. februarja. Po francoskih vesten je izjavil Asauith v Paislevju: Po mojem mnenju Nemčija ne more izpolniti svojih obvezno* sti. Ta mir nJ mir. katerega smo zahtevali. Od Nemčije ne borno nikdar dobili več nego dve milijardi funtov šterlingrov. Določiti bi morali znesek za odškodnino, katerega nam morata plačati Nemčija in Avstrija. Repara-cijska komisija naj bi bila podrejena zvezi narodov. V njej naj bi bile zastopane tudi osvobojene bi premagane dežele. UKRAJINSKI UMIK IZ ODESE. LDU. Dunaj, 0. fehmarja. (Dun. kor. m*ad.) Ukrafmskl tiskovni tirad javlja iz Bukarešte: Po hudih bojih so se irkrarlnske čete v^-led pritfska močnejših boljševi§kih čet umaknile iz Odese v severno - zapadni smer?. Itafe Šolstvo v zasedenem ozemllo in Italiji. »H Piccolo« z dne 29. m. m. prinaša članek, v katerem skuša ovreči trđ'dev občnega zbora društva »Cdi-nost«, k? je konstatirat kako mačehovsko postopa italijanska vlada z na-š*in Šolstvom v zaseden ozemlju. Trdi namreč, da fe bilo ob začetku zasede-jna odprtih samo 344 ?ol, danes pa jih je — čujte ?n strmite! — 400. Samo »»nekatere« šole se dosTei niso mo^Te otvor'ti. ker prhnanllule ućn'h moči ali pa ker so nekatera Šolska poslopja vsled vojnih operacij porušena: neka-te obč?ne pa so »same zahtevale* nadomestilo prejšnjih fus?os!ovensk?h 5ol z italffanskfmf. Mnogo učiteljev da ie zapustilo svoia mesta In se podalo v Jugoslavijo, drugi so zakrivili protiitalitanske poPtlčne agitacije in so bili vsled tesra internirani ali Pa obsojeni po vojaških sotffJSčnV — »Totenca in velikodušnost« italijanske vlade se kafe tudi v tem, da je bilo dosedaj le malo učlteliev od-stavflen?h, do?fm skoral vsf nadaljujejo s poukom, kfjub temu da so množi več ali mani sovrainl Italfrl. In Jugoslo-venskim? učitelji se postopa v ekonomskem oz?ru ravno tako kot z itaRian- I sklml. Dalje nravi list, da se nahajalo ponekod učitelji, ki ne maraio npstoo:ti 5:T»T?be. ker se ne marajo podvreči Italijanski upravi. Začetkom tekočega leta da je bilo razponih 159 shrvianskih Sol. mest, da Pa je bilo vloženih prošenj za podelitev le 67, od katerih je bilo usodno rešenih 62. — Italijanska vlada da je dala na razpolaro za postavitev barak v porušenih krabTi in za nabavo inventarja nad pol melona It; dale je slovenskem nčencem živila, knjige, šolske potrebščine, obleko. Ce ponekod zahteva ■ prebivalstvo slavjanske šole vsled delovpnla raznih agitarjev, preiskujejo italijanske oblasti upravičenost teh zcu; »z največjo pravičnostjo |n dobrohoinostto«. »Pravičnost in do-brobotniat Italijanske vlade napram sdovjantVemu prebivpl^tvu^ celo nreo-Nlno, dokzrti'e dovofenje otvor«t| v Trs*tt etovenuko ptfvatno nudsko Šolo«. »Dolžnost vlade na 5e pokazat? sočasno stanovitnost bi strogost proti onemu. W hoče Izrab*« š^lo v polWčn* ag|-tacije in vzbuiat? s tem nezadovo'istvo in hujskati mirno kmečko prebivalstvo hoteč s tem zavirati delo narodne spravtfvostL k| Jo namerava vlada*. Argumenti, ti j|b navala *Plccolo«f nam Se afkafcsr as ^ekasasaSa. sla %4 se bito šolstvo v okupiranem ozemlfu od časa italijanska ukuprcije sem povzdignilo na ono stopnjo, kakor je b^o nod av5?r??s1f:m re??,,-,om pr¥»d vojsko. Ravno nasprmo! Ti argumenti narn dokazujejo, da je sedaj na Se šolstvo veliko naslabšem. nego je bilo porrej. L?st sam trdi, da se je tekom več nego ene?ra leta po okupacij? dvismr1o število otvorjenrh Šol od 344 na 400. Ravne te Stevffte govore najbolj plašno o italijanskem mačehovstvu. KaJt? ako »e moglo delovati med vojno, ko je s*a'a dežela v neposrednem voinem t^su, ootem ko je bila vsled vojnih dogodkov dežela več ali manj opustošena In so bffe šole zasedene po vojaštvu, ko je bila dežela vsled evakuacije do polovice izpraznjena, ako je v teh razmerah delovalo 344 šol, potem je Število 56 na novo o+vorjcnHi šol po prevratu smešno majhno. — Cc je mnogo uc^ih moči zapustilo težkim srcem svojo domovino, so bile pač v to primorane. bođ:sf da so Mh Italijan? sami izgnati aH Pa le. Če s! je k6^ predrzni! opravičeno aH neopravičeno oporekati! Prva grožnja fe bila: Sardinija, ako besedi že ni tudi takoj sle-d'k> dejanie, kar se je nemalokrat pripetilo. Pod takimi okolnostmi dvomimo zelo, da bi bil hrabri italijanski učl-teli kaj drugega napravil, kakor je napravil naš: šel bi čez mejo, ali pa bi ne reflektira! na poučevanje, če vidi, da mu visi neprestano nad glavo Da-moklejev meč. Nepotrebno |e, da se »Piccolo« hvali z darili učencem: služila so za to, da se o razdeljevanju de-ca slikala in slike zlorabljale potem v nečedno propaganda In končno: Nttti nam diktira, ds moramo dati on! peščici Albancev, ki b| eventualno pripadli naši đrUM. popolno avtonomijo, da ne govorimo fe o onih dvanajstih tisočih Zaderčanov: ako Pa dovol* italijanska vlada šestdesetim tisočem slovenskih Tržačanov eno samo privatno ljudsko šolo, za katero ne bo treba šteti niti enega laškega centezima. oprostite, ako dvomimo v vašo »pravičnost in dobrosrčnost«. štev. 33. .SLOVENSKI NAROD* dpe II. februarja 1920. Stran 3 Neodreienff domovino. — Svoje vtjskc z sasedeoejra kraškega ozemlja priobčuje v newyorškem »Glasu Naroda gosp. V. Predovič, ki se je rnadil tamkaj in v Jugoslaviji, kamor je spremljal v družbi dveh ameriških častnikov poffflatva Jugoslav Reliefa. Predovjč pravi! Očetje in matere so mj pripovedovali o svojih sinovih, ki so v vjetniških taborih, kako Lahi sfražHo Slovence, kako tirajo otroke šiloma v laške šole. kako zasledujejo sodnfjsko Slovence za vsako malenkost. Naši KraSevcj pa vendar oprav-Ijjio svoje de?o, obdelujejo polje, hodijo k sosedom, se gfbtfejd povosdj al] pod parnim očesom laikih vojakov. Vse polno ?e laškega vojaštva- Karabjnerjj XT':i!n na vrata, zahtevajo to in ono. vcirajo v sobe, teptata polja, trgajo *?dic. delalo Škodo kjer morejo. Slovenska dekleta nadleguje povsod] TaSka banda. Vse se pritožuje. Vožnja Iz Tr-■:ta do Logatca je bila izredno dolga. On ?e pregledal na vsaki postaji vsak voz z zabo5: posebej, ker nj krznlo znnpati ^cTe/miškim uslužbencem. Na neki postaji |e bil opazil, da sta z;oib?jena Pe-Cata z nckecra zabija. K sreči Je onazTT te oravoOasno, rredno so TioteT? «kr?st? «3boi. Gospod PredoviO Je rojen v Lo-5Z^'cu, v Amerik? fe cx? svojte mladosti. — Živahen promet v č>sko-slova-*V?m delu tržaškega orfstanjšča. Po-vdarJafi smo Že večkrat, da se bo J. Cehi prav v izdani mer? posluževal' ti?-^v-eca Pristani?ca ter da se bo razvi! prav živahen promet v pristaniškem delu, ntttn odmerjenem. Tako ie v resnic*. Ćešk? Trst? PorOčarJb: Ladje, ki pri-v;t"3K> naSe fe£r?lonar?e, vozijo s sebr»j tftfl razno bla^o z dajjntega V/hoda. Pj tn:T: Čeh: *e pridno 6koH55aJo s temi pr!fkamf. Tako ie nanoTnl! C"e$ki ^ene-r?hi konzul v Trstu pamjk »Karatfrna-ru* s Češkoslovaškim blagom v vrednosti 7f> miT;ionov kron, potem te odštn ladja vScotIandmaru Goriški Slovenec«. »Nagone« pridaja pri imenovanju lista v oklepaju: »Cisto ital ianskesa značaja.« Prioomba listu gotovo ne bo škodovala, ker ga ljudstvo tndi brez rle predobro pozna in dosledno odklanja. — Italijanska just^ca. Trst, dne 7. svečana- Tržaško deželno sodišče :e obsodilo istrskega kmeta Nikolaja Pavlica iz Sv. Lucije pri Kopni na tri tedne ječe zaradi javnega ias'lstva. Tu trre za širno »taro zločinstvo«. — Dne 3. mainika 1914, na nedeljo, je prire-dila podružnica Družbe Sv. C. M. v Sv. Luciii, kjer je bila tudi slovenska ^ola. Javno vesel :co. To veselico pa so zagrizeni italijanaši iz Kopra z izgredi in nasiljem preprečili. Italijanskim demonstrantom so inderektno daJali po-tuho razni tedanji funkcijonari!, noma-srala sta jim zlasti poTepJa Fonda in Piccoli. Aretiranih ie bilo okoli 15 kmetov; proti ostalim je-b lo sodno postopanje Se davno ustaljeno, samo proti omenjenemu je slavno deželno sodišče v Trstu nastopilo in sra obsodilo. — Dogodek je bil svoječasno vzbudil tudi nied poltičnimi krogi veliko ogorčenje. Tedami r^ mestnik princ Hohenlohe je i!vedel posebno preilskavo. — »Sokol« v Ajdovščini je po petih letih pristnega odmora zopet pričel delovati. Pripomoglo nns Je do delova-nja politično društvo »Edinost-, La^ku cbfrst se je dolgo upirala. Občni zbor ie bil prav živahen in je pokazal, da bo moglo društvo še nadalje uspešno delovati. — V Dutov!r»h na Krasil so oživili zopet društvo »Venček«. Pri oblasti ?e bilo treba premagati mnoge ovire. Društvo bo Toi?!o narodno petje, si ustanovi čitahiieo in kufŽnfcOi Dnevne vesti. V Ljnblfani, 10. februarja 1920. — Ministrska kontisfta v Ljubljani Poljedelski minister Kcsta Stojanov,č je včeraj inspiciral poverieništvo za kmetijstvo in si ogledal razne kmetijske ravode, zlasti žrebča rno. Ogledal si je tudi osuševalna dela na Baru, ki jih je prekinila vojna. Danes so se rfnistrj SrojanovjČ, dr Kramer in Kristan odpeljali v Tržič, da s? o^'cdaio predilnico rvrdke Oasner & Glanzmann. ter tovarno za čevh'* rvrdke Peter Kozina p he tvorit H prhaieta moeno v poštev pr* n^r^pp'h za obnovo Srbije. Danes oh !7. se vrš? vsled vabila deže!r?e;ra predsedniki «Jr žerfara v deželnem dvoren sef?5. ra kateri bodo industrijalci "r Stovenfic poročal?, kaj moreio do-1- vt! 72t obnovo Srb'je m kaklne po-r - [g stavtjo »Tasti glede đobsve suro-\ in S to veliko akcijo, da dob] sloven-,T^ industrija naro^"la za obnovo Sr-'■:ie, je zvezana tudi izvedba ubo?ne akcije ?* Slaven i »o. —' Ben Aklb^. Na podlistek dr. fva-na Tavčarja o >Krpanovi kobili*, ki je izšel v našim listu, je odgovori dr. Ohiak v »Napreju«. Ben Akiba ie pričakoval z neko zlozehnostjo, da bo radi nekaterih bolj ah" manj nrincfpijelnni diferenc dr. OMak g. dr. Tavčarja na Ak'bov brezobrazen način žalil in raztrgal . Ker pa je dr. O. odgovoril povse decentno ter priznal obenem v <;olni meri vso veličino d*\ Tavčarja kot literata, je padel dični Ben Akiba tudi po njem tu 5e drugem našem sotrud-n?ku (»Dris-u«). ki ie zopet v našem !i-stu napisal nekaj stvarnih pripomb v strogo literarni polemiki Ben Akiba fe Pač res navaden pocestni zmeriač, ki misli, da je dostojna diskusija sploh — nemogoča. Je pač* — »lev« svoje sorte___ — Imenovanie v trg. ministrstvu. Posedanji osebni tajmk dr. KramerJa, dr. Vladimir Orel je bil povišan v in-rektorja TI. razreda. — Čebosfovakf na oovratfc« v domovino. Ona 12. t. m. dosoe v Trst ladia »Stmko Maru« s 1260 čehoslo-vašVimi les*ionarii. vračaločfmi se \t Sibirije preko Trsta v domovino, dne 16. t. m. pa ladja »Hwahyis« s 12^0 osebami. — Iz mestnega šolskega sveta. O redni se?: mestnega šolskega sveta, k! se je vrš:la v četrtek, dne >?9. januarja 1020. smo preiel? sledečo obvestilo: Predsednik proglasi sklepčnost, pozdrav? navzoče in otvori sejo. Zanls-n*kar oglasi bistvene stvari iz predsedstva, pove, kako da so bite rešene, kar se vzame na znanje. Zapisnik zadnje redne seje. ki se je vršila v četrtek, dne 18. decembra 1919, odobri se fr*ez ugovora. Poročilo šolskega zdravr n:ka dr. M. Rusa o njegovem delovanju in pa o zdravstvenem stanju na liudskih in roeščanskin Solati v Ljnb- Han v mtektca koledar*« Mi W»\ vzame se odobruje" na znanje. Zajedno se sklene naprosit? višji šolskj svet, naj odredi, da se na tukajšnjih ljudskih in Meščanskih šolah, kjer dopuŠča.io to prostori, nvede obvezni nerazdeljeni dopoldanski pouk. Mestni magistrat je pa naprositi, naj skrbi za to, da se no možnosti vsi sanitarni nedostatkf po omenjenih šolah tekom prhodnle^a poUetfa odstrane. Nasvetu konference na !. mestni de^kf meščanski šoli. đa ce izklmči več učencev rad? zanikrno-st! In slabega napredka, se pritrdi ^n sklene, vf^femu Šolskemu svetu predložiti poročilo v odobrenje. Določi se tudi, kako le z dotičnim! učenci ravnati. Več prošenj učftetlstva za dovoftev daljših dopustov ali pa za njih podaljšanje je v vitjem šolskem svetu priporočilno predložiti z nasvetom, da jim ugodi. Začasni pedagoški referent Juraj Rezek se pokliče v solsfco zdravstveno komisijo kot zastopnik okrajne nadzorovalne oblasti. Poverjen»štvo za ' socijalno skrb. pokrajinski oddelek za zaščito dece in mladine, je naprositi, i nai v interesu rednega poučevanja telo- j vadbe na H. mestni deški in na pomožni šoli poskrb5 nujno za to, da se i dnevno zavetišče, ki je sedat v ondot- 1 *^f tflovadnici nastanjeno, preseli v ka- i ke druge primerne izvenšoTske prosto- : re, Mestni magistrat je naprositi, nai ntt pristojnem mestu iznosluje, da se ' evakuira L !n Fl. nadstropje mestnega , gotskega poslopja na EHavčevi cesti št. 19, kjer se nahaia sedaj že poldrugo i Teto računski oddelek poštnega ravna* J relistva. ki ovira redni in normalni raz- i voj treh mestnih šol. Ker se nfbče več l ne oglasi za besedo, zaključi predsed- | nik sejo- \ — Prošnje za naknadno koffeovanje | bankovcev. Vsled naloga ministrstva j /a finance teeneralni it^spektorat) se J daje na stanje, d* poteče rok za vta- ' ranic tzk'*h prošenj s 15. februarjem t. t ! Po tem dnevu vložen'h oročeni gene- ! raln? inspektorat ne bode jemal več v ' prestres. ! — Doferovoflce - oravn'ke se opozarja na razpis službe konceptr.ega uradrJka s prejemkf X!. do IX. čin. razreda pri poverjeniŠtvn za socijalno skrb, ki bo dodeljen referatu za d^bro-volice. Prednost imajo dovršeni prav- ' n^kf. Prošnfo !e \io2it« do 21. febnrviT- J »a. — Drnstvo jugoslov. dobrov. v Ljub- j Ijanl/ i — fe Me*T?fre nam nišefo: Dne 26. i januarja ie tu umrl v 77. leht starosti I nasloma g. Jože Slane, rolen v Slam- i n; vasi vr{ We*Vkl PokoinTt se je ude- i lezil pod Radecklm leta IW56. boiev * nroti našemu starem a sovraipi Italija- . na. Pozneje ie b?I uslužen pri fnančnf ] direkeji v Ljubljani., Svojo sluZbo je j vestno opravljal, v prostem €a» pa le j rad zahajal v krog svojih nrflatcfiev, j narava visoko čulana- Nad vse ao pa čjslali prUaUlji njegovo 2načajnost, oa-predniašrvo ia bubeMU do svokaa rod nega kraia in domovine. Za pokol si H izbral napredno Metliko, kjer je živahno zasledoval dogodke na porftfčnerfl polju ter se nepopisno veselil osvobo-lenja ljubljene domovine. Živo mi je v spominu, kako ie pokojnik veselja Dlaka!, ko smo praznovati dan svobode Prepričan sem, da bi nas Jože tudi danes točil solze, a ne soUe veselja, ko bi citat, kaj nameratva z nami Antan« t« — nebo ga te Pa BuHlo in mu prihranilo to bridkost. Blag mu "spomin! — Boj za trafiko. V Šent Jerneju na Dolenjskem je razpisana trafika. Za njo se poganja sedanji trafikant, oCe petih otrok in pek brez Ia: me hiše in lastnega imetja. Vsa javnost ie bila vseskozi ž njjni zadovoljna, istotako tudi oblast. In Še danes so vsj zanj, odločno pa odklanjajo njegovo nevarno koiikurentko, ki je edina hej milijonarja in ki ima le za eno dete skrbeti. Zjvj v najsjjajnejsih razmerah, vendar pa misli, da je ona edina upravičenka do te trai'ke, ker je časmkova vdova- Bo* lehni pek s svojo številno družino gleda z grozo bodočnosti v obraz, če se mi* traPka odvzame, bogata klerikalna gostja pa se s smehljajem poganja za trafiko, ker jo to zabava, će ^e ji res trafiki po^eii, bo to izzvalo sllen vfhaf med liudstvom, kj ve. kaj je prav m kaj ni! — Ponesrečil se je v Ameriki 22iet-n? Anton O g r i n iz Dola pri LJubljani. Ko je stopil z vlaka na kiterem je b;t »služben, ie mimo pridrdral brzovlak, k| ga je pograbil in vrgel v stran, o^nin le obležal mrtev. Pokopan je v Vvest Newtonu. Tam bivajo njegova mati, d*-* brp**> 'n sestra. — Za »Splošno slov. 2»nsVo društvo« ie nabral g. nadpošt. F a b i J a ni v Rogaški Slatini 379 K, za kar mu izreka odbor najprisrčnejšo zahvalo. Naj b; našel mnogo posnema'cev! — Umrl je v Leonišču v Ljubljani g. Anton K e r ž i č vuteo Logar, posestnik in trgovec v Rakitni nad Borovnico. Pogreb bo v četrtek ob 10. doooldue iz Ivtakitne na domače pokopališče. Bodi kremenitemu narodnjaku I?t zvestemu našemu somišljeniku, ki je bil znan zlasti v lovskih krogih, ohranjen Tub soomin. — Pogrešalo učenca, 11-letnega fradoslava Čolnika. Dne 6. t zjutraj ie neznano kam izginil Stariši stanujejo na Gosposvetskj cesti št. 10. FfJlfflrl. — Tečaji slovanskih Jezikov. *l?usl cije. Na zabavo se je pripravljalo precejšnje štev:lo reških Jugoslovanov, vendar jih pa Italijani, da jim napravijo čim večje neprilike, niso puščali preko sušaškegg mosta. Ljudje so prihajali j Društvene vest! in prireditve. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. j V sredo, dne 11. t m. ob S. zvečer nujna Sodborova seja. Pridite vsi! Predsednik. — Društvo dri. uslužbencev kraljestva SHS za slovensko ozemlje. Odborova seja se vrši v četrtek, dne 12. t m. ob S. zvečer v običajnem lokalu. Važne rradeve; polnostevilno! Predsedstvo. — JugosJottensfc! konsen atorisff r LJubljani prirede 16. t m. ob 20. uri v veliki dvoram hotela Union svoj plesni večer. Vstop samo proti vahifn. Vstopnina za osebo 30 K. Dobrodelni namen, preplačiia se hvaležno sprejemajo. — L uradniški ples. Društvo zasebnega nrađnišrva priredi v soboto, dne 14. februarja plesni večer v vseh gornjih prostorih N.irodnega doma. Vstop bo dovoljen fe vabljenim. Ako ne bi kak elan vabila pravočasno prejel, prosimo, da se blagovoli .glasiti v društveni pisarni Oosposvetska cesta 12/n. — Ker Je Osti dobiček te prireditve namenjen podpornemu sklada, prica-kaietno, da se vsi odzovete našemu vabfln. Na veselo svidenje! Af9f€»vlnaef!9- "^f Izvoznice tndi za manjše količine Eivfl bode priče! izdajat! 1!. februarja 1920 izključno le odsek za prebrano v Ljubljani. Natančnejša tozadevna doTočia ie raavjdeti fz razglasa štev. 2fi7-> '-; :*» fi*>Mf rtn mecfr»r <*e?lcL t- Člene sn članic* »DraSrve zasebne-ga Uredništva SlovanHe v LletrifanU, ki ao se svoječasno priglasili za dobavo eeneje-$:a blaga ga obleko, prosimo, da pridejo tlmpreje v društveno pisarno po tozadevne izkaznice, ker no IS. t nt. smatramo Iste za neveljavne. Predsedstvo j Polsvo^o. IzgetHa se le pahliača od sadnega trga proti Poljanskemu nasipu. Po Steni najditelj naj |o vrne prod nagradi, Poljanski nasip št. ta HW IsgaMa aa le na peta t Pogačarjeve-ga trga da Dunajske ceste asujata lanska torbica z denarnico, denariem in klinčem. Poftteni naldltel! se prost, da Jo izroči proti nagradi (denar ali sladkor) v upravniftvn »Slov Naroda«. 104J Izguasl aa le pate* temnorjavt bar* «1* g gratkhu repom, sHW na hne »ftip*«. Mm H kal vefet, lupi aa ie aatekei aH J*T* ■**•!* n ynei. "f4 h**™*.** L • aauauat aeual ■sanraau aa aasjlov; F« RsgdCL 1 v nadi da bodo mogli čsz most ter so se ustavljali rred stražo. Okoli 9. zvečer je bilo pri straži približno 300 oseb moških in ženskih. Ko so KajBaaJ videli, da se je zbralo toliko število ljudi, so lih raz^nalj na brutalen način. Reškim italijanašem ni bilo dosti, da so onemogočili Rečanom zabavo, temveč so nameravali preprečiti tudi večerno zabavo na SaŠaku. OkoS pol 11. ure zvečer so ustrelili r, reške strani v dvorano. Po mali panikj. ki je nastala v dvorani, se je zabava nadaljevala. Opolao& ko je bil odmor, pa so I ta* I i j f tt j izstrelili salvo v dvora n o. Krogle so u u ar j? I e nad glavami občinstva v zid dvorane. Nastala le stra?na pan;ka. kmalu 7atem pa Je vstopi! karabinjerskl kapetan in odredil, da se mora dvorana izprazniti. Nekemu gaapodn je reke! D* Annunz!)ev častnik, naj ne ?:re na Susak. ker da se bodo pršile čudne st'/ari. Ta Častnik je mislil, da je dotični gospod Italijan, pa mn je to zatrps!. NITTI GRE V LONDON. LDU Lyon\ 10. februarja. (Brea-| ?ično.) Brzojavka iz Rima poroča, da se ministrski predsednik Nittl odoelje I v ponedeljek ali torek v Pariz oz. London. Spremljal *a bo minister za zunanje posle Scteloja. »ECO DEL MONTENEGRO«. LDU Split, 9. februaria, (Dun. kor. ur.) V Rimn bo začel Miajati prona-jrandni list »Eco del Montenesro*. ki bo zastopn? sofetkarsVn politiko biv5ejru Vralfa Nikole in italijanske interese v črni srori. ITALIIAKSKI KATO! !K! m JADRANSKO VPRAŠANJE. Pari«, 8. februarja- »Le Temps« poroča jz Rima: »Parlamentarna skupina katoliških poslancev je sklenila zahtevati gotove spremembe v kompromisnem na&tn x\cde Jadrana. Spremembe se nanašajo v prvi vrsti na Albanijo, v dru.si vrsti pa se zahteva popolna nevtral^acijp jadranskega mor-ia. Govornik, ki bo v imerm skupine katoliških poslancev posegel v debato, b?> zahteva* popolno svobodo vseh narodov in njirfvzpostaviter na temelju narodnega principa, nastopil bo proti vsaki inperi* '*al;stični iedenej ter zahteval, da se Italija odpove vsaki tudi obrambni avezf, ki b] slonela na vojaškj podlagi. sodar, Kolezijska ulica 18 (Trnovo). 1043 V torek, dne 3. februarja je bila iz* gubljena v jutranjem gorenjskem vlaku v prvem vozu xa službenim vozom rjava gtece - rokavica. Prosim dotičnega, ki Jo je našel, ker nima za mesa nobene vrednosti, na) naznani svoj naslov na Mariio DemiČ, Mojstrana 20, Gorenjsko, ali pa nai jo odda v Podnartu na kolodvoru proH primerni odškodnini. 101? Glavni crednfk: Rasto Pustoslemiek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb, MaasjaneaBg-aKg i ni mii ■ tmmmm^mm Poslano/) Kulturni dokument. Prejel sem po pošti odprto anonimno dopisnico — po pisavi soditi, je pisan od roke takozvanega boljšega sloja — sledeče vsebine: »TitL a. dr. Ciril Jos. Oblak, advokat m pisatelj, LJubljana (poštni pecat 6. U. 1920). — Cenjeni gospod doktore! Od kedai sf pa plešasti advokate šel v vrste komunistov, da olgeS Tvoje neumne Skrlba-rije v * Nap rej«? AH Ti Tvola advokatura nič več ne nese? Včasi si prav lepo popisoval Koroško, sedaj' pa mr-cvariS ubogesa jetikarja Cankarja, ki bi bil prav dober dober pisatelj, ce bi ne bil videl le kurbe in kurbirje na svetu! Je preveč v dr . . . brskal. — Kaj pa ti stari kolesa« si Se vedno samce ......(tu stoli nečitljiva, zamazana, seveda tudi kaka lepa beseda), ali se Se nisi obabil? Tista s Crntmi očmi — Italilanka — aH TI ni postila? Vprašam po Cankarsko . . . . saf se razumeva?! — Temoora mutantur — vse je draejo* naša praksa vča^t le za hud!5a — *Na-preU dobro nlača! — Te srčno oozdra-vi Tvoj start Dr. K • . c (besede tri možno renroductrati).« Objavil sem to. ker se le to leta 192(1. p. K. r. ali v drusem letu kulturnega in nopt^neira ujedinjenja Srbov, Hrvatov In Slovencev res zgr> dilo. V Ljubljani, dne 8. januarja %9£\ 1033 Dr. Jo* C. Oblak. eaHP sjSjauj^pujaggfc1 • ^paMjajg ^aaa la^ sj aa. Stran 4, ■SLOVliNSKi NAitXW» aee u. learaarja i«W. Štev. 88. MR 8 letlj RHH3 z»tf»ov»no Umbljaaa, aterl trg «1. tt. 1035 lili li fftrflilik M majhno parno ža?o. UU II ili9)111 Nastop takoj. Ponuda s prepis? spričeval na naslov lat. K fiorjas, Zagret Balksviecta 1 1021 fiffilkf Pravi* damska garnitura, je MMII naprodaj za primera > ceno. Vpraša na] te na Sr. Petra cesti 20. V. nadstropje. 1024 Ji'BTflrtrnfTarii ti •radni ~kl jicaVsitarli t!lBil5liyyCl]l spretni, se takoi iščejo ?.a stalno delo. TvamTca brararske raae 1G1UC JELLERC, Karlovac. 10>0 liiaiii spretni, samosto'nf delavc*. se nlUuJl, takoj iščeioza ^tolno dHo. Tirnica bravarske rabe. IGNAC JELIENC. Karlovac 1019 Vliirfsnlfaf «* zt »ta'no deio screi« nllUlflfllldl, me takoi. Troraka bravar ske rabe, IGNAC JELLEltC Karlovac. 1021 mrava za »aln tom *JZ?r£ palna bania se sreda. Naslov pove uprav. Slov. Naroda H>01 Hranil (Stlafto) zT^n«Sr.' stvt, vinorejstva in vrtnarstva, ki b pomagal tudi pri po iedelskem delu se sprejme pri Eđ. Suopanr Prlstova. 1005 Fin pristen srebrn strvls U% ^ oseb, 112 Ki>sovf se rroda samo ljubi tel ju. Preprodajalci izklmčent Ogledati od 4. — 6 popoldan. Kostelecfer. Poljan tka cesta 13. li desno. lOil §£& J%%aTftC^ ?e dobro ohrar - IVkMfIKf se proda ta €3** kron Kje, pove upravni štvo . b loven • skega Naroda. 1028 i nhariea vešča tudi drugih hišnih del. RDfiellUt dobi tako] službo. Zs>s t se je od 10—12 ure ćVp. v Sodni ulic štev. 12, t. aad strapie, desao. 1013 Preža se ali zamenja šmrT™ snknja, predv. b'ago. z ervm letnim dobrim površnikom. Naslov pove »icr. Slovenskega Naroda. 1014 afflTI ^ve ,ep'* ^rc^» ena §v;earsVea nuil ena danska se po u?odn< cen* ^rcdasta. Foizve se: Kolodvorska ul'ca 3«. t trgovini. 1015 PonSza isrJHBe sobo 4a0felža dobro ohranjeno se takoj proda. Prihod pohištva z Dunaja z fele2ni§kim voiom pa kednj se natančneje noizve v restavraciji Perles t Ljubljani Prešernova ol 9. 1016 HalSaBO Ib sfagOTaeie osltbo)0,nos- sprejme samo starejši, soliden gospod k mirni stranki brez otrok, v sredir.i mesta proti mesečni odškodnini 650 K Perilo In kruh se zaračuna posebej. Prednost ima oni. ki bi pozneje lahko proti plačilu seveda, preskrbe) cremog ali kaka živila. Ponudbe z navedbo pok'ica na urrav. Slov. Naroda pod: .SHden, starejSi gospod 1012* 1012 Krasu salonska garnitura ,;tl^v (starinska) umivalnik z marmorn. ploščo ter V,'2 m visokim ogledalom se proda. Ogleda se lahko na Sv. Jakoba nabrežje » 1022 Vodja za isuDortno in ekspertna w- Ispfiijfiije se iice. kopo:eznost, orga- uizatomi talent agilnost, znanje svetovnih jezikov, temeljito poznavanje blaga vseh vrst Prednost imaio on«, ki so Že vpeljani v svetovni veletrgovini. Ponudbe s prepisi spričeval, navedbo šolanja In družinskih razmer, zahtevkov ter sliko na upravo lista pod .Prima 1039*. 1033 Bjlrt s trgovino se kupi na prometnem Hlad kraju blizu železnice ali t odi nekaj kilometrov oddaljeno na Štajerskem ali Kranjskem. Plača se tudi v dolarjih. Cenjene ponudbe na uprav, tega lista pod „Dolarji 1040". 1040 8Ha se f nflS najem gostima s prenočiščem pri »belem Kranjcu" po domače pri Jurkovcu v Ljubljani, Fior-jaaska ulica 4 z obema hlSama št. 4 m 6 tstotam vstevSi vse stranke kolikor jih je v hišah vred Najvišjemu ponudnika s« izroči vse to 1. maojnika 19 0. Ponudbe do 29 februarja na A. Kajief, Kočevje. 1044 Slamniki in HM vseh vrst se sprejemajo v snaženje in predelovanja prt S. BrftUj, L obijana, feaaljeva čast« 22. 1052 - trtalje - »eratkocasne zgodbe, spisal Itaž Penila Msizabavnejse berilo za samske in po rečene? Cena a pošti no K 6 50. Na roča se v Naredni knjigarn) IV nroiara "fM „Pil niiii orlu" e izSla v ponatisu. — Debi ae v »Va-rodtol kallgaroi« v &!att ** tako) Kranjska tvor-ICJfJIc mca željezne in bravarska robe, Kamnik. 9 i W*T MWMi it strefni pri tvrdki laaez Zaraiaa, Si. Slika ti uglasitev od 1—2. hOt Iran se rvm hrv^t kem Z^orju koji »e sposoban samost*ln> vodti go« srodarstvo lst> s-* traži jednog dobroc vlncelfra. Pismene nwude s H: Vladimir Hslper Sigelskl, Zagreb, Lisioskeri al i ca br. I. 08: MronVemnino plačam za 1 ali 2 prostora (bod;si sobe, lokalt aH sklad-šćai, ki bi se dala VBoratriti ti pisarno, ^ajrajši v sredini mesta Žel se poseben vhod in električna razsve-Ofava. Ponudbe na u rav. tega lista poc ,,D« bra najemnina/971". MainnoMnaliiiii^rtn'rr" dos ^p^em kram Slovenje knplaa al zamen* ti z?n*o svo'o ud bno h'5< z osmmi ^ttbam' in vitičem v V Sni pori Ugodna železniška zveza z Ljub ijano Pismi ne p»- ndbe n^i nasov P. Vlinfan, posta Višnjo gora. 96 gM» j-, a -ii» se išče. Hana in stano- SvlOI»iT vanje v hiJL Plaia p< dogovoru O^Kis'ti se ie Cesta na Ko-deljevo št. 8. Ljubljana. 9H ininr^im'^rio 7a stiskabaa In realne l\lJ:aaillarl|C oro-lie ?ščc Kranja tvornica želj. i bravarske robe, ? Kamnika 10& .i Solit fatoria fn fr^nđldata i išče notar Bai v Ce! n. 981 3aF~ Prodajam "9M eUftM Wtn v orignalnlh zaboiih p- JlZLa JOlfJ 1440 komadov no K 1 5( komad. — Ponudbe na Etn.So.paac ¥ Rogatca. (Slor Sta erskol bV n- .|l \*\hm čez 20 let stara, se sprei riull juiflfl v trgovm» z me«anlTt bla ?om pn tvrdki Anton Veibic* Sevalci ob Sari. 871 Proda»finiignid. J&rSrSS, a/i orala hoste, oddaljeno eno uro o< trg a Sevnice. Več pove S. VerOiC Ser niča o t Savi. e7t Cigaretni papir s e-lnto. AltaaUa, Clnt) In ja> ptr^Tu^nas L nai at^n, MaiU* tro s<. U o\i Domovina Izhaja od sovesa leta naprej tri« krat na teden in sicer ob ponedeljkih, sredah la ae'kil Trikrat poMljana stane a*me S S« Uprava „DOMOVINE" je preskr bela, da bo prina^il list poleg pregledov vsem dogodkov izvirne domače zagrebške, beograjske In druge na jas vejse brzojavne ia telefoask'h vesti. Mesečno četrt-, pol- aH celoletne naročnino je roSHiatl na naslov: Uprav ni§tvo „DOMOVINE-, Ljubljana, Sodn? ultca 6. Zahtevajte „Jtomaviio" na og!e9' ^.|(lM>ll>llllllllllll«M>llltUU(IIIIHIIIIWtl«nllllS\ FrlporeSn ae> si. občinstvu I Ivan Carman | i zdelo vatel i nsnjatih dokolenic j en^nn/O1 an^p^piankana npe)# ^nr^npa> ^nl W Vinara Frai Jiksnr. J'ih. ima priporoča pristna rdeoa ta eela vlai po ugodni dnevni ceni 511 Cigaretni papir i tnljci za cigatete naveliko! GOLUB SANUM aUB EXTRABIS FLOR BELMONTE TABU riz casmo ALNULY 5'IBUNE Predaje sa skladišta same aa sena«: 6rlloraetodfka InMIlafiain; lafMDll Zagreb, ■teradevideT trg br. 4. U vašem je interesu nabava cigaretnog papira iz vrela. Qtaid ia zaU^fT fraVtif Major Viljem Dere^nt Danica Dereani roj. Cunder poročena, Ljubljana), dne 7. februarja 1920. as nkv>n)s aa ^^nana vila ali majhna :-: hiša :-: v mestu ali zunaj mesta (zahodna stran). Ponudbe pod šifro: O. F. 741. na upravništvo Slovenskega Naroda. 741 aaaaaaaaaannainnnnjBjBnjBajBaa^ ; S! a mm sJrsMli 2JFZZ : vrstna tuo*\ veič vseh naprav m no-^ravli la ravnotak» zmožen elektriki v na■ - •• . Prednost imajo oni z ver" e n^ pr- o v tei stroki. Prosto st n a^ 1 " bra plača Nastop takoj Pori d | Hfvavnift o 'Slovensk-ga Naroda" aod .Str Jalk tal« 98* *«v Jaanin veda "^apej drvarska trgovina n Beogradu p red same željezničke pruge i dunavske obile primila bi veliko i malooroda »sakovrskog grad|evinskog mater*ala u komision Ili u kompan |n, garnnri 11 vrij dobre. — Reflektaoti neka se izvo'e obratiti za bliže izveSća u admi straci)! »Slovenskog Na oda«. 946 Tpi z mešanim blagom ali špecerijo, ozir. tud prazne trgovske prostore s primernim slano vtnjem v prometnem kraju Slovenije iSče \ na »em ali nakup reelen trgovec. Dopisi porj .Selitev maj l<>20'. Naslov reflektanta povc upravništvo .Slovenskega Naroda* 85 > 3rea kemharaneal Bras atoukaranca! Jnsoslooensko industrijo papini Gustav Seligmann, Zagreb, NHioiKaVa m. a. Teaafaa tor. a-aa. Braaiavf i Hm NUt^ajceva 3. xa\cnejša dobava in bopato skladišče: raznih vrst papirja kakor: tiskovnega, pisalnega konceptnega, dokumentnega, konceptnega bel ga i. t d. Papi nat i ) prtov, rapirja za poMce (steiaZe), trg »vsklh in kane. omotov, map, Kaset in osta'ce* v to stroko srada*ofeca blaga. I ------------------------------------------------------—___—_--------_______ A. ARHAR in dru^ ' podjetje eiektroteh. naprav in popravil ) izvršuje elektrotehnične naprave kakor tudi izvršuje popravila in } rekonstrukcije po najnižjih cenah. — Začasno CfMtai v Mest*i : 109 it M. Trnovo, Ltobllana. 1032 PreSern Rudolf j uradnik dri. 2eL • Prešern Justina roj. Živec j poročena. Ljubljana Trst. ž Zaloga parketov. Dobavljam na debelo in drobno. Prevzemam tudi pokladanje ter vsa v to stroko spadajoča dela po kulantnih cenah. 1026 losa Puha Uubliana, GradaSka ulica St. 22. Biki ii Mr Rrto?e tel? &mm *ti»in • se pov •««». Za z-»vo ntno se po Iieio vreč ce grafs *n fr*nk • Jeaeell Slaa.ela a. S6bne, Pel- a. Pe1zwarea. 86 ipiagea t. VArtt. Tet taa. Hadinžinlr Ašehsander Neumann, Zagrela Suifns^ka unca 12 I. Glavni zaftuptiHc za SHS tvornice stroiavd d. d. ROESSEM£?'$3 I KOHHEMANN dobavlja: poljske | ctakotracaio I^ijeatileos modeme traasaartne vredjajt: trajnico aralno lelfeaolco ekrataljfca trlaoco lolloaiiico okratala etlaala raaaa kola (Breanaborejo) algiirnoefio urod|a|o aa Seljasiilco, lokomotivo« atrojovo aa aa Je lani o balona* Madloolco. — Traelranlo I Isradba prlkljufnih pruga, Sumsklk Ie!Jaao«aa Ui oana 9^ia trni Vsemogočnem a je bflo ljubo, poklicati predse naSega nad vse ljubega soproga oziroma očeta, gospoda Antona Keržič paaaaalaa aa trgovao v aafcHal po dolgi, mučni boltza^ dne 9. svečana 1920. ob I. uri po noči v Leofliiču Truplo dragega pokojnika te prepelje Iz Leoni&a na domače pokopališče v Rakitni, kjer se vrši pogreb v četrtek, dne 18. t m ob 10. url dopoldne. V aUfeftat, dne 9. februarja 1920. soproga. otroci. Zahvala. Za vse dokaze sočutja povodom smrti naSe predrage nam žene, mamice in lete, gospe Eize FrHsdi roj. Ramšak ter za podarjene vence in udeležbo pri sprevodu se najtopleje zahvaljujemo. a^akau aua^ai a^MS^b umi nna- umul Zahvala. Povodom nenadomestljive izgube našega nadvse jubljenega, skrbnega očeta, gospoda Tomo Pušeniak smo prejeli toliko dokazov iskrenega sočutja, kar nam je velika tolažba v naši boli. Ker nam ni mogoče vsem posebej se zahvaliti, bodi izrečena naša najprisrčnejSa zahvala vsem, ki so na kakorsenkoli način a nami sočustvovali. erea, 8. svečana 1920, f^ahatoll OiaaaV. Karala kiipaa v Uubtjani, Prešernova ulica 7 itmimiiwiwim>iiiiHii)iiiw(hiiniiiiwwwinuiuiiiiiiiiii'imniniiiirw ie prevzela zastopstvo vseh narodnih in historičnih jugoslovanskih slik izdanih po Patra Jemkallu. Opozarja se zlasti na najnovejšo in najboljšo reprodukcijo našega regenta Slike se ogleda lahko v knjigarni, kjer ae dobe tudi vsa natančna pojasnila. Mm hojioaraa Trboveljska Premogokopns družba v Ljubljani i———rr—in------------- ■ ■ .,_—--M^--M«»Mg-BM^MMB^BgM---»»*~. namerava zgraditi v Ljubljani na stavbišču ob Aleksandrovi cesti nasproti Narodnega gledališča uradno poslopje in razpisuje v svrho pridobitve stavbenih načrtov laven natečaj z omejitvijo na udeležbo arhitektov, Id prebivajo v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev ali pa prebivajo v inozemstvu, morajo pa biti jugoslovanske narodnosti. Določa se, da je osnutek v smislu razpisnega programa in pogojev izdelati v skicah v merilu 1:200. Doba izročitve osnutkov določena je do 12. ure opoldne 31. marca 1920 na naslov: „Trboveljska premosokop^a družba v LJubljani, Knafljeva ulica štev. 13" v zapečatenih ovojih, označenih z geslom v smislu razpisanih pogojev. V presojevalno komisijo izvoljeni so sledeči: Ing. JL. KHnar, gradb. direktor za Slovenijo, kot predsednik. Hrh. Jaa Daffs, mest. gradb. nadsvetnik v p., kot podpredsednik. Ing. 1. Faerster, profesor obrtne šole, kot član komisije, tog. N. Plmat, dvorni svetnik. leg. M. Prajaaiak, mest. gradb. nadsvetnik. tog. S. Radnai, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe. Dr. VL Zaralk, mag. direktor. Vsi stanujoči v Ljubljani. Za osnutke, ki jih bo presojevalna komisija spoznala za najboljše, so sledeče nagrade: I. darilo v znesku K 10.000*— II. » . 6.000-— IH- • » . • 4.000-— (jutoslov. kron) tn poleg tega se nadaljni dve nagradi, vsaka po K 2000*— za eve itualni nakup dveh osnutkov, katera sicer nista bila odlikovana, vendar pa od presojevalne komisije v nakup priporočena. Za izgotovitev konkurenčnih osnutkov potrebni pripomočki, razpisni pogoji in drugi podatki se dobivajo poštnine prosto pn IMj-ti imm $ toM r Lji.iM kalim a;i3"sm.13. Ljubljana, dne 30. prosinca 1920. Aaria^jaiauat 4« ejmjftfje VeMMaBKeallaa