Poštnina plačana v gotovini. Vsebina 6 štev.: Naslovim slika: Frančiškanski samostan Nazarje. — Pesem: Srečni tretjerednik 161; — Srce Jezusovo - naše zaklonišče 162; — Naša dolžnost 163; — V zarji novih maš 165; — Poziv bolnikom za binkošti 167; — Ne vem kaj bi 168; — Svetogorski jubilej 169; — Služba redovnih svetovalcev 172 — Sveti Anton Pado-vanski 174; — Naš Karmel v zarji svojega zlatega jubileja 176; — življenje kapucinskega brata Jurija 177; — Frančiškova mladina 178; — Kako se gibljejo tretje-redne skupščine 180; — Naše sestre Marijine misijonarke 183; — Resolucije 185; — Ra,zgled po svetu 186; — In naj molijo za mrtve... 189; — Pax et bonum 190; — Nove knjige 192. Celoletna naročnina »Cvetja« za leto 1939 Za Jugoslavijo 15 din; za Italijo 10 lir; za Nemčijo 1.50 m.; za Ameriko 1 dol.; za druge države protivrednost 24 din. — Posamezna številka 2 din. — Izhaja mesečno. Z dovoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti izdaja Franč. prov. sv. Križa. — Zastopnik p. Feliks Tavčar, O. F. M., prov. prokurator. — Urednik: p. Odilo Hajnšek, O. F. M Uredništvo in Upravništvo »Cvetja« Ljubljana, Frančiškanski samostan. Številka ček. računa za Jugoslavijo; 11,495. Natisnila tretjeredna tiskarna, Ročno, p.,št. Vid nad Ljubljano (P. B. Markelj) Rimsko serafinski koledar za leto 1939 Junij l Č PO. med osmino! S. Angela M. 16 P VO. PO. Presv. Srce Jezusovo. 2 L’ PO. KV., med osm. Herkulan... 17 S od S. Antona Pad. sp. 1. r. 3 S PO. KV., med osm. B. Andrej 18 N 3. pobink. ned. Med osmino. 4 N VO. PO. 1. pobink. nedelja Praznik S. Efrem; Marko In tov. m. presvete Trojice. 19 P B. Julijana d.; Gervazij.... 5 P od Mar. Sred. vseh milosti. 20 T PO. B. Mihelina 3. r. Stlverlj. 6 T S. Norbert škof. 21 S S. Alojzij Gonz. sp. 7 S PO. Čm. B. Humilijana 3. reda. 22 č S. Pavlin šk. 8 č VO. PO. Presveto Rešnje Telo. 23 p Osmina Srca Jez.; B. Jožef. 9 p med osm. Pacifik in Lov. 24 s PO. Rojstvo S. Janeza Krstnika. 1(1 s med osm. S. Marjeta vdova. 25 N 4. pobinkoštna nedelja. S. 11 N 2. pobink. ned., med osm. Viljem op. S. Barnaba apostol. 26 P S. Janez In Pavel muč. 12 P med osm., S. Janez; Bazilis. 27 T Čm. B. Benvenut Eug. 1. r. 13 T PO. med osm. (S. Anton Pad.) 28 S S. Irenej šk. in muč. 14 S med osm.; S. Bazilij šk. 29 Č VO. PO. S. Peter in Pavel apostola. 15 0 Osmina S. R. T., Jolenta 30 p Spomin sv. Pavla apostola. Razlaga kratic; VO. — vesoljna odveza. PO. — popolni odpustek. Čm. — črna maša, ki je dotični dan dovoljena. Ljudska posojilnica v Ljubljani r. z. z neom. z. mmmmmmmmmm—mmmmmm Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 (v lastni palači) Obrestuje hranilne vloge najugodneje * Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi 5% *®ati ELIZABETA O. S. U. Srečni tretjerednik bj Lugor vsem tistim, ki v tretjem redu Vz°rno življenje v Bogu žive; n°tranja sveča jim sije z obraza, zadovoljstvo uživa srce. V Svetu, kjer mnogim noga zaide, arn tretjerednik čisteje živi, V 8veti molitvi zajema pomoči, an9elskim kruhom si dušo krepi. Vsak tretjerednik previdneje hodi, milosti morje na njega rosi; vse, kar za dušo, telo potrebuje, vse mu dobrotljivi Bog podeli. Srečen je vsak tretjerednik v življenju, srečna posebno njegova je smrt; Kristus, kateremu zvesto je služil, k sebi pokliče v nebeški ga vrt. Mi on nagnenja v sebi, Ht hj do padca ne pride lahko, Ml 9« podpira redovno Vodilo, °stno čuva ga sveto nebo. 'n 6, Mt 'e ga tudi kdaj zmoti skušnjava, H 'r° se vest mu pekoča zbudi, tretjerednik kmalu spet vstane, ^Ttdkim kesanjem k Bogu hiti. Tudi iz vic hitreje bo rešen, dobri sobratje mislijo nanj, večje plačilo ga čaka v nebesih, večnost neskončna vsa lepša bo zanj. Srečen, presrečen je vsak tretjerednik, tukaj že nosi sladko zavest, da ga z veliko ljubeznijo ljubi, Bog, ki je večno pravičen in zvest. P. HUGO: Srce Jezusovo — naše zaklonišče . . . Tega vzklika v litanijah presv. Srca ne najdete. Pa ko bi bile danes sestavljene, bi morda našel v njih svoje mesto. A je prav letos 40 let, kar so bile cerkveno potrjene. In takrat o kakih zakloniščih, v tem smislu kot danes, še ni bilo govora. Zaklonišča v današnjem smislu, o katerih se zadnje čase vedno več piše, so zatočišča pred napadi iz zraka. Da je nanje res treba misliti, smo se mi med zadnjimi spomnili, čeprav smo v večji nevarnosti, kot marsikje drugod. Kam nas je dovedla toliko hvalisana moderna kultura! Recimo, da bi danes kak kulturni pijonir davne preteklosti znova prišel med nas. Kaj bi dejal, ko bi si ogledal nesporni napredek na raznih poljih vnanje kulture? Morda bi obču-dovaje vzkliknil: »O človek, ti nisi samo človek, ti si božansko bitje!« Pa bi naenkrat zabrne' lo v zraku. Vse okrog njega bi se razbežalo v podzemlja in končno še ojj za njimi, nevede zakaj. Šele tam bi mu povedali, da radi nevarnosti, resnične ah umišljene, zračnega napada. In kaj bi on na to dejal ? Rekel najbrž: »Človek, ti nisi več človek, ampak demon, zli duh!« Da, nekaka zagonetna mešanica božanskega in demonskega, °ec. dovanja vredne kulture in grozotnega barbarstva je moderni člove ' Pa kako je iz jasne, harmonične božje podobe postal tak nestvor? P° £ jitvi enostranske kulture duha in še tej le bolj vnanji in pastorško zan j marjeni kulturi srca. Že pred stoletji se je začel ta nenaravni kuhu . razvoj. Ko je Bog videl, kam je usmerjen in kak bo njegov konec, se Srce Jezusovo — kralj In središče vseh src. je človek zasmilil, kot po prvi katastrofi v raju. Da ga obvaruje te druge usodne katastrofe, mu je po svoji služabnici sv. Marjeti Alacoque razodel svoje Srce, ki naj bi mu bila visoka šola srčne kulture, kraljice vsake resnične kulture. Ko bi bil on razumel ta dan Gospodovega obiskanja in začel v zaklonišču božjega Srca iskati protiuteži in protileka enostranski omiki duha, ki ga je v blesteči uniformi prosvetljenstva, naprednjaštva in sličnih o-čarujočih krilatic omamljala, bi mu danes gotovo ne bilo treba iskati zaklonišč proti bombnim napadom iz zraka in še tam trepetati s kako plinsko masko na obrazu. Kajti omikana srca, zlasti božjemu Srcu vpodoblje-na srca, bi take barbarske bratomorije ne poznala, ali vsaj ne prakticirala. Toda o tem zaklonišču in vseučilišču prave, srčne kulture »napredni« človek ni hotel ničesar slišati. Zato je moralo nujno slediti, kar je sledilo. Moderno kulturen človek je postal znova — jamski človek, kot v prvih početkih svojega kulturnega podviga. Kajti v podzemskih jamah, naravnih ali umetnih, mora iskati zaklonišč pred usodnimi posledicami svojih lastnih »kulturnih« pridobitev. Pač najgrenkejši sadovi enostranske in postranske kulture. Pa da bi vsaj zdaj, ko se ta oboževana kultura nad njim samim tako britko maščuje, spoznal svojo zmoto. Ni še prepozno, kot je bilo za našega praočeta, potem, ko je ugriznil v prepovedan sad, pod isto očarujočo firmo. Zaklonišče Srca Jezusovega je še vedno odprto in vabi vse v svoje varno zavetje. A zaenkrat se zdi, da so malikovalci te lažikulture še preveč zaslepljeni, da bi se odzvali temu vabilu. Ljubši jim je človek, odvratna in nevarna karikatura, kot jasna in vzvišena podoba božja. Mi pa vemo, da je to Srce dobrote in ljubezni polno, potrpežljivo in neskončno usmiljeno. Oblegajmo je ta mesec, da tem slepim voditeljem in vzgojiteljem narodov odpre oči. Spoznajo naj, da je naša skupna rešitev samo v zaklonišču presv. Srca Jezusovega, kot visoki šoli srčne kulture, kateri mora biti vsa ostala kultura udinjana. In moč naj jim podeli, bodo svojo usodno zmoto tudi ponižno in skesano priznali in jo skuhali s tem popraviti, da bodo zase in za sebi izročene iskali zavetja v zaklonišču presv. Srca. Zlasti duše žrtve presv. Srca imajo v tem lepo misijonsko polje. A tudi nase ne pozabimo! Ne le naše glave so v nevarnosti pred napadi iz zraka, ampak tudi naša srca. Ozračje je nasičeno raznih strupenih plinov, vsakovrstnih zmot, ki groze našim dušam. Bolj kot za telo nam je tneba varnega zaklonišča za dušo in njeno božje življenje. Saj je pisano: *Ne bojte se tistih, ki umore telo; bojte se marveč tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel.« (Mat. 10, 28-29). Iščimo pred njim zavetja v 2uklonišču božjega Srca, ki je vir življenja in svetosti. Potem naj pride nad nas karkoh in odkoderkoli. Mi bomo lahko zmagoslavno klicali: »Bo-*ii hvala božjemu Srcu, ki nas je rešilo, slava in čast mu vekomaj. Amen!« P- GVIDO: Naša dolžnost Papež Pij XI. je v svoji poslanici »Z gorečo skrbjo« povdaril slede-besede: »Ceh narodi so v nevarnosti, da bodo padli nazaj v še hujšo neomiko in neizobrazbo, kakor je vladala nad večjim delom zemljekroga, ko je prišel Odrešenik«. Zdi se, da je Evropa dvignjena iz tečajev. Vsi čutimo, da stojimo pred časovnim preobratom. Ali bolje rečeno: stojimo sredi preloma časa. Bil je čas, ko je zapad tak prelom časa do dna preoral. In kakor kaže zgodovina, ne ostane Cerkev nikdar nedotaknjena v takih časovnih preobratih. Danes kakor takrat stoji v gorišču boja. Kakor takrat se mora tudi danes Cerkev zavedati svoje notranje sile in moči. Kakor takrat mora tudi današnji dan srčno zastaviti vprašanje, zakaj se danes toliko strmečih ljudi spodtika nad krščanstvom in Cerkvijo. Ali ni v krščanstvu, kakor ga mi sedanji kristjani živimo, vse preveč brezdušne vnanjo-sti, ki ne čuti več tiste velike resnobe, s katero je Kristus zahteval odločitev? Mogoče je pa Bog zato odpustil, da tako silno hrumi vihar okoli drevesa Cerkve, da bodo odpadle strohnele in suhe veje in da bo drevo samo na ta način prisiljeno, da požene svoje korenine še bolj globoko v osrčje zemlje?---------Silni udarci, ki padajo na krščanstvo in Cerkev, nas morajo predramiti, da bomo tudi mi razumeli glas božji ter si odkrito izprašali svojo vest. Če smo pošteni, bomo spoznali, da boleha naše krščanstvo na dvojnem zlu — boleha ponekod smrtno nevarno. Naše krščanstvo je postalo nekako brezmiselno, nekako krščanstvo iz navade. Saj še molimo, hodimo ob nedeljah in praznikih k sv. maši, prejemamo sv. zakramente. Toda vse te pobožnosti navadno ne zapuste globokih sledov v naši duši. Ljudje s takim krščanstvom ne zdrže v boju, ampak omagajo pri prvem spopadu. Zaradi tega si moramo sveto katoliško vero na novo osvojiti. Njene resnice, ki smo jih izza dni svojega otroštva slišali in poslušali, nas morajo notranje prevzeti. Postati moramo zopet živi kristjani. Naše krščanstvo je postalo preveč omejeno samo na nedelje in praznike. Ob Gospodovih dnevih vršimo svoje verske dolžnosti, toda docela ločen od tega vernega človeka živi v nas svetni človek. V zakonu ih družini, v trgovini in pisarni, na cestah in delavnicah, na polju in v tovarnah ter na vseh poljih našega dela živimo tako, kakor mnogi drug1 ljudje, ki ne verujejo v Gospoda Boga. V tem oziru moramo postati P°' polnoma drugačni. Gospodove dneve moramo praznovati, da bomo mog*1 pravilno obrazovati svoje delavne dni. Svoje delavne dni z vsemi njihovimi dolžnostmi in nalogami, z vsem njihovim veseljem in trpljenjem m0' ramo obvladati in oblikovati iz moči in po vzorih naše vere. Taki živi, globoko verni kristjani so današnjemu svetu potrebni-Zakaj samo taki kristjani bodo branili in gradili v dušah kraljestvo božje. Vsi drugi v tem boju ne pridejo v poštev. Te in take kristjane bomo Bogu priporočili in ga prosili, da ne izumrjejo. Tako mora biti. Naše poslanstvo v sedanjosti ne obstoji v besedam nazadnje tudi ne samo v obrambi vere. Postati moramo zopet živi stjani; vsak izmed nas drugi Kristus; vsi prevzeti Boga, vsi prevzeti Krl' stusa. Modernemu svetu moramo zopet pokazati, da je krščanstvo du* ševna velesila, ki dejansko posega v kolesje življenja, velesila, ki del čudeže. Pred kratkim sem bral, kakor sledi: V predsobo davčnega urada v... je stopila gospa. Hotela je govori' ti z uradnikom, šlo je za težke davčne skrbi. Ko je čakala, da pride n vrsto, je vzela v roke knjigo in v njej brala o velikem svetniku Franc1 šku, kako je z mirnim srcem zapustil ogromno očetovo premoženje, ° bi se lažje posvetil nebeškim stvarem. Ko je gospa v svojih davčnih s* beh brala vse to, je napolnil njeno srce blaženi mir in nad dušo se J J razlila otroška brezskrbnost tako, da je vsa umirjena in vesela stopila pred davčnega uradnika ter mu razložila svoj položaj kot človek, čigar dušo je objel Bog, edina vrednota na zemlji. Davčni uradnik jo posluša in ji reče ves zastrmi jen: »Oprostite, gospa! V svojem življenju še nisem nikdar doživel, da bi kdo prišel k meni s tolikim mirom in toliko vdanostjo, s tako jasnim obličjem«. Gospa mu pove, kako je v predsobi brala dogodke iz življenja sv. Frančiška, kako si je na podlagi njegovega zgleda osvojila popolnoma drugo stališče z ozirom na njeno davčno zadevo. Uradnik je ves prevzet šel domov in rekel svoji ženi: »Danes sem Boga srečal v človeku«. Prej površen in mlačen, je postal dober katoličan. Tako je vedno. Kjerkoli najde človek, pa naj bo še tako neveren, na zemlji resnično krščanstvo, spozna Boga. Srečanje z resnično vernim človekom postane srečanje z Bogom. Ne varajmo se! Današnjega človeka ne zgrabi toliko beseda, ampak življenje, živa povezanost z Bogom, resnica, pretvorjena v življenje človeka, ki je prepričan o resničnosti vere. Današnjemu času moramo s svojim lastnim življenjem dokazati, in sicer ne samo v družini in cerkvi, ampak tudi v vsem javnem življenju, da je krščanstvo vera živosti, kvas, ki ne miruje, dokler vsega ne prekvasi. Te resnice ne smejo nikdar pozabiti sinovi in hčere svetega Frančiška! P. HUGO: V zarji novih maš Z junijem pri nas začne vstajati zarja novih maš. Seveda je to tista zarja, ki se ima zdaj zdaj preliti v zlato evharistično Sonce. Kajti prva motna zarja začne vsaj našim kmečkim materam starega, vernega kova rdeti takrat, ko je bilo sklenjeno: Študent naj bo! Saj bi do tega sklepa sploh ne prišlo, ko bi tam daleč, še globoko za gorami, ne svitala nova maša sina študenta. In čem višje se on v latinskih šolah vzpenja, tem slajše upanje navdaja zlasti matere, tem gorečnejše molijo, da bi ne šla Po vodi in da bi jo dočakale. Nihče, morda niti bodoči novomašnik sam, se s tolikim koprnenjem ozira v to vstajajočo zarjo, kot njihove dobre matere. In še nekaj lahko večerno. Zarje novih maš prižigajo pred vsem matere s svojo vzgojo in s svojo molitvijo. Zato je ponekod lepa navada, da se sinovi novomašniki tik pred posvečenjem, ali po posvečenju, za Bogom najprej hvaležno od-^plže svojim materam za veliko milost mašništva Gospodovega. Lep na-°in hvaležnosti do matere za to milost je zamislil neki ameriški redovnik -Novomašnik, Hugo Calkinis. Pred duhovnimi vajami za posvečenje je na svojo mater naslovil sledeče pismo. Predraga mati: Naznanili so nam čas posvečenja. V nedeljo bo. Danes začnemo duhov-Ne vaje. Vem, da Vas bom v nedeljo pri in po posvečenju videl. Vem pa tu-Ni, da bom preveč ginjen, da bi Vam mogel tisto povedati, kar imam na Srpu. Zato naj pismeno povem! O, novomašnik ima pred posvečenjem zlasti svoji materi veliko povedati! Mislim pa, da morem vse to strniti v en kratek: Bog Vam povrni! t;red vsem Bog povrni Vam mati! Kajti kar bom prihodnjo nedeljo, je za Bogom v prvi vrsti Vaša zasluga! To že radi tega, ker bi me ne bilo, če bi Vas ne bilo. Bog Vam povrni za tisto noč pred leti, ko ste bili v smrtni nevarnosti radi mene. Dejali so Vam, da bi na račun mojega življenja svoje rešili. A Vi ste rekli, da hočete raje svoje življenje žrtvovati, da bi jaz živel! Ljubi Bog Vam je to žrtev poplačal, da sva oba živa ostala. Najprej hvala Njemu, a za njim Vam, ljubljena mati za tisto noč. Bog Vam povrni mati za tisti prvi najslajši usmev, ki so ga videle moje oči v Vašem miljenem obličju, a se mu takrat nisem mogel tako oddolžiti, kot zasluži. Hvala Vam torej zdaj! Do nedavnega časa se nisem dosti živo zavedal, koliko žrtev sem Vas stal. Zdaj se zavedam. Bil sem Vaš Benjamin med mnogimi. Modrijani, ki so hoteli več vedeti kot Bog, so Vam namigavali, da bi posegli v njegove pravice. A Vi ste to prepustili njegovi neskončni previdnosti. Zdaj vem, da je bilo tako. Vi in oče in drugi bratci in sestrice ste se žrtvovali za najmlajšega, ki Vam ga je Bog poslal. Ker zdaj to vem, Vi pa ste že takrat vedeli, pa se niste sebično branili mi dati neprecenljivega daru življenja, sprejmite zdaj prisrčni: Bog plačaj! Marsikak težek dan ste doživeli, ko smo otroci odraščali. Ko smo se mi malčki brezskrbno na polna usta smejali, je vam skrb stiskala srce. Katoliško šolsko vzgojo ste nam omogočili in še razna razvedrila ste nam privoščili. A zato sami sebi niste privoščili nikake zabave. Odklanjali ste vsa vabila v vesele družbe, da bi nam privoščili malo mladostnega veselja. Mati, nikdar nisem bral Vašega imena v kakem časniku, kot Vaših sovrstnic, ki so se pri tej ali oni organizaciji kakorkoli odlikovale in dobile za to javno pohvalo. Najbrž bi tudi ne vedeli ničesar povedati, ko bi Vas v taki družbi pozvali k uradni besedi. Toda, ljuba mati, kako zgovorni ste bili, ko ste nam govorili o Bogu, o Mariji in sploh svetih rečeh. Obličje Vam je žarelo, kot v nadzemski luči. In kadar ste se vračali od vsakdanje sv. maše ter vsakdanjega sv. obhajila, ste se nam zdeli kot bi videli pred seboj Marijo, o kateri ste nam vedeli toliko lepega povedati. Mati, za ta lep zgled, s katerim ste potrjevali to, kar ste nas učili: Tisočkrat Vam Bog plačaj! Zakon Vam je bil v Vaših očeh vedno božji drug za gojitev novega mladega življenja. In to življenje Vam je bilo samo čakalnica za večno življenje. Mi otroci Vam nismo bili nikoli nadležno, nezaželjeno breme, ker ste gledali v nas neumrjoče duše. Kajne, težko je bilo ohraniti nas pogled vprt v rajske zarje, ki ste nam jih vedno znova prižigali. Pa Vam je vspelo, čeprav z žrtvijo marsikake prečute noči in živce ubijajočega dne. Moje svečeniško dostojanstvo za Vas ni bilo nekaj slučajnega. Vi ste. vsa leta mojega študiranja veliko molili in se mnogo žrtvovali v ta namen. Jaz sem že klonil pred težavami, Vi nikoli. Več, kot kateremukoli drugemu naravnemu činitelju, se imam Vam zahvaliti za to, ker bom, duhovnik Gospodov... Na vse to se bom v nedeljo pri svoji prvi sv. mas1 spomnil in tudi pri svojih sledečih sv. daritvah nikoli ne bom pozabit Moj zadnji: Bog povrni mati, iz globočine hvaležnega srca! . Hugo Calkinis, O. S. M' Pa ne samo sinovi novomašniki so dolžni se za svoj najlepši dan svojim materam na ta ali podoben način oddolžiti, čeprav je nova mas^ sina zanje že sama najlepše zadoščenje. Ne, to je dolžan tudi narod, katerega Mojzesi voditelji bodo novomašniki skozi puščavo mesa v obljub^ ljeno deželo duha. Matere novomašnikov so obenem narodne matere, ka terim je ves dotični narod, če ne zaničuje samega sebe, dolžan hvaležno in spoštovanje. Na to naj se v zarji novih maš ne pozabi! Poziv bolnikom za binkošti Dragi bolniki! Bliža se binkoštni praznik, misijonski dan bolnikov. Ta dan so vsi bolniki po širnem katoliškem svetu pozvani, da darujejo svoje trpljenje za misijone. K temu kliče vse bolnike sam sv. oče. Ko so pred kakšnimi 10 leti prišli plemeniti misijonski prijatelji na to misel in pozvali bolnike, da darujejo svoje trpljenje za misijone, je sv. oče to izrecno odobril in izrazil željo, da bi se tej plemeniti akciji pridružili vsi bolniki po širnem katoliškem svetu. Prav tako je tudi vrhovno vodstvo Družbe za širjenje vere to misel ne samo odobrilo, ampak naročilo vsem narodnim odborom, naj v svojih deželah uvedejo to sveto navado. Lansko leto smo prvič tudi pri nas v Jugoslaviji uradno praznovali binkošti kot misijonski dan naših bolnikov. Sicer nimamo podrobnih poročil, toda prepričani smo, da so se naši plemeniti trpini velikodušno odzvali našemu vabilu. Letos pa mora biti še bolje. Letos ne sme biti enega bolnika, ki se ne bi velikodušno odzval povabilu svetega očeta. Saj se ne Zahteva prav nič težkega. Vsak bolnik naj samo ta dan velikodušno daruje vse svoje trpljenje Bogu v korist misijonov. To je vse. Lepo pa je, če obrne v ta namen tudi svoje molitve in, če more, prejme tudi sv. zakramente. Malo se zahteva. To zmore prav vsak bolnik. A vendar s tem izvršite veliko dejanje v korist misijonov. Vsa armada trpečih udov svete Cerkve se združi v želji, da Bog pride na pomoč tistim, ki so še bolj tr-Peči, to je, ubogim poganom. Ali veste, dragi bolniki, kako dragoceno je vaše trpljenje? Ali se zajedate, da s tem vršite posebno nalogo v sv. Cerkvi? Dragoceno je za vaše duhovno življenje, dragoceno pa tudi za širjenje kraljestva božjega. Tega se zdravi in bolni premalo zavedamo. Potrebna je gmotna pomoč za misijone, potrebna je molitev, toda brez trpljenja in žrtev ni uspeha, ^oglejte Zveličarja in svetnike! Gospod ni odrešil človeštva z oznanjevanjem in molitvijo, ampak z bridkim trpljenjem in smrtjo. Prav tako so ^di apostoli in drugi svetniki zato imeli toliko uspeha pri svojem apostolskem delu, ker se niso bali trpljenja. Sv. apostol Pavel je celo zapisal v ehem izmed svojih pisem: Veselim se v trpljenju za vas in s svoje strani na svojem mesu dopolnjujem, kar nedostaja bridkostim Kristusovim za njegovo telo, ki je cerkev. Bolezen in sploh trpljenje res ni prijetno člo-Veku, toda če gledate svoje trpljenje v luči vere in vidite, kako velik po-naen ima vaše trpljenje, se boste tudi vi veselili, da vaše trpljenje, če ga Ponašate vdano, ni zaman, ampak ž njim vršite veliko nalogo. V tem duhu velikodušno darujte na binkošti, to je 28. maja svoje trpljenje za misijone. Plačilo vam v Jezusovem imenu obljublja sv. Pavel, ko pravi: Če s Kristusom trpimo, bomo z njim tudi poveličani. Vse zdrave prosimo, da bolnike na to opozore in jim pri tem pomagajo. Lepo bi bilo, če se bolnikom tudi zdravi pridružijo in darujejo v isti Uamen vsak svoje neprijetnosti. Da se ta akcija res čim lepše izvrši, prosimo posebno gg. duhovnike Ul vse redovno in svetno bolniško strežništvo, da vsi store, kar je v njih Uiočeh. Podpisano vodstvo bi bilo tudi hvaležno, če bi njemu ali družabnemu glasilu »Katoliškim misijonom« poslali poročila, kako se je po posameznih krajih ali zavodih praznoval binkoštni bolniški dan. Z misijonskimi pozdravi ?a U. Cl. M. in Družbo za širjenje vere lavantinske in ljubljanske škofije: *van Kokošinek 1. r. Dr. Lambert Ehrlich 1. r. Ne vem, kaj bi . . . »Gospod katehet, ali je bil v sredo (kvaterno) post? Našemu trgovcu sem nesel brzojavko na pošto, pa me je vprašal po tem, kaj hočem ali sira ali salame.« »In ti si se seveda odločil za salamo?« »Da.« »Pa si jo pojedel?« Da.« »Pa si takrat kaj mislil na to, da je ta dan mogoče prepovedano jesti meso?« »Nekaj se mi je zdelo, pa sem kar jedel. Potem mi je bilo pa le težko.« »Vidiš fant, ti si narobe napravil, ker si jedel, čeprav nisi natančno vedel, kako je s postom na kvaterno sredo in soboto. Ti bi moral malo pomisliti, da si se učil v šoli, katere dni je zdržek. Potem bi mislil naprej takole: Aha, kvaterna sreda ni med dnevi zdržka; hajdi, zdaj pa le salamo! To bi lahko v trenutku razmislil.« »Pa sem že pozabil.« »A tako; pozabil! Dosti žalostno! Potem bi pa trgovca vprašal, saj je dober katoliški mož« »Ne, nič se ne briga za te stvari.« Potem bi moral takole misliti: Jaz ne vem; trgovec se za to ne briga; koledarja nimam! zanesljivega človeka ni, da bi ga vprašal; čakati ne morem en četrt ure in sline cediti. Varneje bo, če vzamem sir. In . .. Vidiš, če bi takole napravil, pa bi bilo v redu. Le dobro si zapomni: Nikoli ne smeš napraviti, ako si v dvomu, ali bo prav. Za drugič si lepo zapomni: premisli; poglej koledar, ki ima poste (Mohorjev, pratika); drugega vprašaj; če ne moreš, pa tistega nikar ne delaj!« Iz tega si zapomni, prijazni bralec: Nikar ne vprašuj drugih, dokler sam nisi razmislil! Če kljub lastnemu razmišljanju ne prideš do zaključka, potem vprašaj! »Ali smem brati to knjigo’ Naslov ne kaže, da bi bila dobra«. Tukaj pa seveda razmišljanje in ugibanje nič ne koristi; za sedaj n e beri, medtem pa vprašaj! Včasih se pa človeku zdi, da bo tudi nasprotno narobe. Ti n. pr- 1 lažjo lahko rešiš nekoga kazni. Sklepaš: če se zlažem, bo greh; če se ne zlažem, bo oni imel škodo. Pravilno bi bilo sklepati takole: Z grehom tudi dobrega ne smem nameravati. Tudi zaradi dobrega ne smem naredi' ti greha. Laž je greh, zato ne smem lagati. Z grehom ne smem od bližnjega odvračati škode. — Drugi se pri tem ne bo znal odločiti; v tem primeru naj naredi, kar se mu zdi manjši greh; če v zmedenosti tudi tega nemore presoditi, naj naredi, karkoli hoče; greha nima. Kaj pa, če se bom pri svoji odločitvi zmotil? Mislim, da je tako prav-v resnici pa ni. N. pr. otrok večkrat misli, da se mora zlagati, če s tem koristi tovarišu. Tudi v takšnem slučaju je laž prepovedana in sama P° sebi greh; vendar otrok ne bo imel greha, ker je prepričan, da se mora zlagati. Mogoče je tudi nasprotno. Lojzek je v trgovini. Telefon zazvoni. Pr°' dajalka odide, pred Lojzkom pa blagajna odprta. »Glej, čisto novega ’k°' vača’! Kako je lep! Vzemi ga!« se oglaša strast. »Nikar! Tat bi bil! Smr ' ni greh bi imel!« ga svari vest. Kljub temu je v njegovem žepu, ko se pr0 dajalka vrne. Nikoli še Lojzek ni tako nemiren šel spat kot tisti vece ■ »Tat, tat!« mu je 'kovač’ kričal iz žepa. »Kaj pa če nocoj umrješ, v smr nem grehu?« V to strašno misel zatopljen je pri slačenju čisto poza*5 na 'kovača’. Padel mu je iz žepa in se še po tleh zakotalil. »Odkod pa tebi denar, Lojzek«, pravi zaskrbljena mati, »pa še k vač’? In zopet se oglasil v Lojzekovi vesti: »Tat, tat!« Tako na glaS •/. zakričalo, da je gotovo tudi mama slišala in bi mu nič ne pomagalo tap ti. Zato kar lepo prizna, kako je prišel do njega. »Nesrečen otrok« Pra izajokana mati, »da greš krasti! Ne rečem, da je ukrasti enega kovača takemu, kdo ve kaj. Kljub temu ga bom vrnila, ker ne maram nobene tuje pare pri hiši. Toda greh je greh, bodi še taka malenkost. Takoj jutri pojdeš k sv. spovedi, potem pa glej, da nikdar več nobene pare ne izmakneš.« »O mama, samo da ni tako velik greh, kot sem jaz mislil. To me je najbolj bolelo, ker sem bil prepričan, da sem smrtni greh naredil. Če ga pa nisem, kot pravite, mi pa ni treba takoj k sv. spovedi hoditi, ako hočem Jezusa prejeti. Saj so nam g. katehet rekli, da za male grehe zadostuje kesanje pred sv. obhajilom«. — »Motiš se, Lojzek. Tebi je vest predan si 'kovača’ vzel rekla, da boš storil smrtni greh, če ga vzameš. Pa si ga kljub temu vzel. Ker Bog sodi človeka po njegovi vesti, si storil smrtni greh. Zato moraš še pred sv. obhajilom k spovedi in ta greh kot smrten povedati.« Iz tega se učimo, da more zmota spreminjati smrtne grehe v male, odpustljive in obratno male v velike, smrtne. Zakaj tako? Zato ker se greh presoja po vesti; to se pravi: kakor človek pri dejanju misli, da bo greh ali ne, smrtni ali odpustljivi. »Gospod katehet, Ž. Š. je pa rekel, da se ne bo učil verouka. Potem vsaj ne bo vedel, kaj je prav in kaj ne, pa greha ne bo mogel narediti.« »No, ta je zvit; pa se je urezal. Če se noče dati podučiti, ima že radi tega greh. Vrhu vsega bo pa še vse tisto greh, kar bo grešnega naredil, čeprav ne bo vedel. Kaj menite, zakaj?« »Zato, ker bo sam kriv.« Če kdo nima priložnosti podučiti se, je kaj drugega. Tudi zmoti se vsakdo lahko. Prizadevajmo si pa, da si vest pravilno podučimo iz pridig in krščanskega nauka, dobrih knjig in katoliškega časopisja. P. HUGO: Svetogorski jubilej Z letošnjim junijem bo preteklo 400 let, kar je bila slovenska zemlja posvečena p® Marijinih stopinjah in naša govorica počaščena po njenih Ustih. Tam na goriški Skalnici, poznejši Sv. Gori, se je neke junijske sobote prikazala grgarski ovčji pastirici Urški Ferligoj, po domače Piskovi, in ji v slovenskem jeziku naročila. »Reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi!« Priprosta, pobožna Urška je naročilo Nebeške Gospe takoj začela izvrševati. A je pri tem zadela na podobne težave, kot stoletja pozneje druga pastirica, Lurška Bernardka. Priprosto verno ljudstvo sicer ni dvomilo o Marijinem resničnem prikazanju in naročilu. Ono je takoj začelo romati na goro, jo prosit milosti. Prosvitljena gosposka je pa Urško v ječo vrgla, da ne bi še nadalje begala lahkovernega ljudstva s takimi Pobožnimi izmišljotinami. Zdaj pa je Marija malovernim oblastnikom očitno pokazala, da je Urška res v njenem imenu govorila. Čudežno jo je rešila iz ječe. Zaprli so Jo drugič, tretjič, a obakrat jo je Marija znova rešila. To je bilo kajpada ulje na ogenj ljudskega navdušenja, ki si ga je oblast zastonj prizadeva-lu udušiti. Še tisto leto je bilo Marijino naročilo izvršeno. Na Skalnici je stala njena lesena hišica in v njej lesena soha, predstavljajoča Mater milosti z Detetom v naročju. Toda kako naj ta skromna kapelica objame ogromne množice ljudstva, ki so se zgrinjale na goro, kjer je Marija takoj začela izvrševati svojo obljubo. Na debelo je delila razne čudovite milosti. Priča temu so goriški deželni stanovi, ki so, že okuženi po protestantizmu, zaprosili cesarja Ferdinanda, naj zatre novo božjo pot. V svoji prošnji pravijo med drugim: »Nedavno se je odprla pri Solkanu v knežji grofiji goriški božja pot. Tja dero priprosti ljudje iz vseh dežel in vseh jezikov v velikih množicah. Pravijo, da slepi spregledujejo, kruljavi shojajo in hromi o-zdravljajo!« ... Prav tisto leto, ko so oprode duha teme hoteli v kali zadušiti to za-početo božjo pot, so začeli graditi novo veličastno cerkev, ki ji vsaj takrat po velikosti ni bilo para na slovenskem ozemlju. V jeseni 1544 je bila dovršena in 12. okt. i. 1. slovesno posvečena. S prvotno leseno kapelo se je umaknila tudi lesena soha Milostne Gospe. Njeno mesto je zavzela oljnata slika na cedrovo desko, ki jo je daroval oglejski patrijarh Grimani, katere natančnega izvora pa nihče ne ve. Nova cerkev na Sv. Gori. Prvotna soha Milostne Matere je še ohranjena. Do svetovne vojne se je nahajala v desnem kornem oltarčku frančiškanskega samostana na Kostanjevici. Mi, ki smo tam študirali, smo neštetokrat brisali prah z nje in ji med redovnimi molitvami dnevno zrli v miljeno materinsko obličje-Med vojno jo je granata pokopala pod razvalinami kora. A je ni uničila-Zopet so jo dvignili, očistili in postavili na prejšnje mesto. Zdaj je v zakristijskem oltarju na Sv. Gori, kjer naj se ji romarji poklonijo. Marijin dom je bil zdaj zadosti prostran, čeprav ob shodih tudi on ni objel vseh romarjev. Toda premalo je bilo poskrbljeno za njihovo duhovno postrežbo. Kajti cerkev je bila podružnica solkanske župnije. Njena duhovščina jo je oskrbovala. Stalnega duhovnika ni bilo gori nobenega-Ob shodih, nedeljah in praznikih ter še gotovih drugih dneh, so po p°' trebi prihajali na goro, prenočevali v cerkveni hiši, opravili kar so imeli opraviti in se zopet vračali domov. Nad 20 let je bila na ta način oskrbovana. In ko bi bilo tako tudi ostalo, bi Sv. Gora danes spadala med ona božja pota, ki životarijo le še radi svoje slavne zgodovine. Da bi bilo ogromnim ljudskim masam zadoščeno, je bila Sv. Gora 1. 1565 izročena v oskrbo frančiškanom bosansko-hrvatske provincije, ki so se pred Turki polagoma raztočili po slovenskem ozemlju in si na njem osnovali samostojno provinci jo. Pod njihovim vodstvom je začela božja pot živahno procvitati, ker je bila duhovno dobro oskrbljena in tudi z raznimi predpravicami obdarovana. Saj je bilo v svetogorskem samostanu na višku njegovega procvita do 40 redovnikov. Prvi samostan je bil zgrajen med leti 1623-27 drugi pa med leti 1711-14. Ta je v bistvu počakal svetovne vojne. V teh 220 letih prvega oskrbovanja božje poti po frančiškanih je bila Sv. Gora priča mnogih veličastnih slovesnosti. A najveličastnejša je bila nedvomno slovesno kronanje čudodelne Matere Milosti v imenu vatikanskega kapitlja dne 6. jun. 1717. Ta slovesnost, ki se je začela na gori-škem Travniku in završila na Sv. Gori, je bil vseavstrijski praznik, oznanjen po celi državi. A poleg veselih je svetogorska božja pot doživela tudi marsikak žalosten dan. Naj omenim le najžalostnejše. Dne 8. apr. 1785 je prišla z jo-zefinskega Dunaja cesarska odredba, da ima svetogorska božja pot prenehati, cerkev in samostan pa se morata podreti. To povelje sile, kateri s« ni bilo moč ustavljati, je bilo deloma izvršeno 28. jan. 1786. Frančiškani so zapustili Sv. Goro. Milostna podoba pa je bila prenešena v solkansko župnijsko cerkev. Le prvotno soho so frančiškani s seboj vzeli. Kupec na javni dražbi, ki je pol milijona goldinarjev vredno premoženje dobil za 1500 gl. obenem z obvezo, da bo cerkvena poslopja podrl, je k sreči podrl samo streho. Toda ni minilo deset let, ko je bila svetogorska božja pot obnovljena. Ko se je Jožef II. 1. 1890 s trona preselil k svojim očetom v temačno kapucinsko grobnico, je začel pihati nekoliko milejši veter. To je opogumilo vplivne prijatelje Sv. Gore, da so zaprosili za njeno obnovitev. Bili so Uslišani. Zopetna otvoritev je bila dovoljena 15. apr. 1893. Že 27. sept. i. 1 ' ‘ 1- je bila nanovo pokrita in popravljena cerkev blagoslovljena in ob letu 29 sept. 1894 se je Marija vrnila v svoj nekdanji dom. To njeno zmago so ovekovečili pod njenim kipom nad glavnim vhodom z značilnimi beseda-hii: »Jaz pa sem stala na Gori kot prej!« A duhovna oskrba obnovljene božje poti je bila izročena zopet svet-hi duhovščini, ki jo je opravljala nad sto let. Ponovno je bila iz istega vzroka kot prvič slovenskim frančiškanom izročena 21. febr. 1901., po Prizadevanju tedanjega goriškega nadškofa kardinala Missie. Tega dne je njegov pooblaščenec Dr. Franc Borgia Sedej, poznejši nadškof, frančiškane slovesno zopet vpeljal. Božja pot je začela zopet procvitati, posebno ker je bilo kmalu ne samo duhovno, ampak tudi telesno za romarje lepo poskrbljeno. Kajti poleg cerkve in samostana se je dvignil še dvonadstropni romarski dom. Cerkev sama pa je dobila 26. apr. 1906 časten naslov bazilike, z vsemi tozadevnimi pravicami. Žal, da je bila ta doba nemotenega razvoja in procvita tako kratka. K. 1915 je svetovna vojna tudi Sv. Goro potegnila v svoj vrtinec. Za Bin-Košti je prišlo povelje, da jo morajo njeni varihi nemudoma zapustiti. Na ninkoštni torek so se poslovili od nje, razen enega, ki je pozneje izkrvavel 2anjo. Marija pa je najprej našla zatočišče v Grgarju, a se je kmalu prebila v Ljubljano, kjer je na oltarju sv. Deodata dobila začasni tron. Tu 3® 1. 1917 slovesno, kot je bilo »begunki« pač mogoče, proslavila 200 letnico kronanja. Po končani vojni so frančiškani hitro zopet začeli misliti na njen nov dom. Saj od prejšnega ni ničeasr več ostalo. P. Kapistran Ferlin, kateremu je bilo obnovitveno delo poverjeno, ve povedati, da ko je prišel gori, pri najboljši volji ni mogel več ugotoviti lege bivše cerkve in samostana, čeprav je bil prej dolga leta na sv. Gori. Tako temeljito so granate o-pravile svoje razdiralno delo. Ni čuda, če je nadškof Dr. Sedej, ko je sam videl to razdejanje, žalosten dejal: »Sv. Gora ne bo nikoli več to, kar je bila. Zadovoljimo se, če bomo mogli postaviti skromno kapelico!« P. Kapistran pa, ki zna v svojem navdušenju visoko pomeriti, ga je bodril in obdelava!: »Prevzvišeni, pa prav taka mora zopet biti, čeravno ne kar čez noč. Pogum velja!« Sam je s par tovariši krepko prijel za kramp, katerega je bolj vajen kot peresa, premetaval ruševine, odstranjal granate, previdno gledal za tem, kar je bilo pod ruševinami še bolj ah manj ohranjeno, očistil teren in kmalu se je začela dvigati iz tal nova zasilna kapela s samostančkom. Dne 9. oktobra 1. 1921 se je mogla Marija iz pregnanstva vrniti v Gorico. 2. okt. 1922 pa domov na Sv. Goro. To je bila njena druga zmagoslavna vrnitev. Seve od kapelice do bazilike, v katero je imel P. Kapistran vprte oči, je dolga pot. On bi jo bil težko kdaj premeril. So jo pa drugi skrajšali. Sv. Gora je bila 1. 1924 od cerkveno-redovne oblasti izročena italijanskim frančiškanom tridentinske provincije. Politična Italija pa je na njej zamislila narodni spomenik padlim vojakom, v podobi nove, krasne Marijine bazilike. Lepa misel! Italijanski sobratje so 22. maja 1924 sprejeli božjo pot v svoje varstvo in že sledečo nedeljo je bil blagoslovljen ogelni kamen za bodočo baziliko, ki naj bi po velikosti in veličastnosti prekašala prejšnjo. Dovršena je bila poleti 1928 in 25. junija 1932 slovesno posvečena. Sv. Gora je zdaj zopet ognjišče verskega življenja za Goriško. Tudi za Slovence. Po začetnih težavah se je več italijanskih sobratov priučilo slovenskega jezika, da morejo poleg enega naših patrov našim romarjem postreči. Zdaj so začeli celo z lastnim slovenskim glasilom: Svetogorska Kraljica. Upamo, da ni zamišljeno samo kot glasilo jubilejnega leta. Sa3 podobno glasilo bi morala imeti vsaka narodna božja pot, da bi vzdrževala zvezo s svojimi romarji. Svetogorski Kraljici se hoče to jubilejno leto ves slovenski narod nekoliko oddolžiti za njeno varstvo in naklonjenost v teh dolgih, burnih štirih stoletjih. V ta namen bo 19. aug. skupno poromal k njej. Naj bo to romanje dokaz naše hvaležnosti ter nezmanjšane ljubezni in vdanosti d° nje. Saj, kakor ljubezen Materina ne pozna mej, najmanj političnih, tako jih ne sme poznati ljubezen in vdanost otrok. V objemu Matere se otrok čuti doma. Zdaj imamo priliko dokazati, da se še vedno po pravici imenujemo: Marijin narod. P. ODILO: Služba tretjerednih svetovalcev Svetovalci so ravno tako kot predstojnik voljeni od članov redovne skupščine. Število svetovalcev je odvisno od potreb, od množine članov-Koliko svetovalcev naj bo izvoljenih, bo najlažje določil voditelj. Glavna naloga svetovalcev je v tem, da pomagajo voditi skupšču1^ in da so voditelju in predstojniku v vsem v pomoč. Združene moči zm° rejo več kot posamezne, zato je zvesto sodelovanje potrebno. V odsotnosti predstojnika ali v slučaju njegove bolezni, prevzame prvi svetovalec njegovo mesto in dolžnosti, seveda vedno v soglasju in po navodilih voditelja duhovnika. On je uradni namestnik predstojnika. In tudi v ostalem imajo redovni svetovalci isto službo kot predstojniki, da jim pomagajo v vodstvu in nadzorovanju skupščine. Zato je jasno, da morajo dobro poznati dolžnosti predstojnika. Pred vsemi drugimi tretjeredniki so dolžni predstojniku spoštovanje in ljubezen. Z njim morajo biti eno v navdušenju za čast reda in v prizadevanju redu pridobiti ugled in rast. Tudi oni naj vabijo one osebe, ki jih za sposobne spoznajo, da vstopijo v tretji red sv. Frančiška. Kakor hitro spoznajo, da je kdo naklonjen tretjemu redu, in če izrazijo vsaj malo željo, da bi radi pristopih, naj jim razlože pogoje za vstop, naj jih pouče o dolžnostih in milostih te vzvišene Frančiškove ustanove. Katera je glavna naloga redovnih svetovalcev, nam pove že ime, namreč: udeleževati se morajo vseh posvetovanj in sej in zvesto morajo sodelovati, da se sklepi sej izvrše. Že razdelitev služb in dela se mora izvršiti in določiti na seji po resnem posvetovanju. Večje skupščine morajo biti razdeljene na okraje, ki jim presedujejo svetovalci sami, ah pa o-ni preskrbijo zaupne osebe v okraju. Predstojnik je brez moči, ako nima dobrega, pametnega in zvestega svetovalstva. Potem je v skupščini mnogo zadev, za katerih izvršitev je treba bujnega in zrelega posvetovanja. Zato je dolžnost svetovalcev, da svoje znanje in skušnje pri sejah uporabijo v dobrobit skupščine. Ni potrebno, da bi bili vsi, ki se udeleže seje redovnega sveta, istega naziranja, temveč celo dobro je, če kdo izrazi kak pomislek in pove odkrito svoje mnenje. Zato so pač seje, da se skupno preudari, kar bi bilo skupščini v korist. Redovnemu svetu bi bilo zelo malo pomagano, če bi Vsak član odgovoril na vsako vprašanje »da«. Vsak naj izrazi svojo lastno misel. V važnejših zadevah bi bilo svetovati, da sklepov ne dela prehitro, temveč temeljito preudari in si vzame čas za preudarek, četudi do Prihodnje mesečne seje! Svetovalci morajo biti zvesti bralci redovnega glasila. Na ta način spoznajo, s kakimi sredstvi delajo po drugih skupščinah, da pridejo do napredka in cilja. Svetovalci morajo biti v vseh redovnih zadevah dobro Poučeni in izvežbani, le tako bodo s svojimi sveti koristih. Svetovalci naj imajo tudi veliko skrb za bolnike v skupščini. Natančen vpogled morajo imeti v zapisnik članov, in vsakega uda v svojem o-kraju bi morah dobro poznati. Kakor hitro spoznajo, da kaka stvar ni Prav, naj jo takoj naznanijo predstojniku, ah pa naj skušajo napako popraviti po bratovskem - sestrskem opominjevanju. Ako je svetovalcu izročena skrb za člane v gotovem okraju, naj i-niajo natančen seznam vseh članov. Vsako izpremembo naj zabeležijo in 2aznamujejo tudi v glavnem zapisniku, da so uradne knjige vedno v naj-kpšem redu. Posebno naj skrbe, da je zapisana izprememba naslova, ako se kdo Preseli. Okraji naj ne bodo preobsežni in preveliki, da lahko eden sveto-valec z lahkoto vse obvlada. Če je okraj prevehk, naj se razdeli na dva ah na več delov. To je važno zaradi bolnikov, zaradi smrtnih slučajev, Pa še posebej radi kandidatov in novincev. Neobhodno potrebno pa je tu-da je seznam skrbno izdelan, zaradi naslednika, ki službo prevzame ln jo lahko kar nadaljuje. BIERBAUM — Fr. BRUNO: (13. junija) Sv. Anton Padovanski Spoznavalec prvega reda Papež Leon XIH. je nazval svetega Antona »svetnika celega sveta«, ker se mu ne priporočajo samo kristjani, ampak tudi drugoverci in celo mohamedan-ci. Cerkev sama pošilja v znanem dvospevu vse ljudi, ki »iščejo čudežev«, k svetemu Antonu. Temu vernemu ljudstvu tako priljubljenemu svetniku so podarili življenje odlični starši v Lizboni. Že v mladih letih je s posebnim veseljem stregel mašni-kom pri sveti maši. Nato si je pa nadel oblačilo auguštinskih korarjev. V samostanu v Koimbri je slučajno prisostvoval procesiji z zemskimi ostanki prvih mučencev frančiškanskega reda. Takoj se je v njem vnela vroča želja, da bi sam postal mučenec. Zato je poprosil Frančiškove sinove, da bi ga sprejeli med se, seveda pod P°' gojem, da bo smel v Maroko k mohamedancem. Toda božja previdnost je sklenila drugače. Ladja, ki bi ga naj peljala v Afriko, se je razbila na obalah Sicilije. Anton je brž pohitel v Assisi, kjer je na generalnem ka' piti ju frančiškanov 1. 1221. na srečo spoznal slavnega ustanovnika, svetega Frančiška. Seve so se tam le malo zmenili za neznatnega Portugalca-Poslali so ga v samoten samostan na Pavlovi gori pri Forliju, kjer je vel samo za Boga in z veseljem opravljal najnižja dela. Toda kmalu s° deli to luč na svetilnik. Ob priliki posvečenja mašnikov je moral nagovoriti zbrane dominikance in domače brate. Ker mu je predstojnik zapovedal, je vstal in tako lepo ter učeno govoril, da so vsi strmeli. Takoj so S postavili za pridigarja in kmalu nato ga je sveti Frančišek postavil za P Sveti Anton, prosi za nas! vega učitelja klerikov v Bologni. Kaj vse je dosegel s svojimi pridigami v gornji Italiji, južni Franciji in končno v Padovi, je znano vsem. Tisoči in tisoči so se zbirali pod njegovo prižnico, ker je naravnost čudežno spreobračal grešnike. Pri tem je pokazal toliko poznanje svetega pisma, da ga je papež Gregorij IX., pred katerim je moral nastopiti, imenoval »skrinja stare in nove zaveze«. Razen tega je zelo mnogo pisal. Pri vsem tem pa ni pozabil opomina svojega svetega redovnega očeta, »naj ne ugasne duha molitve«. Ce je bil po dnevi zaposlen na prižnici ali v spovednici, je pač tiho noč porabil za to, da je zaupno občeval z Bogom. Zadnja leta je deloval v Padovi, kjer se je posebno zavzemal za reveže in za žrtve iz-žemalcev ter tako postal zagovornik krščanske demokracije. Med delom za božjo čast in zveličanje duš se je predčasno zgrudil pred padovanskimi vrati. Iz umirajočih ust se mu je iztrgal klic: »Svojega Gospoda vidim!« Zadnji pozdrav je veljal ljubi božji Materi, za katero je gorel ves čas svojega življenja in s katere pomočjo je slavno premagal vse skušnjave hudega duha. Komaj 36 let star je 13. junija 1. 1231. vrnil svojo dušo Stvarniku. In ni še preteklo leto, kar je umrl, ko ga je že papež Gregorij IX. vpisal v seznam svetnikov dne 30. maja 1. 1232. Padovanci so njemu na čast zgradili krasno baziliko, ki jo prištevamo med najlepše in najbolj obiskovane božje poti na svetu. Premišljevanje: O češčenju sv. Antona 1. Padovanski svetnik je bil značajen. Brez oklevanja je krmaril proti svojemu cilju in nič ga ni moglo odvrniti od njegovega apostolskega dela. Neka stara legenda piše: »Čeprav je bil vedno bolan, je vendar kar naprej pridigal, učil in spovedoval, često celo brez vsake hrane in od jutra do večera.« Ista legenda nam tudi pove, da so ga »strasti in počutki napadali v nenavadni meri«. Toda on se ni dal premagati. — Ali smo tudi mi tako značajni kot on? 2. Padovanski svetnik je bil oče ubožcev. Iz njegovih pridig je zvenela ljubezen, sočutje do ubogih, zaničevanih in zavrženih ljudi. Po svoji smrti je postal ta zagovornik ubogih in stiskanih njihov krušni oče. Napis »Kruh svetega Antona za uboge« nam vse pove. Sveti Anton nam je hotel s tem povedati: Če hočete, da vam bom s svojo priprošnjo pomagal, tedaj morate najprej postreči mojim ubogim! — Združi zato svoje prošnje vedno z darovi ubogim! Posebno pa pomagaj revežem v misijonih, ki jih oskrbujejo bratje svetega Antona, frančiškani, kapucini in minoriti! Padovanski svetnik je namreč glavni zaščitnik serafinskih misijonov. Tisoče in tisoče sirot, najdenčkov, revežev in bolnikov morajo naši misijonarji leto za letom oblačiti, hraniti in vzgajati. Pomagaj tem velikim in malim ubožcem iz ljubezni do svetega Antona, pa ti bo tudi on Pomagal! 3. Padovanski svetnik pomaga pri iskanju izgubljenih stvari. Z njegovo pomočjo najdemo izgubljene stvari tako, da nas on popelje tja, kjer Ježi izgubljena stvar. Celo izgubljene milosti pomaga zopet najti in zato se izplača, prositi ga za spreobrnjenje kakega grešnika ali kake grešnice. Pri tem je glavno, da otroško preprosto vanj zaupamo. Moderni svet ne da mnogo na čudeže. Pustimo ga pri miru. Kristus pravi: »Tistemu, ki yeruje, je vse mogoče.« (Mk 9, 22.) — Pridobi si velikega padovanskega čudodelnika za prijatelja z otroškim češčenjem in velikim zaupanjem! Molitev. Naj razveseljuje, o Bog, praznik tvojega svetega spozna-valca Antona tvojo Cerkev, da jo bo duhovna pomoč vedno krepila in bo tako zaslužila uživati večno veselje. Po Kristusu Gospodu našem. Amen. P. HUGO: Naš karmeI v zarji svojega zlatega jubileja Kot skromna, ponižna vijolica v meji, katere bližino le vonj izdaja, se skriva naš karmel doli ob bregu Ljubljanice. Pol stoletja bo 12. jun. minilo, kar je bila od bregov Donave in Mure, iz dunajskega in graškega kar-melskega vrta, presajena na breg Ljubljanice. Pol stoletja že nekaj pomeni, celo v zgodovini, ki računa s tisoči leti. A ko bi nam hotel kdo podati zgodovino našega karmela teh 50 letih, bi bila zelo kratka, če bi mu karmel sam ne odprl svoje kronike. Kajti tega, kar so svetni kronisti o njem zabeležil, niti za tako skromno knjižico ni, kot jih on zadnje čase izdaja. Zato je, v kolikor je nepoklicanim dostopna, lahko s par besedami povedana. Dne 12. jun. 1889, kot rečeno, je prvi popoldanski dunajski vlak pripeljal v Ljubljano pijonirke slovenskega karmela. Ljubljana menda sploh ni vedela za to, razen ožjih cerkvenih krogov. Na kolodvoru jih je pričakal knezoškof Dr. Jak. Missia z ustanoviteljico gdč. Kristino Bernard. Prišle so v spremstvu sekovskega knezoškofa Dr. Ivana B. Zwergerja. Ko se je ljudstvo, ki je z istim vlakom dospelo, nekoliko razšlo in so tisti, ki so bili namenjeni dalje proti Trstu, vstopili, so šele one izstopile. Vseh skupaj jih je bilo sedem: Prednica dunajskega karmela M. Ev-frazija, ki jih je imela samo vpeljati v novi karmel. M. Marija Ivana od Križa, roj. baronica Morsey-Picard, kot prednica, M. Marija Terezija Jezusova, njena rodna sestra, kot podprednica. Od ostalih sta bile dve Slovenki: S. Jožefa Terezija Matere Božje Pogačnik, ljubijančanka, ki je letos na praznik sv. Jožefa obhajala zlat jubilej svojih obljub, ter S. Marija Mihaela Kotnik iz okoliša Celja, takrat še novinka, zdaj že dolgoletna prednica na Selu. Ti dve, in pa ustanoviteljica Kristina Bernard, so pozneje vodile in še danes vodijo usodo slovenskega karmela. Oba škofa sta se potem odpeljala najprej na Selo, za njima pa vsa srečna »Sestra Kristina« s svojo karmelsko družino. Tam jih je pričakoval polnoštevilen ljubljanski kapitelj, s šenpeterskim župnikom in več drugimi gospodi. Nato so zginile v skromen, a po ustanoviteljici, nekaj časa že sami karmeličanki, lepo popolnoma karmelsko urejen novi dom. bivši jezuitski mlin, kot pravi »Danica«, pozneje pa kdo ve kaj še vse. S tem se je začela prava zgodovina slovenskega karmela. Kar se je pozneje na zunaj odigralo, so bile razne preureditve, prizi-dave, kot cerkvice sv. Jožefa, kapelice Male Cvetke, hišice za domačega duhovnika in drugo. Ostalo, kar je javnost še zvedela o karmelu, so bil® različne redne in izredne pobožnosti, na katere je vabil in še vabi. Sicer j® pa zavit v svoj skrivnostni molk. Mnogo bolj bogata in pestra je njegova notranja zgodovina, zaupa' na samostanski kroniki. Tam je zabeleženih mnogo jobovskih dni, ki jih Srna za seboj in o katerih je širši zunanji svet komaj kaj zvedel. Ne enkrat je bil v kritičnem položaju svojega ekonomskega obstanka, zlasti neposredno po vojni. In še veliko drugih vsakovrstnih preizkušenj, ob katerih so srca krvavela, je v njej zapisanih. Seveda ni bilo tudi brez jasnih-sončnih dni raznih ljubkih domačih praznikov, ob katerih je tudi ta na videz mrtvi dom oživel in se razživel. Najzanimivejša pa je zgodovina duš rastočih v njem v bogopodob" nost. Karmelski običaj je, da rast teh duš, potem ko jih je Bog odpoklical, obširneje v kroniki ovekovečijo. Sicer ni povest vsake tako dolga in bogata, kot »Povest one duše«, lastni življenjepis Male Cvetke. Morda kiti ne tako obširna in pestra, kot so M. pl. Waltendorfove iz karmelskih kronik. Dvoje jih je tudi iz kronike našega karmela, namreč obeh prvih prednic baronic Morsey-Picard. A vsaka teh povesti duš je povest zase, ki se je sicer odigrala v istem zunanjem okolišu, vsaj potem, ko so se karmelska vrata zaprla za njo, a je vendar od druge tako različna, kot so različna človeška in božja pota. A niti prost vpogled v kronike karmelov še ne omogoča pravične oce-njihovega kulturnega pomena. Kdor bi jih hotel s tega stališča pravično oceniti, bi mu morali biti dostopni božji anali, božji letopisi človeške, zlasti pa cerkvene zgodovine. V njih je zapisano, po naših pojmih povedano, kako so karmeli s svojimi molitvami in žrtvovanjem oblikovali cerkveno zgodovino v splošnem in v dotičenem kraju posebej. Mi samo to Vemo, da to skrito žrtvovanje rast kraljestva božjega med nami bolj pospešuje, kot kako hrupno javno delo, kateremu se od vseh strani slava Poje. Modri škof Missia, kot se navadno imenuje, je to dobro vedel. Zato je Pred obnovitveno akcijo našega verskega življenja, ki jo je započel, hotel dobiti ženski karmel v svojo škofijo, ki naj bi to delo z molitvijo in tihimi, a pred Bogom tako glasnimi žrtvimi, zalival, da bi zaželjen sad rodila. Tja se je v težkih in zamotanih zadevah še posebej obračal in priporočal za podvojeno molitev. Tako je delal tudi njegov prvi naslednik Dr. Jeglič. ®nako dela njegov drugi naslednik Dr. Rožman. A šele ko nam bo odprta »knjiga življenja«, pod zaglavjem Slovenija, bomo spoznali ves versko-kulturni pomen našega karmela zanjo. S tega stališča je zlat jubilej hašega karmela obenem narodni jubilej, katerega vsaj njegovi verski glasniki ne smejo prezreti. „ Hvala in priznanje našemu karmelu na Selu za doprinešene žrtve, z 2eljo, da bi z isto požrtvovalnostjo, kot doslej, še stoletja vršil med nami sVoj vzvišeni in vspešni versko-kulturni apostolat. J- MAGNUSSEN - P. MARKO, O. M. Cap.: V Življenje kapucinskega br. Jurija (Nadaljevanje.) Božji Zveličar bo prišel sodnji dan sodit vse ljudi, dobre in hudobne« * ravičnim bo rekel: Pridite blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite kraljestvo, ki vam je pripravljeno. Zakaj lačen sem bil in ste mi dali jesti; v je-sem bil in ste prišli k meni. Radi te božje obljube se je br. Jurij v svoji 7rščanski ljubezni potegoval tudi za obsojence. Ni se ustrašil truda, naj-Je bilo še tako malo upanja v posredovanju v korist bližnjemu. Njegov Prijatelj Don Vincenc Cekini je služboval kot tajnik pri policijskem ravnatelju. Večkrat ga je prosil br. Jurij, naj posreduje v zadevi tega ah onega v preiskovanju nahajajočega se mladeniča ali moža. . Neki večer je prišla ob 10. uri neka revna gospa k Don Vincencu Ce-*bhi- Poslal jo je k njemu br. Jurij. V njegovem imenu ga zaprosi, naj se Seridar še enkrat zadeva njenega moža, osumljenega tatvine, dobro preiš-Ce- In res, — četudi ni bilo upanja srečne rešitve, je vendar bila doka-■ ana nedolžnost moža. „ Plemenita gospa Dona Mirti Fakoneri pripoveduje to-le: »Pred 16. 'eti sem prvič spoznala br. Jurija. In to je bilo takrat, ko je obolel zelo ne- ,varno moj mož Horacij. Najznamenitejši zdravniki so uporabljali vse svoje znanstvo in vedo, a niso mogli ozdraviti njegove rane. Zelo smo bili vsi v družini v skrbeh, deloma radi njegovih bolečin, deloma radi naše prihodnosti. Ker je človeška pomoč odpovedala, smo se na višjo obrnili. — K nam so večkrat prihajali po zbirci živil kapucini, zlasti br. Feliks. Na poziv mojega moža smo ga vprašali, je-li v samostanu kak pobožen služabnik božji, kateremu bi se lahko priporočili v molitev. »Seveda ga imamo«, je odgovoril br. Feliks, »a je neprestano navezan na bolniško službo in strežbo pri sv. maši. Zato nikamor ne more zdoma.« Nato smo ga vprašali za ime, češ drugo bomo že sami izposlovali. 1» 'zvedeli smo, da je ta služabnik božji br. Jurij. Izprosili smo mu dovoljenje, nas obiskati. Prišel je ob koncu septembra. Vsi smo ga zaupno obkrožili. On pa je mirno z pobešenimi očmi stal kot bi bil nem — v naše začudenje. Še nujnejše mu pripovedujemo o načinu in izvoru bolezni, kako dolgo že traja in o bolečinah bolnikovih. Opozorili smo ga, kako rad bi še bolnik delal, a ne more, kar je ceh družini v škodo. Priporočili smo mu ga v prisrčno molitev. Vse je mirno poslušal še vedno z pobešenimi očmi. Končno čez 3/4 ure je spregovoril in obljubil storiti, kar mu bo mogoče. Mi pa smo še dalje v njega silili, češ naj izprosi bolniku, da bo kmalu ozdravel. Br. Jurij odvrne: »Blažena Devica ga bo ozdravila.« »Pa kdaj?« ga vprašam. »Ali boste smatrali za malenkost, ako bo ozdravljen ob koncu oktobra?« odvrne. Ta odgovor pa me ni pomiril. »Že dva meseca trpi in sedaj naj še en mesec čakamo?« On pa: »Ah hočete Bogu predpisovati, kdaj naj vas ushši? Bog podeli milosti, kadar in kakor on sklene.« Bolniku se ni prav nič zboljšalo stanje. A glej proti koncu oktobra je popolnoma o-zdravel. Nihče ni vedel, kako se je to zgodilo. FRANČIŠKOVA A LADIHA Trbovlje. Pri nas že dolgo časa zbiramo mladino pod prapor sv. Fran" ,čiška Asiškega. Ne bo dolgo, ko se bo slišalo: V Trbovljah so imeli sl?' vesen sprejem križarjev in klaric. Z največjim veseljem in z nestrpnosti pričakujemo tistega dneva. In potem bomo pokazali, kaj smo in kol#0 Zmoremo. Vodi nas g. kaplan Kač. Sevnica ob Savi. Iz našega kota bo nekaj prišlo in sicer prav v krftt' kem. Veste kaj? Na vse strani smo premišljevali, kakšno mladinsko orga' nizacijo za otroke bi ustanovili. In prišli smo do sklepa: Nobene druge’ kot križarje sv. Frančiška in male sestrice sv. Klare. Najbolj nam Še t organizacija dopade in najbolj prikupljiva in privlačna je za naše male. Naj sv. Frančišek blagoslovi naše male in delo zanje! Mali Križarji v Celju. Naša mlada organizacija prav lepo uspeva. Kot vidite na sliki, nas je že lepa armada. Začetkom meseca maja smo napravili izlet v Rajhenburg ob Savi, kjer smo si ogledali prelepo baziliko lur-ške Matere božje in znamenitosti samostana čč. oo. trapistov. S prijaznim mil. g. opatom smo se dali celo slikati. Naš p. voditelj se zelo za nas briga, zato ga imamo vsi radi. Zdaj delamo na tem, da bo kar mogoče veliko fantkov dobilo nove križarske kro-3e. da bomo lahko tudi drugim pokazali, kakšni smo in kaj smo. Kako se gibljejo tretjeredne skupščine Bogoslovje — Ljubljana: Že 16 let obstoji v ljubljanskem škofijskem bogoslovju samostojna tretjeredna skuščina. Leta 1923 je bila ustanovljena. Lepo število duhovnikov je že v njej vpisanih. V nedeljo 30. aprila pa smo v imenik bogoslovne tretjeredne skupščine napisali 45 novih imen. P. Odilo je že nekajkrat prišel k nam in nam, mladim bogoslovcem, razlagal o veliki ustanovi tretjega reda sv. Frančiška. Sad teh predavanj je bil veličasten sprejem v bogoslovni kapeli. Z navdušenjem smo bogoslovci stopali pred oltar, da nas je Gospod oblekel novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v resnični pravičnosti in svetosti. Lepe slovesnosti ne bomo tako kmalu pozabili. V svojem sklepu bomo ostali stanovitni, da bomo enkrat dobri voditelji tretjega reda. Pred sklepom šolskega leta bi radi v bogoslovju uredili zapisnik vseh duhovnikov tretjerednikov ljubljanske škofije. To bi bilo nam mladim bogoslovcem v veliko spodbudo, da bi videli, koliko duhovnikov stopa po stopinjah sv. Frančiška Asiškega, ki so ravno tako okrvavljene, kot Zve-ličarjeve. Voditelj naše bogoslovne skupščine je naš spiritual dr. Kraljič. Dobivamo redno vesoljne odveze ter smo na vse tretjeredne odpustke sproti opozorjeni. Se bomo še kaj oglasili. Škofja Loka: Veselo poročamo, da smo svoj novoletni sklep že izvršili. Sklenili smo namreč, kot je bilo v Cvetju že poročano, da bomo nabavili celo mašno in oltarno opremo za misijonarja v Bitolju, g. Alojzija Turka. Najdragocenejši je bil gotični mašni plašč, ki je stal 2200 dinarjev. Nabavili smo g. misijonarju še tele stvari: nov kelih za 850 din., mašno knjigo 850 din in še vse drugo, kar je za sv. mašo potrebno. Vse skupaj je stalo 6800 dinarjev. Odzvale so se skoraj vse skupščine škofjeloškega okrožja s svojimi darovi in sicer takole: Sora 708 din., Žiri 320 din., Dražgoše 250 din., Šmartno pri Kranju III red 325 din., Marijina družba Pa 224 din., Javorje 225 din., Trata 215 din., Poljane 180 din., Preska 118 din-, Žabnica 105., Mavčiče 50 din. G. misijonar Turk se vsem darovalcem i' skreno zahvaljuje. Naj omenimo nekaj doživljajev iz misijonskega delovanja g. Turka, da boste tretjeredniki vedeli, za kako dobro stvar ste žrtvovali svoje pri' spevke. Berite, kako je g. misijonar preživel božične praznike. Da prinese božičnega veselja v mnoga srca, se napoti že dan poprej na težko misijon-sko pot. Kakih šest postaj se pelje z vlakom, potem naloži mašno obleko (in vse, kar je potrebno za oltar, na kolo in hajdi! on seveda peš poleg kolesa, ker je tovor pretežak in pot preslaba. Nato peš proti grški meji. * prvem večjem selu se ustavi. Valandovo se mu pravi. Tu je krstil enega otroka in obiskal par bolnikov ter jih potolažil. Potem naprej! Ker mostu ini, mora gaziti vodo v mrzli zimi. Proti polnoči dospe do Dušanovca. A P11 cerkvici sv. Petra in Pavla je vse tiho. Pošte niso dobili! Zato mora misijonar ljudi najprej zbuditi. V ledeno mrzli cerkvici je misijonar dalje časa spovedoval in opravil polnočno sv. mašo. ‘ Po sv. maši hiti v drugo 36 km oddaljeno naselbino, kjer je oprava drugo božično mašo. Med potjo so ga pozdravljali psi in volkovi. A bil je preskrbljen z orožjem. Do tretje sv. maše ima misijonar še 35 km. Čakali so ga verniki in že skoro obupavali, da ne bodo imeli na Božič sv. maše. A vendar so dočakali misijonarja! Tretjeredniki imamo zavest, da smo naredili res nekaj dobrega, ko smo se zavzeli za svojega slovenskega misijonarja g. Turka. Št. Janž na Peči: V tej fari je vzorno organiziran tretji red sv. Frančiška. To se vidi iz zapisnika, ki ga je sestavil in urejeval skozi 6 let g. župnik Weiss, ki je zdaj v Skalah. Ves zapisnik je rezdelil na 6 delov ali rubrik: 1. Imenik vseh tretjerednikov. 2. Imenik redovnega sveta — kateri in kdaj so bili izvoljeni. Navadno ia vsakega okoliša po eden. 3. Zapisnik sej redovnega predstojništva — o čem se je razpravljalo, kaj je treba za povzdigo tretjega reda, o razširjanju Cvetja in drugih časopisov. 4. Zapisnik mesečnih shodov — katera je bila tvarina govorov. Tudi vse duhovne vaje so zabeležene, kdo jih je vodil in o čem je govoril. 5. Zapisnik o vseh dohodkih in stroških: Koliko dohodkov je bilo, za kaj so bili uporabljeni: za cerkev, za siromašne tretjerednike... 6. Zadnja točka je: Statistika vsega leta: a. Koliko moških, koliko žensk, koliko vseh skupaj. b. Koliko novih udov je pristopilo v celem letu — moški, ženske. c. Koliko smrtnih slučajev je bilo v skupščini in morebitni primeri izključitve. Vv Kako vzoren je ta zapisnik, je res najlepša kronika tretjeredne skupščine v župniji! Ko sem g. Weissa zato pohvalil, je rekel: »Ali v redu vse imeti, ali pa nič!« In prav ima! Tako naj bi bilo povsod, kjer je kanonično ustanovljena tretjeredna skupščina. P. Ladislav Hazemali O. Cap. Prov. komisar in viz. III. reda. Kamnik: Prvo nedeljo meseca majnika so priredile postulantinje tu-najšnega III. reda izlet ali bolje romanje k svoji zaščitnici sv. Mali Terezi na Selo pri Ljubljani. Udeleženk, učenk mekinjske meščanske šole z § bi jo hotela vedno nadaljevati. Pa se bo najbrž treba kmalu spet odpo-Vedati, ker sem preveč srečna v tem, da se smem dati, delati, se truditi, in toliko stane študij brez pravega dela in vpliva na duše, ki jim lahko že ? Sogu govorim. Nič ne de, ljubezni ne sme biti nič pretežko: milost in v&ša, Tvoja, moja mama, molitev mi bo pomagala z odprtimi rokami. Še nekaj naj Vam povem o svoji sreči. , Pred 10 dnevi je prišla v bolnišnico mlada 21 letna gospa, Evropej-*a^ šele tri leta poročena. Bila je bogata in imela vsega, kar si je sama Poželela; tudi moža, ki jo je res zelo ljubil: pa ji je enega manjkalo, zdrav-Ja- Pravkar je prišla iz Japonske, kjer se je zdravila. V treh letih, kar sta počena, jo je mož vodil po Egiptu, povsod po Evropi je bila, samo da bi našla zdravje. Uboga revica je rekla, da kljub vsemu razkošju od življenja 111 užila drugega kot tri leta moževe resnične ljubezni. Mož je Egipčan in J^ijonski škof ga je pred 10 leti pridobil, da je prestopil v katoliško Cer-^6v- Oba sta bila v I. razredu bolnišnice, dokler ju nalezljiva bolezen ni raz-t7užila. Spočetka so mislili, da ima samo rdečico, pa se je kmalu pokazala teašna resnica: ubogo revo so po vsem telesu pokrile črne koze. O, zlata mama, in jaz sem bila tako srečna, da sem ji smela streči vse noči. Da ne bi okužila drugih, so me cepili in potem vso noč nisem smela zapustiti sobe. Prvič je bilo, ko sem se smela dati in izpostaviti svoje življenje v delu ljubezni, in jaz v svoji sreči ne bi hotela zamenjati z nikomur. — Od vsega revici ni ostalo drugega: kruto ločena od vseh se me je oklepala proseč, naj je ne zapustim. S koliko ljubeznijo bi ji rada lajšala trpljenje toda storiti nisem mogla drugega, kot da sem ji hladila izsušene ustnice in oči, jo premikala v postelji in ji popravljala blazine, na katerih je počivala-O, preje tako mlada, sveža, lepa, zdaj pa ni ne na obrazu, ne na ostalem telesu niti delca, ki bi ga ne pokrivale ostudne črne koze! Pa je našla tolažbo. Saj preje ni mnogo izvrševala svojih verskih dolžnosti, samo ljubezen in zaupanje v presv. Srce Jezusovo ji je bilo globoko ukoreninjeno. iS tem sem pričela, o tem govorila, potem sem ji dala križ, ki so ga do zadnjega neprestano iskale in oklepale utrujene roke. Z njo in namestu njo sem molila: ni mogla več premikati ustnic, toda zavest je ohranila do zadnjega. Zadnjo noč, predvčerajšnjim je bilo, sem ji ob 2 zopet dala po* ljubiti Križanega in z vsem naporom je še v presledkih zmogla: »Mon-Jesus, je-vous-aime!« (Moj Jezus, ljubim Te!) Potem je še razumela vzdihljaje, ki sem ji jih ponavljala. Ob 5 je skušala še narediti znamenje sv-križa, pa sem ga jaz, ker ga sama ni zmogla; in je tako vdano potrdila, k° sem molila, da sprejme z ljubeznijo še vse trenutke trpljenja, ki ga ji je božja Ljubezen določila, da jo v ljubezni očisti. Ob 7. sem jo morala zapU' stiti, ob 9. pa je čisto mirno — odhitela. Kar hudo mi je bilo, saj bi še tak° rada stregla ubogi trpinki, in če bi mogla, o kako rada bi dala svoje življenje mesto nje. Pa je bolje tako: ona se je v tej kužni bolezni očistil 'in našla srečo, jaz pa tudi še ne smem oditi, ker sem misijonarka in seifl za duše še premalo trpela in se žrtvovala. O Bog, kaj je vendar človeško življenje, kje je sreča svetih ljudi ib kako jaz ljubim svoj poklic! # * Včerajšno noč je zopet ena duša odhitela v domovino. Kitajec je. Vse njegovo življenje je bilo eno samo trpljenje; zdaj je umrl za rakom v vra-tu, veliko gnilo rano je imel. Tovarišica sosestra ga je pred kratkim P°' učila v veri, ki jo je s toliko hvaležnostjo sprejel, ga krstila in vsako n°c sva ga še poučevali in utrjevali. Kako je zatrjeval, da rad umrje, ker b° šel v nebesa in tam gledal in ljubil Boga. Pol ure pred smrtjo sva mu se govorili; ko sva se pozneje vrnili, je že odšel. Novoočiščena duša je hitel9 v nebo, telo sva pa skupno z našim nočnim strežnikom zavili v rjuho in 2 nosilnicami prenesli v mrtvašnico. Ko bi mi pred leti kdo govoril, kakšna dela bom opravljala, bi mord9 malo preplašeno gledala, zdaj je pa v vsem tem moja velika sreča. Zdaj čuvam težko operirano gospo Belgijko, poročeno s kitajskim u>' plomatom, poganom, ki že dolga, dolga leta ne ve več, v kateri veri je bi*9 rojena in vzgojena. Ko bi jo bilo mogoče rešiti za Boga. Toda dozdaj ub°' žici še ni bilo mogoče priti do živega. Glejte, tako potekajo dnevi Vaše misijonarke ob gledanju telesne#9 in duševnega siromaštva, in jaz ne prosim drugega kot Vaše molitve, d bi bila, čeprav nevredna, zvesta svoji nalogi, da bi ne oklevala pred ne°e' mer, kar bi bilo v dobro in v rešitev duš. Saj se zavedam vse svoje slab0' sti in revščine, pa če sem poklicana biti nevredno orodje božje, potem h10 iram in hočem z božjo pomočjo storiti, kolikor je meni odločeno.« (Dalje prihodnjič ' Kesolucije misijonskega tečaja bogoslovcev v Sarajevem Na misijonskem bogoslovskem tečaju v Sarajevu zbrani hrvatski in slovenski bogoslovci se ob pogledu na misijonsko delo v naši domovini in v želji, da to delo čim bolj oživi, obračamo ob tej priliki na vso katoliško javnost, naj bolj odpre srce misijonom. Prosimo vsa hrvatska in slovenska bratska društva, da osnujejo, oziroma preosnujejo svoje misijonske odseke pod vodstvom »Unionis Cleri Missionariae« in da se z odobritvijo cerkvenih in semeniških predstojnikov stavijo na razpolago škofijskim odborom »DŠV« ter da prevzamejo za posamezne škofije ali cerkvene pokrajine vlogo misijonskih pisarn z namenom, da se čim uspešneje razširi misijonska misel po katoliškem tisku in čim bolje tehnično organizira delo za misijone. Pozivamo vse hrvatske in slovenske katoliške liste in časopise, da čim sistematičneje in s čim večjo ljubeznijo spremljajo razvoj katoliških misijonov po svetu in podprejo naša prizadevanja doma. Zlasti bi bilo potrebno, da katoliški tisk vsako leto izvede učinkovito propagando za kolikor niogoče velik praktični uspeh misijonske nedelje. Kjer je le mogoče, naj katoliški listi, namenjeni predvsem vernikom in mladini, uvidevajo stalno niisijonsko rubriko. Obračamo se na vsa naša društva KA, da po svoji katoliški in društveni dolžnosti med seboj in v svoji okolici delajo za čim večji procvit misijonov. Naj jim molitev za misijone preide v »sveto navado« in vsako u-godno priliko naj uporabijo, da pridobe svojo okolico za materijalno po-nioč misijonom, saj je to vprav apostolat KA. Prosimo jih, naj bodo moč-n° zaledje, na katerega se moremo vedno in v vsakem primeru zanesti. Prosimo duhovščino v pastirstvu in ono, ki deluje v šoli, naj med ljudstvom, mladino in v društvih vzbudi smisel za gorečo Gospodovo željo, »da bi bili vsi eno« (Jan 17, 21). Prižnica, društva, šola, spovednica — vse to so plodna polja, iz katerih bo vsejano seme misijonske misli pognalo stoteren sad. Končno se obračamo na vse katoliške zavode, šole, požrtvovalne posameznike ter na vse katoličane, naj uvidijo ogromne potrebe misijonov. Naj jim po svoji moči pomagajo moralno in materijalno! Mi, hrvatski in slovenski bogoslovci, smo jim preko svojih misijonskih odsekov vedno na razpolago. »Ne sramujte se prosjačiti zaradi Kristusa in za rešitev duš!« ttas hrabri Kristusov namestnik. Katoličani! »Cas je, da od spanja vstanemo«, nam kliče apostol narodov. V Sarajevu, 14. aprila 1939. Bogoslovci-tečajniki. Zahvala: Prisrčna zahvala M. Lurški in sv. Jožefu za ozdravljenje, in sv. An-t°nu za večkratno pomoč, zlasti v važni sodni razpravi. V. Koprivc, Artiče. P. HUGO: A) SPLOŠNI Kristusova trnjeva krona Trnjevo krono, s katero je bil Kristus kronan, je francoski kralj sv. Ludvik s križarskih vojsk prinesel v Francijo, kjer so jo ves čas skrbno hranili in v posebni kapeli v veliki časti imeli. Letos je tega 700 let. Ta jubilej bodo prve dni julija slovesno proslavili. Med posebno javno slovesnostjo jo bo v procesiji nosil na glavi pariški nadškof-kardinal Ver-dier. Nagrobnik Pija XI. Rajnemu papežu Piju XI. bodo v kripti bazilike sv. Petra postavili njega vreden nagrobni spomenik. Po stari navadi imajo za to skrbeti oni kardinali, katere je umrli papež i-menoval. Vsak mora šteti v ta namen 10.000 lir. Ker je večina kardinalov imenovanih od Pija XI., mu bodo lahko postavili krasen spomenik. Se razume, da bo tudi prvovrstno umetniško delo, za katero bo treba nekaj časa. Nazaj k praktičnemu krščanstvu Bivši francoski premier, večkratni minister in sploh vodilna politična osebnost Francije, Andrej Tardieu, se je obenem s svojo soprogo vrnil k praktičnemu krščanstvu. Dolga desetletja sta bila moderna pogana, samo pri državi registrirana kot zakonska. Za svojo »zakonsko« 40 letnico sta bila nedavno v domačem kraju poročena. In zdaj, kot poroča moj ameriški vir »Nove- na Notes,« hodita dnevno k sv. obhajilu. Tehnika v božji službi. Svetovno znani »leteči misijonar« P. Pavel Schulte, O. M. I., kj točasno s svojim letalom misijonari po arktičnih krajih večnega ledu, je že marsikaki misijonski moči otel življenje. Na tisoče milj daleč je letel ž njo v bolnišnico, kjer so jo rešili. Zdaj je nekaj novega zamislil-Zrakoplov s kapelo. Ž njim bo obiskoval tako raztresene ovčice, jim v svojem zrakoplovu maševal, jih versko pokrepčal in odletel dalje. Tipkarice dobe svojo patrono. V Budapešti so otvorili škofi.1' ski proces, da se S. Marijo Margare* to Bogner proglasi za blaženo. P° prvotnem poklicu je bila tipkarica v neki tovarni. Nihče, niti lastna ma' ti, ni vedel za njeno globoko v gu zasidrano življenje. Že takrat ¥ bila prava mistična duša, docela jj Boga pogreznjena. Hotela je stopaj v karmel. Ko so jo radi bolehnost1 tam odklonile, je potrkala pri A11' gleških gospodičnah. Prav tako za' stonj. Končno so jo sprejele sestre Marijinega obiskanja. Kmalu po pravi jenih večnih obljubah je umrla 1. 1933. ? Zakaj ne rajši katoliška redovnic11 Iz Peipinga poročajo, da se je i^e alna kitaiska dekle boljše druzrtj odločila, da hoče v samostan bud stovskih redovnic. A katoliška sh1. kinja družine ji je dejala: »Zakaj v ne postala rajši katoliška redovnica?« Takoj je bila pripravljena se z njimi seznaniti. Služkinja jo je prisedla v samostan katoliških usmiljenih sester. Domala štiri leta je Proučevala katoliško redovno življenje v živi sliki. Tako jo je očaralo, ^a je prestopila v katoliško vero in nedavno postala usmiljenka. Je samo v Sovjetiji mogoče. Pobožen Rus T i h o m i r o w si je domotožje po nekdanjih lepih vernih slovesnostih na ta način tešil, da je na radiu poslušal verske programe iz inozemstva. Ker je znal sa-1110 ruski, besedila sicer ni razumel, a se je že ob samih zvokih cerkvene glasbe naslajal. Pa so državne oblaki zvohale kaj posluša. Nič mu ni požgal zagovor, da ne razume besedi-a' Za eno leto in pol so ga radi tega Poslali v ječo. Da, kaj takega je sa-*n° v Sovjetiji mogoče. B) REDOVNI Naši letošnji jubilanti. P. Ananija Vračko bo 21 dec. obhajal svojo zlato mašo. PP. Dr. Angelik Tominec, župni upravitelj Manjinega Oznanjenja v Ljubljani in Gabrijel Planinšek, gvardijan v Ma-riboru, bosta obhajala svoj srebrni ^ašniški jubilej. Prvi 16. jul., drugi h okt. Šestdesetletnico rojstva bota , hajala: p Benvenut Winkler, ka-Man in kaznilniški kurat v Ljublja-jjj 17. jul., P. Dominik Nabernik, ka-P*an v Mariboru pa 17. nov. Srebrni cdovni jubilej bota proslavila: P. /■cizostom Sekovanič, urednik »Luč-e« ter gvardijan in definitor v Ljub-Jani 24. avg. in P. Odilo Hajnšek, komisar III. reda in urednik Cvetja« 7. sept. Vsem in vsakemu svojem času: Na mnoga leta! Stanje frančiškanskih misijonov l^ajnovejša statistika frančiškanih misijonov izkazuje: 86 misijo-llvv;, to je misijonskih okrožij, ne lsijonskih postaj. 4154 misijonar- jev. 5338 frančiškanskih sester misijonark. 223.727 katehumenov, ki jih pripravljajo za sv. krst. 21.880 krstov odrašenih v pretečenem letu. 162.190 krstov otrok v istem času. 59.369 krstov ob smrtni uri lansko leto. 6.114 misijonskih zgradb. 1.336 semeniščnikov. 6.216 raznih šol. 331.065 gojencev in gojenk v njih. 24 misijonskih tiskarn. 75 bolnišnic. 305 lekarn. 5,062.784 bolnikov ki so se zdravili v bolnišnicah. Umrlo je pretečeno leto 17 misijonarjev, eden je utonil, dva sta bila od Japoncev, dva pa od Kitajcev ubita. Iz misijona se je vrnilo, ali prešlo v druge misijone 54 misijonarjev. Nanovo jih je šlo v misijone 156. »Serafinsko delo usmiljenja« Tako se imenuje dobrodelna organizacija nemških kapucinov, ki je pred kratkim na sloviti bavarski božji poti Altoeting, tudi v kapucinski oskrbi, proslavila zlati jubilej svojega obstanka. Njen ustanovitelj je kapucinski P. Ciprijan Froehlich. Točasno ima 20 samostojnih podružnic in prav toliko velikih sirotišč. Ves čas svojega obstoja je 100.000 sirot sprejela v svoje okrilje. Ustanovitelj je bil sam sirota brez staršev. In ker drugim ni privoščil grenkega kruha sirot, je zamislil to »Seraf insko delo usmiljenja«. Advokatu Brezmadežne v počast Janez Duns Škot, največji duh frančiškanskega reda in najduhovitejši advokat Brezmadežne, oz. tega njenega najlepšega bisera, počiva v nekdanji frančiškanski cerkvi v Ko-linu. Cerkev je sicer sama na sebi lepa stavba in Duns Scotov grob zadaj za velikim oltarjem veličasten. Toda oboje je bilo že precej zanemarjeno. Zdaj bodo pa cerkev zunaj in znotraj temeljito prenovili, za kar bo treba nekaj let. Saj so redke cerkve, v katerih bi, kakor v tej, počivala kar dva resna kandidata za oltar. Janez Duns Škot in Adolf Kol-ping, znan kot »oče vajencev«. Smrt znamenitega tretjerednika. V Buenos Aires, prestolici Ar-gentinije je umrl Dr. Peter Oleachea y Alcorta. Kot pravni izvedenec je užival v učenih krogih velik ugled. Obenem je bil biser državnega urad-ništva, na katerega je vse s spoštovanjem zrlo. Hkrati je bil globoko veren in otroško pobožen. Dolga leta je bil dika tamkajšne skupščine in apostolski sindik ondotnih frančiškanov, katerim je bil posebno naklonjen. Samostan pogorel. V New Yorku je zgorel frančiškanski samostan sv. Antona, tamkajšne italijanske provincije Brezmadežne. Ker je požar izbruhnil v zgodnjih jutranjih urah, ko je bilo še vse v njem pri počitku, je ogenj zahteval tudi človeške žrtve. Brat kuhar in njegov pomočnik laik sta zgorela. Neki mlad pater je dobil take opekline, da je v bolnišnici podlegel. Drugi so se v zadnjem trenutku rešili golo življenje. Vse drugo so povžili plameni. Dve serafinski kandidatici za oltar. Najresnejši serafinski kandidatici za oltar sta točasno tretjerednica Henrika Dominici in klarisa Marija Celina. Slednja ima po svetu že veliko častilcev. Je nekaka serafinska Mala Cvetka znana kot »svetnica vonjave«. Rojena je bila 1878 v No-jalsu v južni Franciji. Po premaganih velikih težavah so jo sprejele klarise v Bordeaux. Vsa hvaležna za to milost je Mariji obljubila, da hoče biti ponižna vijolica in snežna lilija. Toda par dni po preobleki je zbolela in po štiriletnem vdanem trpljenju komaj 19 letna izhirala. Njen proces za proglasitev blaženim hitro napreduje, ker od vseh strani poročajo o neštetih čudovitih uslišan jih. Še protestanti ga časte Našega sv. očeta Frančiška namreč. Oni načelno ne poznajo češčenja svetnikov. A Frančišek je zanje izjema. Posebno angleška episkopalna cerkev se ogreva za njegovo češčenje-Nedolgo tega so mu v West-Vickairm pozidali cerkev. In sam primas angli' kanske cerkve, canterburški nadškof, jo je prišel posvetit. Ameriške Brezje. Naše ameriške Brezje, čeprav a-meriške, so bile v primeri z našimi zelo skromne. Oboje, cerkvica in samostan, sta bila lesena. Kljub tema jih je ljudstvo vzljubilo in ob raznih prilikah rado prihajalo tja. Naših tamkajšnjih sobratov in dobrega ljudstva srčna želja je že v začetka in vsa poznejša leta bila, čim prej kaj lepšega in trajnejšega postaviti. Toda boljši časi, na katere so rača-nali, se kar niso hoteli povrniti. Na* sprotno, leto za letom so se slabšali. Končno, za petnajstletnico, so se kljub slabim razmeram ojunačili ih sklenili: Ali zdaj ali nikoli! In izka-zalo se je, kar pravi pregovor: Kjer je volja, je tudi pot! Vsi, ki jim je Marija Pomagaj še draga, so se str' nili ter odprli srca in roke. Po par mesecih živahne kampanje ah agha' cije, so 12. apr. podpisali pogodbo in takoj nato je stopil gradbeni apa' rat v akcijo. Slovesen blagoslov gelnega kamna je bil na amerišk1 državni praznik »kinčanja grobov« 30. maja. Zanimivo je, čeprav le slh' čajno, da je letos 50 letnica, ko s° začeli zidati nov Marijin dom na ših Brezjah. Dne 9. okt. 1889 je h1 blagoslovljen ogelni kamen. Za zlat jubilej je bil tedaj blagoslovijo^ ogelni kamen njene ameriške podru* niče. Naj Marija še nadalje z bla£0 slovom spremlja svoje amerisk Brezje. Spomenik frančiškanskemu brat*1 Irci so v Raphoe postavili spob1® nik frančiškanskemu bratu Miha lu O’ Clery. Živel je v 16 stoletj ' Njegova zasluga je, da je spisal o širno zgodovino irskih kraljev, jul11 s kov in svetnikov. Tedaj nekak h Valvazor. To njegovo delo je za a tolikega pomena, ker je pri tem rabil najstarejše domače vire, o katerih zdaj ni več duha ne sluha. V kr-'avi dobi Irske pod Cromwelom, so bili ti neprecenljivi viri uničeni. Kar se je ohranilo, se je edino v zgodovini tega frančiškanskega brata ohranilo, ki je bila takrat že precej razširjena in ni bilo moč vseh izvodov uničiti. In naj molijo za mrtve . . . (Sv. Frančišek As.) f Franc Tepina. Šmartno pri Kranju. — Če kdo zasluži spomin v »Cvetju«, ga je zaslužil Franc Tepina, ljubitelj, širitelj in marljivi bralec njegov. Mnogim ubogim je »Cvetje« plačeval, mnogim ga dajal brati. Rajni France je znal vsepovsod braniti katoliško in slovensko stvar. Bil pa je tudi goreč tretjerednik. Ko je p. vizitator iz Škofje Loke obiskal (16. 4.) najmočnejšo in najboljšo skupščino svojega okrožja, mu je od vseh strani prihitelo na ušesa: »Očeta smo izgubili«, tako so »ivkali« ubogi za pokojnim. Rajni Tepina Franc je bil trgovec, pek, gostilničar in posestnik v Šmartnem pri Kranju. A kot III. rednik je bil mož molitve in vendar ni-kak posebnež ali prenapetež, mož, ki je znal dati svoji družini za kraljico: ljubezen do Boga in do bližnjega. Dragi France! Možem in fantom si zapustil edinstven vzgled molitve. Kadar je zjutraj ali opoldne ali zvečer zazvonilo, si Ti - zaposlen v trgovini ali pekariji ali gostilni - zbral vso 6 člansko družino in si ji molil naprej: Angelovo pozdravljen je in k svojemu patronu. Vsak petek si °b 3. uri popoldne - ob klicu zvona iz šmartenske podružnice - zbral vso 'ljubo družino in ste molili žalostni rožni venec. Gotovo ni bila zastonj Tvoja vsakoletna devetdnevnica, ki si jo opravljal v čast sv. Frančišku pred 4. °kt. Vsaki dan si hitel v kapelico Svojega patrona, kjer se je opravila sv. maša. Pri sv. maši si bil vsaki dan in tudi pri sv. obhajilu. Na to se bisi oziral, kaj pravijo ljudje. Da pa ni bilo dolgočasno v Tvoji gostilni, se vidi iz tega, ker so vedeli vsi daleč na okrog za njo in jo radi obiskovali, ne toliko radi vsestranske Postrežbe, marveč radi tvoje prijetne družbe. Še eno Ti je v čast: V Tvoji gostilni se ni smelo nikdar grdo govoriti ali preklinjati. Tudi to Ti je v ^st: kadar je bila v farni cerkvi služba božja, si povabil vse pivce in odjemalce v trgovini, v cerkev. Tedaj si navadno sam trgovino in gostilno Zapiral. Zdaj si vesel, ko si iz pekarne mnogim ubogim domov pošiljal kruh zastonj. Zdaj si vesel, ko nisi nobenega ubožca odslovil. Postregel si ali Osebno ali po dobri ženi ali s toplo jedjo ali s čemurkoli, a dodal si še prijazno besedo; le včasih si opomnil ubožca na cerkev in na versko dolžnost. 2daj si vesel, ko nisi nikdar dejal: ne, če so te revni prosili za botra. Ne-vem Ti para med slovenskimi možmi, ko si bil 142 otrokom krstni in 28 otrokom birmanski boter. Vedel si, kaj se pravi: ubogim otrokom biti boter. Denarja nisi zapustil, Tvoje bogastvo je bilo na stotine revežev in bbogih otrok daleč na okrog, ki kličejo: »Očeta smo zgubili«. Ko se je ;voja žalostna žena od Tebe poslavljala, Ti je dejala: »France, česa še ZeUš?« Si ji šepetal Tvojemu srcu primerno oporoko: »da se bo molilo v fužini, kakor sem vpeljal. Na svidenje pri Jezusu .... !« France! Tvoja dela Ti slede. Vsi Te ohranimo v pobožnem spominu. P. ANGELIK: Prihaja čas, ko bo marsikateri, ki se še ni vpisal v Podporni odsek III. reda, prišel v leta starosti in onemoglosti. Ako ne bo imel tedaj dovolj prihrankov, da bi lahko od njih živel brez skrbi do smrti, ali ne bo imel dovolj velike pokojnine in ne bo našel sorodnikov, ki bi ga ljubeznivo sprejeli na stara leta, tedaj bo nastopila zanj beda in prosjačenje-Zelo nerodno mu bo tedaj odgovarjati na vprašanja: »Zakaj se pa nisi vpisal pravočasno v Podporni odsek III. reda? Sedaj bi bil lahko preskrbljen!« Glavnipogojiza vpis v ta odsek.so sledeči: Kdor se hoče vpisati: 1. Mora biti ud III. reda ali se zavezati, da vanj stopi tekom dveh let; 2. se mora preživljati z lastnim delom in ne sme biti odvisen od dobrote bližnjega; 3. ne sme biti star 40 let; 4. mora biti naročen na »Cvetje« ali se nanj naročiti. Kdor potrebuje tiskovine za vpis ali'želi kakega nadaljnega po ja; snila, se lahko pismeno ali osebno obrne na »Pax et bonum«, »Podporni odsek III. reda«, v Ljubljani, Frančiškanska pasaža. Osebno pa lahko tudi na »Župni urad Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.« Zapisnik o četrtem občnem zboru Stavbne zadruge »Mirni dom« \ Ljubljani r. z. z o. z., dne 7. majal939 ob 5 uri popoldne v Frančiškanski dvorani. Dnevni red: 1.) Poročilo načelstva in nadzorstva. — 2.) Odobri' tev računskega zaključka za 1. 1938. — 3.) Poročilo o izvršeni reviziji. — 4.) Spremenba pravil. — 5.) Slučajnosti. Predseduje g. Tominec Vladimir. Predsednik otvarja ob 17 uri 15 minut četrti občni zbor Stavbne druge in pozdravlja vse navzoče. Ugotavlja, da je bil občni zbor pravil^0 sklican in sicer pismeno, tako, da je preteklo med dnevom dostave vabil ip današnjim občnim zborom osem dni. Prav tako je bila objava tudi v maj' ski številki Cvetja z vrtov sv. Frančiška. Nadalje ugotavlja, da ima z®" druga 113 vplačanih deležev, od katerih je danes navzočih — po deleži1 šteto — 51 deležev in je tedaj občni zbor sklepčen. Preden se preide ^ dnevni red, se določi za zapisnikarja g. Toroš Franca, za overovatelje pisnika pa gg. Kocmur Alojzija in Vode Francko. Predlog je soglasn° sprejet. V imenu načelstva poroča g. Vladimir Tominec in sicer: Od lanskega zbora, ki smo ga imeli dne 22. maja 1938 se pravzapržj_ ni zgodilo dosti važnega. Po dveh letih je izvršila Zadružna zveza v LjuD ljani revizijo naše zadruge ter je z dopisom z dne 6. aprila t. 1. naročila, da se mora revizijsko poročilo prebrati na občnem zboru. To revizijsko poročilo je zelo izčrpno in vsebuje vse postavke bilance in se glasi: Po nalogu Zadružne zveze v Ljubljani sem podpisani izvršil dne 27. februarja 1939 pri: Stavbni zadrugi »Mirni dom« v Ljubljani registrovanizadrugi z omejeno zavezo, redno, napovedano revizijo in sledeče ugotovil: Zadruga je bila vpisana v zadružni register dne 10. septembra 1934. Finančna oblast ji na podlagi njenih pravil priznava davčne in taksne olajšave. Zadnjo revizijo je izvršil pri zadrugi dne 18. in 19. decembra g. Ignacij Tirš. Neupoštevani sta ostali naročili glede ločitve knjigovodskih in blagajniških poslov ter glede delovanja nadzorstva. Članski imenik izkazuje 94 članov. Doslej so odpadli 3 člani, pristopilo pa je po zadnji reviziji 5 članov. Pristopne izjave so v redu. Deleži po 10.— din so vplačani. Za obveznosti zadruge jamčijo člani s dvakratnim zneskom svojih deležev. Volitve načelstva in nadzorstva so se vršile po določbah pravil. V načelstvu so sledeči člani: načelnik g. Vladimir Tominec (višji uradnik drž. žel.), odborniki: Ivan Avsenek (industrijalec), Bogo Pleničar (tajnik Zadružne gosp. banke), Franc Toroš (višji carinski uradnik v pok.), Vojteh Hybašek (profesor). Vsi so registrirani. V nadzorstvu so člani: Karel Gruber (šef krajevne kontrole v pok.), Joško Zabret (indrustijalec), Rafael Ogrin (inspek. drž. žel.), Edvin Pleničar (državni uradnik) in Ivan Černič (zavarovalni zastopnik). Načelstvo je imelo po zadnji reviziji samo dve seji, nadzorstvo nobene. Občne zbore je imela zadruga dne 29. marca 1936, 20. junija 1937 in ^2. maja 1938. Bili so po določbah pravil razglašeni in so se glasom zapisnikov pravilno izvršili. Po svojih pravilih ima zadruga namen, da v izvrševanju dela ljubezni in krščanskega usmiljenja preskrbuje svojim članom cenena in zdraha stanovanja s tem, da zida ali nakupuje hiše, ki jih potem članom prodaja ali prepušča v najem oziroma jim oddaja v njih posamezne prosto-te- Dejansko izvršuje te naloge Podporni odsek III. reda sv. Frančiška, dočim zadruga le upravlja njegovo premoženje. Tak način delovanja zadrge ni v skladu z zahtevami zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. Septembra 1937 (skupno opravljanje poslov po načelu vzajemne pomoči clanov.) L. 1936 je zadruga prevzela v upravo od Podpornega odseka temljišče pri sv. Krištofu v izmeri 2.103 m2 in dom sv. Frančiška v šiški, jternetova ulica 17. Zemljišče pri sv. Krištofu je bilo prodano 1. 1936 ta-. *te> da ni bilo zgube in tudi ne dobička. Težkoče, so z domom v šiški. Zgrabi se je z prispevki tretjerednic, ki so si s temi prispevki zasigurale v dejte1 brezplačno stanovanje. Tačas stanuje v domu čez 40 takih članic, nekatere pa že komaj čakajo na izpraznitev stanovanj. V pritličju je nekaj °kalov oddanih 4 drugim strankam proti skupnemu mesečnemu plačilu . znesku din 620. Ena trgovka je bila ob reviziji z najemnino v zaostan- U Za 6 mesecev- (Dalje prihodnjič.), Nove knjige Janez Veider: Sveta Ema. Str. 215. 60 slik Misijonska tiskarna Groblje — Domžale. Cena: broširana 10 din, vezana 15 din. — Pokojni sv. oče Pij XI. je 5. januarja 1938 potrdil češčenje bi. kneginje Eme in ji s tem dal naslov svetnice. Slovenci smo dobili svojo prvo svetnico. Preč g. župnik Janez Veider je spisal prvo izčrpno knjigo v slovenskem jeziku o življenju nove svetnice. Izluščil je iz venca legend, ki ga je verno ljudstvo skozi stoletja o sv. Emi spletalo zgodovinsko jedro, ki ga je povezal z zgodovinskimi podatki starih listin in nam tako podal v njem resnični svetniški lik. V posameznih poglavjih nam skuša najprej podati zgodovinsko resnico, nato pa naveže legendo, lepo razsvetljuje takratno dobo in razodeva resničen značaj svetniške kneginje. Bog je tako čudovito vodil njeno življenje, da je vzor vsemu ženskemu svetu. Je vzor dekliške čistosti, zvestobe žene, materinske skrbnosti, vzgojiteljske vestnosti, v trpljenju preizkušene bogovdane in v popolni odpovedi vsega posvetnega Bogu posvečene redovnice benediktinke. V posebnem poglavju nam pisatelj odkriva njeno doslej neznano socialno delovanje. Bila je mati svojih podložnih, zagovornica zatiranih, tolažnica in pomočnica ubogih sirot. Obširno popisuje tudi njeno češčenje med Slovenci skozi ono stoletje. Božja previdnost je o tem, da je določila naše dni za čas njene svetniške slave, hotela, da bi se v naši dobi poživilo njeno češčenje in da bi njen duh pravičnosti in ljubezni prešinil naša srca. Zato berite z veseljem novo knjigo! P.M.V. Dr. Franc Grivec: »Slovenski knez Kocelj.« Pisatelj tega dela, je s svojimi novimi dognanji o svetem Cirilu in Metodu vzbudil pozornost vsega znanstvenega sveta. Po natančnih preiskavah staroslovenskih virov o slovanskih apostolih je odkril njuno posebno tesno in prisrčno zvezo tega kneza z apostolskim in književnim delom slovanskih apostolov. Vse preveč skriti slovenski knez se pojavlja v jasnejši luči, vstaja njegova celotna zgodovinska podoba. Lik tega slovenskega kneza Koclja, ki nam je bil doslej bleda, nedoločna senca iz neke sive davnine, je izklesan s tako zgodovinsko prepričevalnostjo, da ne bo nikoli izginil iz naše narodne zavesti, marveč jo bo vedno na novo krepil in podžigal. Dr. Griv-čeva knjiga spada v vsako zavedno slovensko hišo, v vsako slovensko šolo in javno knjižnico. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v zbirki »Kosmos«, obsega okrog 260 strani in je opremljena s številnimi inicialkami in vinjetami akad. slikarja Slavka Pengova. IvanVazov : »Pod jarmom I.« Založila Jugosl. knjigarna v »Ljudski knjižnici«. Knjiga obsega 300 strani. — S tem romanom se bo slovensko občinstvo seznanilo z delom enega največjih bolgarskih pisateljev — Ivana Vazova. Je to poleg nekaterih klasičnih novel in črtic nedvomno njegovo najpomembnejše delo v prozi. V njem opisuje ponesrečeno vstajo leta 1876., ki jo je sam doživel. Ni se omejil toliko na opisovanje vstaje same na sebi, večina romana nam slika življenje bolgarske raje pod turškim jarmom, priprave vstaje, ki je združila vse, kar je bilo bolgarskega, mlado in staro, bogate in revne, preproste in izobražene, prav z malimi iz-jemami narodnih izdajalcev. Doba, ko se še nikoli prej ni tako visoko dvignil bolgarski duh in se najbrž ne bo nikoli več, kot pravi Vazov. Roma« je veren dokument bolgarskega življenja in trpljenja v tisti dobi, hkrati pa ima visoko umetniško vrednost. Delo je mojstersko presadil v slovenščino naš priznani pisatelj France Bevk. NOVI NAROČNIKI Aljančič Pavla, Gdč. Einspieler Anica, Bizjan Marijanca, Gaber Alojzija, Jurca Katarina, Kaplanija Šmarje Sap 2 več, Korpar Marija, Kosmatin Ivanka, Koprivnik Frančiška, preč. g. Lebič Jurij župnik, Nadž. urad Rogatec 1 več, Novljan Antonija, Rovan Frančiška, Ravnik Ana, C. Sest. križn. reda Črnomelj, Sitar Marija, Skaza Frančiška, Vič. g. Škorjanc Jožef, Šeler Helena, Turk Neža, Truden Marija, Urek A-na, VolaVc Matija, Venko Marija. DAROVI Za frančiškanske misijone: Frančišk, safnostan Nova Štifta 440 din; Neimenovana za krst pog. otroka na ime Klotilda 100 din; po 30 din: Gestrin Fani, Gestrin Ivanka, Istenič Marija; po 24 din: Serajnik Božena in Zdenka; po 20 din: Grat Antonija, iz Kamnika po P. Odilu; po 10 din: Kastelic Henrik; po 5 din: Neimenovana; Šolski otroci Dobrna so darovali staniol in več znamk. Za armado sv. Križa: Po 235 din: Štrucelj Frančiška; po 50 din: Matko Helena; po 30 din: Gestrin Fani, Jarc Jožefa; po 20 din: Burja Antonija, Obeld Jožefa, Dobravc Marija; po 10 din: Pirnat Mihael in Marija, Hamelak Angela, Perc Ana, Šimenc Ana, Prašnikar Franca, Štorman Julijana, Komotar Ivana, Končar Josipina; po 5 din: Turk Neža, Kolenc Franca, Koprivec Terezija, Strle Marija, Nadlišek Frančiška; po 2 din: Meterc Marija, Golob Ana. Za večno luč v kolegiju: Gestrin Ivanka in Gestrin Fani po 20 din. * Darovi za tiskarno: Po 300 din: III. r. skupščina Studenice pri Poljč.; po 200 din: Jurjevič Marija; po 120 din: III. red Kranjska gora; po 100 din: Neimenovana v Lj., Tereni Terezija, Neimenovana, Faleš Ivana, Novak Marija, Dr. Kejžar Mirko, Merhar Cecilija, Neimenovana v Lj.; po 76 din: III. red Šmarje pri Jelšah; po 50 din: Logar Marija, Mar. mašna družba Maribor, S. P. Virjent Cilka, Govekar Frančiška, Neimenovana v Lj., Novak Leopold, Jeretina Antonija; po 30 din: Neimenovana, Terglec Marija, Kolar Ana; po 25 din: Starc Terezija, preč. g. Treiber Franc, Bokalič Mihael, Šolar Frančiška, Petrič Marija, Žerovec Jožefa, Šetar Ana; po 20 din: Habit Terezija, Krajnc Franc, Crepinko Ana, Jerala Frančiška, Kreiner Helena, preč. g. Rihar Matej, Vrečar Ivana, Pavlovec Marjeta, Logar Marija, Pustaverh Neža, Neimenovana černuče, Gestrin Fani, Zakrajšek Marija; po 15 din: Stemberger EUgenija, ' Grebenc Terezija, štrekelj Marija; po 10 din: Omahen Katarina, Zorman Ernestina, Bizjan Frančiška, preč. g. Markič Josip, Borlak Lucija, Dvoršak Marija, Vrečko Marija, Artič Terezija, štandeker Marija, Arzenšek Marija, Knehtl Lucija, Duh Ana, Lapuh Silva, Rajh Milena, Včakar Marija, Retelj Marija, K. J. Marjetič N., Gril Kuni-gunda, Kopač Lojzika, Hočevar Katica, Werač Frančišek, Er lih Ivana, Kosirnik Terezija, Jan Marjeta, Kosmač Ivana, Leben Francka, preč. g. Špindler Franc, Strle Marija, Kessler Marija, Breznik Ana, Neimenovana, Hočevar Marija, Rakar Johan; po 8 din: Goličnik Frančiška; po 6 din: Neimenovana; po 5 djn: štucelj Frančiška, Jurca Katarina, Brezovnik Franc, Kokovnik Cecilija, C. šolske sest. Split, Gmajnič Ana, Vagamut Jerica, Vogelj Marija; po 4 din: Kokalj Matilda. Deleži za tiskarno: Po 500 din: Župni urad Nova Štifta Gornjigrad; po 100 din: Fišer Uršula, Pogačnik Franca, Neimenovana, Škofja Loka III. red, Kosmač Franc, Razboršek Marija; po 50 din: Knez Ana, Janežič Frančiška, Neimenovana D. M. P., Bauer Matilda, Grebenc Marija, Centrih Frančiška, Slepe III. rednice Stara Loka, Jagodič Štefan, Jelar Marija; po 80 din: Ogrinc Ana, Gornik Jožefa; po 26 din: Šešelj Antonija; po 25 din: Ferijan Ana, Brojan Marija; po 2(1 din: Bister Frančiška; po 10 din: Vrtovec Milan, Miklavc Neža, Langerholc Marija, Velušek Marija Mohorč Jože, Preč. g. Štuhec Franc, Langerholz Marija, Lindič Alojzija, Kumer Ivana, Velkavrh Marija, Vrbnjak Jožef,- Gaber Marija, Neimenovana Lj., Plos Olga, Jarc Jožefa, Neimenovana Lj., Zamljen Marija, Kovač Frančiška, Jelovšek Uršula, Lužnik Jožefa, Dular Marija, Eiletz Julijana, Janša Katarina, Zupan Cecilija, Resman Peter, Nagode Marjeta, Grom Frančiška, Mesec Frančiška, Finžgar Marija, Langus Neža, Vilfan Marija st., Vilfan Marija ml., Hajdenek Antonija, Kern Terezija, Jevšek Franc; po 5 Marija st., Vilfan Marija ml., Kočevar Katica, Škufca Ljudmila, Hajdenek Antonija, Kern Terezija, Jevšek Franc; po 5 din: Poljanar Jožef, Slapnik Joahim, Vrhovec Marija, Fojkar Marijana, Schvveiger Frančiška, Novak Ana, Ferijan Terezija, Jerman Marija, Franja, Pardupsky Marija, Feher Ivana, Mori Kresencija, Omerza, Marija, Brenčič Ivana, Jarc Neža, Janežič Marija, Južna Anica, Avsenek Jera, Palvin Marija, Debevc Ivana, Močnik Marija, Škerlj Franc, Škerlj Uršula, žagar Marija, Močnik Marija, Caserman Franc; po 4 din: Belej Helena, Bertoncelj Marija; po 1 din: Ježek Jurko. ANTON SFILIGOJ L1UBLIANA Frančiškanska ulica, poleg Frančiškanske cerkve ima vedno na zalogi: Devocijonalije: Križe (razpela) lesene in kovinaste s podstavkom ali take, da se pritrdijo na steno. Poleg tega nudim primerne svečnike. — Kipe v višini od 20 cm do 150 in 200 cm. — Svetinjice iz aluminija in posrebrene (alpaka-srebro). — Rožne vence domačega izdelka. — Podobice, od din 8.— naprej, in druge nabožne predmete za darila. Molitvenike, slike, pisarniške potrebščine: Šolske zvezke, peresa, vse uradne listine, kuverte, črnila, risalno orodje, tuše, risarske glavne papirje, blagajniške in druge trgovske knjige, nalivna peresa, tintnike, pisalne garniture, pisemski papir itd.