Leto LXVtf Naročnina mesečnq 29 Din, za j nožem« itvo 40 Din — n«« deljska izdaja co« loletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Dia Uredništva je v Kopitarjevi al. PoStnins pTatana ? V Ljubljani, v nedeljo, 3ne 28. maja 193lnoma uničila več mestnih četrti. Več sto ljudi je bilo ubitih. Šanghaj, 27. maja. AA. (Štefani.) Po vesteh iz Hongknnga bo angleška vlada v kratkem odobrila kitajski vladi v Čungkingu novo posojilo v znesku 4 milijone štcrlingov. (1 milijardo din.) f'ungkiiig, 27. maja. AA. (DNB.) Kitajski časopisi trdijo, da divjajo hudi boji v severnem Ho-peju okoli gorovja Tajungsang. Japonci napadajo Uhsijen. Anglija posodi Sovjetski Rusiji 13 milijard za orožje Nove podrobnosti o zvezni pogodbi med Anglijo, Francijo in Rusijo Rim, 27. maja. A A. Štefani: »Corrierc della Sera« naglaša, da bo Anglija z velikimi posojili podprla v prvi vrsti Sovjetsko Rusijo, medtem ko Francija podpira nepopustljivo slali-šče Poljske glede Gdanska. Pakt s Sovjetsko Rusijo ima nalogo prestrašiti male države. »Gaz-ietta del Popolo« ugotavlja, da London plačuje z zlatom svojo zvezo s Sovjetsko Rusijo. London bo Sovjetski Rusiji dal posojilo v znesku 50 m i -1 i jo nov funtov (13 milijard din). Ta znesek bo torej Anglija plačala za »divji zakon z b o 1 j š e t i k ir Posvet v Moskvi Moskva, 27. maja. c. Danes popoldne ob 16 je Molotov hkrati sprejel angleškega veleposlanika Williama Seedsa in francoskega odpravnika poslov Bayarda. Oba sta mu izročila angleško besedilo o pogodbi med Francijo, Anglijo in Sovjetsko Rusijo. Molotov je sprejel oba diplomata v prostorih predsedstva sveta ljudskih komisarjev v Kremlju in ne v palači zunanjega ministrstva. To tolmačijo kot znak, da je hotel Molotov tej slovesnosti dodati še izreden pomen. Sestanek je trajal poldrugo uro in sta oba diplomata zapustila Krenielj ob 17.30. Seja francoske vlade Pariz, 27. maja. AA. Havas: Seja ministrskega sveta se je začela ob 10. I'o končani seji je minister Sarraut prebral zastopnikom časopisja tolo kratko uradno poročilo: Seja vlade je bila vsa posvečena zunanjepolitičnemu poročilu, ki ga je podal minister Bonnet. Obsežno zunanjepolitično poročilo, ki ga je podal Bonnet danes dopoldne na seji ministrskega sveta, se je v glavnem nanašalo na fran-cosko-ruska pogajanja. Minister Bonnet je obvestil svoje tovariše o skupnih francosko-angleških pred» logili, ki so bili izročeni vladi v Moskvi, za sklenitev trojnega sporazuma. Obvestil je ministre tudi o pogajanjih, ki zdaj potekajo s Turčijo Katere države štejejo med prijatelje zveze Rim-Berlin Zanimivo mnenje službenega nemškega lista o političnih ciljih italijansko-nemške zveze Berlin, 27. maja. TG. »Dantziger Vorj>osten«, ki je službeno glasilo narodnosocialističnih krogov, objavlja članek, ki je v inozemskih političnih okoljih povzročil nemalo začudenje. List piše med drugim tole: Zvezna pogodba med Italijo in Nemčijo jc po zamisli in po volji državnikov, ki sta jo sklenila, tisto velikansko orodje, s katerim se bo po zrušitvi versaj-skega miru dosegla revizija in preosnova evropskega obličja, s katerim se bo premagala sedanja zmeda in bodo evropski narodi dobili — čeprav se bodo versaj-ski možje hoteli zoperstavljati — novo politično organizacijo, ki bo temeljila na pravičnosti in ki bo vsakemu narodu zajamčila posest njegovega življenskega prostora Zaradi tega je člen 6. zvezne pogodbe, kjer se omenja ureditev odnošajev Italije in Nemčije (lo prijateljskih držav, izredno pomemben. Vojaška zveza mora torej postati tudi orodje, s katerim bodo vse države, ki živijo v političnem okolju osišča Rim-Bcrlin, dobile poroštvo za njihovo varnost. K temu političnemu okolju spadajo Španija, Japonska. Madžarska in morda tudi južnovzhodne evropske države. Zunanji minister von Ribbontrop torej v svojem govoru, ko je omenil skupnost 300 milijonov duš, ni govoril tja v en dan, ampak je iincl pred očmi 150 milijonov duš Italije in Nemčije, kakor tudi nadaljnjih 150 milijonov, ki žive v zgoraj navedenih prijateljskih državah. in Poljsko in ki se zadovoljivo razvijajo. Vlada je soglasno odobrila poročilo zunanjega ministra Bonneta. Beck v Moskvo London, 27. maja. b. Poljski zunanji minister Beck je dobil glasom poročila »New Chronicla« povabilo Moskve, da obišče Sovjetsko Rusijo. Poljska vlada je zlasti zainteresirana na dobavi ruskega vojnega materiala ter na gradnji nove železniške proge med obema državama. Poljska vlada sicer še vedno nasprotuje ruski zahtevi, da dovoli za primer vojne svoboden prehod ruski armadi, vendar pa Poljska ne bo nasprotovala prehodu ruskih letal in tankov skozi njeno področje. Sovjetska vlada namerava predlagati Poljski, da se nenapadalni pakt iz I. 1932. spremeni v pakt o vzajemni pomoči. Na ta način želi Rusija izgraditi svoj zavezniški sistem s Francijo iu Veliko Britanijo v vzhodni Evropi. Vsaka evropska država, ^■■■^■■■■■BaBHaMBMaHHaBBHBMBBaBaeai ki se bo uprla napadu, mmmmammmammmmmmmmmamm^mmomammm ima pravico zahtevati ■■■■MHHaB^aMuaMBn takojšnjo pomoč od ■MBBMBan^nHBHMHnBHBOtanaBHaai trozveze ■HUBU Angliia-Francija Rusija Pariz, 27. maja. AA. Havas: V zvezi s franco-sko-angleškini predlogom o trojnem sporazumu med Francijo, Anglijo in Sovjetsko Rusijo smatrajo londonski dopisniki francoskih listov, da bo sporazum podpisan pred novim sestankom angleškega parlamenta, to je pred 5. junije m. Istotako smatrajo v Londonu, da sc bodo vojaška posvetovanja začela pred koncem junija ter je verjetno, da bo minister za vojsko llore Belisha navzlic zanikanjem odpotoval na rusko jesenske manevre v Rusijo. Londonski dopisnik »M a t i n a« sporoča svojemu listu, da je po vesteh iz dobro obveščenega vira francosko-angleški predlog, ki je bil predan Maskvi, sledeči: Vsaka evropska država, ki hi se h silo uprla napadu na njeno neodvisnost, i m a pravico zahtevati podporo Francije, Anglije in Rusije. V primeru, da ena od trli sil ugodi pozivu, morata obe drugi sili takoj avtomatično priteči na pomoč. Pogodila jasno ugotavlja načelo medsebojne obveznosti trojnega sporazuma. Anglija je ugodila Sovjetski Rusiji tudi glede jamstev baltiškim državam v pri meni neizzvaiicga napada. I)a drugi strani se naglaša, da je Francija zajamčila nedotakljivost nizozemskega in švicarskega ozemlja pod pogojem, da ti dve nevtralni državi v primeru, da lmsta ogroženi, raje prevzameta nevarnost, da bi bili lahko prisiljeni udeležiti so splošnega spopada, kakor pa da se odrečeta svoji neodvisnosti. »Journal« piše: Ako Rusija sprejme predloženo pogodbo, potem bi bilo treba urediti samo (Nadaljevanje na 2. strani) Zemunska vremenska napoved. Postopno so bo zjasnilo v zahodni polovici države. Na vzhodu povečini oblačno in ponekod od rasa do časa celo ilež. Toplina se no bo dosti spremenila. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, naraščanje toplote Angleško-sovjetska pogajanja (Nadaljevanje s 1. strani) Se nekoliko posebnih vprašanj. Istotnko bo potrebno določiti dokončno besedilo za sporazum s 1'oljsko in Romunijo ter Turčijo. Fran-cosko-turški sporazum bo verjetno sklenjen v začetku prihodnjega tedna v torek ali sredo. »P e t i t P a r i s i e n« piše, da bo sedanji sporazum imel mnogo večji pomen kakor sporazum sklenjen leta 1914. Takrat je obstojala francosko-ruska zveza, Anglija pa ni bila vezana. Zdaj ho obrambni sestav Anglije, Francije in K u sije pripravljen že za časa mira ter bo stopil v življenje brez oklevanja. Poleg tega bo četrta velika sila, to je Poljska, brez dvoma ponudila svojo pomoč državam, ki sklepajo ta sporazum. Dasi ni naravnost zvezana z Rusijo, jc Poljska zaveznik Francije ter tesno zvezana z Anglijo na osnovi pakta o medsebojni pomoči. Romunija je s svoje strani zaveznik Poljske trr je tudi ona zvezana z Anglijo in Francijo potom jamstev, ki jih je dobila od omenjenih dveh držav. Končno ho z nami tudi Turčija, ki je bila leta 11)14. na strani osrednjih sil. To j« zelo pomembno zaradi svobodnega prometa skozi Dar-danele ter varnosti na vsem bližnjem Vzhodu. »E x c e 1 s i o r« naglasa čisto obrambni značaj angleško-francosko-sovjetskega sporazuma, kar jasno sledi iz dejstva, da bi te tri sile stopilo v hoj šele na poziv ene izmed držav, ki bi se uprla napadli na njeno ozemlje in njeno politično neodvisnost. Japonci protestiralo in grozilo Angliji London, 27. maja. b. Iz Tokija poročajo italijanski listi, da bo Japonska takoj razširila svoje vojno delovanje na Kitajskem, kakor hitro bo sklenjen britansko-francosko-sovjetski sporazum. Japonski uradni krogi so prepričani, da bo v novem britansko-sovjetskem sporazumu na zahtevo Moskvo viiešena tudi klavzula o vzajemnih jamstvih, ki se bodo nanašala na položaj na Daljnem vzhodu. »United Press« poroča, da je japonska vlada uradno obvestila Anglijo, da odiočno obsoja sklenitev vojaškega pakta med zapadnimi velesilami in Sovjetsko Rusijo tudi v primeru, če se ta sporazum nanaša samo na Evropo. Japonski veleposlanik v Londonu je opozoril lorda Halifaxa, da 1)0 v tem primeru znatno okrepljen položaj Sovjetske Rusije na Daljnem vzhodu,"'ker bo lahko znaten del svojih evropskih čet vrgla na vzhodno mejo. Govorice, ki krožijo danes v tukajšnjih političnih krogih, se strinjajo v tem, da bo britanski ministrski predsednik Chamberlain še enkrat poskušal prod podpisom pakta s Sovjetsko Rusijo doseči zbližanje z Nemčijo. Pakt Francija-Turčija že ta teden Pariz, 27, maja. b. Francosko-turški pakt bo bržkone sklenjen še v začetku priliodnje&a tedna. Ta pakt se bo v glavnem držal predlogov angle-ško-lurškega sporazuma in bo v posebnem delu obravnaval vprašanje Sandžaka-Aleksandrette, katero pokrajino bo Francija odstopila Turčiji Nemirne baltske države Reval, 27. maja. AA. DNB: Estonski minlsfifc . za zunanje zadeve Seldtnr je odpotoval z letalom v Rigo, kjer se bo sestal z lelonskim zunanjim ministrom Muntersom. Očividno gre za nadaljevanje pogajanj glede vprašanja nenapadalne pogodbe z Nemčijo, ki so se začela ob priliki, obiska letonskega zunanjega ministra v Revalu. Seld-ter se bo vrnil popoldne v Reval. Tenis: Jugoslavija : Italija 2:1 J Milan, 27. maja. b. Današnja tekma med - Punčec : Kucelj - Taroni pe je končala s 6:2, 6:2, 6:0 v korist Jugoslavije. Jugoslavija torej vodi z 2 :1. Wimblednn, 27. maja. AA. Reuter. V tretjem kolu tekem za Davisov i>okal je Velika Britanija dosegla nasproti Franciji razmerje 3:1. Ilare (Anglija) je premagal Destremoya (Francija) s 6:3, 4:6, 6:4, 7:5. Zaroka grške princezinje z italijanskim princom Atene, 27. maja. AA. (Štefani.) Italijanski kralj in cesar je dal svoj pristanek za zaroko italijanskega vojvode Spoletskega i grško princezo Ireno. Listi prinašajo vest o zaroki princeze Irene in vojvode Spoletskega. Ta vest, ki je že snoči bila " " veseli dek zaključek. Listi izražajo zadovoljnost, ker se s to zaroko obnavljajo rodbinske zveze med grškim vladarskim domom in slavno savojsko dinastijo. Princeza Irena je druga hčerka kralja Konstantina ter sestra kralja Jurija. Princeza Irena se nahaja na čelu več človekoljubnih ustanov, katerih vodstvo je prevzela po smrti svoje matere Solijo. Princeza Irena pozna zelo dobro Italijo, ker je živela več let v Firenci in govori perfekt-110 italijanski. Anamski cesar v Franciji Pariz, 27. maja. AA. Štefani: Anamski cesar se je danes odpeljal z letalom v Francijo. To letalo pripada družbi »Air France«. V Marseille bo anamski cesar prispel 1. junija. Potuje ineognito, vendar so ga pri odhcwlu pozdravili in mu zaželeli 6rcčno pot zastopniki francoskih vojaških in civilnih oblasti. »Borba za mir« Nova Chamberlainova knjiga London, 27. maja. AA. Havas: Dne 1. junija bo izšla Chamberlainova knjiga »Borba za mir«, v kateri bodo objavljeni vsi napori angleškega predsednika vlade v mednarodnem polju. V predgovoru Chamberlain ponovno potrjuje voljo Vel. Britanije, da ne bo dovolila nobenega poizkusa s katerekoli strani doseči nadvlado s pomočjo sile. To ne pomeni, da se ne bi moglo razpravljati o željah drugih narodov v duhu razumevanja. Angleški predsednik vlade prizna, da so bile po vojni napravljene r.apake, katerim bi se bil svet lahko izoj^i.il, če bi bil pokazal večjo modrost. Toda lekcije prošlceti, pravi Chamberlain, bodo nauk za sedanjost in svet bo brez dvoma srečen, ako bi se zbližal, ker vsi narodi želijo 'liir ter zaradi tega odobravajo njegove osebne napore v korist miru. Resolucija kongresa gostinske obrti Bclp^ad, 27. maja. m. Kongres gostinskega združenja, ki je bil v Nišu, je zaključen. Zasloi>-tiiki Gostinskega združenja zahtevajo, da se sprejmejo predlogi centralne zveze Gostinskih združenj glede spremenil) in dopolnil zakona o o'*rti, tako da se gostinska obrt prizna kot posebna panoga našega gospodarstva. Nadalje, da se čim prej izda že pripravljena uredba o sanaciji gostinske obrti. V uredbi o klasifikaciji gostinskih obrti naj se predvidijo tudi določila o minimira-nju cen. Dalje zahtevajo zastopniki naslednje: za dobo pet let naj se ne izdajajo dovoljenja za odpiranje manjših gostinskih obrti; plačevanje tro-šarinske takse po Tarifu br. 62 zakona o taksah naj se ukine; vse na novo ustanovljene gostinske obrti naj to takso plačajo enkrat za vselej, pri podeljevanju dovoljenja za obratovanje; pri gostilničarjih, ki potrošijo letno do 50 hI alkohola, naj se uvede pavšalno plačevanje trošarine; za pobijanje šušmarstva naj se uvede čim prej posebno uradba; prepove naj se nadalje prodajanje vina in žganja lastnega pridelka na drobno; prodaja vina naj bo omejena ne izpod 50 1, žganja pa ne izpod 5 1; precizno naj se uvede uredba o veleblagovnicah, posebno kar se tiče izvajanja gostinske obrti. Cim prej naj se tudi izvede davčna reforma in naj se uvede pravičnejši sistem; davki na poslovni promet naj so za gostinsko.obrt sploh ukinejo, ker jih že plačajo pri nakupu blaga; davčni dolgovi naj se pretvorijo v dolgoročne obroke; zgradarinski davek naj se prav tako določi po kategoriziranih hotelskih sobah; ukinejo naj se takse, ki so uvedene po uredbi o sanitetnem fondu; banovinske in občinske takse naj se znižajo za 50% ali pa naj se jih maksimira za 1 dinar na 1 liter; prav tako naj se višina avtorskega honorarja zniža za 50%; izda naj se tudi avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, in sicer v tem smislu, da bi bili deležni koristi te uredbe tudi podeželski gostilničarji; izvpde naj se tudi čimprej novelizacija zakona o zaščiti delavcev v pogledu delavnega časa v gostinskih obrtih; popravijo naj 6e uredbe o upravnih taksah za policijsko nadzorno službo; strogo naj se izvaja postopanje zoper vse hazardne igre in uvede naj se zastopstvo gostinskih obrti v cenzorskih odborih Narodne in Hipoteka me banke. Končno zastopniki gostinskih obrti naprošajo trgovinsko ministrstvo, naj vzdržuje in podpira go-. stinsko šolo, ki je potrebna za strokovno izobrazbo J osebjai Kolesarska dirka okrog Srbije Aalandski otoki Ženeva, 27. maja. AA. (Reuter.) Sovjetski delegat Majski je prejel snoči iz Moskve navodilo, naj vztraja pri odložitvi razprave o vprašanju Aalandskili otokov. Poročevalec Burken bo zato na seji sveta Zveze narodov predložil, da se to vprašanje odloži za nekoliko dni, da bi Švedska in Finska imeli čas za medsebojno izmenjavo misli. Ženeva, 27. maja. AA. DNB: Na današnji seji Sveta Zveze narodov so razpravljali o postopku glede vprašanja Aalandskih otokov. Predsednik Majski, ki ;je obenem tudi zastopnik Sovjetske Rusije, je sporočil, da je nastal nesporazum mod zastopniki Švedske in Finske na eni ter zastopniki Sovjetsko Rusije na drugi strani. Kot zastopnik Sovjetske Rusije je Majski predlagal da se razprava o tem vprašanju odloži. Dosežen ni mogel biti noben kompromis. Majski je izjavil, da je od svoje vlade dobil nalog glasovati proti na-č"'u, ki »ta ga pred lož I i Finska in Švedska. Poročevalec prof. Burken je izjavil, da ni bilo mogoče priti do soglasja glede končnega sklepa. Zaradi tega je predlagal, da se Svetu Zveze narodov na javni seji predloži informativna spomenica. ki jo je zatem tudi prebral, švedski mini«:** Sandler je naglasih da sta se obe vladi obrnili nu Svet Zveze narodov le v toliko, v kolikor je pristojen reševati to stvar. Sandler si je pridržal pravico, da na javni seji poda izjavo, loto je izjavil tudi zastopnik Finske llolsti. Danes volitve na Madžarskem Budimpešta, 27. maja. J). Madžarska je danes pred volitvami, ki se bodo pričele jutri in pojutrišnjem. Danes se je pričela huda propaganda v vseli | pokrajinah in se zlasti vodi borba med vladno stranko in stranko malih jiosestnikov. Značilno je, da v Munkačevu agitirajo križarski strelci proti nemškemu kandidatu, ki je na vladni listi, z ge-Jjom: »Munkačevo je naša zemlja«. Vladna Stranka pa agitira v pokrajini proti hungaristom z geslom: »1'U.ja ideja, tuj .denar«, Szegedu je prišlo do sodelovanja med liberalci in socialisti. »Maggyar ()rszag< poroča, da na temelju zakona o Židih pri Volitvah ne bo moglo sodelovati 75% Zidov. V Budimpešti bo lahko glasovalo samo 19.000 Židov, medtem ko jih je bilo 55.000 izključenih. škodove tovarne v nemških rokah Praga, 27. maja. AA. Reuter. Od zdaj bodo v upravnem odboru tovarne!" orožja Škoda iirteti veščino Nenicj^ R(^rganijdraiU j^ravni odbor tovarne Tnfflfe 1 'q!k>v, dočim bo f v ^iftrartft-ni odboru 7 'redsednik v obeh odborih bo Ceh. Vojaški pouk pred in po rednem vojaškem roku v — Nemčiji Berlin, 27. maja. AA. (DNB.) Na osnovi odredbe fiihrerja je načelnik štaba napadalnih oddelkov Viktor Lutze objavil smernice za vojaški pouk pred in po odslužitvi vojaškega roka. Ta navodila stopijo v veljavo 1. oktobra t. 1. ^ Na osnovi teh navodil bodo po odslužitvi vojaškega roka postali obvezanci člani vojaških oddelkov ter dodeljeni edinicai.n napadalnih čet. Za obvezance, ki še niso služili vojske, bodo usta-novljeni posebni mladinski oddelki. V obeh skupinah bodo vojaški pouk in vaje trajale 10 ur liiesečijo. Za te formacije bodo veljali predpisi, ki veljajo za napadalne oddelke Minister Tomič sprejet v pariški Mestni hiši Pariz. 27. maja. AA. (Havas.)- Predsednik pariškega občinskega sveta je v imenu pariške občine sprejel snoči jugoslovanskega ministra za trgovino in industrijo Jcvrema Tomiča, ki so ga spremljali svetnik trgovinskega ministrstva Orga-šovič, šef kabineta Jankovi« ter jugoslovanski poslanik v Parizu Purič z osebjem poslaništva. V spremstvu predsednika pariškega občinskega sveta pa sta se nahajala prefekt seinskega okrožja ter predsednik oblastnega odbora. Predsednik pariškega občinskega sveta je zaželel ministru Toniiču dobrodošlico, za kar se mu je Tomič zahvalil. Minister Tomič je izrazil svojo zadovoljnost, ker je imel priliko razpravljati s francoskimi predstavniki o sredstvih za okrepitev gospodarskih odnošajev mod Jugoslavijo in Francijo. Nato se jo Tomič vpisal v občinsko zlato knjigo. Predsednik pariškega občinskega sveta je priredil nato čaj na čast jugoslovanskim gostom. Kragujevac, 27. maja. m. Nirka okrog Srbije se približuje koncu. Danes so tekmovalci dirkali v predzadnji etapi Niš—Kragujevac na 140 km dolgi progi. Dirka je potekala v dežju in blatu. Proga je bila zelo naporna. Glavna borba se je spet vodila med Prosenikom, Grgcem, Lavrihom in Romunom Tudosom, ki je eden izmed najbolj nevarnih tekmovalcev. Tudosi je bil dvakrat na čelu, vendar je imel dve napaki na progi, in sicer eno 15 km, drugo pa tri kilometre pred Kragujevcem, kar je zelo poslabšalo njegov končni plasman. — V Kragujevcu je vladalo ogromno zanimanje za prihod tekmovalcev. Organizacija je bila v rokah vojaštva, ki je delalo špalir skozi vse mesto. —■ Okrog 20.000 gledalcev je bilo na ulicah, ki so navdušeno pozdravljali dirkače, ki so prihajali v naslednjem redu: 1. Prosenik, 2. Grgec, 3. Lavrih, 4. Cristea, 5. Velkovič, 6. Erdeli, 7. Tudosi, Po današnji predzadnji etapi je plasman naslednji: 1. Prosenik, 2. Grgec, 3. Lavrih, 4. Tudosi. Tudosi zaostaja 22 minut za Prosenikom. Jutri se prične zadnje tekmovanje, kf nosi naziv: »Dirka ministra Cejoviča.« Proga vodi od Kragujevca do Belgrada in je dolga 123 km. Tekmovalci se bodo odpeljali ob 6. zjutraj. Ker ta dirka poteka od Topole do Belgrada, to je okrog 80 km daleč po asfaltirani cesti, katere so Romuni zelo vajeni, ti še vedno upajo, da bo zmagal Tudosi, čeprav je to malo verjetno, ker se Prosenik odlično počuti in bo tudi na zadnji dirki dal vse od sebe, da 6i pribori prvo mesto. Nov odbor belgrajske JRZ V petek 26. maja je bila seja mestnega odbora JRZ za Belgrad, Zemun in Pančevo. Tej seji je prisostvovalo več ministrov s predsednikom vlade Cvetkovičem na čelu. Po govoru predsednika vlade je mestni odbor sklenil, da se vsi pododbori JRZ v Belgradu, Zemunu in Pančevu preuredijo. Nadalje se je sklenilo, da se namesto predsedništva, ki se nahaja v demisiji, izberejo: za predsednika narodni poslanec za Belgrad Mihajlo Stojadinovič, za podpredsednike pa: apotekar Milivoje Jevremovič in inž. Peter Stankovič, za tajnika pa Ilija Maričič, Novo izbrano predsedstvo mora v najkrajšem času pozvati skupaj organizacije raznih mestnih četrti, da se osnuje nov mestni odbor. V pred-sedništvu mestnega odbora bosta sedela tudi narodna poslanca Dragoljub Zekavica in Božidar Nedič. Belgrad, 27. maja. tn. Po reorganizaciji bano-vinskega. odbora JRZ za Donavsko banovino in mestnega odbora za Belgrad, Pančevo in Zemun se bo jutri reorganiziral tudi banovinski odbor Stranke v Vardarski banovini. Na jutrišnje zborovanje so nocoj odpotovali predsednik vlade iti notranji minister Dragiša Cvetkovič, poštni minister Jovan Altiparmakovič, gradbeni minister dr. Miha Krek, kmetijski minister ing. Beslič, minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič in predsednik skupščine Milan Simonovič. [ Znižane voznine Belgrad, 27. maja. AA. Prometni minister je odobril četrtinsko voznino zastopnikom organizacij Katoliške akcije radi sodelovanja na proslavi frančiškanskega samostana v Zemunu 4. junija, ostalkn udeležencem pa je odobrena polovična voznina. Ta olajšava velja za odhod od 1. do 4., za vrnitev pa od 4. do 8. junija. Dva nova pomočnika ministrov Belgrad 27. maja. AA. Novi pomočnik notranjega ministra Arsa Petrovič, je prevzel danes svoje posle. Arsa Petrovič se je rodil v Bioku v podgoriškem okraju 1890. leta. Ljudsko šolo je končal v rojstnem kraju gimnazijo v Kragujevcu, pravno fakulteto pa v Belgradu. V okraju Biokovo je sodeloval kot četnik v bojih za narodno osvo-bojenje in zedinjene. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov je na predlog trgovinskega ministra postavljen za pomočnika ministra za trgovino in industrijo v 2-II dr. Sava Obradovič, načelnik oddelka za zunanjo trgovino in trgovinske sporazume v tem ministrstvu. Osebne novice Belgrad, 27. maja. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr, namestnikov sta vpokojena Fr. Megušar, višji kontrolor 6. skupine pri ljubljanskem ravnateljstvu in France Traven, višji nadzornik 7. skupine tudi pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu. Belgrad, 27. maja. m. Za šolske nadzornike so postavljeni: Martin Tratinjek v Dolnji Lendavi; Karol Razdohar v Litiji; Franc Ločnišker v Ljubljani; za vršilca dolžnosti šolskega nadzornika je imenovan v Novem mestu Frane Zukovec. Francoski zunanji minister Bonnet, sovjetski poslanik v Londonu Majski in angleški zunanji minister lord U a 1 i I a x v Žcuevi po načelnem sporazumu o angleško ruski zvezi Belgrad, 27, maja. m. Vpokojcn je Janez Ru6, oficijal pri žel. ravnateljstvu v Ljubljani. Belgrad, 27. maja. m. Trgovinski minister je predpisal navodila za zbiranje statističnih podatkov v industriji ter posebna navodila za zbiranje podatkov in izpolnjevanje formularjev za firme in tvornice, za leto 1938. Belgrad, 27. maja. m. Minister za gozdove in rudnike je na podlagi § 12 ter § 165 pravil Bra-tovskih skladnic, izdal odlok, da morajo biti vsi slušatelji rudarske šole v Celju zavarovani pri Bra-tovskih skladnicah in to v bolniškem in invalidskem oddelku. Vse to so stroški Javne bratovske skladnice v Ljubljani. Belgrad, 27. maja, m. V župni cerkvi Cirila in Metoda na Čukarici sta se nocoj poročila gdč. Nata Bese k , hčerka inšpektorja gl. žel. ravnateljstva v Belgradu in g. dr. Ivan Bizjak, sodni inšpektor pravosodnega ministrstva v Belgradu. Novoporočenca sta bila bba agilna člana tukajšnjega prosvetnega društva. Ženin je bil večletni predsednik. Lep nagovor je imel župnik T u m p e j, ki ju je poročil. Najtoplejše čestitke jima je izrekel odbor Prosvetnega društva v imenu vseh članov. Belgrajske novice Belgrad, 11. maja. m. Jutri praznuje belgraj-ska »Jugoslavija« 25 letnico športnega delovanja. Pri tej priliki bo manjši nogometni turnir. Prvega dne bosta nastopila BSK proti Basku, Jugoslavija pa proti nemškemu klubu Hannover. Za binkoštni ponedeljek pa bo tekma med Hannovrom in BSK ter Baskom in Jugoslavijo. Belgrad, 27. maja. m. V Belgradu se ustanavlja novo tiskarsko podjetje »L u č«, ki bo prevzelo tiskarske stroje, na katerih se je svoječasno tiskal dnevnik >Šlampa«. Poleg glavnih činiteljev je tudi Saša Nikolajevič, sorodnik Bogoljuba Jeftiča in šo več vplivnejših članov JNS. Belgrad, 27. maja. AA. Narodna banka je z okrožnico obvestila vse pooblaščene zavode, da bo odobrenja za potrdila o zavarovanju valute za izvoz konoplje v inozemstvo izdajala da daljne odredbe Narodna banka brez ozira na to, ali se izvoz vrši v klirinške ali neklirinške države. Isto-tako so pozvani vsi pooblaščeni zavodi, da takoj dostavijo Narodni banki spisek izdanih polrdil za izvoz konoplje v klirinške in neklirinške države od 1. januarja 1939 s točno oznako domače firme, dneva in količine ter vrednosti izvršenega izvoza kakor tudi to, y katero državo se je konoplja izvozila. JNS o pravoslavni cerkvi »Jugoslavenske novinec, ki so glasilo »integralnih« Jugoslcvenov v savski banovini, prinašajo zelo zanimiv in značilen članek o ideji in vlogi srbske pravoslavne cerkve, kakor si jo zamišljajo ti politiki. V tem članku je rečeno, da je srbska pravoslavna cerkve vseskozi nacionalna cerkev v razliki od rimsko-katoliške, ki je vesoljska cerkev. Kot nacionalna cerkev ima pravoslavna cerkev istovetne težnje in cilje s svojim narodom in njegovo državo in prav za prav predstavlja samo obliko nacionalne organizacije za versko-duhovne potrebe naroda in njegovo nravstveno življenje na krščanski podlagi. Po tej vsekakor zelo zanimivi opredelitvi pravi imenovano glasilo, da je srbska pravoslavna cerkev za časa, ko je srbski narod gojil dedno misel osvobojenja in zedinjenja vseh Srbov, istotako biia istovetna s to mislijo, ki je srbski narod skozi veke dnhovno krepila v vseh njegovih podvigih, kakor tudi v trpljenju. Ko pa 6e je srbska dedna inisel osvobojenja in zedinjenja srbskega rodu izpremenila v misel osvobojenja in zedinjenja vsega jugoslovanskega naroda, je tudi srbska pravoslavna cerkev prišla do nove stopnje svojega razvoja, Io je, da je za njo zdaj tudi misel zedinjenja v en jugoslovanski narod njena lastna' misel in usmerjenost. List pravi, da je lo predvsem zasluga pokojnega kralja Aleksandra, ki je navdihnil Srbe z idejo jugoslovnnstva, katero je sprejela tudi pravoslavna cerkev. Morebiti bo pokojni kralj Aleksander razen naslova zedinitelj dobil tudi naslov svetitelj, ker je položil temelje, da je svetosavska cerkev postala nosilec jugoslovanske nacionalne misli v pravoslavnem delu našega naroda. Potem polemizirajo »Jugoslavenske novine« z »Obzorom«, ki da hoče srbsko pravoslavno cerkev zožiti v okvir predvojne srbske pravoslavne državne cerkve, kakor da ne bi imela nobenega pomena za jugoslovnnstvo. Iz tega pisanja je razvidno, da stara miselnost v nekem delu še živi, čeprav ni verjptno, da bi se merodajni činitelji pravoslavne cerkve istovetili s stališčem »Jugcsla-venskih novin« in hoteli pripisovati pravoslavni cerkvi politično vlogo, kakor jo ima JNS v svojem lako imenovanem »integralnem jugoslovenstvu«- Beli in zdravi zobje SAPGOVKALODONT pro+i zobnimu kamnu Od nedelje - do nedelje Zunanji pregled (Pretekli teden označujeta na zunanjepolitičnem polju dva velika dogodka. Prvi dogodek je podpis politično in vojaške zvezne pogodbe med Italijo in Nemčijo v Berlinu dne 22. majnika po zunanjih ministrih obeh držav, grofu Cianu in Ribbentropu za Nemčijo. Drugi dogodek je načelni pristanek Anglije na politično in vojaško zvezo s Sovjetsko Rusijo, kar je istovetno z načelnim sprejetjem politične in vojaške trozveze med Anglijo, Francijo in Rusijo. Osnutek je bil poslan v Moskvo dne 26. majnika. Vojaška zveza med Italijo in Nemčijo. Italija i:n Nemči'ja sta se v tej pogodbi zvezali na »življenje in smrt«, kakor pišejo njuni časopisi. Zvezna pogodba je silno stroga in nalaga obema državama velike obveznosti v miru in v vojni. Posebni stalm mešani odbori, politični, gospodarski in vojaški, bodo že v mirnem času spravljali v sklad življenje in delovanje obeh velesil. V času vojne se uvede enotno vrhovno poveljstvo obojnih oboroženih sil, in sicer nemško poveljstvo nad skupno kopno armado, italijansko poveljstvo pa nad skupnim vojnim brodovjem. Ako je ena zaveznica zapletena kakorkoli v vojno, mora obvezno takoj priti na pomoč druga. V vojni vztrajata obe zaveznici do kraja in so vsaka ločena pogajanja za mir nemogoča. V členu 6 pogodbe je zanimiva določba, ki se tiče tako imenovanih »prijateljskih držav« Italije in Nemčije. Obe zaveznici se v tem členu obvezujeta, da bosta te prijateljice spoštovale in z njimi gojile 6kupne prijateljske zveze. Zveza je bila ustanovljena, tako sta izjavila oba zunanja ministra, zato, ker se Anglija in Francija trudita, da bi Nemčijo in Italijo obkolili. Berlinski pakt da je odgovor na te poskuse. Obe zaveznici se bosta sedaj brez dvoma trudili, da pridobita za vstop v svojo zvezo še Japonsko, Španijo, Madžarsko in nekatere južnovzhodno-evropske države, tako da bi štel zavezniški blok, ki ima sedaj 150 milijonov prebivalcev, vsega skupaj 300 milijonov duš. Zveza Anglije ln Francije t Rusijo. Francija ima z Rusijo že zavezniško pogodbo iz 1. 1934. Anglija ije še ni imela. Ko je Anglija izjavila, da jamči za meje Poljske in Romunije, bi bila rada videla, da bi bila isto storila tudi Sovjetska Rusija. Toda sovjetska vlada je odgovorila, da tega ne 6tori. ako Anglija z njo ne sklene prave politične in vojaške zveze, v kateri se bo obvezala, da bo Rusiji prišla na pomoč, ako bi bila kdaij zapletena v vojno. Pogajanja so trajala skoraj mesec dni in končno se je morala Anglija le odločiti, da je sprejela ruski pogoj, posebno še, ker .Je tudi Turčija izjavila, da njena zveza z Anglijo velja samo v primeru, ako Anglija sklene enako zvezo tudi s Sovjetsko Rusijo. Na posredovanje Francije je bil sedaj izdelan osnutek zvezne pogodbe med Anglijo. Francijo in Rusijo. Osnutek je sedaj v Moskvi in je angleški ministrski predsednik izjavil, da upa, da bo sprejet in da bo zvezna pogodba gotova stvar že prihodnji teden. Tudi ta tabor se bo trudil, da bo krog svojih zaveznikov ie razširil. Stvarno sme računati že s sodelovanjem Poljske, Romunije, Turčije in Grčije v Evropi, s sodelovanjem Zedinjenih držav pa v Ameriki. Glede ostalih držav na jugovzhodu Evrope pa bo odločila diplomatična borba, ki jo napovedujejo za prihodnje tedne. ' Nastanek teh dveh vojaških zvez, ki predstavljata dva nasprotujoča si tabora v Evropi in v svatu, nas spominja na odlomek svetovne zgodovine pred svetovno vojno. Leta 18S2 je bila stvorjena trozveza med Italijo, Avstro-Ogrsko in Nemčijo. L. 1904 je sledila zveza med Francijo in Rusijo. L. 1907 zveza med Anglijo in Rusijo' in hkrati tudi zveza med Anglijo, Francijo in Rusijo. Položaj je danes le v toliko različen, da se je pred svetovno vojno Turčija nagibala k srednjim velesilam, medtem ko je danes 6topila v tabor Anglije. Ko obujamo 6tare zgodovinske spomine, izražamo tudi' željo da bi sklepanje zvez ne imelo istega konca, kot smo ga doživeli 1. 1914, marveč, da bi vodilo do ravnotežja in do miru. Domači pregled Pogajanja za sporazum se bodo nadaljevala, oziroma vse prizadevanje vlade Dragiše Cvetkoviča bo šlo siejkoprej za tem, da se Hrvati in Srbi spravijo in da bo srbski, hrvatski in slovenski narod živel v medsebojni trdni povezanosti v državni enoti, ki bo vsem trem delom državne celote priznala enake pravice v popolni ljudski samovladi. To je najprej povedal dr. Korošec na občnem zboru Zadružne zveze v Ljubljani dne 8. maja, ko je izjavil, da je 90% najtežjih vprašanj naše države rešenih in da je največje upanje, da se bo rešilo tudi še zadnje vprašanje, namreč sporazum s Hrvati. Isto je ponovil voditelj slovenskega naroda dne 14. maja na zborovanju slovenske mladine v Celju, ko je dejal, da razgovori med dr. Mačkom in predsednikom vlade Cvetkovičem še nikoli niso bili tako resni in usmerjeni v neizogibni končni uspeh, kakor sedaj. Poleg te izjave so važne besede pro- metnega ministra dr. Spaha ob začetku gradbe železniške zveze Slovenije z morjem v Črnomlju. Izjavil je, da bo vlada vprašanje sporazuma rešila, ker se ga je lotila z odprlim srcem in najboljšo voljo. Razgovori med Cvetkovičem in dr. Mačkom so samo nekoliko zastali, se pa bodo nadaljevali s trdnim namenom, da se dogovor končnoveljavno sklene. Pravi nasprotniki sporazuma so odkriti. Po teh izjavah, ki so jih izpopolnili še nekateri drugi člani sedanje vlade, se sedaj javnost v naši državi sprašuje, kako so mogle v zadnjih dneh nastati črnogledne govorice po vseh raznih kotih in krajih, kakor da je sporazum propadel, na kar so različni krivi preroki navezavali najbolj gorostasne posledice za državo. Izkazalo se je, da so tako malodušno razpoloženje sirili krogi, ki so v tesni zvezi s tisto tako imenovano srbsko združeno opozicijo Davidoviča, starega Ace Stanojeviča in zemljoradnika Jovanoviča, s katero je dr. Maček imel štiri leta prijateljske stike in s katero je lanskega leta sklenil sporazum, na podlagi katerega je ta srbska združena opozicija slovesno obljubila, da bo podprla vsak predlog dr. Mačka, kako rešiti hrvatsko vprašanje. Kakor znano, se je tej opoziciji pridružila tudi JNS, ki se je naenkrat spremenila čez noč v največjo prijateljico Hrvatov, potem ko je za časa Živkovičeve diktature, pa že prej pod rajnim Pribičevičem, Hrvate tiščala k tlom in jih preganjala huje kakor svoj čas Turki. Ko pa je dr. Maček od srbske združene opozicije zahteval, da naj svojo slovesno obvezo izpolni in mu pride na pomoč, pa se je umaknila in se sedaj opravičuje pred srbsko javnostjo, češ, da je dr. Maček zahteval preveč. Tudi naša JNS je vrgla svojo hrvatsko puško v koruzo in dr. Maček se je prepričal, da more pameten in pravičen sporazum, ki bo tudi držal, skleniti samo z večinsko stranko JRZ in sedanjo vlado, ki sporazum odkritosrčno misli in hoče. Zakaj se je opozicija premislila? Sedaj je postalo tudi očito, zakaj je združena srbska opozicija skupaj z JNS Hrvate pustila na cedilu. Voditelj združene opozicije in JNS so si namreč že lani, ko so začeli z dr. Mačkom ljubim-kovati in ga prosili, naj jih sprejme v svoje okrilje, da mu bodo pomagali reševati vprašanje sporazuma, postavili za svoje geslo: »Če ni ministrskih foteljev, ni sporazuma!« Računali so namreč, da bo v pogajanjih med dr. Mačkom in vlado postavljeno na prvo mesto vprašanje nove vlade, ki naj bi sporazum uresničila, oziroma začela njegove določbe postopama izvajati, in so bili seveda prepričani, da bo dr. Maček v taki vladi pre-skrbel vsa najbolj važna mesta voditeljem opozicije, Davidoviču, Jovanoviču, Petru Živkoviču, Kramerju, Ivanu Puclju itd. Ker se pa to ni zgodilo, tako po zaslugi vlade, kakor po zaslugi dr. Mačka, ki je bil to igro izprevidel, je razumljivo, zakaj sedaj opozicionalni krogi širijo sporazumu neprijazno razpoloženje. Seveda ne bodo imeli uspeha in vsi dobri in pošteni elementi v Jugoslaviji, ki gledajo na vprašanje sporazuma kot na vprašanje prvovrstne važnosti za državo in za skupni blagor jugoslovanskih narodov, ne pa z ozkega strankarskega stališča, ali s stališča, kdo bo pri sporazumu več profitiral, mirno pričakujejo, kdaj bodo razčiščena vsa posamezna vprašanja takega važnega dogodka, po katerem bo ves svet vedel, da je Jugoslavija resnično trdna, močna ter notranje in zunanje urejena, da bo lahko igrala važno vlogo v sedanjem zgodovinskem času. Železnica Črnomeij-Vrbovsko. Najvažnejši dogodek naše domače zgodovine je bil slovesen začetek gradbe železnice, ki bo vezala Slovenijo z Jadranskim morjem po progi iz Črnomlja v Vrbovsko. Ta železniška zveza je bila zamišljena že pod bivšo monarhijo in so bili izdelani razni načrti, zmagal je pa načrt g. ravnatelja inž. Klodiča. V novi državi se je to vprašanje opetovano načenjalo in projektiralo. Resno se ga je pa po 20 letih lotil šele sedanji režim JRZ. Prvi je zasadil kramp in lopato prometni minister dr. Spaho, ki se je pripeljal v Črnomelj 21. maja tega leta in s tem zaznamoval slovesni začetek te za Slovenijo tako zelo važne gradbe. Minister Spaho je na tej slavnosti, pri kateri so bili navzoči mnogi odličnjaki z banom dr. Natlačenom na čelu, izjavil, da bo proga izdelana 1. 1941., ako bo šlo vse po sreči. Dve veliki in lepi prireditvi nas čakata prihodnje dni, in sicer bo 4. junija velik slovenski delavski tahor, ki ga sklicuje Zveza združenih delavcev, mlada krščanska delavska organizacija, ki si je postavila za cilj, da zbere slovensko delavstvo, ki je po precejšnjem delu bilo zapeljano v brezbožni marksizem, v imenu katoliške in narodne misli v boju za boljši obstanek in dostojni položaj v družbi po programu, ki so ga postavili papeži. Na taboru bodo govorili voditelj slovenskega naroda dr. Korošec, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, minister dr. Krek in drugi. — V Mariboru pa hodo od 29. junija do 2. julija mladinski dnevi, in sicer velik sprevod, potem pa predavanja, tako da bo ta tabor obenem prava šola za slovensko krščansko mladino. Slovenci pri papežu Poročilo v glasilu Sv. Stolice „Osservatore Romano »Osservatore Romano« prinaša o sprejemu pri | papežu Piju XII., čigar središče je bilo 500 Slovencev, v uvodnem delu na čelu lista sledeče poročilo: Globoko sinovsko vdanost so v sredo 24. t. m. izpričali najvišjemu poglavarju Cerkve Piju XIL poleg 300 zakonskih parov, slovenski romarji, ki jih je v gosti trumi vodil prevzvišeni ljubljanski škof dr. Gregor Rozman. Odličnega vladiko so spremljali mnogi duhovniki na čelu vsem preč. mons. Slavi č, profesor ljubljanske univerze. Med romarji so bili predstavniki slovenske katoliške prosvetne zveze s predsednikom mon. dr. L u k m a no m na čelu ter mladinska katoliška akcija, na čelu je predsednik dr. Ž i t k o in predsednica gospodična Pogačnikov a. Slovenski romarji, od katerih so mnogi bili v svojih pestrih narodnih nošah, so, zbrani okoli svojega spoštovanega nadpastirja na obeh straneh papeškega prestola, peli svoje prelepe pobožne pesmi, medtem ko so vsi navzoči čakala prihoda svetega očeta. Z njimi je bil tudi mons. Juraj Madjerec, ravnatelj sv. Jero-nima. in mnogi člani jugoslovanske kolonije v Rimu. Ko je sveti oče prispel v veliko dvorano della Benedizione, spremljan od svojega visokega dvora, so ga navzoči navdušeno pozdravljali, medtem ko je on z nosilnice množico blagoslavljal Nato je sveti oče, ko se je vsedel na prestol, navzoče prisrčno pozdravil in nagovoril. Potem ko navaja »Osservatore« ginljive besede, ki jih je naslovil papež novoporočenim parom, nadaljuje: Nagovor sv. očela Nato je sveti oče pozdravil slovenske romarje v njihovem jeziku in izrekel prav posebno prisrčno dobrodošlico svojemu častitemu in predragemu bratu, škoiu ljubljanskemu; nadalje njegovim tu navzočim gorečim duhovnikom, predstavnikom slovenske prosvetne zveze ter katoliške mladinske akcije in vsem ostalim, ki jih je njihov nadpastir pripeljal v Rim k papežu. Sveti oče jih je pozval, naj f« vsigdar branijo tisto svetinjo, ki je temelj vsake človeške, predvsem pa krščanske omike, svetinjo, čije razpadanje v nekaterih deželah hudo boli in skrbi očeta vseh kristjanov, ki pa je pri njegovih dragih sinovih Slovcncih — in na to smejo biti ponosni — ostala skoro še nedotaknjena: to je: zdrava krščanska druži-n a. Sveti oče je tudi omenil katoliško vzgojo v šoli, ki je dopolnilo družinske vzgoje in ki jo je isto tako treba skrbno varovati in vzdrževati. Papeža zelo veseli in globoko tolaži, da je versko življenje med Slovenci, ki jih toli ljubi, tako cvetoče in kako si prizadevajo, da bi se bolj in bolj poglobilo s pobožnostjo nasproti presvetemu srcu Jezusovemu, pa z Marijinimi kongregacijami ter s katoliško akcijo. Še bolj naj okrepijo to, kar smemo imenovati hrbtišče verske omike: trdno zavest in jasno izpoved njihove katoliške vere in najtesnejšo zvezo z Apostolsko stolico, ki je vedno bila in bo ostala skrivnost njihove zvestobe in njihove resnične veličine. Tako bodo obenem dobri Slovenci in zvesti sinovi svoje drage jugoslovanske domovine, kateri najvišji poglavar Cerkve želi trajno srečo in blagostanje ter najbogatejši blagoslov od Boga. Po teh besedah in blagoslovu so se ponovile navdušene manifestacije vdanosti in hvaležne ljubezni in svi-ti oče je bil najživahneje pozdravljen, ko se je večkrat ustavil pri tem in onem ter so mu premnogi mogli poljubiti roko tako v dvorani blagoslovov kakor v kraljevski dvorani, ki je tudi bila polna vzklikajo-čega občinstva. II Priključitev Gdanska samo še vprašanje časa Toda ta čas lahko še traja nekaj let London, 27. maja. b. »Priključitev Gdanska k Nemčiji je le še vprašanje časa. Nemčija se noče spuščati v nobene kompromisne predloge.« Tako je ugleden uradnik nemškega zunanjega ministrstva izjavil uredniku »Daily Telegrapha«. Poljski poslanik L i p s k i je obvestil nemško vlado, da bo poljska vlada smatrala proglasitev o priključitvi Gdanska k Nemčiji za napoved vojne. O kakšnih poljskih protipredlogih ne more biti niti govora ter je v tem smislu dala poljska vlada svojemu veleposlaniku Lipskemu tudi navodila. Odločitev o zasedbi Gdanska po Nemčiji je torej več ali manj gotova stvar. Odprto je le še vprašanje, kdaj in kako namerava Nemčija to izvesti. Vprašanje lahko 06tane odprto še več let, toda Nemčija vztraja, da se ji Gdansk vrne. Berlin, 27. maja. b. Nemško-poljska napetost jc stopila v eno izmed onih prehodnih stopenj, ki imajo namen držati javnost v stalni napetosti in vznemirjenju, ne da bi se bilo bati resnih zaplet-ljajev. Nemčija noče stopiti v re6cn spor z Poljsko zaradi raznih incidentov iz več razlogov. Tudi nemški tisk sme eamo v omejenem obsegu napadati Poljsko. Pri tem pada v oči, da hoče nemški tisk obrniti pozornost sveta le na napetost med Poljsko in Nemčijo zaradi Gdanska, medtem ko je potisnjen problem poljskega hodnika (Poinorja) v ozadje. Očividno smatra Nemčija, da jc vprašanje Gdanska dozorelo in hoče to zadevo najpreje rešiti, toda brez kakšnih mednarodnih zapletljajev. Razne okoliščine kažejo, da Nemčija lega vprašanja ne namerava rešiti v naglici. Junija meseca se prične namreč košnja, julija in avgusta pa žetev. To je važno delo, pri katerem je potrebno veliko dclavcev. Tudi trdnjavska dela še niso dogotov-ljena in je tam šc vedno zaposlenih 300.000 ljudi. Vse to bo brez dvoma močno vplivala na politično razpoloženje Prva skupina rešenih mornarjev iz potopljene ameriške podmornic« »Squalus«, kjer j« izgubilo življenje 26 mož posadko. Trgovina Italije »Vedno večje tržišče za jugoslovanske proizvode proti odgovarjajočemu odkupu italijanskega blaga« Rim, 27. maja. AA. Štefani: Minister za tečaje in devize Garnieri je imel na včerajšnji seji senata govor, v katerem je obrazložil trgovski promet in trgovske odnašajo Italije z drugimi državami. Naglasil je dejstvo, da trgovski promet med Italijo in Nemčijo dosega blizu 5 milijard lir letno, kar dokazuje znatno okrepitev gospodarskih zvez med obema državama. Trgovina z Veliko Britanijo je bila zasnovana e sporazumom marca 1938 na široki osnovi. Trgovski promet s Francijo, ki sloni na sporazumu z aprila 1938, ovira pogostno razvrednotenje franka, razen tega pa vpliva na trgovske odnošaje tudi politično ozračje. Trgovski odnošaji s Švico so so z boljšali. S Španijo se vodijo pogajanja, da se najde osnova za tesno sodelovanje za materialno in gospodarsko obnovo Španije. Z Belgijo, Portugalsko, Nizozemsko, Poljski, Dansko, Švedsko, Norveško in baltiškimi državami so se trgovski odnošaji znatno zboljšali. Tesni prijateljski odnošaji z Madžarsko omogočajo tudi ugodne trgovske odnošaje. Kar se tiče Jugoslavije, ona lahko računa na to, da bo v Italiji ponovno našla v vedno večji meri tržišče za svoje proizvode za odgovarjajoči izvoz italijanskega blaga v Jugoslavijo, kakor je to ie v tradiciji. Z Romunijo, Bolgarijo, Grčijo in Turčijo Italija že vodi ali pa bo vodila pogajanja za sklenitev sporazumov za okrepitev medsebojnih gospodarskih odnošajev. Obnovitev odnošajev med Vatikanom in Urugvajem Genova, 27. maja. AA. DNB: Semkaj je prispel iz Montevidea kot izredni opolnomočeni minister i posebnim poslanstvom pri Vatikanu Sequo Ilia. Njegova naloga je vzpostaviti diplomatske vezi med Urugvajem in Sveto stolico, ki so se prekinile 30. maja 1911. Kakor je znano, je minister Sequo Ilia imel kot voditelj katoliške stranke v Urugvaju 1934, tedaj, ko je državni tajnik kardinal Pacelli sedanji sveti oče, obiskal Južno Ameriko, razgovore glede tega vprašanja. Delo Vatikana za mir Službeno pojasnilo Vatikan, 27. maja. AA. Havas: Vatikanski krogi, ki smatrajo vest, da bi sv. oče bil pripravljen sklicati konferenco za mir, neosnovano, 6o snoči dali tele podrobnosti, ki so s tem v zvezi: Sveta stolica ni ukrenila v tej smeri doslej ničesar ter se je omejila na normalne diplomatske zveze, da pozove zainteresirane vlade, da v mirnem duhu razpravljajo o svetovnem položaju. Sveta stolica se ni na noben način udeležila razprave o mednarodnih vprašanjih samih, temveč je vztrajala edino na moralnih načelih, da je treba za vsako ceno in z vsemi sredstvi izogniti se vojni. Sveta stolica je pri tem naglasila, da sc lahko glede vseh vprašanj doseže miroljubna rešitev, ali potom posvetov zainteresiranih sil ali pa z direktnimi pogajanji. 1800 indijanskih poglavarjev pri angleškem kralju v Kanadi Ottawa, 27. maja. A A. Angleška kral jevska dvojica je sprejela v Callgaryju v pokrajini Alberta poklonile? poglavarjev indijanskih plemen, ki so prispe'i iz svojih rezervatov, da pozdravijo angleški kraljevski par. Poklonitve se je udeležilo 1800 poglavarjev indijanskih plemen v svojih narodnih nošah. Angleška vladarja sta nato s posebnim vlakom odpotovala v znano letovišče v Ralfour, kamor sla prispela ob 12.30 in kier ostaneta do nedelje dopoldne na oddihu TEL r\ 2 1-;., c%UTofoaZijux PRCOSTAVf ob 10 '15171021»- Francoski glasbeni velefilm čarobna, razkošna opereta Strauai«ovih melodij Trije valčki TAfNI AGENT X-Q Danes ob 10.80 15., 17., 19. in 21. uri Scott Kolk Jutri ob 10 30 15., 17., 19. in 21. uri I. del: Moderni gusarji iSo K II. del: lainl baron Veliki kriminalni lilm v dveh delih po istoimenskem strip romanu. — Izredno napeta vsebina, Kino Sloga polna neustrašenih podvigov in senzacijonalne režije. Telef. 27-30 iJaspodakstvo Vinarski kongres Vinarski kongres, združen z rednim občnim zborom Vinarskega društva, bo letos v Šmarju pri Jelšah, in sicer !>o občni zbor v soboto, dne 3. junija 1939, ob 17 (ol> 5 popoldne), kongres pa v nedeljo, dne 4. junija, ob |>ol 10 dopoldne. Na kongresu Itodo razpravljali vinogradniki o zelo važnih in danes posebno potrebnih vinarskih vprašanjih: o pomenu namiznega grozdja, „ kletarskih zadrugah in o kletar jen ju brez dodajanja sladkorja. V nedeljo popoldne pa si IkhIo vinogradniki oglodali del vinskih goric okoli Tinskega, kamor bodo napravili izlet 7. avtobusi. Kdor se ne bi hotel udeležiti izleta na Tinsko, si ho lahko ogledal ali zdravilišče v Rogaški Slatini ali kmetijsko šolo v Št. Jurju ol> južni železnici. Slovenski vinogradniki se nahajajo danes v izredno težkem položaju. Visoki pridelovalni stroški, slabe prodajne možnosti in velika bremena, zraven tega še pogoste vremenske uiine delajo vinogradništvo čini dalje bolj nerentabilno. Zaradi tega lio v korist našega vinarstva, ako se bo letošnjih prireditev v Šmarju udeležilo čim več vinogradnikov. Pa tudi dolžnost je vsakega vinogradnika, da se udeleži vinarskega kongresa, da Naraščanje uvoza nemških avtomobilov Uvoz nemških avtomobilov v Jugoslavijo zadnja leta stalno narašča. Naj dokažejo številke! L. 1935 smo uvozili 457 avtomobilov, 1. 1936 1596, leta 1937 4636, leta 1938 6032. Če izrazimo uvoz nemških avtomobilov in motornih koles v 1. 1938 v denarni vrednosti, pomeni ta uvoz vsoto približno 110 milijonov dinarjev. Kako je pa s plačilom? Za skupno vrednost nemškega uvoza vzame Nemčija v zameno naše poljske pridelke in živino. Najvažneje pa je, da Nemčija kupuje naše pridelke po naprej določenih tržnih cenah, pri čemer je izključena vsaka špekulacija, kar je zelo pomembno za naše narodno gospodarstvo. Naraščanje uvoza motoriziranih vozil pomeni seveda naraščanje razvoja mutorizacije, ki je pri nas v primeri s sosednjimi državami še na zelo nizki stopnji. Če bi hoteli izenačiti razmerje prebivalstva in motornih vozil po zgledu naših sosed, bi morali sedanjo količino (16.000 avtomobilov) zvišati vsaj za približno 30.000, brez ozira na to, da je polovica sedanjih avtov že potrebna obnovljenja. Zahvala za to, da je naša motorizacija po 1. 1935 prešla z mrtve točke, gre v prvi vrsti dejstvu, da se avto ne smatra več samo »luksus«, ampak že za naravno prometno sredstvo ter se temu primerno ne obremenjuje več s pretiranimi taksami. Ker je nemška avtomobilska industrija največ vezana na izvoz, se je morala prilagoditi razmeram držav — svojih odjemalk: stanju cest, ceni pogonskega kuriva itd. Pri tem pride v poštev zlasti mrtva teža, ki se mora kolikor mogoče zmanjšati, za možnost dosege maksimalnih brzin, minimalne porabe kuriva in uspešne konkurence z izdelki zlasti ameriške znamke. Pri tovornih avtomobilih prevladuje danes v Nemčiji Diesel-motor, ker ravno pri teh opravi mnogo več kot pa motorji na bencin. Tipizacija ali omejitev števila avtomobilov posameznih znamk, ki se je letos začela energično uvajati pri vseh nemških avtomobilskih tovarnah, daje zelo ugodne uspehe. Kajti čim manjše je število avtomobilskih tipov, tem manjši so stroški vzdrževanja in kar je posebno važno, tem učinkovitejša bo vojna zaščita. Zaradi tipizacije pa bo spravljena tudi možnost zastaranja na minimum, ker odslej tovarne ne nameravajo več uvajati iz leta v leto diametralnih sprememb v oblikah karoserij ter zamamljati svet z raznimi čudovitimi vrstami in barvami. Iz teh podatkov je razumljivo ogromno zanimanje, ki vlada za razstavo nemške avtoindustrije na velesejmu v Ljubljani od 3, do 11. junija. Zunanja trgovina po državah Objavljeni 60 podatki o naši zunanji trgovini po državah, iz katerih je razvidno, da je znašal aprila letos naš izvoz v klirinške države 276.7 milij. din (aprila 1938 205.3 milij din) ali 63.88 (51.92) % vsega našega izvoza. Uvoz iz klirinških držav v aprilu je znašal 311.5 (310.3) milij din ali 74.38 (71.84) % vsega našega uvoza. Tako je bila trgovinska bilanca s klirinškimi državami za nas pasivna za 34.8 (lani za 105.0) milij. dinarjev. Nadalje smo izvozili v neklirinške države 156.5 (lani 90.4) milij. din aH 36.12 (48.08) % vsega našega izvoza. Nasprotno pa je znašal uvoz iy neklirinških držav 107.3 (122.0) milij. din ali 25.62 (28.16) % vsega uvoza. Naša trgovinska bilanca z neklirinškimi državami je bila aktivna v aprilu letos za 49.2 milij. din, dočim je bila lani v aprilu pasivna za 31.6 milij. din. Razvoj naše trgovine z glavnimi državami nam kaže naslednje številke (v milij. din); Nemčija Uvoz Izvoz april 1938 marec 1939 april 1939 153.1 209.7 194.4 109.5 78.7 112.8 Italija! Uvoz Izvoz april 1938 35.0 marec 1939 60.2 april 1939 48.8 Češkoslovaška: Uvoz april 1<538 56.5 marec 1939 32.4 april 1939 26.9 23.0 53.0 54.9 Izvoz 20.3 47.5 63.9 bomo vinogradniki skupno manifestirali za svoje' zahteve. Obenem bodo imeli vinogradniki tudi priliko spoznati lepi šmarski okraj in tamkajšnje vinogradniške razmere, ki jih še na splošno ne poznamo. Isti dan bo v dvorani Kmečke hranilnice (Katoliški dom) v Šmarju pri Jelšah vinska razstava, združena z vinskim sejmom. Otvoritev razstave je dne 4. junija t. 1. ob pol 9 dopoldne. Razstavo, ki traja en dan, priredijo vinarske podružnice šmarskega okraja s sodelovanjem okr. kmetijskega odbora. Razstavljene bodo vse vrste lahkih namiznih in sortiranih vin iz okrajev: Šmarje pri Jelšah, Kozje in Hogatec. Predvsem pa bodo zastopana vina iz Virštanja, Tinskega, Roginske gorice in Kostrivnice, ki so že znane po svoji dobri kakovosti. Vabljeni so vsi interesenti, da posetijo pomembni vinarski kongres, na katerem se bodo razpravljala pereča vinogradniška vprašanja in da posetijo šmarsko vinsko razstavo, kjer bodo spoznali kakovost vin iz posameznih okolišev. Anglija; Uvoz Izvoz april 1938 26.6 117.0 marec 1939 31.5 38.7 april 1939 22.8 22.4 ' - ' Belgija; Uvoz Izvoz april 1938 4.3 26.8 marec 1939 5.0 47.9 april 1939 6.0 54.2 Omenjene terjatve Češke in Moravske so za nas najboljša garancija, da bo tečaj klirinških čekov v resnici čvrst in stabilen vse dotlej, dokler se ne likvidira njihova terjatev, ki znaša okoli 200 milij. din, kar pomeni, da more stabilnost teh klirinških čekov trajati vsaj 4—5 mesecev. Izvoz lesa v aprilu. Po uradnih podatkih je znašal naš izvoz lesa v aprilu 113.587 (lani aprila 74.875) ton za 89.2 (62.2) milij. din. Skupno je dosegel naš izvoz lesa v prvih 4 mesecih letes 381.232 (lani 298.663) ton za 309.6 (257.5) milij. din. Po državah je znašal aprila letos naš izvoz lesa v milij. din (v oklepajih podatki za april 1938): Italija 23.1 (19.2), Nemčija 10.813.4 (10.4), Madžarska 10.2 (7.9), Anglija 9.6 (10.4), Belgija 5.8 (0.4), Grčija 5.2 (3.2), Egipt 3.2 (3.0), Argentina 2.7 (2.3), Češkomoravska 2.1 (1.0), Francija 1.9 (1.5), Nizozemska 1.8 (2.9), Švica 1.7 (0.8), Maroko 1.5 (0.1 in Alžir 1.5 (0.4 milij. din. Carinski oddelek na Ljubljanskem velesejmu, kot izpostava ljubljanske carinarne, že posluje. Sejmišče je mesec dni pred začetkom in mesec dni po zaključku velesejma carine prosto skladišče za carinsko blago, namenjeno za razstavo. Delokrog tega carinskega oddelka je isti, kot delokrog carinarne in opravlja vse ekspedicije inozemskega blaga za velesejem. Dan za dnem prihajajo iz inozemstva polni vagoni razstavnega blaga in carinski oddelek ima polne roke dela. 40.000 kv. m razstavišče Ljubljanskega velesejma. V razstavnih zgradbah ob letošnjem Ljubljanskem velesejmu, ki bo od 3. do 12. junija. Vsaka industrijska panoga bo sama za sebe urejena tako, da bo nudila, tudi sicer neveščemu, takoj jasen pregled izdelkov dotične stroke. Tako je vsakemu omogočeno, da hitro najde tisto, kar si želi nabaviti in da med seboj primerja izdelke konkurenčnih tvrdk. Deset in desettisoči vedo, da se na Ljubljanskem velesejmu kupi dobro, zato prihajajo vsako leto, da tu izbirajo, kupujejo in naročajo. Naj tudi Vas ne manjka med razstavljal«. Izkoristite polovično voznino na železnici za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 12. junija, pa imate potem brezplačen povratek od 3. do 17. junija. Na odhodni postaji kupite celo vozno karto, poleg tega pa še rumeno železniško izkaznico za 2 din, ki si jo daste na velesejmski blagajni potrditi. Trepča. Družba Trepča objavlja, da letos ne bo delila nobene interimne dividende za poslovno leto 1938-39, ki neha 30 septembra 1989. To je prvikrat po letu 1932, da je izostala interimna dividenda družbe. Za leto 1937-38 je znašala interimna dividenda 5%, kar je dalo s kasnejšo dividendo 5% skupno 10%. Preklic likvidacije. D. d. za eksploatacijo gozdov v likvidaciji v Zagrebu sklicuje skupščina svojih delničarjev za 10. junij, na kateri bo sklenjena ustavitev likvidacije in vplačilo izgube, ki je do 31- 12. 1938 znašala 172.500 din do višine glavnice, ki znaša četrt milij. din. Izprememba imena. Banska uprava donavske banovine je odobrila Leviju Andreju Ivanu iz Belgrada izpremembo družinskega imena v Stefanovič. Nova tvornica aluminijevega oksida. Dosedaj je bila v Mostah pri Ljubljani tvomica aluminijevega oksida, ki je dobavljala polsurovine za aluminijevo industrijo. Sedaj si je podobno tvornico zgradila tudi tvomica aluminija v Lozovcu pri Šibeniku, Tvornica je že gotova in bo te dni začela obratovati. Cene znižane! Ugodna mesečna odplačila phanomen IGN. VOK, LJUBLJANA TAVČARJEVA ULICA 7. KOLESA DOSPELA BIANCHI Bilance Jugoslovansko Shell, Zagreb. Glavnica 100.0, bilannča vsota 296.05 (321.4), dobiček 1.96, izguba a. prejšnjih let 7.05 milij .din. Hotelska delniška družba »Ko-op«, Belgrad. Glavnica 0.5, bilančna vsota 3.14, brutodonos 65.8, izguba za 1938 0.11, za 1937 0.14 milij. din. Vilhar, d. d., Sušak. Glavnica 5.0, bilančna vsota 34.9 (33.5), brutodonos 2.24 (1.65), izguba 2.23 (0.13) milij. din. Lanena industrija, Osijek. Glavnica 6.5„ bilančna vsota 23.94 (18.4), čisti dobiček brez prenosa 1.1, s prenosom 1.2 (0.8) milij. din. Izkazi emisijskih bank Angleška banka. Od 17. do 24. maja se je obtok bankovcev zvišal za 0.94 na 494.56 milijonov funtov šterlingov. Francoska banka izkazuje od 12. do 19. maja zmanjšanje obtoka bankovcev za 1.612 na 122.132 milijonov frankov. Švicarska narodna banka sporoča, da se je od 15. do 23. maja zmanjšal njen obtok bankovcev za 16 na 1596.6 milij. frankov, dočim je istočasno njen zlati zaklad ostal neizpremenjen. Reichsbanka. Od 15. do 23. maja se je obtok bankovcev zmanjšal za 211 na 8174 milij. mark. Narodna banka češko-moravskega protekto-rata je morala tudi od 15. do 23. maja oddati 12.16 milij. kron svojega zaklada za nakupe surovin v inozemstvu (tako se je njen zlati zaklad zmanjšal na 1857.75 milij. kron. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 28.4 na 6140.7 milij. kron. * Posebni tečaji za devize naših izseljencev. Iz Belgrada poročajo, da je proučevanje boljšega tečaja za devize naših izseljencev dovedlo do tega, da bo v kratkem izdan tozadevni odlok finančnega ministrstva. Po tem odloku se bo lahko 25 odstotkov izseljenskih deviz prodalo za interne dinarje, 75 odstotkov pa po svobodnem tečaju Narodni banki odnosno na bazi 259 din za funt šterling in okoli 55 din za ameriški dolar. Kakšen bo tečaj klirinških čekov v češkomorav-skem kliringu. Agencija »Jugoslovanski kurir« iz Belgrada piše, da kaže, da bo stabilnost tečaja teh novih klirinških čekov ostala dalj časa. Češka in Moravska imata terjati v naši drŽavi še za okoli 200 milij. din za dobavljeno blago, kateri znesek še ni bil plačan v obstoječi kliring. Na drugi strani znašajo terjatve naših izvoznikov za izvoz njih blaga pkoli 9 milij. kron. Devizni trg Funt šterling je ostal neizpremenjen na 238 odnosno 258, klirinška marka pa notira še vedno 13.80 din. Grški boni imajo še vedno slabo tendenco, notirali so konec tedna v Zagrebu 31.25 blago, v Belgradu pa 30.65—31.25. Vendar položaj na deviznem trgu ni tako miren in jasen kot bi mogoče kdo sklepal po stalnosti tečajev. Tečaji pri sedanjem stanju našega deviznega trga prav za prav ničesar ne pomenijo. Kajti blaga je na trgu le malo, kar ga je, ga daje na razpolago po večini Narodna banka, povpraševanje pa je nasprotno prav znatno in pride le mal del do kritja. Na ljubljanski borzi je znašal ta teden devizni promet 8.339 milij. din v primeri s 6.525, 9.752, 7.02 in 10 392 milij. din v prejšnjih tednih. Dočim je prejšnje tedne bilo le pomanjkajne v prostih devizah, je pretekli teden nastopilo tudi pomanjkanje klirinških mark. V funt šterlingih je prišlo ta teden do kritja dnevno največ 10%, nekajkrat pa le 5% vsega povpraševanja. Nekriti saldo potrebe je zaradi tega zelo narasel, na ljubljanski borzi je dosegel že 25.000 f. šterlingov. Še večje kot v prostih devizah pa je povpraševanje v klirinških markah. Odkar je Narodna banka omejila oddajo klirinških mark iz svojih zalog in je med uvozniki nastala bojazen, da bi utegnil tečaj marke narasti, se zbirajo pri bankah nalogi za plačila v Nemčijo, k1 pa seveda ne pridejo do izvršitve. Na ljubljanski borzi prijavljena potreba po klirinških markah je dosegla že skoraj vsoto 700.000 mark, povpraševanje pa še vedno narašča. Narodna banka je krila ta teden dnevno največ 20%, enkrat pa celo samo 5% vsega povpraševanja. Zaradi tega načina poslovanja z klirinškimi markami so bili ljubljanski denarni zavodi prisiljeni, kot so to storile tudi zagrebške banke, obvestiti svoje klijente, da odklanjajo odgovornost, ako nalogov za plačila ne bo mogoče v celoti izvršiti po dosedanjem tečaju. Zadržanje Narodne banke vzbuja med prizadetimi trgovskimi krogi mnogo kritike, ker pomanjkanje mark ni našemu aktivnemu klirinškemu saldu (naše torjatve v kliringu proti Nemčiji so po zadnjem izkazu znašale 15.9 milij. mark) ni razumljivo. Pričakujejo pa vsi, da bo Narodna banka najbrž v kratkem znižala tečaj marke, zaradi česar so mnenja, da zaradi tega čuva svoje zaloge. ■■Kino Kode I jev o tel. 41-64—* V nedeljo in ponedeljek predstave ob 10 80 po znižanih cenah; v nedeljo in ponedeljek ob 14.30, 16.30, 20.30 Čuvarji Indiie Film v slogu »Poročnik indijske brigade« z ljubko Shirley Teniple Mladina prepeva (VVienersangerknaben) Ta teden se je na denarnem trgu v privatnem kliringu pojavila češka krona. V Ljubljani je konec tedna notirala 1.47 blago. Denarni zavodi v Ljubljani so plačevali sledeče cene: šalterske devize valute funt šterling 256,— 255.12 dolar 54.68 54.49 franc. frank 144.85 144.36 švicarski frank 12,31 12.27 holandski gulden 29.37 29^27 Iz Julijske Krajine Domov se je vrniL Pred nekaj dnevi se je vrnil v Idrijo g. Srečko Kogoj, bivši tamošnji občinski tajnik, ki je preživel prilično 4 leta v kon-finaciji na jugu države. Obsojen je bil svoj čas na pet let in mu je tedaj eno leta bilo odpuščeno. Pred svojo obsodbo je živel nekaj let v 2ireh. Oslavlje pri Gorici. Zadnji torek smo nesli k zadnjemu počitku tukajšnjo posestnico Frančiško Kianjšček, ki je dočakala 66 let. Sama nekaj mesecev za svojim dragim možem je odšla za njim po svoje plačilo. Bila je dobra, skrbna mati, ki je pošteno vzgojila svojo številno družino: od trinajstih jih devet živi, pa so vsi na mestu. Kot pridna in vzorna slovenska gospodinja je uživala v vsej župniji velik ugled. Zato je imela tudi izredno svečan pogreb: zadnje spremstvo ji je dala izredno številna množica sorodnikov, prijateljev in znancev. Naj počiva v miru! Nepošteno ravnanje. Iz Opatjega sela nam pišejo: S presenečenjem smo zvedeli, da se širi po deželi vest, da je naš župnik g. Ivan Rejc po dogovoru z goriškim nadškofom vpeljal pri na6 med nedeljsko sv. mašo italijansko pridigo. Razen par oseb, ki so pri nas službeno zaposlene, nimamo v župniji nikakih doseljenih vernikov, ki bi znali samo italijanski. Po cerkvenih predpisih zato ni potrebno, da bi bila poleg slovenske še italijanska pridiga in je tudi ni. Širjenje zgoraj navedene neresnice ima tedaj samo namen škodovati ugledu našega spoštovanega g. župnika. G. župnik Ivan Rejec je eden najodličnejših, najsposobnejših in najzaslužnejših duhovnikov v Julijski Krajini. Svojo nesebičnost in očetovsko plemenitost, svojo značajnost in odločnost je dokazal s svojim neumornim pastirskim delom in trpljenjem. Zato ga vsa naša župnija ljubi in spoštuje. Kdor ga blati, ravna res nepošteno. — Opajci. »Kolesarska dirka preko Italije« (»Giro d'Ita-lija). Največja in najpomembnejša italijanska kolesarska tekma je vsakoletna »Dirka preko Italije« (Giro d'Italia«), ki traja nad dvajset dni in se je udeležuje vedno okrog sto najboljših italijanskih in inozemskih kolesarjev dirkačev. Dirka gre Skoraj preko celokupne države. Izhodišče in cilj je Milan. Najprej vodi pot ob zapadni obali daleč proti jugu, potem krene čez Apeninsko pogorje na jadransko stran in teče proti severu do naših krajev v Julijski Krajini, odkoder se potem razplete v severno zapadni 6meri ob robu Alp do Pijemonta in Lombardije nazaj v Milan. Letošnja tekma se je začela zadnje dni aprila. V četrtek 11. maja so tekmovalci dospeli iz Benetk v Trst. Ta dan je bil zmagovalec Tržačan Cottur, katerega so njegovi tržaški prijatelji navdušeno sprejeli. V petek je bil v Trstu dan počitka. V 6oboto 13. maja se je dirka nadaljevala. Ta dan je bil določen za kronometrično tekmo iz Trsta v Gorico, ki 6e je izvajala v prvih popoldanskih urah. Prilično 40 km dolgo pot iz Trsta v Gorico je zmagovalec prevozil v 56 minutah. V nedeljo 14. t. m. predpoldne se je med dežjem začela borba na 200 km dolgi črti iz Gorice do Cortina d'Am-pezzo v Dolomitih. Veliki Dol na Krasu. (V spomin na našega zlatomašnika). Poročali ste v vašem cenj. listu o smrti našega dolgoletnega župnika zlatomašnika g. Leopolda Stubelja, ki je umrl v Idriji ob Bači, kjer je nazadnje živel v pokoju. Naj v počastitev njegovega spomina povemo, da je delavni in požrtvovalni gospod ustanovil pri nas čipkarsko šolo. Se 6edaj se nekatere družine pečajo s čipkar-stvom in prodajajo domače čipke v Trst, seveda ne v taki količini kakor 6voj čas. Naj bo blagemu dušnemu pastirju tudi za to njegovo prizadevanje ohranjen časten 6pomin! Ljubinj pri Tolminu. (Smrtna kosa.) V ponedeljek 15. maja smo v velikem številu spremili k zadnjemu počitku tukajšnjega uglednega posestnika Franca Korena, starega 58 let, ki je izdihni! po dolgem, težkem bolehanju. Ranjki je bil dojma iz 2abč. Bil je dober in skrben družinski oče ter priden gospodar, ki zapušča trden, zaveden naš kmečki dom. Ohranili ga bomo v častnem spominu, naj mu sveti večna luč! Češnje. Pred dnevi so prišle prve domače češnje na trg. Zaradi deževja in mrzlote so drobne in vodene. Za izvoz 60 neprimerne in jih je Nemčija tudi odklonila. Kakor izvemo, tečejo dogovori, po katerih bo pa ta naša velika soseda češ-njam-cepljenkam, ki pridejo zdaj, uvoz dovolila. Smrt uglednega furlanskega slarinoslovca, V Rimu je umrl znani furlanski arheolog senator prof. Anton Taranelli, ki se je rodil 1. 1868. v Vidmu. Bil je 6in slovitega furlanskega geologa prof. Torquata Taranellija, ki je v letih okrog 1866, ko jc prišla Furlanija pod Italijo, vodil tehnični institut v Vidmu. Izdal je prvi geologični zemljepis Furlanije. Istre in Kvarnerskih otokov. Pisal je tudi o ledeni dobi v dolini Soče, Save in Drave. Na velesejem v Ljubljano. Kakor smo svojčas poročali, je goriško turistična podjetje Appiani v Gorici prevzelo korake, da pripravi večji zlet na ljubljanski velesejem. Zamisel se je posrečila. Priglasilo sc je okrog 200 udeležencev iz naše Krajine, ki bodo obiskali Ljubljano. Odpeljali se bodo 5. junija zjutraj, vrnili pa 11. junija zvečer. Svetovnoznani tenorist Benlamln Gigli poje izbrane najlepše arije iz glasbene literature v svojem najnovejšem filmu marionete: V gl. vlogi tega filma pokaže Gigli zopet ono čustveno igro, s katero si je poleg svojega petja, pridobil toliko simpatij. Za zdrav in prisrčen humor pa skrbijo najboljši komiki Theo Lingen, Paul Kemp, Lucie Kino Union EngHich, in Rihard Romaoovsk? Telefon 22-21 Dr. Anton Korošec častni občan slovenskih občin Tekom lanskega leta je velika večina slovenskih občin izvolila voditelja slovenskega naroda predsednika senata gosp. dr. Antona Korošca za častnega občana v dokaz trajno hvaležnosti, udanosti in globoke ljubezni, katero goji slovensko ljudstvo do svojega voditelja. Ob sodelovanju teh občin je dala napraviti Županska zveza skupno diplomo, v kateri je s podpisi županov in občinskimi pečati 322 slovenskih občin ta izvolitev za častnega občana uradno izpričana. To skupno diplomo bodo slovesno izročili voditelju v nedeljo, dno 11. junija ob 10.15 dop. v veliki dvorani sllotela Union« v Ljubljani. Vabimo vse organizacije in posameznike — prijatelje dr. Korošca, da se te slovesnosti udeleže. Pokažimo tudi z udeležbo pri slovesni izročitvi diplome globoko hvaležnost vsega slovenskega naroda, katero smo dolžni svojemu voditelju. Županska zveza v Ljubljani. Kitajski apostolski prefekt pride na kongres Kristusa Kralja v Ljubljani Salezijanski inšpektor na Rakovniku g. Ivan Špan je prejel od misijonarja g Jožka Kereca naslednje zanimivo pismo: »Po naročilu apostolskega delegata moram še dalje ostati v Čao-tungu in nadomestovati apostolskega prefekta Čengda, ki odhaja na odmor v Jugoslavijo. Gospod prefekt je moral v zadnjih letih prestati mnogo preganjanj in sploh veliko pretrpeti; zato mu je Sv. Stolica dovolila daljši dopust v Evropi. Deloma zaradi mene, deloma zato, ker ima v svojem misijonu slovenske sestre, si je zaželel prebiti ta dopust v naši ožji domovini. Zagotovil sem mu, da ga bodo salezijanci povsod lepo sprejeli. Zato Vas lepo prosim, da mu nudite gostoljuben sprejem v naših zavodih v Ljublajni, na Radni in v Murski Soboti, kamor hoče iti, da bi lažje obiskal 6tarše naših sester in mojo mater. To bo obenem lepa prilika, da se g. apostolski prefekt udeleii tudi V ni con kongresa Kristusa Kralja, kar bo gotovo zanimivo in v veselje udeležencem kongresa. Nadalje poroča g misijonar, da namerava odlični kitajski prelat v času svojega bivanja v Sloveniji obiskati gg. lazariste, šolske sestre v Slov. Bistrici, na Golniku in Marijin dvor v Radečah, da se tako osebno zahvali za pomoč, katere je od njih strani deležna njegova apostolska prefektura.« Ko bi mogel, bi seveda g Kerec najrajši kar sam prišel z njim v domovino, a ker mora g. prefekta zastopati za časa njegove odsotnosti, mu je to kajpada nemogoče. Izraža upanje, da se bo mogel letos na jesen tudi on za nekaj časa vrniti v Slovenijo. Pismo zaključuje takole: Še nekaj dni pa se borlo odprla vrata ljubljanskega velesejma. Ob njegovi otvoritvi v soboto, dne 3. junija, bo izšla posebna številka »Slovenca«, posvečena naši beli Ljubljani kot slovenskemu kulturnemu, gospodarskemu središču itd. S to številko »Slovenca« želimo predstaviti ne samo Ljubljano, ampak tudi vso Slovenijo ostali Jugoslaviji. Poleg drugih so bili zlusti gospodarski strokovnjaki in gospodarske ustanove povabljeni, da sodelujejo s članki v tej reprezentativni številki »Slovenca«. Znto vabimo tudi vse cenjene pridobitne kroge, da blagovolijo oglasiti v čim večji meri v tej številki »Slovenca«. Da bi omogočili naročila čim več in čim večjih oglasov, smo obdržali zanje običajne tedenske cene, kljub temu, da bo ljubljanska številka »Slovenca« izšla v izredno veliki nakladi. — Lepn reklama ob pravem času in na pravem mestu daje sloves vsakemu podjetju, zato naročite takoj oglas za ljubljansko številko »Slovenca«! »Jaz sem že od meseca novembra dalje od-solen iz Yunnanfu in ne prejemam skoraj nobene pošte več. Živim globoko v notranjosti Kitajske, ki je brez pravih cest in poti. Zato pošta redko zaide do mene v le divje in nedostopne pokrajine. Povrh so se sem zatekli roparji in vojni begunci, da tu lažje nemoteno izvršujejo svojo nečedno roparsko obrt. Priporočam se Vam v molitev, da bom lahko vodil ta težavni in zamotani misijon, dokler Propaganda ne pošlje koga drugega na moje mesto, da se bom jaz lahko vrnil med svoje sobrate v Yunnanfu « Socialna vprašanja našega mesta: Kolodvorski misijon in njegovo delo Zaščitna ustanova za naša dekleta, ki prihajajo v mesta Ljubljana, v maju 1939. Kdor je večkrat potoval po inozemstvu, je lahko kaj kmalu opazil po raznih večjih železniških postajah lepake ali pa velike znake v belormeni barvi. Ta barva zastav papeške države je marsikoga zapeljala, da je pomislil, da tiči za to barvo ali oznako kaka druga ustanova ali pa pisarna; le malo jih je vedelo, da deluje pod to barvo pomembna mednarodna organizacija že skoraj v vseh evropskih državah. Ta zastava je mednarodni znak velike mednarodne organizacije, ki ima 6Voj sedež v Fribourgu v Švici, prav koristno pa delujejo njene zvezne organizacije posebno v Švici, Franciji, Belgiji, Italiji, Nemčiji — in od leta 1932 naprej tudi pri nas v Sloveniji. Kratko označuje ta barva »Kolodvorski misijon«, ki pa je le odsek »Društva za varstvo deklet«. Pri nas vodijo to društvo požrtvovalne in plemenite članice našega krščanskega ženstva, na čelu odbora pa je ga. Goljeva, soproga predsednika apelacije. Kako deluje kolodvorski misijon Naš Kolodvorski misijon si je svoje delo organiziral takole: stalno ves dan od 7 z]utraj do 11 zvečer poslujejo na kolodvoru kolodvorske pomočnice, v Slomškvi ulici pa ima misijon svoje zavetišče z 10 posteljami za tista dekleta, ki so prišla v Ljubljano in so potrebna tudi najnujnejše pomoči. Kolodvorsko službo opravljata sedaj dve pomočnici, ki se izmenjavata, zavetišče pa je sedaj že tako lepo in prijetno urejeno, da vpliva nad vse prijazno in vzpodbudno na vsakogar. Namenjen je zaščiti deklet Delo pa, ki ga opravlja kolodvorski misijon je ogromno in silno naporno. V načelu bi naj nudil misijon prvo pomoč posebno tistim dekletom, ki pridejo v Ljubljano prvič. Mesta še ne poznajo, še manj pa njegove nevarnosti in slepilne zahrbtnosti. Danes je hvala Bogu Kolodvorski misijon po naši deželi že tako znan, da se dekleta pri odhodu z vlaka prav rade obračajo na pomoč k obema pomočnicama. Po naših farah se že prav rado zgodi, da dobe dekleta na pot pouk, da naj se pri prihodu v Ljubljano zglase v Kolodvorskem misijonu. Toda to še ni najtežje delo in tudi ne najbolj važno. Kolodvorske pomočnice skušajo s svojim delom raztegniti svoj misijon na vse, kar se tiče življenja po postajah in okoli njih. Namen tega dela je namreč tudi ta, da bi Kolodvorski misijon pomagal vsem tistim, ki hočejo obraniti red in dostojnost okoli postaje, to je tam, kjer si vsakdo najprej nabere vse prve vtise o prestolnici in narodu, ki ga predstavlja. Zato bi naj Kolodvorski misijon gledal na vse, pomagal povsod in tako potrdil zaupanje in podporo, ki jo uživa pri oblasteh. Tako je v letu 1938, to je v eni poslovni dobi Kolodvorski misijon na postaji posredoval ali pa pomagal 2487 ženskam in 601 moškemu. Pomoč nudi vsem Ta pomoč pa obsega najrazličnejše pojave. Kolodvorske pomočnice so pomagale dekletom in potrebnim pri usmerjanju v mesto in jim dajale pojasnila o službah, kamor so se podajale, ali pa primerno na-svetovale tam, kjer so bila dekleta napačno poučena. Pomoč je bila potrebna tudi po kolodvorskih čakalnicah, kjer je zlasti mladina često žrtev propalic, ki mislijo, da so najmanj opazovani ravno po železniških postajah. Često sc obrača na Kolodvorski misijone tudi naša bolnišnica, ki prosi za pomoč pri odpravi težjih bolnikov s postaje ali pa v železniške vozove. Pomagati je bilo treba pri najnujnejših primerih obve-zovanja in pri porodih materam v vozovih ali pa na postaji. Za pomoč so se obračali na Kolodvorski misijon tudi tujci in ie bilo med njimi mnogo Nemcev, Francozov, Italijanov in Čehov. Pogosto se zgodi, da se na postaji izgube otroci ali pa starčki in starke. Otroke prevzame včasih kar za nekaj dni Kolodvorski misijon, dokler se ne javijo starši ali pa se policiji ne posreči najti takoi pogrešanih staršev. Prav številni so tudi primeri, da sc na postaji izgube starejše osebe, ki nato begajo okoli in so lahko še žrtev kakšne nesreče. Zato je bilo že takoj v začetku potrebno, da si misijon preskrbi lastno zavetišče, ki je sedaj nameščeno v dveh zračnih in lepo urejenih sobah v Slomškovi ulici. Na zadnjem občnetn zboru je bilo ugotovljeno, da je v 528 nočeh prenočilo 865 oseb. Med prenočevalkami je bilo 37 mater in 60 otrok. Najmlajši otrok je bil star 11 dni, najstarejša pa je imela 87 let — in preprečuje nesreče Da je delo Kolodvorskega misijona res zelo potrebno in blagoslovljeno, se vidi iz teh kratkih primerov. Nedavno je prišlo v Ljubljaneo iz okolice Zagreba dekle ,ki je hotelo v službo, ki je bila pod zelo ugodnimi pogoji oglaševana v nekem listu. K sreči se je 18 letno dekle na postaji obrnilo na kolodvorsko pomočnico, ki je takoj ra/.bralo, da je dekletu določena služba v enem najbednejših ljubljanskih »nočnih lokalov«. Dekle je namesto v to službo, odšlo v zavetišče in že čez nekaj dni našlo poštenejšo primerno službo. Toda poštenih deklet ne lovi samo beda s svojim ponarejenim bleskom. Tam v predmestju nekje stanuje bogat oduren samotar, ki tudi lovi po listih z oglasi zdrava dekleta. Sreča je preprečila, da bi mu nasedla ena takih žrtev in uglednež je bil še tako drzen, da je vprašal na misijonu, ali se ni nekje »izgubilo« neko mlado dekle, ki je bilo zanj naročeno. Delo misijona je tako pomembno, da so mu hvaležne tudi naše oblasti in ga povsod rade podpirajo. Često so posebno kolodvorske pomočnice žrtev kake surovosti ali pa strahovanja s strani oseb, ki se čutijo prizadete... In teh ni malo in niso brez vpliva. Toda oblasti, posebno pa naši vrli policijski stražniki, so prav radi priskočili na pomoč, kadar je bil kdo opozorjen, pa je mislilrda ga ščiti obleka ali pa nie-' at>v položaj, ; , ; < Misijon zeslut! vso podporo Še pomembnejše in koristnejše pa so materialne podpore, ki jih nudijo naše oblasti in tudi požrtvovalni posamezniki. Izdatno podpira Kolodvorski misijone naša ljubljanska občinska uprava, ki daje letno stalno podporo, s posebnim zneskom pa podpira zavetišče v Slomškovi ulici. Redno podporo daje tudi kr. banska uprava — in to ie tudi vse. Ostali veliki stroški pa se morajo kriti iz članarine požrtvovalnih članic in pa z raznimi nabiralnimi akcijami. Za kritje proračuna, ki ni majhen, se mora truditi ves odbor z go. Goljevo na čelu, prostovoljne prispevke med radodarnimi meščani pa zlasti skrbno in vdano pobira ga. Jermanova. Kolodvorski misijon pa ima tudi še načrte in skrbi, ki bi jih rad tako izvedel, kakor imajo orga- 3izirano in izvedeno delo po drugih državah. Dosedaj eluje v Sloveniji poleg ljubljanskega samo še en Kolodvorski misijon in sicer v Mariboru. Važno bi bilo tudi, da bi bili primerni poslovni prostori nameščeni že na kolodvoru, toda pri naši kolodvorski bedi na to še ni mogoče misliti. Zanimanje za Kolodvorski misijon pa stalno raste in prav tako je odziv med dekleti in vsemi potrebnimi zmeraj večji. Zaenkrat se delo vzdržuje samo z milodari in redkimi podporami; smotrno in stalno delo pa zahteva tudi reden primeren vir dohodkov. Zato večje in izdatnejše zanimanje javnosti v tej smeri komaj more odtehtati obseg dela in reševanja, ki ga Kolodvorski misijon vsak dane opravlja. I s " m « ■ J Si • * •'5 »JU > . J Binkoštno jutro» Slovenski delavski tabor DNE 4. JUNIJA 1039. priredi Zveza združenih delavcev in vabi nanj slovenski delavski stan, da manifestira za enoten nedeljen slovenski narod, za enotno narodno vodstvo, za združitev delavstva v borbo za zmago pravico in ljubezni v novem družabnem redu stanovsko urejene družbe ter se brez pridržka odklonilno izjavi proti razdiralnemu delu marksizma in vseh boljševiških struj nicd našim narodom. Na taboru govorijo: predsednik vlade dr. Dragiša Cvetkovič, naš narodni voditelj in predsednik snata dr. Anton Korošec. gradbeni minister dr. Miha Krek in drugi odličniki. Zveza združenih delavcev, glavni odbor Ljubljana. Voda se umika iz Strug Struge, 25. maja. Včeraj je pričela voda polagoma upadati, prijazno solnce je zopet posijalo. Zemlja, obdelana in posejana, pa je pričela kazati pravo svoje lice. Povsod je vse umazano in polno blata. Vse kaže, da so popolnoma uničene vse setve, kajti voda se le počasi umika. Škoda je ogromna. To naše jezero si je včeraj ogledal tudi poslanec g. Rigler, ki je moral priznati, da je Struge res zadela huda nesreča. Obljubil je vse storiti, da se beda omili. čatežke toplice najbolj vroči (59" C) radio-aktivni vrelci drovske banovine, pošta Brežice ob Savi, postaja Brežice in Dobova. Začetek sezone dne 1. maja. V pred-in posezoni znatni popusti. Zdravijo se z neprekosljivim uspehom bolezni: visoki krvni pritisk (hipertonija), revma-tizem sklepov in mišičevja, vnetje, protin. nev-ralgično trganje ter predvsem išins, nevraste-nija, zastarele poškodbe kosti in sklepov, dalje ohromelost, kronični eksudati in vnetja, ženske bolezni in drugo. Rekonvalescenti, slabotni in slabokrvni najdejo tu svoje izgubljeno zdravje. Belokranjske kresnice Zeleni Juraj je našel letos livado in goro zeleno. Rože cveto sedaj onstran Gorjancev in češnje zore na prisojnih pobočjih Križi (vnebohod) so za nami in pastirji, ki so imeli ta dan svoje »velike gosti«, mislijo večkrat nanje, ker so tako redke, a zato tem boljše. Na Preloki se pripravljajo na proščenje, ki bo na »TrjAket in s hitrimi koraki se bo približalo »Ivanje« ali kresni dan. Prvi mrak pada na zemljo. Med drevjem huškne nekaj oseb, ki se ustavijo pred hišnimi vrati. Počasi, v svečanem ritmu, kakor obredna pesem zadoni v kresno noč: Bog daj, Bog daj dober večer, za večerom dobro jutrol Daj nam Bože dobro leto! Tute jesu lepi dvori, lepi dvori ograjeni, ograjeni poineteni. Pomela je devojčica, devojčica lepa Ane. Dajte, dajte darovajte! Daj nam Bože dobro leto! V malo hitrejšem ritmu in z nekakšno nevoljo nadaljujejo: Mi nimamo kada stati Me smo nocoj malo spale, malo spale, rano vstale. Tedaj se pojavi gospodinja na pragu hiše in jim da ali jajce ali denar. Veselo zadoni zahvala: Lepa hvala na tem daru, ki ste ga nam darovali! Mi se od Vas potočimo, i Vas Bogu izročimo. Bog Vas varuj i Marija, z lepim zdravljem i veseljem. Druga varianta začenja prav tako, samo končuje se z: Daj Bog, Marija dobro leto. Ta pesem se poje navadno v dvoČetrtinskem taktu, dočim se pri prvem taktu menjava iu je zelo težka. Da otmemo te lepe belokranjske narodne običaje pozabi, priredijo naši beli rojaki dne 18. junija v Črnomlju festival, kjer bodo pele žene in dekleta najstarejše pesmi, ki še niso nikjer zapisane in se redko slišijo. novica Koledar Nedelja, 28. maja: Binkošti. Prihod sv. Duha. 1'onedeijek, 29. maja: Binkoštni ponedeljek. Marija Magdalena. Torek, 30. maja: Ivana Orleanska, devica; Ferdinand, kralj. Sreda, 3. maja: Kvatre. Angelu, devica; Kau-cljan, mučeuec. Novi grobovi •f- Na Dunaju je umrl naš bivši poslaniški zdravnik (j. med. svetnik dr. Ivan Milavec, rodom iz Planine pri Rakeku. Zapušča sina edinca, odvetnika na Dunaju dr. inž. Ferdinanda Milavca, kateremu izrekamo svoje sožalje. Pokojniku naj sveti večna luči -f- L a n g u s Jakob, nadmojster pri K. I. D., je v petek pred polnočjo mirno v Gospodu zaspal v starosti 69 let. Iskal je zdravja in pomoči v ljubljanski bolnišnici, pa je po kratkem in mučnem trpljenju timrl na domu Slo,venski Javornik št. 14. Celih 49 let je bil vesten uslužbenec pri K. I. D. Zapušča ženo in 6 otrok, ki je vse dobro vzgojil in pripravil do kruha. Skrbnemu očetu naj sveti večna luč, sorodnikom naše iskreno sožalje. Osebne novice — Na Dunaju je z odličnim uspehom absol-virala višjo hotelsko šolo gdč. Kržič Mitnica iz Ljubl jane. Iskreno čestitamo I = Poroka. Na binkoštni ponedeljek se poročita v župni cerkvi na Dobrovi pri Ljubljani g. Jože Dovjak, strojnik Jugoslovansko tiskarne v Ljubljani, in gdč. Angelca S u h a d o I c . hčerka trgovca in posestnika iz Šujice pri Dobrovi. Novoporočencema obilo sreče in božjega blagoslova! - Poroka. V petek sta se v Šmartnem pri Liliji poročila g. KVaternik Stanko, trgovski pomočnik Kmetijske zadruge, in gdč. Drčar Olga, hčerka uglednega pekovskega mojstra g. Ernesta Drčarja. Ženin jo bil vseskozi duša vsega prosvetnega in političnega življenja v Šmartnem, nevesta pa odlična pevka pri cerkvenem pevskem zboru. Bog ju živi mnogo let! — Poročila sta se včeraj 27. t. m. v ljubljanski stolnici gos|Kxl Rudolf Fajs, politično-upravni pripravnik v Nišu in gdčn. Martina Jeločnik, hčerka g. Alberta Jeločnika, tajnika Ljudske posojilnice, bivšega načelnika Orlovske zveze. Novoporočencema, kakor tudi staršema, goepeij Minki in očetu, odličnemu in zaslužnemu delavcu v slovenskem katoliškem pokretn, naše iskrene čestitke in želje, da ju Bog blagoslovi! —- Poroka. V župni cerkvi v Svečini sta se 22. t. m. poročila g. Ivan Elšnik, veleposestnik v Slatinskcm dolu z gdč. Marijo Brez nar, hčerko vinogradnice in gostilničarke iz Ciringe. Poročal je duhovni svetnik č. g. Fr. Časi. Za priči 6ta bila ženinov brat g Josip Elšnik, veleposestnik od Sv. Petra pri Mariboru in g. Franjo Žebot, narodni poslancc iz Maribora. Odličnima narodnima novoporočencema iskrene čestitke. Za birmo lapo fotografijo, kot vedno nasproti Uniona Odprlo oba dneva od 7 zjutraj do 7 zvečer — Birmovanje v lavantinski škoiiji. Od 14. do 24. maja t. 1. se je vršilo birmovanje v laškem dekanatu Kljub pretežno deževnemu vremenu so verniki pov-sud v izredno velikem številu pričakovali svojega nadpi^ii-ia ter ga slovesno in prisrčno pozdravljali. V Trbovljah se je škol mudil tri dneve ter obiska! vse razrede osnovnih šol. Isto je storil v Laškim. V sc,boto, 20. meja je blagoslovil novo, po Plečnikovih načrtih izgotovljeno cerkev v čast sv. Antonu puščavniku, patronu škofa A. M. Slomšeka, v Rečici, župnija Sv. Jedert nad Laškim. Birmanih jc bilo: v Trbovljah 1342, na Dolu 631, v Rečici 120, na Laškem 1088, pri Sv. Ruper-tu nad Laškim 220, v Jurklo,štru 264, v Loki pri Zid. mostu 263; skupaj 3931. ZA BIRMO ALEKSANDROVA CESTA 5 — Čctrtinska vožnja za prvi slovenski delavski tabor dovoljena. I'o odlolui 5201/30 ministra za promet g. dr. Mehmeda Spaha je odobrena vsem članom ZZD, ki liodo prisostvovali prvemu slovenskemu delavskemu taboru v Ljubljani. 7,")% popust za vse razrede in za vse vlake. Vsak udeleženec mora pri odhodu kupiti polovično karto in železniški obrazec K-14, in sicer na podlagi posebne legitimacije, ki jih l>o centrala ZZD za ta namen izdala. Polovična vozna karta velja za brezplačen povratek s potrdilom glavnega odbora ZZL). da se je tabora udeležil. Popust velja pri odhodu od 2.-4 junija, pri povralku pa od 4. do 6. junija. — Notranjski prosvetni tabor na Vrhniki, ki je bil prvotno določa n na nedel jo 11. junija t. I., je zaradi nastalih tehničnih težkoč preložen na poznejši čas. — Dekliškim krožkom! Bližajo se dnevi Mariborskega mladinskega tabora, ki bo od 20. junija do 2. ju!i:a t. I. Naša dolžnost je, da se ga udeležimo v čim večjem številu, da s svojo polnošte-vilno udeležbo pokažemo in dokažento svojo narodno zn\est. Misliti moramo namreč na to, da se bo la tabor vršil v Mariboru, to je v mestu, čigar obmejni položaj nujno terja od nas, da damo iz sebe kar moremo in moramo dati. da pokažemo, da smo in da hočemo biti, in da greši ven k tisli, ki bi se hote! kakorkoli po.»meho\ ali biti naše narodnosti. Naša dolžnost je torej, da pride na ta tabor sleherna izmed nas, da se srečamo v uicslu, ki nas pričakuje, da si tamkaj seslrinsko stisnemo roke in da s sestrinskimi pozdravi podpremo in okrepimo naš živelj, ki je samo naš in nam od Boga dan — Pri telovadnem nastopu pa bodo smele nastopati samo članice, ki imajo kroj. Zato si ga tiste, ki ga še nimate, nabavite takoj, seveda, Če vam je dana ta možnost. Program tabora in podrobnejša navodila boste pravočasno prejele. Bog živil S Šmartnega na Pohorju V idiličnem Šmartnem na Pohorju sva prevzela prenovljeno znano ..KOfflENOVO" gostilno in se pripo ročava. Zelo pripravna točka za šolske izlete. Tujske sobe. — Cene zmerne, postrežba točna. Bivša oskrbnika z Boča Pavla iu Martin Jerman — Blagoslovitev Prosvetnega doma v Prečni. V Prečni bo na binkoštni ponedeljek dopoldne ob 10 sv. maša. nato blagoslovitev Katoliškega prosvetnegn doma in prosvetni tabor, na katerem govorita gg. senator dr. Fr. Kulovec in narodni poslanec dr. Volile. Popoldne po litanijah bo telovadni na.9lo pFO in DK. — Današnji številki lista prilagamo ljubljanskim naročnikom reklamo tovarne »Schicht« — priporočilo njenega izdelka »Kadion«. — Usmiljena srca naših posestnikov na deželi vabi Karitativna zveza v Ljubljani — da po možnosti sprejmejo v os.krbo čez počitnice kakega otroka potrebnih revnih ljubljanskih staršev. Število takih siromašnih dečkov in deklic je veliko, zato prosi Karitativna zveza, da se tej prošnji do- brohotno odzove čim več naših gospodarjev in gospodinj. Ker se šolsko leto že bliža svojemu koncu, prosimo priglase čimprej na domači župni urad ali pa naravnost na našo zvezo na Poljanski cesti št. 28. — Sprememba reda birmovanja. Birmovanje v kočevski dekaniji se spremeni tako, da bo sedaj birmovanje v nedeljo, dne 18. junija,, na Zdi-hovem, v petek, dne 23. junija pa v Mozlju. Boljši, oid lažje delo in več/a sposobnost z pravilna pomer/enimi očali ad — Novomeški mladinski tabor, ki bo 16. julija. bo mimo ;inarjborskega tabora letošnja .največja prireditev Zveze fantovskih odsekov in Zveze dekliških krožkov, saj sodeluje na njem vsa novomeška podzveza in pretežni del ljubljanske podzveze. Zato naj se odseki nanj že sedaj pripravljajo. — Sprejemanje v srednje trgovske šole (trgovske akademije in dvorazredne trgovske šole). Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o srednjih trgovskih šolah z dne 10. marca 1939 vsebuje glede sprejemanja učencev važno novost. Učenci, ki scx dovršili završni izpit na meščanskih šolah, morajo namreč predhodno napraviti dopolnilni izpit po pravilniku, ki ga bo predpisal g. minister za trgovino in industrijo. Kolikor je zdaj znano, bo moral vsak absolvent in absolventinja meščanske šole, ki se hoče priglasiti za sprejem na trgovsko akademijo ali dvorazredno trgovsko šolo, najprej prositi za pripustitev k dopolnilnemu izpitu. Pro.šnjo bo treba kolkovati z 30 din, za izpitno takso pa plačati 160 din. Plačila bodo oproščeni tisti, ki sami in njihovi starši ne plačujejo do 800 din neposrednega davka. Kolikor se izve, bo treba polagati dopolnilni izpit iz slovenščine, enega tujega in matematike iz snovi, ki se predelava v prvih štirih razredih gimnazije. Natančni podatki bodo razvidni iz objav na razgiasnih deskah posameznih šol, ko bo izšel pravilnik o polaganju doDolnilnega izpita. — Dolga pravda zaradi perzijskih prcprpg. Že od septembra 1037 se vleče na ljubljanskem okrožnem sodišču dolga pravda zaradi perzijskih preprog. Bogat inženjer je stopil v poslovne zveze s preprodajalci in razpečevalci perzijskih preprog. Trije muslimani, ki drugače vedno prodajajo po Ljubljani in drugod preproge, so obiskali inženjer ja. Napravili so kupčijo. Zamenjali so staro preprogo in mu nudili drugo, takozvano — tekač. Inženjer je doplačal 3000 din. Pozneje se je izkazalo, da so prodajalci inženjerja prav grdo osleparili, kajti preproga ni bila prava perzijska, marveč navadna, cenjena od strokovnjaka na nekaj sto dinarjev. Vsi trije so bili ovadeni zaradi goljufije. Pred kazenskim sodnikom — poedincem se je včeraj ta zadeva tako končala, da sta bila dva prodajalca, Rafib in Sahib obsojena vsak na 1 mesec strogega zapora in 120 din denarne kazni, pogojno za 3 leta. Inženjerju pa imata plačali 3000 din odškodnine. Oba sta se proti sodbi pritožila, pa (udi državni tožilec ni bil zadovoljen s sodbo. Pripovedujejo, da je bila svo- čas napravljena tam nekje na Gorenjskem še hujša sleparija s perzijanskimi preprogami, ko je šlo za 5 milijonov. Kevež se za take stvari malo zanima! Radi izpraznitve prostora mo!e bivše kamnoseške obrti prodam vse moje ostale NAGROBNE KAMNE iz črnega švedskega granita, karnarskega mramorja itd za vsako količkaj primerno ceno J. F. PEVER, Maribor, Kersnikova ulica 7 — Maturantke bivšega Mestnega dekliškega liceia iz leta 1018-10 bodo imele sestanek v Ljubljani v soboto K) junija 1930 ob 10 v restavraciji »Slamič« Tozadevne informacije dobile pri Ku-ralt Danici, Žabnica 56, p. Šk. Loka. — Reven dijak absolvent VIII. razreda rabi 1400 din za privatni izpit in maluro, ker nima nobenih sredstev, prosi dobra srca. da mu priskočijo v tej ©tiski na pomoč. Vsem darovalcem se že v naprej zahvaljuje. Naslov v uredništvu »Slovenca«. — Uvedba brzojavne in telefonske službe pri pošti Selnica ob Dravi. Dne 21. maja t. 1. je bila pri pošti Scln.ca ob Dravi uvedena brzojavna in telefonska služba. — Direkcija pošle, telegrafa in telefona v Ljnblir.ni — Uvedba brzojavne in telefonske službe pri pošti Jarenina. Dne 22 maja t. 1. je bila pri pošti Jarenina uvedena brzojavna in te^fonsua služba. — Mladinski tulx>r novomeškega okrožja Zvezo fantovskih odsekov in Zveze dekliških krožkov bo v Vavti vasi dne 18. junija. — Mladinski tabor v Središču ob Dravi bo 18 junija t. 1. Središče in vsa bližnja okolica 6e resno, vztrajno in dostojanstveno pripravljata na svoj velik dan, ki bo dokazal, da smo tu in da tu ostanemo. Točen spored tabora bomo objavili. Že sedaj pa vse, ki čutite z nami iz bližnjih in daljnih krajev iskreno vabimo na naš tabor. — Semenj na Igu. Uprava občine Ig pri Ljubljani razglaša, da bo v četrtek po binkoštih to je dne 1. junija 1939 na Igu redni letni živinski in kramarski sejem. Dogon živine pa je prepovedan iz sledečih občin: Medvode, Dev. Marija Polje, Dob-runjc, Šmarje, Slivnica-Žalma, Dol in Dolsko. Kupci vabljeni! — Uprava občine Ig Vi fotografirate mi Vam izdelamo slike lepo in poceni FOTO-HERMES Ljubliana, Miklošičeva cesta 30 — Za sirotišnico v Šmihelu. Pri našem zadnjem poročanju o občnem zboru je pomotoma izostalo poročilo, da je občni zbor imenoval za svoje častne člane: predsednika senata kr. Jug. g. dr. Antona Korošca, bivšo predsednico gospo Marijo Turk iz Novega mesta, g. Johna Jeriča, urednika Ameriškega Slovenca v Chicagu (šmihelskega rojaka) in gospo Jesefino Šlosser iz Milvvaukee z ozirom na njihove velike društvene zasluge, moralne in materialne. G. predsednik senata 6e je društvu za imenovanje zahvalil z laskavim pismom. Za si-rotišno blagajno priredi društvo v nedeljo, 25. junija ob pol 11 dopoldne na Glavnem trgu v Novem mestu veliko javno tombolo s prav lepimi in bogatimi dobitki, ki bodo razstavljeni v trgovini gospe Klemenčičeve. Prosimo vse one, ki bodo v teh dneh prejeli naše prošnje za dobitke ali prispevke, za blagohoten odziv. V Ljubljani zbira prispevke predsednica ljubljanskega odbora gospa Irma Stupica, trgovka, Gosposvetska cesta in Justina Lovrenčičeva, v Celju naj se puste v lekarni »pri Orlu« pri gospej Miri Tončič, v Novem mestu pa pri gospej Klemenčič. Vsem darovalcem v naprej: iskrena hvala! Odbor. — Celotna izdaja Krekovih samospevov se pripravlja. Predvidenih je za sedaj 25 sešitkov, od katerih bo vsak obsegal po en opus z 2 do 7 samospevi. Razen nekaj izjem ti samospevi doslej še niso bili objavljeni in so se na koncertih in v radiu izvajali iz rokopisov. Vnovič bodo izdani le nekateri v >Novih Akordih« ali drugod izišli samospevi, ki so se koncertnim pevcem in občinstvu posebno priljubili in ki jih v knjigotrštvu že davno ni več dobiti. Zbirka bo obsegala tudi uglasbitve srbohrvatskih besedil in pesmi, ki so jim tekstna podlaga nemški, ruski in francoski izvirniki. Sledniiim bo dodan slovenski prevod. Zbirka bo izhajala v zelo majhni nakladi. Prvi trije sešitki izidejo še meseca maja BANKA EARUCH 11, Rue Auber, Pariš (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje ln po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na HBŠe ček. račune: Belgija: št. 3094-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-61, Ned Dienst; Luksemburg- številka 5967, Luzembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. — Za 4 dni v Italijo; na grob sv. Antona Pa-dovanskega, romarski avtoizlet 11. do 14. junija, po Vipavski dolini v Gorico-Trst-Padovo-Benetke. Na sam god sv. Antona prisostvujejo romarji velikim svečanostim v padovanski baziliki. Cena 280 din; samo do Gorice-Trsta 150 din. Prijave do 3. junija. Brezplačna navodila pošilja uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17, (Tehnična izvedba Tujskoprometne zveze.) — Denarni zavod malega človeka je hranilna posojilnica »Moj dom«, Liubljana, Dvorakova ul. 3. Posojila, ugodni pogoji. Hranilne vloge. — Visoke obresti. Pred nakupom pohištva, si oglejte mojo zalogo vsakovrstnega pohištva od pre prostih do najsodobnejših izdelav nedosegljivih v kvaliteti nudi le strojno mizarstvo O Kos Anton, Kranj - Klane Zaloga pohištva Jezerska cesla Iti, nasproti hotela »Kranjski dvor« — Da bos.e stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, kf deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in sliČno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Johann Strauss st. in ml..ter Oscar Strauss v filmu »Trije valčki«, ki ga ima danes in za praznike na sporedu kino Matica, pomeni največji glasbeni užitek, kar smo jih do sedaj imeli v filmu. Trije komponisti, tri dobe v enem filmu so podane tako dovršeno, da se le čudimo, na kako visoki stopnji je francoska filmska produkcija. Dolgi vrsti lepih filmov v kinu Matici sledi prav za praznike to krasno, razkošno filmsko delo. da bo ustreženo tudi onemu p. n. občinstvu, ki ostane za praznike v Ljubljani. Najlepše razvedrilo vas čaka danes in za praznike v kinu Matici. — Binkoštni izleti »Putnika«. Zn binkosti prireja «Putnik» tele izlete: 1. Avtobusni izlet iz Belgrada na Oplenac. Odhod v nedeljo, 28. maja, ob 5 zjutraj izpred kavarno Topole. Povratek zvečer. Ogromno škodo povzročajo vsako leto molji, ker so dosedanja sredstva proti njim premalo učinkovita. Moderna kemija pa ie iznašla novo zanesljivo sredstvo M0LTIN. Za domačo uporabo se prodaja to sred stvo v ličnih vrečicah. Vrečica z MOLTIN-om se obesi ali vtakne med volnena oblačila, krzno, pre proge, naslanjače i. t. d. Izhlapevanje MOLTIN s zanesljivo pomori vse mo'ie z zalego vred, še preden morejo povzročiti kako škodo. Nov avto dobite za Din 4'— kot glavni dobitek na tomboli samo še danes teden, dne 4. junija 1939 v Slovenj Gradcu. Razven tega se dobi lahko šivalni stroj dvokolesa; vsega skupaj 500 dobitkov Cena tja in naza j 50 din. — 2. Izlet skozi D jerdap, 27.—30. maja. Vožnja z ladjo velja: 1. razred 350 dinarjev, 2. razr. 255 din. Prijave do 26. maja. — 3, Izlet (V Vrnjačko banjo, 28. in 29. maja. Odhod s posebnim vlakom 28. maja ob 8 zjutraj. Vožnja: 3. razred 75 din, 2. razred 117 din; arangementi 45 in 60 din. Prijave do 27. maja. — 4. Izlet v Banja hi ko, Jajce, Sarajevo in Ilidžo od 27. maja (odh. ob 14.23) do 31. maja (povr. v Belgrad ob 20.45). Skupna cena z vožnjo vred v 2. razredu 995 din, v 3. razredu 890 din.* — Ceneno potovanje v Italijo od 15. do 26. junija in z ladjo okoli Italije ter po Jadranu. Potuje se s kolektivnim in osebnim potnim listom. Od-hodne postaje: Belgrad, Ruma, Vinkovci in Zagreb. Popolni arangeinent 2.640 din. Frijave do 7. junija zaključno. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemile zjutraj še na piazen želodec en kozarec naravne »Franz-Joscf« grcnčice. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? — Dva tisoč igralcev že zbranih za »Igro o božjem kraljestvu«. Za Kuretovo »Igro o kraljestvu božjem«, ki je na sporedu ob kongresu Kristusa Kralja na ljubljanskem stadionu, je pridobil režiser zborov za to igro, g. kaplan Petančič, na svoji poti po Sloveniji že dva tisoč igralccv. Z lahkoto jih bo pridobil še tisoč. Nastopilo naj bi nad 3000 igralcev. 1. junija se razpošljejo tekstne knjižice. Vsak sodelujoči dobi celoten tekst v rokj V teku meseca junija bo opravil prvo vajo po vseh večjih krajih g. kaplan Petančič, nakar se bodo zbori vadili pod vodstvom svojih domačih režiserjev po navodilih osrednjega režijskega vodstva, V teku meseca julija obišče g. Petančič vse kraje še enkrat. Zanimanje za igro )e po vseh krajih velikansko. Prihajajo številne prijave, ki ponujajo po 50 in več, do 150 igralcev iz posameznih krajev. Morebitne prijave se še lahko pošiljajo na naslov g. kaplana Davorina Petančiča (p Koprivnica pri Rajhen-burgu). V poštev prihajajo predvsem večje skupine iz posameznih kraje i (fantje in dekleta, toda ne izpod 16 let). Poudarjamo, da ne bo mogoče nuditi igralcem nikakih posebnih ugodnosti fjo dbvžavi * Kruh se je pocenil v Zagrebu. Ker je zadnje čase padla cena moke, je zagrebško županstvo določilo tudi nove minimalne cene, in sicer: Beli kruh, ki se je sedaj prodajal na kose po eno kilo, bo poslej za isto ceno moral tehtati 1.04 kg. Polbeli in rženi kruh, ki je bil doslej težak 1.08 kg, bo moral poslej b;'ti težak 1.12 kg. Črni kruh, doslei težak 1.20 kg, bo poslej tehtal 1.24 kg. Teža mlečnega in finega kruha ostane ista ter morajo rogljički imeti najmanj 3 dkg, kajzerce 5 dkg, žemlje najmanj 7 dkg za enotno ceno po 50 par. Te cene veljajo od binkoštnega ponedeljka dalje. * Strela vrgla 4 ljudi. V Jakincu pri Glini je te dni razsajala velika nevihta. Strela je udarila naenkrat v steber, kjer je elektrovod v bližnjo hišo. Pri stebru so stali trije možje, katere je strela vrgla po tleh, vendar so si kmalu opomogli. Po žici je strela šinila v hišo ter v električni števec v kuhinji. Tedaj pa je tam stal gospodar Naglic, katerega je strela vrgla na tla, ga ošinila ter šla v zemljo. Takoj so prihiteli domči in so z umetnim dihanjem hoteli rešiti gospodarja, kar pa se jim ni posrečilo. Kmalu je bil pri roki zdravnik, ki je nezavestnemu možu dal injekcije, s katerim mu je oživil srce, nakar sc je mož zavedel in okreval. Št. Vid pri Stični Eden najbolj zanimivih in znamenitih krajev od Ljubljane do Novega mesta je gotovo fara Št. Vid pri Stični, tako po velikosti, po slavnih možeh kot po svoji zgodovini. Je to med največjimi farami na deželi s svojimi 5700 prebivalci. Do zadnjega časa je imela 20 podružnic; sedaj je pa podružnica sv Lamberta na Pristavi prišla pod Stično Od ene meje fare do druge je pet ur hoje. Slavni možje so bili farani sv. Vida: zdravnik-podjetnikom (akordantom, delo v akordu). S svojimi znanstvenik svetovnega slovesa dr. Marko Gerbec (f 1718), soustanovitelj moderne higiene; lavantinski škof Franc Kutnar (f 184G); duhovnik Jožef Jerič (f 1888), ki je položil temelje slov. katol. tisku in s tem slov. kišč. prosveti; trikratna pro-vincijala p. Evstahij Oziinek (f 1808) in p. Donat Zupančič (f 1938). prof. bogoslovja dr. Ivan Ja-nežič (t 1922), direktorji f Anton Črnivec, f Ignacij Fajdiga in f Ivan Markelj; etnograt' in glasbenik f dr. Stanko Vuinik, pisatelj Ivan Zoreč; zadnjih sto let okoli 40 duhovnikov iu še mnogo drugih za narod zaslužnih mož. šentviška okolica je znana po svoji živinoreji in prašičjereji; tudi sadjereja se je v zadnjih letih zelo poživila, zlasti odkar pase tukaj duše g. dekan J. Hladnik, ki je navdušen sadjerejec. Prebivalstvo je popolnoma kmečko. V zadnjih par letih se začenja v malem razvijati industrija z nekaj desetinami delavcev. Sicer je pa to izrazito kmečka fara s svojimi dobrimi in seveda ludi slabimi stranmi. V bližnji bodočnosti bo treba pomagati prebivalstvu z razširjenjem električnega omrežja, z zboljšanjem i d ponekod s preložitvijo cest, z napravami vaških vodnjakov. Št. Vid sam je silno veliko pridobil na vrednosti z napeljavo vodovoda, ki je bil pied nekaj tedni dovršen. Posebno velike zasluge za ta vodovod ima sedanji gradbeni minister dr Miha Krek, ki je obljubil, da bo obiskal Št. Vid o priliki tabora, ki bo v prihodnjih dneh. Pridite dne 11. junija 1930 v Št. Vid na tabor, ki ga priredi tukaj stiško okrožje Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov. Obljubili so svojo udeležbo odseki in krožki od Šmarja do Mokronoga. Prireditev bo celodnevna. Dopoldne ob 0.22 sprejem na kolodvoru, sprevod v Št. Vid; ob 10 sveta maša v farni cerkvi, nato pa zborovanje pred Prosvetnim domom, ki praznuje 15 letnico svojega obstoja. Govorili bodo priljubljeni ljudski govorniki: g. Franc Kremžar, urednik; dr. Jože Lavrič, naš poslanec. Popoldne ob 2 litanije, ob 3 pa telovadni nastop. Narodne noše so zelo dobrodošle! Zelo ugodne železniške /.veze /.a prihod in odhod tako od Ljubljane kol do Mokronoga. Na svidenje dne 11. junijal Na tekmi „ Velika nagrada mesta Belgrada" 21. maja 1939 v turni kategoriji do 1200 ccm IGN. VOK LJUBLJANA Tavčarjeva ulica 7 Stalna izložba. Ogled brezobvezen. 800 ccm zopet PRVI! w ljubij4n4 Zlat zaklad v raztrganem ciganskem šotoru Ljubljana, 27. maja. Skoraj na pravljico bi spominjal dogodek, ki ga je te dni odkrila Ljubljanska policija. In ta dogodek je bil odkrit po pravem naključju Neka družina, kateri so otroci že odrasli, je inserirala v časopisju, da proda otroški voziček. V Ljubljano pa 6e je tedaj priklatila 7 običajnim vozoin ciganska ali napolciganska družina, ki se pač preživlja z raznimi umetnijami, vražarjenjem, z goljufijami, v glavnem pa s tatvinami. Mož in žena sta poročena seveda po ciganski navadi, imata pa otroka. Ženska je brala v časopisju, da tam in tam prodajo otroški voziček, kakršnega je potrebovala. Zraven pa je kovala svoje skrivne načrte. Zdi. se sploh, da je ciganka zelo pridno prebirala male oglase v časopisju, ter tako izvedela za važne naslove. Ciganka je torej sla na označeni naslov in pobarala za voziček, toda družina, ki je voziček prodajala, ni bila tako nujno potrebna denarja in je malo vsoto, katero je ciganka ponujala, seveda gladko odklonila. Ka,kor hitro pa je enkrat ciganka v hiši, se je je težko znebiti. Ciganka je odšla i-z sobe, kjer ee je pogajala, pa ni šla v vežo, temveč v klet, kjer je upala najti dober plen. Slučajno pa so prebivalci te hiše opazili, da ciganka ni odšla skozi vežo ter so pričeli za njo stikati. Zasačili eo jo prav v trenutku, ko je z vetrihom odpirala vrata do kletnega stanovanja. Ciganka se je 6eveda strašno upirala in kričala, kar ji pa nič ni pomagalo, ker so jo stanovalci izročili policiji. To je bilo pred dvema dnevoma. Policija je napravila takoj preiskavo v šotornem vozu ciganke in njenega priležnika. Detektivi in stražniki niti verjeli niso svojim očem, ko so v šatoru odkrili skoraj bajni zaklad zlata, diamantov in »rebrnine. V Ljubljani je redko katera družina, ki bi v zasebni lasti imela toliko dragocenosti, kakor jo je policija odkrila v tem revnem šatoru umazane in strgane ciganke. Policija je seveda lakaj vedela, da to ni last ciganke, temveč da je morala ciganka vse to pokrasti, saj so pri njej našli vse polno vetrihov 1 70 letnica. Danes (29. maja) dopolni sedem-dest let Bogu vdanega življenja ga. Ana J a pel j, prednica šempetrske ženske Marijine družbe. Želimo ji iz srca vsi, naj jo Bog še dolgo ohrani v dobro Marijine družbe in vse šempetrske fare. Dr. rranc Derganc šef-primarij v. p. ne ordinira do preklica 1 Nagla smrt. Včeraj ob pol 1 ponoči je bila poklicana reševalna postaja v Ciglerjevo ulico 30. Reševalni avto je tam prevzel 51 letnega Antona Vidmarja, doma iz Rihenberga na Goriškem in po poklicu vratarja na pokopališču sv. Križa. Vidmarju se je utrgala v glavi žila ter je bruhnil kri. Med prevozom v bolnišnico pa je Vidmar umrl, tako, da so morali reševalci prepeljati truplo v Mestni dom, kamor je prišla policijska komisija zdravnika dr. Lužarja in dežurnega uradnika g. Ketteja. Na odredbo komisije je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico splošne bolnišnice. 1 Za birmance in birmanke ročne torbice v veliki izbiri Erjavec, Stari trg. 1 Osebje knjigoveznico Jugoslovanske tiskarno ima sv. mašo s pridigo za pok. Francem Požar-jem v nedeljo 4. junija ob 9 na Rožniku. Znanci in prijatelji pokojnika vljudno vabljeni! Birmanska darila po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar UUBUANA, Sv. Petra (. 36. 1 Trgovsko bolniško in podporno društvo — višje zavarovanje — obvešča svoje članstvo, da je tudi letos doseglo zanje in za njih svojce pri Jadranski in Dubrovniški paroplovni družbi znižane vozne cene, in to na ta način, da imajo društveni člani, kadar se vozijo na zdravljenje v obmorske kraje, pravico do vožnje v II. razredu za plačilo III. voznega razreda. Člani nnj zaprosijo za to Ugodnost polom društva vsaj teden dni pred odhodom na morje. V prošnji, naslovljeni na TBPD, naj navedejo ime in poklic, čas in smer potovanja ter paroplovno družbo, katere parnikov se hočejo poslužiti. Za stroške dopisovanja je priložiti 3 din za ljubljanske člane, za ostale pa 4.50 din v znamkah^_ Specialist za ženske bolezni in porodništvo dr. Vito Lavric je otvorii zdravniško prakso. - Ordinira od 1-3 Tavčarjeva ulica št. 11. - Telefon št, 25-45 in vlomilskih priprav. Policija je pričela poizvedovati ter je odkrila že pet strank, ki eo spoznale v najdeni zlatnini svojo lastnino. Najbolj ganjena pa je bila neka ugledna ljubljanska gospa. Ta je v začetku tedna kupila zlato zapeslno urico za svojo birinanko, ki jo bo jutri povedla k birmi. Hotela je revni deklici napraviti lepo veselje. Gospa je od zlatarja prišla domov in nikomur ni povedala, kaj je kupila za svojo birinanko. Uro je spravila na varno mesto, toda prav tedaj je priš:a beračit v hišo neka raztrgana ženska — to je bila ta ciganka. Odpravljena je bila z miloščino, toda zvečer, ko je gospa pogledala v svoj skrivni predal, je s strahom opazila, da je zlata zapeslna ura izginila. Včeraj je pritekla na policijo in tu so ji pokazali naravnost fantastično zbirko zlatnine. Z velikim veseljem je gospa vzkliknila, ko je našla med to zbirko svojo uro, katere bo jutri deležna srečna bir-manka. Zlatnina, ki jo je policija zaplenila v tem ciganskem vozu. jo vredna po približni cenitvi kakšnih 100.000 din. Najbolj dragocen je nedvomno križec iz zlata, toda ves posut z demaiiti. Križec predstavlja odlično zlatarsko delo in je ni gospe v Ljubljani, ki ga ne bi nosila s ponosom. Policija je dalje zaplenila zlato uro Schaffhausen, na katero je neznani urar dal svojo označbo: Z. A. Policijski strokovnjaki so-to uro ocenili na približno 6000 din. Prišel pa je poklicni urar in zlatar, ki je izjavil: »Rad dam še 2000 din zraven. če mi jo kdo prodale Zlata ura je v zlatar-jevih očeh torej vredna najmanj 8000 din. Policija je v zadregi, kam s tem zakladom. Petim strankam je sicer izročila del pogrešane zlatnine, toda večji del pa ji je ostal v predalu. Morda bo kakšno sled pokazal za lastnikom zaplenjene zlatnine zlat prstan z monogramom »S. L. 30. I. 1905«. Je to poročni prstan, ki je bil nedvomno kje ukraden. Opisovati dragpc«fue, verižice, ht-iljante, zlata ztfbala, iife, Uri^^zapestnice bi bilo kar odveč. Morda bo kdo od čitateljev, ki tole bere, zaslutil, da gre pri tem za njegovo lastnino in naj se zglasi na policiji' pri g. nadzorniku Zajdeli ali pri g. Lovrečiču. 1 Jezike poučuje staroupnkojencc z najboljšim uspehom, in sicer francoščino in neirtščino |>o dve uri enkrat na teden proti honorarju dese dve uri pa po osem dinarjev. — Latinščino poučuje samo srednješolce nižjih razredov. Naslov pove tajništvo »Slovenca«. 1 Halo!! Hal«! Danes teden 4 junija 1939 vsi 1 Usnje, damske torbice nudi po ugodni ceni Erjavec, Stari trg, v Ljubljano na poštno tombolo katera je največja od dosedanjih, to bo fiopoldan ob treh na Kongresnem trgu, zato no zamudite prilike. Lahko dobite avto za 5 din I keslra — Dunaj: 18.25 Prenos koncerta iz Graza — Pariz: 18.30 Prenos iz Grenobla. Ponedeljek, 29. maja. Belgrad: 21.10 Narodna glasba — Zagreb: 20 Koncert zagrebškega kvarteta — Bratislava: 20.40 Slovaške pesmi in plesi — Praga: 19 Smetana: »Liberca« — Sofija: 19.45 Simfonični koncert — Berlin: 20.15 Pomladne melodijo — Bukarcšt: 22.15 Prenos koncerta — Dunaj: 19.30 »Prodana nevesta , opera (Smetana) prenos iz dunajske državne opere — Pariz: 21 Koncert komorne glasbe — Strassbourg: 21 Koncert ojierne glasbo. Prireditve in zabave Angleško društvo v Ljubljani vabi svoje člane in ljubljansko občinstvo na večer škotskih narodnih pesmi, na katerem bo lektorica na ljubljanski univerzi, ga. Fanny S. Copeland, predvajala škotsko narodne pesmi. Večer bo v četrtek v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Celodnevni izlet v Komendo in Ttinicc priredi za svojo člane in njih prijatelje z družinami v nedeljo, dne 4. junija, Moška in mladeniška Marijina družba v Križankah. Odhod iz Ljubljane s kamniškim vlakom oh 5.25. Jutranja pobožnost v Ko-mendski župni cerkvi, popoldanska pa v Tirnicah. Priglase za skupno kosilo v Mejačevi restavraciji sprejema do četrtka zvečer križanski vratar, oziroma posamezni odborniki. Sestanki Društvo sodnikov kraljevino Jugoslavije - sekcija Ljubljana bo imelo redni društveni občni zbor v nedeljo, dne 11. junija I. I. ol> 10 dopoldne v veliki razpravni dvorani okrožnega sodišča v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Člani vljudno vabljeni. 1 Usnje, kovčke, nahrbtnike nudi Erjavec, Stari trg. 1 Živahen sobotni trg. Lefošjija letina za češnje kaže povsod povsod dobro. Tudi domače češnje bodo v kratkem na trgu. Češnje iz Bosne prodal ja jo sedaj po 6 do 8 din kg. Ljubljanska lepa, glavnata solata, je že po 0.50 do 0.75 din glavica. Danes je bil trg naravnost s salato zatrpan. Novi krompir je že po 3 din kg. Stari krompir so prodajali po 0.G0 do 0.75 kg. Lejio izbrana jabolka vseh kvalitet so razmeroma draga od 7 do 12 din kg. Povpraševanje po jabolkih ni veliko. Lepo vreme je privabilo na trg mnogo prodajalcev, zlasti pa še pred binkoštnimi prazniki. Zanimivo pa je, da je včeraj neka prodajalka prodajala že jagode. Imela jih je le en lonček. Botrice - botri! Birmanska darila najceneje v veliki izbiri pri stari tvrdki los. EBERLE (švicarske ure, zlatnina, srebrnina itd.) Ljubljana, Tjrševa 2 (palača hotela »Slon«) 1 Drugo skupino Slovcncev za potovanje v Rim organizira Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani za svoje člane in prijatelje. Romanje bo v dneh od 13. do 20. avgusta 1939 z modernim avtobusom. Ne smemo pozabiti postanka v Firenzi, skoro en dan, v Rimu dva in pol dni, v Benetkah en dan. Medtem pa bomo iz Rima šli skozi Asisi, kjer so poklonimo sv. Frančišku Asiškemu, na drugo stran Apeninskega pololoka v Rim in i in ob zahodni obali Jadranskega morja, do Padove. Vrnitev iz Benetk bo skozi Videm (Udine). Trente in Trbiža. To potovanje z vožnjo in prenočiščem ter skupnim polnim listom stane din 900.— Prijave se sprejemajo v društvenem domu Karuno-va ulica šl. 14 vsak ponedeljek in petek od 7 do 9 zvečer. — Vodstvo trga romanja je v rokah prof. g. A. Anžiča. Prejeli smo novo pošiljko krasnih amater albumov po nizkih cenah. Trgovina Iv. BONAČ, Salanburgova ul. S. 1 Ornitnloški observatorij se je preselil iz Majke Jugoviča ul. 6, na Bleivveisova cesla št. 48, dvorišče. I Za mestne reveže je neimenovan dobrotnik daroval 400 din, a ga. Fani Skumovec in podružnica, Gallusovo nabrežje 25, je namesto venca na krsto ge. Mohorjeve darovala 100 din, mestna vrtnarija je pa v znamenje tega darila položila na krsto preprost venec 6 trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem iskreno zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 Kožice za rokavice, ievro, lak — Erjavec — Stari trg. 1 Na izlet! Za binkoštne praznike vsi v Zupana Permeta jamo pri GVosuplju. Oba dneva janc na ražnju. V ponedeljek veselica z godbo Znamke: GlasshUtte Schaffhauser Omaga OTVORITEV specijalne urarske delavnice za žepne in za pes t ne uro Popravila le z originalnimi deli BOGDAN MIH ELIČ - urar LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 17 Stalna zaloga prvovrstnih švicarskih ur in zlatnine Znamke: Doxa Zenith Longlnes 1 Dražba. Dne 31. maja 1939 se bo prodalo na javni dražbi na dvorišču gostilne »pri Levu«, Go-sposvetska cesta 16 ob 10 par konj in ob 11 na sv. Petra nasipu 40 — 3 vozovi. 1 1 ŠVICARSKI URE, zlatnina in srebrnina za birmo, ČUDEN, Prešernova ulica 1. 1 Boks, krupone, vratove dobite pri Erjavcu Stari trg. 1 »Dobrota«, obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev v Ljubljani, bo imela svoj letni febčni zbor dne 30. maja ob pol osmih zvečer v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. — Odbor. 1 Usnje, pasove za dame in gospode pri tvrdki Erjavec, Stari trg. Moške srajce že od din 14a- spodnje hlače din 9"- Veliko izbiro boljših srajc, modernih kravat in drugega uianufakturnega blasa Vam nudi po zelo nizkih cenah (L- Petra testa 38 1 Nova založba Ljubljana, Kongresni trg 19, Vam za vsako priliko priporoča svojo knjigarno, trgovino s pisarniškimi in šolskimi jrotrebščina-mi: darila za godove in razne priložuosti v veliki izberi. i -I Pitlinge, krupone, vratove - Erjavec, Stari trg. t; Ljubljana, 28. maja Gledališče Drama. Nedelja, 28. maja: »Velika skušnjava«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 29. maja: »Utopljenca«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Torek, 30. maja: »Velika skušnjava«. Red A. — Četrtek, 1. juuija: »Velika skušn java«. Red Četrtek. — Petek, 2. junija, ob 15: »Othello«. Dijaška predstava. Cene od 14 din navzdol. Opera. Nedelja, 28. maja, ob 15: »Pod to goro zeleno«. Izven. Globoko znižane cene od 22 din navzdol; ob 20: »Evgenij Onjegin;:. Izven. Gostovanje A. Kolacia. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 29. maja: »Vse za šalo«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Torek, 30. maja: Zaprlo. — Sreda, 31. maja: »La Roheme«. Red Sreda. Gostovanje tenorista C'hristy Šolanja. — Četrtek, 1. junija: Zaprto. — Petek, 2. junija: »Lohengrin«. Red A. Radio Ljubljana Nedelja. 28. maja: 8 Veves jutranji pozdrav (plošče) — 8.45 Napovedi, poročila — 9 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 9.45 Verski govor (g. dr. Ciril Potočnik) — 10 Zbor čeških učileljev (plošče) — 10.30 Koncert ruske glasbe. Klavir solo: g. dr. Roman Klasinc. ojačeni Rad. orkester. Dirigent D. M. Šijanec — 12 Vse mogoče, kar kdo hoje- (plošče po željah) — 13 Napovedi, poročila — 13.20 Trio za flavto, violino in čelo (gg. SI Korošec, A. Jermol. L. Comelli) — 14 Pesmice iz zvočnih filmov (plošče) — 17 Za birmance in birmanke prizori. Radiiski orkester in plošče — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac ura: Binkoštni narodni običaji (R. Dostal. Ljublj.) — 19.50 Prenos šmarnic iz trnovske cerkve — 20.30 Violinski koncert (gdč. Francka Ornikova) — 21.15 Plošče — 22 Napovedi, poročila - 2215 Kitara in klavir (gg..Prek Stanko. Eiletz Rafael). Ponedeljek. 29. maja: 9 Napovedi, poročila — 9.15 Plošče — 9.45 Verski govor (g. p. dr Gvido Rant) — 10 Prenos ponfilikalne maše z Rakovnika — 11 Plošče — 11.30 Koncert vojaške godbe — 13 Napoved, poročila — 13.20 Radij, orkester — 17 Kmet. ura: Zatiranje vraničnega in šumečega prisada pri živalstvu (g dr. Žibert Simon) — 17.30 Trboveljski pevski jazz-kvartet in duet harmonik (brata Goloba) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Domoliub^ je osnova poezije, in umetnosti (V. Petrovič, Bgd) — 19.50 Operetni napovi: g. Ado Darian, ga. Dragira Sokova in Rad. orkester — 21 30 Plošče — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citraški dueti (gg. Mezgolis E., Hobein M.) Drujri programi Nedelja. 28. maja: Belgrad: 25 Prenos koncerta — Zagreb: 22.10 Plesna glasba — Bratislava: 21 Večerni koncert. Praga: 20 Zvočna igra — Sofija; 90 Dvofftk: Trio 7» simfonični orkester — Varšava: 21.10 Koncert Radijskega orkestra — Berlin: 20.15 Operna glasba — Budimpešta: 23 Ciganski orkester — Bukarcšt: 20 Koncert Rad. or- Sestanok rezervnih podčastnikov. Ranska uprava v Sloveniji je odobrila pravila za ustanovitev Združenja rezervnih podčastnikov. Snuje se organizacija za vso kraljevino. Ljubljanski pododbor je uvedel primerno akcijo, da se na sestanku 31. maja v gostilni pri »Mraku«, Cesta 29. oktobra, določijo nadaljnje smernice in ho obenem ta sestanek kot nekak ustanovni občni zbor. Prijavljenih je že mnogo članov. Kot člani Združenja rezervnih podčastnikov bodo sprejemam vsi podčastniki od rez. kaplarja do rez. narednika-vodnika. Tudi dijaki, ki imajo čin rezervnih podčastnikov, so dobrodošli. Organizacija ima v prvi vrsti strokovno-naobrazbeni namen, da se člani upoznavajo o vseh modernih orožjih itd. Slične organizacije bodo ustanovljene tudi j>o drugih krajih Slovenije. Cerkveni vestnik Spored praznovanja Marije Pomočnice na Rakovniku. Danes: Ob 10 slovesna sv. maša, popoldne ob pol št(rih šmaroična j>obožnost: govor, pete litanije in blagoslov. Zvečer ob 8 akademija pri lurški votlini, ob 9 Ilirska procesija od lurške votline po Rakovniškf ulici na Dolenjsko cesto in ob igrišču nazaj v cerkev, kjer bo govor, posvetitev Mariji Pomočnici, pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim Ponoči od 11 do 12 molitvena ura pred Najsvetejšim s pridigo. Jutri: Sv. obhajilo se prične deliti že ob 3. Ob pol 5 govor in sv. maša pred Najsvetejšim, ob 6 govor in sv. maša, nalo sveto maše nepretrgoma do pol desetih. Ob pol desetih govor, nato pontifikalna sv. maša, med katero bo pel zbor salezijanskih gojencev in bogoslovcev s spromlejvanjem orkestra Po pontifikalni sveli maši bo pri lurški votlini shod salezijanskega so-trudništva. Ob pol 4 bo v cerkvi govor, nato slovesna procesija s kipom Marije Pomočnice. Po procesij^ darovanje in blagoslov z Najsvetejšim na dvorišču. Vso govore in petje v cerkvi bodo prenašali zvočniki, da se bo slišalo tudi zunaj. Petje med pontifikalno sv. mašo bo oddajala tudi radijska postaja. Pontifikalno sv. mašo bo daroval in lirocesijo vodil preč. g. dr. Fr Kimovec, stolni dekan ljubljanski, ker jo apostolski nuncij dr. II. Felici, ki je bil svoj prihod obljubil, nujno službeno zadržan. Med pontifikalno sv. mašo bo pevski zbor izvajal Chlondovvskega orkestralno Missa Sti. Stanislai. Danes in jutri zvečer bo svetišče bogato razsvetljeno. v«*,.*,, M. DRENIK matlM UUBUANA in zavijačke zlate n i t i, luskini ce, rožnati trakovi i. L d. Slovesen shod ob priliki glavnega družbinega praznika ima danes jiopoldne ob šestih v Križankah ondolna moška kongregacija. Po govoru sprejem novih članov in obnovitev posvečenja, po odpetih litanijah pa darovanje za namene družbe. Po shodu sestanek članov v dvorani ob pol 5. Bratovščina sv. Kcšnjrga Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 1. junija, v uršuliii-ski cerkvi. Zjutraj ob 5 bo prva sv. maša, ob pol 0 pridiga in ob C sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vse častilce sv. Rešnjega Telesa vabimo, da se v četrtek udeleži evliaristi-čne pobožnosti v ursulinski cerkvi. Nočni častilci presv. Srca Jezusovega opravijo celonočno češčenje v ljubljanski stolnici v noči od 1. na 2. junij (prvi potok). Iz knjige »Večna molitev« se opravijo molitve 27. ure: Za sveti binkoštni praznik, nato pa 3. ura: »Počeščenjc božjega Srca Jezusovga«. Možje in mladeniči, pridite, molimo! Kino Kino Vič predvaja na binkošlno nedolio ob in na binkoštni ponedeljek ob 6 in 8 zgodov>" velefilni Lord Nelson«. Dodatki običajni. Lekarne Nočno« lužbo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkocz.v, ded., Mestni trg 4, in mr. Uslar, Šelenburgova 7; — v ponedeljek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; dr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmavor, Sv. Petra cesta 78; — v torek : mr. Sušni k, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Rohincc ded., Rimska cesta 31. Poizvedovanja Izgubljena ie bila 1 plahla od Št. Vida do Kranja, kdor jo je na5e! se prosi naj jo vrne in ako je kdo videl najditelja, se prosi, naij sjiorofi proli nagradi. — Skladišče, Stara pošla, Kranj, Kongresni trR St. 7 ^ MARIBOR Maribor - središče napadov iz zraka Prihodnji teden bodo nenapovedane nočne in dnevne vaje Maril)or, 27. maja. Kakor vsako leto bodo tudi letos v Mariboru vaje za obrambo mesta pred napadi iz zraka. Letošnje vaje pa bodo takega obsega kakor jih do-sedaj še nismo imeli. Maribor bo od 1. do 10. junija v »vojnem stanju«. Vaje bodo sicer na področju vse naše dravske banovine, vendar bo posvečena pri tem prvenstvena pozornost Mariboru, kar je tudi razumljivo. V navedenem razdobju bosta v Mariboru dve glavni vaji, ena |>odnevi, druga pa bo ponoči. Obe vaji pa ne bosta naprej nijjmvedani ter se bosta izvršili nenadoma. Pri dnevni vaji bodo izvršila napad letala v enem dnevu večkrat zaporedoma. Mesto bo zaradi tega ves dan v alarmnem stanju. Prihod letal bodo sporočile v mesto obveščevalne postaje na deželi. V mestu bo poskrbljeno tudi za aktivno obrambo s topovi in strojnicami, posebna |>ozor-nost pa bo posvečena pasivni obrambi. Nešteto obrambnih ekip se že celo loto marljivo vadi ter bodo te vaje sedaj pokazale, da razpolaga Maribor z zelo številnimi, dobro izurjenimi in opremljenimi obrambnimi oddelki. Kakor pri dosedanjih, bo Maribor tudi pri teh vajah razdeljen na pet obrambnih odsekov. V vsakem bo samostojno vodstvo, ki bo razpolagalo z oddelki za ugotavljanje plinov, za prvo pomoč, z reševalnimi avtomobili ter zdravniškimi ambulantami. Seveda bodo imeli posebno važno nalogo pri tem tudi mariborski ga- ni Sklep majniške pobožnosti v mariborski stolnici bo v sredo 31. maja. Ob 18.45 se bo molil rožni venec, ob 10 bo sklepni govor in nato pete lilanije z zahvalno pesmijo. Pred blagoslovom bo darovanje okoli oltarja za cerkvene potrebščine in se pobira v ta namen tudi po cerkvi. Prostovoljni prispevki za prenavljanje cerkve se hvaležno sprejemajo tudi v župnijski pisarni. Ko bo cerkev ]K> določenem načrtu obnovljena, bo gotovo vernikom v veliko veselje. Župnijska cerkev je-skupna last župljanov. Z ljubeznijo in s potrpežljivostjo darujmo za lo]>oto hiše božje, saj je cerkvena umetnost najlepša in raste na žrtvah božjega ljudstva. m Mariborskim športnikom za zgled, kako je treba odigrati lep nogomet in v dokaz, da niso le pravični in krivični kritiki, marveč tudi sami dobri nogometaši, bodo mariborski novinarji na praznik, dne 8. junija, na igrišču SK Železničarja odigrali nogometno tekmo proti članom mariborskega Narodnega gledališča. Mariborski š|>ortniki in vsi mariborski prijatelji nogometnega športa bodo imeli priliko videti res pravo in lepo nogometno tekmo, in jih bo zato v velikem številu privabila, zlasti še, ker bo funkcijo nogometnega sodnika vršila prominentna osebnost iz mariborskega javnega življenja, ki je pa novinarji zaenkrat nočejo izdati, da bo presenečenje toliko večje. Tudi med nogometaši, ki tiodo zastopali novinarske barve, |>ozornost vzbujajoči gospodje. To prednaznanilo, upamo, da bo Mariborčane na praznik zadržalo v Mariboru, da si bodo mogli ogledati ta nad vse zanimiv dogodek v mariborskem športnem življenju. m Tombola Rdečega križa bo prihodnjo nedeljo 4. junija na Trgu Svobode v Mariboru. Dobitki so zelo lepi: popolnoma nov avto, veliko koles, pohištvo in razne druge lepe reči. Tablice za tombolo se dobe že v predprodaji pri prodajalcih na cesti. m Hrbtenico si je zlomila. V Košakih se je pripetila huda nesreča. Posestnica Marija Dajč-man je peljala v Maribor na sejem prašiče na vozu. Konji so se splašili pred avtomobilom, ki se je mimo pripeljal ter so zdrveli po cesti. Voz se je prevrnil in padel v jarek, pri čemer si je Marija Dajčman zlomila hrbtenico ter je zado-bila tudi poškodbe na glavi. Reševalci so jo zapeljali v mariborsko bolnišnico. m Sprememba v zdravniški nedeljski službi OUZD. Namesto obolelega dr. VVankmulleria ima danes, v nedeljo, zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč zavarovancem OUZD-a dr. Ivan Turin, Linhartova ulica 12. m Iz sodne službo. Sodniški pripravnik Anton Starilia je premeščen od okrožnega sodišča v Mariboru k okrajnemu sodišču v Kostanjevici. POZOR Otvoritev i S 1. junijem prevzamem vsa tapetniška In dekoracljaka dela po najnižjih ccnah. Se priporočam in prosim za cenj. obisk. SMAJGERt JOŽEF, tapetnik Trubarleva ul.2, stanovanje Aljaževa 4. m 15 razprav po čl. 3 zakona o zaščiti države. V petek in včeraj je razpravljalo okrožno sodišče samo proti osumljencem, ki so prišli na zatožno klop zaradi čl. 3 zakona o zaščiti države. Vsega je bilo 15 takih razprav ter so bili vsi osumljenci obsojeni. Najvišja kazen znaša 1 leto. Večina osumljencev je iz Dravske doline ter iz Maribora. m Tečaj pred napadi iz zraka. Po novi odredbi o obrambi pred napadi iz zraka liodo morale sodelovali pri pasivni obrambi vse osebe, ki so oproščene vojaške službe in tudi ženske. Na podlagi te uredbe se vrši sedaj v Mariboru tečaj za učitelje in profesorje, ki so stalno nesposobni za vojaško službo ter za učiteljice. Tečaja se udeležuje 1(30 oseb. m Birmanska darila po nizkih cenah dobite pri grajskem urarju Ignac Janu. m Nesreča na Aleksandrovi cesti. V petek se jo pripetila na križišču Aleksandrove ceste in Sodne ulice razburljiva nesreča. V smeri od kolodvora jo predrvel v musto avtoizvošček, ki je skušal prehiteli osebni avtomobil, ki je peljal pred njim, po napačni levi strani. Pri tem je zapeljal skoraj za poldrugi meter na trotoar. tik električne lire pa je od zadaj treščil v upokojenega ravnatelja meščanske šole v Lipnici v Nemčiji Ledineka, ki se je peljal na kolesu, ter ga v velikem loku vrgel s kolesa na cesto. Ledenik je zadobil tako hude poškodbe, da so ga reševalci morali takoj odpeljali v bolnišnico, njegovo kolo pa je uničeno. m Rekord nn trgn. Mariborski trg je dosegel včeraj svojevrsten rekord, ki ga do sedaj še nimajo zabeleženega. Okoličani so namreč prinesli na trg nič manj kot 3160 piščancev — jiovrliu pa še 468 kokoši in precej druge perutnine. Trg še nikoli ni bil s perutnino lako liogalo založen, kakor včeraj. Tudi domačih češenj je bilo včeraj že dovolj ter so se prodajale liter po 2.50—3.50, dalmatinske in hercegovske pa po 6—8 din kg. m Prosvetno društvo na Pobrežju uprizori drevi ob 7 v prenovljeni dvorani Slomškovega J doma pretresljivo šestdejansko igro >A njega ni«. | Vstopnina navadna. Vabimo vse Mariborčane. silci. Prvič bo nastopil reševalni oddelek gasilske čete, opremljen s svojimi iperitniini oblekami, domačega mariborskega izdelka. Ta oddelek bo nastopil na mestih, ki bodo oktiženn s strupenimi plini lor bo tiste prostore očistil. Istega dne bo tudi nočna Vaja, ki se ho izvršila s |K)polno zatemnitvijo mesta. Sicer bo tisto noč vladala jirava egiptovska tema nad vso Slovenijo, ker so bo izvršila zatemnitev na področju vse banovine. Predpisi za zatemnitev so mnogo strožji, kakor so 1»i 11 ob lanskoletnih nočnih vajah. Lani so tekstilne tovarne lahko delale pri normalni svetlobi in pri nezastrtih oknih, letos pa bodo moralo imeti okna po|)olnonm zastrla, v obratnih prostorih pa samo pobarvane žarnice. Cestna razsvetljava bo vso noč ukinjena. Ugasnjene bodo tudi vse luči, tudi signalne, na železnici in vseli kolodvorih. Lansko loto so morali imeti avtomobili zastrte žaromete samo na [KMlročju meslne občine, izvon mesta pa so lahko svetili, kolikor jih je bila, volja. Sedaj pa liodo morali voziti avtomobili po vsej Sloveniji vso noč z zastrtimi svetilkami. Predpisi za žaromete so dosti strožji kot lani, ko so morali imeti avtoniobilisti čez žaromet črn zaslon s tanko mrežo, skozi katero je padala svetloba. Letos ImhIo morali imeti na žarometih moder zaslon, |xitog tega pa na vsakom žarometu še 50 cm doglo cev iz kartona ali pločevine, zadaj na rdeči signalni luči pa 20 cm dolgo cev. nja vremenska kataslrofa v Dravski dolini. Tako je povodenj popolnoma razdejala zasebno cesto Činzat-Klopni vrh, ki jo je gradil mariborski in-dustrialec Fišer. Tam, kjer je., poprej šla cesta, je sedaj struga potoka Rečica, ki si je svojo jrf.ejS-njo strugo čista zasipal v gruščem in kariienjeift. Ta cesta je postala zadnje čase važna turistična zveza za pot na Klopni vrli. — Škodo, ki jo je povzročil potok Trbonjska reka, so precenili na 437.600 din. Od 8 kili dolge občinske .ceste je ostalo uporabne le še 3 km ter je sedaj ves promet z Trbojnsko dolino onemogočen. Čela vrsta posestnikov v tej dolini je oškodovana. Odneslo jim je njive in vrtove ter sadonosnike, travnike pa zasulo z gramozem. Največjo izbiro blaga po najnižjih cenah dobite samo v manufakturi Češki magazin. MARIBOR, pri glavni policiji* Gledališče Nedelja, 28. maja ob 15: »Utopljenca«. Znižane cone. Ob 20: »Dijak prosjak«. Znižane Cene. Zadnjič. Ponedeljek, 29. maja ob 15: »Potopljeni svet.'. Znižane cene. Zadnjič, Ob 20: »Pygmal!on«. Znižane cene. Zadnjič, V korist pok. sklada glfid. igralcev. Torek, 30. maja; Zajirto. Sreda, 31. maja ob 20: •»Utopljenca«/!!*«! C. j i ii. "i i inir- .liiiiiTff Kakšen bo Prekmurski tedei Murska Sobota, 21. maja. Za Prekmurski teden, ki bo od 17.—24. junija v Murski Soboti v proslavo 20-letnice priključitve Prekmurja k Jugoslaviji, je odbor že izdelal v glavnih obrisih program. V tem okvirju bodo za časa Prekmurskega tedna eledeče pomemb-nonjšo prireditve: V soboto 17. junija bo ob 10 dopoldne slovesna otvoritev kulturne in gospodarske razstave Prekmurja. Popoldne bo konferenca delegatov vseh slovenskih trgovskih združenj, zvečer pa družabni vočer delegatov in gostov Trgovskega kongresa. Ta sestanek bo v ogromnem gostilniškem paviljonu na veeeličnem prostoru razstavišča. V nedeljo 18. junija od pol 9 do 11 trgovski kongres trgovcev iz dravske banovine, ki bo v dvorani Grajskega kina. Ob 11 slovesna otvoritev novega »Trgovskega doma«. V soboto 24. junija popoldne plavalne tekme na kopališču. Zvečer ob 20 manifestacijska prireditev meddruštvenega odbora s pevskim nastopom. Ob 21 sestanek vseh bivših uradnikov, ki so nekoč službovali v Prekmurju. S tem v zvezi bo tudi poseben kulturni in zabavni program, ki ga bodo predvajali bivši uradniki sami. V nedeljo 25. junija bo ob pol 8 zbor vseh gasilcev murskosoboške gasilske župe, nato. pa službe božje v vseh cerkvah. Ob 9 otvoritev živinorejske razstave, ob 11 velike gasilske vaje. Popoldne ob 15 velik letalski miting, pri katerem bodo sodelovala vojaška in civilna letala. V ponedeljek 26. junija bo zaključek Prekmurskega tedna. V okviru Prekmurskega tedna bodo tudi druge prireditve, zborovanja in manifestacije, kakor uprizoritev Župančičeve »Veronike Deeeniške« na grajskem dvorišču, gostovanje ljubljanske drame, zlot mariborske sokolske župe, odkritje spomenika prekmurskim književnikom, zborovanje županov s tečajem, ki ga priredi Županska zveza itd. Razumljivo je, da vlada za lo veliko kulturno in gospodarsko manifestacijo Prekmurja veliko zanimanje široin naše domovine, saj se bo s tem prvič nudila prilika, da ob 20-letnici življenja v skupni državi pobliže spoznamo deželo kneza Koclja, ki živahno dela in napreduje v evobodni državi. Trbovlje Rudarska zaobljuba. Na binkoštni ponedeljek gredo rudarji iz Trbovelj kakor običajno vsako leto zaradi stare zaobljube na Sv. Planino, kjer bo sv. maša. S seboj nesejo svojo rudarsko zastavo sv. Barbare in jih seveda tudi spremlja rudarska godba. Ob lepem vremenu je vsakokrat cerkev in prostor okoli nje petkrat premajhen, da bi zajel vse množice, ki še niso pozabile obljube, katero so napravili njih o.četje v hudih časih. Povečana oddaja premoga državi. Po naši pogodbi med državno železnico in TPD bodo od 1. aprila dalje dajali slovenski rudniki 10.000 ton premoga več železnici ko doslej. Jutri, na binkoštni ponedeljek, bodo katoliški dijaki iz Ljubljane priredili v Društvenem domu v Trbovljah pretresljivo dramo Krvava Š_p a n i j a«. — Naj nihče ne zamudi redkega užitka! Predstava se začne točno ob 3 popoldne. Mladinski tabor v Kraževcih pri Ljutomeru v nedeljo, dne 4. junija 1939 Ob 8 zjutraj bo sprejem pred Slomškovo dvorano :: Ob 9 sprevod v cerkev :: Ob pol 10 h veta maša s cerkvenim govorom dravograjskega prosta mil. g. M. Munde Po svetuthaši zborovanje pred Slomškovo dvorano, na katerem govorijo: g. minister Franc Snoj, tajnik ZFO inž. Albin Neržima in okrožni odbornik J. Babic. Popoldne ob pol 4 telovadni nastop na vrtu gospoda G. Ivanjšiča. Prijatelji mladine v a b 1 j e n i 1 Ptuj APZ. V petek 2. junija zvečer bo velik koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. — Program: »Pesem slovenskega preporoda«. Koncert vodi c. France Marolt. Poljčane Dijaško društvo hum. gimnazije priredi v prosvetnem domu na binkošti dne 28. maja 1939 ob 8 zvečer spevoigro »Kovačev študent«. Prosvetno društvo naznanja, da priredi dne 11. junija, ali prihodnjo nedeljo, doslej največjo ljudsko tombolo v prosvetni dvorani ob 4 popoldne. Glavnih dobitkov je dvanajst ter še nad 400 komadov desetork, petork, četvork in trojk. Čisti dobiček je namenjen za preureditev dvorane. Vabljeni vsi od Slov. Konjic do Ptuja ter do Maribora. Ruše j Občina in parcela Fantovskega odseka. Naša občina je Fantovskemu odseku v Rušah velikodušno podarila svojo vrtno parcelo za športni prostor ter za eventuelno gradnjo doma. Delavska politika sc je radi tega močno zaganjala v občinsko upravo, češ, da je bil sklep nepotreben in za občino škodljiv. Ob tej priliki bi radi tiste može, ki 60 pred časom sedeli v občinski upravi, na težko pogodbo v breme občine in ki sc je pozneje prenesla na banovino ter v korist nekega društva. S to pogodbo jc bila občina prizadeta za 300.000 dinarjev za dobo 15 let v korist nekega društva. Med možmi, ki so takrat sedeli v občinski upravi, so bili tudi ruški socijalisti, ki se takrat niso nič razburjali, sedaj pa, ko gre za Fantovski odsek in za borih 10.000 dinarjev pa tako razburjanje. Socijalisti naj bodo kar prepričani, da radi odstopa parce'e Fantovskemu odseku občinski ubogi ne bodo nič prizadeti, ker bo občina že znala brez nasvetov s strani socijalistov dovolj poskrbeti za nie. Sedanja občinska uprava brez dvoma dobra gospodari, kar potrjuje dejstvo, da je od prejšnje uprave prevzela dolg v višini okoli 3 milijonov dinarjev, ki pa sedaj po dveh in pol letih znaša le še nekaj nad 120.000 din. Celje Murska Sobota APZ — Akademski pevski zbor iz Ljubljane priredi v soboto 3. junija zvečer koncert »Pesmi slovenskega prorporoda . Koncert bo |H>d [>okro-m Posledico povodnji. Še vodno prihajajo v I viteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Dirigiral bo Maribor poročila o žkodi, ki jo je povzročila zad- 1 g. France Marolt, c V dijaški konvikt sv. Cirila in Metoda v Celju se sprejemajo dobri in nepokvarjeni dečki, ki so nadarjeni, telesno popolnoma zdravi, katerih starši so katoliškega prepričanja Predvsem se bodo sprejemali prihodnje šolsko leto prvo-šolci, ki bodo obiskovali klasične paralelke drž. realne gimnazije v Celju. Učencev meščanskih šol ne sprejemamo. Učencev, ki morajo razred ponavljali, nadalje slabotnih, bolehnih in manj nadarjenih učencev v zavod ne sprejemamo. Vodstvo konvikta sv. Cirila in Metoda se ne ozira na to, kateremu poklicu se namerava dijak pozneje posvetiti, ampak pazi predvsem na to, da se dijaki marljivo učijo in da poleg stanovskih izvršujejo tudi verske dolžnosti. Vzdrževalnina, hrana, stanovanje in perilo je mesečno 400 din. Vsa druga pojasnila dobite pri predstojništvu kapucinskega samostana ali pa pri vodstvu kapucinskega dijaškega konvikta sv. Cirila in Metoda v Celju. Sprejemni izpiti za prvi razred gimnazije bodo mod 20. in 27. junijem, kar bo šr objavljeno v časopisih. Prijave, kolkovane z 10 din. naj ee pošljejo najkasneje do 18. junija na ravnateljstvo državne gimnazije v Celju' Priloži naj se rojstni ali krstni list in spričevalo o dovršeni ljudski šoli. Starši, ki želite svoje sinove obvarovati pred nevarnostmi mostnega življenja i;i hočete, da bi vaši olroci dobro študirali in vršili svoje verske dolžnosti, pripeljite svoje sinove v konvikt sv. Cirila in Metoda takoj po dobro opravljenem sprejemnem izpitu, najpozneje do 2. julija, da jih priglasite in iim zagotovite sprejem v konvikt za prihodnje šolsko loto. Zdravnik dr. Lovšin janež je otvoril privatno zdravniško prakso _ v Storah pri Celju c Danes bo ob pol 5) v npatijski cerkvi žalna sv. maša za padle tovariše na Koroškem. Sv. maše se bodo udeležili člani Legije koroških in pa Maistrovih borcev iz Celja, po sv. maši pa bo odhod z vojaško godbo na čelu k polkovni proslavi 39. p. p. Prod spomenikom padlih bo spominska slavnost, pri kateri bodo pevci zapeli »Oj Doberdob«. častna četa pa bo oddala Častno salvo. Celjski polk proslavlja danes 20-lctniro osvobodilnih bojev zavzetja Črne. Ob tej priliki bodo zastopniki LKB iz G listanja izročili celjskemu polku Mal-gajevo zastavo. u Fantovski tabor, združen s telovadnim nastopom bo 18. junija v Vojniku pri Celju. Na tem taboru se bo zbrala mladina celjskega fan- Na binkoštni ponedeljek 29. maja velik kmečki tabor v Sv. Jurju ob juž. žel. Ob 8 slavnostni sprevod na taborišče izpred kolodvora. - Ob 8 sv. maša na prostem — blagoslovitev prapora MKZ, ki mu kumujeta ga. banica dr. Natlačonova in podpreti, narod. skup. MihelciC. Slavnosti prisostvuje tudi g. ban. - Tabor s stanovskimi govori. — Popohdne oh 2 pevski koncert (150 pevcev). Igra »Mlinarjev Janez« na prostem. Nastopi 80 oseb in konjenica. Kmetje — ta naš je dan: na plani tovskega in dekliškega okrožja. Na zborovanju bo-sla govorila predsednik celjskega okrožja g. Vrabl Vanči in podpredsednik Zveze Fantovskih odsekov celjske podzveze g. dr. Bcnedičič. Tabora se bo najbrž udeležil voditelj dr. Anton Korošec. c Gledališki dinar in kino vstopnice. Gosto-vanje ljubljanskega gledališča v Celju je bilo zaključeno v četrtek U. maja. Z zaključkom gostovanj odpade tudi pobiranje gledališkega dinarja pri prodaji kino-vstopnic. Davčna uprava v Celju še do sedaj ni obvestila lastnikov kinov in še vedno pobira gledališki dinar pri oddaji davčnih vstopnic. Celjsko občinstvo se nad takim postopanjem pritožuje, saj morajo ljudje plačevati nezakonito gfedališki dinar še po zaključku gostovanj. Prosimo, da stvar čim prej urede. — Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Reg. po min. soc. pol. In n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35< C Krstna predstava »Mlinarjevega Janeza«. Danes ob 8 zvečer in jutri ob 2 popoldne bo ob priliki velikega tabora Kmečke zveze na stadionu v Sv. Juriju pri Celju krstna predstava velike kmečke igre »Mlinarjev Janez«, ki bo v dramatizaciji g. Kokalja v kratkem izšla v Jugoslovanski tiskarni. Weckovi kozarci za vkuhavanje sadja so najboljši. Cene so letos za 30% nižje. Zahtevajte cenike! — Zaloga JOSIP JAGODIC, Celje, Gubčeva ulica 2. c Ribarsko društvo Celje bo imelo v petek 16. junija ob tri četrt na 8 v gostilniških prostorih g. Bergerja Ferda, na Dečkovem trgu v Celju, svoj redni letni občni zbor po v pravilih predpisanem voznem redu. c Na Brezjah sta se poročila ugledna hčerka posestnika iz Teharja pri Celju gdč. Pavlina Rezar roj. Kondolova, z nastavljencem v tovarni v Što-rah Seiberlom Ignacem. Pavlina Rezar je bila 22 let cerkvena pevka jn vneta ter delavna članica vseh našili organizacij. Iskreno čestitamo f Se vedno samo din 50'— kompletna trajna Barvanje las 1 Priznano lepo strokovno delo. R. GROBELHIK, Celje_ c Številna cestna dela v celjskem okraju. Okrajni cestni odbor v Celju nadaljuje številna dela na svojih cestah. Cesta Trnovlje-Arclin bo v kratkem dokončana. Delavci zaključujejo tudi dela v prvem odseku ceste Sv. Jurij-Sv. Jakob. Skoraj 100 delavcev je zaposlenih pri delu ceste Ljubeč-na-Dramlje. V teku so tudi dela na cesti Vransko-Prapreče, Vrbje-Gotovlje-Podlog-Sv. Peter, c ČTcšnjar Ivan podlegel poškodbam. Pred dnevi smo poročali o usodnem prepiru, ki je povzročil pretep v Breznom v gostilni pri Božiču. V prepiru je dobil 21 letni delavec Črešnjar Ivan iz Prestovca pri Rogaški Slatini z nožem dva vbodljaja v hrbet. Včeraj je v celjski bolnišnici podlegel poškodbam. Popoldne je bila obdukcija telesa, kateri je prisostvoval sodnik g. Turk. c Tovorni avtomobil treščil v voz. Ko se je peljal 49 letni delavec Rosog Anton z vozom iz Podgorja iz Celja proti Šentjuriju, je za njim pri-vozil tovorni avtomobil, naložen s slatino. Tovorni avtomobil je treščil v voz s tako silo, da je vrglo Antona pod voz in mu zlomilo levo nogo v stopalu in v kolenu. Pri padcu je dobil tudi težke poškodbe po rokah in po vsem telesu. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnišnico. c Razvitje zastave dijaške čete Mrkonjičevega stega bo danes ob 10 dopoldne v Levcu pri Celju. c Salezijanski mladinski dom v Gaberju obhaja na binkoštno nedeljo praznik Marije Pomočnice. Ob pol 6 in 8 bosta peti sv. maši, popoldne ob pol 5 bodo izvajali mladinci pretresljivo igro s petjem »Legenda o udarjeni Mariji«. Na sporedu so še drugi pestri prizori. Ljudska posojilnica v Celju, r. z. z n. z. ne bo poslovala v torek po binkoštih, dne 30. maja 1939, zaradi slikanja in snaženja uradnih prostorov. c Prijateljska nogometna tekma med SK Jugoslavijo in SK Amaterjem iz Trbovelj bo jutri na binkoštni ponedeljek ob 5 popoldne na igrišču pri Skalni kleti. c Tombola Katoliškega prosvetnega društva na Polzeli bo danes ob 3 popoldne pri Društvenem domu. Krasni dobitki (nad 800) so razstavljeni v Društvenem domu. c žile črnega premoga v Lipi in Dolu. Že prod 100 leti so ob priliki iskanja žoleze rude odkrili večje plasti premoga v Lipi nad Franko-lovem. To plasti so ostale do zadnjega neizrabljene. Sedaj so začeli rudarski inženirji iz Celja meriti zemljišče za morebitno upostavo rudokopov. S socialnega stališča bi Frankolovo mnogo pridobilo. Najboljše za utešenje žeje je Rogaška mineralna voda »Tempel« Veseli birmami Prvo botrovanje Gospod župnik je oznanil, da bo v fari birma. To je bilo veselje za otroke, ki so zgnetli sv. birmo in Škota, botre in orglice, štruco in str-denje, vse v eno sliko in radost, ki jih je nepopisno osrečevala. Za starše je bila sv. birma potreben zakrament, veselje in skrb. Oni, ki so imeli otroke za prejem sv. birme, so začeli izbirati in naprošati botre in botrce in se začeli pripravljati na ta veliki župnijski praznik. Pomenki o bližnji sv. birmi so zajeli tudi malo, živahno, komaj petletno Cetnikovo Metko, ki se je prav živo zanimala za sv. birmo in za vse tozadevne priprave. Oče in mati Cetnikova sta bila naprošena za botre, pa si je mislila mala Metka, zakaj ne bi tudi ona postala botra? Ponudila se ie prijateljici Zefki Šmidarjevi, da bo botrira njenima punčkama in se dogovorila z njo, da bo Zefka botra Metkine punčke Mojce. Tisto čase je še bilo v navadi, da so hodili krojači in čevljarji »v štiro«, to so pravi, da so prišli delat na dom, kamor so bili naprošeni. Tudi Cetnikovi so naprosili oba mojstra: čevljarja Fronca iz Murove in krojača Jaka iz Dobrave. Ko so kupili usnja za čevlje in blago za obleke, je najprej začel z delom čevljar Fronc. Njemu mala Metka ni delala nadloge, kajti mojster kopitar je imel smolo in šilo in kneftro, ki je mnogokrat, ne baš rahlo, oplazila vajenca Luk-ca, ki je bil mojstru v pomoč in jezo. Mojster Fronc je urezaval in šival in zbijal tri dni, nalo je Lukcc pospravil šila in kopita, na klopi ob peči pa je stalo pet parov novih čevljev za birmance. Za njim je prišel krojač, mojster Jaka. S seboj je prinesel kroje in šivalni stroj na ročni pogon, ki je bil Melki zelo všeč. Sploh se je Metka vedno sukala okoli mojstra Jaka, ki je Metki rekel, da smejo bili njeni vsi od rezki in vse Krpice blaga, ki leže pod mizo. Presrečna jih je Metka pobirala, nalo je slekla k Zefki, da bi selili oblekce za svoje birmanke. Krpic ie sicer bilo na izbiro, obleke pa mali botrici le nista znali prav sešiti. Ko je v mraku mojster Jaka nehal šivati, se je Metka spet vrgla na pobiranje krpic, med katerimi je ležala tudi že sešita j>odloga za rokav. Tudi lo je Metka pontašila med svoje krpice. Prihodnje dopoldne je radostna tekla k Zefki, ji izročila krpice in rekla: »Poglej, to bo pa za krilce«. Zefka po škarje in škrt, škrt, pa sla ležali na mizi dve krilci. Pomerili sla jih punčkama in kar prav sta jima bili, ko sta jih ob pasu privezali s pisanim trakom. Med odsotnostjo Metke je mojster Jaka vse prebrskal, toda podloge za rokav ni bilo nikjer. Na Metko ni pomislil in ker je na srečo bilo še nekaj ostankov blaga, je sešil novo podlogo. Ko je krojač dovršil svoje delo, je pospravil in se poslovil. Dan sv. birme se je približal. Cetnikova mama so pekli potice in šlruce za birmance. Mala Metka, ki ja vselej hotela delati vse ono, kar so delali mama, si je izprosila kepico testa in kakor mama, je tudi ona začela delati štručki. Pa so jo vprašali mama, čemu ji bosta dve štručki. »Ker imam dve birmanki,« se je odrezala Metka, »in oblekci sem že dala,« se je še pohvalila. Mama so postali radovedni, kakšni sta pač oblekci in Metka, ki je mami vselej rada ustregla, je tekla po svoji birmanki. »Ja, za božjo \oljo, kje si pa to blago dobil*?« so jo prijeli mama. »Pod mizo, kjer je bilo "°»e moje, saj mi je mojster Japa tako rekel.« Z ozirom na to »neomejeno dovoljenje« mojstra Jaka glede pobiranja krpic, ni Metke zadela druga kazen, kot romanje v kol, kjer pa je bilo treba opraviti pokoro kleče in sicer zalo, ker Metka_ ni pokazala jx)branih krpic mami niti mojstru JaKt. Prvo botrovanje male Metke se je končalo žalostno, toda ko je dorasla, je postala prava birmanska Itotra. Vsakokratna birma v domači župniji pa jo živo spominja njenega prvega botro-V0nia- (Aug Golobič.) Prihod Tolažuika. sv. Duha BINKOŠTNO Anekdote Binkoštni cvetovi Stoji in čaka. »Stori, kar hočeš!« slednjič zarjovem. Mogoče tudi nisem nič rekel; že zdavnaj je odtlej I Bilo mi je pa, ko da se bom zadušil. Tedaj stisne pete in odide. ^Vse je še v megli nastajajočega dne. Sonce je že na nebu, a je skrito za oblaki in nima nobene moči. Nekaj metrov morem z očmi slediti Izidorjevo postavo, potem ko se je povzpel iz jarka. Nato izgine v sivini. Stojim, čakam — in štejem sekunde. Srce mi ne utripa več. Sovražnik besno strelja. Računam: zdaj je tam, zdaj tam — zdaj pri gomili — zdaj... Tedajci burja pretrga oblake in zatrga širok pas luči v megleno steno. Na kilometre daleč je vidna planjava. Srce mi tolče ko s kijem. Izidor sloji pokonci pri grmu majnlc, seže z roko vanj, odlomi velik, bel, blesteč cvet. Pozabim, da se moram skriti. A tudi sovražnik onkraj je prav tako osupel. Deset, dvajset ozkih obrazov prikuka iz jarkov. Mislim si — zdaj je po njem. Toda noben strel ne poči. Ne tu — ne tam. Samo topništvo deluje dalje. A to se ne zmeni za malega vojaka pri grmu. Izidor drži odtrgano vejico v roki, nagne si novo vejico nizdol, vdihava vonj, ljubeznivo poboža cvet in spusti spet vejico, da zaniha kvišku. Sovražnik še zmeraj ne strelja. Tako mi je, ko da se mi bo vsak hip srce razpočilo. Počasi se meglena stena spet strne in zakrije Izidorja mojemu pogledu in brez dvoma tudi pogledu sovražnika. * Tri minute nato stoji pred menoj v jarku in drži cvet majnic, en sam svet, v levici. »Če bi jih več, bi bil greh,« pravi. »Toda — cvetovi so vendarle beli!« Potem se spomni službenih predpisov, stisne pete in se po vojaško prijavi. Tedaj se ne morem več obvladati. Zgrabim ga za prsi in ga streseni v jezi, ki me je tako pekla. On pa me gleda, ko da je prav tako — in nato se na ves glas razjoka. (B—vec.) Vladar čuva Ko je sultan Soliman zavzel Belgrad in se je hotel vrniti v Carigrad, je neka ženska jo-kaje padla predenj na kolena in vzkliknila: »Medtem ko sem spala, so mi trije vojaki pokradli vse, kar sem imela!« Soliman je smehljaje odgovoril: »Pa si jako trdno spala, da nisi niti opazila, da ti ropajo hišo!« — »Res je,< je dejala ženska. »Prav trdno in mirno sem spala, ker sem mislila, da ti čuvaš mojo Na bojišču ... Ležimo v blatu, ki ga nam je podarila pomlad, ki ni nobena pomlad, marveč je le notri v maj podaljšana, mrzia in mokra zima. Pred nami je navrtana zemlja. Sto petdeset korakov dalje je na preži sovražnik. V 6vojih mokrih jarkih mu je prav tako malo na smeh kot nam, in mi si na vso moč prizadevamo, da ga ohranimo pri slabi volji. Seveda se nam za to krepko zahvaljuje. A sicer — ista pusta žalost za nas ko za sovražnika — tu sredi opustošene pokrajine, v raz-streljenih poslopij, na preriti nepregledni s troh-nobo nasičeni bojni poljani. Če zagledaš kje kako travico ali celo kak regratov cvet, tedaj nekam zaslutiš pomlad. Tedaj moraš zbrati vse svoje moči, da se na ves glas ne razjokaš. In vendar je tu nekaj, kar nas vse osrečuje. Tako na pol poti med nami in sovražniki je grmič — vprav nad robom strelne gomile topov. Že več mesecev ga poznamo. Videli smo, kako se je konec marca odel z nežnim, srebrnkastim dihom. Potem v aprilu so začele brsteti konice, neskončno nežno zelenje se je polagoma poganjalo kvišku, na sto in sto lističev je prikukalo na dan. Že zdavnaj vedo tisti, ki se razumejo na to, da je to španski bezeg, da je to grm_ majnic. — Moj sluga, ki je mestna srajca z dušo vrtnarja, kakršna more iziti samo iz neutešene lakote^ po zemlji, nam hoče celo dopovedati, da je prepričan, da se bo grm razcvetel. A nihče mu ne verjame. »Po čem pa to spoznaš, Izidor?« »To se kar vidi,« pravi zviška. »Prav tako, kakor se tudi pozimi pozna na drevesu, katere so 6ladke češnje in katere višnje, ln kakor že po obrazu razsodiš, ali je kako dekle plavih ali črnih las.« »Beži, beži, sanja se ti t« »No, saj boste videli!« * Pridejo dnevi dežja, dnevi megla. Časih celo opoldne ne vidiš dalj ko za petdeset korakov daleč. Ko se je prvikrat zjasnilo, je Izidor prištro-boncal in pripljuskal skozi blato in mlakuže, rekoč: »Gospod, ali vidite?« »Kaj pa?« »Da so to bele majnice?« Vzamem kukalo »Kje neki, Izidor! Sanja se ti.« »Bi dali meni kukalo?« »Na ga!« Pogleda — gleda več minut. Obraz se mu bolj in bolj jasni. A še nekaj drugega je na obličju: je hrepenenje, žeja, je spajanje s to podobo, ki jo fant vidi. Moj Bog, temu fantu bi bilo treba dati nekaj oralov zemlje, ali bi bil to pesek, bar je, puščava — vse eno... On bi jo prenaredil v zrcalo božje duše. Pričaral bi iz nje svet samih cvetov, dreves; iz koprnenja svoje zaprašene mestne duše, iz dediščine hrepenenja rodov in rodov bi ustvaril raj. On bi ... Pa kaj! Vojna je! Prideloval bi krompir in paradižnike in buče in fižol... Izidor tišči oči na steklo, da se mu okvir kar zasadi v kožo in obrvi. Ustnice mu trepečejo. No-zdrvi podrhtevajo, ko da bi vsrkavale prelesten vonj. — »Pa so le bele majnice!« izreče skozi zobe. »To je videti po rasti, po belih, svetlih listih, po svetlih vejicah. Modre majnice imajo vse temnejše. A tudi po popkih se to pozna. Čez osem do deset dni se bodo odprli.« »Čez deset dni bodo binkošti.« Izidor se nasmehlja. »Binkošti pa majnice! To je pa kakor — kakor v mirnih časih! Saj si človek to kar težko misli. Binkošti in majnice — bele, dehteče majnice ...« »Če grm dotlej že ne bo sestreljen!« Izidor povesi roko s kukalom in me pogleda. Nekaj posebnega je njegov pogled. »Ne bodo ga razstrelili. O binkoštih stopim ven in si utrgam cvet, en sam cvet, če bi jih več, bi bil greh. In ga bom poslal očetu, da naj ga nese materi na grob. Mogoče jo bo razveselilo še v nebesih ...« lastnino, o cesar!< — Soliman je žensko bogato obdaril. Oblast in umetnost BINKOŠTI so žarišče vseh praznikov majnika, rožnika in nemara vsega poletja sploh. Sv. Jurij (23. aprila), šmarnice, križev teden, vnebohod, Kres, sv. Janez, sv. Rešnje Telo: žarki vseh teh in še mnogih praznikov so zbrani v enem gorišču: v binkoštih. Binkošti so svatba leta — so prazniki najvišjega razvoja letnih krasot, prazniki prihoda sv. Duha. Skoraj nikoli v letu ne občutimo in ne doživimo tako mogočno moč sonca, silo zemlje, blagoslov stvarstva, čudež življenja in rodovitnosti, milost zdravja kakor v binkoštih. »Prav, Izidor.« Kaj bi sploh dejal na to? Tako mi je, ko da bi mi kdo položil nežno roko na srce. Izidor 6trmi v grmič. »Pa si vzemi ie kukalo v jarek I« »Prisrčno zahvaljeni — vrnem ga vam čim prej!« * Prihodnji dnevi so prinesli pomlad. Počasi se je ogrelo. Tudi noči na prostem so znosne. A tudi bojevanje se pomnoži. Pri nas smo dobili ranjence in tudi mrliča. Kdor je preveč radoveden, mora to poplačati s svojim zdravjem. Sovražnik ima na puškinih ceveh pripravo, da ti zadene v punčico nasprotnikovega očesa. Že zdavnaj se nobena glava ne upa več iz jarka. Že Tizian je bil najbolj čislani slikar portretov svoje dobe. Vse visoke osebe tistih dni so si želele, da jih je on naslikal. Samo cesarja Karla V. jc trikrat naslikal. Nekoč je cesar dejal: »Moja dela bodo izginila ko pleve v vetru, a iz Tizianovili rok sem trikrat prejel nesmrtnost!« Planina — Sv. Križ nad Jesenicami (1000 m nad morjem). Oorsko zdravilišče zlasti za basedovce, nevrastenike. slabokrvno in diabetike; leži sredi smrekovih gozdov in prisojnih narcisnih poijan pod Golico (1832 m) zdavnaj sem pozabil na grm majnic. Pogled nanj bi bil drago poplačan ... In tako so prišle binkošti. Ne mislimo dosti nanje, saj nam je od tega samo v duši hudo. Zjutraj okrog štirih se začne streljanje. Bin-koštna godba... Marsikoga tako presune, da pozabi na vse drugo, celo na življenje, ki mu ga je vojna doslej milostno pustila. Tedajci se Izidor nenadoma pojavi pred menoj. »Gospod, ali bi 6mel...« »Kaj pa?« »Danes so vendar binkošti!« »Želim, da bi že minile. Sovražnik jih prav čudno obhaja. Kaj bi pa rad?« »Saj vendar veste ...« Gleda me, ko da bi bil z drugega sveta. »Majnice! Bele so!« »No — in potem?« »Rad bi šel ponje!« »Ali si znorel?« Stoji pred menoj kot osramočen solarček. »Dajte, da grem ponje! Ne morem drugače. Vem, da se mi ne bo nič zgodilo. Prosim, dovolite mi...« Že ga hočem nahruliti, inu povedati, da bi bil to samomor, pa ne morem besede črhniti. KO SVETI 1(1 "ItHiHJ m HIJ UUflHUtmitl V imen« Očeta« v imenu Sina, o Duh Presveti, nalij nam vina, v žile in srca! Gospod na višini, daj jih razvnetil O Bog Troedini! Kruh tega sveta ' jem6, krotki sužnji, v sovraštva se kri izgublja v mlakuži, v medlobi in gladu si duši dal rasti, zdaj volja medli nam ne daj ji pasti! J V nas več krvi ni — kdo vina nam vlije? Naj s Tvojo uteho v nas vera zaklije, kri ubogo razmnoži v vsej neizmernosti, da ne umremo pod streho malovernosti! V temž globočini kdo terjajoče, koprneče tak6 krvi naše hoče? O, saj pripravljeni kri to preliti za Tebe, Gospod, smo — samo — daj nam piti! ..... .... ....... ............... Tine D e b e 1 j a k (llltl*«!^^ Sv. Duh in naša doba DUH PO SVETU GRE Adolf Diirer Jaroslav D u r y c h s Pesem k Sv. Duha narodna Slovenska Dar-sveti Duh po svetu gre, gre tud Marija z Jezusom, s svojim možem Jožeiom, na to nedeljo binkoštno, pa tud nedelje kvaterne, tudi nedelje druge vse. H ta prvi hiši pridejo, duri so še zapahnjene polkna so še zataknjene. O, ti nesrečni hišni gospodar, kako boš ti težko rajtengo dajal od tvoje družinice, pa tud od svoje dušicel Dar-sveti Duh pa mimo gre, Tud Marija z Jezusom, s svojim možem Jožeiom. H ta drugi hiši pridejo, v hiši pa bela luč gori, v hiši kvartajo in špilajo, Jezusu ime zaničujejo. O, ti nesrečni hišni gospodar, kako boš ti težko rajtengo dajal od tvoje družinice, pa tudi od svoje dušice! III «l!ll|i| |jlB|im|f«lll||«lll!ll|l||P I,;;:!;«®....................................................................................................................... Golob - simbol Sv. Duha Znano je, da svetega Duha često prikazujejo v podobi goloba. V Novem zakonu dobimo dokaze o pojavu svetega Duha v obliki goloba pri raznih evangelistih, tako pri sv. Mateju, Marku in Luku. , _ . , , Sv. Matej pravi: »Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode; in glej, odprla so se nebesa in je videl božjega Duha, ki se je kakor golob spuščal navzdol in prihajal nadenj.< (Sv. M. 3, 16.) Sv. Luka: »Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo: in prišel je nadenj sveti Duh v telesni podobi kakor golob.< (Sv. Luka 3, 20—23.) Sv. Marko: »Jezus se je dal Janozu krstili v Jordanu. In ko je stopal iz vode, je videl odpirajoča se nebesa, in Duha, ki je kakor golob prihajal nadenj ter ostal na njem.c (Sv. Marko, 1, 10-11.) Golob z razprostrtimi krili se odslej pojavlja na prižnicah kot simbol svetega Duha, prav tako nad oltarji, nad klečalniki, nad našimi kmetskimi mizami itd. Vedno je to bela golobica, znak ne-omadeževanosti in čistosti. S podobnimi slikami so krasili grobove ž<) v rimskih katakombah, v srednjeveških cerkvah stene, ter v raznih knjigah strani. Večkrat pa jo težko spoznati, da je predstavljeni golob ali kaj drugega. V nekaterih knjigah so naslikani tudi golobje s človeškimi glavami. Tako se na raznih bakrotiskih dviga nad Jezusom v Jordanu golob s človeškim obličjem in glorijolo. Če hi ne imel razpetih kril, bi ga nihče ne imel za ptiča. Drugod se zopet dviga nad angelskimi kori golob s človeškimi očmi in z visokim čelom. Golobe so že oi davnih časov smatrali za svete ptice. Imeli so svoja gnezda v jamah in skalnatih stenah, Kjer so bili tudi poganski bogovi. Če se je izmed njih rodila kakšna bela žival, torej tudi bel golob, je bil že sam po sebi posvečen in svet, ker je bila redkost. Od pradavna je spadal golob med domače živali in med ljubljence ljudi. V svetem Pismu se često govori o njem. Povsod velja za simbol velikih stvari in čednosti. V Starem zakonu je bil pri poganih najboljša žrtev za daritve bogovom. Tudi Marija je darovala v svetišču božjem par golobov. Še sedaj velja pri mnogih narodih za simbol svetosti. Tako so bili golobje pri starih Egipčanih, Grkih in Rimljanih simbol svetosti, to je verskih idej in posvečeni bogovom. »Semiramis« pomeni — golob. V Orientu je še danes sveta žival, tako zlasti pri mohamedanih. Judje so sovražili poganske Sainatirane predvsem zato, ker 60 na gori Garizim častili goloba kot boga. Perje goloba je vzor čistote in zato so bele, čiste golobe darovali Gospodu. V jeruzalemskem svetišču so prodajali za žrtve bele golobe in zato jih je tudi Jezus izgnal iz templja. >In tem, ki so prodajali golobe, je rekel: Odnesite jih že od tod, ne delajte iz hiše mojega Očeta prekupče-calnicol« Pri kristjanih se je začelo spoštovanje goloba glavno zaradi tega, ker se je prikaazl kot sveti Duli in so ga tako že od vsega začetka upodabljali. Iz posebnega spoštovanja zaradi tega pravoslavni Rusi niso hoteli jesti golobjega mesa, dasi golobe zelo ljubijo ter jih goje v velikem številu. V pesmih in slovanskih pripovedkah se govori o golobu kot c podobi zvestobe in nežnosti ter ljubezni. Takoj po pokristjanjenju so Slovani prevzeli podobo goloba za simbol človeške duše. V pripovedkah se v podobi goloba kaže predvsem duša nedolžnega človeka, ali pa takega, ki se je očistil v pokori vseh grehov. Nežni značaj golobov in njihovo nežno krmljenje ni moglo ostati brez vpiiva tudi na človeka, ki je zaradi teh lastnosti na te mile živali kazal kot na simbol vseh čednosti. Čudovita belina golobov, s katero se ni mogla meriti nobena drug« žival, znana v tistih časih, je kmalu postala vzor čistega življenja, telesnega in duševnega. Sveto Pismo je tako lepo izrazilo značaj goloba z besedami: »Bodite previdni kakor gadje in preprosti kakor golobje!« O mirnem in pokornem značaju golobic se je mnogo govorilo in pesnilo že od nekdaj, neprijetne lastnosti so pozabljali ter so tako postali človeku najlepši primer krot-kosti in ljubezni. Ni se tedaj čuditi, da je golob postal tudi simbol samega svetega Duha, ter da se na slikah, ki opisujejo spočetje brezmadežne Device, slika tudi golob kot simbol čistosti in nedolžnosti. Tako so slikali golobe vsi največji slikarji sveta, ki so golobe podajali po svojih zmožnostih in razumevanju včasih v popolni naravnosti, včasih s človeškimi obličji, včasih pa samo z golohjim telesom ter človeškimi očmi in čelom. Zdi se, da so tudi krila angelov vzeta po krilih goloba: verjetno so čistost angelov hoteli izraziti z golobjimi lastnostmi. Tako ima golob velik pomen v likovni krščanski umetnosti ter zasluži, da se zani tak« mimogrede vsaj pialo pozanimamo. V srednjem veku, malo pred prihodom svetega Frančiška, se je širila iz Italije verska zmota, ki se je tikala svetega Duha. To je bila zmota Joahima de Flore, ki je naznanjal tretji prihod tako zavanega Tretjega kraljestva svetega Duha. On pravi, da je v Starem zakonu vladal Bog Oče, v Novem Bog Sin, v tretjem kraljestvu, ki šele pride, pa bo to kraljevanje svetega Duha, ko nastane raj na zemlji. Cerkev je lo zmoto zavrgla, toda zmota se povrača v zgodovini v raznih podobah. Mnogi so pričakovali tretjega kraljestva, nuiogi pa mislijo, da je nastal v naših dneh. Toda to ni kraljestvo Duha, temveč je to kraljestvo novopoganstva in njegovi voditelji 6e javno priglašajo k Antikristu. Današnji čas se ne ravna po razumu, ki je dar svetega Duha, temveč po krvi, pa tudi po sovraštvu do vsega, kar je iz Duha. Liberalizem in racionalizem sta razum precenjevala, danes pa ga mnogi ne cenijo dovolj. V manifestu najmodernejših literarnih snobov v Franciji smo brali besede o »razumnem blaznenju«, kar naj bo geslo najmodernejših ljudi. Cerkev pa uči, da Boga spoznamo z razumom, toda z razumom, oprtim na avtoriteto, kajti, če je prepuščen sam sebi, nima nobenega drugega opravka, kakor tajiti samega sebe. Razum je dar svetega Duha. Toda poglejmo tudi druge darove! Če naj bo razum resnično dar svetega Duha, ga 6premlja dar modrosti, nasveta in sile. Koliko je danes ljudi z izobraženim razumom, tako imenovanih izobražencev, ki niso modri, si ne znajo pomagati in nimajo moči, da bi uveljavili svoje misli. To ni samo kletev modernega izobraženca, temveč kletev modernega človeštva sploh. Današnja kriza ni samo gmotna kriza. Premoženja je dosti, toda mnogokje se premoženje namenoma uničuje, da bi ne padla njegova cena. Kar manjka, je misel, kako naj so imetje razdeli. Manjka zaupanje, ki je edino možno. da bi se premaknila kolesa gospodarskega življenja. Toda zaupanje ni samo gmotno premoženje, temveč tudi nravno. In drugi darovi svetega Duha? Dar umetnosti: Ni dovolj samo znati, treba je tudi umeti in obvladati svet ter ustvarjati iz brezlične snovi. Tega pa ni mogoče brez trdne točke in brez trdne zasidranosti: zato je treba daru pol>ožnosti in strahu božjega, o katerem je pisano, da je začetek vse modrosti. Ko bo človeštvo zopet molilo za darove svetega Duha, ne bodo nastajala po svetu zmotna tretja kraljestva, bodisi novopoganska ali v znamenju pete-rozobnih zvezd — podnožja nogi. ki je v srednjem veku veljala za znamenje Satanovo. __ Daleč je današnje človeštvo od Duha Bin-košti. Od Duha, U.i daje dar jezikov^ dn hi razumeli vsi narodi. Vse bolj se povračamo v čas Babilonskega stolpa, v čas jezikovnih in narodnih zmed. Često govorimo tudi vsi isto besedo, pa se ne razumemo. Tehnika, promet in radio vežejo sicer ve3 svet, toda vsaka država se stra-homa zapira v svoje meje. Kako-, da bi beseda izgubila svoj smisel. Ne razumejo se med seboj narodi, ne razumejo se med seboj rodovi, ne razumejo očetje in sinovi, ne razumejo se niti tisti, ki se pošteno trudijo, da bi se razumeli. O, mnogo je treba moliti za dar jezikov in za dar prosvetljenja s svetim Duhom! Velik praznik bi morali biti dnevi, posvečeni Duhu Ustvarjalcu, zlasti v današnjem času! Treba je obnoviti avtoriteto duha, toda duha, odgovornega in izobraženega. Treba bo premagati množično mišljenje, ki je nesreča naše dobe! Prav tako pa bo treba premagati duha enostranske specializacije, v kateri se gubi smisel za celoto. Zelo malo duhov je, ki znajo misliti in misel tudi udejstviti. Bodisi, da imamo ljudi ostrih komolcev, sovražnikov duha. bodisi, da so to duhovno tako razneženi, da ne pridejo do moči. Da je mogoče spojiti duha z razumom dejanja, zato je zgled predvsem sveti oče. Med največje nasprotnike duha spada polizobraženstvo — cenena brošurna plitkost in razna splošna gesla, ki ogrožajo mladino. Toda tudi inteligenti morejo izpraševati svojo vest in se vprašati, če se stvari duha samo ne igrajo, če se ne pečajo s praznimi duhovitostmi namesto s potrebnimi' zadevami duha. Po tej strani ima inteligenca veliko krivdo in ona predvsem bi morala moliti in delati za to, da bi k nam prišlo kraljestvo Duha, pa zavlada čisti Duh, Tolažnik, o katerem pravi cerkveni himen, da je »Živi studenec, ogenj, žar ljubezni in duhovno maziljenjec. (Po dr. A. Fuchsu.) Katoličanstvo na Danskem Severne države so bile ob času Lutrove reformacije popolnoma odtrgane od katoliške Cerkve ter se šele v sedanjem času dovoljuje katoliški Cerkvi svoboda, dočim so jo prej z raznimi zakoni zelo omejevale Na Danskem, kjer je 3 milijone ljudi, je samo kakih 20.000 katoličanov, za katere skrbi kakih 100 duhovnikov, med njimi 17 danskega rodu. Sedaj je katoliška Cerkev že skoraj v vsakem večjem mestu. Katoliško škof, msgr. Breins, ki je Danes, ima sedež v glavnem mestu Kodanju. V 14 letih svojega škofovanja je postavil 17 cerkva, kapelic in nekoliko šol ter dve bolnišnici. Sedaj bodo tri severne države — Danska, Švedska in Norveška — postavile skupno semenišče za vzgojo duhovnikov v Ordrupu. Vseh katoličanov v teh treh državah jo približno že 100 tisoč. Dar-sveti Duh pa mimo gre, tudi Marija z Jezusom in svojim možem Jožeiom. H ta treti hiši pridejo; duri so 2e odpahnjene, polkna pa odtaknjene, v hiši pa bela luč gori. Veža, hiša pometena, v vežo Irišna voda prinešena. Hišen gospodar pri mizi kleči, pa tudi druga družina vsa, molijo sveti roženvenc. Dar-sveti Duh pa noter gre, tudi Marija z Jezusom, s svojim možem Jožeiom. O, ti srečni hišni gospodar, kako boš ti lahko rajtengo dajal od svoje družinice, pa tud od svoje dušice! Dar-sveti Duh mu svet žegen da: požegna njegovo dušico, pa tudi njegovo družinico! ■m n rnini i nTnmmiminrrinrmiiTtiinii ntnrmniininiTf ninrmiiiiniiirnff m iifHdirininnininitiT" 'minnnnr] i rnmot s cest je prav poseben, svojski ropot, je simfonija ropot(iv, ki tvorijo njeni posamezni glasovi skupaj nekakšno krasno, uspavajočo melodijo. Tisto drsajoče tekanje tisočev kulijev z rikšami; tisti natančno porazdeljeni glasovni znaki različnih kategorij krošnjarjev; dalje žvenketanje vozičkov z vodo; drdranje brusačev škarij, rjovenje klirarjev: vse to je uglašeno drugo k drugemu, nobenega napačnega tona ni vmes —, toda mahoma ti zatuli v vso lo skladnost japonski zvočnik in za-hrešči — pa še v nemščini I — da je »en sam maj v življenju.. .< ali kak sličen kič. Tudi to je nekaj svojskega, ta posebna ljubezen Japoncev za nemške šlagerje, a tudi za glasbo nemških narodnih pesimi... 21 veljavnosti denarja A navzlic pritoku 10.000 trgovcev se »prava knpčija« le še ni razvila, in splošna negotovost je velika. Deloma je temu vzrok zmeden položaj denarnega trga..., saj krošnjari dandanes v Pekingu in v Severni Kitajski nič več in nič manj ko 21 različnih valut! Poleg japonskih, mandžur-skih in korejskih bankovcev, so v obtoku bankovci kitajske centralne vlade in pa zasebnih kitajskih in tujih emisijskih bank, in nihče ne ve, ali bo mogel prekrasni bankovec, ki ga Ima danes v žepu, jutri spraviti v denar. Da bi bili kos tej valutni zmedi, so Ja[>onci ustanovili Federalno zvezno banko, a vprav te bankovce, ki bi naj v letu dni postali edini pravoniočni denar, pa odločno odklanja kitajski kmet, ki je tozadevno edina odločujoča osebnost. Tudi veliki japonski gospodarski načrti, ki je zanje potrebnih več milijard investicije, so še povsem Ie na papirju, vendar se bodo uresničili čim se bo v doglednem času vsa zmeda izčistila in bodo še tuje oblasti e svojim kapitalom priskočile na pomoč. Pa — to so skrbi vodilnih osebnosti! Po-edini Japonec pridno išče svoi kos kruha in svojo kupčijo v Pekingu, kjer pač kaj dobi. Bodi, da ima plesišča, bare, beznice ali čajnice; teh povsod kar mrgoli. In na poti s kolodvora so posebne table, kakor kje drugje markacije na hribih, ki kažejo s posebnimi barvami, kani vodi pot do hiš gejš, katerih seveda v novem Pekingu prav tako ne sme manjkati, kakor tudi drugih japonskih »specialitet« ne manjka. * In vendar so Japonci še zmeraj v Pekingu prav tako tujci, kot so bili nekoč Nemci v Bruslju ali Varšavi. Če se kdaj ob uri čaja napotiš v j>relestne cesarske vrtove, kjer cveto po-tonike in začne lokvanj delati popke, tedaj vidiš najbolj jasno, kakšen svet loči zmagovalce od premaganih. Vzvišeno in nedotakljivo stopajo visokorasle, elegantne Kitajke in zamišljeno zroči modrijani, in niti pogleda ne privolijo Japoncem. V skupinah, oboroženi s fotografskimi aparati in \ družbi plašno za njimi stopicajočih kimono-žensk hodijo tudi Japonci, vendar po tihem in skromno skoraj nekam v zadregi in ko da se bojijo, po širnih vrtovih cesarskih palač. Zakaj, negotovost je tisto, kar jo v vsakem oziru gospodar ure, in ki ustvarja tisto neprijetno ozračje, ki dandanes poznavalca starega Pekinga tako mučno davi... RADENSKO KOPALIŠČE po naravni ooljikovi kislini najmoč-nB neiše kopališče v Jugoslaviji ^^^ Zdravi I uspehom bolezni «rcs ^^ ledvic, živcev, želodca, notraniib žlez Cenena pavšalna zdravljenja! — Mal, iunij 10 dni 750 — dinarjev. Vse vračunano (pension, zdravnik kopelji in zdraviliške takse). Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Putnikn ali naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI Darovi za kongres Kristusa Kralja Tirani dalje se bodo razkrili bogati zakladi rudnin in izrabile vodne sile. * Bližamo se dolini krog Tirane. Pojavijo se koruzna in riževa polja, celo nekaj bombaževih nasadov je videti. Topoli, oljke, vrbe in hrastje oživljajo prirodno sliko. Neskončno različne so pokrajine Albanije. Okolica Tirane je najbolj napredna, najbolj odprla in tudi najlaže dostopna. V Tirano se pripeljemo po široki cesti, ki nam s svojimi ličnimi, 6 pestrimi ornamenti bogato poslikanimi mošejami vitkih minaretov, s svojimi bazarnimi ulicami, žuborečimi potočki, z vrtovi in širnimi trgi nudi prijazen vtis. Ze od Japonski vojaki na mestnem obzidju v Pekingu Tudi tukaj sonce gre okrog nekdaj je bila Tirana trdo islamsko mesto, kjer so bivali vplivni plemiški rodovi. Velik del rodovitne tiranske ravnine pripada stari družini Top-tani, ki ima za zgodovino mesta slavno preteklost in je tu in v Kruji lastnica lepih hiš. Mesto ima okoli sedemnajst tisoč prebivalcev; večinoma so mohamcdanci, in sicer iz reda bek-tašijev, Malo preveč po evropsko vpliva nova Tirana z modernimi vladnimi poslopji kraj kričeče širokih, bulivarjem podobnih cest in z vilami oslaništev. Toda v starem delu mesta se ulice rižajo sem in tja in se vijejo vse zverižene mimo samih bazarjev, kar je za oko pestro in vpliva povsem orientsko. Mohamedanski deli mesta 60 bolj v okolici. Tu se za visokimi obzidji sanjaje skrivajo bohotni vrtovi krog vil. Po krušečem se zidovju pa plezajo nežno sinje glicinije in bujne ovijalke. Ker je tržni dan, so na lepem, razsežnem trgu pri Essnafovi mo.šeji okoličani kar po tleh razpoložili svoje pridelke, kakor: jajca, zelenjavo, orehe, začimbe vseh vrst, sadje, posušene sadeže, najrazličnejše vrste kozjega sira; dalje meso in perutnino; kar zraven pa oblačila 6tarih noš, ki so vsa bogato posuta z zlatimi progami ali so v njih uvezeni čudoviti ornamenti z raznim čarodej-nim pomenom in vražastimi znaki. Vee to je tako zagonetno in tuje in skrivnostno. Vidiš krasne čipke in preproge in svilene rute iz starih tkanin. Zastrte in nezastrte ženske sedijo zraven na 6pod-fitih nogah. Sonce stoji kakor žareča točka vprav nad navpično črto minerala in sipa belo, bohotno luč na pisani, zmedeni vrvež, na skupine, živahno barantajočih moških, ki so vsi, ne glede na vero, pokriti z belim fesom; na ženske iz hribov v njih čudnih nošah, ki so v slikoviti raznovrstnosti v vsakem kraju drugačne; na vse to pestro ozadje ličnih, razcapanih fantičev temne polti, in na množico opaljenih otrok. Vsakovrstno blago, po-sodje, tkanine, odeje in sadeži so kakor kričeče barvne lise v tej sliki. Vse je v nekakšnem giba-uju in v barvi, prav tako kot na gledališkem odru. Potem sedimo v kavarni nasproti Essnafovi mošeji, ki more njeno razpadajoče zidovje komaj še ..držati kupolo. Na tlaku čepijo č;stilci čevljev; majhne deklice v širokih, pisanih mahedravih dimijah cokotajo v lesenih coklah mimo nas, urni paglavci krasnih, črnih oči prodajajo pečena koruzna zrna v umazanih škrnicljih. Vmes pa se 6pct in spet pojavljajo tihe prikazni zastrtih mohame-dank. Zvečer zažari nebo nad vzhodnimi gorskimi grebeni. Koj nato, kar mahoma, pa se znoči. Mi-nareti lezejo bolj in bolj v globoko nebo, in v nizkih grobnicah Turkov gorijo sveče. Njih nemirna plapolajoča luč plahuta preko krst. Peking pod Japonci * (Negotovost novih gospodarjev) Dežela tajnih zvez To je videti že, ko jvrideš na kolodvor: medtem ko smejo Evropejci nemoteno skozi kordon, pa se morajo kitajski potniki postaviti na peronu v vrsto, kjer jih japonsko-kitajska jx>lic/ija, ali v službi te policije nahajajoči se Belorusi, temeljito preišče. Zakaj, Kitajska je bila zmeraj »dežela tajnih zve«, in če je kdaj na Kitajskem kaj odlično uspevalo, tedaj je bila to pošta in podtalna poročevalska služba, ki delujeta s tako hitrioo in natančnostjo, o kakršni se Evropejcu še sanjati ne more. Tudi zategadelj zapirajo Japonci že ob sedmih zvečer velika mestna vrata ob Ninivskem obzidju, in to velemesto je vso noč tako rekoč neprodušmo zaprto. Pa navzlic temu se zveza z raznimi bojnimi in roparskimi tolpami zunaj mesta ne pretrga, in maloštevilna japonska j>osadka je zmeraj iznova prisiljena, da mora stikati za njimi. Toda o tem trajnem vojevanju v okolici mesta ni v Pekingu samem skoraj nič opaziti, razen da zdaj pa zdaj zagrmi top, ali zabrni letalo nad mestom, Ki odhaia na raziskovanje, in da zdaj in zdaj odhrumi tovorni avto z vojaki v hudi naglici liki gasilcem iz mesta.. To je prav za prav V6e, kar v Pekingu sjiominja na vojno. Peking — nevidno zaseden Zakaj, mesto samo na sebi je nevidno zasedeno, ker japonsko vodstvo — piav tako kot v Mandžuriji — noče, da bi bilo civilno prebivalstvo kaj bolj v stikih z vojaštvom. Saj se slednjič vsaka, dalj časa trajajoča zasedba (česar ni dokazala le svetovna vojna, marveč kar priča tudi vojna zgodovina) — izcimi v nevarnost za disciplino in vojno zmožnost bojnih čet. Ce se je japonski vojak zagledal v kako dekle tega mesta, potem ni več daieč do drugega koraka, da se bo namreč potajil in ga ne bo več volja »nositi svojih kosti« na bojišče. In prav glede na to je velemesto Peking hudo nevarno japonskemu, iz tesnih razmer prišedšeniu vojaku. Kdor je te japonske vojake videl koj po zasedbi, in kdor opazuje njih ponašanje danes, ta se bo ta se bo glede na marsikaj moral zamifsllti. Prvotno spoštovanje spričo zmagovalca je nemara že splahnelo, in kdor je videl, kako 60 zdaj (v nasprotju od prejšnjih dni) rikšijevi knliji, ki so sicer lako ponižni, kot enaki z enakimi pogajajo 7, japonskimi vojaki za vozno ceno, temu ne ho jasno, kdo da ie v tem mestu gospodar in kdo služabnik. * Moderna Tirana Kakšna je Tirana - glavno mesto Albanije Cesta v Pust je večer v pristanišču Bariju. Dež mežlja na kamnitne z mlakami preprežene pomole, na voiove, sode in barake, na kupe premoga in skladanice drv. Medel sij laterne le po malem prodira 6kozi temina Črnikasta, tintasta voda pljuska in pogrgrava ob obodu ladje, ki je pripravljena za odhod iz Barija v D r a č. Verige na sidru žvenketajo, in počasi se naš parnik izmotava iz luke ven na odprto morje. V prvih jutranjih urah je italijanski parnik pred Dračcm. Noč je bila viharna, zdaj pa je morje gladko in oljnato; na nebesu visijo še črni, težki, deževni oblaki. Iz jutranjega svitanja se izvijajo oblike pokrajine. Na visokih pečinah vid;š nazobčane obrise razvalin bizantinsko-turške trdnjave, ki se odraža proti sivemu nebu. V vlažnem hladu ranega jutra ti nudi obala Albanije, če jo gledaš z morja, mrko sliko, ki je vsa siva in bleda, rumenkastorjava, polna težkih barv, liki bregovom nordijskih dežela. Golota in uboštvo cesta v sedanjem Draču močno nasprotujeta ponosnim zgodovinskim spomenikom Grki so ga ustanovili; pod cesarjcm Avgustom je postal grška kolonija: Dyrachium. Kraj je bil kot poglavitna točka prometa med Italijo in Balkanom veliko tržišče. Tu se je začenjala Via Egnatia, ki je vodila skozi Mecedonijo v Bizanc. Še v srednjem veku je imel Drač, kot jako utrjena luka, važno vlogo, in je bil pomemben člen v vrsti jadranskih mest. Hitimo k avtu, ki nas bo odpeljal v sedanje glavno mesto Albanije, v Tirano, ki leži kakih štirideset kilometrov dalje v deželi. Vozimo se proti vzhodu najprej skozi spodnjo okolico Drača, ki je zloglasna pokrajina malarije. Tu je malo naselbin in zaradi močvirnatih tal so le na višje ležečih mestih. Hriboviti obronki padajo proti Tirani in tu se ti odpirajo pogledi na veličastni gorski sklad K r u j a , ki je večidel leta pokrit s megom. Prav do današnjih časov je kruta usoda vladala Albanijo, kakršna zadene le malokatero de- Pred glavno mošejo v Tirani želo. Njena mrka zgodovina nam priča, kako so si bila posamezna plemena v hudem sovraštvu, kako so 6i tuja ljudstva osvajala državo in jo podjarmljala. Edino največji osebnosti v albanski »godovini, narodnemu junaku Skenderbegu, se je posrečilo v petnajstem stoletju, da je z močno roko zbral najboljše sile dežele in je za kratko dobo ustvaril iz Albanije neodvisno državo, ki je posegla celo v evropsko zgodovino. A po njegovi smrti se je začela 400 letna doba turškega vladanja. Ta doba je Albanijo odrezala od sleherne zahodne civilizacije in je tvorila za neodvisno deželo prelom v slehernem razvoju, tako da je bila izbrisana iz kroga evropskih držav. Šele v preteklem stoletju je bila Albanija iznova odkrita. Bivše avstrijske, 6rbske, francoske ekspedicije so odkrile divji sever; italijanska geološka raziskav,anja so se ukvarjala največ s srednjo in južno Albanijo. V najnovejšem času je Italija zasedla Albanijo in nov list zgodovine je odprt za njeno bodočnoist. V prvi vrsti se bo izboljšalo poljedelstvo, temelj albanskega življenja, Petnajst tisoč Japoncev — tako pravijo »Pe-kingčani« — se je v poslednjem času priselilo v Peking. Japonci jih priznajo le 7000; resnica bo pač v sredini, posebno še, ker se je — prav v nasprotju s prejšnjimi časi — pojavilo pomanjkanje stanovanj. Celo vedno jako dragi tujski hoteli in gostišča so prenapolnjena z Japonci, dasi so ti tako varčni. K tem, recimo 10.000, priseljenih civilnih Jajioncem, pa prištejino še japonsko gar-nizijo, ki je njeno število neznano, vendar pa ni v nikakem razmerju z dejansko potrebo in velikansko razsežnostjo starega cesarskega mesta Saj so Japonci na frontah prepotrebni slehernega vojaka in konja. V Evropi namreč zmeraj pozabljamo, da je nova pokrajina, ki so jo Japonci zasedli, tolikšna kot Nemčija in Francija skupaj. Zatorej ni lahko v tem neizmernem zaledju, ki v njem kar mrgoli neštetih čet, vzdrževati mir in red in hkrati še nastoi>ati na pravih frontah s potrebnimi četami! Zato v Pekingu ni videti dosti vojakov. In če jih vidiiš pohajkovati po cestah, tedaj so le v majhnih skupinah in le za spremstvo kakega častnika. Sploh pa: kdor je v letih velike svetovne vojne vide' kako zasedeno mesto v zaledju tuje države, in če danes vidi »Peking pod Japonci«, la bo nehote primerjal prejšnji in sedanji čas in bo tako prišel do čudnega spoznanja, da ni vojna umetnost in vse, kar zraven spada — izvzemši nekaj novih tehničnih iznajdb — prav nič tako »spremenljivega«, kakor smo navajeni misliti! M HAT) I SLOVENEC Materine solze Mati je noč in dan jokala za umrlim sinčkom. Noko noči je imela Čudno Nanje. Sanjalo se ji je, da so se odprla nebesa. Iz nebes so kot beli metuljčki prilotcli drobni a ngclri. Eden izmed angelcev ni mogel leteti. Vos žalosten je obsodel na pragu rajskih vrat. »Zakaj pa ne letiš?« so ga vprašali drugi angelci. »No morem!« je s tožečim glasom odgovoril. »Zakaj ne moreš?« so ga vprašali. »Mokre peroti imam, nočejo me nositi po zraku.« jo povedal. »Od česa pa so ti peroti mokre?« so bili angelci radovedni. »Od materinih solz!« je vzdihnil ubogi angelček. Matere, ne prelivajte solz za svojimi otro-oički, ki so postali angelci v nebesih! Materi za god »Jutri je materin god!« Micki in Jerici so svetlo zažarele oči. »Ta dan bi ii morali podariti nekaj posebno lepega,« je zamišljeno rekla Micka. »Le kako, ko pa nič nimava!« jo je nejevoljno zavrnila Jerica. Globoko sta se sklonili mladi glavici in nekaj grenkega jima je kanilo v dušo. Očka tako malo zasluži, da komaj životarijo. V zadnjih dveh letih jima niti drobnega dinarčka ni mogel podariti za hranilnik. Brez denarja pa se danes ničesar ne dobi. Še prijazne besede ne, je očka nekoč rekel. »Jaz sem se pa nekaj izmislila!« je nenadoma zaklicala Jerica in veselo plosknila z rokami. »Kaj pa? Hitro povej!« je silila vanjo Micka. »Takole bova naredili,« je rekla Jerica in ji začela s pridušenim glasom nekaj razlagati. * Drugo jutro, ko je komaj sonce pokukalo izza daljne gore, se je Jerica po prstih splazila v sobo, kjer sta ležala oče in mati. Vzela je budilko z mize in jo skrila v kuhinjo, da ne bi s svojim ropotom ob določeni uri prebudila matere. Potem sta si obe, Micka in Jerica, zavihali rokave ter sc navdušeno lotile dela. Najprej sta zanetili o.gcnj v štedilniku, položili nanj lonec z vodo in zmleli kavo. Lahko si mislite, kako presenečena je bila mati, ko sc je zbudila in stopila v kuhinjo. Na mizi so stale štiri skodelicc, iz njih pa se jc pri-ietno kadilo m zapeljivo dišalo. Sladka mlečna kava je bila kuhana. Tako sla deklici razveselili mater za god. A to še ni bilo, vse. Jerica, ki je bila dve leti starejša od Micke, ie ponosno povedala, da sta tudi za kosilo že vse pripravili. Vsaj en dan v letu sta hoteli materi prihrainiti vse delo »Mamica, ti kar lepo za mizo sedi in počivaj! Danes bova midve namesto tebe opravili vse. Misli si, da 6i imenitna gospa in da imaš kar dve služkinji!« jc ljubeče rekla Micka. Mati se je veselo nasmehnila in sedla za mizo. In je sedela ism celo dopoldne in dobrohotna opazovala, kako sta se deklici resno in marljivo sukali v kuhinji. Ko se je opoldne vrnil oče iz službe domov in izvedel, da sta tudi kosilo skuhali Micka in Jerica, jc kar zazijal. Na vso moč je pohvalil mali kuharici, čeprav kosilo ni bilo najboljše: juha je bila preslana, krompir prismojen, v solati je bilo olja preveč in jesiha premalo, soli pa nič . . . Po kosilu sta deklici pregovorili mater, da si je privoščila pol urice popo.ldanskega spanja. Medtem sta lepo pospravili po kuhinji in pomili posodo. Ve« dan sta sc deklici sukali po stanovanju. Roke jima niso mirovale niti za kratko minuto Ko je večerna zarja pozlatila vrhove gora, iima je bilo pri srcu tako toplo in lepo, kakor da bi bili materi podarili za god najdragocenejše darilo, ki ga premore ta svet. Kaj pravite, deklice, ki tole zgodbo berete — ali ne bi bilo lepo, če bi tudi ve svoje matere tako razveselile za god? Nad vse toplo vam to priporoča — Kotičkov striček. Span'e Če je človek lačen, ne more spati. Glad neprijetno vpliva na živce, a tudi na krvni obtok in na srce. A tudi prpsit človek ne more spati. Ce za nekaj časa zatiene oči, ga mučijo hude sanje. Kakor vidite, je želodec zelo pravičen. Tudi bogatinu, ki si lahko privošči najslajše dobrote tega sveta, se upa postaviti po robu. ne samo siromaku! Verica in njena botra Verica jeimela dobro mater. Vse matere so dobre svojim otrokom, najbolj pa tiste, ki jim morajo nadomeščati tudi očeta. In takšna mati je bila Veričina mati. Lepo sta živeli in ničesar jima ni primanjkovalo. Skromna koča na obronku gozda jima je dajala streho, vsakdanji kruh pa je mati zaslužila v tovarni. Imeli sta tudi njivico in belo ovčico, ki je Verici delala družbo iu dajala sladko mleko. Vprav tisto leto, ko se je Verica pripravljala na zakrament sv. birme, pa se je zgodila strašna nesreča. Sredi črne noči, ko sta obe trdno spali, se je koča užgala. Komaj sta ee rešili. Mati je skočila v goreči hlev po ovco, ki je pretresljivo meketala. Ovca je bila rešena, materi pa so se užgali lasje in obleka. Sirota bi bila gotovo zgorela, če je ne bi rešil iz plamenov dobri sosed. Z žalostnim srcem sta mati in Verica zapustili pogorišče in se naselili pri sosedu. Stanovanje pa je bilo bolj podobno hlevu kot človeškemu bivališču. Mati je imela hude opekline po telesu. Morala je v posteljo. Beda se je naselila v mrzlem prostoru. Verica je prislužila nekaj di-narčkov s prodajo cvetlic, jagod in gob, a to je zadostovalo komaj za močnik in kruh. V dneh pred najlepšim otroškim praznikom, binkoštmi. je Veric^ prav posebno marljivo ija-birala šmaruice po gozdu. Prodajala jih je po hišah in res spravila skupaj toliko denarja, da si je kupila skromno oblekeo in čevlje. Samo eno hudo skrb je še imela: kje ho dobila birmansko botro. Prosila je marsikje, a povsod so jo neprijazno zavrnili. V tej hudi stiski se je mati spomnila sestre, ki je živela nekje daleč v tujem mestu. Že dolgo ji ni pisala. Poslaia je Verico po znamko in papir ter ji začela narekovati. Verica je z velikim zaupanjem pisala dobri teti. Bila je prepričana. da ji ne bo odrekla iskrene prošnje. Vse dni je hrepeneče čakala odgovora. Do-bodrušnemu stric: pismonoši je bilo že kar nerodno, ker ji je mo.-al vsak dan znova odgovoriti, da nima zanjo nobenega pisma. Tako se je približal predzadnji dan birme. Zadnji up v Veričinem srcu je splahnel. Žalostno so je odpravila k počitku. Mati jo je sočutno pobožala po objokanem obrazku in začela moliti. Sredi molitve je nekdo narahlo potrkal na vrata. Verica je dvignila glavo izza odeje in naT peto prisluhnila. »Mama, ali slišiš?« je šepnila materi. Mati ni slišala ničesar. Odgovorila je: >Saj ni nič! Veter buta ob vrata. Pomiri se in lepo zaspi.« Tedaj je potrkalo znova, tokrat močneje. In znan ženski glas je jeknil v nočno tišino. Verica je planila pokonci, poljubila križek nad posteljo in vsa srečna dahnila: »Hvala ti, dobri Bogec!« Stekla je k vratom in jih odklenila. Žena, ki je stala na pragu, je bila res teta. Dva velika kovčega je držala v rokah ln prijazno se je smehljala. Pa se ji je hitro zresnil obraz, ko je videla vso revščino okoli sebe. »Joj, teta. kako 6em vesela, da si prišla!« je vzkliknila Verica in ji hvaležno stiskala roko. Teti se je zjasnil obraz. Dobrotno je pobožala Verico po laseh, potem pa je stopila k 6estri in ji podala roko. Sočutno ji je rekla: »Sestra, ne bodi žalostna! Pridno hčerko imaš. To je več vredno kot vse bogastvo, ki ga imajo drugi. Verici grem prav rada za botro. Prazna, kakor vidiš, tudi nisem prišla!« Odprla je kovčeg. Prelepa bela oblekca je ležala na vrhu. Skrbno jo je obesila v omaro, potem pa začela vleči še druge reči iz kovčega: še eno obleko za Verico, več parov čevljev in nogavic. Pa tudi svoje sestre. Veričine matere, se je spomnila z lepimi darovi. Iz drugega kovčega pa so se Verici zasmejale nasproti dobrote, o kakršnih si niti sanjati ne bi upala. Tisto noč Verica ni mogla spati. Mati in teta sta se pogovarjali, kako si bodo uredili bodoče življenje. Dobra botra je povedala, da namerava na obronku gozda postaviti novo, še lepšo kočo, kot je bila prejšnja. Dnevi, polni sonca in sreče, so iz črne noči zablesteli v mlade sanje ... Slikanica za mlade risarie Danes objavljamo spet srčkan vzorec za mlade risarje. Izrežite sliko, ki predstavlja mladega ptiča na veji. in balonček, ki leti mimo -njega nekam pod sinje nebo. Gotovo se je nerodnemu dečku zmuznil iz rok. Vzemite barvice in čopič ali barvne svinčnike in pobarvajte oba — ptička in balonček — kolikor mogoče lepo. Balonček naj bo rdeč, moder ali zlat, ptiču pa pobarvajte posebej kljun, glavo, perotnice, telo, noge in kremplje. Izberite si barve po svojem okusu. Videli boste, kako imenitna silka bo iz tega nastala. Za tri najboljše slikanice pa razpisujemo tri nagrade. Pošljite jih na naslov: K oit i č k d v striček, uredništvo »Slovenca« L j u h Tj a n i. I)a vam ne bo treba šteti dinarčka in pol za znamko, napravite takole: Poslikano risbo vteknite v prazen ovitek in napišite na naslovno stran v levi kot: Tiskovina. Na drugo stran ovitka odzgoraj napišite svoj naslov. Na takšno pismo vam jc treba prilepiti samo znamko za 25 par. Pomnite pa: v ovitku razen slikanice ne sme biti nobene pisano črke. In kar je glavno: ovitek ne sme hiti zalepljen. Tako si prihranite dinarček in 25 par. Nos in oko Človek je v temi butnil z nosom ob zid. Nos je od bolečine zastokal in rekel čelu: »Zakaj moram biti ravno jaz tako nesrečen? Človeški obraz se mi ne zdi dobro narejen. Oko je lepo zavarovano v globokih votlinah in še veke in trepalnice ima povrhu. Jaz pa štrlim tja v en dan in nimam nobenega zaklona. Zdaj se zaJ taknem ob kakšno reč, zdaj se spet udarim.« Čelo je malo pomislilo in odgovorilo: »Res je, a pozabiti ne smeš, da je oko naj-nežnejši in najobčutljivejši del o.braza. Če bi oko tako štrlelo iz obraza kakor ti, bi kmalu izgubilo vid in ti bi se še večkrat zadel ob razne ovire. Gotovo bi potlei drugače mislil o očesu in mu ne bi bil več nevoščljiv, ker je taka dobro zavarovano. To je vendar v tvojo korist!« Nos je obmolknil, ker je spoznal, kako resnične so besede modrega čela. Mlada njiva Majniški kraljici A ve Marija! V pozdrav ji bronasti zvonček zapel je. Ave Marija! V pobožni molitvi popotnik vzdrhtel je. Zdravje bolnikovi Otožni obraz se bolniku zjasnil je. Mati najdražja! Otrok razigrani se v smehu zresnil je. Ti naša kraljica! Še moje srce je prav tiho zapelo, v ljubezni iskreni kot luč pred oltarjem je toplo vzžarelo. Olgica Kuretova, Zagorje ob Savi. Moje gosi I Te gosli rjave so vse, kar imam. Za vse na svetu jih ne prodan!! V urah samotnih nanje igram, se strunam pojočim ljubeče smehljam. Če daljna bolest mi razjeda srce in bedno trepečejo moje rokč, iz gosli se pesem mehko oglasi, ob zvokih otožnih srce zadrhtL Te gosli rjave so vse, kar imam. Če vse ste mi vzeli — tegft vam ne dami Saj v strunah je skrita prva bridkost, ki kane kot pelin v brezskrbno mladost. Olgica Kuretova, Zagorje ob Savi. Kačo ie ugnat To se ie zgodilo nekje v Indiji, Skozi predmestje Bombaja je vozil omnibus, v katerem je bilo več potnikov. Med njimi je bil tudi desetletni deček. Sredi vožnje je z drevesa na streho omnibusa padla kača, ki se je počasi splazila v notranjščino voza. Tam se je bliskovito ovila dečku okoli vratu. Potniki so v smrtnem 6trahu divje zakričali in drli iz voza. Dečko pa je bil tako priseben in pogumen, da je zgrabil kačo za vrat in jo tako trdno držal, da ga ni mogla pičiti. Kačo so ubili, dečko pa je postal junak dneva. Vsi so ga hvalili in povzdigovali njegov pogum do neba. Kako cigani štefefo Cigani eo prišli iz Indije, zato pa je lij.^ov jezik tudi podoben indijskemu. Ima pa tudi vse polno besedi, ki so jih sprejeli od drugih narodov. Od ene do deset štejejo cigani v svojem jeziku takole: jek, duj, trn, star, pauš, šol, efto, ohto, enja, deš. — Naučite se šteti v ciganskem jeziku, samo glejte, da si ne polomile jezikov. Kdor ima prav, izgubi! (Igrica z vžigalicami) Kadar vas je več zbranih okoli mize in ne veste drugega početi, se lotite zabavne igrice z vžigalicami. Eden izmed vas naj glasno reče: »Kdor ima prav, ta izgubi !< Potem naj začne deliti vžigalice med zbrane, in sicer vsakemu po tri. Tudi to mora glasno naštevati: »Ti dobiš tri vžigalice, ti tudi tri, ti tri in ti tri...« Pred enega izmed igralcev pa naj položi samo dve vžigalici in ta bo hitro zakričal: »Meni si dal samo dve!« Dečko ima seveda prav _ a kdor ima prav, je igro izgubil! Gospodična sreča na izprehodu malega dečka: »No, fantek, kako pa ti je ime in že hodiš v šolo?« Deček: »Ime mi ie Mihec, v šolo pa ne hodim. Kaj čem tam, saj ne znam ne brati, ne pisati,« Mirko Knnftl«! Pravljice in pripovedke izpod Triglava Z Voričevim Froncem v Blaščevi jami (Dalje.) Zajetnemu Paštbarjeveinu Joku je kar črno zamigotalo pred očmi, ko je zagledal ozko odprtino pred seboj. Saj bi komaj jegulja skoznjo zlezla, po domače rečeno! si je na tihem mislil, rekel pa ni nič. Blaščeva jama ima v sebi čarovno moč. Klepeta vi jezički pred njo ohromijo, molčeči jezički pa zaslutijo svojo ttro in — oživijo. Tako je bilo tudi tokrat. Jamarji, ki spričo zgovornih otresa-čev, Vončevega Fronca, Paštbarjevega Joka. Petrovega Janeza in Polokarjeve Anke prej še do besede niso prišli, po ta hip »topili v ospredje in prevzeli vodilno vlogo. Zgovorni otresači pa so bili potisnjeni v ozadje in so prebridko občutili na svoji koži, kako resničen je pregovor: Z jezikom še nihče ni gore prevrtal! Prvi se je vrgel na trebuh Skrablčjev Janez. Gibko kot miška je smuknii skozi odprtino. Maks iz Mlince in Kajžnikov Andrej sta se ročno splazila za njim. Blaščeva jama jih je požrla kot drobne mušice. Kajžnikovo Minko ni tolikanj zanimala jama, kolikor jo je zanimala zakleta grajska deklica — in že se je vrgla v hladni objem podzemeljske jame tudi ona. Hotela se je prepričati na svo>,e oči, kakšna je zakleta deklica na pogled Tako zala in brhka kot sem jaz, prav gotovo ni! ji je v srcu nekaj reklo... Komaj je bila v jami, že se je ob svitu žepne svetilke kradoma pogledala v ogledalce. Kar čedna sem! je sama sebi gizdavo začebrnjala in vzdihnila: »Ježeš, ježeš, le kako morejo reči, da je zaklela deklica lepša od mene!« Paštbarjev Jok je nekaj časa zamišljeno pred jamo stal in bogve kakšne misli so so podile po njegovi glavi. Kar na lepem se je začel sumljivo motoviliti in se čohljati za ušesom. Potlej si je začel zaskrbljeno otipavati žepe in se opravičevati: »Mehur s tobakom sem izgubil, po domačo re-čenoi Koj ga poiščem in se vrnem In se je spustil po strmini navzdol, da se je kar pokadilo. »Ta že ne bo vide! Blaščeve jame od znotraj!« se je Fronc porogljivo zarezal za njim. In je še pikro pristavil: »Čudak, da mu ga ni para! Če ga grajaš, mu ni prav, če ga hvališ, še manj.« »Eja?< se je začudil pravljičar Brskač. »Potem takem nn 1m) še v 6labo štel, če v javnost vržem, kar sem dognal in si tule zapisal: da ima mile oči, dobrodušen obraz in mehko srce?« »Za božjo voljo, nikarte tega napisati!« se je prestrašil Fronc »Kar ko>, bo mislil, da iz njega norce brijete. Do smrti vam te hvale ne bo odpustil!« »Kar sem napisal, sem napisal. Po toči je prepozno zvoniti!« je odločno rekel pravljičar Brskač in si zataknil sviničnik nazaj za uho. ln se je Izkazalo, da je Voričev Fronc tudi dober poznavalec ljudi. Paštbarjevega Joka ni bilo več nazaj. Bogve, kje je vrli mož iskal mehur za tobak? Zaman je Blaščeva jama po njem hrepenela. Zhogom, Paštbarjev Jok! Tvojih milih oči, dobrodušnega obraza in mehkega srca pravljičar Brskač nikoli pozabil ne bo. Kdor je nad vhodom v Blaščevo jamo razočaran, je podoben človeku, ki zagleda na cesti umazano listnico. Ne ljubi se mu upogniti hrbta in pogledati, kaj je v njej. Zaničliivo jo dregne e konico čevlja. V listnici pa je šop tisočakov... Voričev Fronc takšnih ljudi ne mara. Takole je Blaščevi jami na čast in v obrambo zastavil besedo: »Zadnjič so ae tod okoli podili nekakšni mestni škrici. So najbrž mislili, da je pot do jame z zlatom tlakovana in da stoji pred njo vratar v I pisani livreji. Namrdnili so se, ko so zagledali tole ozko odprtino m se posmehovali: Ali je to kakšna jama?! Pa eem jim jo zarobil: »Če bi še dandanes Turki po deželi rogovilili, kot so svoje dni, ali bi vam prav prišla!« Mestnim škricem je zgodovina španska vas. Malo jim je mar, koliko trpljenja in strahu, tožb in vzdihov, prelitih kapelj krvi in solz je v tej jami pokopano.« Leden dih preteklosti je zavel iz jame. Pravljičar Brskač je prisluhnil njegovi skrivnostni govorici in že je bil ves v davne čase zatopljen. Stoletja so romala mimo njega. — Glej. ali ni to truma ljudi, ki hiti po strmih pobočjih navzgor? Širokopleč možak v rašasti obleki, hodnični srajci in nažebljenih cokljah jim kaže pot. Naravnost proti skalnatemu skrivališču Jih vodi. Žene tarnajo. otroci jokajo, možje pa kolnenjo. Pravljičar Brskač si je zasenčil oči in mrzlo ga je sprletelo po telesu. Da. to so naši predniki! Pred Turki bežijo v gorč. Blaščeva jama, ki jo je mati narava izklesala, jim nudi varno skrivališče. Čas se je zasukal, stoletje se je obrnilo, pravljičar Brskač si je znova zasenčil oči. — Glej, ali ne drvi po strminah trop mladih fantov? In tam globoko spodaj za njimi — ali se ne bleščijo v soncu ostro nabrušeni bajoneti? Da. biriči so to in fantje pred njimi — begunci. Dvajset let vojaške službe, grenko je to, trdo je to. V Blaščevi jami jih ne bo izvohal noben birič. Vse dolge dneve in noči se bodo kot preganjana živad skrivali po njej. In spet se je zasukal čas. Divji lovci, rokov-njači — vse, vse je Blaščeva jama gostoljubno sprejela v svoje varstvo. (Dalje prihodnjo nedeljo.) V ZAVETJU VEČNIH ROK KLIC PO SREČI Trrr, drdra žolna. Za zabavo? Prezeba in strada pozimi. Ko jd pojemajo moči, leta neutrudno, dokler ne omahne. Ce pomislimo na takšno usodo, kajti od ledenih sveč se ne da živeti, bomo spomladi, ko kliče samico, razumeli njen klic po sreči NAS PREVZAME Dih nastopajoče dobe mehča otrpla tla. Z močo in vihro podira trhle borovce. Zajedavci so pili njih sok. Do stržena osušeni, si niso mogli preskrbeti sokov. Pod^ vihro se pripogiba tudi vitkejše drevo, a se brž zravna, kakor da se je igrftlo. Vendar se prelomi tudi takšno. Obsežnejše deblo ga je med padanjem zadelo čez sredo ter ga potegnilo za seboj. Kdor se ukvarja s to mislijo, ki zanj prav gotovo ne ostane brez haska, naj se je oklepa v samotnem gozdu in tihi izbi. Odprle še mu bodo oči za uganke, ki nam jih zastavlja narava vscpov-sodi, kamor se ozremo. IN POMIRJA Sonce se niža ter prižiga rumenkasto luč na robovih. Bilke mirujejo. Drevo, cvetlica, sleherna mušica nas nemo ogovori, ko se na široko odpre srce za vse, kar živi. ČUDOVITI SVET Kdo se je že poglobil v žit je rastlin? Da vlada ▼ njem velik križem kraž, se nam zazdi na prvi pogled; kmalu pa opazimo, da je ta križem kra-žem čudovito urejen. SEME Nam se zdi, da je mrtvo. A učenemu botaniku? >. ..kipe in se pretakajo v njem skrivnostmi tokovi po istih postavah, kot krožijo zvezde v vesoljstvu. Na to dogajanje, ki povzroči, da iz vijolice nastane zopet vijolica, zre človek zmeraj znova zavzet.. .< (Betlex). PO MODREM NAČRTU Boj na boj, celo v pohlevni naravi. In vendar je ta boj potreben. Sovražno ravnanje nekaterih rastlin je v službi splošnega reda. da ee obdrže zase in za ljudi. Tudi strupene rastline, ki jih tako preziramo, so bile vpoštete v modrem načrtu, ko je bil ustvarjen svet. CVETOČA URA Z vzhajajočim soncem. Kje so rože, vzklikne tisti, ki še nikoli ni bil na travniku. Pač ne ve, da tudi rože spe; vsaka se odpre ob določenem času. Ob štirih zjutraj se začne. Boječe se odpre sipek v rosno jutro. Med peto in šesto mandr-onsčica, za njo se budi cvet za cvetom. Med šesto in sedmo ee odpre vrbovec, med sedmo in osmo veliki slaki, med osmo in deveto jetičnik, ob devetih kurja čevica, med deveto in deseto tulipani, med deseto in enajslo tavžentroža; podnevi je zadnji peto-prstnik. Od poldne do Šeste se no razcvete nobena, dokler koz:ji parkeljč.ki ne pogrnejo medene mize za vešče. Zadnja je neka kakteja, ki se razcvete ob desetih ponoči Prav tako se cvetovi zapirajo ob določenem času. Prvi ee odpravi spat mak, ob devetih dopoldne. Za njim cvet za cvetom, dokler ne zaide sonce. NEVESTE Zakaj delite cvetlice in so barvite? Na to vprašanje niso odgovorili prejšnja desetletja. Pozneje 60 dognali, da so barvite samo tiste, ki jih obiskujejo žuželke, nikoli tiste, ki jih s cvetnim prahom oploia veter. Ponižne vijolice ne bi našla nobena žuželka, če ne bi z vonjem opozarjala nase. Prav tako re-zcda, timijan in cvet vinske trle. Tulipan in regrat, ki 6ta velika im barvita, ne dišita. Pač pa je oboje dal Stvarnik vrtnicam in nageljem. Divji kovačnik, ki raste med grmovjem, podnevi ne diši, ko pa zaide sonce, zadiši ter dehti skoraj do polnoči, da ga obiščejo vešče. BINKOŠTNO JUTRO Ko duša, ki ji sleherni dan prižge tisoč ne-slutenih luči, kakor človek, ki ima še dom ter ga pokliče mati. Za nas pa, ki smo stisnjeni v obrtno enoličnost. kakor kolo v mehanizem ure. že zdavnaj ne več. Slisn jeni... »Ti-ra-ta-ti, č'k, č'k. č'k!< Kaj si doživel ptiček? Mar ne vidimo, da ožarja naša prebivališča luč iz večne svetiljke, v kateri olje ne izgori? Zemlja pa diha, dviga se in pada, kakor prsi spečega velikana; z njo, ki je privoščena človeškim očem, se razglaša Bog. NEKAJ LET SE Še živi barje ter hrani svoje otroke, ki jih ne varuje človeška ljubezen. Nekaj let še in od nas 6e poslovi. Ze zijaijo rane — zadal jih je človek, iz katerih barje krvavi. Z vodo izhiapeva svojevrstno življenje is ranjenega telesa; njegovi kvakajoči prebivalci, ki ne bodo mogli živeti med krompirjem, utihnejo z njim. NASADI Človeško domišljija jih ureja. Drevje oblikuje v krogle in kocke, iz zelenja dela stene in vdolbine, ki jih dopolnjuje z melodijo vode v fontanah. Iz rož sestavlja sinjino daljav ter rumenilo zarje. A v to veselje postavlja resnobo šelestečih jagned. ČLOVEK POSNEMA Leta 1851 so v Londonu razstavili slovito kristalno palačo. Zanjo je naredil osnutek vrtnar Paxton. Posnel je razvrstitev okroglih listov lokvanja ter dodal steklene šipe. Preprost vrtnar je čez noč postal slaven stavbenik. ZA BLAGOR ČLOVEŠTVA »Mah pokrije gola tla, zavije mrzle skale, obuje drevje. Kakor soba, ki smo jo oropali tapet; bi bit pozimi naš gozd, če bi mu vzelf mah. Ro- Spodnja koča SPD na Golici z narcisnim poljem. V ozadju Triglav s Cmirom in Rjavino. Obe koči SPD na Golici sta že spomladi otvorjeni. Vsa svetokriška gorska kotlina je eno samo narcisno polje, ki sega do vrha Golico (1832 m) mantično pobarva 6tara poslopja; na razvaline piše zmago narave nad človeškim delom, ki se pozabljeno in zapuščeno vrača v naročje naravnih sil.« (Killermann.) »Kot uspeva mahovje poleg liSaijev na najvišjih gorah, je na tečajih kot zadnji zastopnik rastlinstva zares obleka zemlje. Žalostna puščava bi bile tiste planjave brez mahovia.« (Mttller.) A kaj naj ima mahovje z blagrom človeštvi? Gozdu jemlje živež ter je za počitek ko nalašč! Čim bolj posega znanost v skrivnost narave, toliko bolj razumemo, kaj pomeni mah v gospodarstvu narave. Mahovje je, ki ohranja vlago v naših gozdovih. Vase zbere vodo, ki kaplja z drevja, da ne izhlapi. Prisili jo, da se polagoma odteče v zemljo in se tam zbere. In kaj bi bil človek brez studencev! I BILKA LIST — CVET Vsaka rastlina ije vendar bitje zase, ki nastane ter mine, vstane in se uveljavlja med tisočerimi, ki so ji enake. Trava. List. Cvet Šele ko spoznamo, da to, kar nas obdaja, živi, raste, so plodi in bori, prepeva in mrje, bomo razumeli ljubezen, ki nas veže z vsem, kar godi našim čutom: lepota, vonjava in oblika; kakor pesem, ki nam je uspela, kakor spoznanje, ki se za-bliska ter nas razsvetli. SLABI SOSEDI Avstralska roža »smejavka« ler avstralska trobentica se sovražita. »Smejavka* globoko in na široko požene korenine, ki se oklenejo korenin trobontice. Če ima trobentica dovoli orostora, vbrizga v zemljo strup iz svojih korenin. Iz tega sledi, da se avstralska roža posuši. Pa tudi naša šmarnica ne trpi tovarišije. ZASUKAL JE ZGODOVINO Bombaževec je dragocen dar za človeštvo Ze Kolumb je našel ljudi, ki so nosili' bombaževino. Zdavnaj prej, preden smo ga poznali, so se oblačili vanj v indiji in na Kitajskem. Bombažna industrija je zasukala zgodovino. Po kartah, ki so kazale, kje so da gojiti bombaževec, so razdelili svet. Še o shalnahih Posebno nekatere planinske cvetice so silno občutljive za senčno ali sončno lego. 0 Poglavje zase pa je zalivanje planinskega griča. Skalnak zalivamo, anvpak res zalivamo, ne samo poškropimo, v suši vsak drug dan. Zalivanje pa 6e mora vršiti od vseh strani, tako da ne ostane za skalo suha rastlina. Zalivamo previdno, da ne splavljamo zemlje z griča. Ob hudi vročini poškropimo skalnak v popoldanskih urah. To rastlinam zelo ugaja. Kot druge gredice, moramo tudi planinski grič »talno pleti. Plevel, ki se je razbohotil in zako- Križanka V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začnejo pri številkah, nehajo pri debelejših črticah ter pomenijo: Vodoravno: 1. cerkven praznik, 2. prebivalec severnega dela Finske, 10. žensko krstno ime, 17. turški naslov, 18. levi pritok reke Verhnaja Tun-guska v Sibiriji, 10. sodobno vojaško srelno orožje, 20. kraj »• Vojvodini, 21. tuja beseda za gorečneža, 22. tuja beseda za rečenico, 23. pomladanska cvetlica, 24. pristaniški kraj pri izlivu reke Marice v Egejsko morje, 26. priprava za merjenje časa, 27. mesto ob Donavi v nekdanji Avstriji. 29. kraj jugovzhodno od Vipave na Primorskem. 31. naslov Papinijeve filozofske pesnitve, 32. tuja beseda za časovno razdobje, 33 koristna bodeča žival. 35. trgovski izraz za predplačilo, 37 skrajšana be«eda za vojskovodjo, 38. vrsta živali, 40. tuja beseda za vladavino. 42. del ženske obieke, 45. vrsta živi', 40. tuja beseda za žilo privodnico. 47. otok v Irskem morju, 40. druga beseda za zemljo, 50. ženski glas, 51. del poslopju. 52. Bakhov spremljevalec iz antičnesa bajeslovja, 54. ženska oseba iz svetopisemskih zgodb. 55. starinska bojna ladja na vesla, 57. umrli češki skladatelj. 59. sodobni ruski pisatelj romanov, 61. tuja beseda za pozitivni električni pol, 63. tuja beseda za ognjišče, 65. mesto v Ne-braski v Združenih državah Severne Amerike, 67. del noge, 68. važna kulturna ustanova, 69. prijatelj tuje lastnine, 71. tuja beseda za zagon, 73. važen del glave, 74. planina v zahodnem delu Bolgarije, 75. vrsta posodja, 77. strupena žuželka, 78. jezero v Abeeiniji. 79. kraj na Sorškem polju, 80. kraj na Koroškem, 81. prebivalec evropske države. 82 stara votla mera in vaga, 83. vrsta plazilcev. 84. kraj ob Soči na Goriškem, 85. tuja beseda za uradni spis. Navpično: 1. vrsta zdravilnega grmovja, 2. del naslova, 3. druga beseda za zapoved, 4. tuja beseda za zmedo, 5. levi pritok Donave v Romuniji, 6. tuja beseda za značko, 7. tuja beseda za gorski izlet, 8. gora v zahodnem delu Male Azije. 9. železniška postaja med Ljubljano in Zidanim mostom, 10. naslov Chateaubriandove romantične povesti, 11. prometni pripomoček, 12. nemška tovarniška znamka avtomobilov, 13. druga beseda za ploho. 14. skrajšano moško ime, 15. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 25. tuja beseda za dodatek kakemu zakonu. 26. pokrajina v Švici, 27. desni pritok Drave na Štajerskem, 28. otok v Ja- dranskem morju, 30. kos lesa, 32. naslovna moška oseba iz Gotovčeve opere, 33. nekdanje znamenito vseučiliško mesto v Nemčiji, 34. ščetarska potrebščina, 36. manjši kraj na Francoskem, 38. druga beseda za dobljeno bitko, 39. prebivalec evropske državice, 40. druga beseda za razpoko, 41. naslov Meškove drame, 43. druga beseda za vrbo žalujko, 44. vrsta živinske krme, 46. božja čednost, 48. tuja beseda za vršino, 51. druga beseda za znanost, 52. tuja beseda za vsoto, 53. del telesa, 56. slovenska beseda za sekto, 57. ženska oseba iz svetopisemskih zgodb, 58. vrsla glasbenega orodja, 60. obvezno šolsko opravilo, 62. bližnji sorodnik, 03. vrsta peciva, f>4. prirojena lastnost, 66. druga beseda za korist, 07. tuja beseda za vodilo, 68. planina jugovzhodno od Ljubelja, 70. lastnost vsake snovi, 72. spodnji del noge, 74. vodna žival, 75. vrsta loščila, 76. domača vprežna žival. Rešitev križanke z dne 14. ma a Vodoravno: 1. bit, 4. skok. 8. Erik, 12. Aniur, 16. orel, 17. osat, 18. Emin, 19. ara, 20. Kanal, 21. apis, 22. elizij, 23. ekonom, 25. akut, 27. Atena, 29. Maribor, 32. Amos, 34. Apel, 36. Ide, 38. katar, 40. Eger. 42. ave, 43. Rute, 45. robot, 47. Oliban, 49. Otelo, 51. rapir, 53. Alena, 55. baraka, 58. Tatar, 60. Olib, 62. Eda, 64. nota, 66. Radek, 68. Ana, ^>9. Dora, 71. para, 73. Novačan, 75. anoda, 77. meja, 79. Vipava, 81. bisaga, 82. nada, 83. Jakin, 84. osa, 85. mana, 86. Sana, 87. raka. Navpično: 1. bok, 2. Irak, 3. tenor, 4. slanik, 5. kolobar, 6. Osa, 7. kapa, 8. etika, 9. resume, 10. ime, lt. kila, 12. Anita, 13. Mazepa. 14. Uri, 15. raja, 23. emir, 24 meter, 26. Togo, 28. Nova, 30. adui. 31. rab-t, 33. Sela, 35. Lena, 37. eter, 39. ropar, 41. Rilo, 44. elan, 40. titan, 48. Bela, 49. obed, 50 okop, 52. Uadovan. 54. Nina, 56. Adonis. 57. ataman, 59. revija, 61. banana, 63. Arosa, 65 arena, 67. kapar, 70. Adam, 72. Ajas, 74. čaka, 75. Abo, 76. aga, 78. Ada, 80. vik. Rešitev vremenske zlogovnice 1. Svetopolk, 2. Tirana, 3. urgenca, 4. bandero, 5. Jagode, 6. senlenca, 7. jegulja, 8. sezona, 9. nihalo, 10. Havana. 11. sentiment. — Sveti Urhan jasen, jeseni hasen. Rešitev leposlovne besedni ce Čaša opojnosti, V zarjo Vidovo, Mlada pota. Vremenska za binkošti Iz naslednjih 33 /.logov: al — an — ba — be — bor — cit — i — je — ko — ko — la — li — lo — na — ne — ni — o — o — o — o — pe — po — rit — rog — sip — so — sto — škrob — ta — tra — vo — vo — zo — sestavi dvanajst besed s sledečim pomenom: 1. južnoazijski olok. 2. slrupena kemična snov, 3. Tanialova hči iz grškega bajeslovja, 4. planinska žival, 5. dalmatinsko vino. 6. kemična snov, 7. srbski kraj. 8. del utrdbe, 9. koroški kraj, 10. babilonsko božanstvo, 11. otok v Jadranskem morju, 12. kemična snov. Če si seslavil pravilne besede, ti njihovo prve črke, brane od zgoraj navzdol, in zadnje, brane od spodaj navzgor, povedo vremenski pregovor za binkošli. reninil med skale, le težko odstranimo in zatremo. Zato moramo čim ]>ogos>tcje pleti Tudi je pravilno, da tedensko prerahljanio skorjo, ki se napravi na zemlji, da postane prst propustna za zrak in da voda ne izhiapeva preveč. Pozimi imajo planinske cvetice v naravi za odejo debelo plast snega, tako da jim mraz in burja ne moreta škodovati. V dolini pa tega ni. Pri nas so dostikrat zime z malo snega, pa še ta kmalu skopni. Zato pokrivamo skalnak s smre-čevino, da tako rastline ščitimo vsaj nekoliko pred hudimi slanami ter hitro se menjajočo temperaturo Kakor vidimo, je postavitev skalnaka sfvar, ki jo moramo prej dobro premislili. Pametno je, da se pomenimo s strokovnjakom, ki nam bo znal svetovati, kje in kako si ga naj zgradimo. V ljubljanski okolici in ludi v mestu samem imamo po vrtovih dosli prilike videli planinske griče, ki so pravilno sestavljeni in vsestransko ustrezajoči; žal pa imamo še več spačkov, ki so bolj smešni kot okusni. Vsak, ki si želi imeti res lep skalnak, pa bo stopil v res nekoliko oddaljeni botanični vrt in si bo tam ogledal vzorne planinske griče. * Vsem tistim, ki sprašujejo za nasvet, kako se odpravijo listne uši in pa trips. Zelene uli listne uši ustavijo, če se naglo nainnože, popolnoma rast rastlino, zato jih moramo že v prvih početkih skrbno zatirati z umivanje rastlin z mlačno vodo in gobo ali krpico. V vodo damo malo mazavega mila, da bolj učinkuje. Umivanje je najboljše in najsigu rnejše sredstvo v obrambi zoper listne uši. Seveda moramo pri umivanju biti previdni, da ne polomimo in pomečkamo listov. Močno napadene rastline enostavno pomočimo v posodo s sledečo raztopino: 100 gramov tobakovega izvlečka, 105 g mazavega mila in 10 1 vode. Lahko pa tudi uporabljamo na ta način tudi druga sredstva, ki jih dobimo za nekaj dinarjev v trgovinah Pomakanje rast- s semeni. Rastlino moramo line v tobakovo nato skrbno s čisto vodo po- ra/.topino. liti. Prav tako nevaren zaiedavec, ki živi skoraj na vseli kulturnih rastlinah in tudi na sobnih lončnicah, posebno na palmah, azelejah, dracciiah itd., je trips. Trips srka iz rastline sok in pušča za seboj belkaste pike in proge, ki sčasoma pokrijejo vso površino lista. Tudi tega zajedavca preganjamo največ z umivanjem z milnično vodo. Po limitju skrbno splaknemo rastlino s čisto vodo in potresemo z žveplenim cvetom. Pri mirtah, azelejah in drugih, kjer se voda ne prime listov, vtaknemo rastlino v 40" R toplo vodo za 20 sekund. Toplota nc škoduje popolnoma nič ne listom in nc cvetnim popkom. Trips, 20 krat povečan. AHo čmrfrVfU Turnir za prvenstvo Rusije je imel do konca zelo napet potek, Botvinik in nova nada ruskega šaha Kotov sla imela po predzadnjem kolu enako število točk in šele v zadnjem kolu je Botvi-nik z zmago proti Kotov u dosegel prvo mesto in s tem prvenstvo Rusije. Rezultat turnirja je bil: Botvinik 12 in pol, Kolov 11 in pol, Bjelavenec 11, Čehover in Makagonov 10 in pol, Bonderevskij 10 in pol. Lisičin 9, Lbinin, Lowenfisch in Ra-gozin 8 in pol. Panov in Rabinovič 8, Judovič in Kan 7 in pol. Pogrebiskij in Foluš 6 in pol, Čist-jakov 5 in Romanovsky 3 in pol. Preseneča predvsem izvrsten uspeh prof. matematike Kotova in neuspeh nekaterih znnnih mojstrov kot so Lo- \venfisch, Ragozin ic Romanovsky. * Mednarodni turnir na Holandskem je končal z interesantnim rezultatom. Velemojstri dr. Euvve, Flohr in Szabo si dele prva tri mesta s 3'/a točke, ostala mesta p* so z 1 in pol točke zasedli mojstri Cortlever, Fonteni in Landan. V zadnjem kolu je dr. Euwe premagal Flohra v lepi partiji. Iz turnirja je današnja partija. 8. Flohr: S. Landan 1. dm2—d4, d7—d5; 2. c2—c4, e7_e6; 3. Sbl -c3, Sg8—f6; 4. Lcl-g5, Lf8-e7; 5. e2-e3, 0-0; 6. Sgl—f3. Sf6-e4 (črni si. je izbral La-skerjev razbremenilni sistem, ki po tesniji daje črnemu izenačeno igro. Najbrž je močnejše igrati najprej h7—h6 razadi možnega napara na h kme-v poznejšem razvoju); 7. Lg7Xe7, Dd8Xe7; 8. Ddt— c.2 (druga varianta je c4Xd5, LflXc4, Sb8— c6 in prednost belega je le malenkostna), c7—c6 (najbrž je na tem mestu izglednejše Se4Xc3 Dc2Xc3 c7—c6 Ta1-c1 Sb8-d7, Lfl-d3 d5Xc4, Ld3Xc4 b7—b6 z nadaljnim Lc8—b7 in po pri- merni pripravi c6—c5); 9.-Lc3Xe4, d5Xe4; 10. I)c2Xe4 (slabše je Sf3—d2 zaradi f7—f5 in črni rx> izvedbi poteze e6 —e5 stoji zadovoljivo) De7 —b4+; 11. Sf3—d2, Db4Xb2; 12. De4—b6 (nesolidno je Tal—bl, ker ima črni proti napadu na točko b7 odgovor f7—f5) Db2—c3 (po DXbl, TXbl bi beli stolp takoj zasedel prosto linijo); 13. Lfl—d3! (beli izkoristi slabost točke h7 za razvoj) h / —hO; 14. Kfl—e2, Dc3—a5 (po tej potezi črni ne pride več do dobre igre. Potrebno je bilo efi—e5); 15. c4—c51, Sl>8—d7; 16. f2—f4 (črni damski lovec je sedaj zaprt) Sd7—f6; 17. Dbl—63, Da5—c7; 18. Sd2—c4. Lc8—d7; 19. a2 —a4, Ta8—b8; 20. al—a5l, Sf6—d5; 21. Thl— bl (Flohr izvrstno izkorišča svojo prednost na damskem krilu) Tf8—d8; 22. g2—g3 (črni je grozil žrtev figure na f4 z dobrimi izgledi, ker bi dobil tri kmete) Rg8—f8; 23. Ld3—c2. Rf8—e7; 24, Dt>3— a31. Td8—g« (črni se pripravlja na napad na kraljevem krilu); 25. e3—e4. Sd5.Xf6; 26. a5—a61, b7Xa6; 27. Da3Xa6, Tb8Xbl; 28. Lc2Xbl, Tg8—b8 (črni mora opustiti misel na napad na kraljevem krilu, ker je pritisk belega na damskem krilu presilen); 219 Lbl—d3. Tb8 —b7; 30. Da6—a3 (grozi Sc4—d6 z osvojitvijo a krnela) Dc7—b8; 31. Tal—a2. Sf6—e8 (prepreči Sc4—d6. toda pade v drugo neprijetnost); 32. d4—d5l, e6Xd5; 33. e4Xd5, R»8f8; 34. Sc4 —e5, Db8—c7; 35. Da3a6l, Ld7—c8; 36. Da6X c6. Dc7—1>8; 37. Dc6—a4, SeR— f6; 38. d5—d6, Lc8—e6; 39. c5—c6 (boljše bi bilo Ta2—d2 in bela vezana kmeta morata odločiti) Le6Xa2; 40. c6Xb7, I)b8Xb7 (brani lovca a2 zaradi Dg2+); 41. d6—d71. Db7—g2+; 42. Ke2— el, Dg2—gl + ; 43. Re1—d2, Sf6Xd7 (črni mora dati figuro); 44. Da4Xd7 (hitreje bi dobilo Se5Xd7+ Rf8—e7, Sd7—e5! z grožnjami DXa2 in DXa7 + ) g7—g6; 45. Dd7—d6+ in beli je zmagal v 57. potezi. Vojna Oče, kako pa nastane vojna?< »Misli si, da se je Francija sprla z Anglijo...« »Kaj kvasiš!« se vmeša mati v pogovor. »Francija se vendar ni sprla z Anglijo!« »Saj mislim to samo za primer!« »A s tem zavajaš otroka na napačne misli!« »Prav nič ne!« »Kako, da ne?« • »Hvala, očka,« pravi sinček, »zdaj pa že vem, kako nastane vojna!« [(V TEHNIKA Zaščita pred zračnimi napadi Dnevi negotovosti, ki so zadnje mesece pretresali Evropo, so v marsikateri državi postavili na dnevni red vprašanje, kako zaščititi prebivalstvo za fronto pred letalskimi napadi sovražnika. Vojna nevarnost je bila tako blizu, da so Francozi in Angleži po vrtovih in parkih Londona in Pariza zgradili vse polno zavetišč za zaščito svojega prebivalstva pred. sovražnim bombardiranjem. Pri tej priliki se je pokazalo, da se dajo že v nekaj dneh zgraditi zanesljiva zatočišča za dovolj veliko število prebivalstva. Pri gradnji protiletalskih zatočišč so se že z uspehom uporabljale izkušnje, ki so jih nabrali med državljansko vojno v Španiji. Najbolj preprosta in hitra zgradba za obrambo pred letalskimi bombami je v zemljo izkopan širok jarek. Jarek mora biti vsaj 2.10 m globok in 60 cm širok. Ob stenah pa so v vdolbini pripravljeni sedeži. Strop jarka ee prekrije s tramovi ali pa z valovito pločevino, nato pa se nanj nameče izkopana zemlja vsaj 75 cm na visoko. Priporočljivo pa je, da na ta strop naložimo še kakih 25 cm kamenja ali opeke. Stene jarka so obložene s prepojenimi deskami ali z valovito pločevino, ki se opira na lesene opornike prereza 10x5 cm in ki so po 45 cm oddaljeni drug od drugega. Samo ob sebi je razumljivo, da mora biti v jarku preskrbljeno za odtok vode. Tam kjer je dovolj prostora, lahko izdelamo po več takih jarkov, vendar mora biti vmes vsaj 6 in prostora. Zahteva se tudi, da se na vsakih 5 metrov spremeni smer jarka. Dno jarka naj bo obloženo 6 kamni in naj bo vsaj 20 cm nad talno vodo. Ni treba posebej omeniti, da je ob vhodu in izhodu jioskrbljeno za to, da ne vdere zastrupljeno ozračje za prihajajočimi. Za to je določen kratek prostor, ki je na obeh straneh pre-grajen z nepropustnimi zagrinjali. Poskrbljeno naj bo tudi za primerno stranišče in za zvezo s sosednjim za kopom. Zanimivo je vedeti, kako globoko jx>d zemljo se moramo zakopati, če hočemo biti varni pred pogubnim učinkom obstreljevanja. Globina tal je predvsem odvisna od kakovosti tal. Francoski predpisi navajajo globino 8 m za zaščito pred 100 kg težkimi bombami. 12 m za zaščito pred 300 kg težkimi in 20 m za zaščito pred 1000 kg težkimi razstrelilnimi bombami. Slične predpise kot Francozi imajo za gradnjo bombnih zatočišč tudi Švicarji, Nemci, Italijani itd. Na podlagi izkušenj in na podlagi lastnih poskusov so Angleži v Londonu gradjli velika zatočišča 15 m globoko. Angleška zatočišča so tako izdelana, da so določene za vsakih 500 ljudi po ene stopnice, ki morajo biti vsaj 1.6m široke in j>o sredi pregrajene. Da se preprečijo neprilike, ki bi nastale, če bi bile stopnice naenkrat popolnoma porušene, 60 stopnišča v Kako si sešiješ moderno krilo Preden urežeš blago, sa napraviš kraj iz papirja, pri tem se oziraj na vzorec slike. — Krilo sestoji samo iz 4 pol, ki je vsaka taka kot skica I. Risba II. ti pokaže, kako je treba vzorec položiti, pri čemer je _+. srednja guba blaga. Črtkani deli, Moški gre v kuhinjo globino tako speljana, da spremenijo trikrat svojo smer za 90" preden dosežejo zavetišče. Da je bivanje pod zemljo ljudem čim bolj olajšano in da so posamezne skupine čim bolj neodvisne druga od druge, je za vsakih 150 ljudi prostor pred plinom posebej zavarovan. Tudi stranišča so tako postavljena, da ni nobeden od stranišča oddaljen več kakor 50 m. Stopnišča so na zemeljski površini zavarovana z oklopnimi neprodušniini vrati. Naprava za prezračevanje leži v sredi zavetišča in žene porabljeni zrak skozi stranišča v odtočne kanale in na prosto. Vsako tako zavetišče v Londonu sprejme lahko vase 2000 ljudi Zlasti za tenis je takšno pokrivalo potrebno. Treba je, da je pokrita glava in so zasenčene oči, sicer trpi zdravje, pa tudi igra zaradi prehude svetlobe. Pričujoče pokrivalo sesloji iz rute na tri vogale, ki ima spredaj prav širok senčnik. Prav tako ima ruto na zatiiniku. Jabolčno pecivo Potrebuješ V«, kg moke, 320 g presnega masla, 160 g sladkorja, 2 jajci in nekaj jabolk. Za okras 1 jajce in vtepeno smetano. Presno maslo porazdeliš v majhnih kosih po moki. Sladkor ui vtepeni jajci zmešaš z žlico. Nato pustiš testo, da počiva pol ure, nakar ga raz-valjaš in izrežeš okrogle krpe. Vrb krpe deneš surova, na tanke rezine razrezana jabolka, to pa okrasiš s testenimi progami. — Vse daš na pe-kačo, poliješ z jajcem in smetano in pečeš pol ure v pečici. Čim je pečeno, malo ohladiš in daš na pol toplo na mizo. Kakor lev, ki renči in ee mu sline cedijo iz gobca, ko so plazi za čredo ceber, tako se splazi lačen mož z vsemi grdimi nagoni divje zverine v kuhinjo. Podnevi, če ondii njegova žena prijazno varuje svoje hranilne ovčice, prido hinavsko in cukreno, rekoč: »No, kaj pa kuha danes moja sladka ženica?« začne žgoleti, dvigne nos in vohlja okoli. Pridrsa se do loncev, dvigne pok rovke, f>ogleda. brž seže v lonec, si opali prste, vendar ulovi korenček in ga požre. Potem seže v skledo z močnato jedjo, pokusi jo in pravi: »Aha!« Zdaj pa zavisi vse od tega, ali sta zakonca malo ali dalj časa poročena. Če je primer številke prve, je mlada gospodinja v skrbeh, hkrati pa je jiočeščena, zakaj v svojem kraljestvu še ni na trdnih tleh in se ji tudi niti ne sanja o požreš-noeli in hinavščini moških. Zatorej brez moči stoji in gleda, kako ji mož že kar med kuho kosilo pogoltne. Gospodinja številka dve pa dobro pozna svojega nergača. Nezaupno motri nadležneža. nato pa mu reče: »Zdaj pa kar veni« in mu vrže kost z mozgom na krožnik. Toda ponoči, ko sije bleda mesečina, ko vsakršna nedolžnost mirno sniva in spi, tedaj se sovražnik po prstih približa. Prihaja s seje in ima čevlje v rokah. Če se mu posreči, da vdere v kuhinjo, tedaj gospodari ondi s tisto hladno okrutnostjo, ki so dehor zaradi niie studi kokošim. On, mož, plane na vse, karkolli more doseči, prodre v najskrivnejše kotičke in pogoltne jajca in rozine, slanino in čokolado, smetano in kisle kumarice, mezgo in meso, sladkor in grah v konzervi in sploh vse, kar mu pride pod kremplje. Ko pride nesrečna gospodinja drugo jutro v kuhinjo, tedaj vsa osupla obstane spričo — praznine. b) Če se dolgočasi Začne se navadno s tem, da stopa, držeč roke v žepih, po stanovanju okoli, da malce pogleda skozi okno, nalo zazdeha, pogladi kak okvir in si nato ogleda prst, če je prah na njem. Nalo krene v kuhinjo. Obstane na pragu, čuti, da bo Binkoštni cvet — potonika tu nekaj zanj. in se začne ozirati. Potegne predal, pokuka v omaro in odpre pečico. Takoj začne pokušati in hrustati (glej kakor pod a!) ali pa počenja drugačne neumnosti. Modra gospodinja pa si v tem primeru zna pomagati. Prežene ga z zvijačo, tako da ga pošlje v kavarno, ali mu pa da na mizo kak katalog, čim ga mož zagleda, ga brž pograbi, pozabi na vse drugo okrog sebe in gre z njim k svoji pisalni mizi. Če se ga pa hoče žena iznebiti za dalj časa, tedaj mu da kako staro budilko v popravilo, in mož ne bo prej nehal, dokler ne bo ura do poslednjega svojega delca razdejana. (R. Urban.) »Da se le ne bi vrv pretrgala!« »Prava reč, Alenka; saj imava doma še eno!« Pokrivalo za igre na soncu ki segajo preko blaga, so posebej prirezani in ob strani dodani, kar je razvidno 6 skice III. Sj>red-nji in zadnji deli se sešijejo in nato oba stranska šiva, šive dodatnih delov pa na narobni strani močno polikaš. Rob krila je ozek; krilo se zapenija na strani e kovinsko zadrgo. Neumni metuljček Metuljček je zaživel ko ie bilo sonce zlala krogla na vzhodu. Po vlažnih majavih nogah se je izkobacal iz zapredka na vejo. Obstal je tu in lahno omahoval, sonce in veter pa sla ga medtem sušila. Preko inorja sem so ga greli sončni žarki, ki so se mednje vpletale hladne jutrnje sapice. Z lahnim ljubkovanjem so mu zleščile dolgi život in sprostile velika krila, ki so bila /gubana kakor pahljača. Toplo sonce je storilo, da je narastel in da je zaplalo v njem veselje novorojenega živ-Ijenja. Komaj se je rojstvo dovršilo, že so se krila razganila in šprostrla po zraku. Skraja so se omotično zibala s strani na stran, da so se uravnovesila. potlej pa so ljubko udarila navzven in navzdol v držo. Bila so zala in tako velika, da so odela in skrila ves život. Krasila jih je vsepovsod tudi barva, da je bilo težko videti, kje so bela in kje pokrita s črnimi obročki, ki so ee pred očmi J na videz naglo razmnoževali. Vendar so se oboja I krila zdela nekako čudno bela. Metuljček je čepel na veji razprostrtih kril, lepo rojen in dorastel. In 7. nobenim glasom, ne z veselim ne z žalostnim ni motil tihe lepote svojega skrivnostnega ustvarjenja. Prelepa božja stvarca! Brez truda ee je dvignil z veje in ljubko krenil po nevidni zračni opori — tiho, brez najmanjšega glasu. Noben vzvik, noben šelest kril ni pre-rušil neizrečne tišine njegovega žitjn. Krila so se mu razgrnila po sapici, neštetokrat mično zamahnila gori in doli, se zdaj zaletela zdaj odgnala, kakor da hi poigravala na nekem glasbilu, prešerno skakljaje od glasilke do glasilke. Kakor da je veter zaplesal z njim, se je zvrtinčil visoko v zrak, potlej pa minil v globino. Globina je bila okrogla dolinica, ki se je odpirala na prodnato obalo in morje. Ob straneh so bile samo nizke skale, katerih vesine je pokrivala trava, grmovje, bodičevje in praprotje. Povsod tu so raslle drobne cvetice. Ptiči so frfotali sem pa tja. majhni med grmovjem, veliki galebi pa so plavati po praznem sinjem nebu. V travi so se jK>likala različna neštevilna bitja in se vse vprek oglašala, da žive. Njihovi glasovi so se stap-Ijali v zaspano brenčanje In vsepovsod naokoli je metuljček uzrl tisoče drugih sebi podobnih metuljčkov, ki ie vsak frfotal, krožil in se poganjal gori in doli. Vsak je bil drugačne barve in velikosti, toda eden lepši od drugega, ko se je tiho in neugnano »preletaval. Naš metuljček se je pridružil tej trumi metuljčkov, ki so hiteli od cveta do cveta in pili iz njih med. Kdaj pa kdaj si je počil na bleščečem toplem soncu. Poigraval ee je z drugimi metuljčki. Toda čez vse rad je letal in frfotal jx> lepem praznem zraku; kar naprej je utripal s svojimi leskelajočimi se krili, s hipnim zaletom kvišku, kvišku v veter, nalo križem navzdol k tlom in spet zdaj v to zdaj v ono stran, postrani proč, zdaj navznoter zdaj navzven, kakor da hi se podil po neskončnih zapletenih križpotih neba. Kmalu po poldnevu je metuljček krenil h kraju obale, kjer je raste! šop škrlatnordečih cvetic. Nekaj časa se je nosil med cveti in si potem med njimi počil. Sonce je pripekalo. Vročina je pritiskala na prod in na širno morje, ki se je belo svetlilo pod sončnimi žarki. Zdajci je s kopnega sem potegnil nov veter Lahno in osvežujoče je vel v počasnih dolgih sunkih. Nizko je pripognil škrlatne cvete, ki je na enem izmed njih počival metuljček. Bilo je, kakor bi se otroci vsi hkrati globoko priklonili. Metuljček se je vznemiril. S tremi dolgimi skoki se je križem pognal navzgor, visoko pod nebo in se potlej dal. da ga je nosil veter. Veselilo ga je, da je veter tako prijetno pritiskal ob život in krila. Suho zemljo za seboj, .ie plaval zunaj nad morjem. Dolgo je frfotal, s krili lahno udarjal in polzel z dolgimi krepkimi 6unki vetra, ki je nenehoina vel. Drsel je dalje, ves dre-mav od ugodja, ker je tako z lahkoto in hitro letel. Potlej pa se je na lepem z naglimi in zapletenimi kretnjami kril povlekel navzdol, iz ob-sežja vetra k tlom, kakor je menil. Toda pod njim ni bilo nobenih tal. Namesto teh je uzrl prečudno ravno planjavo, ki se je neprestano zibala. Po njej so bili neštevilni. ob kra-jeh temnomodri valčki, ki jim je sončna luč po-srebrila grebene. Tu in tam »o bile tudi črne in svellozelene pege. drugje spet iskreče se lise pen. Metuljček i« sodil, da so svetle stvari cvetire in 7,letel k eni od njih. A ko se je približal blizu, mu ni zadišalo po cvetnem medu. Vanj je udaril oster duh, ki ga ni poznal in ki se mu je grajal. Tedaj sta trčila dva valčka, in kvišku je brizgnila kapljica, ki ga ie zadela v život, da ie prestrašen urno vzletel. Vzpel se je visoko nad morje in letel spet z vetrom, ki ga je naglo odnašal od neznanega nevšečnega kraja. V vetru, vročini in soncu spet vesel, je pozabil na svoj strah. Nikjer že ni bilo niti sledi zemlje. Na vseh straneh je obkrožalo morje nebo. Morje je bilo modra planota, nebo pa poslikana, naiiio povez-njena čaša. In beli metuljček, samoten ujetnik pod to neizmerno čašo, se je vozi! dalje z vetrom in čvrsto frfotal s svojimi gizdavimi krili. Kakor da je od navdušenja otopel, je letel vse dotlej, dokler se ni veler na lepem polegel in dokler se ni velika tišina zgrnila nad hrbtom morja in praznim zrakom nad njim. Metuljčku so krila opešala in hipoma je odfrfotal navzdol, da si poišče počivališče in osvežujoči cvetni med in se okrepča. Toda planjava, ki se je neprenehoma zibala in mrmrala, je s svojim zoprnim duhom metuljčka znova odgnala Preplašen je spet vzletel. Toda to pot se ni dvignil visoko. Njearove moči so pojemale. Znova ga je zaneslo navzdol Z zapolnjenim koncem života je oplazil morje. Se enkr.t se je dvignil Ne da bi si dal miru. ee ie nor masama! in odriva! po vročem zraku in z besnim udarjanjem svojih lepih belih kril izčrpaval svoje zadnie moči. A kakor ie tudi tepel s krili, je le začel počasi padati. Krila so se mu povešala in omahovala kakor ob rojstvu, ko so se bila izmotala iz zapredka Život mu je oplazilo morie. Potopil se je v vodo. Krila so samo šp enkrai 7afrfotala, potlei pa vpila morsko vodo kakor pivnik črnilo. Okrogla glavica se je še nekajkrat rahlo zganila, nato pa je metuljček obležal na miru. (Angleško: Liani 0'Flaherty.) Darujte za kongres Kristusa Kralja! Marijini čeveljčki Godec Boštjan je ležal na majhnem, sončnem griču. Zraven sebe v travi je imel gosli in zadovoljno je gledal ven v svet, čigar lep in prijazen kqe je bil pred njim. Njive so bile rjas'o rjave, med njim so potekali svetlozeleni travniki, kraj njih so stali mogočni gozdovi. Samo cesta, ki se je skozi to svetlobo preudarno plazila zdaj navkreber, zdaj navzdol, je bila prašna, siva in pusta. Zatorej ni Boštjan, ko je stopil iz gozda, krenil nanjo, ki je padala proti mestecu, čigar stolpi in strehe so bili vidni onkraj griča, marveč je bil zavil v stran na pisane travnike. Tu je trava dehtela in sc 6vetila, čmrlji so brenčali, čebele letale in mali grič je kakor trdnjava molel iz temine gozdov. Ko je godec nekaj časa dremal, ker ga je sonce tako lepo grelo v hrbet in je tako menil preslepiti tudi lakoto, se je usedel in vzel gosli v roke. Nekaj časa so se pozibavali najsvečanejši glasovi in akordi preko travnikov, njiv in halmov, dokler se ni začela glasiti lepa cerkvena pesem, ki jo je še nekajkrat ponovil, da bi jo znal gladko igrati. Medtem je postalo poldne. Ker je Boštjana lakota pekla v želodcu, na glavi pa sonce, in ker je vedel, da se v mestu za jutrišnje žegnanje že dane6 zbirajo ljudje in si brez dvoma želijo godca, je vendarle 6topil na prašno cesto in šel po njej proti mestu. Kjer zavije s ceste ozka steza proti griču vislic, je stala majhna, odprta kapelica z lesenim kipom Matere božje. Pred njo so molili popotniki in vozniki in tudi ubogim grešnikom, ki so jih tod mimo vodili na vislice, so dovolili, da so zmolili svoj poslednji očenašek, preden so jih obesili na vislice, ki so kot črn oder kukale izza cvetočih dreves. Ker je bil godec pobožen človek in se mu ie tudi zdelo, da ne bo odveč, če pred svojim prihodom v mesto poprosi nebeško Kraljico pomoči, je ho,tel pravkar poklekniti v kapelico, pa 6e je spomnil, da bi sc Mati božja nemara razveselila njegove nove cerkvene pesmi. Zaigral jo je in nato pokleknil na leseno pručico. Žalostno je začel tožiti Madonj svoje gorje, kako da, čeprav še toliko igra, vendarle ne zasluži dosti in je zmeraj isti beraček, kar bo tudi svoj živ dan ostal. Marija pa je stala kot lep, preprost lesen kip pri glavi prosečega in ni imela drugega na sebi ko preprosto kronico in moder plašč vrh raševina6te obleke. Samo njeni čeveljčki so bili iz čistega zlata. Te čeveljčke, tako so pravili, je Mariji podaril nekdo, ki je bil že pod vislicami, pa je po srečnem naključju živ in zdrav prišel izpod njih. Ko je Boštjan pobožno molil za dober uspeh svoje glasbene umetnosti in je pri tem tudi pograbil priliko, da se je nebeški Kraljici predstavil kot uboga para in ji razodel vse bridkosti svojega srca, se je zazdelo, ko da se je vsa kapela zableščala v mili luči in da se Marija sklanja h godcu. Ker si je njegovo revščino vzela k srcu, je Marija, medtem ko se je Boštjan zmeraj niže sklanjal nad svoje sklenjene roke, malo, tnalo dvignila svojo desno nogo in jo je nenadoma z nežnim zamahom potisnila naprej, tako da je zdrknil zlati čeveljček z noge in je padel v godčev klobuk, ki je ležal na pručici zraven njega. Ta je osuplo pogledal navzgor, ko se je tako zlato zasvetlikalo poleg njega, in je vprav še videl, kako mu je Marija prijazna pa malce hudomušno pokimala, in ves iz sebe je obstal sredi molitve in je za hip pozabil celo usta zapreti. Ko je pa spoznal, da se je tu očividno zigodil čudež, in je tudi vedel, da je za zdaj rešen vseh svojih skrbi, in je koj pomislil na najboljše — da se ba vendarle do sitega najedel — je zašepetal prisrčni »Bog plačaj!« Čeveljček je vtaknil v žep, vzel gosli pad pazduho in klobuk v roke in se je odpravil dalje proti mestu nizdol. Nič prav še ni verjel, ali mu ni peklenšček kako zagodel. Zatorej je nato, ko se je malo usedel kraj ceste, da bi si oddahnil, vzel čeveljček iz žepa, da bi se prepričal, ali se ni že spremenil v kamen ali krastačo, kar se je pri takih čudežih, ki jih je peklenšček na-slepomišil, že večkrat zgodilo, Ker 6e je pa čeveljček še zmeraj lesketal v soncu in ni bilo nič peklenskega na njem, je godec začel krepko korakati dalje in je vstopil skozi mestna vrata kakor človek, ki ima nekaj pod palcem. Ko,j na desni ga je zvabila krčma, kjer 60 se že ljudje gnetli krog miz, in kjer je tem lepše dehtelo po kuhanih in pečenih jedeh, ko Boštjan že toliko dni ni imel ničesar pametnega v želodcu. Zatorej je poln pričakovanja, z goslimi pod pazduho, mogočno 6topal v sredo hrumeče in smejoče se množice, in se je usedel za mizo, kjer je opazil še tnalo prostorčka. To pa je bila miza, kjer so sedeli občinski očetje, župnik in še nekaj mestnih odličnikov. Zato je krčmar, ki je že ad daleč zagledal novega gosta, koj v lastni osebi prisopihal k njemu in ga vprašal po njegovih željah. Kakor drugi gostje za mizo, je tudi on malo e strani poškilil na zaprašenega prišleca, vendar ni pokazal nobene sumnje. Celo roke si je začel meti in se zadovoljno priklanjati, ko je Boštjan naročil kar kopico jedil. Ker si je pa medtem utegnil pobliže ogledati gosta in se mu njegova obleka ni zazdela v pravem razmerju z naročenimi jedača-mi, in si je prišlec celo naročil najboljših vin, in je krčmar slednjič tudi sam sebi dolžan, da se ne sme dati naplahtati, je veselo pomežiknil z očesci in vprašali »Ali pa bo go6pod mogel vse to tudi plačati?« Na to vprašanje ga je Boštjan prav pomilovalno pogledal, nato pa vzel iz žepa zlati čeveljček in ga tako naglo pomolil krčmarju pod nos, da 6e je ta komaj izognil, da ni dobil sunka v nos. Nekaj ča6a so on in njegovi gostje bolščali v zlato stvar. Patem pa je župnik prvi in ves iz sebe planil kvišku in je zavpil: »Marijin čeveljček!« Drugi pa so začeli kričati: »O, ti satansko 6emel Ti peklenska svojatl Ukradel ga je!« in že od daleč so veselo vzklikali: »Res ga je ukradel! Materi božji manjka desni čeveljček!« Bilo je že pozno popoldne in vsi so menili, da takega tatu ne 6mejo delj ča6 pustiti pri življenju in tudi ne smeja pokvariti jutrišnje nedelje s takim grdim dejanjem, kot je usmrtitev; zatorej so se podvizali, da so brž izrekli obsodbo. Zato so gnali Boštjana proti gričku z vislicami, ko je stalo sonce še precejšen kos nad hribčki. Komaj dve uri 6ta minili, odkar je bil godec tako zadovoljno romal proti mestu, zdaj pa je šel po isti poti nazaj, seveda v sredi med župnikom in rabljem. Zadaj za množico se je kakor repek motovilil krčmar, ki se je hotel vsaj s pogledom na novi prizor oškodovati za izgubljene goste. Ko so prišli do kapelice, kjer 60 ljudje že radovedno ogledovali boso nogo Madone, medtem ko se je z druge še svetlikalo in bleščalo zlato, so veleli godcu, kot je bila navada, naj poklekne in odžebra 6voj poslednji očenašek. A ta je zaprosil, ali sme pred Marijo zaigrati ti6to pobožno pesem, ki ji jo je bil prej popoldne zaigral. In ker se je sodnikom in občinskim očetom zasmililo to mlada življenje, so rekli, da naj le. Zatorej je ubogi grešnik izstopil iz srede med žup- Takoj so številne roke pograbile godca za ovratnik, in zvlekli so ga, dasi je obupno mahal z gosli krog 6ebe, ven iz krčme in naprej skozi ulice in uličice in na mestna sodišče. V6i drugi gostje pa 60, da ne bi ničesar zamudili, 6tekli za njimi in krčma je bila kmalu kakor razdejano bojišče, kjer pa krčmar seveda ni ostal kot zmagovalec. Zakaj, plačal ni nobeden nič. Ker je bila brez dvoma takoj na vrsti usmrtitev godca, saj so tedaj tatove še obešali, in sa ljudje imeli navado, da 60 se po usmrtitvi zbirali pri drugem kramarju, ki je bil smrtni 60vražnik krčmarja pri mestnih vratih, se je krčmar obupno udaril po ustih, češ, zakaj ni rajši molčal! Boštjana, ki skoraj ni prišel do sape, 60 suvali in pehali da mestnega sodišča. Nič ni zaleglo, da je venomer zatrjeval, da Marijinega čeveljčka ni ukradel, ampak da niu ga je ona sama vrgla v klobuk. Ljudje, ki sicer radi verjamejo v čudeže, so se mu grohotali, ko 6e je zgodil resničen čudež. Sodniki 60 planili nanj kakor jastrebi, zlasti še, ker je godec tako drzno tajil vsakršna krivdo. Medtem se je že množica ljudi zbrala pri kapeli nikom in rabljem, priklonil se je Mariji in je začel tisto 6vojo lepo novo pe6em še enkrat igrati. Medtem ko so zadoneli že prvi glasovi strun na goslih, so se ljudje v polkrogu zgnetli krog kapelice, kjer je rabelj v rdeči obleki držal goslača za ovratnik. Tedajci, ko so zvoki violine začeli bolj in bolj slovesno naraščati, 6e je župniku zazdelo, ko da je Madona začela gibati z levo nogo. In ko je poslednji akard odplaval preko vrtov, in je rabelj že hotel godca potisniti naprej, je Marija vpričo vseh ljudi dvignila levo nogo, kakor je popoldne storila z desno, in je vrgla drugi zlati čeveljček godcu k nogam. Tako, da so vsi ljudje in župan in župnik in sodniki in mestni očetje popadali na kolena in se ni nihče več ^spqoiw»fl grička z vislicami. | ' N%to se je sprevod veselja pdmlkal nizdol k meslccu. Le da je zdaj" krčmar od mestnih vrat, videč spremembo, stopal na čelu sprevoda, in Boštjan je godel plesne pesmi. Vsi so mu vzklikali, vsi 60 tekli za njim, in celo rabelj, ki je šel poslednji, je z obešenjaško vrvjo vesela mahal po taktu. (A. Czibulka.) BINKOŠTNO JUTRO Binkoštno jutranjico zvonovi pojo: tingel, ting, tong! Srebrne rosice so napojile rožam glavice. Svetega Duha resnice so napolnile bolne dušice. Kakor zdravilo se je prelilo v naše srce, ko binkoštno jutro zvonovi zvone: tingel, ting, tong! Če greš na potovanje... Glede na zlaganje raznih potrebščin v kov-čege, so nam za zgled Američani, ki so nam dali ploščati kovčeg, ki je izpodrinil ond nerodni, zaboju podobni kovčeg. Poslali so k nam kovčeg, ki velja kot omara (glej sliko!). Vso naže po- trebščino so postale v poslednjih letih bolj lahke, priročne in preproste. Nobene »ganljive« prtljage nimamo več, kjer bi bili uvezeni kaki stavki, kot na primer, »Srečno pot« in podobno. Ob slovesu se zdaj ljudje malokdaj jokajo, vsi smo po- stali nekam bolj »potujoči«. Težki les smo nadomestili z lažjimi snovmi, tako da so zdaj kovčegi, z vsebino vred, jako lahki. Na pričujočih skicah vidiš razne potrebščine za na pot, ki jih damo v lično in lahko prtljago. Postelja za gosto Na sliki jo vidiš; v njej sta dva predala, kamor more dati gost perilo. Na Ozki platnici je majhna omarica za čevlje in druge potrebščine. Kumare se delj časa obdržijo, da so sveže in trde, če jih zaviješ v vlažen papir. Celo kumare, ki so že uvele, se bodo v mokrem papirju osvežile. Frtaučku Gustl ma beseda Tku lepe pumlad, koker je bla letaš, pa mende res še ta nar-etarejši Ide na pou-neja. Sonce je že ud zgudenga jutra pa du pozenga večera kar zmeri naprej in naprej biu nad nam, koker de b biu prve-zan. Kmeti ukul pu dežel sa bli že čist scagan, ke sa se bal, de se jim bo zemla pusešila. de še ku-prive na boja tle na ne rast. Tu se pa tku samu ud sebe zastop, de dauke boja mogl pa use-glih tku plačat, koker u ta narbulšeh letnah. Tu je za kmete res hedu, nej roče eden kar če. Se-vede, ublast tku na more puniagat, če je suša pu svet. Usak pa tud ve, de ublast na more brez gnarja žiut, pa če gre tud use ta drug cugrunt. Zavle tega tud ublastem na bo mogu nubeden naprej metat, če boja začel kmeti pučaa konc je-mat. Ublast vender na more še za tu puskrbet, de b šou kar na nona kumanda glih tekat dež, keder b ga kmočk pusestenki putrebval, ke ma drugeh bi nujneh skrbi zadost. Sej sami dober veste, de je res tku, in de tud drgač bit na more. Kene, ublast se more ja tud na nas mestne pur-garje uzirat in glodat, de na scagama, ke mi morma glih tku pusten dauke udrajtvat, koker kmeti. Sej nam ee kmeti smilja in pa tud tist, ke marele delaja in predajaja, ke že tud tešku čakaja dožounga uremena. Suša u varžeteh glih tku ni ldem prlublena, koker suša na pul. Mi purgari, poseben pa še penzjunisti, mama pa velik rajiš lop ureme, de nam ni treba duma čepet in dougčes predajat. Noja, pa kua vam bom tu tlela prpoudvou, ke sami dober veste, de na more bit nekol prou za use. Usak ma kej druzga rad. Kene, še Buh, če tistem uetreže, ke maja lep ureme rad, pa spet tistem ni prou, ke maja rad dež. Če narobe naredijo pa glih tku. Prou useh Idi na more nubeden zaduvulit, nej naredi že tku al pa tku. Lde sina že tku prštiman, de se morma nad usaka rečjo zmrdvat, pa če je še tku dobra. Kene, kar je pametneh Idi, b mel rad autunumija, drug sa pa spet bi unet za centralizem, ke jim več zaleže. Tle se na da prou nč pumagat, pa če s gespudi še tku glave belja, kuku b se dal tku naredit, de b biu usem ustrežen. Puglejte! Jest sem že en tak člouk, de sa m lubši sončen dnevi, koker pa de b se z neba cedil name. Pa na smete iniselt, de zatu. ke nimam marele. Ampak sam zatu, de sem letaš, ke sraa mel tku topla pumlad, že pred eninu dobrem mescam lohka ne©u 6oj puvršenk u zastaulaunca na uddih. Vite, zdej pa lohka hodem kar plonk ukul, koker pulet, ke je uroče. Al ni tu prpraun, ke m ni treba puvršerika u garderob uddajat in ud nega plačvat, keder grem u kino? Zdej me je že pousod dost za videt. Kene, du-poudne hodem u Zvejzda tiste kapelce, ke ureme kažeja, ugledvat in štederat. Tam prideva pu-navad s tistmu gespudam skup, ke ureme u radio napuveduje, pa se kej pumenva. Učaseh, keder ma glih čas. m puve kar za ceu mesec naprej radioprugram, pa ureme glih tku No. pupoudne ja pa mahnem kar naraunast gor pud Tibuli škrjančke puslušat pa levarce futrat. Škerjančki že tku lepu žvrguleja. koker de b prletel s ka-šeng8 konservatorija u Iblana. Levarce sa pa tud tku prjazne, de m z roke urebuve jederce zobleja. Pud Tibuli ee nas pa usak dan skp zbere tulk penzjunistu, de lohka začnema kar prec za knofe hacarderat. Gnar nosma pa raj u kašna banka epraut, de ga na zašpilama, Nahterem ga pa duma žene kunfisceraja. Pr Spil mam pa jest že ud nekdej sreča, če prou prauja Ide, de maja pr špil sam ta naumen sreča. Sevede, tu pa na drži, ke jest vender nisem naumen. Jest mam še use kinofe na suken, pa na hlačah tud. Še u varžeteh mam tulk enoh knofu, de me res že jflfrbi, kam b gnar spravu, keder b ga kej mou. No, zdej sma, hvala Bugu, že usi penzjunisti, ta star, koker tud ta mlad, znusil 6oje puvršenke u zastaulaunca. Sam še eden ga prnese usak dan kar tku čez roka, koker jih nosja gigerli, gor pud Tibuli. Ke sma ga zadenč prašal, zakua ulač puvršenk s saba, ke je že tku uroče, de urane kar zjaja, je biu pa kar tih. Ke sma mu nasvetval, denej ga nese čez puletje raj u zastaulaunca, de mu ga moli na boja pužrl. nam je pa tkula ud-guvuru: »Sen sem ga že zadenč not nesu, pa ga ni6a tli uzet. Rekel sa, de je tak, de b gvišen usi moli not pukrepal, če b na mel bulšeh puvr-šefiku u zastaulaunc za žrt. Glih tku sa m rekel. No, zdej m je pa pršou glih prou, de ga lohka s saba nosem, keder grem kam. Lde saj na boja mislel, de sma penzjunisti res že tku na konc, de morma žiut z zastaulaunca u večnem prja-telstvu « Mi sma sevede tu z zaduvolstvam na znajne uzel in prec enoglasen sklenil, da boma tud mi čez puletje kašne stare cujne čez roka nusil. keder boma šli pud Tibuli. S tem boma kulkertulk na^ uglede prdubel. Sej zdej sina že tku deleč pršli. de če že usak z nam pumetat. Zader čas je, de ratama mal bi previden. Zadenč jo žo eden štenku ubčinska uprava, zakua pesti ceste z bre-zuvem metlam pumetat Ni izklučen, de jim zna nazadne še u glava past, pa boja začel iblanske ulce kar s penzjunistem pumetat. Ke sma mi tala reč prerešetaval, se začneta pa kar naenkat dva penzjnnista na use kriple drt: »Bratci, veseli usi. tralala, tralala.« Mi sma jih začel kar debel gledat, ke sma mislel, de sta srumaka znurela. »Kua sta se pa začela tleta drt?« sma jSh I prašal. »Al črna puslat du rešilen vu7. he vaj I bo na Stedenc pelu?« 1 j Zavle naj ni treba nč pu rešilen vuz pu-šilat,« sta se nam udrezala. »Midva sva pr zdrau pamet. Če sva zatu vesela, ke sva že u penzjon, še nisva znurela.« »Sej 6ma mi tud u penzjon, koker vidte, pa useglih na razsajama.t jima je eden ud nas ud-guvuru. »Kdu pa prau, de niste penzjunisti? Sej se vam vid, ke nimaten nč knofn. Ampak, pumiselt morte, de vi niste bli uradenk pr pošt, koker sva bla midva. Mende ste ja tudi vi slišal, kuku morja zdej uradenki in tud drug, ke maja na pošt za upraut. garat, ket črna žvina? Nuč in dan morja ruguvilt pu kancelarijah. Koker ava zvedla, sa s mogel pismonosci nabaut še clu vežne kluce ud iblanskeh hiš, de lohka tud punoč raz-našaja pisma in pa daučne upuinine, ke jih čez dan na morja useh raznest. No. al sa tu mačkene souze? Dopusti sa pršli na pošt tud že skori «st iz mode. /,bolt se tud nubeden več na upa, Jte jo tku strogo prepovedan. Avanzeraja pa tudi šele tekat, ke sa z ena nugo že na uiimu svet. Al se vam more pol koj čuden zdel, če sva midva tku vesela, ke sva že u penzjon? Scor je najen penzjon bi švoh. ampak u sil hudič še clu muhe jč. če nima druzga. Zakua b jih pa pol mvidva ne, kedei bova pršla tku na konc? r rej sva zmeri, bouna sva tud žiher, če čva Al m tu lajn?« Ke je biu ene par penzjunistu tud ud žole-zence med nam. sa začel pa kar usi skup tku »ziujac upit. de sa use tičke pa levarce pregnal Ke sma tud drug sprevidel, de je še Ia narbulš. ce je člouk u penzjon. sma začol pa še ml pumagat tista pet: »Bralci, veseli usi, tralala, tralala,« in sma ja tulk časa pel. de nas je prSoti en pulcaj pregajnat. Pu ta nou udredb se na smo več tam ukul razsajat, de se srnce, jeleni in pa druge zverine na pjašeja. F G. »Že tolikrat so hoteli določiti težo lune, pa so zmora. dognali drugačne številke.« »Ni čudno! Saj vendar er. čas raste, en pa pojema I« PO SLOVENSKI ZEMLJI Kako je bila odkrita Zupanova - Permetova jama r ; i -S?. . Ir^-K^ " , > s-fv Šentjurski Tabor pri Grosupljem Dne 26. maja 1926 sem se napotil s svojim 16 letnim sinom Josipom v tako imenovano brezno pri »Opolskem kamnu« z namenom, da bi se mogoče po kakem podzemeljskem rovu dalo splezati v tako imenovano podzemeljsko jamo »Ledenico«. Naprosil sem tudi g. Ivana Ogrinca, krojaškega mojstra in njegovega sina Antona, oba sta naju spremljala do omenjenega brezna. Imel sem s seboj dve žepni električni svetilni ter nekaj baterij in 6več, merilni trak, več svinčnikov, nekoliko papirja in 3 škatlice vžigalic. Tako opremljeni smo korakali po gozdni tišini. Ko smo prišli do podružnice na Tabor, smo si sposodili leseno lestvo, dolgo 11 m. Lestvo smo postavili v brezno, katerega navpična višina je 9.30 m. Zaradi poševne stoje je bila lestva prekratka, to jc pa povzročalo še strašnejši pogled na brezno. Podali smo se po lestvi v globino brezna, opazili smo precej nagromadenih 6kal, veliko zemlje, vej in drugih od zunaj v jamo vnešenih predmetov. Spremljevalcema sem naročil, da naj nagromadeni material nekoliko, vsaj zasilno odstranita, jaz pa sem šel na najnižjo točko ter sem poskušal najti podzemcliski rov, po katerem bi se dalo priti v »Ledenico«, ki je 114 m oddaljena v smeri nižje lege zemljišča. Tako sem pričel plezati po zemeljskem rovu v smeri proti »Ledenici«. Župana Permeta jamu pri Grosupljem: Kapniki v veliki dvorani Rov se je čim bolj zoževal ter se tako polagoma zožil, da nisem mogel proti navedeni smeri več naprej. Razsvetljeval sem z žepno električno baterijo, katere svetloba je bila slaba. Ko sem 6e prepričal, da ne morem več naprej, sem se vrnil zopet po rovu nazaj na najnižjo točko brezna. Pričel sem zopet znova raziskovati, našem sem drugi podzemeljski rov tudi v smeri proti »Ledenici«, ta rov jc bil sličen prvemu, le polovico krajši. Tudi tukaj kot pri prvem eem, žal, ugotovil, da ne morem dalje, povrnil sem se zopet nazaj. Pričel sem zopet znova. Opazil sem novo ozko votlino, katera pa ni bila speljana tako točno v smeri Ledenice, vendar sem si domneval, da pridem po kakih ovinkih na zaželjeni kraj. Plezal sem dalje v vodoravni smeri višine po raznih ovinkih in po porabi večurnega časa sem priplezal med skalovjem nazaj na zgornji del brezna in to na najvišji točki. Bil 6em že ves zmučen, od plezanja so me bolele noge. V tistem hipu sem zagledal odsev svetilke skozi neko 6kalo ob strani brezna in ob skali malo votlinico Votlina je bila ravno v nasprotni strani Ledenice. Takoj se zopet odločim, da bom še nadalje raziskoval, naročim spremljevalcem, naj ostaneta v prvotnem breznu, jaz pa sem sc splazil po najdeni votlini. Votlina, po kateri sem sc plazil, je bila v začetku zelo ozika, ko sem se preplazil v dolžini 2 m po rovu, se ie isti razširil in zvišal. Šel sem polagoma dalje, in sicer tako, da je rov dobival čim nižjo točko. Tako pridem 15 m po rovu, vidim, da je nekoliko zaprt s skalami, med katerimi se je videlo po razpokah, da sc votlina nadaljuje. Razmišljam od kod te skale, osvetlim obok in vidim približno 1 m široko za6eko v oboku, od koder se je skalovje gotovo utrgalo ter je sedaj v rovu nagromadeno. Usedem se na skalo, razmišljam kako bi se mogle skale brez kakih večjih posledic podreti ter bi si na ta način omogočil pohod po rovu. Končno se odločim, da bi moglo biti to smrtonosno, ker bi 6 sunkom stresel tudi druge skale in bi se lahko porušilo name. Preden sem se pa vrnil ven, kakor sem se odločil, sem še enkrat med skalami, katere so bile sesedene, posvetil, in ko opazim, da je naprej še rov, sem ^gp^g^B^aannnBHuninnnnii. Grobnice in spomenike kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09 popolnoma nehote pograbil kamen, kateri je tvoril nekako steno čez rov, skušal sem ga polagoma odstraniti, pa 6e ni zganil. Pomagam še z drugo roko, čeprav sem imel v roki svetilko, sem toliko pripomogel, da je izginil v globino. Od padca je precej odmevalo. Nato nekoliko osvetlim za6eko na oboku, ko sc prepričam, da se ne ruši naprej, poderem še 4 kamne, nakar grem polagoma po rovu dalje. Tako sem prišel na rob skale, od koder mi ni bilo mogoče priti na najnižjo točko, vendar sem posvetlil in ugotovil, da se votlina še nadaljuje, in sicer v desno smer. Odločim sc, da grem zopet nazaj v prvotno brezno, kjer sta me čakala spreljevalca razložim jima, kako 6--m bil daleč in kako eem podiral po rovu skale, da sem si napravil pot. Ko smo zopet dospeli na že prej označeni rob rova, eem tudi Ogrincu pokazal v desno 6tran navzdol padajoči rov, kakor že prej mojemu sinu. Ogrinc ga je ogledoval z začudenjem, a nižje v rov ni bilo mogoče Spomnil sem 6e, da bi bilo dobro izmeriti, koliko padca ima rov pri isti skali. Vzamem merilni trak, ga spustim naravnost, in začuden opazim, da je samo 2 m globoko, to se pa nikakor ni ujemalo z mojo prvotno, na oči merjeno globino 6 m. Zaradi tega zopet razsvetlim, kolikor mogoče natančno, prepričam se, da je merilni trak obstal na veliki skali, navzlic temu je pa rov ostajal na desno stran ter se je pogrezal še bolj v globino. Takrat mi pride na misel, če bi imeli iestvo, bi jo postavil na skalo, kjer je ostal merilni trak, tako bi se dalo priti v nižino rova. Takoj nato naročim mojima spremljevalcema, naj gresta k podružnici na Tabor in naj si sposodita še eno lestvo 2—3 m dolgo, katero naj, čim prej prineseta v brezno. Po naročilu takoj odideta, sam pa ostanem v rovu ter preiskujem stranske dele. Pridem do nekega stranskega rova, ležem po njem dalje, rov se znižuje, ob isti priliki mi pade svinčnik iz žepa v globino, odmev me opozori, da se tudi meni lahko pripeti isto, ker stojim pred žrelom brezna. Pričnem se polagoma pomikati nazaj, kmalu nato se skušam obrniti, a rov je bil preozek, moral sem še nekoliko časa s hrbtom naprej. Končno 6e mi je vendar posrečilo, da sem prišel v toliko širino rova, da sem se mogel obrniti, Zaslišim klic. Takoj spon znam, da 6ta to moja spremljevalca, hitim iz stranskega rova, vprašam, ali sta dobila lestvo, odgovor je bil »da«. Zakaj se toliko časa ne oglasite, ker sva tako klicala. Kratko jima odgovorim, da nisem slišal, Bil sem v stranskem rovu. »Nesita lestvo dalje po glavnem rovu.« Ko pridemo na rob skale, primem lestvo, jo spustim v globino ter postavim na skalo, k lestvi privežemo vrv, in ker ni bilo mogoče privezati, sem spremljevalcema naročil, naj držita varno. Primem se za skalo, poskušam stopiti na lestvo, ker je pa lestva stala navpično proti desnici, nisem mogel upogniti noge toliko, da bi stopil na lestvo, poskušam toliko časa, da mi roke že otrpnejo, ker sem se držal za skalo. Zlezel sem nazaj., ko se toliko odpočir jem, poskusim z drugo, a sedaj se mi je posrečilo nogo toliko upogniti v stran, da sem stopil na lestvo ter sem prišel srečno do dna. Takoj nato lestvo popravim, nekoliko podložim ter jo trdno primem, nato povabim tudi oba spremljevalca. Sedaj zopet razsvetlim ter se prepričam, da obstoja rov bolj desno, vzamem v roko lestvo, splezam z njo po skalah za 1 meter nižje, potem jo pa postavim še 3 metre v globino. Po lestvi grem zopet v globino, seveda tudi moja spremljevalca. Šli smo nekaj metrov po globini, tako smo prišli do prepada, kateri pa je bil nekako z naravnimi skalami zavarovan. Opazil sem ga le po ozki razpoki. Dobil sem kamen, katerega sem vrgel skozi razpoko v prepad. Po času, katerega je rabil kamen, preden je dospel do dna, 6em računal, da je prepad globok kakih 15 m. Opazil nisem kake posebnosti, razen nekaj sige o,b straneh rova, zato sem se odločil, da gremo zopet nazaj in domov. Pričnemo se plaziti po rovu, pridemo do lestvice, gremo po njej ven iz vzporednega rova, takoj nato primem lestvo, jo vzdignem ter jo Župana Permeta jama pri Grosupljem. Kapniki v veliki dvorani nesem na isti prostor, kjer je bila prvotno postavljena. Spomnim se, da bi bilo potrebno pogledati še na levo stran. Takoj se odločim, posvetim z električno svetilko proti skalam leve strani, opazim malo votlino, napravim od lestve 4 korake proti votlini, opazil sem dva krasna kapnika, približno 4 m visoka, močna 20 cm. Bela sta kakor marmor, ravna kakor sveča. Pokličem spremljevalca, jima povem, da sem zapazil dva krasna kapnika. Plezam proti njima, razume se, da gresta za menoj tudi spremljevalca. V obližju kapnikov se je votlina primerno razširila. Od blizu se nismo mogli načuditi krasoti teh kapnikov. Navzlic temu sem se odločil, da sem šel v ravni smeri ob stranskem rovu naprej Votlina je bila podobna 1 m široki is 5 m visoki razpoki v dolžini približ- no 30 m ter se tam končuje. V tej navedeni razpoki ni bilo nič posebnega opaziti, navzlic temu sem nazaj grede zmeril z merilnim trakom, napravil približno skico do kapnikov, ki so že prej omenjeni, in pri katerih smo se zopet ustavili. Ogledali smo si jih še bolj natančno in jih občudovali. Vsakokrat so se nam zdeli lepši. V trenutku, ko sem nameraval dati ukaz, da se podamo iz voltine, zagledam v višini v obližju kapnikov še eno votlino, v kateri sem opazil krasne kapnike. Splezam v višino po skali, spremljevalca za menoj in pridem v krasno, sedaj imenovano »Glavno dvorano«. Tu se blešči na tisoče krasnih kapnikov, stalagmitov in stalaktitov, Polagoma gremo nekoliko v breg, tako da pridemo do velikega kapnika, sedaj imenovanega »Spomenik neznanemu junaku«. Bili smo vsi presenečeni, stali smo nepremično in gledali podzemsko krasoto. Moja spremljevalca sta začela peti in vriskati. Pričeli smo zopet z merjenjem, napravil sem skico, zaznamoval sem tudi nekaj glavnih kapnikov. Svetloba žepne svetilke začne pojemati. Ogrinc prične ves preplašen kričati: »Pojdimo ven, ako nam baterijo ugasnejo, ostanemo vsi v jami!« Začeti je bilo treba misliti, kako pridemo s to slabo razsvetljavo v prvotne brezno. Takoj se napotimo po rovu, obe svetilki sta le malo brleli. Ko pri- demo v sredina rova, to je do najnižje točke, nam pa popolnoma ugasneta Drugo polovico rova pa smo razsvetljevali le z brlečo svečico, ki je bila le približno 3 cm dolga. Hiteli smo, da bi hitreje zagledali prvotno brezno, kajti bati se je bilo, da nam ugasne še svečica in v temi bi ne mogli nikamor iz še nepoznanega rova. Svečka je brlela do skrajne točke — do brezna. V popolni temi smo počasi lezli po 11 m dolgi lestvi, katera se je pod težo udajala; prikobacali smo do vrha na prosto, a tudi zunaj je bila tema, ker je bilo že pozno v noč. (J. Perme.) Do Županove jame (Ivana Permeta jame) vodijo slabe 2 uri lepe poti, ki se kasneje združijo z banovinsko cesto, ki vodi na Turjak mimo znamenitega Tabora. Tu je edinstvena cerkev te vrete, ki je obdana s popolnoma ohranjenim obzidjem s stolpi na V6eh štirih vogalih. Krog in krog je lep bukov in smrekov gozd. — Zupanova jama ie lepo električno razsvetljena. Dolga je 700 m in se odlikuje s čudovito jasnimi kapniki in prostornimi dvoranami. Zdaj, ko nimamo Po-stonjske in Škocjanske jame (Pri Divači), je Permetova jama naša edina največia jama, prirejena za obisk turistov. Pomladanska p lav v Gornji Savinji Za prebivalce ob Gornji Savinji pomeni plav, zlasti pomladanska, pa tudi jesenska, že od starih časov sem veliki dogodek, težko pričakovani zaslužek in doživljaj v teku štirih letnih časov. Izkušeni, zarjaveli drvarji, ki so mesece in mesece drvarili v visoko ležečih gozdovih na Raduhi, na Rogaču, pod Olševo, pod Ojstrico, na Konjskem vrhu, prihajajo s svojega sončnega torišča globoko doli k plavni cesti drveče Savinje, čim vsled tajanja snega njene vode primerno narastejo za plav; čudne, v dolini, v gostilnah v Solčavi, v Lu-čah in na Ljubnem sicer dobro poznane postave, opremljene s trdnimi cepini in dolgimi plavnkni drogi, z derezami, nahrbtniki in siarimi kožuhi. K njim se pridružujejo fantje, mladeniči in rtiožje iz vasi in raztresenih zaselkov ob Gornji Savinji, včasih tudi že osiveli starčki, kak šepasti čevljarček ali kak suh, sključen krojaček, ki vsi skupno z onimi drvarji dajejo vsako leto že znano, stalno plavno moštvo, prave, priznane plavce za pomladansko ali jesensko plav v Gornji Savinji; pestre, živahne skupine starih in mladih ljudi, suhih, slo-kih, borno oblečenih; vse v dolgih hlačah, obuti z »rančeki« (mestvami), ki na njih žvenketajo stari krampeži, proti dežju in morebitnemu snežnemu metežu zavarovani z ovčjimi ali kozjimi kožami, ki jim, bele, črne ali umazane, pokrivajo hrbet in pleče, da so videti od zadaj kakor na zadnjih nogah stopajoči medvedje, z zakrpanimi nahrbtniki in bisagami, ki v njih nosijo s seboj na težko delo pičlo hrano za ves dan, kos kruha, košček slanine ali dvoje v trdo kuhanih jajc. Tako težko, tako težavno, naporno, moreče in nevarno je njihovo delo, delo plavcev pri plavi, da jim morajo dati trikrat dnevno merico zdravega bizelj-skega vina, ako naj od jutra do večera zdrže, ne da bi temu ali onemu izmed njih odpovedati živci in mišice. Pozimi so spravili na saneh, po naravnih vlakih in drčah, po suhih in vodnih plovnicah s str-piih, visokih posfckališč obsekane, štiri metre dol-oe, debele hlode ali »platenice« neposredno k strugi Savinje, na mesta, kjer je pred pričetkom plavi plavni les nakopičen v velikanske sklade, čakajoč r.a ugodno plavno vodo. Vsaka platenica je zaznamovana, »zacahnana«, s posebnim, po lastniku določenim in pri srezkem načelstvu v Gornjem gradu uradno zapisanim znakom, da se v slučaju po-mešanja plovnega lesa različnih lastnikov pri plavi in v plavni vodi more takoj določiti pripadno,st vsake posamezne platenice. Večina platenic ima vsekano črko »H«, ki pomeni po stari navadi »Herrschaft« (graščino) Gornji grad, koje lastnica je ljubljanska škofija s vojim, v dobo njene ustanovitve 1. 1463. nazaj segajočim veleposestvom. Do 30 km daleč je glavna žaga tega gozdnega vlaste-linstva, žaga v Nazarjah pri gradu Vrbovcu, do katere bodo plavili desettisoči in desettisoči platenic, odaljena od onih mest ob Gornji Savinji in v njenem povirju, kjer bodo začeli metati in spuščati hlode v deročo Savinjo. V onih časih, ko je segala cesta sprva samo do trga Ljubnega, potem do Luč, od leta 1894. tudi do Solčave, • je bila plav v Gornji Savinji edina možnost spravljanja lesa iz obvodja Gornje Savinje, tako polnega samih jarkov in jarug, sotesk in tesnic, doli do žag med Ljubnim in Mo,zirjem. Sedaj, ko vodi avtocesta v sredino Logarske doline in že v bližino prvega izvirka Savinje, je plav še vedno daleko cenejša, nego je vožnja na tovornih vozovih in avtomobilih. Nič izumetničena, naravna in divja, romantična in groteskna, kakor je struga in obrežje Gornje Savinje in razposajena gorska reka 6ama, je tudi plav v njej, kadar Savinja ob toplih pomladanskih dneh naraste od silnih snežnic, s silnim bobnenjem drvi !»kozi ozke skalnate tesnice ter se podi v šumnih brzicah čez izprane čeri in peči. Ne le kamenje, čeri in peči, celi, velikanski skalnati otoki leže v 6trugi Savinje, štrle iz vode ter zapirajo pot prosto plovečim hlodom. Med Iglo in med Rogovilcem, mičnim hotelom ob vhodu v Robanov kot, leže v plavni vodi blizu kmeta Bel-ška Belske Klešče in Kladivo, velikanske skale, ki jih je tu morebiti nekoč odložil ledenik, sedaj najnevarnejše mesto za plavce. Spretno in lahko, prav kakor gamzi na Ojstrici, skačejo hladnokrvni plavci v svojih, s krampeži oboroženih »račekih« po onih ogromnih, hišicam podobnih, gladkih skalah, ter skušajo s cepini in dolgimi drogi preprečiti, da se ne bi hlodi med Kleščami in Kladivom, v divjem gnetenju in suvanju podeč se skozi peneče se vodno žrelo, sprijeli in zagvozdili, Ako se plavcem to ne posreči, so si na mah hlodi 6ami pot skozi bobneče žrelo med Kleščami in Kladivom zaprli; »plav 6e je zabila« in v naglici je zbranih in naplavljenih tisoč in tisoč hlodov, ki vodoravno ležeč, pa tudi navpično ali poševno štrleč kakor topovske lafete, daleč navzgor v tesnem sklepu pokrivalo Savinjo; vedno bolj raste pritisk vode in hlodov; voda raste in dviga hlodovje. Tedaj moraio plavci, ki so zaposleni ob vodi navzgor in spravljajo hlode v plavno vodo in plavno smer, 6voje delo ustaviti, da se ne nagrmati pred »zabito« plavjo še večje število hlodov. Za tujca je »zabita plav« pravi gordijski vozel; ne vidi možnosti, kako ga razrešiti. Mirno, tiho, ne da bi kaj govorili, brez vsakih navodil in ukazov se drzno-smeli plavci, ki ob Kleščah in ob Kladivu niso mogli preprečiti zagozdenja plavi, hladnokrvno lotijo dela, ki jih čaka. Plav je treba »ofnati«, odpreti, da bodo hlodi, posamezni ali v skupinah, mogli zopet neovirano ploviti po deroči vodi. Po zibajočem se »mostu«, ki ga tvorijo okrogli, vsevprek nakopičeni hlodi nad votlo hrumečo divjo vodo, se poganjajo plavci od brega do brega; sedaj stoje visoko gori na Kladivu in na Kleščah, potem zopet do pasu v ledeno mrzli deroči vodi ter skušajo s cepini in plavnimi drogi, posamezne hlode, ki so zaprli spredaj celo plav, odrivajoč in odmetavajoč v plovno vodo, strašni sklop in vozel razvozljati in »plav odpreti« (ofnati). Delo, ki bi ga nepoznavalec smatral za nemogoče, je kmalu izvršeno. Prednji, zagozdani in razčesnjeni hlodi, ki so zapirali celo plav, so kmalu odtrgani iz objema ostalega sklopa ter plavajo prosto po vodi dalje Od zadai pritiskajoči most hlodovja se redči. Plavci skačejo kakor veverice od hloda do hloda, nikdar s celo svojo težo stoječ na enem samem hlodu, ter skušajo preprečiti novo kopičenje plavnega lesa. S strahovitim votlim hruščem, podobnim grmenju topov v daljavi, drve, se pode in potiskajo kakor nori in brez glave, kot da bi hotel vsak biti prvi, hlodi skozi divji vrtinec med Kleščami in Kladivom Toda to delo ne poteče vedno tako ugodno in srečno. Kdor kot tujec prvič opazuje drznosti in smelosti gornjesavinjskih plavcev, ta bo občudoval njihovo pogumnost, bo se pa tudi bal za življenje plavcev samih, ki očitno mirno in hladno gledajo preteči smrti v oči, a proti večeru ne morejo prikriti neke utrujenosti in neke nesigurnosti. Spomin na one, ki so v ledenomrzlih Savinja, v ozadju Oljka valovih deroče Savinje med hlodi in skalami našli zgodnji grob, živi vedno svež kot zimzelen med gornjesavinjskimi plavci in je dal po ponesrečencih marsikateremu vodnemu mestu in marsikateri obali posebno ime. Le neznatno število onih hlodov, ki so jih zmetali ali spustili v Savinjo ,da jih voda odnese, plove neovirano po vodi dalje, ker je, v njej polno kleči, čeri in peči, kjer 6e ujamejo, obtiče in drugim zapirajo pot, da se delajo celi sklopi. Drugo oviro tvorijo mnogoštevilni jezovi, ki ob njih ob-vise velike množine plavnega lesa. Strmo, skalnato obrežje zahteva od plavcev veliko poguma, ko morajo včasih, stoječ ob strmi steni, 6 cepini in drogi loviti in po vodi spravljati dalje hlode, ki so se pod njo nabrali in zaostali. Kadar nastane proti pričakovanju črez noč zelo visoka voda, kar se prav često pripeti, tedaj preti nevarnost, da narasla voda odnese vso plav, ali pa vsaj velik del, ne da bi jo mogli ustaviti, mimo žage v Nazarjah Savi nasproti. Tedaj je treba pravočasno umetno »plav zabiti«. Najlažje se to izvrši ob Kleščah in Kladivom; tudi ob takozvanih Zavračkih Kleščah, ki leže tik pred Iglo v Savinji. V takozvanih Tesnicah, v najbolj skaloviti in najbolj šumni strugi Savinje med Jezersko brvjo in med Strugami so zgradili umeten, močan, štirioglat stolp v strugi Savinje, da ob njem plav lahko »za-bijejo« Nekaj, pravilno preko deroče vode ob stolp in naravne skale naloženih hlodov zadostuje, da zajezi, zagozdi, ustavi in »zabije« celo plav, ki jo potem, ko ie voda upadla, zopet »odpro«. Ne le več dni, več tednov mine, predno dospe prednji del plavi pred grablje v Nazarje, kjer spravljajo hlode po umetnem plavnem kanalu na skladišče tik ob žagi. Tu spravijo hlode na suho, merijo sproti njih debelost, jih štejejo, po debelosti razvrščajo in skladajo v velikanskih skladih, kjer čakajo, da pridejo pod ostre zobe pojoče žage. Med tem že doni rezka pesem, ki velja tudi vsem na novo dohajajočim hlodom, kojih plavna Ppsem se ubrano zliva s skrivnim šumenjem Savinje in njenih pomladanskih voda v pomladansko pesem vrlih plavcev Gornje Savinjske doline. Dr. F. Mišič. »Tale klanec je bil pa hudi« vzdihuje mož. »Pa sem jaz še ves čas zavoro tiščala, da bi nazai ne adrvalu,« ga loiaži žena Učinki Svetega Duha Sveti Duh je oseba, in sicer božja oseba, ni nekaj, ampak nekdo, in je različen tak6 od našega duha ali duhovnosti, kakor od tako zvanega duha sveta ali od duha zgodovine. Naš duh, naj smo še tako duhovni, nas ne obvaruje napuha in padca, če se ne trudimo za očiščujočo in odrešujočo milost božjega Duha. Tega Duha prav tako ni mogoče vsega dojeti in objeti, kakor ni mogoče izčrpati neskončnega in nedopovedljivega Boga. Sin božji, Jezus Kristus, ko je svojim učencem pri zadnji večerji povedal, da jim bo poslal Duha od Očeta, ga je imenoval Tolažnika in sveta Cerkev ga imenuje v svojem himnu Con-solator optime, Dulcis hospes animae, Dulce refrigerium — najboljšega tolažnika, sladkega gosta duše, najslajšo uteho. Če pa pregledamo cerkvene očete, bomo našli, da ta Duh Tolaž-nik krščanski duši podeljuje veselje, mir in ljubezen. To so najbolj vidni sadovi pobožnega življenja, ki ga vzbuja, neti in dovrši v duši sveti Duh, katerega je poslal Oče. Pobožnost in srčno veselje sta, kakor poje tudi naš Anton Martin Slomšek, med seboj bistveno povezana, tako da ne more biti prave pobožnosti brez veselja, ne pravega veselja brez pobožnosti. Resnično in polno radost, ki ne mine, ki duši neprestano sveti in nikoli ne ugasne, naj tudi včasih plamti bolj, včasih manj, doživlja samo duša, ki živi v nadprirod-nem svetu krščanske vere, ki nas dviga nad ustvarjeno bitje, nad nas same, v nespremenljivo resnico, v neustvarjeno lepoto, v neskončno in večno dobro. To veselje krščanskega človeka, v katerem prebiva sveti Duh, temelji v dejstvu, da ga je Bog ustvaril, ko bi bil lahko ustvaril namesto njega drugega, da pa je prav njega izbral in da ga ni izbral zato, ker bi bil Bogu količkaj potreben, ampak iz same brezmejne ljubezni, da bi svobodno na zemlji uresničeval največje vrednote, katerih je zmožen, da bi potegnil za seboj vse v čim večji napredek in popolnost in da bi samega sebe upodobil po najvišjem božjem vzoru — dejstvo, zaradi katerega je sv. Terezija vzkliknila: Zahvalim te, Bog, ker si me ustvarili To veselje krščanskega človeka pa je tem popolnejše, ker blagor, ki ga človek po zaslugi Kristusovega odrešenja in po posvečenju svetega Duha uživa, ni že doseženi ideal, ki ne bo več prekoračen, ni konec čudovite simfonije človekovega življenja, marveč je šele začetek, šele ouvertura, šele neskončno majhni uvodni del, ki mu sledi popolnost in polnost večnega življenja, v katerem bodo po besedah nekega pesnika vsi brsti z Bogom združenih src razcveteli v svojo pravo in neminljivo podobo, Zato za kristjana ne velja tista slovita opredelitev, kaj je življenje, ki jo je izrekel sodobni modro-slovec Martin Heidegger: bistvo bitja je skrb, največja skrb in strah pa je, da bo človekovega bitja enkrat konec. Zakaj le krščanski, to je odrešeni človek zatrdno ve, da njegovega bitja ne bo konec, da bo njegovo teženje, ki hrepeni za uresničenjem najidealnejšega in neugasljivega bitja v polni resnici, neskaljeni dobroti in neprekosljivi lepoti, dejansko in popolnoma izpolnjeno v Bogu, ki je najvišje dobro, vrednota vseh vrednot, najvišja vrednota; samo krščanski človek, samo človek, h kateremu je prišel Tolažnik, je resnično srečen in zato vesel in to veselje mu nihče in ničesar ne vzame. Kakor ptica in lilija na polju — pravi Soren Kierkegaard v enem svojih »Pobožnih nagovorov«, v katerem tolmači znano Kristusovo pričo — ne uči veselega življenja, ampak ga sam živi, in sicer vsak trenutek; tako bodi tudi ti samo veselje, in sicer brezpogojno. Kakor sta ptica in lilija sami to, kar učita, oziroma, česar se od njiju učimo, tako bodi ti sam samo veselje. Ne sprašuj se, zakaj naj se veselim in česa naj se veselim; ali je vredno veseliti se enostavno le svojega bitja? Da, vredno je, tudi ptica in lilija se enostavno veselita tega, da sta, in sicer brezpogojno in brez vprašanja. Praviš: tudi ptica in lilija imata skrbi, toda ti se prav zaradi tega uči od njiju, ker sta namreč kljub temu vesela, brezpogojno vesela: zakaj njiju skrbi in usodo nosi Bog. Vrzi vse svoje skrbi na Boga, popolnoma, le tako boš popolnoma vesel. To pa ni lahko-mišljena brezskrbnost, ampak veselje krščanskega človeka, je priznavanje in zahvala ter spoštovanje, da vsemogočni Bog tako lahko nosi vse tvoje skrbi, kakor da niso nič. To je vera, da Bog res zate skrbi, da je tvoja usoda v Njegovih rokah, in sicer v najboljših rokah, naj se zgodi s teboj kar hoče — da se tistim, ki Boga ljubijo, vse srečno izteče, vse prav konča, da tudi najhujše zlo le tvojemu poveli-čanju služi. Če nisi tako vesel kot ptica in lilija, je tvoja krivda, ker se od njiju nisi naučil, da si v brezpogojni pokorščini, vdanosti in veri brezpogojno vesel Boga, da, vesel Boga, to je tista beseda, ki vse pove! In vesela sta ptica in lilija povsod: če sta sami ali v družbi. Ti pa se moraš zavedati, da si lahko neizmerno veselejši od njiju, zakaj ti nisi samo danes, jutri pa boš vržen v peč kakor lilija, ampak tvoj danes ne bo nikoli prenehal, ti boš večno. Še danes boš z menoj v raju, ti kliče Kristus s križa; če si v Bogu, si vedno v raju. Naj živiš ali umrješ, naj se ti godi dobro ali slabo, naj končaš na dnu morja ali naj te razstreli granata na tisoč kosov, nikoli nisi ločen od Boga in boš živel z njim večno, Amen. Sveti Duh daruje potem pobožni dušni mir, tisti mir, o katerem je Kristus rekel, da ni od tega sveta; mir, ki ga voščijo apostoli vernikom v vseh svojih pismih: »Milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in od Gospoda Jezusa Kristusa« — mir, za katerega Tomaž Kempčan v 15. poglavju 3. knjige svoje Hoje za Kristusom prosi Boga z besedami: »Daj mi počivati nad vse zaželene stvari samo v Tebi in umiri moje srce. Zakaj le Ti si resnični mir srca, brez Tebe je vse nadloga in nemir. Naj se v tem miru, to je v Tebi samem, edinem in najvišjem večnem Dobru, pomirim in v njem počivam.« Religija, pravi nek sodobni modroslo-vec, je psihološko gledano, nad vsem svetom vzvišeni mir. Toda ta mir ni nemarnost, brezbrižnost, strahopetnost, lenoba ali preziranje sveta, marveč mir krščanske duše je sveta dejavna moč, ki v boju zoper zle sile sveta ne omaga, ampak se junaško bori z orožjem duha. Ta sila je podobna globokemu, mirnemu in bogatemu izviru vode, iz katerega črpajo mogočne sile, ki teko, valove in se bore, izvir sam pa je nemoteno miren in se nikoli ne raz- čisto drugače kakor zgolj le s človeškega, pa naj ga potem gledamo s stališča, kaj koristi skupnosti ali meni samemu, ali pa s stališča neke prirodne plemenitosti: krščansko gledanje je daleko višje tudi od tega prirodnople-menitega stališča. Spomnimo se samo prešest-nice, ki so jo Judje vlekli h Kristusu, da naj pove, kaj misli o Mojzesovi postavi, katera pravi tako žensko ubiti. Jezus pa je dejal: Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo. In ko so vsi osramočeni odšli, ker se nihče ni čutil v svojem srcu brez krivde, se je Jezus, ki je ves čas pisal s prstom po tleh, vzravnal in rekel: Zena, kje so? Te ni nobeden obsodil? Ona je rekla: Nobeden, Gospod. In Jezus je rekel: Tudi jaz te ne bom obsodil. Pojdi in ne greši več! To je najvišji zgled ljubezni, ki gleda vsako dušo z božjimi očmi; ki so jo ustvarile, in nikoli več ne bo večje ljubezni na svetu. Krščanska ljubezn nas veže z našimi soljudmi z nezlomljivo verigo; ona je neizmerno več ko največja medsebojna socialna pravičnost, ki strahuje, dočim ljubezen preko vsega moranja pridobiva po svobodnem žrtvovanju samega sebe. To ljubezen je šele krščanska vera prinesla na svet, in ona je tako nujna, da ne smem upati, da bi me Bog uslišal, če ni v Bmhoštna pokrajina burka. Zakaj pobožen človek je v soglasju ž Neskončnim, njegova vest je mirna, on se ne prepira s svojo usodo in je sam s seboj v skladu, ni pa s seboj zadovoljen, kakor da mu ni ničesar več treba. On se neprestano bliža Bogu, k njemu valove vse njegove težnje, v njem polje »nemir k Bogu«, toda to stremljenje ga le osrečuje, ker ga usmerja k harmonični samoizpopolnitvi. Najpopolnejši in najljubši sad pa obenem oživljajoče počelo pobožnega življenja po milosti svetega Duha, pa je ljubezen. Po tej ljubezni, ki se je v našem Gospodu razodela v vsej svoji brezdanji globini, spoznamo krščansko vero kot najvišjo, kot pravo vero v polnem pomenu, kot vero, ki je ni več moči preseči. Kdo se ne spominja iz evangelija, kako je judovski pismouk stopil k Jezusu in ga vprašal: »Učenik, katera je največja zapoved naše postave?« Jezus pa mu ni imenoval nobene od desetih zapovedi Mojzesovih, niti neštetih drugih, ki jih je zapovedovala judovska zakonodaja, marveč eno samo: »Ljubi Gospoda, svojega Boga in svojega bližnjega, kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.« Ta krščanska ljubezen pomeni biti od Boga kot njegov otrok ljubljen, samo Boga nadvse ljubiti in ljubiti svoje brate. Ta ljubezen pomeni čisto novo vrednotenje človeka, vrednotenje z b o ž j e g a stališča; ljubiti v krščanskem smislu, pomeni človeka gledati z božjimi očmi. To je nekaj čisto novega, novo pojmovanje človeka in stvarstva. Z božjega vidika vidimo človeka kot njegovo stvar meni ljubezni do sobrata. Zakaj so primeri — se sprašuje Lippert v svoji najgloblji knjigi »Človek Job govori z Bogom« — ko navidez Bog ne usliši največje reve, ki obupno vije roki pred njim, in na ta strašni misterij takole odgovarja: Zato, ker mi sami premalo ali nič ne storimo za trpečega sobrata... To se pravi, da ne smemo na Boga nakladati, česar sami v pomanjkanju ljubezni nočemo storiti, dasi smo to dolžni, če smo vredni biti otroci božji; to se pravi, da smo, oziro-ma da moramo biti, kakor pravi pesnik Rainer Marija Rilke, božji roki, po katerih Bog deli svojo milost in ljubezen. In ta krščanslta ljubezen, Agape, kakor se glasi po grško, ali caritas, kakor so ji rekali Rimljani, je dejavna. Ko bomo stali pred božjim stolom, bomo vprašani: Lačen sem bil, ali ste mi dali jesti? Žejen sem bil, ali ste mi dali piti? Popotnik sem bil, ali ste me sprejeli? Nag sem bil, ali ste me oblekli? Bolan sem bil, ali ste me obiskali? V ječi sem bil, ali ste prišli k meni? — Ne bomo vprašani, kakšen položaj smo zavzemali, kam smo se prištevali, zakaj so nas imeli in zakaj smo se smatrali sami, pa kakšne zasluge, časti in kulturna dela so ostala za nami. Le po delih bratovske ljubezni najmanjšim izmed bratov bomo vprašani. Ta ljubezen je najžlahtnejši sad vere po svetem Duhu prerojene duše. Po Hessenu (Licht, Liebe, Leben, 1935), Newmanu (Sermons, 1881) in Rossiniju (Opere, 1837). Anekdota Pokušanje Neki danski polkovnik je bil v službi jako strog, pazil je natančno na red in se je o vsem osebno prepričal. Tako se je brigal tudi za hrano moštva in je pazil na to, da je vsak vojak dobil dobro in zadostno hrano. Včasih je opoldne hodil z žlico okoli in je kot prvi pokusil juho. Na takem pregledu je nekoč ojioldne erečal dva vojaka, ki sta nesla (>oln kotel. Takoj je polkovnik ukazal, naj so ustavita, vzel žlico iz žepa, zajel v kotel, nesel v usta in požrl. Tedajc.i je zarohnel: »Ali naj bo to juha« To je vendar slabše ko voda! Odgovorila mi, vražja mazača! Kaj je to?« T eda; i ie eden od njiju za jecljaj, tresoč se po vsem telesu: »Pomije, gospod polkovnik!« Izreki Koliko prijetnejši je pesimizem mladine, kakor optimizem slarinel * Največ ljudi proda svojo dušu in se z mirno vestjo preživlja z rento. * Vsi mislimo, (e bi bili mi bogati, bi živeli drugače, kot živijo drugi bogatini. A to je prav lako, kakor da bi mislili, da bomo trezni ostali, če bomo ves dan pili konjak. * Kako je bedasto, če mislimo, da bi morali filozofi živeli po svojih naukih! Ali more kdo živeli od samih besedi Vajenec. J. A. D. M. v P. — Vajenec mora biti star najmanj 14 let, dovršiti mora najmanj osnovno šolo in biti mora telesno sposoben za tisto obrt. Nujni delež. A. A. D. — Pravico do nujnega deleža imajo otroci od svojih staršev šele po njih smrti. Dokler oče živi, ne morete od očeta ničesar zahtevati. Hčerke pa lahko zahtevajo od 6vojih staršev doto, ko se poroče. Če 6te se poročili proti očetovi volji, vam oče ni dolžan dati doto, če spo-^n a sodišče, da je vzrok neodobravanja utemeljen. Obnovitev plota. L. P. — Če sosed noče skupno z vami obnoviti skupnega plota, niste dolžni, da ga sami obnovite. Pravico imate, da na svojem svetu, tik za plotom, potegnete bodečo žico. Pri tem morate paziti le toliko, da ne bi kaka bodeča žica segala v sosedov zračni prostor. Gozdna pot. I. P. S. S. — Po izvršenem sodnem zamejičenju v gozdu se je ugotovilo, da teče sporna pot deloma po sosedovem, deloma po vašem svetu Sosed uporablja to pot le iz nagajivosti. Ker bi lahko uporabljal še druge poti po lastnem svetu, zato mu hočete vašo pot prepovedali. Pri tem se sklicujte na gozdni patent iz leta 1853., po katerem se služnostna pravica na gozdnih poteh ne da pri-posestvovali. S tožbo boste uspeli, vendar premislite, če bo gospodarski U6peh tak, da vam kaže pri ostriti nasprotstva v sosedstvu! Najemnica njive. T. M. M. — Če 60 na vaši njivi šoloobvezni otroci v starosti izpod 14 let napravili škodo s tem, da so kradli motovileč in ga nosili domov, imate pravico zahtevati povračilo škode od njihovih staršev. Višino škode bo po navedbah prič, ki so videle odnešeni motovileč, precenil izvedenec. Preudarite, če vam kaže za par dinarjev škode naprtiti si pota in skrbi, ki so v zvezi z vsako pravdo. Obrtniški račun. I. K. B. — Obrtniški račun zastara v 3 letih. Zastaranje pa prekine priznanje. Če vam obrtnik noče predložiti računa, mu povejte, da terjatve ne priznate in da bo v 3 letih račun zastaran. To bo menda pomagalo. Hudobna žena. B. G. L. — Če žena mo,ža toži na ločitev zakona in povračilo raznih večjih denarnih zneskov, potem ni druge pomoči, kakor da se ali z ženo poravna in ji nekaj plača, ali pa, da se ž njo do konca pravda in sodišče končno izreče, kdo ima prav. Seveda, če žena nič nima in s pravico revnih toži, potem bo končno svoje pravdne stroške kljub dobljeni pravdi mož sam moral trpeti, ker ženi ničesar ne bo mogel vzeli. Sredstva proti takemu neutemeljenemu pravdanju, ki dela le škodo drugemu, nimamo. Neizpoljena obljuba zakona. J. M. D. — Radi dveletnega intimnega življenja s fantom lahko zahtevate od fanta odškodnino le tedaj, če morete dokazati, da sle bili od tanta zapeljani k telesni združitvi z obljubo zakona, ki je brez razloga noče izpolniti. Višina odškodnine zavisi od raznih okol-ščin; če 6te med tem zamudili drugo resno ponudbo, da ste izgubili leta itd. Morda bi bil znesek 5000 din primerna odškodnina. Čim večji znesek zahtevate, tem večji so pravdni stroški, ki jih boste tudi sami trpeli, če ne boste s celim zneskom uspeli v tožbi. Razvajen mož. M. K. L". — S tem, da ste sami bili v službi in z lastnim denarjem oblačili in preživljali sebe, ste pač moža razvadili, da je svoj denar porabili le zase. Ker zdaj nimate več službe in ste navezani le na moia, mož vam pa noče dajati potrebnih sredstev, boste pač prisiljeni, da tožite moža, da vam da stanu in svojim dohodkom primerno oskrbo. Kajti mož jc dolžan, ne glede na lastne dohodke žene, da daje 6Voji ženi dostojno oskrbo. Nepravilno preračunavanje. R. Š. G. B. — Čim je dolžnik plačal dolg v roke odvetniku kot zastopniku svojega upnika, je s tem dolžnik pravilno poravnal svoj dolg in ne more upnik od njega več zahtevati plačila. Upnik ima pravico, da zahteva izročitev denarja od odvetnika — svojega pooobla-ščenca, ki je dolžan za upnika sprejeti denar lc-temu izročiti. Odvetnik ni bil opravičen z izterjanim zneskom poplačati drugega upnika. Zaupajte v nepristranost sodnika, sicer pa imate motnost pri-ziva na okrožno sodišče. Obračun cerkovnika in organista. L. P. R. — Predno tožite pri sodišču bivšega delodajalca na plačilo vaših pristojbin, vam svetujemo, da zaprosite z vlogo za posredovanje pri ordinarijatu. Vendar pazite, da ne pretečejo 3 leta, ker bo tedaj vaša terjatev iz službenega razmerja že zastarana. Prekopana pot. I. K. P. K. — Dokler je bilo posestvo v rokah enega lastnika, je ta lahko vozil, koder je hotel. Pri prodaji na dražbi po parcelah so pač pomotoma izostale določbe glede potov, ki jih bodo novi lastniki smeli uporabljati. Kupili ste parcelo brez pola, zalo morate pri sodišču predlagati, da se vaši parceli določi zasilna pot. Denar nedoletnih otrok. K. M. Šl. - Varstveno sodišče je imelo dolžnost skrbeti za pravilno naložbo denarja nedolelnikov. Ko 6ta otroka postala polnoletna, imata pravico zahtevati izplačilo te vloge od sodišča. Če pravijo na sodišču, da spisa no morejo najti, prosite za poepešilev zadeve sodnega predstojnika. Če to ne bi zaleglo, se pritožite na predsednika okrožnega sodišča, da stvar razčisti. Če se jo res spis zgubil, bo moralo sodišče obnoviti spis, saj mora biti vloga nedoletnih otrok razvidna iz vpisov v sodnih knjigah. Ubijanje psov v lovišču. F. L. - Lovski čuvaj je ustrelil psa - čuvaja v bližini posestva lastnika psa. Zvabil ga je s seboj ž žvižganjem. Vprašale, ali je tako ravnanje lovskega čuvaja dopustno? — Po predpisih lovskega zakona smejo lovski lastniki, zakupniki in lovsko osebje v svojem lovišču ubijati pse. ki pohajajo po lovišču. Če je lovski čuvaj sam zvabil psa v lovišče, se nikakor ne more smatrati, da se je pes potepal po lovišču. Po našem mnenju bi v tem primeru lahko upravičeno zahtevali od čuvaja plačilo odškodnine za psa. Vodovodna doklada. P. J. — Ker je vodovodna doklada sklenjena s pravilnim sklefiom občinskega odbora, veže vse davkoplačevalce v občini. Ne boste se ji mogli odtegniti z izgovorom, da imate svoj vodnjak. Če bi pri javnih napravah bile dopustne takšne izjeme, bi se sploh nobena javna naprava ne dala napraviti, ker bi so vedno našli ljudje, ki bi trdili, dn je ne rabijo in bi ne bili pripravljeni za njo prispevati. Dovršena ženska obrtna šola. P. V. — Dovršili ste štiri razrede meščanske šole in žensko obrtno Solo v Ljubljani. Vprašate, ali in v koliko se šteje imenovana šolska izobrazba kot učna doba v trgovini. — Navedena izobrazba se šteje kot predpisana dovršena učna doba in poleg toga se znižuje pomočniška zaposlitev za 1 leto in to v smislu pravilnika ministrstva za trgovino in Industrijo z dne 31. aprila 1034. Nadaljevanje pravnih nasvetov na str. 18, 'A. K. S. Menim, da je vaša duševnost toliko prizadeta po dogodku, ki ga omenjate, od tod nadloge, ki vas mučijo. Nemirno spanje z blodnimi sanjami, utrujenost, ko so zbudite; neraz-položenje čez dan. Pa ne bodite črnogledi! Mladi ste še, svet pa je velik in širok. Prav gotovo boste tudi vi našli košček srečo in pozabili na vse, kar jo bilo grenkega. Z močno voljo bosto vse preboleli. Delajte prav kakor do zdaj. Priporočam vam tudi zračne kopeli. Čo pa bi se to ponavljalo, bo potrebno, da stopite do zdravnika. M. J. D. L. Vsa vaša družina ima že od jeseni garje. Bolezen vam postaja neznosna. Iz ne vem kakšne sramežljivosti si pa ne upate k zdravniku in raje prenašate nadlogo še naprej. Bodite vendar pametni! Saj ste mož in ne kakšna nežna gospodična. To vendar ni nič hudega. Tudi gospoda lahko dobi garje. Koža, ki je vsa razpokana in razorana je zelo malo odporna in sprejemljiva še za druge, včasih prav težke bolezni. Stopite takoj k zdravniku, ki vam bo napisal zdravilo in dal navodila. Napraviti pa morate prav temeljito zdravljenje. Nadloga se je razpasla in če ne bosto temeljiti, se vam bo rada ponovila. F. V. Lj. Naslovov ne morem objavljati. Lahko bi namreč kdo smatral, da propagiram enega ali drugega strokovnjaka. Kot uslužbenka v bolnišnici imate najlepšo priliko in najkrajšo pot do zdravja. Obrnite se na kožni oddelek. M. F. Z insulinom zdravimo od duševnih bolezni shizophrenijo in sicer z zelo dobrimi uspehi. 1'udi naše umobolnišnice imajo zelo lepe uspehe. F. A. S. Imate sicer zdrave, lepo oblikovane roke, pa vedno bolj poraščene z dlačicami. To vas moti, da ne morete nositi kratkih rokavov. Ker imate zdrave, lepe roke, naj vas tistih par dlačic ne moti. Vaša lepota zaradi tega nič ne trpi. Menini, da razen vas ni nihče pozoren na to. Ce pa so res taki pragozdi, poskusite^ z elektrolizo ali z obsevanjem z rentgenovinii žarki. Ista. S čim bi popravili že dolgo časa pokvarjeni želodec? — Najprej bi moral vedeti, kaj je z želodcem, šele potem bi vam mogel povedati, kako in s čim ga ozdravite. Brez preiskave ne gre. Praktikant. Od 14. leta vam nagaja nos. Skozi levo nosnico sploh ne morete dihati, skozi desno pa prav težko. Ponoči dihate samo skozi usta. Izločujete veliko izcedkov v obliki izpljunka. Grlo imate neprestano vneto. Pokašljujete vse leto, posebno zjutraj in pa če kaj težkega delate. Svetujem vam, da se obrnete na strokovnjaka za nos in grlo. Menim, da vam dela nos neprilike zaradi zavitega nosnega prelina, oziroma polipov. Vse to se da lepo pozdraviti. Mislim tudi, da imate drgalke povečane in vnete. Tudi žrelnice ne smemo prezreti, ki tudi rada dela neprilike. Pljuča si morate dati prav tako preiskati. Morda je Io v zvezi z vašim poklicnim delom. Lahko je io eamo vnetje bronehov, lahko pa tiči za tem kaj bolj resnega. Če se boste odločiti za operacijo, morale v bolnišnico, ki ima oddelek za bolezni ušes, nosu in grla. V vašem primeru je to bolnišnica v Mariboru. K. F. Li. Nočni izlivi vas vznemirjajo. Pojavljajo se včasih v daljših, včasih' v krajših presledkih in številneje. 13rali ste knjigo, kjer pravi, da povzročajo take pojave sušenje hrbtnega mozga in celo jetika. Dokler ne čutite, da pešate 111 slabite, se ne menite za Io. To je naravno. Šele če bi opazili, da pešate, potem morate k zdravniku. Bavite se z resnim delom, na s športom in telovadbo. Večerje naj bodo skromne in ne obilne. Postelja trda in ne topla. Starost. Zanima vas razlika v starosti. Vaš izvoljenec je za lepo število let mlajši od vas. Temelj takemu zakonu mora biti res iskrena ljubezen in medsebojno spoštovanje, če ne, je vse zidano na pesek. Vsak najmanjši vihar lahko poruši stavbo, ki sta si jo sicer tako lepo zakonca ustvarila Za potomstvo vam ostane le še nekaj let. Potem pa pride mena z vsemi njenimi spremljevalkami. Mladi možje imajo za te pojave malo smisla. Sla sicer še ostane, vendar ne bi bilo pametno, če bi gradili na tem. Dooro še premislite! G. F. K. Ne manjka vam ničesar drugega kakor samo malo dobre volje, pa bosle splavali na suho. Vse nadloge bodo potem prešle. Posvetilo se resnemu delu, pa ne boste imeli časa, da bi vedno misliti na to. Kaj hočete povedati z izrazom »organska napaka« ne razumem. Da bi bila to siphilis, ne verjamem. Spirohete, ki so povzročiteljice siphilisa, ne plavajo kar po zraku. Skrbite za snago! K. V. Ob božiču ste šli po mojem nasvetu k Irokovnjaku za ušesa. Povedal vam je, kakšno ladlogo imate, dal zdravila in vam priporočal njekcije. Vendar pa ne vidite dosti zboljšanja, rudi drugo uho je postalo občutljivo. Injekcij še liste dobili. Ponušljate, če bi jih sploh jemali ali ne. Če tudi vas ušesa ne bolijo, vendar vas razne senzacije, ki jih povzročalo spremembe v ušesu, spravljajo v obup. Študirali bi še radi, prosili za drugo mesto, pa si tega ne upate, dokler ne ozdravite. — Nadloga je trdovratna. Zato ne obupavajte, če ni takoj otipljivega uspeha. Sprijazniti 60 pa morate pač s tem, tla zdravljenje dolgo traja. Ker vzroka ne poznamo, zato tudi zdravljenje ni tako uspešno kot bi želeli. Zdravila, ki ste jih dobili, so za splošno okrepitev. Pri tej bolezni je namreč to zelo važno. Kakšne injekcije vam je zdravnik omenil ,ne vem. Menim pa, da prav storite, če poskusite tudi to. Ne bi vam svetoval, da menjale mesto. Prosite pač lahko za višje ležeči kraj. Višina namreč bolje vpliva, kakor nižina. Vse se bo lepo popravilo, samo ne vrzite takoj puške v koruzo. M. S. Kaj mislite s podkožnimi bradavicami, si ne morem prav razložiti. Mislim pa, da so to navadne bradavice in svetujem, da jih daste z elektriko požgali. A. F. V. p. C. Vaša 17 letna hčerka, ki je sicer zdrava in telita 72 kg, se je lani ob Času čišče prehladila. Pozimi je namreč hodila ves dan v mokrih čevljih. Od takrat jo noge vedno bolj bolijo. Ima ze'o debele in težke. Bolečine so I zlasti hude, kadar ima čifičo. Po opisu bi sodil, da bo nadloga v zvezi s prehladom, vendar pa je to premalo. Potrebna je preiskava. Bolečine imajo lahko svoj izvor tudi v hrbtenici, ledvicah, sladkorni itd. Če je to samo prehlad, potem bi priporočal toplice. Odloči pa naj o tem zdravnik, ki jo bo preiskal. Na Koroškem. Kronično vnetje desnih obma-terničnih vezi in desnega jajčnika imate. Noseči ste 8 mesecev. Na nekaterih mestih desno od popka čutite bolečine. Bojite se, da se vam pri porodu ne bi vnela trebušna mrena ali pa vnetje prešlo tudi na levo stran. Ugotovili so vam že pred porodom, da imate razširjeno srce. Vprašujete za svet, kaj bi napravili, ker se poroda hudo bojite. Tako mislim: Ker je pričakovati komplikacij zaradi omenjenega vnetja, na drugi strani pa imate bolj slabotno srce, bi vam svetoval, da greste v porodnišnico. Če pa 6e odločite za to, da ostanete doma, pa brezpogojno kličite zdravnika, ko bo prišla vaša ura. Vendar pa ne obupujte. Takp hudo zopet ni. da bi morali napisati že oporoko, kakor mislite. So še hujše nadloge, ki jih žene srečno premagajo. »Kožna bolezen?. Mislim, da bo to ekcem. Poskusi naj z žveplenim mazilom. Prostor za čebelnjak. J. P. S. V. Plačali ste 250 din za prostor, kjer bi smel vaš čebelnjak stati do vaše smrti. Ker je sosed kot lastnik sveta zahteval od vas odstranitev čebelnjaka in ste na to pristali, imate pravico zahtevati povračilo sorazmernega dela plačane najemnine za prostor. Zadolženo posestvo. F. P. M. Po lastnih razmerah morate presoditi, če vam kaže mesečne prihranke vložiti za odplačilo dolga očetovega zadolženega posestva. Če se za to odločite, potem morate z očetom napraviti točen dogovor, da ne boste imeli sitnosti z ostalimi sodediči, ki ne morejo nič dati na odplačilo dolga. Obljubljena nagrada za posredovanje. K. M. S. Od prodajalca, ki vam je obljubil 2% provizijo za prodajo posestva, imate pravico zahtevati obljubljena nagrado, čim bo kupna pogodba s pripeljanim kupcem veljavno sklenjena. Če se je kupčija iz kateregakoli razloga razdrla, ne • morete zahtevali še nobene provizije. Nepošten viničar. L. L. S. Če je viničar po vašein nalogu vino prodal, denar pa zapravil, je s tem zagrešil poneverbo in ga bo sodišče obsodilo, če ga boste pravočasno, to je tekom 3 rillS-secev prijavili sodišču ali orožnikom. V kazenskem poslopaniu zahtevajte tudi odškodnino ter si potem prihranite civilno tožbo. Ovadba zaradi prekršilve trošarinskih predpisov pri opisan&ih položaju vam ne more škodovati, kvečjemu vini-čarju samemu, ker mu vi niste naročili kršitev istih. Odpravljiva hiba hiše. L. L. S. Če so stanovanja v kupljeni hiši vlažna, prodajalec pa je trdil, da so suha, in so bila res navidezno sulia ob prodaji, potem imate tekom 3 let zahtevati primerno znižanje kupnine, ne pa razveljavijenje pogodbe, ker se pač stanovanja dajo zboljšati in osušiti. Prehitra izknjižba. Z. T. K. Zanesli ste se na obljubo kupca bratovega posestva, da bo vaš, na tem posestvu vknjižen dolg, takoj plačal, če dovolite bremen prosti odpis in ste res v to privolili. Medtem je od prodal gozd, denar pa porabil v druge svrhe, vam pa jiič plač«,!. Na, vaš,opomin je sicer podpisal zadolžnico, medtem pa je po drugem notarju dosegel vknjižbo matere in sestre na prvem inestu. V kolikor vaša terjatev na drugem mestu ne bo krita, boste lahko spodbijali vknjižbo kupčeve matere in sestre. Če tudi s tem 110 bi dosegli popolnega plačila svojega dolga, boste smeli odškodnino zahtevati od tiste osebe, ki je zaradi svoje nepazljivosti zamudila pravočasno vknjižbo vaše terjatve. Invalidnina staršev za padle sinove. Pri domačem župneni uradu boste verjetno dobili podatke, kdaj in kje sta vaša sinova med vojiio umrla. Nato napravite prijavo za invalidnino na okrožno sodišče v Celju. V kolikor bodo vaši podatki pomanjkljivi, bo manjkajoče podatke sodišče samo uradoma preskrbelo. Vknjižba brez dovoljena. K. A. — Z možem ste lastnica posestva. Možev odvetnik se je vknji-žil za stroške brez vašega dovoljenja na posestvo. Vprašate, ali je to dopustno? In ali za moža 110 velja zaščita. — Odvetnik se je najbrž vknjižil 110 možev solastninski del posestva, kar je vsekakor dopustno. Na vaš del pa se brez vašega dovoljenja, odnosno brez sodne razsodbe ni nio-gel vknjižiti. Zaščita velja za one kmetske dolžnike. ki so se zadolžili pred 20. aprilom 1932. Pridobitev našega državljanstva. I. K. K. Vprašate, kakšne priloge mora inozemec priložiti prošnji za pridobitev našega državljanstva. — Prošnja za pridobitev našega državljanstva, ki jo je vložili pri upravnem oblastvu prve stopnje, v čigar območju je občina, ki je prosilcu zago- Naš žmnozdravmk Kilavi (slabi) piščanci. K. B. C. - Kupili ste n nekem rejcu kokoši 00 valilnih jajc, pri ka-- rili sle imeli prav malo sreče, iz lepega števila ije se piščanci sploh niso izvalili. Ko sle jajce ibili, ste našli nolri že skoraj razvilo pišče. Od hvaljenih piščančkov so se nekateri grdo držali, ineli so drisko ter so čez nekaj dni poginili, led ostalimi piščanci so nekateri pravi kilavci! lasi še dokaj pridno zobljejo, so precej zaostali ■ rasti. Kako bi zaostale piščance spravili na oge? — Po vašem pripovedovanju sodeč, ste si 1 s kupljenimi jajci zanesli v svoje dvorišče kuž-'?. kokošjo bolezen, ki se imenuje bela griža piščancev. Nekatera kupljena jajca so imela že v ebi kužne klice, ki so se razvijale skupno z za-orfkom. V jajcih, kjer so se klice močneje raz-ile, so že v razvoju ubile zarodek; iz jajc pa, -jer so se klice nekoliko počasneje razvijale, so ■e sicer izvalili piščanci, toda bolni na driski S vojimi izmetinami so bolni okužili še zdrave pi-čance. Ti 6icer niso poginili, pač pa ne morejo ako dobro uspevati. Zaostalost v rasli pa ni največje zlo. Hujše je dejstvo, rla ti slabi, zaostali liščanci izločajo z blatom kužne klice, ki ogrožajo zdravje in življenje malih piščancev. V ko-ikor bodo ti piščanci dorasli v kokoši, ste spet v nevarnosti, da vam bodo kokoši po kratkem iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODRKZITK ..............................................11 1 odgovarja samo na vprašanja, ka- j I teriro je priložen tale odrezek. | 1 ,,Slovenec" 28. maja 1939 j .....................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMNiiiiiiiiiiiiiiiiiinii bolehanju poginjale, ker imajo že od mladosti v sebi kal bolezni. Kokoši iz te 6kupine nesejo okužena jajca in pri prihodnjem valenju se začne Povest spet iznova. Svetujem vam, da zaostale piščančke pokončate, druge pa, ki so na oko normalno razviti, čim malo odrasejo, pripravite /a večerjo. Le na radikalen način se boste bolezrti rešili. Pri kupovanju valilnih jajc je potrebna velika opreznost in najsigurnejše je kupovati va-lilna jajca od tistih rejcev, ki dajo vsako leto vsaj enkrat pregledati kri kokoši na povzročitelje bele griže piščancev. Preiskave vrši Državni veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani. Ako se pri tem pregledu krvi ugotovi, da so vse kokoši zdrave, tedaj ste lahko več ali manj sigurni, da ne bosle več imeli iste smole pri valenju kot letos. Trda golša pri golobu. I. G. Lj. - Bavite se z rejo golobov. Pri pregledovanju svoje »družine« ste opazili, kako neki starejši golob neprestano odpira kljun in težko diha. Golša sama pa je trda skoraj kot kamen in je hladna. Opisani znaki se večkrat poživljajo ini sami od sebe zginejo, toda golob ni več tako rejen kot je bil prej. Kako bi preprečili pojavljanje trdo golše? — Trda golša in spremljajoči pojavi nastanejo tako, da golob pogoltne kak neprebavljiv predmet, ki zapre izhod iz golše. Hrana se v golši napne ter pritiska na dušnik in otežava dihanje. Trdo golšo je treba gnesti, pri čemer naj visi glava goloba navzdol, tla se vsebina golše lažje izprazni. Dobro ie dali golobu žličko olja. Pri zelo trdih golšah je priporočljivo, dajati golobu večkrat na dan po eno žl ičko močnega zvrelka poprove mete, ka-leri smo dodali eno do tri kapljice solne kisline. Če tudi to ne pomaga, jc treba golšo operativno odpreti in vsebino izprazniti. Isti pojav se včasih opaža pri kokoših, za katere velja isti način zdravljenja tovila sprejem v domovinsko zvezo, mora biti opremljena z dokumenti, iz katerih se vidi, da prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva. Naše državljanstvo more dobiti tuji državljan, če izpolni teie pogoje: da zaprosi za državljanstvo, da ima v trenutku, ko vloži prošnjo, najmanj polnih 21 let, da je do trenutka, ko vloži prošnjo, najmanj 10 let nepretrgoma stanoval na ozemlju naše države, da ima odpust iz dosedanjega državljanstva, odnosno verodostojno zagotovilo, da ga dobi, da je dobrega vedenja, da more vzdrževati sebe in svojo rodbino, da mu je domača občina zagotovila sprejem v domovinsko zvezo. Osebe srbske, hrvatske in slovenske narodnosti morejo pridobiti državljanstvo po redni poti, če so 21 let stare, če so dobrega vedenja in če dokažejo, da morejo vzdrževati sebe in svojo rodbino. Če so te osebe rojene, ali stanujejo vsaj tri leta v občini na ozemlju kraljevine, jim ni treba dobiti zagotovila domače občine, da jih P&3u9r>! Darmol, sredstvo za odvajanja se često potvarja. Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol In zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol. ICESSSa bo sprejela v domovinsko zvezo. S pridobitvijo državljanstva pridobe domovinstvo v občini, kjer so rojene ali kjer stanujejo. Zakon pozna tudi pridobitev državljanstva po izredni poti pred^lO-letnim rokom in brez odpusta iz tujega državljanstva. Po izredni poti morejo pridobiti naše državljanstvo tuji državljani, ki dobe_ javno profesorsko službo na univerzi naše državo, osebe, katerih sprejem v državljanstvo zahtevajo državne koristi, osebe, ki imajo zasluge za našo državo. Dedna pravica posvojenega otroka. B. V. — Posvojen (adoptiran) otrok ima enako dedno pravico v primeru zakonitega dedovanja, kakor zakonski otrok. Sploh dobi posvojeni otrok napram posvojiteljem pravice zakonskega otroka. Gonja živine po tujem zemljišču. M. N. K. — Če ste s svojimi predniki gonili živino na potok po tujem zemljišču vsaj 30 let, ste s tem pri-posestvovali služnostno pravico poti. Če pa še niste tako gonili po tujem svetu, vam vsak lastnik lahko uporabo pota po svojem zemljišču za-brani. Dedovanje po sinu. S. Ij. — Sin, ki je bil državni uradnik, je zapustil ženo in dva otroka ter starše. Vprašate, kdo bo po njem dedoval? Zakoniti dediči so otroci do treh četrtin zapuščine, žena pa do ene četrtine. Starši v tem primeru nimajo pravice dedovanja po sinu. Sodne takse. J. Z. — Radi bi zvedeli, koliko znaša taksa na tožbo za izterjanje 1000 din dolga. — Če bo tožba napisana samo na eni poli, jo bo treba kolkovati s takso z 21 din. To pa še ni vsa taksa. V pravdi je predpisana tudi taksa za zapisnik o razpravi, za sodne odločbe, kakor tudi za pravne leke. Če se hočete natančneje poučiti o sodnih taksah, bo najbolje, da si ogledate zakon o sodnih taksah in pravilnik za izvrševanje tega zakona. Po finančnem zakonu za 1938-39 so bile vse takse po zakonu a sodnih taksah Dovišane za 50 odstotkov Davčni nasveti Uslužbenski davek. Vse spore med delodajalci in njih nameščenci glede odtegovanja usluž-benskega davka rešuje po določbah člena 108. zakona o neposrednih davkih pristojna davčna uprava. Pritožbe zoper te rešitve rešuje finančna direkcija. Pritožbeni rok znaša le 15 dni. Davčna uprava mora spor rešiti še istega dne, ko se ji je spor priobčil. — Ja —. Za tekoče davčno leto se bo zgrada-rina pobirala z istimi davčnimi stopnjami kakor doslej. Povišala se bo le zaradi novega prispevka v »narodni obrambni sklad«, ki je v smislu § 19. finančnega zakona za leto 1939/1940 pobira izza dne 1, julija t. 1. V »Službenem listu« je pravkar navedeni finančni zakon objavljen v št. 34/181 z dne 29. aprila t. 1. Za osnovo odmeri novega prispevka 6luži skupni predpis neposrednih davkov, ki se vknjižujejo sumarno v glavni davčni knjigi ene občine. Prispevek za narodni obrambni sklad je progresiven in je tem višji, čim višji je predpis zgo,raj označenih davkov. Davčne tabele ne moremo objaviti, ker je preobširna. Sicer jo pa vsebuje zgoraj navedeni službeni list. Invalidnina. Po § 63. uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah z dne 1. decembra 1938, M s. št. 1131 (Službeni list z dne 24.12. 1938, št. 103/629) se na invalidnino in doklade ne more dovoliti izvršba v zavarovanje ali v izterjavo. Izjemoma se lahko dovoli izvršba v izterjavo ali v zavarovanje: a) tretjine invalidnine za terjatve državnih in samoupravnih teles, invalidskih kreditnih zavodov in invalidskega društva, in b) do polovice vseh invalidskih prejemkov za zako,nito vzdrževanje. Transferacije v davčni izvršbi predvideva člen 61. uredbe o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov z dne 19. nov. 1928, St. 148.000 (Uradni list št. 8 iz leta 1929), ki določa: Zarubljeni predmeti (terjatve) se prodajajo v kraju, odnosno na kraju, kjer 60, če ne odredi izvršilno o.blastvo bodisi eamo, bodisi na dolžnikov predlog, da jih je poslati zaradi boljše vnovčitve in prodaje drugam. Z ozirom na to določbo dvomimo, da bi uspeli s protestom, razen aiko dokažete, da se bodo trans-ferirani predmeti v kraju, kamor so se transferi-rali, le težko in slabejše prodali kot na prvotnem mestu. S. I. v Ljubljani. Vaš najemnik je odklonil podpis v zgradarinski davčni prijavi, ker 6te v njej navedli čisto najemnino po odbitku gostaščine, vodarine in kanalščine. Ako tega še niste! storili, pojdite na davčna upravo in prosite referenta, da predmetno pojasnilo naknadno priložite k davčni prijavi, Ako 6e zgradarinska prijava vlq.ži brez ^odpitea najemnika, mora davčna upravi izvršiti odmero davka potom parifikacije. Gozdni proizvodi. Po členu 45. zakona o neposrednih davkih je prodajanje lastnih živalskih ali gozdnih proizvodov oproščeno od plačevanja pri-dobnine. Če se pa pravkar navedeni predmeti prodajajo obrtoma na drobno v stalno otvorjeni prn-dajalnici v drugem kraju, ne pa tam, kjer je sedež poljskega in gozdnega gospodarstva, je pa ta prodaja zavezana k plačilu pridobnine. Za sedež poljskega in gozdnega gospodarstva se smatra kraj, kjer leži del posestva, pa tudi 6tanovališče davčnega zavarovanca, kolikor neposredno iz njega obdeluje dotično posestvo Ako želite zvedeti za razloge, ki 60 bili davčni upravi merodajni, da vas je od prodaje lesa iz vašega gozda obdavčila s pri-dobnino, se obrnite na davčna upravo in jo prosite za pojasnila, Premalo slivovke iz sliv. P. 0. S. K. — Zrele, toda razpokane in črvive slive ste jeseni tekom 3 tednov devali v trihektoliterski sod, dokler ni bil do dve tretjini poln. Nato ga je kmet odpeljal na svoj dom, skuhal tam žganje ter vam ga prinesel le 6'A litra in še to jc bilo kalno. Zdi se vam to malo in sosedje vam pravijo, da ste bili opeharjeni. — To je sedaj težko ugotoviti, kajti množina žganja, ki se ga pridobi iz sliv, je odvisna od raznih okolnosti. Za množino žganja je merodajen način kuhanja, dalje sladkoba sadja, spravljanje istega v posodo, v kateri naj pokipi, in hranjenje napravljene brozge. Če 6e hranijo zmečkane slive v posodi, v katero ima dostop zrak, izhiapeva alkohol in brozga se skisa, kar je kvarno za kakovost žganja. V obeh primerih dobimo manj žganja in slabšega. Če se brozga kuha pri močnem ognju, izpuhteva iz nje več vode z alkoholom in žganje postane bolj vodeno in kalno. Posoda z brozgo mora biti dobro zamašena in najmanj šest tednov hranjena na toplem prostoru, da se ves sladkor pretvori v alkohol. To je v kratkem par navodil, ki vam pojasnijo postopek pri pripravi brozge za žganje. Pri dobro pripravljeni brozgi iz sladkih 6liv računamo navadno o,krog 5 litrov slovovke iz 100 litrov brozge. Morda jc bilo postopanje s slivami nepravilno, zato tako malo žganja. Rja na melonah. — P. O. S. K. — Lani ste imeli lepo sorto melon »Charenteiss«, ki je bila zelo okusna, toda vsak plod je imel zunaj večje ali manjše rjave lise, znotraj pa je bil gnil. Listi so se sušili. Radi bi jih letos obvarovali te bolezni morda s škropljenjem, če to ne bi škodovalo sadežu. — Melone zahtevajo mnogo toplote in vlage v zemlji. Če so lani postale rjaste, je temu bilo največ krivo hladno in deževno avgustovo vreme, ki še septembra ni bilo dovolj toplo. Če sc na listih pojavi rja, je koristno škropljenje z galično-apne-no brozgo. Ob suhem vremenu se ta bolezen le malokdaj pojavi. To škropivo, če ni premočno (1 do 1 'A%) ne škoduje niti listom, niti sadežu, ker ni preveč ostro, Če so sadeži poškropljeni s to brozgo, nc more škodovati tistemu, ki jih uživa, ker se zunanja koža melone itak ne uživa. Topinambura za pitanje prašičev. J. R V. — Od soseda ste dobili par kg krompirja, ki pa ne izgleda kot pravi krompir, ampak ima gomolje podobno rožam reginam. Stebla in listi so enaki sončnici, koncem septembra naredi na vrhu rumen cvet, podoben arnikovem. Zeiite vedeti, če bi se izplačalo ta krompir, ki ni užiten, zasaditi y .več- jem obsegu za krmljenje prašičev. — Ta krompir je topinambura, imenovan tudi divji kiompir ali svinjska repa. Ima pomen za prašičjo re-o in 6e njegove gomolje kuha prašičem ali poklada surove. Takega žro tudi konji in ovce. Skrobna vrednost, tj je približna krmilna vrednost znaša 16, pri krompirju 19, torej je le malo slabša od krompirja. Go molje topinambure je rogljato in ima na rogljih oči. Raste na vsaki zemlji in je proti zimskemu mrazu zelo trdna, zato gomolje navadno pustimo čez zimo v zemlji ter ga izkopljemo šele spomladi, ko začnemo z njim krmiti prašiče. Je to trpežna rasilina, ki jo ni treba vsako leto saditi, ker ostane pri izkopavanju še toliko drobnega gomolja v zemlji, da sc njiva z njim zopet zaraste. Posadimo jo na tak prostor, kjer nam ni na poti, kajti če hočemo kdaj to zemljo spet spremeniti v drugo kulturo, moramo leto dni čistiti in izkopavati rastline, ki neprestano poganjajo iz zemlje. Pač pa ji moramo vsako vsako tretjo leto gnojiti, če hočemo imeti bogat pridelek. Vrtnarski nasveti .... A- S- z- Imate 5 let staro alojo, ki ste jo dobili iz Dalmacije. Do sedaj vam je dobro uspevala. Io zimo pa vam je pričela gniti. Sedaj bi radi vedeli, zakaj gnije in kako temu odpomoči. — Mislim, da je vaša roža najbrž agava, ki raslo v veliki množini na nekaterih krajih v Dalmaciji. Ker cvete pri nas na vsakih 60—70 let, jo imenujemo stoletno rožo. Agava ljubi težko zemljo, i osebno pa moramo paziti, da se voda dobro odteka. 1 oz i m i jo prenesemo v suho klet s 4—°5C topline. Prevelika toplota ji škoduje. Zalivamo agavo pozimi vsake 3-4 tedne le toliko, da se koreninice ne posuše. Tudi moramo vedno čistiti agavine liste druge nesnage. Vaša agava je pričela najbrž gniti zaradi slabega odloka vode, prepogostega zalivanja, nesnage med listi ali pa prevelike toplote. Odtočno luknjico, ki jo rade zamaše Koreninice, prodremo s prioslrenim klinčkom. — Agavo presadite, očistite vse koreninice gnilobe in zemeljsko kepo potresite z ogljem. Zalivajte jo holjporedko. Ako je prenesete na vrt, morate pazit da ne dobi agave sončne opekline. : "T J*3'1' bi še vedeli, kam s tulipani čez poletje m kdaj se jih naj vzame iz grede — Ko tulipani odeveto in prične listje bledeli, jih poberemo iz zemlje. Posušimo čebulice v senci in hra. nimo čez poletje na suhem jeroetoru. življenski jubilej Biserna poroka Dane« praznuje na Jesenicah v krogu svoje družine biserno poroko: 60-!etnico zakonskega življenja gospod Nikolaj Bernard, s svojo zvesto življenjsko družico Ivano. Jubilant je v 90. letu življenjske poti. — Od prvega početka je bil predsednik prvega katoliškega delavskega društva na Jesenicah — še danes se živo zanima za razvoj jesen, katoliškega gibanja. Ustanovil je godbo na pihala in tamburaški zbor. Kot Bohinjec je prvi vodil pevski zbor, kjer je čestokrat nastopal po koncertih tudi na Bledu. — Bog živi še mnogo let njega in njegovo družico! štiri zlate poroke = Dve zlati poroki v Gornjem Gradu. V župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu bo na binkoštno nedeljo redka slovesnost. Obhajata se namreč dve zlati poroki. Prvi par, ki si bo danes po 50 letih ponovil zvestobo, sta daleč naokoli znana in spoštovana zakonca Anton in Helena R o j t e n po domače K a r t i n a. An- ton se je rodil pred 75, Helena pa pred 72 leti. Anton se je izučil kovaške obrti. Zaradi svoje sposobnosti in poštenosti je imel vedno polne roke dela. Čeprav je njegovo obrt sedaj prevzel sin Rudolf, vendar se še tudi oče ne ustraši prijeti v roke težkega kladiva. Današnji jubilant že tudi nad 25 let zvesto opravlja službo cerkvenega ključarja. Oba jubilanta sta še za svoja leta dokaj čvrsta. — Drugi zlatoporočni par pa sta Jakob in Marija K o 1 e n c po domače V r b a nč k a. Kljub svojim osmim križem jo še oče večkrat mahne na delo v dve uri .oddaljeno Menino planino. Mati pa še tudi popri me jo za vsako delo, bodisi doma ali na polju. Kakor sta oba sama globoko verna, tako sta vzgojila tudi vse svoje otroke. — Obema zlatoporočnima paroma kličemo: Bog vas ohrani zdrave in zadovoljne še tja do železne poroke! • = Danes obhajata 50-Ietnico srečnega zakonskega življenja žel. sprevodnik v pokoju gospod Mihael Tar m a 11 in njegova soproga Ivana, ki stanujeta v Ljubljani, Verovškova ulica 23. Gospod Ta rman je 33 let služboval pri železnici, največ v Ljubljani, kjer je s svojo ženo med znanci. priljubl jen in spoštovan. V srečnem zakonu se jima je rodilo 12 otrok, od katerih jima jih je umrlo 7. Naš list obema k lepemu jubileju čestita in jima želi, da bi obhajala še lepše jubileje. — Zlata poroka. V župniji sv. Družine v Ljubljani praznuje danes zlato poroko g. Jakopec Martin s svojo ženo go. Fran j o. Oba sta Še čvrsta in se jima ne pozna, da sta na tej dolgi poti prestala že mnogo težav in preizkušenj. G. Martin je preživel velik del svojega življenja v Kopru v Istri, četudi je rojak od Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Tam v Istri si je tudi poiskal svojo zakonsko tovarišico. V mladih letih je hotel postati čevljar, a njegovo življenje je šlo v drugo smer. Postal je finančni stražnik in nato paznik v kaznilnici. BI iiiMHfc?^wp IHMI UHBBK ihhh Iz Kopra je odšla družina v Gorico, da bi tam mogla njegova številna družina študirati. Od osmih otrok sla dva umrla v detinski dobi, dve hčerki pa pozneje. Drugi so dobro oskrbljeni. V Gorici je družino zajela svetovna vojna in so morali iti kot begunci k Sv. Trojici v Slovenske gorice, od tam pa so prišli v Moste, kjer si dela g. Martin kratek čas ob'strani svoje živahne zakonske družice 6 po- Župnijski odbori za kongres Kristusa Kralja Sirom Slovenije se pridno snujejo odbori za Kongres Kristusa Kralja, kar je vidno znamenje, da se zaveda vsa Sloyenija velikega pomena in odlike, da bo v njeni prestolnici VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja. Župnijski odbori imajo namen, naj bi v vsaki župniji idejo Kristusa Kralja širili in poglobili ter privabili kar največ vernikov, da bi se kongresa zlasti zadnja dva dneva v kar največjem številu tudi osebno udeležili. Do sedaj so se na novo priglasil naslednji župni uradi s vojimi odbori: V ljubljanski škofiji: Dol pri Ljubljani, Lesko-vica, Boštanj oh Savi, Lučine, Lipoglav, Mengeš, Marija-Ljubno, Višnja gora, Stična, Velesovo, Kamna gorica, Loški potok, Besnica, Trata, Dražgoše, Trebnje, Št. Jernej, Ribnica, Blagovica, Dovje, Podzemelj, Moravče, Štanga, Gorje, Dolenja vas, Vače, Št. Jakob ob Savi, Unec, Begunje pri Cerknici. Iz lavantinske škofije so se priglasile sledeče župnije: Prihova, Sv. Pavel pri Preboldu, Ponikva ob juž. žel., Griže, Sv. Martin na Pohorju. Sv. Andraž v Slov. goricah, Frankolovo, Kozje, Sv. Peter v Gornji Radgoni, Trl>on.je, Sv. Jurij ob juž. žel., Videm ob Savi, Rajhenburg, Solčava, Mala Nedelja. ln kje so še druge? Vzdramite se vsi! Predvsem župnije, ki so Ljubljani bližje, in zlasti vse velike župnije. Ob 25 letnici belokranjske železnice 18. april 1912 je bil za Belo Krajino važen dan. Zasadila se je prva lopata za gradnjo prve belokranjske železnice. Po skoraj triletnem trasiranju je železniško ministrstvo začetkom 1, 1912 razpisalo oddajo del. V Novem mestu pa 6e je nastanil oddelek za trasiranje že 1. novembra 1907. Ta je izmeril pet različnih smeri, da ustreže vsem interesentom in tako pripravil skrbno izdelano gradivo komisiji, v kateri se je sklepalo, katera črta naj obvelja. To se je odločilo marca 1910. Proga je dolga 49.4 km in je bila pri gradnji razdeljena z ozirom na tehnične, terenske, stavbne in dobavne razmere v 7 stavbnih delov. Za prevzetje gradbe se je potegovalo 12 tvrdk, od teh pet za celo progo. Delo se je oddalo trem podjetnikom: češka tvrdka dr. tech. Alojzij Samohrd je prevzela prva dva dela, nemška tvrdka iz Insbrucka P. Biederman et Comp. tretji in četrti del, ostale tri pa podjetnik Josip Lončarič (slovenska tvrdka). Ti oddelki so šli od Novega mesta dalje proti Metliki do deželne meje. Za posamezna strokovna dela so delovale pri gradnji tudi še druge tvrdke. Visoke stavbe je izvršila ljubljanska tvrdka Roman Treo, most čez reko Kulpo je fundirala dunajska tvrdka br. Redlich & Berger, železno konstrukcijo pri viaduktu na Otovcu in mostu čez Kulpo pa je napravila neka graška delniška družba za gradnjo mostov. Postaje ob tej progi so: Novo mesto, Kandija, Birčna vas, Uršna sela-Toplice, Rožni dol, Semič (pozneje dograjeno postajališče Sela pri Otovcu) Črnomelj Gradac v Beli Krajini, postajališče na Do-bravicah, Metlika in postajališče pri Rosalnicah. Omeniti je treba predor skozi kapiteljsko goro pri Novem mestu (162 m) predor pri Ruperč vrhu (Birčna vas 90 m), predor Sandriegel pri Uršnih se-lih (420 m) ter predor skozi Semiško goro — imenovan »semiški predor« (1976 m). Slednjič pridejo mostovi in viadukti: železni most čez Krko pri Novem mestu, viadukt pri Otovcu-User-ju 225 m, viadukt čez potok Krupo (60 m) in železni most čez reko Kulpo (82 m). Vsi,iti objekti se nahajajo deloma v novomeškem, večinoma pa v Črnomelj skem okraju. Delavci so prišli ne samo iz Avstrije, ampak tudi iz Ogrske, in celo iz Srbije ter Macedonije. Zanimivo je izvedeti, kako število delavcev je delalo v posameznih časih. Po poizvedovanju pri stavbnih podjetnikih je delalo okoli 6. avgusta 1912 ob celi progi okoli 3000 delavcev. Po narodnosti je bilo okrog 90 odst. Slovencev in Hrvatov (vsakih na olovico) ostali so bili Čehi, Nemci, Italijani in pa adžari. Glavni podjetniki so oddali delo večinoma pod- po M; Sprejem v škofijski zavod sv. Stanislava v št. Vidu n. Ljubljano V zavod sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni sinovi dobrih krščanskih družin, v prvi vrsti taki, o katerih je upati, da se bodo po končani gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. Prvi in poglavitni namen zavoda je namreč vzgoja duhovskega naraščaja. Kdor hoče biti sprejet v I. gimn. razred, mora napraviti prej sprejemni izpit ali na zavodski ali na kaleri koli državni gimnaziji. Na zavodski gimnaziji se bodo vršili sprejemni izpiti dne 23. junija. Pripuste se samo oni. ki so se rodili v letih 1926 do 1929 in so torej letos dopolnili ali bodo do konca leta dopolnili najmanj 10 ali največ 13 let. Za sprejemni izpit je treba do 20. junija poslati prijavo, kolkovano z 10 din na. ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano. Prijavi se priloži: 1. spričevalo o dovršeni ljudski šoli, 2. rojstni in krstni list. Oni, ki bodo izpit naredili, s tem še niso sprejeti v zavod, ampak se morajo po izpitu predstaviti vodju zavoda in mu oddati še posebno pismeuo (nekolkovano) prošnjo za sprejem v zavod. Oni učenci, ki bodo prebili sprejemni izpit na kaki državni gimnaziji, lahko prosijo za sprejem v zavod meseca julija. Prošnji za sprejem prilože spričevalo o dovršeni ljudski šoli s potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu ter rojstni in krstni list. Najbolje je, da prineso le listine osebno v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov k vodstvu zavoda. Istotako lahko prosijo meseca julija za sprejem v II. ali višji razred dijaki z drugih klasičnih gimnazij. Prinesti morajo osebno vodstvu zavoda pismeno prošnjo s prilogami, zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Letno plačilo se določa po izpričevalu in premoženjskih razmerah. Plača se lahko tudi z živežem po tekočih tržnih cenah. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig, šolskih potrebščin itd. se dobe o priliki zglasitve v zavodu. Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. Pristopajte k 300 dinarski akciji za kongres Kristusa Kralja! klicem, kateremu se je hotel posvetiti že v mladih letih. Ko bosta danes v cerkvi sv. Družine pri deveti sveti maši prosila božjega blagoslova za svojo družino, se bomo tudi mi združili v molitvi z njima in prosili sv. Družino, naj jima izprosi božjega blagoslova za njuno družino, zlasti pa tudi življeuja do najskrajnejše častitljive starosti. delavci so izvršili glavni podjetniki te posamezna dela (delo v režiji). Železnica je bila odprta 25. maja 1914. Za to progo so se ljudje potegovali že cela desetletja. Ko se jc 1. 1907 sklepala pogodba z Ogrsko, 60 jugoslovanski poslanci porabili ugodno priliko in izjavili nasproti vladi, da glasujejo za pogodbo le, ako se zagotovi gradnja belokranjsko-dalmatinske železnice. Ta železnica naj bi tekla po Dolenjski (Belo Krajini) in dalje po ogrsko-hrvaško-dalmatinskem ozemlju, zvezala toliko zanemarjene južne avstrijske dežele ter imela posredno ali neposredno zvezo z bosenskimi železnicami. Ko jc po dolgih pogajanjih dala ogrska vlada zagotovilo, da zgradi na svoje stroške oni del velike proge, ki bo šel preko hrvaškega ozemlja (čez Liko), je sklenil avstrijski parlament s postavo z dne 30. decembra 1907 drž. zak. št. 281 zgradbo dveh železnic: deželno železnico od Novega mesta do deželne meje Kranjske proti Karlovcu in železnice od Knina do deželne meje proti Pribudiču v Dalmaciji. Otvorjena bi bila lahko ta železnica že davno prej, ko bi ne bilo naslednjih ovir: aneksijske krize, t. j. pravno priklopljenje Bosne in Hercegovine avstro-ogrski monarhiji. Ta kriza je v letih 1908 in 1909 skoraj za enkrat ustavila investiranje državnega denarja v velika gospodarska podjetja. Težave je delalo tudi nesporazumljenje med udeleženci glede železniške črte. Tudi Ogri, ki so imeli besedo glede proge po hrvaškem ozemlju, so izvršitev zavlačevali. Pozneje pa so Ogri delo tako pospešili, da so oddali progo od deželne meje Kranjske do Karlovca že decembra 1913 prometu. Lepo študijo o gradnji belokranjske železnice je napisal dr. Fran Ogrin. -r. Slovenci v Zagrebu Ni le poteklo poslovna leto v Slomškovem prosvetnem društvu, ko sc razmere prisilile, da je bil predčasno sklican izredni občni zbor, ki ga je vodil v nedeljo, dne 7. maja preds. g. E. Stok. Po podanih poročilih posameznih odbornikov, se je vnela temeljita, vroča in tako obširna debata, da sc je občni zbor zavlekel v pozno noč (do 23) in je bil nato odložen še na naslednjo nedeljo. Složno in z velikim navdušenjem je bil nato izvoljen sledeči odbor: Predsednik Alojz Rant sadnik, tajnik Stola sedmorice; podpredsednik Anton Pemič; tajnik Rupnik Franc; blagajnik Sevšek Franc; gospodar Knez Ivan; knjižničarka Adela Drašierjcva; odborniki: PecigU6 Ivan, Ograjšek Ivan, Krali Gustl. Revizijski odbor, preds. Fon Drago, trgavec ter Kramar Jože in Jan Alojz. Razsodiščni odbor: preds. Težak Marko, industrijec ter Kovačič Metod in Gantar Leon. V odboru sa sami najdelavncj-ši člani in tako upamo, da se bo društvo po tej mali krizi spet uspešno uveljavilo med zagrebškimi katoliškimi Slovenci v njihovo korist in prosveto. TO letnica msgr. Janka Barleta V soboto, dne 20. maja ob 8 zvečer je bila v Hrv. glasbenem zavodu v Zagrebu prisrčna proslava 70 letnice msgr. Janka Barleta, kanonika in ravnatelja nadškofijske pisarne. Program je izpolnila Glasbena Matica iz Ljubljane, ki je v ta svrho pohitela v Zagreb Izvajana je bila na koncertu večinoma slovenska umetna pc6em, največ skladatelja Lajovica. Solisti, kot zbor sam, je pod elegantnim dirigiranjem ravnatelja ljublj. opere g. Mirka Poliča tako navdušd dvorano, katero sa napolnil Hrvati in tukajšnji Slovenci, da so na splošno zahtevo dodali še nekaj narodnih slovenskih pesmi in pa prelepo Švabavo: Zdravo Marijo. Mod koncertom v odmoru jc stopil na oder vseučiliški profesor dr. B. Zarnik in pozdravil v imenu zagrebških Slovencev v hrvaščini navzoče občinstvo in poudari! nalago, katero smo si tukajšnji Slovenci zadali, namreč da gojimo čim tesnejše stike med obema bratskima narodoma, zlasti na kulturnem polju. V tem nam je ravno naš jubilant vzor. Nalo je v slovenščini pozdravil jubilanta samega, mu prisrčno čestital in mu v imenu zagreb. Slovencev ter v imenu cerkvenega odbara za slov. službo božjo, kateremu predseduje jubilant izročil dva krasna venca v narodnih barvah. V imenu Glasbene Matice je slavljencu čestital njen predsednik g. dr. Ravnikar in mu izročil lep album. Jubilant se je ginjen zahvalil vsem in izrekel da ga nad vse veseli delo na zbližanju Slovencev in Hrvatov. Proslava je zedinila vse Slovence v Zagrebu, na drugi strani pa Slovencc s Hrvati. Jubileja se je od Slomškovega pro/sv. društva udeležil skoraj ves odbor s preds. g. Rantom Alojzom, ter g. Težakom Markom, ki je jubilantov ožji rojak, z gospo 6aprogo, dalje g. dr. Klemene z g soprogo ter mnogo drugih članov. Tudi »Danica« je bila častno zastopana. Želimo, da ostanejo slovenska društva v Zagrebu čisto samostojna, a za velike vseslovenske prireditve naj bi sc morda osnovala meddruštvena »Zveza slovenskih društev v Zagrebu«. Volitve delavskih zaupnikov bodo julija in avgusta Delavska zbornica razglaša: V zvezi z našo okrožnico št. 2-39, z dne 16. t. m. pod zgornjo številko obveščamo, da je kraljevska banska uprava dravske banovine na podlagi razpisa ministrstva socialne politike in naradnega zdravja z dne 12. maja 1939, St. št. 33.905, s katerim jc odločilo, da se volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov in njihovih namestnikov za leto 1939 izvrše izjemoma v času od 15. julija 1939 do 15. avgusta 1939 mestu v mesecu maju, že določene dneve volitev preložila na dneve v mesecih juliju in avgustu 1989. Eventuelno že izvedene volitve smatra kraljevska banska uprava na osnovi tega za neveljavne in se morajo vsled tega ponoviti na od nje določene dneve, o čemur je ona obvestila vse predsednike volivnih odborov. To velja za vsa podjetja razen sezonskih in novoustanovljenih podjetij, v katerih se vršijo voli-| tve, kojikor niso bile zaključene v mesecu febru-j arju, še nadalje po odst. 2. člena 2 navodil za vo-| litve delavskih in nameščenskih zaupnikov. (JblStlte nato domala letouitta, zdtauili&ia in planinske postojanke, našli boste zdravje, oddih in razvedrilo. Spoznavajte lepote svojo domovino. Maribor gostoljubna ln vesela metropola severne Slovenije na vznožju zelenega Pohorja, sredi prijaznih vinogradov in sadovnjakov, vabi na prijeten odilib. Milo podnebje. Lepa oko-lien. Edinstveno kopališče na Mnriborskem otoku. Nova avtomobilska cesta na Pohorje. Prvovrstni hoteli in penzioni. Zmerne cene. Informacije: Mestni turistični odbor in »Putnik« v Mariboru. Koča pod Kopo Na Pungartu 137'/ m Idealno letovišče. Krasna lega. Vse leto oskrbovana. Tekoča voda. 22 postelj. Polna dnevna oskrba din .15.— do 47.—. Informa-_cije: Podružnica SPD Slovenjgradec. Dobrna pri ceiju je prirodno eno najlepših In najmodernejše urejenih kopališč Jugoslavije. 400 m nad morjem, v srei'i gozdov, brez prahu in dl-nin. Odlični uspehi pri zdravljenju živcev, srca in ženskih bolezni. Celokupno 20 dnevno zdravljenje din 1100.— do lfi">0.—. Zahtevajte prospektcl Uprava zdravilišča. Rimske Toplice pri ceiju Ogljikovo termalno kopališče 37" O. Indika-rije: živčne in ženske bolezni, revma, giht, išijas Itd. Cenene pavšalno kure zn 10 dni od din 650,— naprej. — Termalno kopališče na prostem. — Informacijo in prospekti: Uprava zdravilišča Rimske Toplice. Radio therma Laiko pri ceiju Radio aktivna termalna voda 37I>C. Uspešno zdravljenje vseh rnvnmtičnih obolenj, gih-ta, Išinsa, ženskih bolezni, arteriosklerozo Itd. Predsezijske cone do Ml. junij«. Pavinl: 30 dni din 110<1.— 1(1 dni din «10.—. Prospekti in ceniki pri Putniku in upravi zdravilišča. ŠmarjeSke Toplice rmliotormalni vrelci 27° R. 10 dnevna penzija v predsezoni din 400.—. v glnvni sezoni din 450.—. Uprava kopališča. Novo mesto. Bled najmodernejše letovišče in alpsko kopališče. Park Hotel, Bled oh jezoru ,100 postelj. Dnevni penzion z vsemi taksami in postrežbo od 1. Vil, do 1. IX. din 70.— do din 100.-, Kranjska gora 810 m, z okolico, PODKOREN, 847 m, GOZD. MARTULJEK, 752 m, najlepša slovenska letovišča in klimatično postojanko zn zdravljenje. Hotel Slavec Kranjska gora IS postelj. Sodobni komfort. Točna postrežba. _Zmerne ceno. Penzion Kresnica Kranjska gora 25 postolj. Sodotni komfort. Točna postrežba. Zmerne cene. Tel št fi.__ Hotel A. terne Kranjska gora 25 postelj Komfortni penzion. Zelo priljubljen. Zinemo cene _ Žirovnica pri Bledu 600 m nad morjem. Železniška postaja, pošta, penzioni. gostilne. Cela oskrba din .15,— do din 70.—. Informacije: Tujskoprometno dru-štvo. Žirovnica. _ Dolenjske Toplice »s« c Pri7,nn7.n« rdrnvilnost vrolrpv. Dnevna pon-7,ijn din 4.V- do fi.V—. Proaprkte dn.jo uprnvn. Dr. B. DragaS; Otrok, dom staršev in šola Dvakrat ae vsakega leta ponavlja kritični trenutek razdelitev šolskih spričeval. H koncu šolskega leta je poostren ta kritični trenutek s strašilom — z maturo. Ob koncu semestra (polletja) smo brali precej neljubih primerov, pa tudi pred kratkim o slučaju v Mariboru. Podobni slučaji so ponavljajo, ne da bi našli odmeva v javnosti, in sicer še bolj pogosto kot mislimo. Zmeraj so dogaja, da obolenja ne spoznamo, torej da je otrok bolan. Dogaja so, da včasih tudi učitelji, še večkrat starši smatrajo, da je otrok hudoben ali pa len. V resnici pa gre za obolenje v možganih ali pa za drugo organsko bolezen. Naj naštejem nekaj primerov iz svojih praktičnih skušenj: Šestletni otrok se je v zadnjem času v svojem značaju spremenil, je raz-dražljiv, »poreden«. Pri preiskavi smo ugotovili, da je že nekaj mesecev jetičen, tuberkulozen. Drugi otrok je od tistega časa, odkar je prebolel nalezljivo bolezen, nemiren, v šoli je slabši, torej njegovo delo v šoli popušča. On moti šolski pouk. Vzrok in povod temu: brazgotina v možganih. Naštevanje takih primerov bi ne našlo konca. Pri posvetovanju s starši o takih otrocih, kamor jih pripeljejo starši zaradi različnih šolskih in domačih težav, smo našli od 50 preiskanih otrok v enem primeru novotvorbo (bulo, tumor) v možganih. V največ drugih primerih pa druga, večkrat ozdravljiva obolenja, katera lahko ugotovi vsak otroški dušeslovec ali otroški psihiater. Kaj sledi iz tega? Ne smemo pred tem oči in nos zariti v pesek, da so obolenja, ki vplivajo na duševno držo otroka, bolj pogosta kakor mislimo. Samo ob sebi je umevno, da obolelega otroka ne smemo meriti z istim merilom kot zdravega otroka. Ne smemo tudi pozabiti, da rabi tak otrok drugačnega, deloma zdravniškega, deloma pedagoškega zdravljenja in ravnanja. In sedaj moram reči, da tako zdravljenje in ravnanje z otrokom pri današnjem stanju ne moremo izpeljati, ker manjkajo vsi predpogoji, tako predvsem otroško psihiatrično in nevrološko izobražen šol-ški zdravnik. Razen tega je nemogoče, da bi se učitelj (profesor), ki ima štirideset, pa tudi do šestdeset učencev v enem razredu, mogel poglobiti v razloček posameznih zdravih otrok, koliko manj še na posebnosti bolnih. Večkrat ne kaže takega otroka pustiti med drugimi. Rabimo šole za otroke, ki so slabega značaja, z lastnimi, posebno izobraženimi učitelji oziroma profesorji. Do sedaj imamo samo pomožne šole za duševne zaostale otroke, in teh zelo malo — torej v nezadostnem številu. Tako se pripeti na žalost dostikrat. da bistrega, a z drugimi napakami obremenjenega otroka — morda z motnjami v govoru iz zadrege — vtaknemo v pomožni razred. Tukaj otrok duševno propada, kot je bil n. pr.-primer Darujte za kongres Kristusa Kralja! z nadpovprečno nadarjenim mladeničem, ki se — ker je bil slab v pisanju — v šoli sploh ni več naučil pisati. Poklicani faktorji (činitelji), ki bi morali skrbeti za zboljšanje teh razmer, bi morali biti svetovalci staršev (n. pr. zajednica Šola in dom). Njihova dolžnost bi bila, da se zavzamejo v prvi vrsti, da se število učencev v razredih zmanjša, pri čemer bi brez dvoma pridobili učitcljstvo na svojo stran. Druga možnost za zboljšanje teh razmer bi bila, da bi bil za vsak šolski okraj nastavljen psihohigienik, ki bi imel nalogo bdeti nad učenci in učitelji v zgornjem smislu. Seveda lahko tudi učitelj duševno zboli zaradi prenapornega dela, in tega nestrokovnjak niti ne opazi. Višek dela šolskega zdravnika psihohigienika pade v čas pred razdelitvijo spričeval. Tukaj bi moral iskati ožje stike z učenci in njihovimi družinami, da bi ubranil depresijo na obeh straneh in njih žalostne posledice. Še bolje bi bilo, če bi z njegovo pomočjo — seveda bi moral biti obenem zdravnik in pedagog — nastala nova vrsta šole: Šola, kjer bi učitelj bil prijatelj, šola, kjer ni strahu pred izpiti in prod spričevali. Starši pa bi morali biti prijatelji šole in učiteljev, jih spoštovati, podpirati v stremljenju v. prid otroka, otroke pa vzgajati, da je učitelj v šoli očetov namestnik. Ob času letošnjih otroških dni, naj bo ta kratek članek nekak majhen memento. Kako omejujejo nesreče v tovarnah Kdor je prečital članek »Armada delavskih in-..•lidov je vsako leto večja« in obenem pozna naše gospodarstvo, je nujno dobil vtis, da živimo še v dobi zlate romantike in jadikujcmo nad novimi prilikami. Tempo, tempo! Vajeni ali nevajeni moramo z njim. Res jc nekoliko že tenipa v našem gospodarstvu, toda vse večji še mora postati, da ne bomo povsem zaostali in podlegli na tem življenjskem polju. Tempo, tempo — toda v vseh ozirih, ker svetovno gospodarstvo ne pozna sentimentalnosti pri izbiri sredstev za dosego ciljev, ter 6c ne ozira na slabejše, ki tempa ne vzdrže. Statistične ugotovitve kažejo, da se jc ponesrečilo pri nas v industrijskih podjetjih v letu 1938 nič manj kakor 2973 delavcev in delavk. Vsi ti trpini padejo v breme skupnosti, ki jih mora vzdrževati. Angleške, nemške, amerikanske in belgijske statistike od leta 1926 govore še o povsem drugih številkah, nič manj kakor 20.000 do 60.000 ljudi pogoltne industrijski zmaj v teh državah. Ta pojav pa je dal misliti inozemskim gospodarstvenikom in uvedli so obvezno izbiranje delavstva na psihotehnični osnovi. Statistični podatki po desetih letih, ko se je uvedlo psihotehnično izbiranje industrijskega delavstva, pa kažejo, da so se nesreče kljub večji gospodarski frekvenci vidno omejile, ker so padle za 40% do 80%. Življenje je borba za obstanek in delo zahteva svoje žrtve, toda gospodarstveniki so uvideli, da te nesreče pomenijo ogromno gospodarsko izgubo: Prvič efektivno v denarju (rente) in drugič ker postanejo cele armade delavcev delanezmožne ter je s tem njih živa produktivnost za gospodarski trg uničena. Industrijske statistike pa so pokazale, da pomeni izguba dobrega delavca za podjetje skoraj toliko, kakor nabava novega stroja. Z naraščanjem industrijskih invalidov raste socialno breme v tako velike številke, da se izživlja v povišanju režij in se s tem otežuje konkurenco na svetovnem trgu. Treba je bilo najti sredstva, da se to zlo omeji, da se živi delavec zaščiti in se denar (rente) na realnejši način uvrednoti v narodnem gospodarstvu. Torej samo gospodarstvenost je vodila indu-strijce in narodne gospodarje — nobena sentimentalna težnja pomagati slabejšim — da so se odločili — omejiti nesreče v industriji. To je torej čisti račun rentabilnosti gospodarske akcije. Pri statistiki nesreč se je ugotovilo, da 6e dogajajo stalno v določenih dnevih in urah in sicer v zadnjih urah pred koncem delovnega časa ter predvsem v dnevih koncem delovnega tedna, odnosno pred in po nedeljah in praznikih. Tudi se je ugotovilo, da se mlajši delavci v veliko večji meri ponesrečijo, ko starejši. Ako si ogledamo te pojave bližje, vidimo, da je glavni vzrok nesreč pri mladih delavcih (novincih) ne-poznanje dela, nedovoljna prisebnost in deloma prevelika prešernost mladega človeka, ki v svoji polni sili prezira nevarnost. Z ozirom na to so uvedli v vseh večjih industrijah, kjer delajo ljudje pri strojih, ki se vrte z veliko brzino, psihotehnične laboratorije, da preizkušajo delavce, ki jih hočejo uporabiti za delo pri teh nevarnih strojih, z eksperimentalno psihološkimi sredstvi (testi in aparati) v inteligentnosti, pozornosti (koncentraciji), kratkosti reakcije, natančnosti itd. Na osnovi ugotovljenih psiholoških sposobnosti izključijo potem vse one kandidate, ki ne pokažejo določene mere sposobnosti za obvladovanje gotovega dela. Tako je od vsega početka izključen od strojnega dela vsak, ki nima takega duševnega ustroja. da bi z lahkoto zmagoval odgovorno delo. V švedski železniški statistiki od leta 1937 so padle nesreče oo uvedbi psihotehničnega izbiranja prometnega oseb- ja za 80%, kar je naravnost zavidljiv uspeh, toda dokazan s statističnim materialom. Ni pa dovolj samo izbirati pravega moža za pravo mesto ter ga nato postaviti k nevarnemu delu, da se sam znajde in pomaga kakor ve in zna. Izbranega delavca je treba sistematično priučiti, prikazati in opozoriti ga na vse težkoče in nevarnosti pri njegovem delu. To zmore samo vzomo vodena obratna učilnica (Werkschule) s smotrno urejenim učnim načrtom. Takih obratnih učilnic pa v naših industrijah sploh ni, edino podjetji KID in Bata sla jih uvedli, toda zdi se mi, brez znanstvene psihotehnične osnove. Ugotovili smo, da se dogajajo nesreče koncem delovnega tedna, odnosno pred in po nedeljah in praznikih. To iz razloga preutrujenosti delavstva. Utrud-ljivost je liziološko-psihološki pojav, ki se pojavi, čim se v organizmu ne izravnavajo škodljivi sokovi s svežimi, zato je vsako delo v utrujenosti rop na zdravem organizmu. Sodobno obratno vodstvo se zatd trudi uvesti na osnovi študija utrudljivosti odmore v tekoči delovni postopek, da bi se s tem sproti škodljivi sokovi nadomeščali s svežimi v organizmu. _ Uvedba pravilnih delovnih odmorov je imelo za posledico, kljub skrajšanju delovnega časa, povečanje produktivnosti za 20% do 30%. Da se dogajajo nesreče pred in po praznikih, je razumljivo tudi i z psihološkega vidika. Človeški organizem je preutrujen, volja popušča, k temu pride še preusmeritev in odvajanje misli od dela na nedeljski počitek, igro. tekmo itd., torej se pojavlja poleg utrudljivosti še zmanjšana pozornost in koncentracija in nesreča je kaj lahko tu. Po nedeljah in praznikih se pojavljajo nesreče iz razloga, ker čuti človek po nedeljskem počitku notranji odpor prekiniti stanje mirovanja in se znova preusmeriti na delo. Misli so še na pretekli zabavi, izletu itd. Torej ni samo faktor ponedeljskega razpoloženja, kakor se je mislilo, tako imenovani »plavi ponedeljek«, ker se tudi pri delavcih, ki 6ploh ne prejo, pojavlja ta odpor ponovne prilagoditve k delu in v tem času nihanja se dogajajo nesreče. Šele v nekaj urah a znajde delavec znova v svojem delovnem Gostovanje ge. Eve Bandrovske-Turske Ob koncu sezone — ko je umetniško osebje našega opernega gledališča že v pričakovanju počitniškega oddiha spričo razumljive utrujenosti, ki jo je gostovanje na jugu še stopnjevalo, in ko v predstavah ni mogoče pričakovati več pravega ognja in ubranosti — je prišla k nam v goste pevka svetovnega slovesa, Eva Bandrovska Turška in je nastopila v naslovni vlogi Verdijeve »Traviate«. Iz vsega podajanja slovite pevke, ki si je s svojim širnim nastopanjem pridobila upravičeno dobro ime, se je razodevala prava umetniška vrednota, pa čeprav ne več v tistem blesku, kot bi si ga mogli predstavljati pri njej pred leti, ko je bila pevka še na višku svoje oblikovalne moči. Toda kultura petja in igre, pridobljena na osnovi resnega dela in visokega stremljenja, se je razodevala še v vsej moči in je osvajala dojemalca, ganjenega v pravem umetniškem doživljanju. Glas je obsežen in bolj dramatsko označen, a posebej izdelan tudi še v koloraturi, ki mu neko svojstveno, nekoliko ostrejšo barvo, van pa je ta glas plemenito in podrobno, da z neko lahkotnostjo sledi vsem še tako zapletenim ritmu in sredi tedna je njegova storivnost na višku, kar kažejo dobro tudi delovne krivulje. Če si torej ogledamo nesreče analitično na osnovi staiiat'čnega materiala, vidimo, da so elementi nesreč čIovok, material in zunanji faktorji. Zadnja ame-rikanska statistika letalskih nesreč pravi, da je 53.1% \\seh nesreč zakrivila nesposobnost pilotov. (V Ameriki ie do zaantega vsak lahko postal pilot, ki ,'e ime! denar — razen v vojnem in prekomorskem letalstvu, kjer so jih psihotehnično preizkušali.) Šele Lindberg je na zadnji seji letalske zveze zahteval obvezno preizkušanje vseh privatnih pilotov. Nadalje ugotavlja ta statistika, da 27.4% nesreč odpade na slab material, pogrešilo konstrukcijo, ali nefunkcionirame .not )r,'ev in lc 19.5% odpade na ostale pogoje, kakor vreme, megla, slab teren za vzletanje in pristajanje. Torej kakor vidimo, odpade več kakor polovica nesreč na nesposobnost človeka, le četrtina na slab material in petina na tako imenovane elementarne nesreče. Avttrijske železnice so v letu 1937 objav e statistiko nesreč za 10 let in ugotovile, da odpade 74% nesreč na nesposobno prometno osebje, 18% na slab material in 7% tako imenovane nesreče. Tudi tu se je obnesel psihotehnični laboratorij za izbiranje prometnega osebja in v zvezi z njim sistematično šolanje v železniški učilnici. Nesreče so padle za nič manj, kakor za 63% pa uvedbi psihotehničnega izbiranja. S tem sem hotel dokazati, da ni nagla industrializacija in priganjaški sistem v obliki akordov tisti, ki povzroča naraščanje nesreč. Vzrok je v tem, da se nočemo učiti, narodi se nočejo učiti niti iz zgodovine, kaj šele naša mlada industrija, ki je našla eldorado v balkanskih deželah. Prehoditi bo morala, kakor vidimo, vse otroške bolezni, ki jih je prebrodila svetovna industrija tekom stoletja. Leta 1918 je dejal A. P. M Fleming na kongresu v Manchestru svojim kolegom inženirjem: »Gospodje, pozabili smo predvsem na en faktor v industriji, to je človek in ta problem bo zahteval vedno glasneje svoje rešitve.« Res je, inženirji vidijo samo stroje in so pozabili na človeka, ki se hočeš, nočeš, mora prilagoditi stroju. Industrijska psihotehnika je kot znanost utrla pot človeku v industriji. Pri nas je prvo podjetje v vsej državi začelo s takb organizacijo in sicer slovensko domače podjetje Remec & Co„ v Duplici ter s tem pokazalo, da razumeva pravilno zahteve sodobnega obratnega vodstva. Ferenčak Mirku. V premogovnikih v an*arWSkem revirju Ken»ucky stavka stotisoče rudarjev. Ameriško vojaiivo mora »krbeli, da sc ne kiji red ia mir. tonskim zvezam. V podajanju samem je nekakšna zadržanost, izhajajoča iz poslužnosti do objektivnih muzikalnih postav. Pevka ne izžareva v petju toliko svojih osebnih čutenj, kolikor se podreja čisti glasbenosti — zato se poslušalcu tudi včasih dozdeva, kot bi poslušal instrument, ki verno sledi pristnemu melodičnemu loku. Morda gredo laki odtenki že deloma preveč v skrajnost, kjer jim grozi občutek maniriranosti in kjer se utegne v nekem osebnem opajanju nad prepotankim oblikovanjem izgubiti živa neposrednost, kar izgublja nekoliko na prepričevalnosti; Iu je tudi zasidrano preraztegovanje posameznih glasbenih misli. Vendar pa se iz vsega plemenita kultura petja tako močno povzpenja, da more poslušalca prevzeti. Tudi v igri kaže umetnica svojo visoko kulturo oblikovanja. Nikjer ni pretiranega izžarevanja osebnih čutenj — vse se pokorava obrisu tistega lika, ki ga je ustvaril Verdi in na katerega je napisal tudi dano glasbeno podobo. Zato je bila ta Traviata umetniško vsestransko verna in dognana odrska postava, ki je nosila v sebi mnogo plemenite topline, vendar pa toliko zadržane, da je učinkovala brez vsiljivosti. Predstava je bila v ostalem močno razrah-'!?na r" ,le v orkestru trdna. Vodil ga je dirigent Niko Štritof z nekim posebnim razumevaniem za zvočno uravnovešenost. V. U. Novo mesto Akademski pevski zbor pride tudi v Novo mesto. Svoj koncert pesmi slovenskega preporoda priredi v soboto, 10. junija, v telovadnici ljudske šole. APZ bo brez dvoma tudi v Novem mestu doživel navdušen sprejem in velik odziv. Bled V nedeljo, dne 11. junija, bo na Bledu javna telovadna prireditev jeseniškega okrožja Fantovskih odsekov in krožkov. Vabimo tudi odseke in krožke iz ostale Gorenjske, da se prireditve udeleže. Obenem l>o to zanje najlepši izlet. Na predvečer bo v veliki dvorani Prosvetnega doma telovadna akademija z izbranimi točkami, drugi dan dopoldan ob 9 pa bo sprevod, katerega se bodo udeležile tudi narodne noše. Popoldan bo telovadna prireditev. Jesenice Kino Krekovega prosvetnega društva predvaja na binkoštno nedeljo ob 3 in ob 5 film »Tarantela« ob pol 9 zvečer »Mojster duša«. Na binkoštni ponedeljek ob 11 dop. kot matineja, ob 3 pop. in ob pol 9 zvečer film »Tarantela« pri vseh predstavah še odličen dodatek. >Vašega zaročenca pa dobro poznam. Njegova največja ljubezen so starine, ki jih zbira.« »Oprostite, gospod, kako ei drznete mene tali ti ?» — Tako kot pri nas imajo dežnik v čislih samo še — na Angleškem. Od leve na desno: letalski minister Kingslc.v Wood, minister za dominione Thomas Inscip in lord Maugham. ko sc vračajo z vladne seje na Downing Streetu 10, kjer so razpravljali o razmerju do Sovjetske Rusije. 700 letnica oo. minoritov v Ptuju Samostan oo. minoritov v Ptuju, ki ima sla> no zgodovino, se pripravlja na svojo veliko pro 6lavo Program za proslavile dni je že izdelan. Proslava ne bo samo lokalna zadeva, ker je z njo združen tudi kongres tretjerednikov iz vse Slovenije. Pokroviteljstvo proslave je prevzel g. predsednik senata dr. Anton Korošec, voditelj slovenskega naroda. V častnem predsedstvu sta ministra dr. Krek in Franc Snoj, ban dravske banovine dr. Natlačen in oba slovenska škofa. dr. Mileta. škof šibeniški, provinoijal minoritskega reda dr. Burič, vseučil. prof. dr. Štele. Spored proslav« obsega tri dni: 5. 6. in 7. avgust. Poleg veličastnih cerkvenih slavnosti (nočna procesija z gorečimi baklami, polnočnica, škofovska sveta maša in pridiga na minoritskem trgu) bo v okviru proslave tudi več zunanjih prireditev. Na slavnostnem zborovanju govorita g. Alojz Mihelčič, podpredsednik skupščine in Fr. Terse-glav, urednik »Slovenca«. 6. avgusta zvfčer bo tvrdka Pyrota iz Celija izvajala velik ognjemet pri mestnem parku, kakor ga še v našem mestu nismo videli. Ptujsko in ljutomersko pevsko okrožje se pripravljata za velik nastop pod vodstvom zveznega pevovodje g. prosv. inšpek. Marka Bajuka. V 6oboto 5. avgusta bo prisrčna otroška pobožnost združena s posebno otroško prireditvijo pred minoritskim samostanom. Otroci ptujskih šol in iz okolice bodo sodelovali v svoji prireditvi na teh slavnostih. Na njihovi prireditvi bo prvič igrala otroška godba na fanfare, ki se vežba v minoritskem samostanu. Razen tega bodo na sipo redu različne vesele točke: pesmi, deklamaci-je, igrski prizori. Marijini vrtci iz okoliških fara bodo na ta dan priredili pod vodstvom dušnih pastirjev izlet v Ptuj. Ta otroška prireditev bo na vsak način nekaj posebnega. Da bo pa veselje otrok popolno, bo na koncu prireditve srečolov za otroke. Otroci bodo videli, kako bodo izmed njih izbrani »vlekli« njihovo srečo iz žare. Med velike prireditve letošnjega leta bo na vsak način spadala igra D. Petančiča »Kiisa«. ki |e v slike postavljena povest našega kraja. Me-škova »Črna smrt«. To povest pozna ljudstvo prav dobro, ker jo je izdala družba svetega Mohorja. Zgodovinska snov je zajeta iz leta 1645. ko je divjala v Ptuju in okolici strašna kuga. Takrat so oo. minoriti vršili požrtvovalno dušnopasitir-sko službo med okuženimi. Igra, ki je napisana nalašč za to priliko, prikazuje strahote tistih dni v nazornih podobah. V njej je poveličano delo oo. minoritov za dušni blagor ptujčanov in okoličanov v zgodovini. Poleg avtoria bo vodil režijo znani gledališki igralec Edo Grom, ki bo sani igral eno glavnih vlog. V prireditvi ki bo na posebnem pozorišču pred .minoritsko cerkvijo, bodo prikazane zgodovinske narodne noše. Pozorišče bo ogromno in veličastno. Zgrajeno bo stilno, da bo obenem uporabljivo za cerkvene slovesnosti. V kratkem Ivo samostan razposlal prijavne pole na župne urade in društva, katere naj izpolnijo in pošljejo samostanu, da bo mogel pravočasno poslati proslavne knjižice in znake Fantovske in dekliške odseke vabimo na tabor v krojih. Socialno delo v Rušah Ruše, 26. maja Pri zadnji občinski seji je položil socialni odsek račun o letošnji zimski pomožni akciji. Šte-vUke, ki jih je v svojem poročilu navedel predsednik, dokazujejo, da je akcija lepo uspela in dosegla svoj namen. Darovali so za akcijo: Tvornica za dušik 3000 din, g. Ilinko Pogačnik 1000, g. Viktor Olaser o00, /elezoprometno družba 500, Prosvetno društvo 300, g. Glančnik 200, Društvo rejcev malih živali 60, ga. ravnat. Krejči 240, Ubožni zavod 50, Lasbacherjeva ustanova 437.50, blago Delavski konzum, Tekstilne tovarne Vlach in Doclor in drug. Vsi dohodki znašajo skupno 6287.50 din. Za to vsoto so se nabavili čevlji, toplo perilo in blago za obleke. Razdelilo se je med otroke 51 parov novih čevljev, 2 para starih, popraviti se je dalo 7 parov, odrasli revni so do dobili 6 parov novih čevljev. Perilo je prejelo 57 dečkov, perilo ali blago za obleko 60 deklic in 3 odrasli. Stroški znašajo: za čevlje 4493 din, za blago 1580.50 din, za popravila 114 din, za živila 100, skupno 6287.50 din. Vse veliko delo so izvršili člani socialnega odseka poleg svojega stanovskega dela; vendar so večkrat okusili, da je nehvaležnost plačilo sveta.. Drugo, nič manj pomembno in važno poročilo je občini predložila Krajevna protijetična liga, ki 'letuje blagodejno v Rušah že od leta 1930. Za svoje delovno polje si je izbrala šolsko mladino, o je jeticne in slabotne otroke, v svestl si, da je bolj potrebno ljudi jetiko obvarovali, kakor pa jeticne zdraviti. Da okrepi zdravje slabotnim otrokom, jim deli v šoli med odmorom toplo mleko in kruh. Tako je lansko leto razdelila v šoli 1257 litrov mleka in 1126 štruc kruha. Stroški za to so znašali 4471.75 din, ki so se pokrili s prispevki industrijskih krogov občine in članov, Liga Ima prihodnji petek oh 6 zvečer svoj občni zbor v novi soli in vahi vse člane, da se zbora udeležijo. Na občnem zboru se hoče odbor zahvaliti IjubittJljera šolske mladine za njihovo pomoč. Iz potopljene podmornice rešeni 33 živih prišlo iz globine 72 m, 2( ostalo v podmornici na dnu morja pripovedujejo 33 živih prišI°iz 9lobine 72 m'26 ^je klynt prepeljali v bolnišnico v Portsmouth. Ta jo dejal o nesreči: Pogled na krov podmornice, zadnji del. Razločno »Squalus« vdrla voda. Na to odprtino so V torek zjutraj (po našem času zvečer) se je blizu Portsmoutha ob novoangleški obali v Ameriki potopila najnovejša ameriška podmornica »Squalu.s«. Podmornica je bila še popolnoma nova in je bila šele na opazovalnih Vožnjah, prvo uradno poskusno pot bi imela nastopiti letos 13. junija, iz ladjedelnice je prišla letos v marcu. V podmornici je bilo 59 mož. Ko je že 18 ur ležala na morskem dnu 72 m gioboko, so prišle prve reševalne ladje, križarka »Brooklyn« in podmornici »Sculpis« in »Falcon«. Po dolgih naporih so — po našem času — v sredo zjutraj s pon.očjo potapljaškega zvona rešili prvih 7 mornarjev. Štirikrat so potapljači spustili rešilni zvon v morje in ga pritrdili na vhodno odprtino jiodiiiornice in tako se jih je od 59 rešilo 33, 26 pa jih je ostalo v podmornici — utonili so v vodi, ki je vdrla v njen zadnji del. Zadnje prizore tega reševanja opisujejo naslednje vrstice. Po Ameriki se je medtem že razširila vest, da so reševalna dela okrog podmornice »Squalus« končana. Vest vzbuja dvojni občutek: Rešitev 33 mornarjev iz globine 72 metrov je velikanski uspeh ameriške tehnike, obenem pa se je ob tej priliki tudi pokazala velika požrtvovalnost potapljačev. Vsi rešeni in njihovi svojci so reševalcem in dovršeni tehniki hvaležni, javnost je ponosna na ta uspeh svojega pomorstva. Toda 26 jih je ostalo v jiodmornici. Njim in njihovim svojcem vsa tehnika ni nič pomagala. Zato je uspeh tega reševanja združen z dvojnimi občutki: z veseljem in žalostjo. Zadnji živi prihajajo iz morja Reševalna dela so torej končana. Kar je bita še živega v podmornici, so rešili. Vsi rešeni so v bolnišnici na križarki »Brooklyn«, zdravniki upajo, da bodo vsi ostali pri življenju, čeprav je skoraj dvodnevno prisilno bivanje v morski temi mnoge duševno popolnoma strlo. Sedaj ne gre več za reševanje, ampak le za to še, da potopljeno podmornico s trupli 26 žrtev svojega stanu dvignejo na površje in podmornico popravijo, žrtve pa dostojno pokopljejo. Zalo pa .ie časa dovolj, ker jekleni trup podmornice in mrtva trupla potopljenih počakajo ... Ko so četrtič in zadnjič spustili potapljaški zvon do podmornice, so stopili vanj zadnji živi, bilo jih je devet. Pri dviganju pa se je zvon v globini 50 metrov ustavil, dvigalna naprava ni prav delovala. Ko se je zvon zibal v morski temi, je onim devetim, ki .so bili že tik pred rešitvijo, pohajal zrak in bi se v gneči kmalu zadušili. Prišli so strašni trenutki, ki so k sreči trajali le nekaj minut, za one v zvonu so bile to ure muk in trpljenja. Po nekaj minutah se je potapljačem posrečilo s ])odmornice >Falcon« v zvon napeljati cev za dovajanje in cev za odvajanje zraka, oni v zvonu so bili rešeni, vsaj dihati so mogli. Kvišku pa se zvon ni premaknil štiri ure, ker potapljačem se nikakor ni hotelo posrečiti, da bi pognali v tek dvigalno napravo. Po štirih urah se je zvon spet začel dvigati in kmalu po polnoči od srede na četrtek (po našem času v četrtek ob 6 zjutraj) se je pokazal na morski površini, z njim zadnjih devet rešenih. Med temi, ki so zadnji prišli iz »Squalsa«, je tudi poveljnik N a q u i n , ki je zadnij zapustil svoj potopljeni dom, in še trije častniki. Med temi, ki jih je smrt našla 72 m globoko pod morjem, sta tudi dva častnika, dva civilna inženirja in tudi olimpijski tekač Patterson. je vidna tudi odprtina, skozi kakršno jo T potapljači montirali potapljaški zvon. Potapljaški zvon, ki so ga ob tej priliki v ameriški mornarici prvič uporabljali, je težak blizu 10.000 kg in je spodaj natančno tako širok kot vhodna odprtina v »Squalus<. Ko so potapljači postavili zvon natančno na odprtino, so s posebnimi aparati izravnali zračni pritisk v zvonu z zračnim pritiskom v podmornici, nato so mornarji v podmornici odprli odprtino in vstopili v rešilni zvon, dali znamenje in zvon 6e je začel dvigati — na beli dan. Ure na dnu morja Med rešenimi je tudi elektromonter podmornice Thomas B 1 a n d , ki so ga s križarke »Broo- »Izvajali smo normalne potapljalnc vnjc. Poveljujoči častnik je mirno dajal povelja, ki so vsa bila tukoj t. vso nutaučiiostjo izvedena. Ko se je podmornica tako normalno potapljala, smo takoj pod površino začeli vedno hitreje iti na dno. Na povelje, da se izpraznijo obtcžilni tanki, se je podmornica v hitrem sunku postavila strmo navpično, dvignila se po ni, kakor bi se sicer morala. V istem hipu je iz zadnjega dela že prišlo poročilo, da je udrlu voda. Poveljnik je nato takoj ukazal, da se zapnhne zapah proti zadnjemu delu podmornice. Trenutek prej se je nekaterim tovarišem še posrečilo, da so i/, zadnjega dela pribežali k nam. Ves dan (po naše noč, od torka na sredo) smo nato poskušali z udarci na steno stopiti v zvezo s tovariši v zadnjem delu, pa na naša znamenja ni bilo nobenega odgovora... Med nami triintridesetimi, ki smo bili na milost in nemilost stisnjeni v prednjem delu, ni nikdar ugasnilo upanje na rešitev. V rednih razdobjih smo na površino spuščali na krovu pritrjene signalne bombe, ki na površini razvijajo velik dim, da bi tako nakazali položaj naše podmornice. Tako smo spustili na površino tudi telefonsko bojo (v posebni krogli zaprto telefonsko napravo) in navduio nas je novo upanje, ko je po tem telefonu stopila z nami v zvezo podmornica »Sculpin« in nam poročala o prvih reševalnih pripravuli. Telefonska žica se je pa kmalu pretrgala in morete si misliti naše veselje, ko so prišli do nas potapljači in so 7. udarci na jeklene stene vpraševali, če smo še živi. Z največjo pozornostjo smo nato prisluškovali poskusom potapljačev, da bi na odprtino naše podmornice pritrdili potapljaški zvon. Silno smo se razveselili, ko so nam sporočili, da lahko odprtino odpremo in so prvi tovariši stopili v potapljaški zvon in so jih potegnili na površino.« Poročnik John C. Nichols, ki je tudi z zadnjimi prišel iz potopljene podmornice, pa pripo- Potapljaški zvon na krovu reševalno ladjo. veduje, s kakšno bolečino je poveljnik dal zapreti zapah, ki loči zadnji del podmornice, v katerega je udrla voda, od sprednjega, in pravi: »To je bila edina možnost, da se ladja reši. Naši tovariši v zadnjem delu so bili zaprti in obsojeni, toda edino na ta način jc bilo mogoče rešiti 33 mož v prednjem delu. Kar se jc pozneje godilo, jc pravi pekel. Nad 30 ur smo bili zoprti skupaj in stisnjeni na najožji prostor. Zelo nas je zeblo in slednjič je še ugasnila luč in smo si morali pomagati 7, žepnimi svetilkami. Vsak jc skušal zatreti moreče misli, ali bodo po signalnih bombah našli položaj naše podmornice ali pa bo v prihodnjih urah počasi prišla sinrt.« Mornariško poveljstvo je že uvedlo strogo preiskavo o vzrokih te nesreče. Zaslišani bodo vsi, ki so se rešili, o vseli podrobnostih, zlasti pa o dogodkih neposredno po začetem poskuau potapljanja. Potapljači v šoli Pot do morskega dna je dolga in trda Prvi poskusi potapljnča, da s« seznani z notranjostjo morja. Najbrž še nikdar v zgodovini pomorstva niso bile vse sile za reševanje iz morskega dna tako alarmirane kakor sredi tega tedna, ko je vsa ameriška vojna mornarica vse poskusila, da bi iz globine 72 111 rešila 33 svojih tovarišev. Ob lej priliki so poskusili vsa sredstva 111 vse načine — in ne brez uspeha: Vsi, ki so še živi pričakali potapljače, so se rešili. Nesreča je dala povod, da danes spet ves svet govori o podmornicah in življenju v njih, o morskih globinah, o pritisku vode in o — potapljačih in njihovem napornem poklicu. Vsaka pomorska organizacija ima danes že svoj oddelek potapljačev. Tako ima potapljače vojna mornarica za dela ob potopljenih podmornicah, za dviganje potopljenih vojnih ladij ild. Trgovska mornarica jih ima za dviganje potopljenih zakladov iz morja. So tudi cele družbe, pri katerih so potapljači v službi kot ostali mornarji na parnikih in ki se kot z obrtjo pečajo z iskanjem bogastev v morju. Potapljači se izvežbajo za svoj posel v posebni šoli. Mine pa precej časa, preden novinca spuste pod morje. Šola traja sicer vse leto, toda pozimi in v dobah, ko so radi viharji, je lo bolj teorija, v toplejših mesecih pa se začne praksa — kogar je namreč vodstvo šole spoznalo za sposobnega. Najprej novinca skušajo navaditi na občutek pojiolne osamljenosti in navezanosti izključno na samega sebe in na mraz, ki gre v globinah skozi kosti. Treba je prenesti tudi močen jiritisk vode, ki pritiska na krvni obtok, na pljuča in vse organe tembolj, čim globlje se je potapljač spustil. Zato med potapljače sprejmejo le popolnoma zdrave moške, ki so močne postave in trdnih živcev. Ko gre potapljač pod morje, mora biti kar n a j t o p 1 o j e oblečen, nato se še obleče v gumijasto obleko, ki mu jo za zapestji stisnejo z močnimi gumijastimi trakovi. Na noge mu nasadijo potapljaške čevlje, ki tehtajo tudi do 20 kg. Na hrbet in prsa mu navežejo težke svinčene uteži, da hi ga tokovi ne zanašali preveč, ampak bi se čimbolj naravnost potopil na določeno mesto. Slednjič mu na glavo posadijo bleščeč šlom iz bakra in ko je zadnja malih odprtin za oči skrbno zaprla in privita, je potapljač v polili opremi. Seveda se oprava veliko ravna po globinah, v katere je potapljač namenjen. Oprema za večje globine je skoro vsa kovinska, nekaj podobnega kot oprema srednjeveških vitezov, da ca varuje pred pritiskom vode. Kratek sprehod v tej opremi po krovu potapljaško ladjo — to so prve vaje potapljačev, dokler se ne počuti v njej »kot doma« in dokler ne zna v tej opremi prijeti za vsako orodje. Na »notranjost-; morja in pritisk vode se vadi s prostim plavanjem pod morsko površino, le okrog vratu ima pas s kisikom, v ustih pa ustnik — to mu je v začetku vsa dihalna naprava. Ko se je fako privadil mraka v notranjosti morja in potapljaške obleke in obenem preizkusil že tudi svoje telesne zmožnosti za ta poklic, se začne pravo potapljanje v potapljaški opremi. Na vrvi ga dvignejo s krova ladje in ga po stopnicah, ki ob ladijskem trupu peljejo le nekaj metrov pod morsko gladino, spuščajo doli — doli — v morje, da popolnoma »utone«. Sprva ga spustijo le toliko, da »nos vtakne pod morje«, kakor pra- vijo in da zaplava nekaj metrov, potem pa gre čimdalje globlje in čimdalje za več časa. Medtem potajiljač ves čas visi na debeli vrvi, ki se odvija z njegove ladje. V njegovem pokrivalu je tudi telefon, ki pelje na ladjo, polom katerega sporoča svojemu poveljstvu svoje vtise in želje. Tudi zrak mu dovajajo po posebni cevi, ako nima s seboj dihalne naprave s kisikom. Ker pa vsaka tehnična naprava more kdaj odpovedati, mora vsak potapljač točno znati morsejeva znamenja, ki jih daje na_ krov svoje ladje s cukanjem posebne vrvi, ki teče ves čas ob njeni. Gibanje na morskem dnu pa jo večkrat zelo težavno. Ze v globini sidra potapljač večkrat naleti na več metrov debelo in gosto morsko rastlinje, ki ga vsega prejileta, da v njem bolj plava kot pa hodi. Zaradi vrvi in žic, ki ga vežejo na ladjo, ne more hoditi naprej, ampak le nazaj, po rakovo, ali po strani, ker bi se sicer zapletel v vrvi. Ko se je začetnik tako navadil gibanja pod morsko gladino, mu dajo v roke prvo orodje, kladiva, razna svedra, dlote itd. V morje 11111 vržejo težke krogle in ga spuste k njim in mora drugo za drugo navezati na vrv, ki jo spuste za njim v morje, ki pa jo mora v morju še najprej poiskali in se dokopati do njo. Dolge in naporne so to vaje, proden so potapljač popolnoma izuči v svojem poklicu. Znati mora v temi preiskati ladjo, kje ima okna, kje vhodo, večkrat mora žagati železno ogrodje, mašili odprtino in na zadnjo odprtino pritrditi cov za izscsavanje vode ild. To je cela oh rt, ki ima svojo delavnico pod morjem! Pri reševanju moštva iz podmornice Squa-lusi so potapljači na vhod v podmornico štirikrat zrakotesno nastavili potapljaški zvon, se z moštvom v podmornici sporazumeli, kdaj je zvon prav nastavljen, da je moštvo od znotraj odprlo svoj vhod in jih je 7 ali 8 šlo v potapljaški zvon, nakar so preostali znotraj vhod spet zaprli, potapljači pa so so sporazumeli s svojo ladjo, da je zvon z rešenimi dvignila — in vse to se je godilo v globini 72 metrov! Prav tako kot pri potapljanju je tudi pri dviganju treba največje pozornosti, da se vse skupaj ne konča s težkimi obolenji ali tudi s — smrtjo. Kor v globinah vlada silen pritisk, se mora organizem počasi privaditi spel na normalni zračni tlak, ki vlada na površini. Vsaka potapljaška šola ima razpredelnico, kako se mora potapljač dvigati, če je bil toliko in toliko časa v taki in taki globini te je bil n. pr. samo dvanajst minut v globini 60111, se mora dvigali na površje celili 32 minut. Amcrikancc W'illiam Bcebe so v svoji krogli spušča v morske globine. Krogla jo spodaj močno obtežena s kovinskimi ploščami, da pade — ko so spuščali!« vrv odklopi — fini globlje v morjo Na morskem dnu pa se te plošče odklopijo in krogla se sam s pomočjo trnka. I zaprašenih, na več krajih z ostrim gramozom posutih cestah, so ti atleti jeklenih mišic vendarle korajžuo vztrajali skozi vseh 1.100 kilometrov. Od 44 udeležencev, ki so bili minuli ponedeljek zjutraj zbrani na štartu v Belgradu, jih je že na koncu tretje etape v Skoplju moralo odstopili kar 15, in sicer eni že izčrpani, drugi potol-čeni, tretji z nepopravljivimi defekti koles itd. fn med temi 15 nesrečneži je bilo kar pet naših fantov, ki so nastopili naporno pot gotovo z najlepšimi upi in uadami. Od naše šestorice je v borbi ostal le še Peternelj Ivan, žilavi fant iz Delnic pri Gorenji vasi v Poljanski dolini. Solznih oči so se mnogi iz tn petnajstorice poslovili od svojih, v nadaljevanju vožnje ostalih tovarišev na štartu v Skoplju. Čeprav je bila njih želja, da še dalje ostanejo v borbi, so se žalostni morali pokoriti prepovedi štarta od strani komisijskega zdravnika, češ da jim njih kondicija tega ne dopušča. In tako so se vrnili v Belgrad. Tako osamljen Gorenjec Peternelj se je še krepkeje oprijel prevzete naloge in še energičneje vztrajal. Izmed 29 borcev je v splošni klasifikaciji v Skoplju zasedel 12. mesto, a ob koncu četrte elape v Nišu je preskočil kar za šest mest naprej in zasedel tako 6. mesto. Upati je, da mu bo tudi v nadaljnih dveh končnih etapah sreča mila in da bo naporno etapno vožnjo srečno končal tako v svoje kakor tudi v zadovoljstvo njegovih simpatizerjev. Četrti dan kolesarskih dirk okrog Srbije se je vršil po enodnevnem počitku na 202 km dolgi progi Skoplje-Niš. Startalo je 29 dirkačev, ostali so pa odstopili zaradi slabih cest in številnih defektov. Do Skoplja so odstopili tudi naslednji slovenski dirkači: Danes prvi dan nogometnega turnirja Pari: ob 15.30 Maribor-reprezcntanca, ob 17.15 Rapid : Ljubljana Najtežjo nalogo bo imel danes naš ligaš, ki bo nastopil proti neoficielni reprezentanci Gradca. Gostje so fizično lepo razviti, igrajo ostro, ain biči jozno in se borijo v takem razpoloženju do zadnjega piska sodnikovega. Oni, ki bo zmagal, bo igral naslednji dan v finalu. V primeru neodločnega izida l)o finalista določil žreb. V prvi današnji tekmi bomo videli letošnjega prvaka LNP. O Mariboru se trdi, da je njegovo moštvo dobro uigrano, da so fantje izvrstni teh-ničarji in da znajo nuditi užitka poln nogomet. Upamo, da nas reprezentanca ne bo neprijetno iz-nenadila. Tudi pri tej tekmi bo v primeru neodločnega izida odločil finalista žreb. Jutri bodo nastopili ob 15.30 premaganca iz današnjega dne, ob 17.15 pa zmagovalca. Igralo se bo ob vsakem vremenu. Vstopnina normalna ligaška za obe tekmi. Nogometni turnir, ki ga priredi SK Ljubljana za binkošti, bo pod pokroviteljstvom predsednika LNP g. dr. Kostla, ki je za zmagovalca daroval krasen pokal. V primeru neodločnega rezultata finalne tekme na drugi dan turnirja se tekma podaljša za 2 krat 15 minut. Če tudi v tem primeru ostane rezultat neodločen, zmagovalca določi žreb. ki ga izvrši sodnik. Davisov pokal: Jugoslavija : Italija 1:1 V Milanu se je vršila borba za Davisov pokal v tretjem kolu med Jugoslavijo in Italijo, ki je končala prvi dan 1:1. Canapele je premagal Mi-tiča, ki je igral zelo slabo z rezultatom 6:3, 6:3 in 7:5. Punčec pa je dobil proti De Steianiju z rezul-taom 6:4, 6:1 in 7:5. Gledalcev se je nabralo ob pričetku igre med Mitičem in Canapejem okrog 1200, potem se je pa število zvišalo na 1800, ko sta začela igrati Punčec in De Štefani. Dvoboj se nadaljuje v soboto z igro v dvaje. Za Jugoslavijo nastopita Punčec-Mitič, za Italijo pa Taroni in Cu- Mladinski tabor v Mariboru od 29. Vi. do 2. Vil. 1939 Spored tabornih prireditev 29. junija (praznik sv. Petra in Pavla). 7.00: Sv. maša za tekmovalce in sodnike v cerkvi sv. Alojzija. 9—12: a) Tekme posameznikov v dvanajsteroboju in deseleroboju (obvezne orodne vaje); b) plavalne tekme za člane in mladce v ko- fališču na Mariborskem otoku, ekme posameznikov v dvanajsteroboju in deseteroboju (poljubna orodna vaja, poljubna prosta vaja in poljuben skok čez konja). 20.30: »Miklova Zala« slavnostna predstava Ljudskega odra v Narodnem gledališču. 30. junija (petek). 8—12: a) Tekme posameznikov v dvanajsteroboju (lahkoatletski del); b) lahkoatletske tekme posameznikov (članov in mladcev ter štafet predtekmovanja); c) tekme v odbojki za člane in mladce (prvo kolo); č) tekme za prvenstvo starih članov (nad 38 let); d) tekme članic posameznic v mešanem peteroboju. 10; Stanovsko zborovanje za dijake in izobražence v Karlinovi dvorani (Dijaško semenišče, Koroščeva ulica 12). 15: Stanovsko zborovanje za učitelje in vzgojitelje v Karlinovi dvorani (Dijaško semenišče, Koroščeva ulica 12). 15_20: a) Tekme vrst članov višjega oddelka; b) tekme mladcev posameznikov v mešanem deseteroboju; c) lalikoatletski peteroboj članov posameznikov; č) lahkoatletske tekme posameznikov (članov in mladcev) ter štafet (semifinaie); d) tekme v odbojki za člane in mladce (drugo kolo); e) tekme v odbojki za članice in mladenke (prvo kolo). 1. julija (sobota). 7—12: a) Tekme vrst članov v nižjem in srednjem oddelku; b) tekme vrst mladcev; c) tekme v odbojki za člane in mladce (finale); č) tekme članov v prostih vajah; d) tekme vrst članic; e) tekme vrst mladenk; f) tekme članic v prostih vajah; g) tekme v odbojki za članice in mladenke (finale). 10: Stanovsko zborovanje za kmetski stan v Karlinovi dvorani (Dijaško semenišče, Koroščeva ulica 12). 10; Stanovsko zborovanje za obrtniški stan v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu. 10: Zborovanje za dekleta v dvorani zavoda čč. šolskih sester (Gosposvetska cesta). 15: Stanovsko zborovanje za delavski stan v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu. 15: Glavna skušnja za javni telovadni nastop na igrišču Športnega kluba Železničar na Tržaški cesti. 20.30: Telovadna akademija v Narodnem gledališču. 20.30: Večerna pobožnost Slomškove družine na Slomškovem grobu. 2. julija (nedleja), 5: Budnice po mariborskih ulicah. 5.30: Po vseh cerkvah prilika za sv. mašo in ev. obhajilo (vabi Slomškova družina). 7.30: Zbiranje za sprevod (glej načrt v taborni knjižici). 8.30: Sprevod po glavnih mariborskih ulicah z de-filejem na Glavnem trgu pred magistratom. 10: a) sv. maša z ljudskim petjem in cerkveni govor: b) pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 14: Zbor vseh nastopajočih za telovadni nastop. 15: Javni telovadni nastop na igrišču Športnega kluba Železničar na Tržaški cesti. Med nastopom kraiek naguvui pičuščuika ZFO uf. Stanislava Žilka .. trn m • 1 m km i^Bi i mm * ^ \ ' * ' M o : ■ : ^ fM Angleški derby. Zmagal je »Blue Peter«, ki ga vidimo v ospredju in ki je po.rabil za 2400 m dolgo progo 2 minuti, 36 sekund in 8 desetink, kar je izredno lep uspeh. Kačič, Štibernik, Krušič, Žerjal in Premk. Dobro se pa drži Slovenec Peternelj. Na cilj v Niš so prišli dirkači v naslednjem redu: 1. Prosenik (Zagreb), 2. Grgac (Zagreb), 3. Lavrih (Belgrad). Splošni vrstni red po četrti etapi je pa naslednji: 1. Prosenik (J) 24.52,22, 2. Grgac (J) 25.06,43, 3. Tudose (R) 25.14,10, 4. Lavrih (J) 25.17,13, 5. Pokupec (J) 25.22,37, 6. Peternelj (J) 25.32,56. V Londonu pa je na splošno presenečenje presenečenje premagala v doublu Anglija Francijo, ki sedaj vodi z 2:1. Hare-Wilde sta premagala Petraja in Pelizzaja s 6:3, 6:3, 3:6, 4:6, 6:3, Hrvatska športna sloga je na 6vcy'i seji sklenila, da svetuje svojim klubom, da do nadaljnjega ne odgovarjajo na vprašanja JNZ glede točke 5. na izredni seji upravnega odbora JNZ dne 24. maja. Hrvatska športna 6loga sklicuje za dan 1. junija sejo, na kateri bo sprejela sklepe o važnih vprašanjih, ki se tičejo hrvatskega športa. Dva kluba in sicer Concardia in Split sta odgovorila JNZ, da odklanjata sodelovanje na kvalifikacijskih tekmah za ligaško prvenstvo, dočim Gradjanski, Hašk in Hajduk še niso odgovorili. Kako se pripravljajo finski športniki za olimpijske igre 1940 Trening je zadeva športnikov, ki se tem Intenzivneje bavijo ž njo, čim bolj se bližajo olimpijske igre. Tekmovalec se namreč noče zadovoljiti z uspehom, ki ga je že dosegel, ampak si skuša izvojevati nove zmage. Tudi Finska se je odločila, da bo vse storila, da bo uspehe, s katerimi se je uvrstila med najboljše narode sveta, pri prihodnjih olimpijskih igrah častno branila. V vseh športnih panogah, zlasti onih, v katerih je Finska že od nekdaj dobra, gre delo nemoteno naprej. Ker pa nastopi Finska na prihodnjih igrah skoraj na V6ej fronti, mora delo precej forsirati, zlasti v onih panogah, kjer je šibkejša. Zato so zgradili nove prostore za trening ter so poklicali na Finsko več inozemskih trenerjev. Za nogomet so dobili v začetku februarja letošnjega leta Madžara Gabrijela Obitza, ki je sedaj 40 let star, je pa igral dvajsetkrat v madžarski reprezentanci in tudi na olimpijskih igrah v Parizu. Iz Nemčije 60 dobili nemškega državnega trenerja za veslanje Hugo Borrmanna. Jeseni pride na Finsko nemški dvigač Adolf Wagner, ki bo treniral finske težkoatlete v dviganju uteži. Znani danski kolesarski trener Kari Pheiser trenira finske dirkače. V novembru in decembru lanskega leta je bil na Finskem madžarski Švicar Ernst Speissegger, ki je dajal navodila finskim plava-čem. Pozneje nameravajo poklicati še kakega trenerja za plavanje in za vvaterpolo. Ne smemo pa seveda misliti, da potrebuje Finska na vseh športnih poljih tujo pomoč, odnos-no tuje trenerje. Nasprotno, še celo sama pošilja svoje odlične športnike v inozemstvo, kjer trenirajo najboljši finski sinovi športnike drugih narodov. Glavni trener švedskih rokoborcev je že deset let prejšnji finski prvak Robert Oksa, medtem ko trenira od leta 1935 dalje turške rokoborce znani finski rokoborec Onni Pellinen. V Italiji je v letih 1934—35 pripravljal italijanske rokoborce Onni Sirenis za berlinsko olimpijado in se je peljal leta 1938 ponovno v Italijo. V Ameriki sta že od leta 1920 kot športna trenerja Finca Jaakko in Mikkola na univerzi Harvard. Veikko Rinne je bil mnogo let na Letonskem in je pripravljal lahkoatlete za berlinsko olimpijado, medtem ko trenira 6edaj francoske lahkoatlete Italijanske smučarske dolgo-progaše je pet let treniral Finec Vaino Sares. Ti trenerji so neprestane zaposleni v inozemstvu. Zraven je treba prišteti še glavnega trenerja finskih lahkoatletov Armas Valsteja, ki je bil dve sezoni trener angleških lahkoatletov. Italijanske lahkoatlete so pa pripravljali za olimpijske igre v Berlinu naslednji štirje Finci: Paavo Karikko, Martti Jiirvinen (to ni olimpijski zmagovalec v kopju in svoječasni svetovni prvak Matti Jarvi-nen), Veikko Renko in Ove Andersen. Trije finski telovadci: Martti Uosikkinen, Einari TerHsvirta in Tapio Hirsikangas so trenirali norveške telovadce. In končno je bil trener Nemcev za zimske olimpijske igre v Garmisch-Partenkirchenu Veli Saa-rinen, ki je prejel v Lake Placidu za zmago na 50 km zlato kolajno Ce takole pogledamo priprave finskih športnikov za prihodnje olimpijske igre, potem moramo priznati, da so vzeli stvar najresneje kljub temu, da Fince kot športni narod že danes ves svet občuduje. Oni hočejo pokazati na svojih tleh še večje uspehe, oni hočejo postati polagoma v vseh športnih panogah prvi narod na svetu. In če bi mali finski narod ostal samo na tej športni stopnji, na kateri je danes — kai se pa gotovo ne bo zgodilo (o tem pc borne imeli žc takoj v Helsinkih priliko prepričati) —, bi bili uspehi zanj nadvse častni. Italija : Jugoslavija jugoslovansko reprezentanco, ki nastopi dne 4. junija v Belgradu proti Italiji, bodo sestavljali isti igralci, ki so proti Angliji izvojevali tako odlično zmago. Tudi Italijani bodo postavili svojo najmočnejšo postavo, v kateri nastopajo sami italijanski mojstri z žogo. Žensko lahkoatletsko tekmovanje priredi v okviru olimpijskega dne 18. junija t. 1. SK »Planina« na Stadionu v Ljubljani. Začetek tekmovanja objavimo kasneje. Sfiored obsega sledeče discipline: 1) tek na 60 m (100 m); 2) met krogle (4 kg); 3) skok v višino; 4) met diska (1 kg); 5) tek na 100 m. Ker bodo na tem tekmovanju sodelovale tudi atletinje SK »Ilirije«, SK »Maratona« (Maribor) in in SK »Jugoslavije«, Celje, obeta biti to tekmovanje zelo zanimivo, na kar že danes opozarjamo občinstvo, obenem pa pozivamo ostale klube, ki goje žensko lahko atletiko, da prijavijo svoje tekmovalke najkasneje do 10. junija t. 1. na naslov: SK »Planina«, Jeglič Franc, Kongresni trg 2, Ljubljana. Vesti športnih zvez, klubov in društev Planinci! Opozarjamo, da. bodo za binkoštno praznike ua Golici in njeni okolici narcise v najtapčern cvetu. Ne zamudite te edinstvene prilike in posetite to najlepšo goro v Karavankah. Turistom, ki se izkažejo s planinsko legitimacijo, se no delajo nikake neprilike pri posetu obeh tloliSkih ~oč. Za dobro postrežbo v kočah bo preskrbljeno. podprite S K. LJUBLJANO ZF0 Tekma ZFO o priliki mariborskega tabora ' V Mariboru se vrše od 29. VI. do 2. VIL letošnje tekme Zveze fantovskih odsekov v telovadbi, lahki atletiki, odbojki in plavanju, in 6icer za člane, mladce in članice. Vsem odsekom smo razposlali te dni prijavnice za te tekme. Prosimo vse odseke, da te prijavnice točno izpolnijo in jih odpošljejo ZFO v Ljubljani najkasneje 11. junija. Tudi oni oddelki, ki ne tekmujejo, morajo vrniti prijavnice (prazne seveda, če ne tekmujejo), da bo imelo tehnično vodstvo točno evidenco. Dalje opozarjamo vse odseke, da točno preštudirajo zadnjo okrožnico, ki se tiče izvajanja prostih vaj za člane in za mladce za letošnje leto, ter se točno ravnajo po navedenih navodilih. Zasledujte poročila v listih, okrožnicah in se točno ravnajte po njih. Sedaj za mariborski in novomeški tabor bodo ta obvestila zelo pogosta. Izdaja članskih izkaznic Izdajanje članskih izkaznici Da bo mogoče v pisarni zmagati veliko delo, ki je zvezano z izstavitvijo članskih legitimacij objavljamo postopek naročevania, ker ne bomo na nepravilno naročene izkaznice pismeno podajali pojasnil. Vsak član, mladec, podporni član, ki želi dobiti izkaznico izstavljeno od ZFO, mora naročiti zanj odsek pristopnico, ki jo točno izpolnjena vrne Zvezi. Obenem pa plača na priloženi položnici v naprej 3 din za vsako legitimacijo. Če naroči odsek čez 20 legitimacij mora plačati tudi 6.50 din za paštnino, če pa je naročenih izkaznic manj, plača 3.50 din. Opozarjamo vse odseke, da si radi bližajočega mariborskega tabora, s katerim je zvezana ugodnost četrtinske vožnje v zvezi z člansko legitimacijo, čim prej naročijo potrebno števila članskih izkaznic, ker se na zamudnike ne bomo ozirali. Pravila pomladka ZFO potrjena Prosvetni minister je odabril pod številko IV.« 5244, dne 17. maja t. 1. pravila podmladka Zveze fantovskih odsekov. Prosvetni tabor in javni nastop Zasavskega okrožja ZFO in ZDK V nedeljo, U. junija bo prijazna vasica Sv. Jakoba ob Savi dGeta v praznično oblačilo, ker se bo v njej proslavljala 30 letnica dela za narod, dela za našo mladino andotnega Prosvetnega društva. Po dopoldanskem prosvetnem taboru se bo popoldne vršil telovadni nastop Zasavskega okrožja ZFO in ZDK z jako izbranim in lepim 6paredom, kakor ga letos še nismo videli na kakem javnem nastopu. Vabimo vse naše prijatelje, da 11. junija pohite k Sv. Jakobu ob Savi na naš prosvetni tabor in na telovadni nastop naših deklet in fantovi Obvestilo ljubljanske podzveze \se odseke Ljubljanske podzveze obveščamo, da ista letos ne prireja nikake svoje prireditvel — Odbor Ljubljanske podzveze.« • Gkružna prireditev za smarsko rogaško okrožje bo dne 20, avgusta v Šmarju pri Jelšah, AVali ogla$i V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 dhv Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamka /ailužek Vsaki osebi, družini nudimo rs t a] ni zaslužek iluma. PlSlte: Anos, Maribor. (r) Postranski zaslužek dober, dobi vsak v svojem okraju z nabiranjem naročil za povečane sliko. Ponudbe na ToporiS, Osijek, Boogradska 6. (z) Lep zaslužek nudimo potnikom, potnicam in upokojencem v vseh krajih Jugoslavije. Dopise upravi »Slovenca« pod »Zbiratelj« 8*71. (z) Pošteno dekle z deželskim tečajem, želi službe pri pošteni družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 819 - 8469. (a) Pekovski pomočnik vojaščine prost — iščo službo. Naslov v upravi Slov.« pod št. 8504. (a) Mesarski pomočnik vojaščine prost, želi pro-meniti mesto. Službo lahko nastopi takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8535. (a) Dekle s 5 gimnazijami in trg. tečajem, " želi primerne zaposlitve. Naslov v upr. iSiovenca« pod št. 8514. Krojaški pomočnik išče službo v Ljubljani ali Kranju. Naslov v upr. > Slovenca« pod št. 8614. Prikrojevalka pletenin z obrtnim listom išče mesto. Pbn^d.bo na upravo .Slovenca«, pod i>K4er: koli« 8617. (a) Brivski pomočnik dober delavec v moški stroki in damskem striženju, išče primerno moštvo. Nastop po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8507. (a) Mehanik-šofer izučen, išče službo kjerkoli v delavnici ali za šoferja. Nastop 15. junija. — Kastelic Mirko. Črnuče 44, p. Jezica p. Ljubljani, (a) Mizar strokovnjak za pohištvo, iščo zaposlitve v Ljubljani. Sprejme naročila tudi na dom, izdelava precizna, cene nizke. — Gluhak J, mizar, Brezovica 6 pri Ljubljani, (a) Manufakturist z večletno prakso, agllen samostojen, verziran v konfekciji in galanteriji, želi premeniti mesto. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8356. (a) Mizarski poslovodja samostojen v pohištvu in stavbi, dober risar, kal-kulant, organizator, želi premeniti službo. Plača po dogovoru. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poslovodja« 8316, (a) Trgovski pomočnik železninarske in špecerijske stroke s šoferskim izpitom in znanjem slovenskega in nemškega jezika išče odgovarjajoče mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št.818 - 8468. (a) Sposobne organizatorje in zastopnike išče največja svetovna zavarovalnica za vse področje dravske banovine, kjer je že dobro vpeljana Kondicije po dogovoru. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod Dober zaslužek 8456«. (a) Natakar soliden in pošten — iščo nameščenjo v mostu ali izven, v restavraciji ali joljšl gostilni. Po potre-ai položi kavcijo. Nastop 15. junija. Cenjene po-ludhe upravi »Slovenca« Maribor pod zn. »Dobra služba« 808/8314. (a) Diplomiran pravnik sprejme za popoldanske, Večerne uro kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Veston 26«, mmm\ Slaščičarskega vajenca sprojmo slaščičarna Ilich, Slovenska ulica, Maribor. Fant bt so rad izučil mizarstva. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 810/8370. Deklica se bi rada izučila v trgovini, kjer koli. Juvan, Cielarjeva 10, Mosto — Ljubljana. (v) 14 letna deklica poštenih staršev, zdrava in močna, v šoli odiič-njakinja, so želi izučiti v. večji trgovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Izredno pridna« 8392. v Vajenka za frizersko obrt, ki se je učila že šest mesecev v Franciji, išče mesto, najraje v Ljubljani. — Česen Alojzija , Tacen 39, Št. Vid nad Ljubljano. (a) Sliižbodobe Pletiljo in vajenko sprejmom takoj proti dobri plači. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8613. Dva krojaška pomočnika in vajenca sprejme takoj Smrke Alojzij, Žužemberk. Hlapca za kmečka dela sprejmem.. Ljubljana - Moste, Zaloška cesta 169. .i (b) Kuharlca-gospodifija ' boljša, samostojna — se sprojmo za gostilno na deželi. Nastop takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Kuharica na deželi« št. 8588. (b) Sluga za trgovino pošten, mlad, samski, dostojnega vedenja, po možnosti abstinent, dobi službo v večjem mestu Slovenije. Oskrba v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vesten«, (b) Učenka se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. Predpogoj poštena ln pridna. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »Takojšen nastop« 8598. (b) Tekstilna tvornica sprejme za dravsko banovino zastopnika za volnene in polvolnene tkanine, za provizijo, po možnosti z avtom. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 824S. (b) Strokovnega poslovodjo za pohištvo z dovršeno strokovno šolo za opravo ali s tečajem risanja, s strok, razumevanjem mizarstva, potrebujemo. — Ponudbe je poslati na »Visung«, A. D. Beograd, Karadjordjeva 81. (b) Korespondent in knjigovodja, perfokten v slovenščini in nemščini, ki obvlada nemško ln slovensko stenografijo, hiter strojepisec, samski, mlajša moč, dobi službo. Doplso v upravo »Slov.« pod »Korespondent« 7960 Gospodična dobro vzgojena, norazva-jena, iz pošteno družino, z lepim nastopom, ki ima veselje do samostojnega knjigovodstva in korespondence, dobi stalno mosto. V slučaju medsebojno duševno harmonijo lahko postane življenjska družica. Prednost Ima tista, ki si no maže ustnic ln nohtov. Za tajnost ponudbe jamčim! Lastnoročni dopis z navedbo izobrazbe in znanjem jezikov na upravo »Slovenca« pod »Amblcljozna«. Služkinjo mlado, pridno ln pošteno, takoj sprejmom. Pekarna Možlna, Kamnik. 4oMd.ia<«|k —— •>• tn nluM ulM ■ plat« Im ilika af fvO*l!«10 M U Zailužek dshndVn« l«Titanus< cevi, opremljena z »Magistronic ležišči in gonilkami, »Kegina« prostokreti in verigami. »Ckment« obroči (pokroniani, leseni ali iz duraluininija), plašči in tubolarji, »UniversaU ali »Ballila« zavorami. »F Bc pestanii z 18 mesečno garancijo po najugodnejših cenah. — Športni okvirji od din 460*— dalje. »Titanu«* in »Standard« serije cevi ter ves zgoraj navedeni materijal po absolutno konvenienlnih cenah. ugodno naprodaj. Trža | ška cesta 95. (1) zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana j VVotfova ulica ŠL8 Naprodaj I starinska svetlljka, stari okvirji ln ge drugI pred | meti. Tržaška c. 95. (1) Sladko seno 2000 kg, proda Majhen Janez, Brezje, p. Dob pri Domžalah. (1) Cunje krojaško odrezke, star | papir, tekstilno odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (aroveo) — kupil naprodaj. Poizve se pri Košnja vsako množino Arbeiter, Zalaznlk Jakob. Ižanska Maribor, Dravska 15. (k) cesta 35, Ljubljana. (1) Žagani les in grede tesano grede, jelove ln borove, žagani hrastov | Poceni prodaja Stermecki čevlje I ostanke raznih fazon - les - kupujem vsako mno žlno. Ponudbe na Expor ter I. Meštrovlč, Zagreb, Jelačičev trg 15. v Celju. (1) Staro ? lil to, zlato zobovje ln srebrne hrone Otroški vozički I športni in globoki, poce ni naprodaj pri »Promet« (nasproti krlžanske cerkve). (i) Kolo kupujem po najvišjih connb I moško »Herkules«, dobro A. KAJFEŽ ohranjeno, prodam takoj. treovinn z urami in zlatnino Franc Dobravc, Vel. Ko- precizna delavnica za " " ----- popravila vsakovrstnih ur Ljubljana, Miklošičeva 14 strevnica 8, Litija. (1) Šivalni stroj prodam za 450 din — ter ne predmete. Kolo za denarni zavod, dobro I dvorska 11/11, 2. stopni- Blagajno ohranjeno, kupimo. Ponudbe z opisom in ceno I v upravo »Slovenca« poti [ »Hranilnica« št. 8583. (k) šfio levo, Ljubljana. (1) 8 »Singerjevih« in raznih drugih šivalnih strojev poceni naprodaj pri »Promet« nasproti (O Dobavitelje prvovrstnih, zdravih bu-1 krlžanske cerkve, kovlh cepanlh drv iščem. Prevzamem vsako koli člno. - Preprodajalci ne pridejo v poštev. Ponud be z navedbo cene po slati upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 1939 £220. (k) Večja partija prvovrstnih koles, novih ln rabljenih, poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti krlžanske cerkve). Tricikli stalno v zalogi od 1800 din dalje. — Valentin Marinko, mehanična delavnica, Hrastjo, p. Moste pri Ljubljani. (1) ll HnTfl 30 hI lastnega vina dobrega, ima naprodaj po | zmerni ceni Kaučič Rado, Juršinci pri Ptuju. (1) Železno roleto kompletno za izložbeno I v dobri poziciji poroči okno 170X105 cm prodam, j miado gospodično, naj-Ljubljana, Tržaška 95. Astra pinjo 150 1, gnetilnik, širne prte, širne obode, sirišče Ženitbe Krojač dobri poziciji rajši šiviljo. Ponudbe s sliko na podr. Slovenca« Celje pod »Sreča« 8315. Dekle prodala Krištof Franc — 1 pri 40 letih, lepe pretek Ljubljana, Sv. Petra ce- lostl. z nekaj tisoč dote, O | poroči poštenega gospoda. Ponudbe upravi »Slo 3 dobro ohranjene sode | venca« POd »Mimo« S395. približno 600 lit., prodam. Ponudbe na upravo »Slo- | venca« pod »Od vina« 8654. (1) Zamenjam velik yoz hlevskega gnoja za dva voza leša. Vprašati: Seunlg, Ljubljana, Streliška 26. (1) Solidna gospa želi znanja z gospodom v državni službi v starosti od 50—60 let. Ponudbe na podruž. »Slovenca« v Celju pod »Državna služba« 8669. (z) Jože! Pri opremi nove trgovine 2 čevljar, šivalna stroja p*^. da b0 zunanji napis »Singer«, levoročna, ln I emajliran in ne le laki-vellko cillnderco proda | ran' Bleer boš lmel vsakih par let stroške z obnovo napisa. Poglej da-| nes ponudbo »Emajl 6rke« pod »Prodam«. Pozdrav Nada. Jehovec, Studenec 26 D. M. Polje. (1) »Triglav« kolesa in druge znamke, prvovrsten material, tudi na obroke prodaja najceneje Triglav, Resljeva 16. (1) \ 7- nckai sotovlne in lastnim stanovanjem, mirna, poštena, se želi poročiti z dobrosrčnim, solidnim, starejšim gospodom ali Šivilja »Anker« šivalne stroje in druge znamke z garancijo, tudi rabljene kro- I vdovcem do 55 let, v drž. jaške in čevljarske — od ali stalnl službi. Cenjene 300 din naprej prodaja ponudbe v upravo »SI.« Triglav, Resljeva 16. (1) pod »Starejša 100« 8478. Železna blagajna Državni nameščenec ognjavarna — znamke I srednjih let, samec, ml-Werthelm, visoka 177 cm, rcn ln trezen, želi spo-široka 96 cm ln globoka 17,nati dobrosrčno žensko, 66 cm se ugodno proda, najrajši šiviljo, katera bi Ponudbe na upravo »Slo-1 imela smisel za dora ter venca« pod »Blagajna« | bi nekoliko pripomogla k 8604. (i) ustanovitvi Istega. - Ponudbe podružnici »Slov.« v Celju pod »Ureditev (ž) Emajl črke odlično izdelane po naših | ^vUenja. 8394 aH Vaših načrtih, žgana emajl-sklenina trajne vrednosti, odporne oksi dlranju Veren drž. uradnik J mirnega značaja, abstl-in vremenskim j nent, nekadilec, želi zna-neprilikam za napise na I nja s srčno Izobraženo, trgovine, tvrdke itd. lz-1 prikupijivo, mirno gospo-deluje tovarna Rupena-1 dlčno, okoli 30 let staro. Lutz, Ljubljana - fclška Iz revne, skromne kato- tel. 32-52. — Istotam si | liške družine v svrho že-brezobvezno lahko ogle-1 nltve. Resne dopise prosi date razne vzorce črk In I poslati v upravo »Slov.« zahtevate ponudbe ali) pod »Duševna lepota« št. mmii Samska spalnica dobro ohranjena, poceni naprodaj. Opekarska 10 MODROCE otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri Ivan Habič-u tapetnik Kopitarjeva ulica 1 nasproti »Ničmana« Razno pohištvo in drugi predmeti bodo naprodaj po nizki ceni 1. junija v Celju, Prešernova ulica 18. (š) Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma ne, divane in tapetniške izdelko nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik - Mestni trg 12 Ugoden nakup morske trave, žime in cvilha za modroce ter blaga za prevleke pohištva. Specijalna delavnica za previjanje, popravljanje elektromotorjev in dinam. Izvršujem inštalacije na pogon in luč, na skladišču ves elektromaterijal ter motorji za pogon in di-name za luč. Fr. Perilnlii elektropodjatje, Ljubljana Gotposvetski c. 18, telefon! 23-71 Bencinski motor proda Kotnik, Emonska cesta 4, Ljubljana. (f) Bencinski motor znamke Stambil, 6—8 ks, prodam. Ponudbe: Ljutomerska cesta 6, Ptuj. (£) Gramofonske ploKe šlajjerJo, plosno, narodne harmoniko in petlem samo Din 30'-. — Stare vzamem v račun. Ariel 500 Ohw, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod pod št. 8585. (f) Mreže za postelje izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica 6t. 5 (pri Gradišču). (1) Modroce vrhnje in spodnje, mreže, posteljne odeje in perje puh - najceneje veliki izbiri prodaja SEVER, Marijin trg 2 nasproti frančiškanske cerkve. Spalnice kuhinje, posteljne mreže In drugo pohištvo najnižje cene. Andlovic, Komen-skega ul. 34. (š) Moderne spalnice kuhinje in drugo pohištvo po nizkih cenah priporoča Velkavrh, Krakovska ulica 7, Ljubljana. Sprejemamo vsa naročila ln popravila. (š) Vodne turbine ena nova od 3 m ln 500 1 vode naprej, druga od 3 m in 675 1 vode naprej proda ugodno Brcar & Co., Ljubljana, Kolodvorska 35. (i) Bencinski motor 12 KS, poceni prodam. ■ Franc šlvlc, Praproče — p. Podnart. (f) ! I203323I Bretp/afen pouk v t pranju? lahtevajte brez p/acen cenikf MML-HEROLD d.z.a.2. /a/, tvorn/ce &/crs6tt MARIBOR st 102 Harmoniko prodam. Cerknica 64. (g) Pianino dobro ohranjen, prodaiii. Cena 4000 din. Pograjc Zofija, Celje, Breg 33. g Lepo darilo je nova gramofonska plošča, stane samo Din 15- dokler traja zaloga «. Veleplč Ljubljana Vil Sv. Jerneja cesta štev. 25 Sovi modeli čelo-flauta bandonion register Oglejte si brezobvezno pri H.Warbinek Ljnbljana, Miklošičeva e.4 Najcenejša v njeni kvaliteti harmonike Glavno zastopstvo za Jugoslavijo RUDOLF HROVAT Zagreb - Illca 49 IOT1HMI Majhen avto le v brezhibnem stanju, kupim. Kreutz, Ormož. Sachs motor »Phanomen« dobro ohranjen, prodam. Stožice 66. (f) Motorno kolo 125 ccm znamko »Ardie«, skoraj novo, zelo ugodno naprodaj. Jože Ladstatter, Domžale, Bistriška 11. Avto rabljen, v dobrem stanju, poltovorni za 1500 kg — kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8332. IE2EEHS3 IŠČEJO: Skladišče za prodajo drv in premoga v sredini mesta iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pripravno«. Lokal za trgovino in mesarijo vzamem v najem na de želi. - Cenjene ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Siguren promet« št. 8336. (m) ODDAJO: Na Bledu v centru oddam lokal. -Kolman Leopold. (n) V najem se odda zelo rentabilna kleparsko vodovodna delavnica. — Vprašati: Bocak, Tržič. Gostilno ob prometni Dolenjski cesti, oddam v najem — Rudnik 17, Ljubljana. Konjski hlev s skladiščem, oddam. — Krakovska ul. 21, Ljubljana. (n) Štirisedežni DKW avto mali, prodam. Ogleda se v mehanični delavnici »Kavčič«, Tržaška c. 54 Harmonika Stroji desnoročna - Flachstep, Scharffmaschlne na motor, plrich-usnje, torbar-ski pribor, ugodno naprodaj. Bleivveisova 3/11, levo. Bencinski motor 60—80 ks, z ležečim valjem, v dobrem stanju — iščem. Event. tudi Dle-selmotor iste sile. Ponudbe na Ceh Franc, trg. Murska Sobota. (f) Aparate za električno varenje v vseh izvedbah (obločno, točkasto ln topo varenje, segrevanje, slgnlranje in drugo) izdeluje poceni in solidno znana domača delavnica Furlan, Črnuče pri Ljubljani. Mizarske stroje najnovejše izvedbe bom razstavil na velesejmu ln v svoji trgovini v Frančiškanski ulici 4 od 3. do 12. junija. Vse interesente vabim k brez-obveznemu ogledu. Ivan Dovžan, Ljubljana, Frančiškanska ulica 4. obisk uraciniKa. UJ klJA. iz; Mešalni stroj dnevno kapaciteto 60— 80 m', centrifugalna črpalka, premer 70 mm, tran-smislja 6 ln pol metrov dolga s 5 ležišči, premer 60 In razne jormenlce ter drugo železnlno v dobrem stanju prodamo: Gradidom, stavbna družba, aokoiska ia. nova, petvrstna, ročna, »Lubas«, se zamenja za dobro ohranjeno motorno kolo starejšega tipa BSA ali DKW. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 8599. (g) Brezplačen pouk » /gron/u/ \>28]a MARI BOR 5. 102 Motorne trikolice znamke »Phfinix« in mo torna kolesa »Atlas« 100 do 250 ccm, Vam dobavi po brezkonkurenčni ceni zastopstvo Ludvik Ileršlč Ljubljana, Rimska 13. (f Adler avto dvo- ozir. štirlsedežen, 12-50 HP, dobro ohranjen, v brezhibnem voznem stanju, naprodaj za 9000 dinarjev. Poizve se: Mar-montova ulica 28, telefon št. 48-83.. (f) Mali tovorni avtomobili tri in štirikolesni,nosilnost 150 in 10U0 kg izredno ekonomični in ceneni prispeli iz Hamburga. Zastopstvo ..LUSTRA" V. LAZNIK UUBUANA, Gosposvetska 8. PRHLJAJ, SRBEŽ IZPADANJE LOMLJ1VOST las uspešno preprečuje BIOLOŠKA KURA »RENASCIN« Garnitura din 100'—. Varuite lase zgodaj in negujte jih s priznanimi lotioni Schrodcr-Schenke: za suhe lase BALSAM I.....din 30'— za mastne lase BALSAM II. . . din 35'— za blond lase GOLDREGEN . . din 40 — ki obenem varu e svetle lase, da ne potemne. »KANA« za rdečkasti ton (tician, kostanjeve, mahagonijeve) »Kana« je naravna in orientalna trava in zmleta korenina, ki daje lasem prekrasne moderne reflekse, poleg tega pa je tudi izredno sredstvo za lačenje in rast las, Uporaba čisto enostavna Zavitek din 12'—. Frizerji dobivaio »Kano« na kilograme. Partumerija in Kozmetika »OMNIA« odio J/8 ZAGREB, Gunduličeva ulica 8., polukat. Pošiljam tudi po pošti proti plačilu porta M din. . — Telefon 97-67 ._ Gostilna v lepem trgu v bližini Celja se ugodno odda v najem, Ponudbe na podružnico »Slovenca«, Celje pod »2 - 8463«. (n) Stanolanja IŠČEJO: Enosobno stanovanje v LJubljani kupim za 10 let. Sem vdova in sama. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Cena« št. 8531. (fi) Trisobno stanovanje zračno, svetlo, iščem za 5 oseb, po možnosti z vrtom. Ponudbe na Čopič Venčeslav, prof. Resljeva št. 10. (e) Dvosobno stanovanje išče za 1. avgust dvočlanska uradniška družina najraje za Bežigradom ali v šempetrskem okraju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Inženir« 8643. (e) ODDAJO: Enosobno stanovanje oddam. Ižanska cesta 96. Dvosobno stanovanje oddam. Moškerčeva 18, Zelena jama. (č) Enosobno stanovanje globoko pritličje oddam, Mariborska 28. (č) Dvosobno stanovanje parketno, oddam. D. M. Polje 127. (č) Enosobno stanovanje takoj oddam mirni, snaž ni, starejši stranki. Za-lokarjeva ulica 2. (č) Trisobno stanovanje kompletno, sončno, se od da maločlanski družini s 1. avgustom. . Naslov v upravi »Slov.« pod 8511. Dvosobno stanovanje v suterenu, oddam z avgustom. Vse pod enim ključem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8537. Enosobno stanovanje blizu banovinske palače, oddam z avgustom. Po nudbe upravi »Slovenca« pod »Odrasli« 8538. (č) Lep lokal v novi hiši za trgovino pisarno ali štrlkarijo se s stanovanjem ugodno odda Tyrševa 124, Ljubljana. (m) V najem oddam takoj trgovski lokal v industrijskem ln zelo prometnem kraju. — Vprašanja s podatki na upravo »Slovenca« pod »Specerija« št. 8658. (n) V najem oddam novo hišo ob banovinski cesti, pripravno za vsako obrt. -Kupim že rabljen kotel za žganjekuho. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 8396. (n) Trgovska hiša enonadstropna, lep lokal, dvojno stanovanje - naprodaj v okolici Maribora. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod zn. »Takoj« 809/8365. (p) Velike delavnice za vsako Industrijo v Ljubljani ugodno oddamo ali prodamo z dvema stanovanjskima hišicama. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »400.000« — 8642. (n) Vogalen lokal lep, nov, velik in zraven lepa velika soba, vse novo in parketirano, se odda skupaj ali ločeno takoj ali pozneje na lepi, prometni točki. - Poizve : Klajnšček, Celovška cesta 72.' (n) Velik lokal s pritlklinami, pripraven za skladišče, obrt, malo Industrijo, otroški vrtec, šolo ali slično se takoj odda na Marmontovl ulici 16 — Blčevje 19 — Gregorič. Poizve se tudi v droReriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 5. (n) Mizarji! Okovje za pohištvo in vse vrste orodje izberete pri Dvosobno stanovanje novo, komfortno, čisto, na lepem kraju, oddam s 1. julijem za 750 din. Ogleda se od 10 dalje: Klajnšček, Celovška 72. Krasna stanovanja in lepi poslovni lokali v novi zgradbi blizu Tezen-skega kolodvora pri avtobusni postaji ob glavni cesti se oddajo. Vprašati Ptujska 40, Tezno-Mari-bor. (č) Štirisobno stanovanje z vsemi pritlklinami — sončno, v I. nadstropju, sredi trga, posebno primerno za zdravnika, se odda s 1. septembrom. — Rudolf Janič, Žalec, (č) Ugodno prodam na več let prijazno vrtno sončno stanovanje s kuhinjo in pomožnimi prostori, v Ormožu. - Zelo pripravno za upokojenca. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8236. (č) IŠČEJO: Stanovanje za vajenca če mogoče, tudi s hrano, iščem s 1. junijem. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 8329. (S) Darujte za kongres Kristusa Kralja Dve prazni sobi veliki, parketlrani, sončni, oddam solidni samostojni danil. . Naslov v upravi »Slov.« pod 8509. Lepo sobo z 2 posteljama, za Bežigradom, oddam s 15. junijem ali 1. julijem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8558. (s) rnffTffii Novo hišo enostanovanjsko z vrtom, njivo prodam. Zaboršt št. 22 pri Domžalah. (p) Enonadstropno hišo z dobro vpeljano trgovino, velikim skladiščem In vrtom nujno prodam. Pojasnila Marin, Mirna (p) Hišo z gostilno in velikim vrtom v sredini mesta prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8635. (p) Rentabilno hišo v Ljubljani s 95.000 din najemnine poceni proda realitetna pisarna Tribuč, Tržaška 42, telefon 26-05. Enodružinska hiša z malim vrtom, v bližini mesta naprodaj za 45.000 din. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 8616. Posestvo zaokroženo kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zaokroženo« 8655. (P) Hiša z vpeljano gostilno in mesarijo ter z gospodarskim poslopjem v Celju naprodaj. — Ponudbe na podr. »Slovenca« v Cel.iu pod »600.000«. (p) Lepe stavbne parcele že parcelirane, prodam po ugodnih plačilnih pogojih na lepem kraju v Vižmarjih. — Poizve se škrbinc, Vižmarje, pod klancem. (p) 2 novi krasni vili dvo- in trlstanovanjski, a vsem komfortom, balkoni, terase, 10 let davka proste, po nizki ceni naprodaj. Informacije : Belcer, trgovec, Narodni dom — Celje. (h) Majhna soba primerna za pisarno, v bližini Mestnega trga, opremljena z mizo In stolom, se Išče. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj 28« 8605. (s) ODDAJO- Opremljeno sobo oddam solidni osebi. Ver-stovškova 11. (g) Opremljeno sobo lepo, sončno, oddam v Fugnerjevi ulici št. 13-11., vrata 15. (j) Opremljeno sobo z 2 posteljama odda Marija Sporčlč, Hranflnlška ulica 3, vrata 91. (s Sobo z dvema posteljama, ev. tudi s hrano, s posebnim »Jekio« ■ Stari trg Bohoričeva ulica »."Te) Dobro vpeljana gostilna in trgovina s hišo in inventarjem vred se ugodno proda. Vrt za sočivje ln sadno drevje je ograjen tn lepo urejen. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zelo prometna cesta« 8603. (1) Če kupite ali prodaste hišo, parcelo, posestvo, obrnite se na priznano solidno in ku-lantno realltetno pisarno Franjo Pristavec — Ljubljana, Erjavčeva cesta 4 a. Vse informacije so brezplačne. Enodružinsko hišo z delavnico prodam poceni v Zidanem mostu tik žel. postaje na zelo prometni točki. Primerno za čevljarja ali slično. Več se poizve v Ljubljani, Podmllščakova št. 7 pri Tscharre Peter. (p) Naprodaj 2 stavbni parceli po veli* kosti 528 ln 770 kv. m; neposredna bližina Trnovske cerkve. 12 stavbnih parcel pri Sv. Križu v izmeri 600 do 700 kv. m. Ugodni plačilni pogoji. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8609. (p)) \ » ! Hišo z delavnico prodam. Vižmarje 107. Enodružinska hiša haprodaj. Vodmatska št. 5, poleg vojne bolnišnice, (p) Več stavbnih parcel tlasprotl Solo v Zg. Šiški (— prodam. Koseze, Podutiška 39. (p) i Stavbne parcele cd 600 do 7000 m1, blizu kolodvora D. M. v Polju, prodaja Chiodl. (p) Lepe stavbne parcele V neposredni bližini mesta Celja ugodno naprodaj. — Vprašati pri Faninger, Celje, Glavni trg 8. (p) Dve novi hiši naprodaj. Ena 150.000 dinarjev, druga 25.000 din. Poizve 6e: Vidmar Anton, Vrhovci, p. Dobrova. (p) Krasna stavbišča blizu kolodvora Vižmarje, vodovod, elektrika na parceli, poljubna izmera na obroke, knjižice, naprodaj. Pojasnila: Vižmarje 31. Lepe parcele pri bežigrajski šoli,- naprodaj. Svet raven ln peščen, brez prahu, celodnevno sonce, blagodejni mir. Pojasnila daje ču-ivaj Stadiona. (p) I Enonadstropno hišo prodam ob Celovški cesti. Pripravna za vsako t>t*t ali trgovino, ter več parcel ali skupno. Alojz 'Arhar, Celovška cesta 80, Sp. šlška. (p) i Stavbno parcelo 2000 m2 ob železnici na Rudniku blizu Ljubljane prodam, eventuelno zamenjam za hišo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8403. Krasna vila iristanovanjska, nova, komfortna cca. 900 m2 vrta, v vilski četrti Maribora, naprodaj. Ponudbe pri upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Varno naložen kapital 820, 8467«. (p) Posestvo 16 hektarov, z vsem gospodarskim poslopjem, vse parcele ležijo okoli poslopja, redi se 12 glav živine, 20 minut od postaje Stična, se ugodno proda. Poizve se pri: Jarm Janez, Št. Lovrenc, p. Vel. Loka. Ugodno prodam hovo enonadstropno hišo na prometnem kraju, z gostilno, trgovskimi lokali, gospodarskimi poslopji, njivami, travnikom in gozdom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Na Dolenjskem 8408«, (p) Mlin za barve Stanovanjska hiša s posestvom, pripravno za vsako industrijo, elektrika, vod-pa moč,, v bližini Ljubljane, ugodno naprodaj. Pismene ponudbe na podr. »Slovenca« v Celju pod »Ugodno 8440«. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večjo število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš ln vil. - Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvote brezplačno na razpolago. Dvostanovanjsko hišo prodam. Glince, Cesta V, št. 16. (p) Dvostanovanjsko hišo v Ljubljani prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8512. (p) Večjo hišo z lepim vrtom v centru, ob glavni cesti v Trbovljah, prodam. Loke 297. Posestvo blizu Ljubljane, pripravno za vsako obrt - naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8496. (p) Lepo arondirano posestvo z vinogradom, v bližini Celja, ugodno naprodaj. Ponudbe v podružn. »SI.« v Celju pod št. 8367. (p) Posestvo na deželi v okolici Ljutomera, na lepem kraju — naprodaj. Posestvo meri 16.428 ms. Naslov v upravi »Slovenca« št. 160/39 kr. 8626. Enonadstropna hiša lep vrt, blizu glavnega kolodvora, pripravna za pekarno, takoj naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 821, 8481. (p) Dvostanovanjska hiša pol ure od Maribora, primerna za upokojenca, proti gotovini poceni naprodaj. Vprašati: Aleksandrova 42, Po-brežje-Maribor. (p) Dve hiši z vrtom na prometnem kraju - v centru industr. mesta na Dolenjskem, primerni za obrt ali trgovino, prodam zaradi selitve za 120.000 din. — Naslov v upravi »Slovenca 8556. Moderna vila z najmodernejšim kom-fortom in z 1440 m" velikim vrtom, v lepem primorskem mestu, nedaleč od Sušaka, naprodaj zaradi družinskih razmer za 135.000 din. Informacije: Lazarlč, Derenčino-va 8, Zagreb. (p) Tovarno v Sloveniji za cementne izdelke in umetni kamen, večja, re-nomirana, naprodaj. Prevzem mogoč tudi z manjšim kapitalom. Samo pismene ponudbe v upravo »Slov.« pod značko »Za strokovnjaka zelo ugodna priložnost« št. 8569. (p) Tovarna olja rentabilno podjetje, v 12. urah 450 kg olja, s stanovanjsko hišo, naprodaj zaradi bolehnostl za 450 tisoč dinarjev. Tretjina lahko ostane. Prodam tudi samo stroje z inventarjem za 130.000 din. -Dopise: Zwitter, Maribor, Stritarjeva 6. (i) Enodružinska hiša naprodaj. Dve sobi, kuhinja. Cena 40.000 din. Jarše 23, Moste-Ljubljana. (p) Hišo pri Stadionu, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8442. (p) Novejšo donosno hišo v Ljubljani, kupim. Ponudbe s točnimi podatki v upravo »Slovenca« pod »Naložba« št. 8581. (p) Nova hiša dva komfortna stanovanja, moderno zidana, naprodaj za 280.000 din. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 8520. (p) Tristanovanjska hiša naprodaj. 30.000 din takoj, ostalo po dogovoru, štepanja vaa 125, Kode-ljevo. (p) Hišo s pekarno ki je pripravna tudi za trgovino ali gostilno, na prometnem kraju, prodam zaradi bolezni. Ponudbe na jprav .Dobi ira prilika 8441«. (p) Dvostanovanjska vila z velikim vrtom, na Cesti v Kožno dolino, ugodno naprodaj. — Možnost prevzema hipoteke 100 tisoč dinarjev. Naslov v upravi »Slov.« pod 8582. Izredna prilika za varno naložitev denarja je, ako kupite parcelo na prometnem kraju, v izmeri 2000—5000 m2, ob državni cesti, z vodovodom in elektriko, po ugodni ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji. — Vižmarje 59. (p) Enonadstropno hišo s pekarijo, in dva trgovska lokala, v velikem industrijskem kraju na Gorenjskem, zaradi družinskih razmer ugodno prodam. Ponudbe v upr. »SI.« pod šifro »Prodam takoj« št. 7927. (p) Dražba Gozdovi, njive, travniki, nadstropna hiša za gostilno in trgovino, gospodarska poslopja, se bo prodajalo na prostovoljni dražbi 5. in 6. junija v Trebnjem, Stari trg 6. -Dražbeni pogoji v notarski pisarni, Trebnje. Naprodaj vila ln gospodarsko poslopje in lep senčnat vrt, v njem se nahaja gostilna in veležganjarna, izdelujejo so razni likerji in vseh vrst žganje, Je dobro vpeljano in dosti dobičkanosno. - Naprodaj je zaradi izselitve v inozemstvo. - Franc Zaje, Brejčeva 8, Ljubljana 7. Lepo prenovljeno hišo blizu Ljubljane, z elektriko in vodovodom, nasproti farne cerkve, blizu kolodvora, z zelo do-broidočo trgovino in gostilno, tako prodam ali dam v najem. Event. jo zamenjam tudi za stanovanjsko hišo v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8352. (p) Stavbne parcele od 500 in» in več, blizu kolodvora D. M. v Polju, prodaja župni urad v D. M. v Polju. (p) Eno- ali dvodružin. hišo v LJubljani kupim. Plačam takoj v gotovini. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sončna lega« 8340. z žago z lastno elektriko, prodam v industrij, kraju. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 8333. (p) Parcelo 1700 m', pri črnuški cerkvi, po zolo ugodni ceni prodam. — Poizve se v Ljubljani, Podmilščakova ulica 16 a, Jenko. (p) Manjše posestvo v Zasavju ob banovinskl cesti, z novim poslopjem, živino, s pripadajočim orodjem in posetvijo — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8285. Posestvo če mogočo z vodno močjo za kmetski mlin, kupim. Ponudbo z natančnim opisom v upravo »Slov.« pod »Živinoreja« 8194. p Hišo s parno pekarno zelo dobro vpeljano, prodam v Ljubljani zaradi odpotovanja. - Prevzame se lahko tudi večja hipoteka. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Zelo ugodno«. (p) Majhno posestvo oddaljeno poldrugo uro od Litije, ugodno naprodaj. Hiša, sadni vrt, vinograd, gozd. Prijazna sončna lega. — Posebno ugodno za upokojenca. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »25.000« št. 8378. (p Vila nad '4 leta davka prosta, 4 sobe, kuhinja, kopalnica, veranda, terasa, kleti, sadni vrt itd., naprodaj. Maribor, Metelkova ulica št. 23. Natančnejša pojasnila v Mariboru — Pregljeva ulica 4, (p) Izredna prilika! Nova hiša v bližini Kamnika, 4 sobe, kuhinja s pritlkllnaml, dva pomožna prostora, veranda, drvarnica in 600 m! vrta, sadnega in zelenjadnega, primerna za upokojenca, naprodaj za 68.000 din. Pojasnila: Ludovik Plr-nat, Kamnik, Podgora 11 Posestvo prodam z vsemi gospodarskimi poslopji, lepim sadnim vrtom, njivami, travniki in doraščenlm gozdom, ležeče ob banovinskl cesti, 20 minut od farne cerkve Zagorje in postaje. Vse podrobnosti se zvedo na poštnem uradu Dole p. Litiji. (p) Izjava Gospod Franc škrjanc, stanujoč Resljeva cesta 5, ni identičen z predvčeraj preklicanim Franc škr-jancem, ki stanuje na Mestnem trgu 11 v Ljubljani. Mizarska zadruga. V VSEH IZVEDBAH ZA ROČNI, VITELJNI ALI MOTORNI POGON • PRVOVRSTNI KROGLJIČNI LEŽAJI • V KONSTRUKCIJI IN DELOVANJU NEPREKO- Prodamo Sladko seno, detelja ln otava naprodaj. Ivan Zupančič, Kamnlca^ Dol pri Ljubljani. " (1) Košnja travnikov v bližini dolenjskega kolodvora, naprodaj. Pojasnila daje hišni hlapec, Krekov trg 11. (p) Buffet dobroldoč z zalogo za 30.000 din- naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Redka prilika 826« št. 8527. (1) na dvo plati, z emajllra-nimi vrati, skoraj nov -ugodno prodam. - Franc Zaje, Brejčeva 8, Ljubljana VII. (1) Otroške vozičke dobite v veliki izbiri ln najugodneje pri Banjai, Miklošičeva cesta 20. (1) Kolesa: NSU Diamant, Wanderer, Diir-kopp, Triumph, Presto itd. kupito 200 din ceneje ko drugje edino pri tvrdkl Plevel v Preski, p. Medvode. (1) »Vesta« šivalni stroji za dom in obrt. Svetovno znana kvaliteta - ugodno odplačilo od 100 din mesečno naprej. Zmerne cene, pismena garancija. Stari stroji se prevzamejo v ku-lanten protiračun. Rabljeni ozir. delno odplačani stroji se prodajajo z odgovarjajočim popustom. Ogled in pojasnila brez vsake nakupne obveze pri zastopstvu: Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. (1) Dva hrastova svinjaka dobro ohranjena, prodam. Pogačar Anton, Vodnikova 106, Ljubljana VII. Kolesa dobite najceneje pri »Tehnik« Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20. (1 Astra pinjo 150 litr., gnetilntk, širne prte, slrno obode, sirlšče prodaja Krištof Franc -Ljubljana, Sv. Petra cesta 60. (1) Brusni les (Schlelfholz) se razrožc najekonomičnejo s pomočjo žago na verigo, ki jo bo predvajala praktično na velosejmu tv. Dovžan Ivan, trgovina strojev, Ljubljana, Frančiškanska 4. - Zahtevajte ponudbo! (1) Foto aparat Pupille 3x4, Xonon 1 :2, nadalje Zelss Ikon na plašče 6x9,; Tessar 1:4,5 in Rolfilm-kaseto • prodam ali zamenjam za Besso z dalji-nomerom. - Grošelj, Ce-' lovska cesta 89. (1)J Hišni vodovod z elektronvtomat. črpalko od vodilno nemško tovarne, za vse globino vodnjaka - Vam dobavi po res nizkih cenah Ludvik lleršič, Ljubljana, Cesto, 29. oktobra 13 (Rimska cesta). (l); Kontrolne blagajne po din 1750 in kavne mlinčke električne, »Mahlkonig« aH »Irus« Vam dobavi žo za din 2500 Ludvik Ilcr-šlč, Ljubljana^ Rimska cesta 13. (i), Aleksij Pelipenko: -5 Ukrajina joka •.. Danes so me pripeljali semkaj, ker so upali, da bodo cer-Kvene zaklade končno le dobili. Dali so mi dovoljenje, da vam pridigujem, da bi vas vprašal ali naj izročim cerkvene zaklade. O, kako sem hrepenel, da bi vas še enkrat videl zbrane, da bi vam govoril zadnjo besedo, da bi si olajšal srce in se spo-.vedal svojih napak in kar sem opustil. Lahko bi vas sedaj vprašal: Ali hočete, da izročim cerkvene zaklade naše cerkve ali ne? Vem, da bi mnogi izmed ,vas iz ljubezni do mene, do vašega očka postali slabi in bi rekli: Da, daj jim zlato in srebro in reši svoje življenje! — Zato preljubi vas tega ne vprašam, temveč izjavljam tu nepreklicno: Naj store z menoj kar hočejo. Dokler bom mogel gibati, dokler bom mogel govoriti, bom govoril: Ne! svetih posod ne dam. Zgodi se božja volja!« Pri zadnjih župirto«**.?! besedah je začelo mnogo vernikov >kati in vzdihovati. Vsa cerkev je bila ginjena in globoko potrta. Cekisti so bili stisnjeni med ljudmi in so se tresli, strah jih je skoraj ohromel. Toda župnik Nikander je nadaljeval, potem ko si je malo oddahnil in končal je pridigo z eadnjimi močmi: »Prosim vas, moji ljubi, da me ne branite, ne storite ničesar zaradi mene proti oblasti, ker me itak ne boste rešili. S tem si boste nakopali jezo močnejšega. Ce bi se vam posrečilo, da bi me skrili, bi vso vas porušili. Izročil se bom zopet y roke svojih sovražnikov. Naj store z menoj kar hočejo. Bodite zahvaljeni, prisrčno zahvaljeni, da ste skrbeli za jr.ojo ženo. Kmalu jo bom videl. Ce sem komu med vami storil krivico, ga prosim odpuščanja. Najbolj vas pa prosim, da mi odpustite največij greh, da vas nisem dovolj učil ljubiti domovino in jo braniti pred sovražniki. V imenu Vsemogočnega, ki sem mu služil vse življenje, vas blagoslavljam. Ukazujem vam, da izpolnjujete njegove zapovedi, predvsem zapoved ljubezni do staršev in do domovine. Ljubite Ukrajino! Vsemogočni naj vas blagoslovi in naj vam da moči, preživeti čas stiske in tako premagati svoje sovražnike. Bodite zvesti domovini, bodite zvesti svoji Cerkvi, bodite pokorni svojim staršem! Zato vas bo Bog blagoslovil in vam in vašim otrokom podaljšal življenje! Amen...« Štefan Komar Ko je župnik Nikander v cerkvi pridigoval, je stal pred ljudmi blizu oltarja krepak dvaindvajsetletni fant po imenu Štefan Komar. Štefan Komar je dovršil v Oblidnu višjo ljudsko šolo in obiskoval učiteljišče v Vinici. Bil je tam eno leto. Pptem so prišli komunisti in zaprli vse šole. Učitelji so se razkropili po vaseh in prosjačili za kruh, da ne bi od gladu umrli. Komar je bil zelo nadarjen dečko in se je hotel učiti. To pa je preprečila ruska zasedba Ukrajine. Ostal je v Volovodivki in prebral vse knjige, ki jih je dobil v roke. Župnik Nikander mu je rad dovolil uporabo okrožne duhovniške knjižnice in Komar si je tu izposojeval knjige, katere je potem doma bral. Po naravi je bil zelo živ fant. Ce je bil sam je bil zelo resen in je veliko premišljeval, v družbi pa ni bilo bolj veselega in navihanega. Znal je govoriti, ganiti svoje poslušalce in nanje vplivati. Za seboj je imel vso volovodivško mladino, njegova beseda je bila vedno zadnja, najboljša in nepreklicna. Za politične zadeve se ni dosti brigal, toda čez vse je ljubil svojo domovino Ukrajino in bil zelo potrt, da je ukrajinsko ljudstvo imelo tako malo ponosa. Bil je pri slehernem bogoslužju v cerkvi, stal je spredaj v duhovnikovi bližini. Tudi ta dan, na praznik je stal na običajnem mestu. Poslušal je pridigo župnika Nikandra in ni preslišal niti besedice, ko je govoril župnik o ljubezni do domovine in ruskih zverinstvih, se je Komar pričel tresti. Ni mogel več mirno stati. Ko je stopal župnik Nikander po oltarnih stopnicah, je Komar stopil do njega, pripognil koleno in liho rekel: »Blagoslovite me, oče!« Župnik Nikander ga je blagoslovil, ne da bi ga vprašal po vzroku, ker je bil zelo utrujen. Štefana Komarja je župnik blagoslovil in Komar je zapustil cerkev. Še enkrat se je ozrl. Videl je, kako slači župnik Nikander cerkvena oblačila in stopa skozi zadnja vrata iz cerkve, da bi ae predal tam stoječi straži Ceke. Ko so kmetje to videli, so mu zastavili pot: »Ne storite tega, očka,« so ga prosili. Ostanite pri nas in ne pojdite s temi morilci.« Odklonil jo. »Pustite me, da grem z njimi, otroci, sicer vas bodo grozno kaznovali.« Toda kmetje so čekiste odrinili, dvignili so starčka na ramena in ga odnesli v župnišče. Kričanje jn napolnilo cerkev in župnišče, kmetje so ogrožali čekiste, ki so se prerekali z rdečimi vojaki. Bila je velika zmešnjava. Komisar je stal razburjen na gričku in kričal kmetom, da bo razrušil vas, če se ne bodo razšli. Toda nihče ga ni poslušal, niti vojaki ne. Komar je videl, kako se je sem in tja splazil knk rdeči vojak in izginil med hišami. Ostalo je dosti orožja poboglih vojakov. Komisar je tekam sem in tja, da bi zopet zbral svoje vojake. Strojnice na gričku so bile brez varstva. Komar se je ozrl okoli, vtaknil prste v usta in močno zažvižgal. Takoj je bilo nekaj tovarišev okoli njega. 01000000010200000201000101000100100607060202020200020201010100000102020201010002020002024853235348020201020002020101010001020102234823535323 535348010201020102010202234800020102000202000201000001232323230000020002000202020001020200020100020101000201010200534853485348 Krasen razgled, park imenitne počitnice. Penzi-on 35—45 din. Graščina Gallenhof, pošta Slovenj Gradec. (r) Letno stanovanje komfortno opremljeno, hišiel alt vili na Gorenjskem, iščem preko poletja v najem. Ponudbo upravo »SI.« pod »MlrnMadeira<, Vrboska (na otoku Hvaru), je zgrajen na kraju, ki nudi ob največji pripeki udobno svežost zaradi vetriča in nenadkriljivi užitek. — Peščenih plaž in borovih gozdov je v izobilju. — Cene pensionu od 48—53 din dnevno, s kopališko, banovinsko in občinsko takso vred. Dne 15. septembra bo vpričo gostov žrebanje za 15 dnevno brezplačno bivanje v hotelu za sezono v letu 1940. (Velja samo za tosezonske goste.) Cvetličarna Korzika - Svete Novo mesto — Glavni trg se priporoča cenjenim odjemalcem kakor tudi okoličanom pri nakupovanju svežih cvetic, kakor svežih in suhih vencev ■■■■■■■■■■■■BBBMHSBBBHBBHBBa Letovišče Kamniška Bistrica Gostilna in pension »PRODNIK« p. Stahovica Leži pod vznožjem Kamniških planin, 460 m nad morjem, na čistem planinskem zraku, oddaljeno 4 km od železniške postaje Kamnik, avto-pro-metna zveza, avto postajališče. - Nudi lope senčne sobe, krasna gorska Izprehajallšča, naravno kopališče, prostor za sončenje, dobra domača kuhinja in solidna postrežba. Pošta in telefon v hiši. - Bolniki z nalezljivimi bolezni se ne sprejemajo. — Za obisk so priporoča in sprejema prijave: Prodnik Viktor, p. Stahovica. Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! BRITJE - MUKA? Ne! Ako uporabljate WILLIAMS kremo za britje, a po britju osvežite kožo z nekaj kapljicami AQUA VELVA, ki takoj od-strani ranice, ki jih povzroča britev. Dobiva se v vseh boljših strokovnih trgovinah. V/illlams Luxury Shaving Cream S lADGt Sli« Za britje V/ I L L I A M S Orožje za lov, šport in obrambo, lovsko-planinske potrebščine v največji izbiri in po najpovoljnejših cenah nudi Oružarna Pastuovič Zagreb, Jurišičeva ulica 1 Katalog (80 strani, 350 slik) pošljemo priporočeno vsakomur, ki nam pošlje 6 din v znamkah ali v gotovim. NAJPOPOLNEJŠE HARMONIKE SVETA?* M m i a , GENERALNO ZASTOPSTVO SCHNEIDER ZACDEB. NIKOLICEVA IO ZAHTEVAJTE BRESPLAČMI CENIK v najboljšem stanju, pripravno tudi za vinsko trgovino, z velikim senčnatim vrtom, proila m z vsem inventarjem. — Posestvo je na zelo prometni točki, ob veliki cesti v Ljubljani. — Lo resnim ponudbam odgovarjam pod šifro: »Dobra eksistenca« št. 8210 na upravo »Slovenca«. 8240 Ob modernizaciji našega podjetja Vam nudimo po izredno nizkih cenah najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracov, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke! tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica IO. ofct. 5 POHIŠTVO? E. ZELENKA »KUBO" brzopasiiniki z bakrenim ali jeklenim v is _ i. 1;__v i i ognju pocinkanim kotlom ♦ Kotli za zganjekuho vseh sistemov, kakor tudi pralni kotli, bakreni in aluminijasti kotli za sadne soke, filtri za vino, tovarniške naprave itd. najceneje pri tvrdkj RfCfcTS ADIfA" družba z om. z., LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 23 • ■ Telefon 37-92 Zah tevaj te prospekte' PARNI KOTEL približno 100 do 120 m2 grelne površine in 10 do atmosfer, kupimo. Ponudbe poslati upravi Slovenca« pod št. 8557. Samske in otroške jopice po 12 dinarjev dobite pri TRPINU, Vetrinjska ulica štev. 15 — Mariborc J^ifi.J 4?1,naJ" Dvokolesa, Šivalni stroj) novejših modelov motorji, trlcUrtjl pogrerijlvl Po aelo nizki cenil Ceniki frankol .TRIBUNA" F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlOVŠka 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 21 Ljudska posojilnica v Celju reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4% na trimesečno odpoved pa po ... - 5% Izplačuje točno vse vloge — stare in novel Dovoljuje posojila in trgovske kredite V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša iskreno ljubljena mati m hčerka, gospa Marija Janžek vdova po štabnem naredniku in frafikantinja v Celju danes popoldne, po daljšem trpljenju, v starosti 50 let, za vedno zapustila. — Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 29. maja ob 16 i/, mrtvašnice na mestno pokopališče. — Sv. 'maša zarlušnica se ho brala v torek 30. maja ob |k>I 7 zjutraj v opa-tijeki cerkvi v Celju. — Celje, dno 27. maja 1030. Marija Volovšek, hči; Julijami Urbič, mati; in ostalo sorodstvo. Opozorilo! Vsem cenjenim železničarjem, financarjem, orožnikom, častnikom in cenjenemu občinstvu naznanjam, da se je krojaštvo Avgust Petrovčič, Slomškova 12. preselilo na Tabor 4. Naznanjam tudi, da sem odprl damski salon. Cenjenemu občinstvu se vljudno priporočam še za nadaljnji obisk., „ Petrovčič Avgust civilno in vojaško krojaštvo, damski salon, Ljubljana, Tabor 4. Razno Botricam in botrom se priporoča Foto-atelje Mancinl, LJubljana, Vič. Gumbnke, gumbe, entel. ažur, monograme izvrši ekspres Matek & Mikeš LJUBLJANA Frančiškanska ulica Shramba in popravilo krzna čez poletje po zelo ugodnih cenah pri L. Rot, krznarstvo, Mestni trg 6, Ljubljana — tel. 20-05. Štiriletni fantek zdrav, lepo razvit — se odda za svojega dobrim, poštenim ljudem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8335. " (r) Starejšo osebo vzamem v dosmrtno oskrbo v zdravem gorenjskem kraju blizu cerkve in avtobusne postaje. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Dobra oskrba« 8493 Moške srajce velika Izbira že od 14 din naprej, spodnje hlače od 9 din naprej. I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) II Živali 11 Dva konja za vožnjo, kosilni stroj, 4 kmečke vozove, proda Peč-nik, Stožice 29, Ježica. (j) Finega konja jahalnega in dobrega vozača, starega 6 let, prodam. Poizve 6e: Ivan Žnidar, Dolga gora 27, p. Ponikva ob j. ž. (1) TedCIl ugodnega nakupa damskega modnega blaga pri P. Magdic, Ljubljana Aleksandrova cesta št, 12 v trgovini Svilene bluze od . . . , , din 19*. dalje Šarmes svilene bluze od , . din 45'- „ Svileni robčki od . . . , . din 2*- „ Svilene nogavice '/« od . , , din 11-. n Otročji slamniki od . . ( , din 9-- „ Damske trikot maje od , , din 12-- „ Haretke od....... , din 9-- „ Volneni puloverji od ... , din 55-- „ Mouslin rutke od . , , , , din 12-- „ Trikot rokavice od . . . , . din 12-- „ Rokavice, prava svila od . . din 18-> „ Kopalne čepice od.....din 3-- „ Kopalne obleke, volnene od din 49*- „ Frotir rokavice od.....din 2-- „ Rokavice, jelenova koža od din 39-- „ Kopalne torbice od .... din t*- „ Kopalni pasi od . . . . , , din 3'- „ Ostanki svile od ......din 15-- „ Moške izgotovljene obleke od din 350-- 1! ZA BIRMO ugoden nakup svile od 8 din naprej pri TRPINU, MARIBOR, Vetrinjska ulica 15. H. SUTTNER Brezobvezen ogledi KOLESA kupite dobro in poceni tudi na obroke pri Ljubljana Aleksandrova 6, NAFTALIN Ia v luskinah, pakovan v 100 kg lesenih sodih", netto težina, prodaja po zelo ugodnih cenah STANKO FLOR.TANČIC kemo - tehnični predmeti — LJUBLJANA. Poštni predal 231 :: Telefon št. 20-82 Telovadno in športno orodje nenadkriljive opireme telovadnic z vgrajenimi orodji v najnovejši, dovršeni izvedbi nabavite v špecijalni Tvornlcl telovadnega orodja J. ORAŽEM RIBNICA NA DOLENJSKEM Gornjeradgonsko občinsko podjetje v Gornji Radgon<* razpisuje mesto koncesijoniranega elektroinženirja ali tehnika z večletno prakso za opravljanje 35.000 voltnega transformatorja. za vsa v to stroko spadajoča dela. Pismene ponudbe s prepisi spričeval je poslati na gornji naslov do 15 junija t. 1. z navedbo plače in ostalih službenih prejemkov. — Službo je nastopiti po možnosti takoj ali najkasneje do 15. julija t. 1. — Elektroinženirji in tehniki z delno gradbeno prakso imajo prednost. Jože Hrastelj, predsednik. Lastniki srečk! Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni ali večje dobitke. česar pa še ne vedo. - Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »NOVICE O SREČKAK«. MARIBOR, CANKARJEVA 14. Priložite 3 dinarje v znamkah. Slikarstvo - pleskarstvo V. Zvegelj, Cojzova c. 1. Novi vzorci! Cene vsem dostopne. Popravilo in obnova otroških vozičkov. Bogl-mir Divjak, Maribor — Ključavničarska 1. (r) Mreže za postelje naiceneje pri Andlovic, zaloga pohištva, Komenskega ulica 34 (1) Franc Jager tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra c. 17 telefon 20-42 Velika zaloga vseh vrat žlmnlc, otoman, najmodernejših couch-zot. - V zalogi vedno vseh vrst žima, gradi za modroce, blago za prevleko pohištva Itd. - Solidno delo 1 Točna postrežba I Konkurenčne cone I Sporočamo žalostno vest vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nam je umrl dne 26. maja t. 1. ob pol 12 ponoči, previden s sv. zakramenti, v 69. letu starosti, nas predobri oče, stari oče in tast, gospod ]9K0B LflHBUS nadmojster pri K. I. D. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 28. maja ob 5 popoldne iz hiše 'Sti, Javornik st. 14, na farno pokopališče na Koroški Beli. žalosti Javornik, dne 27. maja 1939. Globoko žalujoči: Jerica, žena; Janko, Mirko, sinova; Minka, Cilka, Helena, Jerica, hčerke; Alojz Boh,nc, zel; Minka Langns roj. Bohinc, Anica Langns roj. Zorko svakinje; Pavel, Viktor, Zdravko, Minka in Vida, vnuki in vnukinji. Vlroški kotilek. 54 Konti Ahalili Nosan in Zalika Dolgo, dolgo plava Krasan po solznem morju. Končno dospe do skale, na katero spleza z zadnjimi silami. Cim si malo odpo-more, se zasmeje krvosesu preko morja: »Haj! Haj! Kako ti je kaj? Sonce si hotel ujeti, zdaj moraš uklenjen živeti.« Tedaj pa zasliši za seboj prijazen glasek: >Vsemu zlu si ušel, da bi k Lepotici prišel? Kali, deček mali?« Začuden se Krasan ozre in vidi za seboj ogromno srebrno muco« mi 'i^JJi.. i >Da! Prosil jo bi, da me k Zaliki popelje in obeifla naredi veliko veselje. Mojmojin obroč ji bom dal v zahvalo — seve — če ni to zan}# premalo!« Tako! Tako! K Lepotici si prišel, da bi od nje k Zaliki pohitel! Sama žalost in sama lepota! Jeli to zate edina dobrota?« Ves osupel je Krasan in reče: »Le Zalika je zame edina dobrota. Brez nje sem za večno uboga sirota.« Trgovina in proizvodnja vseh vrst klobukov zelo donosna in vpeljana obrt, ki obstoji več let, v centru Zagreba, ugodno naprodaj. Pismene ponudbe na »PUBLIC1TAS« D. D., Zagreb, Ilica št. 9 — pod številko »53.303«. Priznano prvovrstna francoska kolesu Al GLON Najlažji tek. VIKTOR BOHINEC Ljubljana, Tyrieva testa 12 (dvorišče) Prodamo Najugodnejši nakup I Prodamo m o « k l b ob lok nudi lokomobilo 38-53-60 ks, Preekcr, Sv. Petra e. 14, polnojarmenik 63 cm, kom- Ljubljana. (i) p]eten z voz;čki ter razUč. Prima kolesa tudi na obroke. - Dajem garancijo. - Kmetic Ciril, Dob pri Domžalah. (1) Lepa orehova jedrca ln cvetlični med dobite najceneje v »Medarnl«, Ljubljana, Židovska ul. 6 Kosilnico v dobrem stanju poceni prodam. Lenče, Savlje 17 p. Ježlca. (1) Najcenejše kurivo so lepi suhi parketni odpadki pri F. Vertačniku, Jenkova 7. (1) ZAGE original Domicus Remscheid izberete najceneje pri »Jeklo« - Stari trg Narodna noša dobro ohranjena, naprodaj. Poizve se v upravi »Slov.« pod št. 8502. (1) Ugodno prodam tri tovorne dire na vzmeteh in zapravljivček v dobrem stanju. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8170. 0) Za birmance in birmanke priporoča ročne torbice, denarnice, aktovke, nogometne žoge, nahrbtnike Itd. Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova e, 18. Brennabor kolesa svetovno znana, odlična kakovost, tudi na obroke prl Kleindienst & Posch, Maribor, Aleksandrova 44 MALIN0VEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI -Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. VINA Za težko delo Je močno vino! Dobite ga najlažje ▼ Centralni vinarni v Ljubljani TELEFON ŠTEV. 25-73 wVULEBlTM otroški vozički 2AGREB, Ilica št. 5b N»)novejSl do seda, ie nev.-deni modeli xa 1939 v speci )alm in največ)! trgovini otroških vozičkov. Prodaja sa gotovino ln na odplaAUo. Prevoz in omot neratunanl. Cenik a slikami brezplačno, izrežlte oglas zaradi naslova. Pozor! Pozor! i Zaloga se bliža koncu zato pohitite z nakupom knjig pod polovično ceno: Germano: Življenje sv. Gabrlela « • • din 10.—* Sv. čistost......i i i i i din 5.-4 Samec: Za naše male ..••■» din 8.—< Vole: Roka božja .«•••••• din 10.— Turšič: Izgubljeni raj . , • • • • • din 10.-- Sardenko: Dekliške pesmi . » > ■ > din 18.-* Scharscb: Spoved malih grehov • « ■ din 25,—t Potočnik: Dobri pastir, 1. del . • » • din 38,— Potočnik: Dobri pastir. II. del , , , din 40.— Potočnik* Dobri pastir. III. del • ■ • din 40.— Teraš: Za visokim ciljem . .... din 24.-< Teraš: Pri studencih zdravja In moči . din 24,—t Teraš: Po stezah resnične popolnosti . din 24.—« Vole: Otrok, I. del.....• • . din 25.-» Vole: Otrok. II. del.......din 24.— Prekrasni govori dr. Mihaela Opeke. I J. 21 knjig, skupna cena 408 din--— sedaj pa »amo TRGOVINA H. NICMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica Z sedaj skupno same din 15.— ■eifa) skupno samo din 50.— tedaj skupno sam« din 30.— sedaj skupno sam« din 20.— din 200— stroje za obdelovanje lesa. Cenjene ponudbe na iravo »Slovenca« pod 'godna prilika 8471«. (1) upr; »Ud KLEINDIENST & POSCH MARIBOR, Aleksandrova c. 44 Rabljeno stolpno uro prodamo. Ogleda so pri Bergant Janez, Krasce 4, p. Moravče. (!) Portalna izložbena okna (vitrine), nova, 2X3 m, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8306. (l) Poročne prstane, ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupit? zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Šutna, nasproti lame cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. (1) Ca. 120 klafter bukovih drv, ca. 6000 zasajenih smrek, ostalo travnik, primeren za zasaditev, naprodaj. Industrijski kraj. Pojasnila v gostilni Forte,' Kotredež, Zagorje ob Savi. Parkete razno suhe doske, orehov furnir, parketne odpadke ln žaganje ugodno proda Ivan Slška, tovarna parketov, Metelkova ulica 4, tel. 22-44. (1) JUGOSLOVANSKA TISKARNA ril LJUBLJANA, Kopitarjeva 6 Prospekte, Ilustracije, vabila, razglednice, diplome, letake, plakate, tiskovine za tujsko propagando, za urade, obrt in trgovino ter vse ostale tiskovine, bodisi v eno- ali večbarvnem tisku, Izvršene v knjigotlsku, litografiji ali bakrotisku dobavlja v okusni opremi. — Izvršuje vse za ilustriranje tiskovin potrebne osnutke, predloge in klišeje V o o CP CIK IU z ULJ U IU o N •v & Prispela je nova pošiljka ARDIE In HOREX motorjev model 1939/40 Ogleda in naboji*,pri tvrdju J. PRAPROTNIK, Domžale Isti modeli bodo razstavljeni tudi na ljubljanskem velesejmu v paviljonu G. Ne zamudite si jih ogledati! Vrtne klopi udobne in solidne izdelave, tovarniško nove po zelo nizkih cenah za parke, drevorede, občine, kolodvore, letovišča, sanatorije, bolele, restavracije, kavarne, vrtove iu privatnike. Informacije: Bezlaj Pavel — Ljubljana — Bleiweisova cesta 25, GAMA GnojnUne črpalke brzoparllnlkl štedilniki oovi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje Podriaj Ciril, Ig 147 pri Ljubljani Objava Dne 30. maja 1939 dopoldne ob 9. uri bo na stanovanju Kunstiča Ivana v Celju, Prešernova ulica št. 5, II. nadstropje prostovoljna javna dražba v zapuščino spadajočih premičnin. Pojasnila daje javni notar Burger Fr. v CeLju kot sodni komisar. Javna zahvala Iskreno se zahvaljujeiA primariju gosp. dr. Antonu llrovatu, ki mi je s svojo izredno kirurško spretnostjo po težki operaciji rešil življenje, ubogi družini pa ohranil rednika. Hvala tudi čč. sestram križevniškega reda v Ormožu za vso skrb in pozornost. Slovenska Bistrica, 25. V. 1930. Ambrož ,T o ž e. Javna zahvala Čutim se dolžno izreči g. dr. Milanu Cervinki, šefu-priniariju banovinske ženske bolnišnice v Novem mestu, svojo najglobokejšo zahvalo za uspešno in skrbno izvršeno težko operacijo, s katero mi je vrnil zdravje. Obenem se prisrčno zahvaljujem čč. sestram omenjene banovinske bolnišnice za ljubeznivo nego in postrežbo. Marija Malinper soproga davč. inšpek. v pok. Novo mesto Kurja očesa Najbolj!« sredstvo proti kurjim očesom j* mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost i* tvornice in glavnega skladišča M. Hrnfalc, lekarnar, Sitak Varajte s« potvorbl ZalAltm snak ALEKSANDROVO na otoku Krku je znano in priljubljeno kopališče domačega in tujega občinstva. ki išče sonca, morja in miru. Peščeno kopališče je zelo primerno za otroke in neplavače. Ljubitelji ribolova in jadranja imajo dnevno priliko zai lepo zabavo. Prijetni so sprehodi po obrežnih potih okoli zalivov. V hotelih popolna oskrba z vsemi taksami in postrežbo vred Din 45 do 55. Informacije daje turistični odbor. HOTEL FRANKOPAN vodilno poslopje v mestu. Dunajska kubinia. Oskrba taksami in postrežbo vred 55'— din v sezoni. Prospekte zaston, LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zad. z neom. jam. LJubljana, MikloSiCeva testa 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje. Nove in stare vloge ki so v celoti vsak čas izplačljive obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5% JRURBNSm PLOVIDBH D D mi s Aiti Hitri parohroilskl prevoz iz Benetk in SuAaKa v Dnimncijo. Odhod iz Snftaka vsak dan razen srede in petka ob 16. uri. Turistično projfe iz Sušiika in Benetk v Dalmacijo ter iz Su- aaka iu Trsta v Grčijo zu male pavšalne cene! Dnevna večkratna zveza 7. vsemi kopntiSfii in letovišči jnco-slovenske obale. Prospekto In navodila dalo Direkcija na SuSaku ter vsi nradi »Putnlks« in društva «Wauon«-Llls Conk«. - Žalostnega srca sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš ljubi, dragi sin, brat, stric in svak, gospod ALBIN JAMNIKAR mizarski pomočnik Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo. 28. maja ob petih popoldne izpred mrliške vežo splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. maja 1939. Kari in Frančiška, starši: Edi, brat: Herti, Jana por. Mohor, sestri; Darja, nečakinja — in ostalo sorodstvo. J Za Binkošli LOJZE 2AJC trgovec ln mehanik Si oglejte Znižane ccnc in največjo izbiro koles edino le pri H Kašelj 103 D. II. v Polfu cesta v Zalog \ Obiščite ob času birme našo gostilno! PRI LOVCU, Rimska c. 24, B|elweisova 2 Udobni in veliki prostori. Mnogovrstna okusna jedila ves dan na razpolago. Torte, pecivo, brezalkoholne pijače. Točimo prvovrstna zajamčeno pristna vina, domača žganja, likerje itd. Expres-kava din 1-— Opozorilo! Razni prekupčevalci se trudijo celo pod krinko drugih z lažnimi argumenti namenoma škodovati tvrdki: Prvi hlglJenKnl prodaji mletnih izdelkov Alojz KovaCIC, LJubljana, stojnica na trtnki. ker jih blazno jezi, da večini ljubljanski publiki imponira naše zares dobro in po nizki ceni čajno maslo ^Srnec" in ^Dellkat" ter različni siri, na kar naše cenj. stranke opozarjamo! Vsem pa, ki še niso poskusili, naše čajno maslo prav toplo priporočamol ,SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesta H. 5 V naši novi elegantni trafiki, ki smo jo otvorili na TyrSevi cesti 20 (nasproti kavarne Evrope) dobite vse domače In tujezemske spedjalitete V zalogi imamo bogato izbiro pristnih angleških kadilnih potrebščin, pip in drugega elegantno izdelanega kadilnega drobiža. Pri nas dobite tudi vse domače in tuje časopise, znamke, kolke in pisemski papir. Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. f Ljubljani, Miklošičeva cesta f poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila. Po vaši Želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/U v svoji črtalnlci razne poslovne Jmitge, ako niso S« v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek za Izdelovanje dnmskih torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fasonah. ® Cene skrajno nizke. Poslullte sel Priložnostni nakup predmetov za splošno gospodarstvo, kot betonsko, kovsko. ključavničarsko železje, nosilce, cevj, ograje, tračnice, vagonete, mreže, jermenice, konzole, zobčanike, osovine, požiralnike za kanale, vodovodne ventile v vseh dimenzijah, kakor tudi brone, medenino, baker v palicah, belo kovino, svinec, cink, centrifuge, parne kotle, lokomobile, kmetijske stroje, polnojarmenik 65 cm, velike rezervarje, vozove vseh vrst, bakrene kotle, orodje za vsako obrt, svedre za premogo-kope, kakor tudi patentne lestve itd. — Poleg tega si oglejte, prosim, moje veliko skladišče, kjer se boste prepričali, da se nahajate na lipskem velesejmu, samo z razliko: kajti pri meni dobite še več predmetov kot tam, in sicer po zelo ugodnih renah — seveda rabljenih! — Kupujem tudi vse zgoraj omenjene predmete in plačujem zanje zelo dobre cene. Priporoča se Justin Gustinčič Maribor, Tattenbachova ulica St. 14 in podružnica vogal Plujsko-Tržaške ceste. .SPECIRUM' S: tvornlce ogledal In brusllnlce slekla Ljubljana VII Telefon 33.43 Calevika 31 Zagreb. Vtalka m. n Tel. 22-S83 Split, Zrinjskega ul. 6 Tel. 23-68 Velezaloge steklenih plošč in ogledal vseh velikosti in oblik za pohištvo, opreme, stavbe, avtomobile, nadpise itd., itd. DARUVAR mineralno in blatno kopališče Radioaktivni termalni vrelci 38—50° C. Zdravljenje revmatiznia, išiasa in ženskih bolezni. Vse leto odprto! Glavna sezona od 15. jun. do 31. avgusta. Izven sezone znatni popusti ob pavšalni ceni! Vse informacije daje Uprava kopališča. Porhete, Irstfe, bahuio, stresno lepenho, bltumenluto, lesni cement. Karbolinel, streSnl lah. Katran, JUGOLIT-pioSCe za predelne stene ln tzoiacllo in razna sredstva za izoliranje dobite najceneje pri JOS. R.PIIH, Ljubljano Gradaška ulica 22 Telefon št. 25-13 Vsi v Rogaško Slatino! Dolgoletni najemnik restavracije na kolodvoru Zlatar-Bietrica, Franjo Vratarič, naznanja, da se je preselil v Rogaško Slatino, kjer je prevzel s 1. majem 1939 hotel in restavracijo »Posta«. Kot dolgoletni strokovnjak bo vodil imenovano podjetje v Rogaški Slatini v splošno zadovoljstvo vseh gostov ter 6© kot tak najtopleje priporočam cenjenim gostom. Ksllofltnl tlak je najidealnejši in sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske lokale, tovarne itd. ~ Izdeluje ga trg. dr. z o. z. MATERIAL Ljubljana, Tyrševa c. 36 a Telefon 27-16 - Brzojavi: MATERIAL Dobra košnja — polna mošnja! Kosilnice original Deering žetne priprave, kose, osle itd. nudi ieleznina FR. STUPICA, LJUBLJANA Gosposvetska cesta štev. 1. WANDERER motorna kolesa in kolesa so nenadkriljiva v elegantni opremi in znani kvaliteti WANDERER tovarna dobavlja motorna kolesa z motorji SACHS, A-U in 1L0 Motorna kolesa WANDERER se dobe v vseh strokovnih trgovinah in pri glavnem zastopstvu R. PRPIC, ZAGREB Vrhovčera ulica 13 Vsak kupec dobi tovarniško garancijo Trgovci in mehaniki zahtevajte obširne in brezplačne cenike V NENZI, Kolodvorska ulica ŠL 8 dobi vsakdo okusno domačo hrano po izredno nizki ceni. Kosilo z zakuhano gov. ali umetno juho, 2 pri-kuhi in meso din 5'— itd. Od 6 ure zjutraj in yes dan na razpolago mnogovrstna jedila. Palačinke din V- HOTEL ma nn obali morla vomlSallshem zaliva. Hotel ima 30 lepo urejenih sob. Popolna oskrba a sobo dnevno din 60 — za osebo. 10 % popusta za pred in po sezoni. Za obilen obisk se priporočata lastnika hotela A|bane2e . AnfOnClC Hotel Strukel vabi cenjeno občinstvo na otvoritev lepega senčnatega ▼rta. Toči se Laško pivo, temno Tomislav, Plzenski Prazdroj in izbrana vina domačih goric. Za obilen poset se priporoča |„ čeme. N o v o o t v o r j e n i moderen H 01* E Ej »UNION PALAS « Telef. 28-8-49 BEOGRAD Kosovska 11 Apartmani, sobe s kopalnico in telefonom Zmerne cene IGNJAT PETROVIČ, hotelir dolgoletni bivši portir hotela „Srpski Kralj" Automalske vage raznih vrst in velikosti od 1 do 50 kg Industrijske automatske vage v vseh velikostih do 5.000 kg fvMldenna(*«stroji za sekanje mesnih proizvodov, ročni, automatski in električni. „Mldema" električni Stroji (Wolf) za mletje mesa i y2 hp Za informacije in ponudbe obrnite se: iugo-Radium • J. Konrad, Zemun Zmaj Jovlna 35, polt. predal 11 — Telefon 37068 Weekend stanovanjsko hišico Vam zgradi od din 30.000«— dalje, preskrbi: načrte, gradbeno dovoljenje, nakup parcel; Sv.Križ, Dovje-Moj- _ ______ _ strana, Gozd-Mar- Priporoča se za vsa v stroko spadajoča dela tuljek, Kranjska Gora, Podkoren, »»»0'macije: Rateče-Planica, Bled in vsa Bohinj, okolica Jesenlce-Fuiine Petkoš Ivan, A'A DEBELO! NA DROBNO! lltoatske lastne izdelke kupite najcenejše in najboljše ,pri Ivan zima Prvi kranjski vrvarnt in trgovini s konopnino N. Adamič LJUBLJANA, So. Petra c. 51. Te1. 2441 volna, afrik. blago za pohištvo motvoz, platno (gradel) bičevniki, biči MARIBOR, Vetrinj/ska ul. št. 20. Tel. 2454. CELJE, Kralja Petra c. št. 55 predpražniki: kokosovi in drugi kokosove preproge juta (Hessian) nepremočljive konjske plahte konopnene in gumijaste cevi ribje in gugalne mreže vseh vrst itd. Za Jugoslovansko tiskarn« v Ljubljani: Jože Kramar« izdajatelj: inž. Jožs Sadja urednik: Viktor Cenčič