CgAR BESEDE MOJE
Literarno glasilo učencev OS Ljudski vrt, Ptuj
Marec 2015
SPeŠTOVME BRAI*KEt SPeŠTOVMI BRALCI,
pred skoraj dvema desetletjema je naša tedanja knjižničarka, gospa Sonja Dežman, prišla z idejo, da bi vsako leto zbrali literarne in likovne prispevke naših učenk in učencev in jih objavili v posebni publikaciji. Morda se je takrat to komu zdelo nenavadno ali celo nepotrebno, danes pa je šolsko literarno glasilo Car besede moje postalo stalnica našega dela, odsev časa, v katerem nastaja, in ogledalo ustvarjalnosti naših otrok.
Beseda ima svoj poseben čar in moč. Lahko boli, lahko osreči. Človeka, Id mu je namenjena, lahko spodbudi in lahko ga potre. Zato nikoli ni modro po nepotrebnem razmetavati besed, še posebej takih, Id prizadenejo.
Lepo pa je, kadar znamo izbrati in povedati pravo besedo ob pravem času. Takrat dobi svoj čar in svojo vrednost.
Lorena Hamler, 8. a
Naloga nas, Id delamo v šoli, je tudi ta, da otroke učimo uporabe pravih besed. Da jim povemo, da je beseda orodje in da je lahko tudi orožje, s katerim je potrebno pametno in previdno ravnati. Učimo jih povedati svoja občutja in izraziti svojo domišljijo z besedami, Id so sprejemljive za njih in za druge.
Učimo jih, da je naš jezik bogat in da je mogoče misli izraziti v tisočih odtenkih igre besed.
Tudi tokrat nas učenke in učenci niso razočarali. Ob vodstvu učiteljic in učiteljev so nastali izdelki, ki dokazujejo izjemno domišljijo, ustvarjalnost in spretnost uporabe besed. Enako velja za likovne izdelke.
Zahvaljujem se vsem avtorjem prispevkov in vsem mentoricam in mentorjem, še posebej pa uredniku, gospodu Davidu Bedraču, in gospe Editi Celofiga, ki je zbrala likovne prispevke, za vložen trud in še en odličen izdelek.
Vsem dosedanjim ustvarjalcem iskrene čestitke ob 20. izdaji glasila Čar besede moje.
Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica
BESEDE PREDNIKA
Kaj če bi imeli revijo besed, takole ob dvajseti izdaji literarnega glasila?
Ne, nisem se zmotil, tako pravo, pravcato revijo besed. Povabili bi jih medse, pregnali iz slovarjev, jih dali pod žaromete in potem
Po odra bi se sprehodile in nas nagovarjale in nagovorile.
In vpile!
In se spretno zvile.
Si spočile
in pot po odra do ljudi nadaljevale, dolder ne bi postale, kakršne morajo biti — sladke na primer,
lepe in tople
ali pa hladne,
ostre, črne, srebrne ...
Tako je, ko se slovar na glavo obrne in padejo besede iz njega: zmagoslavne, otročje, otroške, preroške, male in ... velike in ...
in ...
Hm, včasih pa nam zmanjka besed. Kot jih je meni sedaj. To je takrat, ko ne vemo, kaj reči in kako reči, kako izraziti tisto, kar nam leži na duši, kar nas v srcu muči.
Mladi obračalci besed, njihovi občudovalci, pesnikovalci in besedovalci jih imajo, kolikor želite. Besed namreč in stavkov, povedi in verzov. In odličnih pesmi ter zgodb. Za celo novo glasilo Car besede moje jih je. Ce pa kdo ne verjame, naj glasilo odpre!
Večkrat! Pa prijetno branje!
David Bedrač, urednik
pezamiHMEMi, tmeotu Fumnroe m cekinček
Nekoč je živel prelirasen rožnat flamingo, Id je imel veliko skrivnost: ni znal ujeti rakca, da bi ga pojedel. Saj to namreč flamingi jedo: zato je bil večino časa lačen in brez prijateljev.
Nekega dne je mimo flaminga priletel cekinček, ravno ko se je ta mučil ujeti kosilo. Cekinček ga je potiho opazoval iz zraka. Toda flamingu je bilo počasi že vsega preveč, še posebej, ker so zato izvedeli tudi drugi in so se mu posmehovali. Na koncu je odnehal in planil v glasen jok.
Tedaj se je na njegov kljun spustil cekinček. Flamingo si je brž pobrisal solze in
cekinčka prosil, naj tega, kar je videl, ne pove nikomur. Cekinček je obljubil in držal besedo in tudi sam flamingu zaupal svojo skrivnost, da nima nobenega prijatelja, pa čeprav si ga neskončno želi.
In od takrat naprej sta FLAMINGO in CEILINCEK najboljša in nepremagljiva prijatelja. A čeprav flamingo še zdaj ne zna ujeti rakca, zna prekrasno leteti in oba znata še marsikaj drugega lepega početi.
PRIJATELJSTVO JE ČAROBNO in lahko
premaga tudi tisto, česar sami ne zmoremo!
Pia liramberger, 6. c
LETEČA ŠCLA
Ze od nekdaj sem si želela, da bi bila naša šola leteča. Zjutraj sem se zbudila in šla v šolo. Ko sem prišla v razred, sem šla na svoje mesto. Začel se je pouk. Pogledala sem skozi okno in videla, da se naša šola dviga v zrak. Postalo nas je strah. S pomočjo učiteljic smo naredili veliko lestev in se v koloni spuščali po njej na tla. Ko smo vsi uspeli priti na varno, pa je šola sama od sebe padla na tla. Ko je tako glasno zagrmelo, sem se zbudila. To so bile le sanje. Se dobro, da še vedno imamo našo šolo, saj jo imam rada.
Ema Vidovič, 2. b
UMA M#ŽHIA
V moji družini smo: ati, mami, jaz in Pipa. Doma smo v bloku. Vsak dan se igram s Pipo. To je moja muca. Stara je tri leta. Ima rjave oči tako kot mami. Pipa je sive barve in je zelo igriva. Smo srečna družina. Najbolj uživam, ko hodim jahat, v knjižnico, na dopust in na balet. Najbolj pa mi je všeč, ko mi mami bere pravljice. Doma nam je lepo.
Nia Petek, 2. b
MMA »RtiŽINA
V moji družini je pet članov. Pišemo se Peldar. V družini smo: ati Aleš, mami Elena ali Eli, sestra Sabina, sestrica Alya in jaz, Sara. Imamo tudi dva mačka. Prvi je Miki, drugi pa Tomy. Ati zelo rad spi. Mami rada igra igrice na računalnik. Sabina rada gleda skozi okno in opazuje naravo. Alya se rada igra s kockami. Jaz pa rada hodim v šolo in se rada učim. Imamo tudi ribo Zlatko in brčico Piko. Imeli smo tudi hrčka Pikija, ampak je poginil. Pokopali smo ga oktobra. Tomy in Miki rada spita kot ati. Imamo se radi.
Sara Anita Peldar, 2. b
SNEŽNI ZAMET
Mila je snežinka v zraku poletela, lepo, nežno, belo v srcih zažarela, sestre poldicala, v sebi zaželela. »Veter!« zaldicala, otrokom pa zapela.
Sestre tesno skupaj na tleh so obležale, »Snegec ne obupaj,« je zrl v oblake Dare — meglene sive spake — naredil je snežake.
Vida Glatz, 7. c
Neja Vrbovšek, 5. b
Sestric na bilijone, vetrič močno piha, veje nežno niha.
Na nebu je sivina, v hiškah pa toplina, bela je dolina.
P®VRNOENA VSEBINA
Nekoč, pred davnimi časi, je živela peresnica. Bila je najbolj barvna in nabito polna. Mcali so jo Peresnica. Njeno otroštvo ni bilo ravno pestro in barvito. Mcali so jo tudi Debeluška. To pa zaradi velike vsebnosti barvitih šestkotnih barvic. Preteklosti se ni dobro spominjala. Najverjetneje zaradi mamine smrti v otroštvu. Nanjo jo je spominjala le srebrna zadrga.
Pustimo njeno preteklost. Odrasla je v prečudovito valjasto, suho in barvno peresni co.
Aljaž Lah, 5. a
Nekega dne se je sprehajala po gozdu. Zaslišala je šum v grmovju in se zelo ustrašila. Skrila se je in se delala, da je drevo. Izza grma je stopila majhna radirka. Peresnica je stopila izza dreves in jo prijazno pozdravila. Izmenjali sta nekaj besed in se odpravili vsaka v svojo smer.
Hodila je in hodila, ko je spet slišala šum v grmovju. Mislila je, da je spet radirka. Vendar temu ni bilo tako. Izza grma je stopil velikanski šilček. Njegov obraz ji je bil znan. Opazila ga je na plakatu najbolj iskanih pobalinov. Njegovo ime je bilo Ostrivec.
Ugrabil jo je in ji ukradel vse barvice, razen ene same male, uboge, trde barvice. Začel jih je drobiti. Peresnici se je nekako uspelo rešiti. Ostrivca je napadla s svojo edino barvico. Vendar je ta barvica imela svojo posebnost — bila je zelo trda. Šilčkov mlinček se je ustavil, Ostrivec pa je padel na tla.
Zvezala ga je in ga odvlekla v mesto na policijsko postajo. Ko je vstopila, je dejala, da je prišla po nagrado za mehanizem pobalina. Mesto ji je plačalo za pogum. Z denarjem je kupila nove barvice. In spet je bila popolna peresnica!
Jure Mamberger, 7. c
J______________________
mtifetttMMIIŠKE IGRE
Katera najboljša igra je ta?
Je tista, ko premikaš mnogo gora?
Res ne vem, katera najboljša je, rad imam vse ...
rad bi videl jo.
Ta igra je prav zanimiva — tečeš po igrišču, plešeš po plesišču, ...
Moja najljubša igra je ta, ki se rima na črko a.
Ta igra se imenuje: življenje.
Povej mi, katera igra je to,
Anže Golob in Vito Levstik, 7. c
TA »AN
Gledam luči. Ena za drugo se premikajo ... ali pa se premikam jaz. Ne vem. Vse okoli mene je belo. Komaj zberem moči, da odprem oči. V tistem kratkem trenutku pa zagledam migetanje stetoskopa okoli zdravniškega vratu. Poskušam se dvigniti ... moje telo prevzame neznanska bolečina v spodnjem delu trebuha ... poskušam se spomniti, kako je prišlo do tega ...
Cviiiil. Odstavim kavo. Kot je v navadi, dodam svoji jutranji dozi kave dve žlici sladkorja. Oblečena sem za razgovor. Vedno bolj vznemirjena sem. Obleči moram tudi Marka, to je moj sin. Tudi on že zamuja v vrtec. Njegov oče naju je ob njegovem rojstvu zapustil. Postala sem mati samohranilka, prav tako, kot je bila moja mama.
Newyorške ulice so vedno polne gneče. Prav danes, ko se nama mudi, se mi zdijo še bolj zapolnjene. Kot vedno, avtobus zamuja. Mark me pričakujoče gleda, kot da imam jaz kaj s tem. Končno prevoz prispe. Ko ga pospremim na avtobus in mu pomaham, mi pomaha s svojim ljubkim nasmeškom nazaj. Oče ga ne bi smel zapustiti.
Avtobus odpelje. Takrat pa na drugi strani ulice zaslišim kričanje, zagledam hud pretep in bežanje ljudi. Jaz pa mirno obstojim na mestu. Kot da bi se čas ustavil. Zagledam, kako moški potegne pištolo iz žepa, da bi pomeril v svojega napadalca. On ga odrine in zasliši se strel. Začutim močno bolečino v trebuhu.
IVnalu ne slišim in ne čutim ničesar več. Le sirene tulijo ...
Julija Judar, KajaTomasino in Zala Veselič, 7. c
STRELA m NEVIHTA
(Razlagalna pripovedka)
Bil je jesenski dan, toplo sonce je sijalo in miren veter je odnašal listje z dreves. V hiši na vasi sta živela gospod in gospa. Nista bila ravno stara, a tudi mlada nista bila več. Imela sta črnega konja in belo kobilo.
Gospod se je največ ukvarjal s konjem, njegova žena pa s kobilo. Tudi jahala sta skupaj ali vsak zase. Bila sta zelo srečna, dolder ju ni nekega jutra zbudil hrup. Zunaj je močno deževalo.
Njuna konja sta bila najbolje vzgojena in najbolj učena v vasi. Ampak očitno jima ta slava ni prijala. Gospa in njen mož sta stekla ven in videla, da črni konj skuša odpreti ogrado, kobila pa mu je pri tem pomagala. Gospa je stekla do konjev, jima
odprla ogrado in rekla: »Ali želita uiti? Potem pa pojdita, sedaj sta svobodna!«
Gospod je vse to opazoval. Ko ni več mogel zadrževati jeze, je zaklical: »Pojdita, kamor želita, ampak ne vrnita se več na to zemljo!« Nato je še pokazal na svojo ženo in rekel: »Za tebe pa velja enako.« Ko je zaloputnil z vrati, se je pojavil vrtinec. Vzel je ženo ter oba konja in se sedemkrat zavrtel. Nato je izginil.
Od takrat, vedno ko dežuje, pride zdaj že stara gospa nevihta, s sabo pa pripelje svoja konja. In zapomnite si: ko grmi, se črni konj malce jezi, ko pa se na nebu prikaže bela strela, kobila ponori.
Jana Repič, 7. a
Ela Cvetko, 5. b
FJUIMN
(Zgodovinska pripovedka)
V sliromni vasi v okolici Egipta je živela družina, v kateri se je rodil nezaželen otrok. Imel je brata in sestro.
Ko je odraste!, je doma živel kot suženj. Moral je pospravljati, čistiti, kuhati in pomivati. Cez nekaj časa se je preselil v Egipt in tam delal kot pobiralec davkov. Imel je majhno in temno zavetje pod peskom. Tam je koval načrte, kako bi zavladal Egiptu.
Saslednjič, ko je pobiral davke, je rekel, da so davki enkrat višji, ker je tako ukazal vladar faraon. Seveda se je zlagal, da bi dobil denar. Faraon je bil on sam, ko se je preoblekel v zlato masko. Tako je bilo tudi naslednjih nekaj let.
Po šestih letih so se meščani Egipta zaradi visokih davkov pritožili in napadli faraona. Uporabljali so puške, meče in nože. Med napadom so iz tal počasi pognale tri velike peščene piramide. Vsaka je imela vhod, obdan z diamanti, pot do njih pa je bila iz čistega zlata. Začela se je pred faraonom, potem je šla pod pesek in se tam razdelila na tri dele, ki so vodili na površje in potem vsaka v eno piramido.
Ko so vaščani prišli do faraona, je on dobil posebno moč. Spremenil se je v duha in ubijal z očmi. Bil je viden, vendar brez maske. Pobil je vse napadalce in tudi tiste, ki se niso udeležili napada. Ko se je vse umirilo, je faraon naenkrat padel v luknjo, ki ga je vodila do piramid. To je bila pravzaprav potka. Najprej je malo hodil, nato pa prišel do razcepa. Tam je nadaljeval po desni poti. Ko je prišel v
piramido, je najprej zaslišal grozno glasbo. Oblil ga je srh. Tekel je proti vratom, ampak so se mu pred nosom zaprla. Tla so se začela tresti in iz kotov so zažareli žarki. Najprej so vsi svetili v sredino, a čez pet minut so ga uničili. Padel je in zaspal.
In še dandanes v Egiptu stojijo piramide, Id so nastale ob napadu na faraona.
Gal Zmazek, 7. a
Eva Peklar, 5. a
KRTI VEUKANI
Nekega poletnega dne sem se s svojim čarobnim kolesom odpeljal na mamin vrt na Ptujsko Goro. Občudoval sem lepe rastline na gredicah. V kotu vrta sem zagledal jamo.
Približal sem se ji in videl, da vanjo vodi globok rov. Postal sem radoveden, kam vodi. Stekel sem po lestev in svetilko.
Spustil sem se po lestvi in se previdno napotil do čudnih glasov. Zagledal sem opremljeno sobo in v njej so sedeli krti velikani.
Žiga Tomasino, 4. c
Iz njihovih čudnih govoric sem razbral, da bodo uničili korenine vsem rastlinam. Slišal sem njihove hudobne namene, zato sem neopazno stekel na površje. Za pomoč sem prosil gasilce. V jamo so namestili cevi in vanjo spustili močan curek vode.
lirti velikani so pobegnili na drugi konec sveta, kjer še danes ne rastejo rastline.
Pri nas pa bodo vse rastline lepo uspevale in nas razveseljevale.
Filip Mally, 4. c
SNEŽINKA
Bela snežinka po zraku leti, v ročice mi pade, na bele dlani. Jo gledam, jo gledam ... Kako je prelepa! Domov bi jo vzela, a tu je njen dom.
Potem jo pogledam, malo se joče. Kar tukaj bom spala, saj z njo hočem biti. Pri njej ostanem, ker smili se mi, saj kmalu, o kmalu stopila se bo ... In nazadnje odidem v svoj topel dom!
Alja Plohl, 5. c
BESEDE MOJE
SNE©
Mrzla je ta zima, k nam je zdaj prišla, a snegec noče padati z neba.
Kapo, šal in rokavice si nadenemo in hej, snegec je prišel.
Pia lilasinc, 5. c
SNEŽINKA IN ZVEZDA
Prva snežinka je prišla, zvezda padla je z neba, prihitela zimska pravljica.
Veliko dni že čakamo, hodimo in gledamo v nebo, tja vse sega pravljica, tja vse sega pravljica.
Pravljica je zvezda mojega srca, snežinka pa kot pika tvojega srca.
BtHHLKA NA N©VENN
Lea Tjaša Pulko, 5. c
Nekoč je živela neka budilka, ki se je rada potepala. Nekega vročega dne pa je sklenila, da bo šla tja, kjer je veliko peska. In res! Sla je.
Ko je hodila, je srečala ročno uro, stensko uro, stoječo uro, stolpno uro, digitalno uro, štoparico in žepno uro. Ko je prišla do peska, je bila tako navdušena, da je kar naenkrat pričarala ležalnik, sladoled in sončna očala. Ležala je in mimo so prišli »lirski« kavboji. Dolgo so se pogovarjali in čez nekaj časa je bilo tako mrzlo, da si je morala zgraditi hišo. Ko so kavboji odšli, je eden ostal in rekel: »Prijazna budilka si. Mi dovoliš, da bi bila prijatelja?«
»Seveda!« je rekla budilka in zdaj sta prijatelja.
Naslednjega dne je budilka šla kupit nekaj hrane. Ko je prišla domov, je bilo tam že veliko hrane. Ni vedela, kako. Potem je prišel kavboj in ker se še ni predstavil, se je takrat: »Ime mi je Tomaž.
Znam čarati.« In od takrat naprej samo še čarata in se zabavata.
Tevž Levstik, 5. c
Let Lovše, 9. c
SEBI*M VEVERICA
Bližala se je zima in živali so si nabirale hrano. Tudi veverica je hitela in ker je začela z nabiranjem orehov, lešnikov, malin in ostalih gozdnih dobrot že poleti, je pospravila skoraj vse užitno v gozdu.
Seveda so tudi druge živali hitele in hrano pospravljale v svoje shrambe. Nekega dne pa je veverica postala še bolj sebična in nesramna. Mali zajček ni in ni mogel doseči sočne robide, ki je visela nad njim, zato je prosil veverico, ki je bila tam v bližini, naj mu pomaga doseči robido. Veverica pa mu je samo osorno odvrnila: »Kar potrudi se malo, nimam časa, da bi se zdaj ukvarjala še s tabo!« Tako je odgovorila vsakemu, ki jo je prosil za pomoč. Veverica je imela polno shrambo dobrot, toda ker je pobrala vse sadje in oreščke, je za druge komaj ostalo dovolj.
IVnalu je prišla zima in živali so se poskrile v svoje domove. Nekega dne pa je na veveričina vrata potrkala mala poljska miš, Id ji je primanjkovalo hrane. Veverico je prosila, če ji da malo hrane, saj je zelo lačna. Veverica pa ji je odgovorila: »Ne prosi me za hrano, sama si si kriva, če je nimaš. Prej bi morala misliti na to!«
Tako je minila huda zima. Prišla je pomlad in živali niso več stradale. Samo veverici ni čez zimo primanjkovalo hrane. Nekega dne se je veverica sprehajala po gozdu. Prišla je do jase in zagledala zajčka, poljsko miško, malega ptička in še ostale, Id jim ni pomagala. Vsi so se igrali, se smejali ter se zabavali. Veverica je to gledala in nato skoraj osupnila. Vsi so si posodili priboljške, ki so jih imeli s seboj. Veverica si je pri sebi mislila: »Ne bi smela biti tako sebična in nesramna do drugih. Zagotovo so se počutili grozno, pa še osamljena sem. Res sem ravnala narobe.« Veverici je bilo žal za njeno ravnanje, zato se je odločila, da se mora živalim opravičiti, h zadnjih malin, robid, lešnikov in orehov, ki so ji ostali od zime, je naredila čudovito pojedino ter jo odnesla k živalim. Takoj so se nehale smejati.
Veverica pa se jim je opravičila in jim ponudila pojedino, ki jo je pripravila.
miška je videla, da je veverici res žal. Dejala je: »Hvala za tvoje opravičilo, sprejmemo ga. Pridi ter se nam pridruži.«
Veverica je bila zelo vesela, da so jo sprejeli. Obljubila je, da nikoli več ne bo tako sebična in nesramna.
Danaja Ficjan, 6. b
Danaja Ficjan, 6. b
PESEM Y 9ALČAVI
Pesem v daljavi je ta,
Id od daleč se ti smehlja.
Ko pa se znoči, pesem v svoj dom odhiti.
V mesto odhiti, kjer jo čakajo prijateljice tri.
Pesem te vedno razveseli in ti pove lepe stvari.
Pesem ob zori vstane	Tjan Novak, 5. a
in oči si pomane.
Danes na postelji ležim, čemim in v oblake skozi okno strmim.
Vidim oblike, živali in slike, ki v vetru lebdijo in mahajo v ritmu.
Cas beži ...
Spet sem na postelji, ležim in čemim.
mA
tiktaka	čaka
velika majhna hrupna zbudi	trpinči
ljudi
Manja Dold, 6. a
Čeprav v oblake strmim in vidim oblike,
živali in slike, čas ne beži,
ker jaz jadram z njim.
Rebeka Pernat, 6. b
Ela Miklošič, 5. a
©AZELA
Ce si lačen in vsi siti, jej, bodi svoj.
Ce hočeš videti in si vsi zatiskajo oči, poglej, bodi svoj.
Ne pusti, da ti kvarijo užitek.
Ce si vesel in vsi žalostni, se smej, bodi svoj.
Z drugačnostjo polepšaj dan.
Ce veš, da vsi živijo v laži, jim to povej, bodi svoj.
Svet je raznolik, ker smo različni.
Ne meni se za druge, saj svet je tvoj, bodi svoj.
Julija Menoni, 9. c
MRTOfl
Cigaretni dim zasmraja lepoto, packa parfuma ga utiša, a le za hip.
Človek, Id je ravno prepoznal vonjave sveta in s sončnimi očali preštel barve neba, ki je s svojo radovednostjo odkril vile in s posluhom zaslišal škrate, se je končno vdal.
Carina IVlrič. i9. a
ZVEZDA
ZVEZDA
KO
UMS^EJO 'J5EVUC\,
^ JIH NA NEbU
f.SFGORI.PRNA SE bLESCl,^^
C%, NEBO LETI .rmJAPAA ”11 četrta ?owUA ■o ^ izadnJe t\oč\ 'A
PETA, vUE ?A ČTID^
\EC A PJ NČEPAlI^
ČEZ ^EEOZVETBA ^ yA\ \ZVOUa\WA
VITA TOUClCjlc
J______________________
ŠPORTNI SVET
Šport je vseh različnih sort. Lahko je nogomet, lahko je hord.
Lahko je odbojka, smučanje ali rokomet, takšen je pač športni svet.
Ali pa atletika, gimnastika in ples, včasih za zabavo, včasih zares.
Pri nekaterih športih uporabljaš roke, pri drugih noge ali boke.
Ponekod odločajo le desetinlie, morda sekunde ali celo stotinke.
Športi so lahko ekipni, kjer pomembni so vsi,
ali pa posamezni, kjer tekmuješ samo ti.
In športnik pravi le šport ima v glavi. Vsak človek ima želje svoje,
eni bi bili košarkarji, drugi plesalci, tretji kar oboje.
Nekateri veslači, rokometaši, morda smukači.
Eni športi so v vodi, če jih želiš trenirati, dober plavalec bodi.
Drugi so nevarni, zato vsak, ki jih poskusi, je junak.
Pri enih športih potrebuješ več moči, drugje pa znanje, spretnosti. Ce si v kakšnem športu med boljšimi v državi,
si za državno reprezentanco ta pravi.
V	športu so tudi različne vloge, dela,
položaji in naloge.
Pomembno je tudi delo serviserja, odločitve sodnika ali trenerja.
A sodnild so glavni, morajo biti pošteni in enakopravni.
Športnik se mora odreči marsikateri stvari, če hoče, da uspeh ustvari.
Včasih koga le denar zanima, trenira šport, ki mu sploh ni prima.
Ko pa športniki pridejo v pozna leta, se mnogim trenerska kariera obeta.
V	športu so tudi stroga pravila, če jih
prekršiš, bo kazen sledila.
Ce rad bi v športu uspešen postal, treniraj, se trudi, da boš zmagoval.
Vsak, ki je v športu znan, je treniral, vadil noč in dan.
Le delo, delo, delo in delo, drugače ti ne bo uspelo.
Lahko pa športaš le za zabavo, za dušo in življenje zdravo.
Bolje, kot da pred ekranom sediš, je, da se giblješ in sprostiš.
Sandro Čeh, 4. h
VEM
Vem, rekel si mi marsikaj, veliko lepih stvari.
Vem, da ti jih nisem vrnila.
Vem
in to me boli.
Vem, rekla sem ti veliko grdih stvari.
In ti si samo molčal.
Vem, da veš, to naju boli.
Vem, da skupaj nisva nikoli žarela.
Vem, da tvoja ljubezen je mene bolela.
Vem, da je oba nesreča zadela.
Ko sva se skupaj v zanke ujela.
Vem, da te vse to boli, vem, da te vse to mori.
A kaj naj storim, če me vse to v srcu skeli, če moje življenje trpi?
Jerca Feguš, 7. c
Aljaž Ajdič, 5. b
Eli Polanec, 1. a
K®STANdI
Kostanji v krošnjah visijo in čakajo, da dozorijo.
Oblečeni v bodičaste plaščke spijo, dolder jih vetrovi ne prebudijo.
Ko odvržejo svoj oklep, se odpravijo na potep.
Med pisano listje se skrijejo, da jih otroci zlahka ne odkrijejo.
Lana Galič, 5. a
juaeesTMi
Najboljša stvar je, saj to vidite!
Evro v žepu imam, prodajalcu ga dam.
Jaz sem Anej.
Šmid Cafuta pišem se.
Migam pa tudi rad, zdaj grem žal že v kad. liiii, voda ledena je in poglejte, tam pena je.
Dovolj imam tega, saj res mi ne treba ...
Coprnico narišem in še nekaj napišem.
Aha, ta list bom poslal in razglednico zraven dal.
Fuj, ta razglednica umazana je, te res ne bom poslal, ne!
Ups! Zmotil sem se, to zdaj grdo je, zato še lahko rečem enkrat: »Neee!«
To bom popravil z brisalcem, da bo lepo se zdelo bralcem.
Aha, moram napisati še eno besedo, pismo bom poslal v sredo.
Anej Šmid Cafuta, 5. a
Lisa Strouken, 6. c
POSTALA SEM ...
Sem Arwen. Pred nekaj tedni sem postala filmska igralka. Kako se je to zgodilo? Preberite.
No, včasih sem bila čisto navadna deklica s preprostim življenjem. A nekega večera sem si zaželela, da bi se mi življenje vsaj malo spremenilo. Na nebu se je prikazal zvezdni utrinek in razsvetlil vso sobo. Kasneje, isti večer, se ni zgodilo več nič. Zjutraj pa ...
Zbudila sem se ob lepi glasbi in s pripravljenim zajtrkom ob postelji. V sobo je vstopila asistentka in zakričala: »Presenečenje za vas, gospodična Anven!« Besedo Anven je strašno poudarila in skoraj zapela. Takrat pa so v sobo vstopili
žonglerji, klovni, klovnesa, bilo jih je za cel cirkus. Vsi skupaj so zakričali: »Nominirani ste za OSMRJA!«
Nič mi ni bilo jasno. Po predstavi sem pogledala na svetovni splet in ugotovila, da se ne pogovarjam z očetom, da ne živim pri mami, da nimam prijateljev, da že dolgo nisem videla dedka in babice, da, da ... Teh da-jev je bilo kar veliko. Zelo veliko je pisalo o tem, česa nimam in kaj mi manjka. Ugotovila sem, da je moje življenje nesrečno. Cel cirkus ljudi me ni spravil v dobro voljo. Pogrešam vse ljudi in tisto, kar sem imela nekoč. Očeta, mami, prijatelje, dedka, babico, ... Kaj mi bo vse, kar imam, če nimam tistih, Id jih imam rada?
Zdaj vsak večer gledam v nebo in upam, da se bo prikazal čudežni zvezdni utrinek, Id me bo spremenil nazaj v navadno deklico Anven.
Anven Nylaander, 4. a
»ECI m BANDI
Doma imamo papagaja dva, na ime Pegi in Bandi slišita.
Sta moja prijatelja zvesta, da sta me vesela, mi z žvrgolenjem povesta.
Zelo rada po sobi poletita in mamici s perjem posmetita.
Jaz se ob tem veselo zabavam in njuno perje posesati pomagam.
Iza Jurgec Bauman, 2. a
LdllME NOVEGA ČASA
Ustvarjamo orožje, medsebojne grožnje, ljubezen je izgubila svojo moč, mama otroka potiska proč.
Vse za denar bi dali,
zanj nad bližnjimi moč pokazali.
Naravo uničujemo, nič več je ne spoštujemo.
Narava, to smo mi!
To pogosto pozabljamo te dni.
Cas hiti,
kamorkoli gremo, se nam mudi!
Časa za družino in prijatelje več ni, le kam se nam tako mudi?
Pravih prijateljev skorajda več ni, telefoni so naši najboljši prijatelji.
Kaj se je z novim svetom zgodilo?
Vse se je spremenilo.
V veliko polomijo!
Gaja Plohl in Ana Stolekar, 6. c
Dajana Novak, 4. b
FGMdA
Folija prelepa, tonja dišeča, v tebi vidim si obraz, stiskam mozolje na ves glas.
A ko preteče čas, boš v tovarni ponovno predelana, izdelana v izdelek nov, morda okras.
Nuša Kohek, 5. b
IME MK 3E MUdA
Počutim se folijasto.
Zelo sem stisnjena in utesnjena in izgubljena.
Sem lepa in gladka, srebrna in ne črna.
Moje delo je tako,
da pokrijem pecivo vsako,
v drugem predalu kuhinje živim in čakam
Moje želje so,
da bi nekoč iz folije naredili kolo.
Takrat bi se po svetu vozila in veliko novega odkrila.
Spela Hajnal, 5. b
Tim Soškič, 4. a
IME MI «2E MMdA
Počutim se zelo dobro, ker objemam sendvič v tvojem nahrbtniku. Sem lahko tudi robot Luka iz aluminija in se sprehajam po mestu ter fotografiram za turiste. Ko zagledam Staša igračo, se odpraviva v lunapark aluminija. Tam se zabavava do noči, ko se ne bleščiva več.
Potem greva k Stašu domov in se priklopiva na baterije.
Luka Minič, 5. b
JAZ SEM ESMSA
Zavita sem v rolo. Vse me boli od tega in tišči. A sem gladka, lepa, ko me uporabijo, postanem nagubana. Doma sem v kuhinji in živim v drugem predalu. Največkrat me polirijejo na pecivo. Včasih me dajo potem v pečico in mi je zelo vroče. Postanem črna od peciva in si nisem všeč.
Kot folija si želim, da bi me vsi občudovali
in rekli: »VAU, ČUDOVITA SI!«
Ajda Hajnal, 5. b
Marcel IVevs, 4. b
BESEDA
Beseda je kot beseda.
Nima oči, ampak gleda.
Včasih je vesela, včasih črnogleda, včasih je jezna, včasih trezna ...
Pojavlja se vsepovsod, čeprav nima rok in ne nog.
Včasih jo sovražiš, včasih jo tolažiš.
Včasih pa na pravem mestu je, saj lepa beseda pravo mesto najde.
Maja Leskovar, 6. c
»ANES B« OBtitEN BAN
»Danes bo odličen dan,« sem si relda takoj, ko sem se zbudila. Skozi okno so sijali sončni žarki in takoj sem skočila iz postelje. Pripravila sem si zajtrk in veselo odšla do šole. Današnjega dneva se zelo veselim, saj grem danes prvič v življenju na zabavo.
Pa da vam povem, kako je vse skupaj potekalo. Nikoli nisem spadala med popularne punce v našem razredu. Nikoli nisem bila glavna na šolskem dvorišču in fantje niso velikokrat pogledovali za menoj. Bila sem tiho dekle in še nikoli nisem bila na takšni zabavi, ki jo prirejajo popularne punce. Ko je prejšnji teden do mene pristopila Ana in me vprašala, ali pridem na zabavo, sem najprej pomislila, da se bodo sošolci spet norčevali iz mene. Prvič v življenju sem se počutila pomembno v razredu. Narisal se mi je nasmeh na obrazu in že sem začela delati načrte za dan zabave. Ampak vseeno sem v sebi zaslišala glas, naj ne grem. Prepričala sem se, da naj se zabave veselim. Preden sem se odpravila domov, sem zaslišala glasove iz
učilnice. Prislulmila sem in nisem mogla verjeti, kaj sem slišala. Ana in druge so načrtovale, da bi me spet osmešile. V tistem trenutku se nisem mogla zadržati in solze so mi spolzele po licih. Zakaj bi mi spet to storile? Imela sem občutek, da so me slišale, zato sem hitro odšla domov. Naslednje jutro sem se odpravila v šolo in pred vrati so me pričakale Ana in druge sošolke. Ob misli na včerajšnji dan, jim nisem mogla pogledati v oči. Takrat pa se je zgodilo nekaj, česar ne bi nikoli pričakovala. Vse so se mi opravičile ter me stisnile v objem. Povedale so mi, da so me najprej res želele osramotiti, zdaj pa jim je od srca žal in želijo, da bi postala njihova prijateljica. Najprej jim nisem zaupala, ampak sem v naslednjih dneh ugotovila, da so govorile resnico. Sedaj pa se že zelo veselim današnjega dne in druženja s svojimi prijateljicami. Da, danes bo res odličen dan!
Kaja Bračič in Zala Vedemjak, 9. a
SVE NA VRSTI VIT
(Poskus kriminalke)
»Zbudite se!« reče Ema. »Starši pridejo čez 10 ur!«
»Kaj liričiš? SPIM!« ji odvrne Zala. »Poglejte naokoli, hiša je v razsulu!« reče Jana.
»Kaj se je zgodilo včeraj?« povprašuje Simon.
»Zadnja stvar, ki se je spomnim, je povabilo ljudi na zabavo v hišo.«
»Jaz tudi,« pritrdijo vsi.
Pogledajo naokrog in vidijo kozarce, razbite vaze, ogorke cigaret, prazne steklenice, brahanje in travo.
»KDAJ pridejo starši?«
»Ob desetih zvečer.«
»O-M-G! Starši nas bodo ubili!«
»Začnimo torej pospravljati!«
Med pospravljanjem Simon najde na tleh kamero. »Umnim, čigavo je to?«
»Moja je,« reče Jana, »poglejmo, kaj je posneto na njej. Mogoče nam bo to pomagalo vrniti spomin na včerajšnjo zabavo.«
Pritisnejo gumb PLAV.
»Zapravljamo čas!« se pritoži Ema. Prepoznajo ljudi iz šole. Očitno je kamero imel nekdo v žepu Mač, saj se ne vidi, kdo snema. Vidijo, kako ta oseba vodi neko punco v sobo. IViče ga po vzdevku "P”. Vidi se kako "P” vzame nož, ko je obrnjena vstran od njega. V trenutku, preden se nož zapiči, se kamera izldopi. Se isti trenutek pa vsi štirje prejmejo SMS sporočilo:
"Zdaj veste. Zdaj ste na vrsti vi!
Anja Brglez, Lorena Hamler in Katja Indžič, 8. a
»ANES
Se danes bolijo besede od včeraj, ljubezen ni večna, ne traja za zmeraj. Človek človeku več ne pomaga, upanje vsako prehitro omaga.
Voda več ni smaragdno zelena, beseda tolažbe ne pomaga nobena. Človek zdaj nase le še gleda, nenehno spoznava, kaj prava je beda. Besede le v prazno pustinjo letijo, nič ne pomenijo, se izgubijo.
Beton je zdaj tukaj, namesto zelenja, ne slišim več vetra, ne slišim šumenja. Stvari pač ne moreš postavit' v red. Zakaj bi sploh hotel kdo danes živet'?
Zala Šešerko, 9. a
scnrrcNcsm pchco v etamce
(Dnevnik preživelega — parodija)
Okna se odpirajo sama, v tej učilnici je slab zrak, učitelj se pogovarja z dušami umrlih. Da, to je učilnica smrti. Zakaj prihaja do medkomunikacijskih šumov? Kako to, da je vedno zagotovljena samo ena ocena? To ostajajo samo retorična vprašanja.
Veliko učencev je vstopilo vanjo, vendar so se le redki vrnili. Tisti, Id jim je to uspelo, so potem umrli v čudnih okoliščinah. IVotilec življenja v tej učilnici je tisti, ki nam je poznan samo pod imenom »Gospod Učitelj«. On je popoln.
Trenutno kliče učence pred tablo. Le-ta je mučeniški pripomoček. Da o kredah sploh ne govorimo. Pred tablo izprašuje učence, dolder ne izsrka iz njih zadnje kapljice znanja.
Trenutno je zunaj moj prijatelj. »Gospod Učitelj« je rekel, da ima zagotovljeno eno izmed petih ocen. Prijatelj pogosto ne opravi domače naloge,	zato	ima
zagotovljene samo še tri ocene ...
Naslednji sem vprašan jaz. Kaj smo se naučili? Ko enkrat vstopiš, ni več vrnitve!
Marko Čeh in Jure Miklošič, 8. a
IZe^BLOENA MRESNICA
Nekega dne se je v družini Ježevih rodil majhen ježek Jakec. Cas je hitro mineval in kmalu je bil star že šest let. Takrat se je moral odpraviti v šolo. Ze več dni je čakal na prvi šolski dan in končno ga je dočakal. Zjutraj se je srečen zbudil in z mamo sta se odpravila v šolo. Prispela sta in spoznala njegovo učiteljico. Bila je prijazna lisica Metka. Ozrl se je po razredu in ugotovil, da se vsi učenci že igrajo s svojimi prijatelji. Ni vedel, komu bi se pridružil, zato se je odpravil kar k prvi mizi. Tam so sedeli zajci in sove. Hotel se jim je pridružiti, vendar so ga nesramno zavrnili. Ostal je sam. Nato pa je pri drugi mizi zagledal osamljenega medveda. Pridružil se mu je in ga vprašal, če bi bila prijatelja. Medved se je nasmehnil
in predstavil. Ime mu je bilo Marko. Od talirat sta Jakec in Marko preživela skupaj vsak dan. Igrala sta se, se zabavala in si zaupala vse skrivnosti. Nekega deževnega dne pa je Jakec izgubil peresnico. Žalosten se je odpravil do Marka, da bi ga potolažil. Ko pa je prispel, je na Markovi polici zagledal svojo peresnico. Obtožil ga je, da jo je vzel in tako sta se prvič skregala. Na poti domov pa je za grmovjem Jakec zaslišal zajca Tomaža in lisjaka Tončka. Pogovarjala sta se o njegovi peresnici. Ugotovil je, da je ni ukradel Marko, ampak onadva. Opravičil se je Marku in spet sta postala prijatelja.
Katja Bezjak in Katja Strelec, 8. c
(Parodija)
V	majhni vasici po imenu Otorinolaringolog je stala lepa, krvavo rdeča šola.
V	njej je učil zlobni učitelj, Id je učencem rad dajal veliko domače naloge in delovnih listov. Zelo rad je imel krizanteme. Njegove največje sanje so bile, da bi se prikazala velika krizantema v njegovi učilnici 207. Učil je že več kot 10 let, vendar še ni dobil velike krizanteme. V sanjah se mu je prikazal Ifozenik (bog krizantem) in mu rekel, če bo dajal učencem manj domače naloge, bo zrastla velikanska krizantema v njegovi učilnici. Učitelj je dolgo premišljeval o tem. Na koncu se je odločil, da ga bo upošteval.
Naslednji dan učencem res ni dal domače naloge. To je ponavljal en mesec in že je skoraj obupal, vendar je v tistem trenutku zrastla velikanska krizantema. Učitelj je do konca svoje učiteljske kariere spoštoval Itizenika in ni dajal domače naloge.
Manja Dokl, 6. a
KRIZANTEMA V NČHNICI2N7
Jernej Hozjan in Simon Rogina, 8. c
RIKAMfcNNIGA
Pikapolonica leti, leti in se v bilko trave zaleti. Se veselo nasmeji in takoj omedli.
Mravljici se to čudno zdi in hitro po pomoč steče in prestrašeno izreče:
»Joj mene, kako hudo, pikipoki slabo je bilo, ko preletavala je našo tratico!«
Pa četa urnih trotov prileti in skupaj z mravljico pikapolonico v mravljišče odneso ter ji buško, veliko kot hruško, povijejo.
Tjaš Ciglar, 4. c
WTE€ IN VIJTA V R®ZA PIŽAMI
Nekega dne se je Vita odločila, da bo šla v mesto po novo pižamo. Tam je srečala simpatičnega trgovca, Id je prodajal pižame. Začela sta se pogovarjati in tako sta prišla na misel, da bi ji ta simpatičen trgovec ponudil brezplačno roza pižamo Pariš Hilton. Seveda se je Vita strinjala in tako je dobila novo pižamo. Ponujal ji je tudi čevlje, a jih je zavrnila. Ko se je zahvalila, ji je ta trgovec pomežiknil. Vita je skoraj omedlela od sreče, ker ji je bil trgovec zelo všeč.
Po prihodu domov je ugotovila, da ji je pižama premajhna. Odločila se je, da bo šla nazaj v mesto in jo zamenjala. Ker je videla, da ima vsa lepa oblačila umazana, je odšla v mesto oblečena kot prvovrsten butec. Trgovec jo je videl in njena grda oblačila so mu bila všeč, ker je bil tudi on butec. Strastno jo je pogledal in se takoj zaljubil vanjo. Takoj je šel do nje in jo prosil za roko.
Vita v roza pižami in butec sta se poročila. Za poroko in vse nadaljnje obletnice ji je kupoval roza pižame — saj sta se zaradi roza pižame pravzaprav spoznala!
Vita Solina in Tjaša Stiberc, 8. c in 8. b
P«»ZEHm MM
(Poskus grozljivke)
David je bil čisto navaden deček, Id je imel najboljšega prijatelja Jureta. Z Juretom sta že od malih nog počela veliko zabavnih reči. Ko sta končala deveti razred, sta na žalost šla vsak svojo pot. Zato sta se odločila, da bosta zadnje počitnice preživela skupaj.
Sla sta taborit na Severno obalo ob spremstvu staršev, ki so bili v šotoru na drugi stram obale. Blizu njunega šotora je bila jama, Id je bila od tal do vrha zaprta s starimi deskami. Sprva si nista upala iti v jamo, saj je na tabli pisalo: »NE VSTOPAJ!«, potem pa sta se le opogumila.
Ko sta odstranila stare deske, sta končno vstopila. Sprva se ni zdelo nič posebnega. Globlje v jamo kot sta šla, bolj ju je spreletaval občutek, da ju nekdo opazuje. Ker sta bila tako dolgo v jami, je ena od svetilk ugasnila, zato sta se odločila, da bosta odšla nazaj proti izhodu. Sla sta po poti, po kateri sta hodila prej, tako da sta sledila svojim stopinjam. Prišla sta do konca svojih stopinj in videla, da izhoda več m, potem pa je ugasnila še druga svetilka.
Zaslišala sta globoko dihanje, se obnula in zagledala velike rdeče oči ...
Luka Ivaniševič in Marko Robin, 9. a
9 I*E¥
Devet let je minilo kot svetlobna hitrost pri fiziki, kot enačbe pri matematild in kot ura pri slovenščini.
Zdaj odpirajo se nova vrata, večja in svetlejša!
Čakajo na nas ...
Lana Ceh in Blažka Šalamun, 9. a
PRESTRAŠEMA
(Poskus grozljivke)
Bila je nedelja. Bližal se je večer in bila sem sama doma. Odločila sem se, da si bom ogledala film. Vklopila sem televizijo in prildopila film z naslovom Mama. Ko se je film končal, pa sem si šla pripravit hrano. Jedla sem piščanca, Id pa je imel zelo čuden okus. Nisem mogla pojesti celega, zato sem ga dala v vrečko in ga odnesla v smeti.
Iz gozda ob hiši so prihajali čudni zvoki. Postalo me je strah. Zaslišala sem cviljenje gum, zato sem odšla preverit. Na cesti je ležalo truplo. Bilo je razmesarjeno. Začela sem kričati na ves glas. Zdivjala sem v gozd, a tam je bilo še huje. Videla sem senco, a m bilo nikogar. Pobegnila sem iz gozda in šla v hišo. Mislila sem, da je vsega konec, ampak ni bilo. Čutila sem negativno energijo, ki se mi je vedno bolj bližala. Skrila sem se pod posteljo. Vrata in okna so ropotala, začela so se odpirati in zapirati. Dobila sem napad astme, mislila sem, da bo z mano konec, ampak zaslišala sem zvonec. Komaj sem se priplazila do vrat, zunaj ni bilo nikogar. Legla sem na tla in globoko dihala. Na srečo je mimo šla neka ženska in me videla ter mi pomagala. Ene slabe stvari je bilo konec, vendar se je druga šele začela. Na vratu sem začutila rezilo. Bila je tista ženska. Hotela mi je škodovati. Udarila sem jo in pobegnila. Ni minilo veliko časa, ampak že je bila za mano. Bila je zelo bleda, imela je črne lase in imela je dolgo belo obleko, umazano s krvjo. Zagledala sem telefon in mislila poklicati policijo, ampak ona mi ga je iztrgala iz roke. Pobegnila sem v klet. Skrila sem se med umazana oblačila in upala na najboljše. Zdelo se mi je, da je odšla, zato sem se odpravila nazaj gor in poklicala policijo. Sedla sem na sedež in naenkrat začutila ... bila je ona. Hotela sem se je dotakniti, ampak se nisem mogla, zdelo se mi je, da sploh ni resnična. Morda pa mi je grozljivka stopila v glavo. Prišla je policija, pregledala hišo in rekla, da ni nobenih dokazov, da bi bil kdo tukaj. Oddahnila sem si, šla v svojo sobo in legla.
»Neeee!« sem zaslišala iz kopalnice. Odšla sem pogledat ...
Saša Mlakar in Nika Mulec, 9. a
GMOliE
(Pogovorno)
Kaj narediti, ko na vprašanja ne znaš odgovoriti?
Kaj narediti, če besede ne znaš pravilno izgovoriti?
Kaj narediti, ko izdajo se novi hiti?
In kaj početi, ko dolgčas te tepe po riti? Vprašaj strička Googia!
Odgovore ima vse.
Vprašaj strička Googia!
Nikoli ne zmoti se.
Tukaj imamo le eno majhno težavo ...
Ce crkne internet, do knjižnice moreš hitet'!
Kaja Petrovič in Laura Simonič, 7. h
sme ZA ZABAV®
Sneg prav zabaven je, če ga pravilno uporabljate.
Eni drsajo po ledu, drugi kopajo po snegu, stric Mirko pa je edini, ki pada po strmini, ko s prijatelji gremo k Tini in jo naribamo v množini.
Sneg je zabaven
tudi, če prijateljev kdaj ni zraven!
Aljaž Kokol in Timotej Modrič, 7. b
STRAH
Kaj je tvoj naj večji strah?
Da te ogenj spremeni v prah?
Da ti vampir popije kri?
Ali da se tvoja sestra v krastačo spremeni? Mene je najbolj strah grozljivk ali pa srhljivih.
Tudi duhovi so strašni, prav tako tiste majhne pošasti.
A najbolj strašen pa je očka, ko ti vzame dva bonbončka, ali pa mama,
ko te vpraša: »Kaj dela tu vsa ta krama!?« No, zdaj vidiš, kaj je strah, ko postaneš bled in plah.
Samo s smehom ga odženeš stran, tja, nekam, v nov dan.
1MHI STRAŠI R«WEVI
Duh je vstal ob 12. uri opoldan. A ni vedel, koliko je ura. Sel je v kuhinjo, nikogar, v dnevno sobo, spet nikogar.
»Le kje so vsi?« si je mislil.
Nenadoma je zagledal listek in na njem je pisalo: očka je v službi, mama v bolnici, babica je odšla nakupovat, dedek je šel k zobozdravniku, sestrica je v vrtcu, brat je v šoli, pes pa na travniku.
Nato je postal lačen. Odprl je hladilnik, bil je prazen. Sel je v shrambo, bilo ni ničesar. Pomislil je na televizijo, mogoče bi tam našel kakšne oglase za hrano. Ravno je zagledal oglas o dostavi pic. Poklical je v Picerijo in si naročil pico.
Cez pol ure je pozvonilo. Pri vratih je stal možakar v beli majici s pico v rokah. Ko je ta zagledal duha, mu je za hip zaledenela liri. Spustil je pico iz rok in zbežal kolikor hitro je mogel. Tako si je duh vedno naročal hrano, če je bil sam in sta bila shramba in hladilnik prazna.
Aljaž Lah, 5. a
MEDVED m RRIdATELdI
Nekoč je živela družina s sedmimi otroki. Nekega popoldneva so odšli v gozd. Tam so videli medveda. Vsi so se ga prestrašili, medved pa jim je rekel: »Ni se me treba bati, otroci, saj sem prijazen.« Otroci so stopili k njemu. In tako so postali prijatelji. Vsak dan so se igrali, brcali žogo in se skrivali. Medvedu je bilo ime Bernard, otrokom pa: Sandra, Andrej, Kaja, Luka, Mario, Urša in Mia.
Blažka Markež, 5. a
ZVEZDICE
Ko se luna in zvezde prebudijo,
takrat vsi otroci v vasi zaspijo.
Se sanje prebudijo in zvezde zažarijo.
Luna osvetljuje zemljo, zemljico trudno!
Ela Mildošič, 5. a
vmvmm mcz v »tmskem 3ezeb#
Povodni mož v Ptujskem jezeru živi, tam vrtince izdeluje in ribice lovi.
Včasih tudi rad razgraja, nam s poplavami nagaja. Včasih v vodo te potegne, kar za hec, če že utegne.
Nam pa tudi kdaj pomaga, pri zabavi, tald pravi, ko jezero umiri, da lahko »surfamo« vsi.
Matjaž Bezjak, 5. c
BESEDE MOJE
ME MMIŠMIdA PREBIVA?
Moja domišljija prebiva tam, kjer resni obrazi ne smejo na dan.
V moji domišljiji se bik sredi razreda pojavi in ves pouk na glavo postavi.
Žveči papir, polomi vse stole, zraven uči nas, kako pravilno jesti bonbone.
Na drugi strani sveta domišljija, mali zmaj se od smeha zvija.
Jaz pa zraven sedim, zamižim in nikoli te dežele ne zapustim.
Jana Kuhar, 5. c
FLAMINGO IN CEKINČEK....4
LETEČA ŠOLA.........4
MOJA DRUŽINA........5
MOJA DRUŽINA........5
SNEŽNI ZAMET........5
POVRNJENA VSEBINA...5
RAČUNALNIŠKE IGRE...7
TA DAN..............7
GROM. STRELA IN
NEVIHTA.............8
FARAON..............9
KRTI VELIKANI......10
SNEG...............11
SNEŽINKA IN ZVEZDA.11
BUDILM NA POTEPU...11
SEBIČNA VEVERICA...12
PESEM V DALJAVI....15
ČAS................14
URA................14
GAZELA.............15
KAZAL®
PARFUM..............15
ZVEZDA..............16
ŠPORTNI SVET........17
VEM.................18
KOSTANJI............18
AKROSTIH!...........19
POSTALA SEM.........20
PEGI IN BANDI.......20
LJUDJE NOVEGA ČASA....21
FOLIJA..............21
IME MI JE FOLIJA....22
IME MI JE FOLIJA....22
JAZ SEM FOLIJA......25
BESEDA..............25
DANES BO ODLIČEN DAN.24 ZDAJ STE NA VRSTI VI!...25
DANES...............26
SMRTONOSNI POHOD V UČILNICO 207........26
IZGUBLJENA PERESNICA. 27
KRIZANTEMA V UČILNICI
207................ 28
PIMPOLONICA.........28
BUTEC IN VITA V ROZA
PIŽAMI..............29
PODZEMNA BABA.......50
9 LET...............50
PRESTRAŠENA........51
GOOGLE..............52
SNEG ZA ZABAVO......52
STRAH...............52
DUH STRAŠI PODNEVI... 55 MEDVED IN PRIJATELJI.. 55
ZVEZDICE............54
POVODNI MOŽ V
PTUJSKEM JEZERU....54
KJE DOMIŠLJIJA
PREBIVA?............55
K \Z\l.0............56
Uredniški odbor:	Oblikovanje: Matej Sužnik
David Bedrač, glavni urednik, lektor	Naklada: 200 izvodov
Edita Celofiga, likovna oprema	Marec 2015
Naslovnica: Sara Glatz 8. a	UDK 57.014.77
Izdajateljica: OŠ Ljudski vrt Ptuj	ČAR BESEDE MOJE: Literarno glasilo učencev OŠ Ljudski vrt Ptuj, Ptuj: OŠ Ljudski
	vrt Ptuj, 2015