PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 296 (9601) TRST, torek, 21. decembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VODSTVO KD BO SKLEPALO 0 REPUBLIKANSKEM PREDLOGU PO PRAZNIKIH Demokristjani v škripcih po predlogu La Malte o «strankarskem vrhu» o gospodarski politiki Glasilo «Il Popolo» meni, da bi bilo srečanje demokratičnih sil o gospodarstvu «nevaren precedens» na poti k novi vladni večini RIM, 20. — Za demokristjane še vedno velja vprašanje, ki ga je postavil La Malfa o tem, kaj je važnejše: interesi države ali lastne stranke. Tako so se znašli v hudih škripcih spričo predloga o skupnem srečanju vlade in demokratičnih strank o vprašanjih gospodarske krize. La Malfa in z njim republikansko glasilo «La voce repubblicana» poudarjata, da tako srečanje (kakor) nedavni «vrh» o javnem redu) «če že ne bo koristilo, tudi škodovalo bi ne». PRI pri tem dodaja, da bi moralo srečanje o gospodarski politiki omogočiti vladi, da se seznani s točnimi stališči vsake posamezne stranke in tako ugotovi, kje so meje možnega sporazuma, kje se pa politične sile bistveno razhajajo. Toda demokristjani mislijo drugače. Sestalo se je njihovo vodstvo in razdelilo mesta v vodstvu. Zacca-gninijev pristaš Galloni je ostal namestnik tajnika. vendar ne bo sam. Ob njem bo drugi namestnik, doro-tejec Gasparri. Poleg tega so v u-pravni aparat stranke vključili cel kup novih imen, v glavnem mlajših, toda po strogo strojarskem ključu, ki odraža bistveno enotnost GOVOR PIETRA INGRAA V MILANU Samo sodobna demokracija labko kljubuje terorizma Skorajšnja razprava o javnem redu v poslanski zbornici v KD po nedavnem decembrskem zasedanju vsedržavnega sveta stranke. Tal:o bodo v upravnem aparatu 3 dorotejci, 2 pristaša stroje bazi-stov, 2 pristaša Fanfanija, 2 moro-tejca, 2 člana struje «forze nuove» in po eden za skupine Andreottija, Colomba, Arnauda, Rumorja, en neodvisen ter 2 pristaša skupine Sar-tija. Vprašanje gospodarske krize in torej odgovora predlogu La Malfe (svoj čas so to predlagali tudi komunisti, a jih je KD «preslišala») sta postavila na seji vodstva «bazi-sta» Granelli in Misasi. Zaccagnini jima je takoj odvrnil: «V redu, o tem bomo razpravljali po božičnih praznikih.» Pozneje je Zaccagnini izjavil časnikarjem, da bo o La Malfovem predlogu «razmišljal sam, nato pa MILAN, 20. — Poslanska zbornica bo 12. januarja razpravljala o položaju v Italiji na področju javnega reda in novem valu terorizma, ki se te dni bohoti v velikih mestih. S tem v zvčŽTjr pa zborovanju, ki" ga je priredil»' enotni protifaši-. stični odbor skupaj z deželno upravo in sindikalno federacijo, spregovoril v Milanu predsednik poslanske zbornice Pietro Ingrao. Priča smo koncentrični sabotaži demokratičnega reda, splošnemu napadu na vse, kar. je bilo v zadnjih •mn 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Za novo rast Ne dogaja se tako pogosto, da bi pri nas odpirali nove hrame kulture, zato pa zasluži nedeljsko odprtje novega občinskega gledališča za dolinsko občino v Boljuncu poseben poudarek. Dolinska občina je na Tržaškem prva občina, ki se je odločila za tako psmemben objekt. Morda je res, da se je zanj odločila sprva zato, da koristno uporabi sredstva od razlastitev slovenske zemlje za skupno namembnost občinske, pretežno še slovenske, skupnosti. Toda to prav nič ne zmanjšuje njene zavestne odločitve, da iz lastnih sredstev dopolni trikrat večji znesek, ki je bil potreben za do-gradHev gledališča. Gre torej za dokaz neke načrtne upravne politike, ki izhaja iz stvarne ocene današnjih in še bolj bodočih potreb skupnosti, ki bo morala biti še kako narodnostno in kulturno osveščena, če se bo hotela kot taka «branit' in razvijati spričo pljuskanja industrijskega vala ob njene močno načete tradicionalno o-*cmeìjske in človeške značilnosti. Ob tej ugotovitvi je potrebna še •ruga. Župan je svoj slavnostni go-*or začel s spominom na žrtve, ki Jm je prebivalstvo občine darovalo za svobodo in demokracijo. Storil Je prav ne le zato. ker naš:m žrt-'am ,:>k spomin vedno dolgujemo, marveč predvsem zato, ker mora Pii v nas stalno prisotna zavest, a so prav v našem osvobodilnem °.lu bili ustvarjeni pogoji, da l?h-o danes, pa čeprav tudi s tride-( letno zamudo, odpiramo občinska kulturna središča in jih namenjamo plemenitemu poslanstvu kul-„"r"e ras«. Prijateljstva in plodnega demokratičnega sožitja. Skoraj v istem trenutku, ko se ",e v n«veni gledališču imena «Fran-t la 1 rešerna» odvijala prva kulturno - prosvetna prireditev, smo se na openskem strelišču spominja-n mucemške smrti petih primor-skiih junakov, ki so padli pod fasi stičnim svincem. V spomin so nam prihajale Tomažičeve tolažilne oesecle, da ne bo nič hudega, da no njegova žrtev le klica novih presnavljanj. Lepše oporoke žrtvovanja za narod m človeštvo nam ne bi mogel zapustiti. Vredni smo je le, ko v današnji stvarnosti naredimo kar-, ' kar F; v duhu njegove misli presnavljanju in novi rasti iz njega. ,Judi gledališče «France Prešern» naj služi tej novi rasti, (jk) 30 letih storjenega v Italiji, kljub protislovnosti, na poti izgradnje sodobne demokracije. Terorizem, ki se je tàko razbohotil, se kaže pod različnim barvami, vendar ni dvoma, da ga manevrirajo notranje in mednarodne prevratniške centrale S tem v zvezi je Ingrao poudaril, da mora tudi državna oblast opraviti svojo «samokritiko», ker je doslej delala fragmentarno, brez prave koordinacije med pomembnimi posegi, ki niso zgolj represivnega značaja, pač pa morajo seči na po dročje reforme policije, reforme sodstva, drugačne družbene preventivne politike v gospodarstvu. Dolžnost zakonodajnih organov, parlamenta torej, vlade in državnih uprav, kot so policija in sodstvo, je delati koordinirano v tem smislu. Parlament mora zagotoviti državljanom najširše svoboščine, posodobiti sodni sistem, da’ bo učinkovit in strogo pravičen, preurediti ie treba dejavnost represivnih vej države, kot je policija ali zbor jetniških stražarjev. Nikakor ne zadostujejo, ie dodal Ingrao, «jadikovanje ali izrazi solidarnosti tjavendan», če se vzporedno s tem ne uresničuje sodobna politika družbeno preventivnih u-krepov in boja proti socialnemu razkrojevanju. Tudi ni dovoli dajati policistom boljše plače, če se istočasno ne poskrbi za njihovo kulturno raven in dostojanstveno mesto v sodobni pluralistični in demokratični družbi. Policija mora delovati kot sodoben državni organ, agenti morajo uživati svoje demokratične in organizacijske pravice. Skratka, vedeti morajo, da branijo demokratično republiko in ji zavestno služiti. Parlament naj poskrbi čimprej za reformo sodnega sistema, kakor tudi za izboljšanje razmer v jetniš-nicah. (st.s.) Minister Marcora grozi z umaknitvijo načrta o kmetijstvu RIM, 20. — Kmetijski minister Marcora je danes izjavil, da če bo vlada zmanjšala napovedana nakazila za uresničitev kmetijskega načrta, ki se nanaša predvsem na o-krepitev živinoreje, bo prisiljen u-makniti svoj načrt, ki ga je sestavil, da bi primerno uredili eno najvažnejših vej državnega gospodarstva. Marcora je poudaril, da se vedno mnogo govori o važnosti kmetijstva in o njegovi vlogi v okviru vsedržavnega gospodarstva, da pa se to vprašanje zanemarja, ko je treba sprejeti stvarne ukrepe. Odstop izràdske vlade TEL AVIV, 20. — Izraelska via-, da, ki ji predseduje Rabin, je nocoj odstopila. Sklep o odstopu vlade so sprejeli najprej na sestanku vodstva večinske laburistične stranke in ga je kmalu nato vlada ratificirala. Predsednik vlade Rabin je dal tudi predlog za predčasni razpust parlamenta in razpis novih volitev, ki naj bi bile najkasneje prihodnjega maja.. Predsednik vlade je nocoj obiskal predsednika republike in mu sporočil odstop vlade. še v vodstvu stranke» (verjetno je s tem hotel poudariti, da še ne ve, kaj odgovoriti) pa je Granelli za čel pritiskati in izjavlja, da je «KD odprta stranka, ki hoče sodelovati v višji koristi države», še dlje je šel Fracanzani («forze nuove»), ki meni, da bi morali skupinska srečanja med vlado in demokratičnimi strankami ponavljati vsakokrat, ko so na dnevnem redu «važna vprašanja ali dogodki». Forlani je tudi povedal svoje mnenje: «Na takih srečanjih bi morali imeti jasne programe in ideje, morali bi biti pripravljeni na srečanje in na spopad in v obeh primerih je potrebna ustrezna priprava». E-milio Colombo pa je celo protestiral, ker ,ie Andreotti sklical «vrh» o javnem redu, ne da bi pri tem prosil za dovoljenje vodstvo stranke. Poskus «sinteze», vendar v negativnem smislu, tvega demokrščan-sko glasilo «Il Popolo», ki bo objavilo uvodnik o La Malfovem predlogu, od katerega se še precej distancira. Predvsem ugotavlja «Il Popolo», da bi tako srečanje o gospodarski politiki bil «nevaren precedens» na poti oblikovanja «nove večine». Tega pa KD ne mara. Tudi Zaccagnini je v svoji izjavi časnikarjem poudarjal, da je trenutno «politični okvir» okoli Andreottijeve vlade e-dini možen in sprejemljiv za KD. Strankino glasilo pa gre še dlje in grozi, da bi vsak poskus vsiljevanja nove politične vsebine pomenil «skok v temo». Logika, ki jo pri tem uporablja KD je sledeča: Vrh o javnem redu je bil še sprejemljiv, ker je pač bil izjemen. Vendar so po srečanju socialisti začeli govoriti o tem, da se je tako začel počasni proces spreminjanja večine od «loka vzdržanih» do «zasilne večine» vseh demokratičnih sil (in torej tudi KPI). Zadnji korak bi, v tem primeru, bilo oblikovanje prave «zasilne vlade»... Ker pa KD tega ne mara, meni «Il Popolo», je bolje da sploh ne stopa na to pot in torej odkloni že prvi korak. Nekako kot deklica, ki jo je mati posvarila, naj ne gleda moških, sicer bi se začelo s prvim pogledom, končalo pa z nezakonskim otrokom. Temu, kot rečeno, pa La Malfa pravi podcenjevanje gospodarske in politične krize, oziroma noudarJanje strankarske koristi pred splošnim interesom celotne družbe. CANDIDA CURZI Skorajšnje podaljšanje zamrznitve stanarin RIM, 20. — Na prihodnji seji, ki bo v četrtek, bo vlada odobrila zakonski osnutek o «pravični stanarini». Vsebina osnutka še ni dokonč- no izdelana zaradi sporov, ki so nastali med vlado in sindikati glede nekaterih osnovnih členov, ki določajo višino stanarine predvsem v mestih, ki imajo več kot 500 tisoč prebivalcev. Vlada meni, da je treba ta zakon čimprej odobriti in bo zato baje že v četrtek podaljšala za tri mesece zakon o zamrznitvi stanarin, ki zapade 31. decembra. Podaljšanje mora potrditi parlament pred koncem leta. O odločitvi novih zakonskih pravil o stanarini teče govor že dlje časa. Vlada se je obvezala, da bo to vprašanje rešila v najkrajšem času. Zato bo v prihodnjih dneh sestanek med vlado in sindikalno federacijo, da se dogovorijo o dokončni vsebini novega zakona. SLAVNOSTNA OTVORITEV OBČINSKEGA GLEDALIŠČA «FRANCE PREŠEREN» V BOLJUNCU Nov valobran in svetilnik za kulturno življenje dolinske občinske skupnosti Pred številnimi predstavniki oblasti, slovenskega družbenega življenja, gosti in domačini je dolinski župan Švab izrazil zadovoljstvo nad pridobitvijo izrednega pomena in obvezo, da bo dom služil kulturni rasti, sožitju in prijateljstvu med občani - Pozdrav podpredsednika deželnega odbora Stopperja - Pomenljiv nastop šolskih otrok SSk dr. Zorko Harej, predstavniki Stalnega slovenskega gledališča prof. Tavčar, dr. Benedetič in drugi in deželnega italijanskega gledališča Teatro Stabile D'Osmo, Cerniani, didaktična ravnatelja Stefančič in Škrinjar, predsednik sindikata slovenske šole dr. Škerlj, predstavniki prosveti» nih in drugih organizacij v občini, zastopniki orožnikov, finančne straže in javne varnosti ter drugi. Svečanost v dvorani novega gledališča je začel domači župnik Mario Gerdol s krajšim nagovorom, v katerem je poudaril važnost novega poslopja za narodnostni in kulturni obstoj in razvoj na tem ogroženem predelu in dejal, da mora biti gledališče izraz volje, da hočemo na tem ozemlju ostati in živeti. Po o-pravljeni blagoslovitvi je povzel besedo župan Edvin Švab, ki je potem ko je pozdravil vse prisotne v slovenščini in nato v italijanšč'' činski spomenik padlim za svouodo, dejal med drugim: «Ta pokrit in lep, pa čeprav skromno urejen prostor, ki smo ga skoraj drzno poimenovali kar v občinsko gledališče «France Prešeren», nam ne pomeni samo težko pričakovane pridobitve objekta za kulturno in drugo delovanje. Tudi ti zid< vi so zrasli iz temeljev bitke za ohranitev, za očuvanje izročil naših pradedov. V tej bitki se nismo spo- RIM, 20. — Predsednik vlade Andreotti je danes sprejel v palači Chigi predsednika zahodnenemške deželne vlade Baden - Wuertenberg, Hansa Filbirgerja, ki je na obisilu v Italiji. PRED SREČANJEM S STRANKAMI USTAVNEGA LOKA Obračun dosedanjih sindikalnih pogovorov z vlado in industrijci Danes seja tajništva sindikalne federacije in sestanek s finančnim ministrom Pandolfijem - Zasedanje kovinarjev RIM, 20. — Tri sindikalne zveze delajo obračun svojih dosedanjih pogovorov z vlado, Confindustrio in strankami ustavnega loka o vprašanjih gospodarskega razvoja v prihodnjem letu. Obenem pripravljajo predloge, ki jih bodo dale na prihodnjih srečanjih. V tem okviru se bo jutri sestalo tajništvo sindikalne federacije, ki bo razpravljajo o zahtevah, ki jih bodo sindikati postavili vladi, političnim strankam in industrijcem o osnovnih vprašanjih vladne gospodarske politike. Sestanek bo služil tudi za določitev smernic pogovorov, ki jih bo imelo sindikalno vodstvo jutri popoldne z gospodarskimi izvedenci strank ustavnega loka. Sindikalno tajništvo se bo ukvarjalo tudi s predlogi večine sindikalne zveze UIL, v okviru že izdelane sindikalne strategije gospodarskih vprašanjih. Predstavniki sindikalne federacije se bodo jutri sestali s finančnim IZJA VI COSSICC NA SKUPŠČINI SIL JAVNI VARNOSTI TERORISTIČNA DEJANJA NE BODO PREPREČILA POLICIJSKE REFORME RIM, 20. — Danes je bila skupščina vsedržavnega združenja sil javne varnosti, na kateri je kakih 300 komisarjev in funkcionarjev obravnavalo vprašanje preosnove policijskega aparata, in to zlasti v luči najnovejših terorističnih dejanj. Med drugim je bila poudarjena potreba po čimprejšnji prilagoditvi kazenskega zakonika današnjim razmeram, kakor tudi po pomnožitvi agentov ter okrepitvi sredstev za pobijanje kriminala. Končnega dela skupščine se je u-deležil sam notranji minister Cos-siga. Po ugotovitvi, da so agenti javne varnosti pokazali ob priliki zadnjih krvavih atentatov visok čut odgovornosti in zvestobo nalogam, ki so jim poverjene, je minister dejal med drugim: «V demokraciji moramo biti vselej, brez prestanka budni, da lahko že v kali zatremo vsak prevratniški poskus». Hudo napako bi zagrešili — je nadaljeval Cossiga, ko bi napačno tolmačili tragične dogodke preteklih dni in ustavili proces reorganizacije policijskega ustroja, dejansko torej u-resničevanje reforme. Po ministrovi sodbi bi bilo treba določen del narodnega dohodka nameniti naložbam na javnovarnostnem področju, da se povzpne raven poklicne usposobljenosti policistov in pomnožijo sredstva, ki jili ti nujno potrebujejo za učinkovitejši boj proti kriminalcem. Cossiga je nazadnje orisal nekatere točke zakonskega osnutka o reformi, ki ga bo predložila vlada najpozneje do 15. februarja 1977. Medtem se v Brescii nadaljuje preiskava o bombnem atentatu na Trgu Arnaldo (priletna ženska je bila, kot znano, ubita, 11 oseb pa so drobci peklenskega stroja ranili). Karabinjerji so zaslišali mladega veronskega neofašista Claudia Lodija, ker je podoben «fotokitu» atentatorja, vendar so ga nato izpustili. Z druge strani so policijski preiskovalci prav tako na osnovi fotoki-ta pričeli sumiti, da so peklenski stroj nastavili «napisti». Politični oddelek kvesture išče v tej zvezi 25-letnega Giorgia Zuccola, starega znanca policije, ki je 7. t.m. za las ušel možem postave, ko so ti vdrli v eno od številnih «gnezd» NAP. Pripadniki varnostne službe SdS pa so zaslišali 23-letnega Rodolfa Crovaceja iz Brindisija, enega najbolj znanih fašističnih pretepačev, ki se zbirajo na milanskem Trgu San Babila. Kaže, da je zašel v protislovja, ko je moral odgovarjati na vprašanje, kje je bil na dan a-tentata v Brescii. V preiskavi o strelnem spopadu 15. t.m. v Sestu San Giovanni (Milan), med katerim so bili ubiti pod-kvestor Vittorio Padovani, marešalo javne varnosti Sergio Bazzega in «rdečebrigadist» Walter Alasia, pa ni posebnih novosti. Omeniti velja le, da je namestnik državnega pravdnika Alessandrini dal izpustiti na svobodo enega od petih mladincev, ki so bili aretirani pod obtožbo združevanja v prevratniške namene. Gre za Emanuela De Luca, ki naj bi ne imel kaj opraviti s tistim «E-manuelom», o katerem je govor v listinah zaplenjenih v Alasiovem stanovanju in ki naj bi skrbel za o-boroževanje teroristične skupine. Vsekakor se bo preiskava okoli De Lucovih dejavnosti nadaljevala. ministrom Pandolfijem in razpravljali z njim o vprašanju preureditve finančnega ministrstva, o dohodkih v prihodnjem letu in o boju proti davčnim utajam. Srečanje z ministrom bo pred sestankom s političnimi strankami, kar bo omogočilo sindikatom, da bodo lahko z gospodarskimi izvedenci strank dali točne predloge za izvajanje politike naložb in večje zaposlitve v letu 1977. V bistvu bodo sindikalne organizacije jutri obrazložile strankam svoje stališče, ki so ga že pojasnile vladi na sestanku 15. decembra, ko so ves dan obravnavali gospodarsko politiko za prihodnje leto. Čeprav je prišlo na zadnjem srečanju z vlado do zbližanja nekaterih stališč, so sindikati vendar naleteli na nerazumevanje glede svojih zahtev o določitvi večjih naložb na Jugu za večjo zaposlitev. Zato bodo jutri skušali prepričati gospodarske izvedence političnih strank, da bi bilo primerno načeti ta vprašanja v parlamentu, da se spremenijo nekateri vladni ukrepi. Pričakujejo tudi, da bodo morda sindikalne organizacije na sestanku s strankami načele vprašanje sestave «krepkejše vlade», ki naj bi bila v stanju uresničiti gospodarsko politiko, ki bi omogočila izhod iz sedanje krize. To je samo domneva, saj je iz dosedanjih stališč strank ustavnega loka razvidno, da so trenutno vsi prepričani, da je sedanja Andreottijeva vlada «najmanjše zlo» in da jo je treba ohraniti, ter jo pogojevati v parlamentu. Medtem pa so se danes sestali voditelji sindikatov industrijskih strok. Razpravljali so o sindikalnem gibanju in gospodarski krizi ter o odnosu delavskega gibanja do vlade. Na zasedanju so jasno povedali, da kovinarji ne bodo dovolili spremembe premične lestvice in da se ne bodo odpovedali pravici sklepanja dodatnih pogodb v podjetjih. Obširno so razpravljali o politični strategiji sindikalne federacije in ugotovili, da je čestokrat v nasprotju z zahtevami in s stališči delavcev posameznih sindikalnih kategorij. Kljub temu pa so priznali, da je to neizbežno, ker se sindikalna federacija ukvarja z globalnimi gospodarskimi in sindikalnimi vprašanji, sindikati posameznih strok pa včasih ne vidijo posledic, ki jih lahko imajo njihove zahteve na celotni razvoj sindikalne in gospodarske politike v državi. Zato so se odločili, da bodo podprli prizadevanja vodstva sindikalne federacije za uresničitev industrijska preusmeritve, o-krepitev kmetijstva in preosnovo javne uprave. V tej zvezi je bilo poudarjeno, da so kovinarji pripravljeni na žrtve v okviru varčevalne politike, da pa ne bodo nikoli odstopili od dosedanjih osnovnih pridobitev. Pripravljeni so tudi na pogajanja za omejeno povišanje plače, ki pa mora biti v skladu z novo politiko naložb in zaposlitve. šolniki pa zahtevajo čimprejšnji začetek pagajanj za novo triletno delovno pogodbo. Stara pogodba je zapadla preteklega junija O tem so danes razpravljali z ministrom Mal-fattijem. šolniki želijo rešiti predvsem vprašanja, ki se nanašajo na norma- tivni del pogodbe, ker so se o gospodarskem delu že dogovorili v okviru pogovorov z vlado o novih delovnih pogodbah javnih uslužbencev. __________«t........ ... Konec januarja v senatu ratifikacija osimskega sporazuma RIM, 20. — Konferenca načelnikov skupin v senatu je pod predsedstvom Fanfanija določila okvirni dnevni red tega dela parlamenta do konca januarja. Med 10. in 21. januarjem se bo senat ukvarjal z zakonom o zemljiščih in zakonom, ki odpravlja osem prazničnih dni. V zadnji desetini meseca pa bo senat razpravljal o ratifikaciji o-simskega sporazuma. Predvidoma bo senat odobril ratifikacijo še pred koncem meseca. Dolinska občinska skupnost je od nedelje bogatejša za izredno pomemben objekt, kakršen je lahko novo občinsko gledališče, ali če njegovo namembnost nekoliko razširimo, kakršen je lahko stavba, ki bo služila — kot je poudaril župan Edvin Švab v svojem nagovoru — najrazličnejšim družbenim potrebam prebivalcev dolinske občine in tudi drugim. Gledališče, ki je poimenovano po največjem slovenskem pesniškem in preroškem geniju Francetu Prešernu in ki stoji na lepo urejenem zemljišču v Boljuncu, je od včeraj last skupnosti, ki si ga je zaslužila s svojim bojem in s svojimi žrtvami. Otvoritvene slovesnosti so se poleg številnih domačinov in občanov udeležili tudi številni predstavniki oblasti ter slovenskega javnega, političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Deželno upravo je zastopal podpredsednik deželnega odbora Stopper. prisoten je bil predsednik deželnega sveta A. Pittoni. ki je prihitel na svečanost s slovesnosti v Miljah, tržaško občino je zastopal odbornik Chersi, prefekturo podprefekt dr, Pino, jugoslovanski generalni konzulat gen. konzul Ivan Renko in konzul Srečko Kovačič, in dustrijsko pristanišče podpredsednik EZIT Antonini. Prisotni so bili predstavniki pobratene občine Kočevje s predsednikom občinske skupnosti Volkom na čelu, predstavnik ZKPO Slovenije Lotrič in ZKPO iz Kopra Primožič. Dalje so bili prisotni deželni svetovalec in dolgoletni župan dolinske občine Dušan Lovriha, odbornik in svetovalci dolinske občine, župan devinsko - nabrežinske občine posl. Škerk, potem predsednik SKGZ Boris Race, predsednik SPZ Klavdij Palčič, predsednik ZSŠDI Vojko Kocman, predsednik sveta iiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiillHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininniiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU ODNOSOV MED KPI IN ZKJ Aleksander Grličkov gost italijanskih komunistov Pogovori z Berlinguerjem in drugimi člani vodstva KPI RIM, 20. — Tajnik izvršnega ko miteja predsedstva Zveze komuni stov Jugoslavije Aleksander Grlič kov je prišel danes na vabilo centralnega komiteja KPI na obisk v Rim. Spremlja ga svetnik oddelka za zunanje zadeve ZKJ Žarko Mi loševič. Grličkov obisk je v okviru tesnih odnosov med dvema partijama in pogostih pogovorov med komunističnimi voditelji Italije in Jugoslavije. Grličkova so sprejeli na letališču v Rimu načelnik oddelka za zunanje zadeve pri vodstvu KPI Sergio Segre, jugoslovanski veleposlanik v Rimu Borislav Jovič in nekateri funkcionarji. Popoldne se je Grlič kov sestal z glavnim tajnikom KPI Berlinguerjem. s katerim je imel daljši, prijateljski pogovor Sreča nja so se udeležili tudi člani vodstva KPI Paolo Bufalini, Sergio Segre in Antonio Rubbi. Pred sestankom z Berlinguerjem se je Grličkov dalj časa pogovarja) z Bu-falinijem, Segrejem in Rubbijem. Vodstvo KPI je sporočilo, da so pogovori potekali v vzdušju tradicionalnega prijateljstva, ki označuje odnose med državama in je prišlo do izmenjave mnenj o najvažnejših mednarodnih vprašanjih ter o vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja. Velika pozornost je bila posvečena nadaljnjemu razvoju odnosov med partijama. Na pogovorih so poudarili tudi velike možnosti razvoja, ki se odpirajo v italijan sko-jugoslovanskih odnosih, na o-snovi osimskega sporazuma. Kmalu končana obnova porušenih vasi v Posočju LJUBLJANA, 20. - Predsednik predsedstva Slovenije Sergej Kraigher je sprejel danes predsednike občinskih skupščin Nova Gorica, Tolmin in Idrija ter predstavnike štaba za odpravo posledic potresa v Posočju. V daljšem razgovoru so Kraigherja obvestili o poteku sanacijskih del na potresnem območju, predvsem v zvezi z graditvijo montažnih hiš. Pri tem so poudarili, da dela potekajo po predvidevanjih in da bodo končana še ta mesec. Predsednik Kraigher je dal posebno priznanje vsem izvajalcem del. ki so v rekordnem času uspeli postaviti domove za žrtve poiresa, in to kljub težkim vremenskim in terenskim razmeram. Sergej Kraigher je tudi dejal, da je treba akcijo nadaljevati, dokler ne bodo rešena vsa pereča vprašanja, predvsem pa je treba u-stvariti splošne gospodarske možnosti za normalno delo na vsem potresnem območju. RIM. 20. — Uradno so sporočili, da bodo jutri popoldne umestili vsedržavni svet za kulturne in krajinske dobrine. Svet šteje 91 članov-, ki zastopajo deželne pokrajin ske in občinske uprave, univerze ter znanstvene ustanove in razna ministrstva. Dolinski župan Edvin Švab padli z oboroženim nasprotnikom, ki bi požigal, moril, zatiral in preganjal. Znašli smo se v vrtincu splošnega razvoja, ki ni zajel samo nas. naše skupnosti in ki je poleg žrtev prinašal tudi koristi m blagostanje, čez naše občinske meje, v okviru katerih smo živeli srečno, složno in skoraj idilično, ie pljusknil val industrije s svojimi problemi in s tisoči novih detonivi mest za nas in za Trst; delovnih mest, ki se jih veselimo, jih pozdravljamo in zahtevamo Toda pred tem smo doživeli razlastitve naše zemlje, ki niso nikdar neboleče. Operacija «razlastitev» ■je bila pogosto opravljena brez narkoze. Za naše bolečine, za naše zahteve, za naša mnenja tako uprave kot občanov največkrat ni bilo posluha. Kako je danes? Se je kaj spremenilo? Prav gotovo in marsikaj. Ni tu priložnost za ocenjevanje naših sogovornikov, ki so nad nami in ki s svojimi odločitvami pogojujejo naše delo in razvoj. Spremenili so se in spreminjamo se tudi mi. naši občani naše organizacije. naše šole, kajtj v nas se razvija in dozoreva nova zavest, v kateri ut kompleksov za uresničevanie tako pravic kot dolžnosti. V načelnih zahtevah nas naša maloštevilnnst prav nič ne moli. nasprotno v nas utrjuje instinktivni ponos, aa smo kljub majhnosti vendarle na načelni in zato perspektivni in pravi poti.» Župan Švab je nato omenil finančna sredstva, ki jih je uprava porabila za nov objekt in dejal: «Vsi se lahko danes vprašamo: ali je bila izbira občinske uprave pravilna? Odgovori bodo verjetno različni. S strani upraviteljev naj povem, da imamo ob teh, na prvi pogled razkošnih objektih, kot je spomenik in gledališče, občutek, da postavljamo valnbrane in svetilnike ob obali, ki jo izpodjeda razburkano morje. Seveda, za tistega, ki sloji na kopnem in ne tvega svoje eksistence na včasih podivjanem morju. je tak objekt mogoče nezanimiv in nepotreben, razen če ne bije v njegovih prsih plemenito srce in ne prevladuje v njegovi presoji zdrav, pošten in demokratičen duh. Recimo tak kot ga vsebuje naša republiška ustava.» Po krajšem opisu stavbe je župan Švab nadaljeval: «Uprava pozdravlja že v naprej vse pobude kulturnega, političnega, gospodarskega, upravnega, zabavne- V. L. (Nadaljevanje na zadnji strani) TRŽAŠKI DNEVNIK USPEŠNA POBUDA KOMISIJE ZA MLADINO IN ŠPORT PRI SKOZ Obisk delegacije slovenskih mladincev pomemben korak v medsebojnem spoznavanju Predstavniki ZSMS so se seznanili s celotno problematiko slovenske manjšine in mladine v Italiji ■ Konkreten delovni dogovor za sodelovanje Pred kancem leta so te dni na dnevnem redu še zadnje seje krajevnih uprav. Danes in jutri se še sestane deželni svet Furlanije-Julijske krajine. Na današnji seji bodo razpravljali in sklepali o finansiranju nekaterih javnih del v Furlaniji in o prispevkih občinam za dopolnitev me-tanizacije, jutri pa bodo obdelali zakonske osnutke o zaščiti gozdov pred požari in o dopolnitvah deželnega zakona za ponovno vzpostavitev produktivnosti kmetijskih obratov, ki jih je prizadel potres. Drevi se sestane tudi tržaški občinski svet z običajno dolgim dnevnim ledom upravnih sklepov. Že dol-$o sicer čaka tudi dolga vrsta imenovanj v razne javne ustanove in nekaj važnejših sklepov v zvezi npr. s poviški nekaterih občinskih pristojbin, toda spričo delikatnosti političnega položaja ni pričakovati, da pridejo še na vrsto. Še najbolj kočljiv se zdi položaj v tržaški pokrajinski upravi. Načelniki svetovalskih skupin se bodo sicer sestali dan pred božičem, medtem se pa nadaljuje pobuda pokrajinskega vodstva za ugotovitev možnosti sestave levičarske uprave. Nadaljujejo se stiki z drugimi strankami, sinoči sta se tako sestali delegaciji KPI in PSI. da poglobita posvetovanja o pokrajini in o bližnji skupščini kraške gorske skupnosti, ki mora te dni izvoliti izvršne organe in odobriti delovni program. Sekcije KPI o osimskem sporazumu Sekcija KPI «Che Guevara» pri Magdaleni priredi drevi, ob 20. uri r-azoravo o osimskem sporazumu, o prosti coni in o gospodarskem razvoju Trsta. Govoril bo Giorgio Can-ciani. Razpravo o osimskem sporazumu priredi danes tudi sekcija KPI za Greto in Barkovlje; uvodno poročilo bo podal sen. Paolo Sema. Začetek ob 20. uri. Ob 19.30 pa bo prof. Roberto Costa govoril na sedežu sekcije KPI «P. Togliatti» v Naselju sv. Sergija, Ul. Peco 7, o temi «Osimski sporazum — korak dalje k evropskemu sodelovanju v interesu Trsta». Sledila bo razprava. Protest KD proti fašističnemu izzivanju Neznanci, ki jih gre iskati v poznanih vrstah običajnih fašističnih skrajnežev in razgrajačev, so v nedeljo ponoči razbili šipe sedeža openske sekcije KD v Ul. Ginepri ter v notranjost odvrgli listič s protiosim-skimi parolami. Pokrajinski odbor stranke je v posebnem tiskovnem poročilu ostro obsodil ta fašistični napad, ki se pridružuje številnim drugim vandalskim dejanjem preteklih dni. S tem skušajo določeni desničarski krogi netiti napetost in Večje število predstavnikov vseh gospodarskih, kulturnih, športnih in drugih družbenh organizacij kraš-kih vasi, koordinacijskega odbora ter obeh konzult se je v spremstvu občinskih svetovalcev Wilhelma in Monfalcona sestalo včeraj popoldne v občinski palači z županom Spac-cinijem in odbornikom za urbanistiko De Luco. Številna delegacija je upraviteljema še enkrat predstavila jasne zahteve glede urbanistične u-reditve kraških vasi, ki že dolga leta čakajo, da bi jim bil z ustrezno varianto omogočen skladen gospodarski in družbeni razvoj, ki je tudi pogoj za ohranitev in obvarovanje narodnostnih značilnosti. Župan je s svoje strani zagotovil, da bo občinska up~ava v teku prve tretjine prihodnjega meseca dokončno pretresla predloge koordinacijskega odbora kraških vasi ter o-beh konzult za varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu ter tako definiran osnutek variante prenesla v razpravo v občinski svet predvidoma že pred koncem januarja. Posebej je poudaril, da pričakuje v tej dokončn, fazi izdelave variante, ki naj bi obsegala perimetracijo vasi in novo gradbeno normativo ter dočakala tudi dejanske možnosti za Urnik trgovin za praznike Sreda, 22. decembra: vse trgovine odprte po normalnem umiku (zjutraj in popoldne). Petek, 24. decembra: vse trgovine bodo lahko podaljšale urnik za eno uro. Pekarne bodo odprte od 7.40 do 13. in od 17. do 19. ure (dvojna peka). Mesnice bodo odprte od 7.40 do 13. in od 16.30 do 19. ure. Sobota, 25. decembra — božič: zaprte bodo vse trgovine razen cvetličarn (od 8. do 13. ure). Nedelja, 26. decembra — sv. Štefan: zaprte bodo vse trgovine razen mlekarn in pekam, ki bodo odprte od 7.40 do 13. ure. zmedo, je nadalje rečeno v poročilu, ki se zaključuje z zahtevo, da je treba takšna dejanja preprečiti z največjo odločnostjo, kajti naše mesto, odlikovano z zlato kolajno odporništva, želj živeti v miru in odklanja metode političnega boja, ki so osnovane na nasilju. Od jutri plačevanje avtomobilske takse Z jutrišnjim dneh bo začel poslovati urad za plačevanje taks za avtomobile nad 10 KS na sedežu tržaškega avtokluba. Urad je odprt ob delavnikih od 8. do 12. ure in Na openskem strelišču je bila v nedeljo popoldne svečanost ob 35-Ietnici smrtnih obsodb Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Simona Kosa, Ivana Vadnala in Ivana Ivančiča, ki jih je izreklo posebno fašistično sodišče. Komemoracijo je priredilo vsedržavno združenje antifašističnih političnih preganjancev ANPPIA ob sodelovanju odporniških in partizanskih organizacij. Pred spomenikom žrtev se je zbralo veliko ljudi, da bi počastili spomin padlih. Prisotne je najprej pozdravil mladinec Igor Malalan, ki je pozdravil predstavnike borčevskih organizacij in predstavnika gene- socialne storitve ter za razvoj raznih gospodarskih dejavnosti, čim širše sodelovanje zainteresiranega prebivalstva in njegovih organizacij Predloge za varianto, ki jih je izdelala posebna komisija slovenskega raziskovalnega inštituta s sodelovanjem koordinacijskega odbora, je predstavništvo tega odbora izročilo v soboto odborniku za urbanistiko. Te predloge bodo jutri skupno proučili. Danes ob 16. uri se bodo v Kulturnem domu predstavili gojenci baletne šole SSG. To bo že drugi javni nastop v treh sezonah obstoja te posebne dejavnosti gledališča v našem mestu — in ob tem moramo spomniti naše bralce, da je lanski nastop moral odpasti, ker je bil programiran v času, ko je zaradi zasedbe Kulturnega doma, bila vsa dejavnost prekinjena. Toliko bolj se veselimo današnjega nastopa, ki bo pokazal potrpežljivo pedagoško delo obeh baletnih mentorjev, Nade Križmančxeve in mojstra Janeza Mejača. Lepota ritma in premišljena eleganca prvih baletnih korakov, skladnost gibanja telesa kot celote, vse to sodi v temeljno vzgojo mladega sodobnika. Zato upravičeno uvrščamo ritmične vaje in plesna sproščen ja med predmete estetske vzgoje, kot so na primer glasba, slikarstvo in recitacija. Zvestoba in ljubezen ter vztraj- samo od 8. do 12. ure. Takse bo mogoče plačati tudi v izpostavah ACI pri Fiatu na Campo Marzio 12 (od 8.30 do 12 ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah zaprto) ter v Ul. Flavia v žavljah štev. 17 in na Trgu Duca degli Àb-bruzzi 1 (od 8.30 do 12. ure in od 16. ure do 18.15, ob sobotah zaprto). 24. in 31. decembra bo urad zaprt. Rok za plačanje takse zapade 10. januarja. DHUl.E VKSTI NA ZADNJI STKANI ralnega konzulata SFRJ v Trstu generalnega konzula Ivana Renka in konzula Srečka Kovačiča. V svojem nagovófu je Malalan omenil barbarstvo fašizma in njegovo nasilje nad slovenskimi ljudmi in med drugim dejal: «Mladi imamo srečo, da nismo okusili grenkobe in grozot, ki so prizadele starejša poko-lenja in da uživamo sadove junaškega boja za svobodo. Včasih se dozdeva, da ne znamo pravilno vrednotiti teh saz Slovenije obiskali Rižarno, medtem ko so se popoldan udeležili spominske svečanosti na openskem strelišču in nazadnje še prvega kulturnega večera ob svečani otvoritvi novega gledališča v Boljuncu. Društvu «France Prešeren» iz Boljun-ca so tudj podarili včč čtiva. Vezi med osrednjo mladinsko or ganizacijo v Sloveniji in komisijo za mladino in šport iz zamejstva so bile v zadnjih letih močne in ta obisk jih je še utrdil. To je naglasil tudi sekretar Vito Habjan, ki je pred odhodom dejal: «V imenu delegacije RK ZSMS ocenjujem srečanje s člani komisije za mladino in šport pri SKGZ za izredno u-sp.ešno, saj smo se seznanili s celotno problematiko mladih v zamejstvu, kakor tudi celotne naše manjšine. Upamo, da bo naš konkreten delovni dogovor resnično zaživel v vsakodnevnem delu in da se bomo čimprej srečali v skupni akciji, v kateri bomo povezali člane ZSMS z mladimi v zamejstvu. Še enkrat se zahvaljujemo vsem za resnično prisrčen sprejem.» Pristaniška ustanova sklenila povišati tarife svojih uslug Upravni svet avtonomne pristaniške ustanove iz Trsta je na svoji zadnji seji razpravljal o proračunu za leto 1977 ter ga je po daljšem uvodnem poročilu podpredsednika Giammarinija tudi odobril. Giammarini je dejal, da je v skladu z dosedanjim «trendom» pričakovati, da se bo v prihodnjem letu promet skozi tržaško pristanišče povečal za kakih 10 odstotkov.,,.Kljub temu je komisija za proučevanje finančnega stanja avtonomne ustanove prišla do zaključka, da bo potrebno zaradi vse večjih stroškov tarife zvišati. Nov tarifski sistem bo stopil v veljavo že s 1. januarjem 1977. Srednjj povišek tarif za usluge, ki jih pristaniška ustanova nudi, bo znašal približno 30 odstotkov. Vendar je Giammarini poudaril, da je ta povišek v glavnem rezultat razvrednotenja lire in da ne zadeva le Trst, temveč vsa italijanska in mnoga tuja mesta. Vsekakor pa naj bi nove tarife ostale nespremenjene skozi vse prihodnje leto. koncert za čembalo in godala ob solističnem sodelovanju Mojce št-škovič. Ta točka sinočnjega sporeda je stvarno pomenila tveganje spričo komorne narave solističnega glasbila, njegove omejene zvočne razsežnosti in akustičnih svojstev dvorane. Izvajalka je ne le s svojo tehnično natančnostjo in ritmično zanesljivostjo marveč tudi s svojo umetniško zrelostjo te ovire in glasbilu prirojeno dinamično neiz raznosi prepričljivo premagovala. Orkester je vodil dirigent Aldo Belli. RAVEL KODRIČ DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina — AllTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari-Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina-Patuna, Campo S. Giacomo 1; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef št. 732-627. Režiser Žarko Petan predava! o Pirandellu O italijanskem dramaturgu Pirandellu in o slovenskem gledališču je študentom filozofske fakultete tržaške univerze včeraj govoril Žarko Petan. Slovenski režiser je povedal, da je Pirandellovo dramsko delo prisotno v slovenskem gledališču že več kot pol stoletja in da je v njem imelo revolucionarno vlogo. Petan, ki v teh tednih pripravlja za ljubljansko gledališče nedokončano Pirandellovo delo «I giganti della montagna», je podal zanimivo sliko slovenske o-drske umetnosti v Sloveniji. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST BALETNA ŠOLA Sezona 1976-77 BALETNI NASTOP PEDAGOŠKI PRIKAZ ŠTUDIJA Pedagoga: NADA KR1ŽMANČIČEVA in JANEZ MEJAČ V drugem delu bo nastopila grupa solistov pod vodstvom Janeza Mejača. Danes, 21. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Prodaja in rezervacija vstopnic danes, 21. t.m., od 10.30 do 12.30 ter eno uro pred pričetkom nastopa pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734-265). Gledališča VERDI Drevi ob 20. uri za red F zadnja ponovitev Donizettijeve opere «Don Pasquale». Preostale vstopnice pri gledališki blagajni (tel. 31948). ROSSETTI Danes, 21. t.m., ob 20.30 do četrtka, 23. t.m. Piccolo Teatro iz Milana predstavlja Giorgia Gaberja v «Libertà obbligatoria». Parter 2.500 lir, I. galerija 2.000 in II. galerija 1.000 lir. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti. Koncerti Drevi ob 20.30 v Nemškem kulturnem inštitutu, Koronejska ulica 15, koncert pianistke Helen Grube in violinista Michaela Grebueja. Na sporedu skladbe E. Blocha, G. Tracka, L. van Beethovna, Camille Saint-Saensa, N. Paganinija, F. Kreislerja in P. de Saratasa. Vstop prost. SLOVENSKI KLUB vabi danes, 21. t.m., ob 20.30 na predavanje, ki ga bo imel prof. TONE WRABER iz Ljubljane MED PRITLIKAVCI IN VELIKANI (vtisi biologa iz centralne Afrike) je naslov predavanja, ki ga bo predavatelj ponazoril s številnimi diapozitivi. Včeraj-danes Danes, TOREK, 21. decembra TOMAŽ Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24. — Dolžina dneva 8.41. — Luna vzide ob 7.38 in zatone ob 17.16. Jutri, SREDA, 22. decembra DEMETRIJ Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 11,7 stopinje, najnižja 9,5, ob 19. uri 11, zračni pritisk 1018 mb narašča, vlaga 86-odstotna, brez vetra, nebo malo oblačno, morje mimo. temperatura morja 11,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 19. decembra 1976 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 75-Iétni Fiorello Barbini. . 56-letni Angeo Caenazzo, 661etna Marianna Redivo por. Srebernik, 67-letna Antonia Zoch por. Vascotto, 63-letna Angela Valente por. Modugno, 85-letni Antonio Luigi Gabassa, 82-let-na Tersilia Forgnone vd. De Giorgi, 69-letni Leopoldo Stein, 66-letna Nives Alberti vd. Venturin, 66-letni Romeo Gionchetti, 72-letni Albino Calligaris, ZAKLJUČNE SEJE JAVNIH UPRAV PRED 1977 Na občini in na deželi upravni sklepi Negotovost glede pokrajinske uprave Nadaljujejo se posvetovanja na pobudo socialistov o možnosti levičarske uprave na pokrajini in o gorski skupnosti od 15.30 do 17.45, ob sobotah pa Z ZAHTEVO PO DOLOČITVI VARIANTE ZA KRAS ŠTEVILNA DELEGACIJA KRAŠEVCEV VČERAJ PRI TRŽAŠKEM ŽUPANU Župan je zagotovil, da bo že pred koncem januarja prenesel osnutek variante v razpravo v občinski svet niiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiTiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuuiiiiiiiiiiiiirtiiiiiifiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiin SPOMINSKA SVEČANOST NA OPENSKEM STRELIŠČU Delo Tomažiča in tovarišev naj živi kot vera v življenje Govora Srečka Colje in sen. Paola Seme . Predstavniki družbeno-političnih in borčevskih organizacij položili venec DANES POPOLDNE V KULTURNEM DOMU Nastop gojencev baletne šole SSG Malčki bodo pokazali česa sta jih na. učila Nada Križmančič in Janez Mejač iiiiiiiiiiimuuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiintiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiinisiiMHiuiiuiiiiiiiimiii ČETRTI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE Nekaj dognanih stvaritev komornega orkestra Busoni Prepričljiv nastop čembalistke Mojce Siškovič v Bachovem koncertu . Dirigent Aldo Belli SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA, SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA, GLASBENA MATICA, NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU KOSOVEL SLOVESNI VEČER OB 50-LETNICI SMRTI IN OTVORITEV RAZSTAVE O NJEM O pesniku: MARKO KRAVOS Komorni zbor Glasbene matice vodi JANKO BAN Pevski zbor Igo Gruden vodi SERGIJ RADOVIČ Mezzosopranistka — NORA JANKOVIČ Basist - IVAN SANCIN Pri klavirju - NEVA MERLAK Člani Stalnega slovenskega gledališča — MILOŠ BATTELINO, STANISLAVA BONISEGNA, MIRANDA CAHARIJA, STOJAN COLJA, SILVIJ KOBAL, MIRA SARDOČ Scena in likovna oprema: KLAVDIJ PALČIČ Režija: MARIJ URŠIČ KULTURNI DOM, JUTRI, 22. DECEMBRA, OB 20.30 VABLJENI ! UNIVERZITETNI ŠTUDENTI prirejajo BRUCOVANJE DOBIMO SE V ČETRTEK, 23. T.M., OB 20. URI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA V TRSTU SPD TABOR OPČINE priredi od 23. decembra do 2. januarja 1977 razstavo ROBERTA HLAVATYJA Odprtje bo v četrtek, 23. decembra, ob 20. uri. Razstava bo odprta cb praznikih od 10. do 12. in od 16. do 20. ure; ob delavnikih od 13. do 20. ure. Kino Movie Club 77 (prireja CUC). Danes v Domu šteudenta A (Ul. F. Severo 158) ob 18.00 in 20.30 «Ro.Go.Pa.G.» ali «Leviamoci il cervello». Režija Rossellini, Godard, Pasolini, Gre-goretti. Ariston 16.30 «Fox trot». Peter O’ Toole in Charlotte Rampling. Zadnji dan. Mignon 16.00 «King Kong». Nazionale 16.00 «La professoressa di scienze naturali». Lili Carati. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo- J6.30 , .«Safari ■ express». Giuliano Gemma in Ursula Andress. Barvni film. „.<■-, rriK<.v>- (!i, Fenice 16.00 «Buffalo Bill e gli in1 diani». Paul Newman in Burt Lan-caster. Barvni film. Excelsior 16.00 «Per amore di Cesarina». W. Chiari, G. Bramieri in V. Morriconi. Barvni film. Eden 16.30 «Historie d'O». Corinne Clery. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ritz 16.30 «Le deportate della sezione speciale SS». John Steiner in Lina Polito. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Aurora 16.00 «L’ultima donna». Ornella Muti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.00 «Gator». Burt Reynolds. Barvni film. Cristallo 16.00 «Taxi driver». Igra Robert De Niro. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 15.00 «La pattuglia dei dobermann al servizio della legge». Filodrammatico 16.30 «Anche il sesso è un affare di stato». Prepovedan mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Pasqualino Settebellez ze». Giancarlo Giannini. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Vittorio Veneto 16.15 «Culastriscie nobile veneziano». M. Mastroianni in C. Mori. Barvni film. Ideale 16.00 «La giustizia privata di un cittadino onesto». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Abbazia 16.00 «Violenze erotiche in un carcere femminile». G. Deloir. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «Spazio 1999». Znanstvenofantastični barvni film. Astra 16.00 «I cannoni di Navarrone». G. Pečk. A. Quinn in D. Niven Barvni film. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124, Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. ,200 121: Se sljan: tel. 209-197; Zavije:'tel. 213-137. Milje: tel. 271 124. Razna obvestila Danes, 21. t.m., na predvečer dneva Armije bo nastopil TPPZ v gledališču v Postojni. Avtobusi bodo v Bazovici že ob 18. uri. Odhod nepreklicno ob 18.30. Pevci in godbeniki bodite točni in ne pozabite obmejnih dokumentov. Nakrežinska godba na pihala vabi vse ljubitelje glasbe na tradicionalni božični koncert, ki ga društvo prireja vsako leto za božič na glavnem trgu v. Nabrežini. Začetek ob. 10.30. V nedeljo, 26. t.m., ob 17, uri v Finžgarjevem domu bo igral ansambel Taims. Razstave V Tržaški knjigarni Franko Vec-chiet razstavlja najnovejše grafične liste. Atilij Kralj razstavlja v dolinski Torkli do 10. januarja 1977. Razstava je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 21. ure in ob nedeljah in praznikih (razen božiča in novega leta) od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure. V počastitev spomina pok. Vladi-mira Babiča darujeta Boris in Jadranka Košuta 10.000 lir za Rod Modrega vala. Namesto cvetja na grob pok. Vladimiru Babiču darujeta Neva in Marijan 10.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. Namesto cvetja na grob tete Antonije Žagar darujejo žvankovi (Padriče 52) 10.000 lir, družini Srečko Grgič in Silko Grgič (Bazovica 13) 10.000 lir in Francka Grgič (Padriče 49) 5.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. V spomin na Marijo Košuta por. Sedmak daruje Drago Sedmak 5.000 lir za ŠD Mladina. Namesto cvetja na grob Antonije Žagar darujeta Milka Batič (Loj njer 366) 2.000 lir in Vida Grgič (Padriče) 3.000 lir za dom handika-piranih na Opčinah. V isti namen daruje Angela Grgič (Padriče 73) 2.000 lir za ŠZ Gaja. Ivanka Lupine daruje 5.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Karolini, Gabrovec por. Štrekelj in Natalijo Berginc por. Furlan daruje Ivanka Lupine 5000 lir za godbeno društvo iz Nabrežine. Ob 10-letnici pevskega zbora Fantje izpod Grmade daruje družina Do-ljak 10.000 lir za zbor. Namesto cvetja na grob Marja Tavčarja darujeta Ivanka in Nando Križman 5000 lir za spomenik padlim v NOB v Samatorci. V počastitev spomina pok. Josipa Stavanje darujejo Bijanka in Vilko Batič 2.000 ter Zofka Pečar 1.000 lir za TPPZ. Namesto voščilnic ob novem letu darujeta Luciana in Slavko Štoka 10.000 lir za Kulturni dom Konto-vel - Prosek. Namesto cvetja na grob Marije Sedmak darujeta Marta in Miroslav Košuta 10.000 lir za Dijaško matico. Sporočamo, da nas je zapustil naš stric JUST PEČAR Pogreb bo danes, 21. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčinah. Žalujoči: Viktor z družino in sorodstvo. Trebče, 21. decembra 1976 Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil ANTON KNEZ Pogreb bo danes, 21. t. m., ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boljuncu. Žalujoče družine Knez, Knez in Bralni Boljunec, Log, 21. decembra 1976 21. decembra 1976 O © © O © © € © © © i ZANIMA VSE ! VELIK USPEH, KI SMO GA ZABELEŽILI S POBUDO «BOŽIČNO DARILO, KI VAM GA POKLANJA GODINA» nam je dal idejo, da razširimo iniciativo na vse artikle, tako da lahko V S I izkoristijo VSE 20% POPUSTA na PLAŠČE, LODNE, OBLEKE, JOPE in KRILA 20% POPUSTA na moške in otroške PLAŠČE, LODNE, OBLEKE, JOPE in HLAČE NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA V GORICI JOPA bober Spitz 695.000 — 550.000 KRZNO " ” 890.000 — 690.000 JOPA Castorvis 320.000 — 250.000 KRZNO Castorvis 360.000 — 280.000 MOŠKO KRZNO Murmell 690.000 — 550.000 10% POPUSTA na dragocena in navadna krzna 10% POPUSTA na vsa oblačila IZREDNE PONUDBE V VSEH ODDELKIH © © © © © Ul. Carducci 10 Ul. Orioni 3 © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © G Različne misli o uporabi sredstev goričkega sklada PSI in K P! menite; da mora za ohme;ne naprave poskrbeti država ©O©©©©©©©©©©© @©©®@@@©@©®®®@®©®®©©© ^iiiimi iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii milil lumi mimi mi mulini immillili inumi n um mimi milil Milim n mini miiiiiiiiHiHmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiiiii im Razprava o načrtovanju SKLEP KG!i/!lsliE Zfl šolstvo svetcivanske konzulte v miljski občini Miljski občinski svet je na svoji zadnji seji razpravljal o osnutku programiranja občinske uprave za štiri letje 1977-1980. Osnutek sestavlja 14 dokumentov, ki so jih v treh komisijah leto dni proučevali predstavniki KPI. PSI, PSDI in KD (KD je 28. oktobra odklonila sodelovanje in se v zadnjih mesecih ni več udeleževala razgovorov). Na zadnji seji so tako razpravljali o dokumentih, ki jih je pripravila komisija za splošne zadeve. Ta komisija je izdelala stiri doku mente, doslej pa je občinski svet odobri! le dokumenta o reformi države in o razvoju krajevnih uprav ter o -programiranju Ob odsotnosti lired stavnikov KD in PRI. ki se niso u-dcležili glasovanja, je občinski svet soglasno odobril oba dokumenta. Raz prava se bo nadaljevala na jutrišnji seji občinskega sveta. Liiadka krrifig.aina s sodelovanjem PD FKAN VENTURINI priredi jutri, 22. t.m., v prostorih osnovne šole pri Domju RAZSTAVO KNJIG od 15.30 dalje. Gb 20.30 pa bo srečanje s pesnikom Marijem Čukom. Vljudno vabljeni! V BELI KNJIGI ZAHTEVE VSEH SVET0IVANSKIH ŠOL Predloge za ureditev šolskih problemov bodo poslali pristojnim občinskim in pokrajinskim organom Goriške obmejne infrastrukture in druge, ki so važne za razvoj Gorice, so bile spet predmet razprave na sinočnji seji goriškega občinskega sveta. Razlog za to je bil osnutek resolucije liberalnega svetovalca Fornasirja, ki je zahteval, da se morajo sredstva goriškega sklada o-sredotočiti le na nekatere važnejše infrastrukture in ne izgubljati se z podporo neštetih pobud. Za njim je svetovalec Tuzzi predlagal drugo resolucijo v imenu skupin KD, PSDI PRI. V tej je rečeno, da je treba s sredstvi goriškega sklada financirati obmejno postaio pri Štandrežu in avioport in tudi take naprave, ki naj bi bile v nadomestilo izgubljeni zemlji, ki je potrebna za te infrastrukture. V debato so posegli zastopniki vseh skupin. Socialist Waltritsch ie ožigosal zahtevo zavoda za ljudske hiše, ki hoče s sredstvi tega sklada zgraditi luksusna sta-'-vanja na Korzu. Bil je tudi na s p * n financiranju obmejnih naprav. Ker spadajo te v pristojnost države, ki mora še posebej po ratifikaciji osimskega sporazuma financirati z delom 300 milijard, ki jih bo italijanska vlada uporabila za razvoj obmejnega področja. Celo vrsto pomislekov je izrazil tudi Paulin od Slovenske skupnosti, komunist Chiarion pa je dejal, da je proračun goriškega sklada neločljivo povezan s povečanjem prelevmanov na proizvode proste cone da je s tem v zvezi treba izdelati prvenstveno lestvico porabe sredstev tega sklada. Nasprotoval je, da bi se v resoluciji občinskega sveta točno vnesle zahteve po financiranju obmejne postaje, ker to spada v pristojnost države. Debata se je zavlekla pozno v noč. V njo so posegli tudi drugi svetovalci. V začetku seie so župan in zastopniki skupin obsodili zločinske a-tentate zadnjih dni v raznih krajih Italije. V NEDELJO V ČEDADU demske federacije ANPI Federico Vincenti in tajnik Adelchi Gobbo, predsednik ANPI Nadiških dolin Mario Bergnach, ciani odbora ANPI iz Čedada, bivši partizani, predstav niki ZB Slovenije iz goriških Brd, zastopniki strank ustavnega loka in drugi politični in vojaški predstavniki. Spominsko svečanost je odprl predsednik ANPI iz Čedada Gino Lizzerò, v imenu občinskega sveta in mesta Čedada pa je spregovoril župan Del Basso. Glavni govor je imel častni predsednik videmske ANPI Umberto Zanfagnini, ki je podčrtal, da so za te velike človečanske ideale žrtvovali svoja mlada življenja tudi ti le partizani, katerih imena so s krvjo vklesana na spominski plošči. Letošnja komemoracija v’Čedadu je še en dokaz, da hočeta sosedni državi Jugoslavija in Italija hoditi po tej poti še naprej, bogatiti jo z izkušnjami iz NOB in razvijati na višjo raven medsebojno sporazume vanje in sodelovanje na vseh področjih. Anton Birtič - Mečana Obveščamo starše dijakov nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Golici, da bo sestanek vseh staršev te šole jutri, 22. t.m.. ob 18. uri z edino točko dnevnega re da: enoten dopoldanski urnik. PO TACCHINARDIJEVEM (PSDI) ODSTOPU POKRAJINSKI VODSTVI KPI IN PSI PREUČILI POLOŽAJ NA POKRAJINI Pripombe PSDI na račun slabih cestnih povezav Gorice z Lju bljar.o Včeraj pozno zvečer sta se v Go rici sestali pokrajinski delegaciji dveh delavskih strank, KPI in PSI Tema pogovora: politični položaj v nekaterih ■ krajevnih upravah, zla sti v občini Tržič in v pokrajinskem svetu. Zaradi pozne ure nam izid sestanka ni znan in bomo o njem poročali prihodnjič, če se bosta stranki odločili, da svoja spoznanja objavijo. Z ostavko pokrajinskega svetovalca PSDI Agostina Tacchinai dija. ki jo je pokrajinsko vodstvo stranke sprejelo, so se razmere v pokrajinskem svetu precej spremenile. Tacchinardi je bil na zadnjih u pravnih volitvah izvoljen hkrati v pokrajinski in občinski svel v Go rici. Po običajni praksi in tudi po statutu bi moral takoj po izvolitvi «optirati» za ta ali oni izvoljeni organ, vendar je odlašal sktraj eno leto in pol. Njegovo obnašanje v pokrajinskem svetu je bilo odloči 1 - Komisija za šolstvo svetoivanske rajonske konzulte, ki se je sestala v četrtek skupno s predstavniki vseh zavodskih svetov, od otroškega vrtca do osnovnih, srednjih in višjih' srednji'' šol, tako'" s,lovenske-ga kot italijanskega jezika, bo sestavila seznam vseh zahtev šol, ki Obstajajo V svetdiVanskérri okraju in jih v beli knjigi predložila tržaški občini in pokrajini. V obširnih izvajanjih predstavnikov vseh šol je prišlo do izraza dejstvo, da je bilo na šolskem področju napravljenega kaj malo v svetoivanskem okolišu. Iz izvajanj nekaterih šolskih predstavnikov je celo izšlo, da je tržaška občina sredstva, namenjena šolam svetoivanskega okraja, celo prenesla drugam. Vsekakor pa ie stanje zeb zaskrbljujoče, saj na vseh šolah odločno manjkajo primerni prostori, popravila in obno vitvena dela napredujejo povsod počasi, v zadnjih letih se ie število prebivalstva v okraju zelo povečalo, s tem pa je narastlo tudi število šoloobveznih otrok, ni pa se poskrbelo za razširitev šolskih pro- •lini um iiiiimi 111111111111111111 um n m m 111111111 iiiiiiimiiiiiimiimiiu min miiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii PRIHODNJI ČETRTEK V KULTURNEM DOMU Slovenski univerzitetni študenti bodo spet obnovili brucovanje Pričakujejo, da bo to spodbudilo obuditev organizirane dejavnosti med slovenskimi študenti, ki je v zadnjih letih povsem zamrla štorov. Še enkrat je prišel do izraza kritičen položaj slovenskih višjih srednjih šol, od učiteljišča do znanstvenega in klasičnega liceja ter zavoda «žiga Zois». Naj na koncu omenimo še neljubo izvajanje nekaterih predstavnikov italijanskih otroških vrtcev pri Sv. Ivanu, kf so imeli nekatere ne točne pripombe glede naporov šve-toivanske rajonske konzulte v zvezi s popravili v otroškem vrtcu v Lonjerju ter glede slovenskega odseka, ki več kot mesec dni praktično ne deluje, ker nista ne ustanova ONAIRC ne občina, še poskrbeli, da bi lahko lonjerski in ka-tmarski otroci varno prišli do prostorov v Ul. delle Cave. Ravnateljica italijanskega otroškega vrtca v Ul. delle Cave je celo namignila, da bi bilo bolje, če bi se slovenski vrtec sploh izselil iz tistih prostorov, saj bi tako italijanski otroci, ki niso našli v letošnjem letu prostora v vrtcu, prihodnje leto lahko obiskovali pouk. Ni pa povedala, kam naj bi šli slovenski otroci, tako tisti pri Sv. Ivanu, kot lonjerski in katinarski, saj kaže (vsaj iz izvajanj nekaterih posameznikov), da so ti le gostje v lonjerski stavbi, kjer je bila nekoč slovenska društvena gostilna in prostori predvojnega prosvetnega društva. pred njegovim nasilnim razpustom. R. Pečar Po enoletnem premoru bodo slo venski univerzitetni študenti ponov no: priredili tradicionalno brucovanje, praznik «svežih» visokošolcev. Brucovanje bo v četrtek, 23. t.m.. °b 20. uri v mali dvorani Kultur nega doma v Trstu: vabljeni so vsi slovenski univerzitetni studenti, ne glede na univerzo, kjer študirajo (Trst, Ljubljana ali drugje), a-biturienti višjih srednjih šol, novopečeni «doktorji» in pač vsi, ki na kak način spadajo v akademsko življenje, pred nekaj leti je brucovanje predstavljalo važen dogodek v življenju slovenskih visokošolcev. To je bil večer, ki je privabil malone vre študente in med katerim so letele puščice na vse strani. Zafrko-vanje je bilo seveda osredotočeno predvsem na bruce, a izogniti se mu ni mogel nihče. Prave «umetnine» so bile pesmice, ki so jih Uredništvo MLADINSKE REVIJE galeb obvešča vse svoje zveste naročnike, da bo NAGRADNO ŽREBANJE danes, 21. decembra, popoldne v Kulturnem domu po PRODUKCIJI BALETNE ŠOLE SSG PRIDITE V CIM VEČJEM ŠTEVILU! linillllllllllllUIIUlIHUlUIHIIIIIHUllllllllllllllIlIllllillUllllllHIIIIHIIIIHIIIUHHUHIIUIIIIIIUIIHIIIIlllHIIIIUIIUIIIHMIIIIIIIIIIIIIlUlIlHIIIIIIIIIIIIlIllIlllllllllUIIHUllll U nmii STAVBAH, KI JIH BODO PRIČELI GRADITI V PRIHODNJIH DNEH Veleblagovnica Stanita se bo preselita iz sedanjih v nove poslovne prostore Zagotovljeno delovno mesto sedanjim 90 uslužbencem - Sindikati prekinili protestno gibanje Komemoracija pred spominsko ploščo padlim partizanom Na športnem igrišču v Čedadu, pred spominsko ploščo osmim zverinsko pobitim partizanom 18. decembra 1944, je bila v nedeljo, 19. decembra, spominska svečanost ob 32-obletnici barbarskega nacifaši-stičnega dejanja. Med žrtvami sta bila tudi dva slovenska partizana: Anton Marzič iz Dobrove in Vojko Terpin iz Vipolž. Komemoracije so se udeležili čc-dadski župan Del Basso, konzul SF RJ v Trstu Lojze Kantè, poslanec Arnaldo Baracetti, predsednik vi- najbolj kulturni sestavili izrecno za te priložnosti. Pa tudi drugih kulturnih ali psevdokulturnih točk ni manjkalo. V zadnjih letih ni bilo več takega zanimanja za ta štu dentski večer — to je sovpadalo tudi s širšim mirovanjem univerzitetnih gibanj v Trstu in nasploh v Italiji. Na srečo kaže, da je brucovanje spet postalo aktualno in da visokošolci čutijo potrebo po njem. Ker smo že pri tem, ne moremo mimo dejstva, da so zamejski slo venski visokošolci premalo aktivni, da je njihova prisotnost malo zapa-žena in da je potrebno oživiti to področje. Pred nekaj leti je na univerzi deloval klub «Jadran», danes o tem ni več nobenega sledu. A vendar je danes na tržaški uni verzi veliko slovenskih visokošolcev, ki so sposobni in ki znajo nekaj prispevati. Upajmo, da bo letošnje brucovanje pomenilo tudi nov preporod univerzitetnih študentov in da bomo v prihodnje lahko pogosteje zabeležili kako prireditev. Pogoji za to so in tudi ozračje je naklonjeno. Zemlja je torej plodna, tre ba pa bo sejati. Včeraj se je v tržaško bolnišnico zatekel 40-letni Ludovico Cravania iz Ul. dall Acqua 22. Pred tremi dnevi se je zbodel z zarjavelo žico; sprva je mislil, da ni nič hudega, ker pa bolečine niso ponehale, je odšel v bolnišnico. Ugotovili so mu domnevno zastrupitev s tetanusom in ga pridržali na oddelku za oživljanje. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo okreval v 20 dneh. URARNA - ZLATARNA MALALAN OPČINE, PROSEŠKA 6 - TRST vam priporoča: ■ CERTINA D BULOVA ■ ZENITH ■ HEUER M35 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA^BANKA TEČAJI VALITI V MILANU DNE 20. 12. 7976 ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA Jutri. 22. t.m., ob 20. uri v prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah PRVI INTERNI NASTOP gojencev sovodenjske podružnice Šole glasbene matice. Na križišču Korza Italia in Ul. Bellini so delavci videmskega gradbenega podjetja ogradili zemljišče, ki meri nad 4.000 kv. metrov, na katerem bodo zgradili nekaj stavb, med temi tudi nove prostore za veleblagovnico Standa. Na tem zemljišču je imel do pred nekaj leti skladišče lesa industrijec Crocetti. zatem je bila tu mehanična delavnica Orme, tu je bilo skladišče trgovca z jestvinami Bigota in bile so tudi stanovanjske hiše. Stavbe so podrli že pred časom, oedaj bodo tu nekaj novega zgradili in ta del' mesta bo dobil novo podobo. Čez nekaj let bo tako rešeno vprašanje veleblagovnice Standa, ki je sedaj v raznih stavbah na vogalu Korza Verdi z Ul. Contavate in tja do Ul. Morelli. Uslužbenci so za radi nehigieničnosti sedanjih prostorov večkrat protestirali in posebno v zadnjem času, 'ko je prišlo do odločitve v vrhu podjetja, da odpustijo'nekaj tisoč uslužbencev v vsej državi, so se tudi v Gorici pričeli bat« za delovno mesto. Sicer pa je položaj Gorice izjemen, kajti sedemdeset odstotkov odjemalcev go-riSke Stantìe je Jugoslovanov in ker je teh zelo veliko, ima ta podruž niča lep dobiček. Polemike so bile tudi, ker so lastniki sedanje stavbe, podjetje Standa in občinska uprava zavlačevali na razne načine začetek obnovitvenih del. Sedaj pa so stvari postavljene na novo. Na sestanku - med predstav niki Standa - Montedison in sindikalne federacije FULCTA so sklenili sporazum o nadaljnjem razvoju goriške podružnice. V novi stavbi bo 3.090 kv. metrov prodajnega prostora (sedaj jih je bilo le 1.200), podjetje se obvezuje, da ohrani tudi v bodoče vseh 90 delovnih mest in da pospeši gradnjo nove stavbe, tako da pride čimprej do preselitve iz sedanjih prostorov v nove. Na skupščini uslužbencev Stande so pozitivno sprejeli to vest in zato nega pomena za krizno razdobje, ki traja od volitev dalje. Tacchinai di je namreč zagovornik ostrega ločevanja od KPI, kar je imelo za posledico, da je pokrajinski svet od volitev dalje v trajni krizi. Tacchi-nardijevo mesto bi moral zasesti Edi Bressan iz Ločnika. ki je bliže levici. Bressanova navzočnost v pokrajinskem svetu pa lahko ugodno vpliva tudi na obnašanj? drugega socialdemokratskega svetovalca, Gennara Compagnoneja. ki je po nekaterih govoricah naklonjen rešitvi. kakršno so socialisti in komunisti s PSDI našli v Tržiču in ki je omogočila skupno levičarsko u-pravo. Tacchinardi bo torej ostal v občinskem svetu v Gorici, hkrati pa bo ohranil svoje podpredsedniška mesto v konzorciju za letališče v Ronkah ter mesto v nekem vsedržavnem telesu za letališče. Iz socialdemokratskih vrst prihaja tudi novica, ki se nanaša na posledice osimskega sporazuma za vio-go Gorice. Na seji občinske koordinacijske zveze so izrazili zaskrbljenost spričo dejstva, da v meddržavnem dokumentu ni nikjer omenjena cestna povezava Gorice s Postojno, medtem ko je navedena avtocestna povezava s Trstom. S tem v zvezi stranka poudarja, da predstavljata avtoport in mednarodni mejni pr*-hod velik finančni napor in hkrati sredstvo gospodarskega napredka. Toda brez okrepitve jugoslovanskega cestnega omrežja te gospodarske rasti ne bo. PSDI se nadalje pritožuje, ker se ne govori o okrepitvi tradicionalne železniške povezave po Soški dolini kar bi ugodno vplivalo na gospodarska gibanja v Gorici. Tržiču in Trstu, ter izreka pripombe na račun plovnega kanala med Sočo in Ljubljanico, v katerem socialdemokrati ne vidijo koristi za «zadušeno» posoško gospodarstvo. Kino imillMIllUIlllllHHIIIHUmiUIIIIIIIIIIUMIIIIIIIUIIlrirlHIIMimiUIIHIUIIHIIUUIHIIIHUllllUlUUllUlllllllllHII PRED DNEVI V MLADINSKEM CENTRU Delovno srečanje delegacij mladincev iz Gorice in Standreža Skupno bodo pripravili plesni tečaj ler izlet na sneg so odpovedali vse nadaljnje sindikalne akcije, ki so bile napovedane v tem in v prihodnjih tednih Na naši sliki je ograjeni prostor, kjer bodo zgradili nova poslopja. Delovanje rajonskih konzuli Jutri, 22. decembra, ob 20. uri bo v veliki dvorani industrijskega zavoda «Galilei» v Ulici Puccini javna skupščina prebivalstva, ki jo sklicuje rajonska konzulta za Podturn -Sv. Ano, Drevi ob 20.30 pa se v zavodu Le-nassi v Ul. Vittorio Veneto sestane rajonska konzulta za mestno središče. Na tem sestanku bosta sindikalna predstavnika Luciano Pini in Giuliano Antonacci orisala načrt za gradnjo nove veleblagovnice Standa na Korzu Italia, Predsednik konzulte G. Panozzo pa bo obvestil člane konzulte o pogovoru z arhitektom Costo. Ameriški dolar; debeli 865.— drobni «35.— Funt šterling 1448.— Švicarski frank 353.— Francoski frank 173,10 Belgijski frank 23,55 Nemška marka 364 — Avstrijski šiling 50,80 Kanadski dolar 835.- Holandski florint 345,— Danska krona 143.— Švedska krona 200,- Norveška krona 160.— Drahma; debeli 20,- drobni 20,- Dinar: debeli 42,- drobni 42,- MENJALNICA vseh tujih valut Prejšnji torek so se v Gorici sestali predstavniki Mladinskega centra in mladinskega odseka PD O. Župančič in ŠD Juventina v Štandrežu. Srečanje je bilo posvečeno v glavnem sodelovanju med obema mladinskima organizacijama. Delegacijo Mladinskega centra so sestavljali Lilijana Semolič, Adrija-na Bukovec, Mavricij Černič, Fabij Gergolet in Igor Komel; za štan-dreški odsek so bili prisotni Lado Markočič, Ivan Plesničar, Aleksij Kožlin in Aleksander Corva. Na sestanku jc bila prisotna tudi predstavnica rekreacijskega odseka Mladinskega krožka Damjana Peric. Delegaciji sta si bili že od vsega začetka edini v ugotovitvi, da je nujno potrebno vzpostaviti stvarne stike, saj le tako bo mladinsko delovanje na Goriškem zadobilo popolnejšo obliko. Med glavne točke kratkoročnega skupnega dela so sprejeli predlog, da bosta obe skupini pripravili plesni tečaj, ki ga je lani organiziral Mladinski center. Prve vaje naj bi se pričele v drugi polovici januarja v prostorih Slovenskega dijaškega doma. Druga pobuda, ki je sicer povezana s prvo, so plesne čajanke, ki jih bo vsako nedeljo v domu Andreja Budala pripravil štandreški mladinski odsek ob sodelovanju centra. Na srečanju so se zmenili za sv tobusni izlet na sneg. Datum in podrobnosti izleta niso bile še določeni, sa.j bodo morali poiskati primerne rešitve, ki naj bi se ne križale s podobnimi pobudami drugih društev na Goriškem. Načelno pa so spre jeli zamisel, naj bi izlet pripravili januarja ali februarja. Omeniti moramo, da te pobude ne bodo pripravljene izključno za mladince obeh organizacij. Vanje se lahko vključijo tudi mladinci iz drugih goriških vasi. Prireditve v goriški psihiatrični bolnišnici V psihiatrični bolnišnici so že pričeli s tradicionalnimi božičnimi in novoletnimi prireditvami. Na sporedu imajo plesne večere, predvajanja filmov, nastope raznih skupin, silvestrski ples. V četrtek, 23. decembra, popoldne, bodo imeli zborovanje z župani in predstavniki drugih socialnih ter sindikalnih skupin, kjer bo govor o mreži ambulant na podeželju. • Na pobudo ACLI bodo danes ob 13. uri v pokrajinski dvorani predstavili pesniško zbirko v furlanščini «Dies irae pai Friul» v pesnika Al berta Picottija. Zbirka je v celoti po svečena ljudem v Furlaniji, katerim je potres uničil vse, kar so imeli. Samomor v Devinu V trenut-ku obupa si je v vili v Devinu vzela življenje 28-letna Anna maria Missarino por. Grassilli. Potem ko je počakala, da je njena mati za trenutek zapustila stanovanje, je Missarinova vzela iz predala samokres in se ustrelila v sence. Žensko so takoj odpeljali v tržiško bolnišnico, med prevozom pa je izdihnila. Šolska prireditev v Steverjanu V števerjanskem domu «A. Sedej» so v soboto popoldne učenci domače celodnevne osnovne šole priredili šolsko prireditev. Sodelovali so u- Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1977 Celoletna Mesečna . 25.000 lir 2.500 lir VSAKDO, KI SE NA NOVO NAROČI B0 DECEMBRA PREJEMAL BNEVNIK BREZPLAČNO Naročnine sprejemajo: Uprava: Gorica, Ul XXIV Maggio št 1/1 Tel. 83-382 Raznašala' Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 čenči vseh razredov, nekatere pesmi in prizorčki so bili prežeti z božično motiviko. V drugem delu priredile so nastopili mladi Števerjanci v igrici "Koča strica Toma», ki prikazuje rasistične poglede v nekaterih drža vah Severne Amerike v sredini prejšnjega stoletja. Prireditev je obiskalo zelo veliko domačinov, zlasti očetov in mamic osnovnošolskih otrok. Prisotni so bili tudi televizijski snemalci in reportažo o prireditvi bo mogoče videti v nocojšnji oddaji «Odprla meia» po koprski televiziji. Prosveta Prosvetno društvo «Oton Župančič» v štandrežu priredi v Domu Andrej Budal v petek, 24. decembra, ob 21. uri. družabni večer s tombolo. Odbor društva javlja nadalje, da se zaključuje vpisovanje za Silvestrski večer, ki bo v istem domu 31. decembra. Za to priliko bo igral ansambel Briški slavček. GORIŠKI ZUPAN obvešča, da je bila odobrena z odlokom predsednika deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine št. 01523/Pres. od 5. oktobra 1976, varianta št. 11 obstoječega občinskega splošnega regulacijskega načrta o javnih zelenih površinah za športno udejstvovanje na področju Ul. Grappate in Drevoreda XX. septembra, ki jo je sprejel občinski svet s sklepom št. 279 na dan 29. decembra 1975. Varianta bo deponirana na občini ves čas veljavnosti načrta na prost vpogled občinstvu. Gorica, 13. decembra 1976 Corica VERDI 17.15—22.00 «L'eredità Ferramenti». A. Quinn in D. Sanda. Bar. vni film. Prepovedan mladim pod 14. letom. CORSO 17.00—22.00 «Roma drogata: la polizia non può intervenire». G. Alberti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Il fantasma dello spazio». Barvni film. CENTRALE 16.30-21.30 «Manine al-Tattacco». P. Smith in G. Amaroni. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Sesso in corsia». D. Arden in C. Hescke. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 ,'n včasih tudi na meji svojih formalnost, ki je trajala dobro uro. Borovke so torej že v prvem delu prvenstva dosegle cilj, ki so si ga zadale, ko so začele s pripravami: zagotovile so si nastopanje v isti ligi še vsaj za eno leto. Z osvojitvijo drugega mesta (Bor je izgubil v tem kvalifikacijskem delu samo eno srečanje v gosteh proti Mo-glianu Venetu) so si naše igralke priborile pravico do nastopanja v skupini šestih boljših ekip iz severne Italije, to je med tistimi, ki se bodo potegovale za napredovanja v višjo ligo. Svojo nalogo so borovke že izpolnile. Ta, drugi del prvenstva bo verjetno zelo izenačen in bitka za točke bo trda. Vsaka zmaga v tem delu prvenstva bo, seveda, dobrodošla, poleg tega pa bo tudi najboljše plačilo za vse igralke •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiii||||||l|||||i|||||||||||||||||||,||||||||,||l||I|iiiiil||||||||||||l||||||||||||l|||||||||||||||rimil|||||||lilil|l|UI||ir|||||||||||||||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET V PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE MladostPrimorec in Sovodaje osvojili v nedeljo ves izkupiček Derbi Kras-Gaja so zaradi megle prekinili pri vodstvu Gaje z 2:0 Brazzanese — Mladost 1:2 (1:1) BRAZZANESE: Nicolausig, Angelin, Sfiligoj, Turri, Clivac, Burghi, Cimenti', Zanier, Bastiani, Gasparin, Vižintin. MLADOST: Todon, Cotič, Ulian, Barbana, Gergolet, Dužman, G. Fer-folja, Zampa, Marizza, Pahor, K. Ferfolja. STRELCI: v 5. min. Zanier; v 16. mlin. G. Ferfolja; v 70. min. U-lian (11-metrovka). SODNIK: Leban iz Gorice. Mladost je v težki tekmi v Krmi-nu osvojila celoten izkupiček proti solidni enajsterici iz Brazzana. Ta je že druga zaporedna zmaga Mladosti na tujem. Tekmo so odigrali na slabem igrišču, a Doberdobci so pokazali, posebno v drugem polčasu, hiter in zanimiv nogomet. Tokrat moramo posebno pohvaliti U-liana, ki je bil pravi «zid» pred našim kazenskim prostorom, na sredini igrišča je odlično zaigral Zampa, ki je dajal številne predložke napadu, tu pa sta se posebno izkazala Gabrijel in Karel Ferfolja, ki bi z malo več sreče lahko še povečala rezultat. Po prvih nevarnih akcijah smo bili prepričani, da bodo naši fantje z lahkoto odnesli celoten izkupiček. V 5. minuti pa so domačini povsem nepričakovano povedli s prostim strelom. Veliko krivde nosi «zid», saj je žoga šla prav med našimi i-gralci. Od tega trenutka dalje so skušali naši zgraditi kako nevarno akcijo, a spolzko igrišče jim ni dovolilo, da bi igrali hiter nogomet. Dosegli pa so le zadetek, z Gabrijelom Ferfoljo, ki je v 16. minuti streljal, žoga se je ustavila točno na črti, Ferfolja pa jo je potisnil v mrežo. Drugi polčas je bil popolnoma v oblasti paših igralcev. V 25. .minuti je Karel Ferfolja odlično poslal žogo Gabrijelu, ta je lepo preigral lastnega branilca, ko je prišel pa sam pred vratarja, ga je ta podrl. Enajstmetrovko je streljal Ulian, ki je premagal vratarja Nicolausi-ga. V 26. minuti lep strel Karla Fer-folje. a vratar je strel ubranil. Od tedaj so skušali domačim remizirati a sredina igrišča ni dala možnosti domačinom. V 36. minuti je Zampa na črti preigral par nasprotnikov, podal popolnoma prostemu Gabrijelu, ta pa je žogo poslal čez prečko. Fabij Gergolet Duino — Primorec 1:3 (1:1) DUINO: Leghissa, Gabrovec, Vo-lari, Valdre, Tonut, Zolja, Celje, Bar-din, Mervič, Villalta, Antoni, 12 Ca-nalutto, 13 Leban. PRIMOREC: Pavatič, Angel Milkovič, Štoka, Čuk, Sosič, Husu, Valter Milkovič, Valdi Možina, Mauro Kralj II., Pavel Kralj, Mauro Kralj I., 12 Maglica, 13 Marko Kralj, 14 Denič. STRELCI: v 2. min. p.p. Mauro Kralj II., v 40. min. Villalta, v 7. min. d.p. Pavel Kralj in v 36. min. Mauro Kralj I. iz enajstmetrovke. SODNIK: Furlan iz Trsta. Izredno pomembna tekma za obe ekipi je prinesla trebenski enajsterici še osmi zaporedni uspeh. Tre-benci so nasprotnika takoj napadli in so že v prvi akciji z Maurom Kraljem II. prišli v vodstvo. Domačine je gol precej razburil, tako da so takoj pokazali vrsto grobosti. Domačini so prišli do izenačenja s pomočjo napake v trebenski obrambi. Domačine je gol nekoliko pomiril. Primorec pa (čeprav je po šestih tekmah prejel prvi gol) ni izgu- bil poguma in je v d.p. začel spet napadati. V 7. min, ,jg spet povedel z lepim strelom Pavla Kralja. Domačini so se z vso močjo vrgli v napad, da bi izenačili. V 25. min. je sodnik izključil igralca Duina Vo-larija zaradi ugovarjanja. Domačini so vedno bolj živčno iskali gol izenačenja, Trebenci pa so večkrat z nevarnimi protinapadi ogrožali nasprotnikovega vratarja in to je tudi privedlo do ključnega dogodka tekme. Domači branilci so namreč v 36. min. zrušili v kazenskem prostoru Maura Kralja I. in sodnik je brez oklevanja dosodil enajstmetrovko, Domačini so se razburili in sodnik je moral izključiti kapetana Bar-dina. Tedaj je neki igralec Duina sodnika s pestjo udaril po glavi. V tistem trenutku se je tekma praktično končala; sodnik je namreč sodil še nekaj minut, da je Mauro Kralj I. uspešno zaključil enajstmetrovko in odžvižgal konec srečanja približno pet minut pred regularnim časom. Sedaj bo disciplinska komisija odločala, če bo rezultat spremenila v 2:0 za Primorec ali bo ostal rezultat 3:1 kot se je tekma praktično končala. Če bo disciplinska komisija dosodila zmago Trebencem z 2:0 bo obramba še vnaprej obdržala svojo nepremagljivost. Bruno Križmančič Sovodnje — Azzurra 1:0 SOVODNJE: G. Marson, Podver-šič, Pusič, Kovic, Ferfolja, Petejan, Butkovič (Vanderles), S. Florenin, Tomšič, B. Marson, P. Florenin. STRELEC: v 26. minuti p.p. B. Marson. Sovodenjci so v nedeljo slavili tretjo zmago. Tokrat so z golom Marsona odpravili močno enajsterico goriške Azzurre ter pokazali, da je treba slabo igro, ki so jo pokazali v derbiju z Mladostjo, pripisati le živčnosti;-in razpoloženju, ki je značilno za taka srečanja. Povedati je še treba, da so domačini tokrat razpolagali z močnejšo napadalno vrsto z vključitvijo Butkoviča in Tomšiča. Skratka, lahko rečemo, da je bilo srečanje zanimivo, čeprav je blatno igrišče v precejšnji meri prispevalo, da tekma ni bila na visoki tehnični ravni. Ekipi sta zaigrali zelo odprto, brez vsakega taktičnega programa. Domačini so že od vsega začetka pokazali učinkovitost v napadu. Kar so sejali so tudi želi in v 26. min. z golom kapetana Marsona prišli v vodstvo. V drugem polčasu so gostje skušali izenačiti, pazljiva obramba So-vodenjcev pa jim je prekrižala račune in za slovensko ekipo je to pomenilo dve dragoceni točki. Kras — Gaja Tekmo so v 35. min. prvega polčasa prekinili zaradi megle pri rezultatu 0:2 za Gajo. Za Gajo je bil dvakrat uspešen Bolčič. NOGOMET SALVADOR, 20. — V okviru kvalifikacijskega tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo je Salvador premagal Gvatemalo z 2:0. zmožnosti. Zadnji trije seti so bili res razburljivi. Predvsem je bil zanimiv zadnji set, v katerem so domačinke že vodile s 14:12, vendar so nekatere začetniške napake s strani i* gralk, nekaj zgrešenih servisov ter nekaj nesrečnih odločitev sodnika, preprečile Brežankam, da bi osvojile četrti set, kar bi bil že lep uspeh. S tem porazom so dekleta iz dolinske občine obtičale same na repu lestvice. Sedaj pa se bo za njih šele začelo prvenstvo. Izgleda, da se bodo vrnile v ekipo nekatere izkušene igralke, ki trenutno ne nastopajo iz različnih razlogov; mlajše igralke pa so si v tem prvem delu prvenstva nabrale precej izkušenj, ki jim bodo v nadaljevanju lahko samo koristile. M. V. Libertas — Sokol 3:0 MOŠKA B LIGA CUS Benetke — Bor 3:2 SMUČANJE Danes slalom v Kranjski gori KRANJSKA GORA, 20. — Jutri bo v Kranjski gori mednarodni veleslalom za svetovni pokal. Start prve vožnje bo ob 10.30, druge pa ob 13. uri. Na pobočjih Vitranca je sicer snega bolj malo, vendar pa so prireditelji že pred dnevi pripravili rezervne kupe snega, katerega bodo jutri razgrnili po progi ter ga utrdili s snežnim cementom, tako da tekmovanje kljub slabemu vremenu ne bi smelo odpasti. Oba spusta tega slaloma bo prenašala tudi jugoslovanska televizija. TENIS TUCSON, 20. — ZDA so zmagale na ameriškem področju mednarodnega teniškega tekmovanja za Davisov pokal 1977. Premagale so Mehiko s 4:1 in se bodo zdaj pomerile z Južno Afriko. KOŠARKA Na balkanskem košarkarskem prvenstvu je Jugoslavija premagala Bolgarijo z 78:60. KOŠARKA Marzorati na vrhu lestvice BOLOGNA, 20. — Revija «Giganti del Basket» je med 40 časnikarji iz 11 držav razpisala anketo o najboljšem evropskem košarkarju v letu 1976. Anketa je dala tak izid: 1. Marzorati (It.) 210 2. Dalipagič (Jug.) 194 3. Meneghin (It.) 130 4. Bjelov Sergej (SZ) 114 5. Kičanovič (Jug.) 112 6. Slavnič (Jug.) 110 7. čosič (Jug.) 84 8. Bjelov Aleksander (SZ) 74 9. Brabender (Šp.) 44 10. Arzamaskov (SZ) 40 Žižič (Jug.) 10, Bariviera (It.), Iel-lini (It.), Brabenec (ČSSR), Edeško (SZ) 8, Jerkov (Jug.), Golomejev (Bolg.) 6, Woudstra (Niz.) 4, Jur-ckievvicz (Polj.), Santillana (Šp.), Douša (ČSSR), Della Fiori (It.), Bertolotti (It.), Tkačenko (SZ) 2. KAREL PRUSNIK GAŠPER Canili na plazu 97. «Boj se že bije na avstrijskih tleh... Avstrijski bataljoni, ki se bijejo v sklopu slovenske ljudske armade proti Hitlerju, dajejo s svojo borbo vsem resničnim avstrijskim patriotom in protifašistom vzpodbudo Borci avstrijskih bataljonov so trdno prepričani, da se bodo vsi resnični avstrijski patrioti pridružili temu boju. oamo v takem boju lahko vstane svobodna, demokratična in neodvisna Avstrija. Kako se je boril prvi Avstrijski bataljon na področju ju°vf.mje> je razvidno tudi iz izvirnega poročila komandanta taljona Leopolda Stanzela, ki je pisal sredi aprila takole: «Dne 4. IV. 1945 ob 21. uri je naš bataljon opustil dote-anji položaj in odšel v sestav brigade, ki je bila na sektorju ovega mesta. Korakali smo 17 ur. Naporno je bilo že za n rt°vai'iše, še bolj so pohod občutili starejši borci . e 1945 ob 16. uri smo prišli na odrejeni odsek. Tri precl vasjo so naš bataljon in III. bataljon na tal’ ri®. e sPre.jeli z ognjem strojnic in brzostrelk. Naš ba tai; n Je zavzei položaje na nasprotnem hribčku. Oba ba J na sta odgovorila s protinapadom in po petnajstih mi nutah smo lahko nadaljevali pot v vas, kjer smo se takoj vkopali. Bataljonska kuhinja je začela kuhati, kajti moštvo že skoraj 24 ur ni jedlo. Mislili smo, da se bomo po napornem maršu odpočili. Naš korpus pa je hotel uničiti neko sovražno oporišče in mi, kot, tudi drugi bataljon, smo morali varovati bok. šli smo ob pol enih ponoči na položaj in prispeli tja 6. IV. ob 4. uri zjutraj. Zasedli smo hrib št. Peter. Druga četa je zasedla vrh ob cerkvi, da varuje hrbet prvi četi, ki je varovala koto 520. Komaj je prva četa dospela na vrh, smo zagledali v temi neke sence. Vprašali smo, kdo je tam. Odgovor je bil: «Kdo je tam?» šef bataljonskega štaba slovenski tovariš Cene, je povedal geslo in vprašal: «Kde ste?» Iz teme so odgovorili «Domobranci ! » še niso do kraja izgovorili, ko so iz naših brzostrelk dobili zasluženi odgovor. S «Hura» jurišamo na vrh in beli banditi so zbežali po strmini. Hrib 520 smo držali do osmih zjutraj. Ob sedmih so nas začeli obstreljevati z minami in strojničnim ognjem. Fašisti so imeli prednost, ker so ležali na nasprotnem hribčku, ki je bil višji od našega. Belim je uspelo, da so prvo četo izrinili s hriba, in morala je zavzeti pri št. Petru nov položaj. Ob pol enajstih nam je brigadni komandant ukazal naj položaj pri št. Petru zapustimo, ker nam je grozila obkolitev. Umaknili smo se na višino Kamni vrh in sprejeli borbo s fašisti, ki so nas napadali s treh strani. V tej borbi smo zadali fašistom velike izgube. Mi smo imeli štiri mrtve. Fašistom je uspelo odcepiti prvo četo od druge. Druga se je umaknila in se priKijučila brigadi. Prva četa je imela vse težji položaj. Morala sc ie braniti s treh strani. Izvrstno se je pri tem držal milialjezec Rosegger. Višino Kamni vrb smo moraii zapustiti zaradi topniškega obstreljevanja in zaradi sovražne picmoči. Bil je zadnji čas, kajti pet minut pozneje so zaprli klešče in zasedli cesto Ambros - Vižijnec, po kateri smo se umaknili. Prišli smo v Vižijnec, izhodiščno mesto te operacije, kjer smo našli brigado. Druga četa je prispela pol ure kasneje. Vsi bi takoj spet morali na položaje. Morala ljudi pa je padla in večina bataljona se je priglasila za bolne. Med njimi je bil tudi četni komisar Breininger, ki je dobil srčni in živčni napad, se dal odnesti in je še danes v bolnišnici. Brigadni štab je spremenil povelje. Bataljon je prevzel varovalni položaj na koti 549, kjer smo 7. IV. ob 7. uri zjutraj zapustili položaj in pri Vižnah na koti 433 zavzeli novega. Ob 15. uri sta nas zamenjala dva bataljona naše brigade in zavzeli smo položaj na koti 422. Ob 18. uri smo se vrnili nazaj v Vižijnec. Ob 20. uri smo odkorakali z brigado proti Klopcam in prispeli tja ob 24. uri.» V borbi so padli strojničar Brunner, drugi strojničar Moreš, Farber in Maierhofer. Bataljonski komisar Alois Maurer pa je v svojem poročilu dne 15. aprila pisal o nočnem spopadu, ki ga je bataljon imel v vasi Topla reber. Tam sta jih ponoči presenetili dve esesovski koloni in obstreljevali vas s topovi in strojnicami. Večji del bataljona se je umaknil, dvanajst mož pa je zadrževalo sovražnika. Ti so bili: Brunnflicker, Repp, Ra-bitsch, Ernst, Heininger, Lesnig, Schreiner, Rosegger, Klaber, Telsnik, Bucher in bolničar Fuchs. Z njimi so bili tudi funkcionarji bataljona Stanzel, Maurer, in Letitski ter slovenska zvezna častnika Cene in Boris. Kmlau so se vrnili in prišli v pomoč še komandirja Fuchs in Schober ter komisar Plank in Tatschl z nekaterimi svojimi ljudmi. Nočni spopad je takole opisal: «Strojničar Rosegger, Rabitsch in četni komisar Schreiner so zavzeli borbeni položaj na desni strani in z enim samim mitraljezom preprečili sovražni prodor v vas. Komandir bataljona Stanzel, politkomisar Brunnflicker in Reimund pa so zadrževali prodor pri cerkvi. Ker smo naše borbene položaje večkrat menjali, smo sovražnika zmedli in opustil je nadaljnje prodiranje v vas. Omejil se je samo na intenziv- no obstreljevanje. Sovražnik je spuščal raketo za raketo v zrak. Istočasno je z raketami zažgal grmovje ob robu vasi. Za vasjo sta bila mitraljezca Telsnik in Lesnig in varovala umik. Na dolgotrajno borbo se nismo smeli pripraviti, ker smo zaradi pobega pomočnikov mitraljezca Horniga in Kerschbaumerja imeli premalo streliva. Pod zaščito Roseg-gerjevega mitraljeza, brzostrelk bataljonskega komandanta komisarja in Reimunda smo pod vodstvom načelnika Ceneta in tovarišev Ernsta, Bucherja, Brunnflickerja, izvlekli iz vasi komoro, vozove in mule. Ko je tov. Rosegger postrelil vso municijo, smo se morali iz vasi umakniti. Tristo metrov za vasjo smo zavzeli nove položaje. Tam sta bila tudi politkomisar brigade in neki operativni častnik divizije Približno eno uro smo sovražnika zadrževali pred vasjo. Ker smo zelo štedili s strelivom, smo ga uspeli zadržati. Medtem je prišel jurišni bataljon 18. divizije, pognal sovražnika iz vasi in ga vrgel precej nazaj.» Ker se je vojna že bližala koncu, so si mnogi želeli vrniti se na Dunaj. Predlagali so celo, da bi jih z letali odvrgli v bližino Dunaja, kar je bilo seveda zaradi nevarnega vojnega položaja in zaradi močne gestapovske kontrole v okolici Dunaja preveč nevarno. Mnogi so bili precej junaški. Ko je komisar Alois zahteval, naj gre ranjeni Brunnflicker vsaj za nekaj dni v bolnico, je ta odvrnil: «Sedaj ne grem iz bataljona. Ostanem do zadnjega. Nekako bo že šlo.» Na spomlad 1945 je bi! osnovan tudi drugi avstrijski bataljon in ob tej priložnosti je prvi čestital drugemu: «Tovariši! Pozdravljamo v-s in se veselimo, da ste sledili našemu zgledu in da ste pripravljeni boriti se proti nemškemu nacističnemu okupatorju Zahvaljujemo se našim jugoslovanskim tovarišem, ki so nam omogočili, da v njihovih vrstah z borbo dokažemo, da nočemo imeti nič skupnega z nacisti.., (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Monteechi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjelja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 21. decembra 1976 DZS - 61000 Ljubljana, Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finartčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. , , . ! J Član italijanske C Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska Trst založnikov1P'fie'g ‘ OB 35. OBLETNICI JUNAŠKE SMRTI V Trevisu počastili spomin Pinka Tomažiča in tovarišev Ob sodelovanju tržaškega krožka «P. Tomažič» in kriške «Vesne» ■ Zupan iz Trevisa poudaril veljavnost idealov za svobodo, za katere so padli junakov, položili venec in se spomnili junakov. Spregovoril je občinski odbornik iz Viiorbe Gilberto Milani, ki je izrazi! «hvaležnost občinske uprave žrtvam boja proti fašizmu». Spregovoril je nato odv. Martellani, član medvojnega CLN, ki je ob odkopavanju posmrtnih ostankov žrtev jeseni 1945. leta ugotavljal njihovo istovetnost. Izrazil je svojo globoko ginjenost in rekel, da tedaj, jeseni 1945 «smo jokali nad temi žrtvami, ki so jih fašisti pokopali kot živali, njihova smrt, njihova žrtev pa je toliko prispevala k medsebojnemu zbližanju in bratstvu». Nato je kot zadnji govoril še župan iz Trevisa Antonio Mazzarolli, ki je podčrtal veljavnost idealov, ki so družili in družijo Slovence in Italijane v boju za svobodo, žrtev petih slovenskih junakov pa naj bo živ in neumrljiv nauk vsem nam, ki tudi s to skromno svečanostjo odločno odgovarjamo vsem tistim, ki bi morda hoteli zgodovino sveta preusmeriti. Kratko komemoracijo je zaključil kriški pevski zbor z žalostinko «Žrtvam» ter z eno italijansko partizansko pesmijo. Popoldne ob 17. uri je bil v telovadnici strokovne srednje šole koncert, na katerem je zbor Vesna zapel najprej devet slovenskih narodnih in umetnih pesmi, nato prav toliko slovenskih in italijanskih partizanskih oziroma borbenih pesmi, že omenjeni D’Andrea pa je prebral Pinkova poslednja pisma: pismo tovarišem, pismo staršem ter pismo zaročenki. Med pavzo so kakim desetim domačim vidnim starim antifašističnim borcem podelili zlata odličja v znak hvaležnosti, gostom iz Trsta pa slike in knjige v jamstvo še tesnejšega zbliževanja in sodelovanja. Na predvečer teh svečanosti je bivši senator Paolo Sema govoril o vlogi posebnega fašističnega sodišča pri zatiranju svoboščin s posebnim poudarkom na fašističnem početju v naših krajih. Predavanje je bilo dobro obiskano, razprava po njem pa se je zavleka do polnoči. ZASKl DNEVNIK l REDNE SEJE IZVRŠNEGA ODBORA KMEČKE ZVEZE Usklajevati pobude za urbanistični načrt in izvajanje osimskih gospodarskih dogovorov Posegi proti obnašanju vodstva trgovinske zbornice Priprava strokovnih tečajev in sprejem novih članov mmm iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiriMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimimiiititiii Podpredsednik vlade SFRJ sprejel avstrijske novinarje VRATUŠA: MANJŠINSKI PROBLEM TREBA REŠEVATI LE NA OSNOVI AVSTRIJSKE DRŽAVE POGODBE Za določitev pravic manjšinam ni treba preštevanja RADENCI, 20. — V tem turistič-no-zdraviliškem kraju v Pomurju se je podpredsednik jugoslovanske \la-de dr. Anton Vratuša v soboto pogovarjal s približno 30 tujimi novinarji avstrijskih časnikov, radia in televizije ter tujimi dopisniki, ki imajo sedež na Dunaju, z občasnimi obiski pa spremljajo tudi dogajanja v Jugoslaviji. Vratuša je govoril o jugoslovanskem notranjem samoupravnem in" socialističnem razvoju ter doseženih rezultatih na tem področju, zlasti pp se je zadržal pri vprašanjih samoupravljanja in to temeljno značilnost jugoslovanskega družbenopolitičnega sistema nadrobneje obrazložil tujim časnikarjem Kot poroča Tanjug, se je Vratuša dotaknil tudi nekaterih mednarodnih vprašanj. V zvezi s popuščanjem napetosti je opozoril, da ga ni mogoče uresničiti s popuščanjem med blokoma. Tuji časnikarji so podpredsednika zveznega izvršnega sveta dr. Antona Vratušo med drugim vprašali za mnenje o berlinski konferenci komunističnih partij in o položaju jugoslovanskih manjšin v Avstriji. Ugledni jugoslovanski predstavnik je podčrtal potrebo, da se je treba boriti za sklepe, sprejete na berlinski konferenci, in posebej 0-pozoril, da so v Berlinu priznali neodvisnost . vsake partije in : odgovornost vsake partije pred lastnim delavskim razredom. Nov valobran (Nadaljevanje s 1. strani) TREVISO, 20. — Včeraj dopoldne je bila v Trevisu in v njegovih obrobnih četrtih Fontane, Santa Bona in Fiera vrsta svečanosti, na katerih so počastili spomin Pinka Tomažiča in tovarišev, ki so jih 15. decembra 1941 fašistične krogle pokosile na openskem vojaškem strelišču, pa so se jih fašisti še mrtvih tako bali, da so njihova trupla skrivaj pokopali nad 150 km daleč od morišča na že opuščenem pokopali šču v Fontane pri Viiorbi, ki je danes že predmestje Trevisa. Tukajšnji antifašisti visoko cenijo veliko žrtev naših junakov, tako da so tudi krajevno celico KPI poimenovali po Finku Tomažiču in so letošnji komemoraciji ob 35-letnici velike žrtve dali še poseben poudarek, ker so se hkrati spomnili tudi 50-letnice u-stanovitve proslulega fašističnega posebnega sodišča, ki je sodilo in ob-■ojalo tudi njihove antifašiste. Svečanost je organiziral tukajšnji enotni antifašistični odbor, ob sodelovanju vrste krajevnih organizacij in tržaškega krožka Pinko Tomažič ter križkega pevskega zbora «Vesna». Svečanost se je začela v dvoranici «Centro sociale» v četrti Santa Bona, kjer sta Miloš Kodrič in Vid Vremec prikazala domačinom razmere, ki so vladale pri nas, na Tržaškem in v vsej Julijski krajini, v čaju fašizma pa tudi še preden je ta prišel na oblast, to se pravi koj ob prihodu naših krajev v okvir Italije, «ko so fašistične škvadre že leta 1919 začele znašati svoj bes nad ljudstvom v Trstu, v Istri, na Krasu in na Goriškem. Leta 1920 so fašisti požgali naš Narodni dom v Trstu, ki je bil središče družbenega življenja in izživljanja tržaških Slovencev, naslednjega leta pa opustošili uredništvo in tiskarno listov «Lavoratore» in «Delo». Tedaj so opustošili številne sedeže slovenskih in italijanskih političnih in kulturnih organizacij, zadušili vse slovenske šole in prepovedali uporabljati slovenski jezik. Miloš Kodrič je tudi povedal, da je prvo razsodbo in obsodbo fašistično posebno sodišče izreklo v Istri že leta 1927, da je od vseh 978 procesov, kar jih je sodišče obravnavalo, odpadlo na procese proti Slovencem in Hrvatom kar 131, od 47 smrtnih obsodb, pa jih je odpadlo na Slovence oziroma Hrvate kar 36. Vid Vremec pa je prikazal podobo Pinka Tomažiča in ozračje pred procesom in po njem. Govoril je kot eden izmed 70 slovenskih antifašistov komunistov, «teroristov» in intelektualcev. ki jim je fašistično posebno sodišče sodilo 1941. leta. Kriški pevski zbor Vesna je zapel tri pesmi, začenši s Puntarsko. Pier-marco D’Andrea pa je prebral Pin-kovo poslednje pismo zaročenki. S tem se je končal ta del svečanosti, nakar so se gostje in del domačinov odpravili v kraj Fontane, kjer so k obeležju, ki spominja na smrt padlega antifašističnega borca Valentina Rossija - Gigetta v neposredni bližini že dolgo opuščenega pokopališča, na katerem so od 15. decembra 1941 do 27. oktobra 1945 ležali posmrtni ostanki petih naših iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifiiiiiiiiii>iiiiiii>ii>ii|>1,|i'>*iiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiT(iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Dr. Vratuša je naglasil, da ni sprememb v jugoslovanskih stališčih do reševanja manjšinskega vprašanja v Avstriji. Po njeeovih besedah nadaljnje nereševanje tega vprašanja ne pomirja, ampak "a le zapleta. Problema manjšin ni mogoče rešiti brez manjšin ali proti njima, podlaga za reševanje pa mora biti državna pogodba, K reševanju tega vprašanja ne morejo prispevati nacionalni zakoni, ki pomenijo revizijo državne pogodbe in so kol takšni osnova za diskriminacijo in asimilacijo. Ko je dr. Anton Vratuša odgovarjal na vprašanje o dvojezičnih napisih, je opozoril, da jih v Jugoslaviji postavljajo tam, kjer so manjšine, vendar to ni odvisno ori odstotkov, od njihovega števila. Opomnil je tudi, da državna pogodba nikjer ne priznava predhodnega ugotavljanja odstotka manjšin in da je ta problem manjšin v Avstriji nastal tedaj, ko so jih začeli preštevati, Za določitev pravic majšin pa preštevanje ni potrebno, je poudaril Vratuša in opozoril na znano jugoslovansko stališče, da so manjšine, katerih pripadnik; so lojalni državljani držav, v katerih živijo, most, ki lahko prispeva k. zbliževanju sosednjih narodov, toda pod pogojem, da iim večina v teh državah resnično zagotavlja enakopravnost. V. B. V soboto se je na društvenem se dežu sestal na redni mesečni seji izvršni odbor tržaške Kmečke zveze. Na dnevnem redu je ime] več važnih in perečih vprašani, o katerih so odborniki poglobljeno raz pravljali in sprejeli ustrezne sklepe. Najprej je bilo treba odločati o nadaljnjih ukrepih strokovne organizacije krajevnih kmetov v zvezi s postopkom za ustanovitev poklicnega seznama kmetijskih podjetnikov, spričo nesprejemljivega zadržanja trgovinske zbornice, ki onemogoča redno delovanje pristojne pokrajinske komisije, čeprav je tajniško osebje, ki ga je zbornica dol žna priskrbeti komisiji vešče slo venščine, mu ne dovoljijo dvojezič nega poslovanja in s tem onemogočajo neposredno sodelovanje predstavnikov Kmečke zveze. Glede na nesramne odgovore, ki jih je doslej zbornica dala, je izvršni odbor sklenil poseči pri nadzornih oblasteh in zaprositi za posredo vanje občinske uprave. Glede novega deželnega urbani stičnega načrta je Kmečka zveza sklenila sklicali poseben sestanek svojih organov januarja, odborniki so pa z zadovoljstvom vzeli na znanje, da gospodarska komisija SK GZ že proučuje vprašanje in so izrazili mnenje, da je, upoštevajoč njegovo važnost za bodoči družbeni in gospodarski razvoj naših krajev, želeti, da se vzpostavi sodelovanje in doseže koordiniran nastop vseh zainteresiranih činiteijev. Izvršni odbor je vzel z zadovolj stvom na znanje ratifikacijo osim skih sporazumov v poslanski zbornici. Po bližnji dokončni potrditvi v senatu bo pa treba poskrbeti za tako izvajanje gospodarskih dogo vorov, vključno z industrijsko prosto cono, ki naj ne škoduje niti kmetom niti naši- narodnostni skupnosti, niti širši krajevni družbeni skupnosti. Kmečka zveza je pripravljena sodelovati pri tem s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in s svojo organizacijsko-strukturo. Zato -je* sklenila izraziti Ustanovi za tržaško in dustrijsko pristanišče najodločnejši protest krajevnih kmetov, da jih ponovno ni vključila v svoje organe in niti v posebni komisiji za novo industrijsko cono ob meji ter za u-porabo Osapske doline. S tem so prezrli zadevne predloge Kmečke zveze že iz lanskega novembra in je zato odbor sklenil ponovno zahtevati nujno srečanje z vodstvom u-stanove. Tudi pri tem vprašanju je treba spričo njegove izredne važnosti zasledovati sodelovanje in uskla jer.e nastope vseh ustanov in organizacij, v katerih se udejstvuje naša narodnostna skupnost Pred koncem je izvršni odboi’ razpravljal še o organizacijskih vprašanjih v zvezi s prirejanjem tečajev o. vinogradništvu, cvetličarstvu in kmetijski zakonodaji ter o uporabi prctizajedavskih sredstev, za katere je Kmečka zveza zaprosila za deželno podporo in sprejel nekaj novih članov. ga in družbenega značaja sploh, ki jih bo naša ožja občinska in širša izvenobčinska skupnost znala razvijati v duhu idealov, za katere, tega nikdar ne pozabimo, so ljudje umirali, idealov, za katere se je vredno boriti, delati, žrtvovati in se razdajati še danes in ki so: svoboda, enakopravnost, kulturni in gospodarski razvoj posameznika in družbe, sožitje, prijateljstvo, mir pri nas in v svetu.» Dolinski župan je še omenil vse, ki so s svojim delom, z nasveti, s svojim kreativnim sodelovanjem gradili ta objekt. Nato je svoj slavnostni govor zaključil z besedami: «Zaključujem z voščilom, da bi v teh prostorih in onih, ki jih bomo še postavili v tem kulturno . rekreativnem centru, gradili nov, boljši, lepši svet. V našem občinskem merilu svet enakopravnosti delavnih in angažiranih državljanov slovenskega in italijanskega jezika, svet bratstva, medsebojnega spoznavanja, so. delovanja in enotnosti.» V imenu dežele je prisotne pozdravil podpredsednik odbora Nereo Stopper, ki je podčrtal pomen gledališča za razvoj tradicij in kulture tu živečega prebivalstva. Izrazil je priznanje upravi, ki stalno sledi občinskim problemom in jih skuša reše- vati z občutkom odgovornosti. V nadaljevanju je dejal, da bo to gledališče služilo tudi za medsebojno sodelovanje s tradicionalnimi italijanskimi in slovenskimi kulturnimi u-stanovami naše dežele, kar bo vsekakor največ v korist dolinskim občanom. Omenil je še, da je uprava pravilno izbrala ime gledališča po največjem slovenskem pesniku ne samo da ga počasti, ampak da se ga bodo spominjale tudi bodoče generacije. Pohvalil je vse, ki so s svojim delom prispevali pri načrtovanju in izgradnji te stavbe in potrdil, da čeprav ne more govoriti o točnih pristojnosti dežele pri podpori za take gradnje, bo morala ta v bodoče prav gotovo podpirati važnejše posebne pobude in manifestacije v tem gledališču. V tem smislu je dal tudi zagotovilo. Sledil je krajši kulturni spored z dijaki srednjih šol. Najprej je skupina učencev italijanske srednje šole pri Domju pod vodstvom Omelie Dreossi izvajala na flavte vrsto krajših skladb, nato pa je pevski zbor srednje šole «S. Gregorčič» iz Doline pod vodstvom Marte Kocjančič - Repini zapel Vrabčevo Kmečki hiši, Kramolčevo Veseli pastir, ob spremljavi harmonik pa Gobčevo Dvigni se pesem in Simonitijevo Le vkup, le vkup. Sledil je ogled prostorov gledališča, nato pa je bilo v boljunški 0-snovni šoli «Fran Venturini» prijetno družabno srečanje. lllllllllkllHIIIIIIIIIIIIIHHHnillllllllllllllllllllIlIIIUmilllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiilliiiilJiiiliiiillllllll V ORGANIZACIJI BOLJUNSKEGA P. D. F. PREŠEREN PESTER KULTURNI SPORED V OBČINSKEM GLEDALIŠČU Dvorana polno zasedena . Gallusova odličja .32 pevkam in pevcem domačega pevskega,. ibora V novootvorjenem gledališču France Prešeren je istoimensko boljun-sko društvo priredilo prvi prosvetni večer. V razstavni prostor preurejenem jojerju, ki ga krasi doprsni kip F. Prešerna — dar Slovenske prosvetne zveze — je lepo urejena zgodovinska razstava društva od prvih zametkov kulturne dejavnosti v Boljuncu pa do dandanes. Nabito polna dvorana občinstva ki je pri- in pismo s čestitkami M. Kaplja. Besedo je nato prevzel predsednik domačega društva Vojko Slavec, ki je v slavnostnem govoru izrazil globoko zadovoljstvo nad veliko pridobitvijo novih prostorov, ter izrazil iskreno zahvalo občinski upravi za veliko breme, ki si ga je s to gradnjo naprtila. V imenu dolinske občinske uprave je prisotne pozdravil odbornik yu-uo/ui iu uuunioi/vu ivi. p; c.-, uc. J C- p/ mi/LUC UUUUI UU\, hotelo iz vsega Brega in med ka- ! Drago Ota. ki je omenil težave, ki terim smo opazili senatorko J. Gerbec, deželnega svetovalca D. Lovri-ho, župana F. Švaba, konzula SFRJ Kovačiča, delegacijo pobratene občine Kočevje in delegacijo ZSMS, je navdušeno pozdravilo na odru razvrščene nastopajoče domačine. Program je pričel domači pevski zbor F. Prešeren, ki je pod vodstvom Draga Žerjala zapel Pozdrav in Zdravico. K. Ota je nato prebral brzojavko celovške prosvetne zveze KOSOVELOVA PROSLAVA NA OPČINAH KOSO VEL JE BIL GLASNIK NAŠIH SKRBI IN UPO V Proslavo je priredilo prosvetno društvo Tabor - Govoril je Ace Mermolja, nastopili so domači recitatorji in pevski zbor Tabor Prosvetno društvo Tabor z Opčin je v nedeljo priredilo Kosove lovo proslavo. Osrednja osebnost letošnje slovenske kulturne dejavnosti je bil brez dvoma Ivan Cankar, kljub temu je bila naša dolžnost, da počastimo petdesetletnico smrti Srečka Kosovela. Primorskim Slovencem pomeni kraški pesnik veliko, saj je znal kot malokdo izpovedati naša upanja in naše skrbi. Na nedeljski proslavi je pesnik Ace Mermolja poudaril dejstvo s temi besedami: «Primorski Slo- venci vidimo v pesmi Srečka Kosovela izraz naše zgodovine in naše biti. Misel ni preveč drzna, saj je kraški mladenič globoko razumel strah in upanje, čustveno razbilosl in ideološko vero našega ljudstva in človeka, ki je okusil grenkobo tlake in poznal voljo do upora v u-sodnih letih evropske zgodovine. Kras je v Kosovelovi pesmi zra-stel v brezmejni prostor naših duš. bori in trde skale, tišina, burja, skromne in trdne hiše so simboli, ki pomenijo več kot neko pokrajino. Iz meglene samote prihaja no vi človek, očiščen in pomlajen, pod proletarsko kamižcdo nosi drzne mi sli in vero v zdravje.» Krajši, a učinkovit recital Kosovelovih pesmi je pripravila skupina openskih recitatorjev. Sodelovali sr. Marko Sosič. Igor Malalan Meli ta Malalan. Armando škerlavaj. Li dija Sosič. Marina Gulin in Kostan ca Filipovič. . V drugem delu proslave je zapel moški zbor Tabor, ki aa vodi Svetko Grgič. Zbor je učinkovito zapel zaključni koral Rižarne A-leksandra Vodopivca in izbor Kosovelovih in drugih pesmi. Občinstvo je sledilo proslavi z zanimanjem, ljudje so ponovno dokazali, da jim je Srečko Kosovel pri srcu in da je morda prav on naj boli priljubljen primorski pesnik Tudi preprosti človek z zanimanjem prisluhne njegovim, ne vedno enostavnih pesmim in primerja Kosovelove izkušnje in občutke s tem. kar je on, slovenski človek, doživel. Po šestmesečnem premoru odprt kiosk v Nabrežini Od včeraj je ponovno odprt kiosk v Nabrežini. Po več kot šestmesečnem premoru bodo tako domačini zopet kupovali časopise pri avtobusni postaji sredi vasi. Kiosk je prevzela Majda Terčon, pri delu pa ji bodo pomagali družinski člani. Poleg ča sopisov bo v kiosku na razpolago tudi drugo slovensko in italijansko čtivo. V NEDELJO Z LEPIM KONCERTOM V MOTELU AGIP «FANTJE IIP0D GRMADE» PR0SLA VILI I0-LETNIC0 Pozdravi, čestitke in voščila za nadaljnje uspehe doma in na tujem Danes ob 19. uri se bo na sedežu v Ul. Foscolo 7 sestala rajonska konzulta. • Sekcija KPI «Curici» priredi da nes v Domu pristaniških delavcev praznik včlanjevanja. Govoril bo prof Fausto Monfalcon. Z jubilejnim koncertom je moški zbor «Fantje izpod Grmade» v nedeljo proslavil desetletnico listano vitve. Zbor je nastopil v dvorani motela AGIP. ki je bila ob priliki nabito polna. Pred občinstvo je stopila Nadja Malalan, ki je povezo vala posamezne točke in pritegnila pozornost občinstva s prikupnim nastopom. Takoj nato je spregovo ril dirigent zbora Ivo Kralj, ki se je vsem zahvalil za udeležbo in orisal delovanje zbora. Predvsem pa je poudaril dejstvo, da vsi člani zbora prihajajo k vajam zvečer, potem ko so bili ves dan v službi in se v zboru udejstvujejo iz ljubezni do petja in polni volje, da bi pripomogli k ohranitvi in širjenju slovenske pesmi. Res je treba pohvaliti pevce, ki prihajajo iz vasi «izpod Grmade» za prizadevnost in požrtvovalnost, saj vrhu vsega nimajo niti primernih prostorov, kjer bi vadili. Preden je zbor zapel je še napovedovalka prebrala čestitke, ki jih je zbor prejel, nakar so zboru čestitali predstavniki društev in organizacij. Med tistimi, ki so poslali čestitke naj navedemo Zvezo cerkvenih pevskih zborov, zbor Tabor z Opčin, Kulturni krožek Devin-šti-van, društvo Igo Gruden. Sokol iz Nabrežine, mešani zbor Majnik iz Zgonika, župnika iz Nabrežine, cerkveni mešani zbor in Katoliško prosvetno združenje Hrast iz Doberdoba. Pozdrave so osebno prinesli predstavnica dekliškega zbora iz Devina. predstavnik godbenega društva iz Nabrežine, občinska odbornica Zorka Legiša, dr. Harej, podpredsednik Zveze slovenske katoliške prosvete Dam mn Paulin in predstav nik zdi oženja cerkvenih zborov iz Gorice Mirko Špacapan. Zorka Legiša, ki je spregovorila, I pila solista, oba tenorista Danilo v imenu občinske uprave, je izrekla pohvalo in zahvalo zboru, ki že dolga leta posreduje slovensko pesem in dejala, da namerava občinska uprava spremeniti devinsko osnovno šolo v Kulturni dom, kjer naj bi tudi moški zbor dobil primerne prostore. Dr. Harej je s svoje strani poudaril, kako zbor «Fantje izpod Grmade» goji posvetno in cerkveno petje, «kot dva toka, ki izvirata iz istega lepotnega vira». Po pohvalah in čestitkah se je zbor predstavil s sporedom. «Fantje» so izrazito zapeli Venturinijevo «Nesrečna ljubezen» in Hajdrihovo «Pod oknom». Spomnili so se tudi Kosovela in zapeli njegovo pesem «Bori šumijo», ki jo je uglasbil Ciril Pregelj, koroškim bratom pa so posvetili «Dečva pa v hartelcu» v Bučarjevi priredbi. Ostale pesmi so bile Aškerčeva «Kosa», v Gaspariče- vi priredbi, Gobčeva «Kaj bi te vprašal», Vodopivčeva «Jaz bi rad rudečih rož», Harejeva hvalnica «Starčkova pesem» in Ipavčeva «Planinska roža». V drugem delu je prinesel pozdrav dekliški zbor iz Devina, ki je zapel Tomčevo «Teče mi vodica», Maroltovo «Venci beili» in še «Zdravljico» v Matičevi priredbi. Nato je moški zbor ponovno nadaljeval spored z Venturinijevo « Zvezde žarijo spokojno» in «Nocoj, pa oh nocoj». Bučarjevo «Pleničke je prala», Mirkovo «Na trgu», Juvančevo «Bolne rože» in Foersterjevo «Večerni ave». Občinstvo so pa posebno navdušile Prelovčeva «Oj, Doberdob», Kernjakova «Mojcej» in Vrab-čeva «Zdravica». Navdušeno ploskanje je pevovodjo spodbudilo, da je dodal «Ej tobak je žlahtna trav’ca». V nekaterih pesmih sta nasto Peric in Alojz Semolič. Med sporedom je Kulturni krožek Devin -Štivan pripravil presenečenje, tako za občinstvo kakor za nastopajoče Pripravil je namreč 13 spominskih plaket, ki so jih prejeli pevci, ki so člani zbora že od ustanovitve in sicer pevovodja Ivo Kralj, Gradano, Franc. Herman, Leopold in Vincenc Antonič, Leopold Mervič, Jože in Mario Pahor, Danilo Peric, Robert Pipan, Franc Radetič, Alojz Semolič. Drugo presenečenje je bilo cvetje ki so ga namenili ženam in dekletom pevcev, saj so se tudi. one žrtvovale, kadar so zvečer ostajale same doma. V imenu vseh žena in deklet je cvetje pre jela Anica Kralj, žena požrtvovalnega pevovodje. Organizatorji so poskrbeli za resnično lep večer, najvažnejše pa je, da se je v dvorani ustvarilo zelo prijetno domače vzdušje. Poslu šalci, ki so koncertu sledili s pazljivostjo, so nastopajoče naaradili s toplim aplavzom in navdušenim vzklikanjem. Zbor je tako dostojno proslavil svojo desetletnico, vsi brez izjeme pa mu želimo še obilo uspe hov ter da bi še naprej posredo val lepoto slovenske pesmi vri nas pa tudi v tujini, saj je naša kultur za tako bogata, da je vredna večjega zanimanja in spoznavanja s stra ni drugih narodov. M. T. • Na sedežu krožka za socialne študije «Salvemini» na Korzu 12 bo drevi ob 19. uri predaval dr. Tito Fa-varetto, direktor inštituta za študije in dokumentacijo o vzhodni Evropi, lema predavanja bo «Gospodarski stiki med Vzhodom in Zahodom». jih je imela občinska uprava za do graditev tega objekta, ki pa je bil stalni sen vseh prosvetnih delavcev v občini, katerim je zaželel, da bi v novi zgradbi nadaljevati svoje olemenito kulturno poslanstvo. Iskrene čestitke ob odprtju novega gledališča je prinesel tudi predsednik občinske skupščine pobratene občine Kočevje Volk. V imenu SP Z je pozdravil predsednik Klavdij Palčič, ki je poudaril važnost odločitve dolinske občinske uprave, ki je upoštevala želje svojih občanov in zastavila svoj trud, da je dogradila objekt, ki je že samo s svojim imenom, ki ga ima po največ jem slovenskem pesniku, jamstvo za kulturno rast, in s svojim dvojezičnim naslovom tudi program bodočega dela in volje našega ljudstva po strpnosti, in razumevanju z večinskim narodom, čestital je še vsem občanom za veliko pridobitev, boljunskemu prosvetnemu društvu pa za lepe nove prostore, ki jih ima v stavbi. Prvi del je zaključil pevski zbor z Vrabčevo Samo milijon nas je. Program je nato po odmoru nadaljevala simpatična otroška folklorna skupina, ki je ob spremljavi Damjane Ote zaplesala tržaški ples «Stu ledi». Skupino, ki je nastala šele pred kratkim, je pripravil Sergij Sancin. Dramski odsek PD France Prešeren. ki ga je pripravil Adrijan Rastja. je nato ob spremljavi tambu-raškega ansambla v recitalu podal izbor najbolj značilnih del Ivana Cankarja. Sodelovale so Magda Maver, Vilma Žerjal. Tanja Smotlak, Dora Žerjal in Laura Kofol. Pevski zbor je nato zapel Strunam, Milada. Šla sem po zelenem travniku in boljunsko narodno Bar-č’ca. Sledilo je podeljevanje Gallusovih odličij 32 pevkam in pevcem, bo-Ijunskega zbora. Priznanje je pode lil predstavnik ZKPO Slovenije Tone Lotrič, ki je objasnil motivacijo priznanj in pevcem čestital. Vsem pevcem in nastopajočim pa je domače društvo poklonilo Venturinijevo pesmarico. Program je nato zaključil pevski zbor. ki je ob spremljavi harmonikarjev in tamburaškega ansambla zapel še Našo vojsko in Venturinijevo Pesem bratstva, ki jo je moral na splošno željo občinstva ponoviti. Program je koordiniral Robi Ota. za razsvetljavo pa je poskrbel Danilo Giovino, številni sodelujoči pa so gotovo jamstvo, da ne bo novo gledališče neizkoriščeno, temveč da '00 kmalu zaživelo v polnem delu. K. V. 12.30 13.25 13.30 16.30 17.00 17.20 17.50 18.15 18.45 19.20 19.45 20.00 20.45 21.55 12.30 13.00 13.30 17.00 18.00 18.25 18.45 19.05 19.45 20.45 22.15 8.00 10.25, 15.00 17.15 17.30 18.00 18.45 19.15 19.30 20.35 21.40 22.40 TOREK, 21. DECEMBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Argumenti: Kinoteka — zgodovina Vremenska stika DNEVNIK in Danes v parlamentu Iz Cortine D’Ampezzo: Slalom za moške Program za najmlajše: Pripovedi Dve leti počitnic, 5. epizoda Geometrija Argumenti: Kinoteka — zgodovina Jazzbum! — Sonny Rollins Sonny Rollins je znan saksofonist, ki spada v tok, ki mu pravijo hard pop. Pravijo, da spada v tako imenovano progre sivno strujo Sodne napake, TV film ALMANAH in Vremenska slika DNEVNIK Le inchieste del commissario Maigret UNA VITA IN GIOCO, drugo nadaljevanje Odprta škatla Primer Calzolari je ena izmed tistih čudnih zgodb, ki se vključujejo v strategijo napetosti, ki se je začela na Trgu Fontana v Milanu 12. decembra 1969. Po rodu je bil Genovežan, star 40 let, bivši «upravnik» fašističnega gibanja Fronte Nazionale, ki ga je vodil Valerio Borghese. Armando Calzolari je izginil z doma na božični dan 1969 in so ga našli mrtvega na robu Rima v januarju 1970 Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal Vidim, slišim, govorim DNEVNIK 2 - OB 13. URI Jezik in dialekti Karovana: TRMASTI ŠKOT, TV film Politehnika Rubrike DNEVNIKA 2 Parlament in Šport Disco mare, glasbena oddaja Living Theatre v Cosenzi DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO QUEL TRENO PER YUMA, film Film je režiral Delmer Daves. V glavnih vlogah igrajo Glenn Ford, Van Helfin, Patricia Farr itd. Ben Wabe živi že v ilegali in napade poštni voz. Polasti se precejšnje vsote. Priča ropu je siromašni kmet Dan Evans, ki komaj prehranjuje družino. Kljub temu noče izkoristiti priložnosti, da bi si s tem pomagal, pa čeprav ga domači silijo naj bi pomagal šerifu in s tem prišel do denarja DNEVNIK 2 - DOSJE Ob zaključku DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana TV v šoli: Bitka na Sutjeski, Dan JLA, Matematika, Nemščina, TV vrtec, Kemija. 12.55 15.20 Prenos iz Kranj ske eore: Slalom za moške Šolska TV: ALŽIRSKA KONFERENCA PREDSTAVLJA DVE TRETJINI ČLOVEŠTVA V tej četrti oddaji je šolska televizija prosila tovariša Draga Košmrlja, ki je bil na tej konferenci navzoč, da pojasni, zakaj pravijo temu dogodku «zgodovinska konferenca». Tov. Drago Košmrlj se je vabilu odzval in zelo zanimivo raztolmačil stali šča, ki so jih zavzeli udeleženci te konference. Čelist Goshu Debelinko, TV film Obzornik Zbori sveta: Nizozemska Oddaja iz serije Zbori sveta tokrat predstavlja moški pevski zbor Mastreechter Staar iz Nizozemske. Zbor, ki ga vodi Martin Koekelkorn je bil ustanovljen že leta 1883. v vseh teh letih pa je nastopal že v mnogih evropskih mestih. Poslušali so ga v Albert Halu v Londonu, v dvoranah Pariza, Hamburga, Bar celone in Bruslja, v njem pa sodeluje okrog 187 pevcev. Izbor pesmi za oddajo sloni predvsem na holandski narodni pesmi, zapel: pa bodo tudi znano črnsko duhovno Swing low, sweet charriot. Risanka Dnevnik 35 let JLA H. de Balzac: Dnevnik Blišč in beda kurtizan Koper — barvna 12.30, 18.00 P-enos iz Kranjske gore: Slalom za moške 19.30 Odprla meja 20.00 Otroški kotiček 20.15 Dnevnik 20.35 Viridiana, film Film je režiral Luis Bunuel. V glavrrh vlogah igrajo Silvia Pi nal. Fernando Rey, Francisco Rabal itd. 22.05 Aktualna tema, dokumentarna oddaja 22.35 Koncert pred dnevom JLA Zagreb 10.00, 14.00 TV v šoli 18.45 Narodna glasba 19.30 Dnevnik 20.30 Stop ( 21.20 Rosenbergovi ne smejo umreti, serijski film 22.20 Dnevnik 22.40 Boško Petrovič Convention TRST A 7.00, 10.00. 12.15. 15.30, 19.00 Poročila: 7.20 - 12.45 Prvi pas - Dom in izročilo: Dobro jutro; Glasba in kramljanje: Koncert: Jazz; Liki iz naše preteklosti : Prosta pot med notami; Glasbena folklora; Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Drugi pas - Za mlade: Sestanek: Kulturna beležnica; Z glasbo po svetu; Mladina v zrcalu časa; Glasba na našem valu; 16.00 - 19.00 Tretji pas - Kultura in delo: Simfonični koncert; Za najmlajše; Kulturni sprehodi; Slovenski zbori; Lahka glasba. KOPER 6.30, 7.30. 8.30, 10.30. 12.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 6.15, 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.35 Operni zbori in baleti; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Poje Catherine Spaak; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladi pred mikrofonom; 14.15 Plošče; 14.35 Valčki, polke in mazurke; 15.10 Slovenski pevci: 15.45 Plošče; 17.00 športni pregled; 17.15 Poje Jadranka Stojakovič; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni coctail: 18.35 Iz zborovskega arhiva; 19.30 Pop glasba; 20.00 Ne smrtne melodie: 21.15 Poje Fred Bongusto; 21.35 Komorna glasba; 22.00 Diskoteka sound. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00. 17.00. 19.00, 21.00 Poročila: 6.00, 7.30, 8.40 Jutranji spored; 9.00. 10.35 Vi in jaz: 11.30 Pogovori. 12.10 Plošče; 13.30 Plošče; 15.35. 17.30 Primo NIP, 18.30 Folk glas; ba; 19.30 Radijska drama; 21.05 Kmetijska oddaja; 22.35 Italijan ski skladatelji; 23.15 Nočni spored šLOVtlVLR 6.30. 7.00. 8.00, 9.00, 12.00, 14.00. 18.00, 19.00 Poročila: 6.20 Rekrea cija: 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.45 Turistični na potki; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kme tijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.20 Zabayoa glasba: 13.30 Pripo ročajo vam . . .; 14.05 V korak z mladimi: 15.00 Dogodki in odme_ vi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15-45 Narava in človek: 16.00 «Vrtiljak»; 18.05 Naši solisti: 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!. 19.45 Ansambel Atija Sossa; 20.00 Slovenska zemlja; 20.30 Od PJe’ miere do premiere: 21.30 Zvočne kaskade; 22.20 Jugoslovanska glas_ ba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo; 0.30 Popevke za vse.