No. 131 Štev. 131 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY. JULY 3, 1942 — P^TEK, 3. JULUA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. VOHUNI SO OKOLI PANAME Jutri, na Dan Neodvisnosti, obnovite Va&o zaobljubo v Svobodo, s tem, da si odločite redno kupovati Vojne Bonde ali Znamke vrhovko poveljstvo v karaibskem morju je včeraj sporočilo, da so oblasti prijele 20 oseb, ki so na sumu, da so bile zaposlene v podtalnem delovanju in da so zalagale nemške podmornice z gorivom in jim dajale znamenja s kopnega--med aretiranimi je tudi neka kabaretna igralka iz colona, delavci v panamski zoni in nek odličen trgovec iz hondurasa, ki je znan pod imenom Italjani so hoteli vdreti v Francijo "kralj iz belize. s En delavec pri kanalu je bil aretiran v Balboi v Kanalski zoni, 19 pa v Hondurasu. Vojaške oblasti domnevajo, da je bil George Uough, znan pdo prevalili vsak kameri in bodo poiskali v*e llokaze o kakem dejanju. Sovražne zarotnike bomo prej imičili, še predno bodo mogli kaj storiti v ^voj prilog." Andreje tudi povtllal, da so bili zvezni in vojaški detektivi zarotnikom že več mesecev na sledu in ia so bili nekateri aretirani že pred, nekaj tdJJtii. Ko je vojaško poveljstvo prišlo zarotaiikom ua sled. jf takoj ndrwiilo, da so patrolni aeroptani nj varoval i in zasledovali vse pamike, ki so vozili v Kanalski zoni in en častnik je bil iiokx-eu. da vpiše vsak pa mik. ki vozi po oiwiotirih vodai». 8 tem je bilo dognano, rta je družba poslovala v Belizah in pe podmornice preskrbi je vala z gorivom ter pdimornicam tudi pošiljala poročila o kre-tanju parnikov. Angleži vstavili Nemce Včeraj dopoldne je pričel feldmaršal Rommel z veliko silo napadati angleške postojanke pri £1 Alameinu, 70 milj zapadno od Aleksandrije, popoldne pa ie tudi vda-ril od juga. Angleži pa so Nemce prehiteli, ko so z močno armado navalili na sovražnikovo desno Ikrilo in od zadej. S tem SO Nemci prišli med dva ognja, kar more za nje postati usodno. Najbrže bosta državljana to-žejia ločeno od ostalih obto-žeiKt»v, ki nbso državljani. Vojaško »od išče pa iina mnogo ve- čjo oblast kot pa civilno sodi- "Zapisnik sodni jsfee obravnave, skupno z razsodbo ali kaznijo, naj l>o poslan naravnost metli 7.h nadaljno odločitev." je naznanil predsednik Roosevelt. Zaradi sabotaže se l>odo morali zagovarjati naslednji: Ernest Pdter Burner. Oeo. John Da.**, Herbert Han« Haupt, Henry Harm Heinok, Edward Jolm Kolina:. Hermann Otto Neribauer, Ricbard Quirin in Werner Thiel. Predsednik Roosevelt je i-inenoval člane za vojaško sodišče na priporočilo generalnega pravdnika Francija Biddle-a in vojuega tajnika Stiiusona. Iz Slovenije Izvirne vesti potom Jugosl. Information Center nava, so vse utajili in zanikali. V zvezi s tem je zanimiv tale primer: Prijeli so tudi nekega cestarja, ki je unci pri sebi lLstek z imeni svojih pomno-žnih delavvev. Xa podlagi tega listka so ga obsodili in z njim \ve ljudi, katerih imena so bila na listku. Trdili namreč, da je cestar kolovodja "komunistov" in ta trditev, ki je bila popolnoma iz trte wita, je zadostovala za obsodbo. Podoibno se je godilo nekemu železničarju, ki je bil med aretiranci. Bilo je popolnoma ; ja*no, da ni imel s stvarjo nič I opraviti, saj so vsi postajni ! načelniki od Ljubljane do Ra-i keka pričali, da so ga videli i tisto noč na lokomotivi. Toda vse pričanje ni nič zaleglo — obsojen je bil. Zopet za nekega druigega je šel intervenirat (borovniški žu-| oniik Jerina. Rekel je Lahom, , je bil tisto noč pod preserrskeyi I da bi prej sam zase verjel, da j mostom, kot da je 'bil tam do-i tični človek. Pa tudi to priče-j vanje je bil zastonj — oni človek je bil ofo:ojen- i nacui bičajo srbske žene New York, 1. julija. (.110.) — Današnji 14 PM " poroča : — Britanski radio je včeraj sporočil, da so nemški SA vojaki bičali 18 Subkinj, ki so jih obtočili, da so pomagale četnikom. Prebivalci vasi so bili prisiljeni prisostvovati bičanju. Te že-i ne so bile prve, ki so bile ob-i sojene po novi uredbi, ki določa za žene, ki pomagajo če-■ tnikom, javno bičanje. Generali bodo sodili sabotažnike Predsednik Roosevelt je včeraj postavil posebno vojaško sodišče, ki bo sodilo 8 Nemcev, ki so se pripeljali v podmornicah in so se izkrcali na Long Islandu in v Floridi- v namenu, da razdenejo ameriške tovarne, železnice in mostove. Sodišče bo imelo 7 članov,j njim na čelu general Frank H. McCoy. Sodišče bo zborovalo v Washingtonu in bo pričelo poslovati 8. julija. Obtožnico proti osmim sabo-tažnikoni bowta vodila general-ilt pravdntk Fraivis Biddle in armadni sodnik. Zagovornika, ki ju je tudi i-menoval predsednik Roosevelt, sta polkovnik Ca^hw M. Dowell in (polkovnik Keuiietli Rova 11. Ostali dlani vojnega sodišča l>ole!g generala MoCoya so: — General Blanton Winship, general Walter S. Grant, general Ijorenoo D. Gasser, general Guv V. Henry, general Jolm T. Lewis in general John T. Kennedy. Kolikor je bilo mogoče do sedaj oognati, bo vojaško sodišče zahtevalo smrtno kazen za vseh 8 obtoženeev, katerih dva sta ameriška državljana. V pričetku junija so oboroženi italjanski črnosrajčniki hoteli vdreti v Francijo iz zasedenega Mentona ter so hoteli zasesti pokrajino do meje kneževine Monaco. Ta vpad je bil sličen D'Annunziovemu napadu, s katerim si je za Italijo osvojil Reko leta 1920. Francoski orožniki pa so še o pravem času dobili pomoč in so črnosrajčnike pognali čez mejo. Padlo je sicer nekaj strelov, toda nikdo ni bil zadet. Črnosrajčniki, ki jib je bilo okoli KH), najbrže delali na svojo lastno pest, četudi mogoče z vednostjo oblasti fašistične stranke. I)o meje so >e pripeljali s tn&i, uato pa so potisnili na strank francoske orožniško čtra žo ter so kora'kali po cesti Menton-Niejj. Xikdo jih ni vstavil, dokler niso prišli 10 milj do monaške meje. Prebivalci v okolici so bili 7,eLo razburjeni in ve«"- >io ljtidi je 1ih*'h1o kamenje na redke vlake in trnke, ki so vozili v zapadno smer proti Xici. Toulon n in Marseilles. Pri tem so; .se po>(4»no postavili Italjani,J ki žive v Franeji, pa so Fran-, ciji zvesti. Keka te ri se i>oljl boje italjan^ega vpada, kot pa nijiliovi francoski sosedje. . Ta napa4l je bil izveden ob' KRALJ PETER V DETROITU Washington, D. C., 1. julija. — Poslaništvo kraljevine Jugoslavije sporoča: Banes je kraj j Peter obiskal v Detroitu tvornice težkih (bomlbmkov, tankov in oklopnih vooaL Dojioldne bi je ogledal »"asu, ko so zopet pričela prihajati poročila, da italjanska vlaomaga-li vstaviti osiške armade, ki vedno bolj silijo v deželo. Ijeta 1918, ko je bil Bgipt>e angleški protebtorat. je imel 170,000 vojakov z 7J,«K)0 kanie-■lami. ki ljena, ker niso pomagali braniti svoje lastne dežele. Tn v Burmi ni( (l»ilo nikdar več kot ia"( I tonskih vojakov. Takoj zraven je Indiia s 390,000.000 pretbi-| valei, ki bi lahko dali znatno| ponw>č. Mesto te*a pa drže križem roke pod anslevško zastavo ter brezbrižno gleflajo, kako ,TarK>nei napihujejo. i----r- Sovražna podmornica potopila jugosl. ladjo New Yoifc, 1. julija. (JIO). — Lz poročila mornariška ministers! va je razvidno, da jej bila nedavno -zopet potopljena' ! jugoslovanska ladja v službi j i zavezniških dr/.av. Dan in kraj (potopitve ter ime ladje ni spo-, ročeno. Navajajo samo, da je bila ladja torpedi rana, ko je poizkušala rešiti ponesrečence z neke norveške ladje, ki so se potem morali v drtwro reševati in da sta izgulbila življenje dva jugoslovanska mornarja, dočim so se ostali rešili. Mehika je pripravljena Bivši meiiLški predsednik general Lazaro Cardenas, ki je poveljnik mehiške armade ob Pacifiku, je rekel, da je mehiška armada pripravljena, da odibije vsak sovražni napad na zapadno obal. BOJ ZA SEBAST0P0L Nemška armada je vdrla v razdejani Sebastopol, toda trdnjava se še ni podala. Po ulicah se bije jo od hiše do hiše krvavi boji. "Branitelji Seibastopola se lx>re za vsako ped zemlje z ročnimi bomibami iu bajoneti, medtem ko pošiljajo Nemci nove čete k napadu," pravi ru^ko poročilo. Nemška armada bolj in bolj ^zožuje svoj jekleni obroč okoli porušenega mesta in Rusi priznavajo, da je ]>oložaj okrajno težak. " ' V sredo je neniška artilerija razbila litrutve Ke»bastobri-gadnl general. rordove delavnice, skozi katere ga je vodil Hdsel Ford. Kralj je nato sedel v odklopljeni avto in ga sam vozil. Najprej je v njeni vozil Forda, nato pa še jugoslovanske vojne pre< Lst avn i ke. Po obisku v tovarni Lincoln si je ogledal tovarno General Motors, kjer mu je uprava priredila kosilo, katerega fee je udeležilo vse njevajovo spremstvo. Pri kosilu sta poadravila kralja go ve rner države Mk4ii-gan in predsednik društva General Motor.«. Oba sta v svojih govorih poudarila prijateljevo in občudovanje Amerike do Jugoslavije jn do viteške bor-ibe jugoslovanskega naroda. Kralj je obema s toplimi besedami odigovoril. Po kosiha si je ogledal +vo mice Hmason in Ohvsler, ki so tudi spremenjene za vojno industrijo. Delavci &o kralja v vseh prostorih in \rseh tovarnah navdxi-šeno pozdravljali. Služba božja v cerkvi Ravanica Ob 6. popoldne je jugoslovanski kralj obiskal pravoslavno cerkev Ravanica, kjer je bila črna maša v spomin kralja Aleksandra in vseh padlih junakov in mučen ikov. V cerkvi je pel pevsiki abor Ravanica. Ooverner države Michigan je pa zvečer oT> osmih priredil v čast kralja svečano večerjo. INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS In STAMPS kaj vasi. Razbili so tsudi 170 nemških tankov. Samo na enem kraju pri Kunsku so imeli Nemci 7000 mrtvih in so izgubili 39 tankov, (i4zakopnih rao-l žnarjev in 24 topov ter mnogo drugega vojnega male rja la. j Pred Sefbastopolom imajo Nenwi dvakrart močnejšo arma-' do. kot pa Rusi. Napadati so pričeli z 10 divizijami, pozne-" je pa so prišle na pomč štiri, j R4i>i pa -so imeli v Sebastopoliu samo '300,000 vojakov. Na Holandskem koljejo mačke Tz holamlskih listov, ki so prišli v T^ondon, je razvidno, da na Holandskem koljejo in jedo mačke, katere prodajajo "s kožo in mesom vred" po $2.40. Ta cena je bila postavljena pred sodiščem, kjer se je nek deček moral zagovarjati, ker je vkradel mačko. C1TATELJI! Prosimo, poglejte na /"1 X" A PI ^.T A T^/^VTPV A številke poleg naslova la efen, ko - M 1 ■ K |W| J\ MW M B ■ M « splošnega povija cen, potrebu- I JLi-ZjLk-^ M ill WV^T JLJ JIM. je list Vaše sodelovanje. Skušajte I imeti naročnino vnaprej plačano, i Osi slovenskih delavcev v Ameriki. ^■■■■■■^■■■■■■■hJI liMlifii M Bttmmi CUm Matter Bi>liM>ir »tk. 194« tU the fmmt OfHec U Htm Xwk. N. Y„ ante Act «f Cmpmi tf March Iri ISTt. m Vlaki, ki vosi j o v Sloveniji," ki jo je okupirala po Italiji ter tudi na Primorskem in v Tr-*tu imajo priklopljene posebne vagone ua katerih je vojaška posadka in so nanvešoeAe strojne puške. We to radi tegra ker so Slovenci že iunogo vlakov iztirili ali drugače uničili. Tako pripoveduje očividec, ki je prispel čez Ljubljano, Trst in Italijo v Liifcono. • V Lljubljani je velika, moderna kemična tovarna, ki" je bila v polnem obratu. V začetku februarja letos je tovarno | napadla skufpiua slovenskih u-' pomikov ter z »bomibami uniči-j rta vse važnejše oddelke tovarne in vse važnejše stroje tako.' da tovarna dolgo Časa ne bo Hposobna za delo. • V bližini postaje Preserje, komaj 25 km od Ljubljane, je( bil koncem februarja letos na projri Liubljana-Tnst dvignjen ' v zrak želeizniški most. Proga' bo dolgo časa za promet nesposobna . Radi tega je bilo dne 18.' marca t. 1. obsojenih na smrt in takoj ustreljenih 18 iSloven-j cev iz Preserjev in okolice. Pojoč slovenske pesmi so šli ti jumaki v smrt — pripoveduje očividec. Poročilo is drugega vira navaja sledeče podrobnosti o preserskem proee*3«. Pri prvi preiskavi so ti ljudje priznali krivdo, ker so jib Lahi stralino pretepali in sploh ravnali z njimi vseskozi nečio xra3Lrr\ Kn ie tih oriši a obr&V- Churchill se zagovarja Ministrski predsednik Winston Churchill je včeraj stopil pred poslansko zbornico in priznal veliko vojaško nie-srečo v Afriki ter rekel, da je po padcu Francije to največja nesreča. Po njegovem zatrdilu je pri-" sel padec TohruJka, kar je feld-maršalu pripomoglo, da je pri-Tel svoje uspešno prodiranje v Figipt, papohioma nepričakovano tako za njegovo vlado, kot za generala Auchinledka in druge poveljnike na Bližnjean Vzhodu. Priznal je, da so Anglija in njeni zavezniki v Afruj ki zadnja dva itedna r^arubili 50,000 vojakov in velike zalo-Sfe vojnega niaterjala. 71večer preadko, da je obramba v dobrem redu in daj ima za svoje vojake dovolj za-logr za 90 dni. Laborit Aneurin Bevin je Obumhilln očital, da ne pozna moderneg-a vojevanja in ne |>o-■zna orožja, ki se ga Nemci poslužujejo, odkar se je pričela vojna. Dalje je rekel, da Angleži ne morejo razumeti, za-' kaj se Seba.stopol tako dol^fo drži, Tobruk ,pa je padel v šestih urah. Tekom svojega govora je Bevan o Churchillu rekel: "Dobi debate, ixgnibi pa bitko za bitlko." Predno so poslanci glasovali glede nezaupnice vladi, je imel j zaključni govor Churchill, v katerem je rekel, da je bitka za Ksript prinesla Angliji 'smrtno nevarnost," kateri ni primere od padca Francije. Slednjič mu je zbornica dala zaupnico s 475 glasovi proti 25. J Tekom svojega govora je ■ Churchill priznal, da je feld-j maršal Rommet v Libiji napredoval 400 mil j in se bliža Nilu in da so Anglež? izgubili 50,000 vojakov in mnogo vojnega ma-terjala in v njem 230 tankov v eni sami bitki ter so <*v;iveli I ne"prčakovan poraz z tagušbo i Tobrdka. . da je vasa zmaga gotova 1 Cji I v- .. ? r Ob proslavi našega narod- i* g ramo zaslužiti. Nikaka ge FRIDAY, JULY 3, 1942 WIANOTUEN i ^ s Letos, ko proslavimo obletnico nase neodvisnosti, cenimo bolj kot kedaj poprej svobodo in enakost, katere simbol je bila Izjava Neodvisnosti, sprejeta dne 4. julija 1776. Bil je Thomas Jefferson, ki ramo zaslužiti. Nikaka generacija ne more nadalje uživati svo/bodo, ki jo je podedovala, ako ne Izpolni dolžnosti in odgovornosti, (ki jih svoboda nalaga. 1 m , Proslava Vidovega dne v Londonu ljenoev. Niso se bali boriti se z ogromnimi težkooami. Niti ae mi ne bojimo. Dandanes, tudi demokracija pomenja zanašanje na samega sebe. Danes je bolj vaano kot kedaj, da se spominjamo idealov, na kafterih je bila -ustanovljena ta naša ameriška eivilizaei-ja. Zagovarjamo pravico biti različni, postaviti pa moramo sfeujpuo dobro pred interese kateresibodi sknpine. Moramo spoštovati odločbe večine, ne da bi zanemarjali pravic ka!ke manjšine. Ne smemo dopustiti, da !bi kdo zlorabil priložnost te vojne, da bi vničil pravice kake skupine, kajti, ako j vničimo pravice kateresibodi skupine, stavimo v nevarnost pravico V5?eh. Pred vsem pa si moramo zapomniti, da svoboda ni nekaj, kar nam je bilo podarjeno, ampalk nekaj, kar mo- Dolžnost vsakega državljana je voliti pošteno in umno, proučevati javna vprašanja, podpirati le one, ki postavljajo dobrobit vseh ipred svojo stranko. Dolžnost vsakega državljana je dovoljevati vsem drugim iste pravice in dobrohotnost, ki jih želi za samega sebe, brez ozira na vero, barvo ali narodnostni izvir; rado plačevati svoj delež na stroški^ vlade, pošteno opravljati svoje dnevno delo in biti pripravljeni braniti sfeu-pno dedSčmo z orožjem. Ko proslavljamo svojo narodno odvisnost, med sencami diktatorstva in vojne, naj premišljujemo dolžnosti demokracije. Le, ako vsak izmed nas je pripravljen izpolniti jih, moremo biti sigurni; da ohranimo svojo pravico d o "Življenja, Svobode in hrepenenja za Srečo." i (JIC.) — 19. junija j^ bila v Londonu svečana proslava Vidovega dne. V pravoslavni -cenkrvi je bila slovesna žalna ■služba >ožja v čast junakom, ki so padli za domovino od Kosova do danes. Shržftn božji je prisostvovala kraljida Marija s prestolonaslednikom. Tomi-elavom in knezom Andrejem. Službi božjji so prisostvovali člani vlado na če hi s predsednikom vlade Slobodanom Java novičm, angleSki poslanik Ren-dell, vsi diiplomateki predstav-niki zavezniških držav pri ju gcslov. vladi im veliko Število jx»ga?lav. naselbine v Londonu. Sfoižbo božjo je daroval prota Ž. Ristanovič v spremstvu grškega chihovnika Virvasa. Na koncu žalnega obreda je imel ptfota Ristanovič govor. med katerim je dejal, da je Kosovo johranilo in re?ilo dušo naroda in narodno zavest. Z uresničenjem Jugolavije so bile odplačane kosovske žrtve. Uresničenje stoletnih teženj Srbov, Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji naj bi bilo krona bratskega truda narodov, ki so bili dolgo časa ločeni in ki so ločeni trpel". A stara zavist in novi sovražniki so bili neprestano na preži tako. da so se, "premetom" sovražniki prelevili v naklonjene zaveznike. Prišle so orezkusnje za ves narod. Kupec iz iuozen*stva je slabim chihovoni ponujal lažno svobo-, do in kraljestvo na zemlji. A kosovski diuih se je prebudil marca lanskega leta in rešil na > rodno di»o. V neenaki borbi nam je Bog oliranii kraljevski prestol in našega kralja, ki bc dovršil veliko delo osvobojenjs . in kontnega edinfctva. V svoji divji jezi se sovražnik ni za . dovolil z zmago, tenDreč je na . dalji val z ubijanjem nedolžni!' , in rušenjem mest m vasi in šc seda j s svojim sbmpenim no-žen? skuša nagnati brata proti ibratju, želeč da 'bi se v .bratomo-rilnem pokolju medsebojno uni . čila. Hrvatsko je sovražnik 11 • 'oropal m jo terorizira s pla ,'čano oblastjo sovražnikovi!] I oprod. Slovenija je priča pre ganianja otrok, ki so dos*igla meje preganjanja, o _ kater i t j govori sv. iPismo v kerodovili | Časih. Naj bi dirii rv. Sav« .pred težko ranjenim telesom naše skupne matere Jugoslavije pomiril med seboj *>rats . iste krvi. Obnovimo prisego ki srno jo dali kralju AKfesanc . -ru mfričeniku. da bomo čuvali p in dhranili Ji>*ro*lavi;}a. Istega dne je bila v prisotno sti kraljice Marije, članov via de, poslanika Združenih drža* g. Biddle-a, britanskega po-- poslanika, sovjetskega minist ' ra Bogomolova, diplomatski predstavnikov vseh zavezniških narodov pri jugoslov. via ' :di. ansgfeškega poslanika Ha-rolda Mitehella, podpredsedin |ka arHglc^kih konzervatifvcev Lorda Marechal Milnea, bivše ga p oveljnika angleških čet \ ■ Sokrnu, Londa Vansit^rta, ir . ' ----- JE KRI ROPRIV&EK tri n)tm •rketter u ptoMak ■ j Teredokrf Polka | Na planincah—ralffek Str. »r 578 In DCQCESXE UNIVERSITY 1 T^nURICA — ftr. M 571 -1 Za tor. cenik In Otoe plo® 9* i obrnite na: HN MARŠI CB Inc.' 46.1 TOeat 42nd Street, New York ■ v Slov. narodni muzej 640S St. Clain Ave,, v urad tajnik« Doma. ali pa jih sami izročite kjer me vidite. . Slovens i narodni muzej si j« v zadnjih dneh nabavil ld ra?s-istavnih omar, ki so izpraznile blagajno. Sedaj resnično potrebujemo finančne pomoči, da bomo mogli nadaljevati z urejevanjem mruzejskih reči. Zat> j prosim, prinesite tskupaj ka; [sales tax znamk, da jih čimpre-jje magOČe vnovekno v korist Slo^. nar. ni»az^a | - 'Erazem Gorshe. tajnik. SLOVENSKI NAR. MUZEJ SND SE ZAHVALJUJE velikega števila uglednih članov preetolwe V imenruangie-&ke vlade je minister za Indijo Amerv imel govor1, v katerem je med dirutgirttf dejal- , "Srfbi, RWatI iS lovenci ste kot vaši pradedi jia Koeovem pred 15 meseci bili pred, odločitvijo, ali naj sprejmejo mir z Lagubo v-ega, kar je evoto in drago, ali svobodo brez ozirov na žntre, VI ste tudi to pot izbrali najtežjo in najslanaejŠo pot Znani so nam zločini, ki se gode proti vašenru narodu in s spoštovanjent spremljamo herojski orugi Kontinentalni Kongres, ki je sprejel Izjavo dne 4. ju'jjn 1776, je bil sestavljen od delegatov trinajstoriee držav, ki bili! bogati veleposestniki, drugi trgovci in nekateri so bili lar-inarji. Ali oni in ljudstvo, ki s o ga predstavljali, so biii združeni v prizadevanje živeti svoje življenje prosti od nadvlade iz inozemstva. In tako smo mi, ameriški narod, danes združeni m v vojski, da se svoboda ohrani. Kajti demokracija ni le nekaj kar se podeduje. Preroditi se mora z vsako generacijo. Isti duh, ki je navdal Izjavo Neodvisnosti, je našel izraz v Kon-stituoiji. V Bill of Rights in v neštetih drugih dokumentih in Činih naše dežele. In kakor dežela sama, ta duh svobode je nefoij, kar raste. Črni sužnji niso dobili svobode z Izjavo Neodvisnosti. Do svobode so še le prišli s Civilno vojno, ko je Problamacija Emancipacije (brezpogojno odpravila suženjstvo. I« zopet je bilo pripro-.sto ljudstvo, zbrano okoli svojega voditelja, Abrahama Lin-colna, ki je bilo gonilna sila. da se razširi pojem svobode. Po jem svdbode, ki ga nazi-vamo demokracijo, rodil se je z Izjavo Neodvisnosti pred 166 leti in je trdna vera današnjih 130,000,000 Amerikancev.^Velik ;predstavitelj našega naroda, Henry A. Wallace, podpredsednik Združenih držav, je rekel nedavno: Amerikaneem je za več kot 300 let demokracija pomenjala pravico ovladanega, da se vde-leži vlade. Pomenjala je versko svobodo. Pomenjala je neodvisnost od kaprice tirana ali diktatorja. "Prvi naseljenci ameriških kolonij so prišli iz raznih de-.žel Evrope. Vsi pa so imeli eno-tno prepričanje, da ljudje morajo biti svobodni in enaki." "In ta d udi trdnih pijonirjev je bil duh ameriške demokracije dol skozi stoletja. Zanaša-' nje na samega sebe in ljubezen do svobode obnavljala se je od generacije do generacije prise- Izza zadnjega mojega porodila glede prispevateljev razi-nih stvari v Slovenski narodni muzej SM>. 6409 St. Clair Ave., Cleveland, O., je do današnjega dne večje število dobil rojakov in rojakinj pevom 2. Pozdrav — moSki zbor 3 Laliko noi1 — moiki »bor 4. OtoSk! z vod — mešaui zbor C. Pomlad nika — mešani ebor, z bari tor. nomo«pevoin t Lira X. — zu solo speve, moški In rueianl zbor 7. LJra II, — ^a mešani zbor S .vJtant^k) odmevi — za moški In ženski zbor. % bariton samospevom 9. Kantatn iz psalma 12t> — moikl zbor 10. Soči — za samospeve, mešani zbor in »premije vanjam glasov) ra 11. Psaim — za sainoa[>ere, me- SonJ zbor in spreniljevanj« plasovira ali org-el CENA SAMO 50 centov KOMAT* To m koncertne pesmi n »o*ke in mešane zbore, katere }e uglas-bit lir t. nmozaMM lnbd MATEJ L. H0L3IAR, organist in pevorodja pri sv. Vidu, Cleveland. Ohio. 1953. KaroSUe to zbirka pri: KKJKiKNi SLOVEOT€ FLBL, COMPANY 4 . ;... 21« ff. lSth St. Nmt York ——— ■ ----HT~IlI -GLAS NARODA" I __(TO^al or ras rtofLS) I Omd aae PnbtUb«! ureUvcaJ« PaMlakla« Oi—■!. (A OorponttaB). I fruk Sakmr. Pratftent; J. Lnpaba, Bm. — Pla« ot bulawi of tk* II NrpMmtloK aad OfliMroC abort ofOcen: 31f WBST lMM RMR, I _____new xoak. n. x. - ___It 49 th Year i *«u naroda" U iMd rrary day exoopt Batvdajn, ■Mfliji and Holldaja ■■h—illitliio Toady H.--. Adrarlt—u»ul mm Imaal - Si Ml« Mo Trtja llat aa Ameriko la Kanado ft.—: aa pel lata ffe-*) m mm Uta VI AO. — 2a Wow York aa coto lote an pol Iota ta_a* la iBoaoaatro m ealo lato »7.— ; aa pol teta It JO. "ate naroda" labaja raakl dan WnmM aotioC. aodalj la praaafkor. __ *8Uf NABODA." lit WIST 1Mb RTUR, MKW lOtt. K S. Tolepkaaet CHalaa I—1141 "O LA fl NAIOD A" — Now I«f* STROGOST DO AVSTRIJCEV Iz nekega nevtralnega diploma takega vira ppiliaja poročilo, ki pravi, da so za A-vstrijce, ki so v nemški armadi, vojaške postave zelo stroge, tako da vojaka, ki samovoljno podaljša svoj dopust nad 24 ni', zadene snn'tna kasen. Isto poročilo tudi pravi, da ranijencev z bojite ne do-važajo več v velika mesta, da bi se Zdravili, ker njihova navzočnost napravlja zelo neugoden utis na prebivalce. Ko so se pričeli boji na ruski fronti, je bil Dunaj polm ranjencev; danes m videti niti enega. Mesto tega so na-S ta n j eni po vseh letoviščih in zdraviliščih akoki Dunaja. Morala v Avstriji je zelo nizka, t(ida nikakor ni mogoče pričakovati, da bi se Avstrijci dvignili proiti nacij-ski vladi. Vsi ljudje v Avstriji žive v vednem strahu prekl ge&tapovei in uradaiiki. ki so biti iz Nemčije poslani v Avstrijo. Vsak Dunajčarn s srtrahom čaka, da bo pism an as a potrkal na vrata in mu bo prinesel poziv na kaiko sdJišče, ali kak drug urad. Kadarkoli pride kdo preid kak državni urad, tedaj je njegovo prvo vprašanje, če je uradnik rojen Avstrijec, ali Nemec. To pa zajto, ker Avstrijci tudi prej niso nikjdar marali za Nemce, sedaj pa se jDi naravnost boje. Na vseh ftdgovomili mestih pa so nemški uradniki in trgovci iz Nemčije prevzeli zaplenjene židovske trgovine. NEMŠKE PRIPRAVE NA VPAD Iz nekega zelo verjetnega vira prihaja poročilo, ki pravi, da se nemške oblaisti pogajajo s francosko vlade glede pomoči, ki bi jo Francija dala Nemčiji za slučaj zavezniškega vpadna na evropsko celino. Načelaiik francoske vlade Pierre Laval je že pristal na to, da bo nemška armalda od vlade v Vichvjn dobila vse pomoč, ki bo mogoča, za obrambo proti zavezniški armadi. Pomoč Francije bo obstala v naslednjem: 1. Vsa oborožena sila in policija, ki je pod območjem francoske vlade v Viehyju, bo avtomatično prešla pod nemška arma|dino poveljstvo isti trenutek, ko bo priše] vpad. 2. Vse železa lice, pristanišča, kanali in letališča v nezasedeni Franciji bodo Nemcem na ra,zpolago. 3. V zasedeni in nezasedeni Fraaiciji bo postavljena domača bramba pcU nemškimi častniki. T6i armada bc imela lahke puške in bo streljala ali pa lovila sovražne padalce. Zaradi vpada Francija prav gotovo ne bo mobilizirala svoje armade, kajti Nemci prav gotovo vedo, kla s€ na to armado ne bi mogli zanesti. VOJNI IZDATKI ZDR. DRŽAV. — Zvezni zakladni čar Henry Morgenthau je včeraj naznanil, da je zvezna vlada v poslovnem letu, ki je bilo končano 30. junija, iz dala za vojno $25,953,945,000 ter bodo ti izdatki ol: koncu leta, ki se je pričela 1. itil., znašali $67,000,000,000 Morgentbau je rekel, da so bili izdatki zadnjih 12 mesecev štirikrat večji kot pa leto poprej, ko so znašali $6,301,043,165. Morgeiithau je "dalje rekel, da so izdatki raStli oc meseca do meseca in sicer od $832,000,000 prvi mesec mi ^3,823,000,000 v juniju letošnjega letja. V celem letu je armada porabila $12,013,641,058, ali skoro $4.000 za vsakega izmed 3,000,000 vojakov, ki sc sedaj pod zastiavami. — Vojna mornarica je potrosila $7,945,054^980, za leijd-lease pa je bilo izdanih $4,076,-882,460. Ostanek je šel za zgrabo paraikov in za posojiic Kitajski v znesku $200,000,000. Kakor so pa bili iadatki največji v zgodovini Združenih držav, ta»ko so bili tudi prejemki na davkih najvišji in sicer $12,799,061,621 in s tem preostane primanjkljaj 19,692,245,776. Ponavadi ob koncu prve polovice leta razpošlje uprav-ništvo opomine vsem naročnikom, ki jim je Naročnina potekla. Da pa ob tem času nekoliko prihranimo na stroških, prosimo čitatelje, da pogledajo na 1 naslovnico za mesec, dan in leto, ko jim je os. bo naročnina potekla. Ako je Vam naročnina že potekla, oziroma bo v kratkem, bi storili listu veliko uslugo, ako bi jo pravočasno obnovili. Uprava. slika društva št 48 SMPJ lia p ikniku in umetno pahljačo; I^eo Jm-jeivec st., Ohieago, HI., konveraene islike ZSZ in druge iz urada SNiPJ smo prejeli eno konvenčno sliko. (Naslednji pa so vsi deve-laiutiPani, ki so kaj prispevali v muzej: Ivan Teroptk, pro^ra,-me, revije in duiuge zanimive 'listine; Ludvik Medvešek, slike in liste John Turk, jugoslovanski denar in najnovejše poštne znamke na pismih; Pr. Lavric, odlikovanje za konjerejo; .Toflm Zaman, regalija James Kos, slika: Frank Zo-riidh. konven^na slika SDK; Lom"? Špehek. slike; Mhis. John Speliek. slike i n razne drupe vrednostne predtntebe: Anton Kolar, razne slike; John Zaletel. Sokolski kroj in sliko; Mrs. Rudolph Perdan, Sokolski kroj konipkten; Prantk f'erne, razne kon venčne in drusre slike ter oknnr.ie: tjouts Tjevstik. slike: Piank Kovačič, slike; Mm. Frances Hudournik, razne %ax>-do\-hi56vezani in med katerim so m1; danei« ne-le va.ši očetje, temveč tudi sinovi in krvni sonxiiiiki, pomirite Vm hrvatski narod želi, da bi v svojih skrbeh In i vaših čustvih ostali mirni zato, da bi mogli v^e vujne sile po-svetit: va*i novi in sedanji domovini Ameriki. V kolikor prihajajo ii«xf vas in žele vaša čustva nahujskati proti ostalim slovanskim bratom in zlasti proti vas ttrt JtlpJfclovajcliini I bratom Srbonv. jih vi s prezirom odbijte. V kolikor k vam pi iha.ir.jo boleče vesti o trpljenju. preganjanju in klanju, se zavedajte, da to počne sovražnik Amerike in vseh naših za-1 veznikov in vsega človeštva, j Pri visjrkem koraku in povsod [gojite ljubezen in zaupanje 'med seboj in zlasti do srbskega in slovenskega naroda, s; katetrih insodo smo tako pove-' zani, da drug brpiz drugega ne ) morftnio živeti. fttorite to, kaj*-■ ti to je povelje pravo dnž*? na- jroda, iz katerega izhajate. Storite to zlasti, ker je to zahteva vašega velikega predsednika Roosevelta in vase velike domovine Amerike, ki zahteva od vsakega svojega podanika na bojnean polhi prav tako kot v tvornicah in rudnikih ali farmah. medsebojno ljubezen in zaupanje in liufcezen do domovine. da bi mogla Pim prej in čiTrt bolj pospolno izvr&iti svojo veliko, od Boea naloženo delo, njeno zmago iti zmasro zaveznikov V tej vojni in ustvarjanje miru v svobodi in pVavici. Vsi vaši napori in vse vaše delo, vse vase žrtve, ki ste jih pripravljeni dati isvoji domovini Ameriki, so najboljši prispevek Jugoslaviji in srečne.^ bodočnosti hrvatskega naroda v njej. Pozdravljam vas kot krvne brate Hirvaie. ameriške državljane in od tu prav tako pri-pjvno poosdravljoim ostale naše jugoslovanske brate Srbe in Slovence, a z varni pozdravljam veliki demokratski in ;7nnaski ameriški narod z velikim predsednikom Roosevel-:tom. . T i i" KAKO SPOZNAMO MLADI KOKOŠI. Znekoliko' vaje nam ni težko razlikovati starih okokis od ko razlikovati starih kokoši od koko&i od irtiladik. Mlade kokoši so svetlo rumene do bledo barve imajo sveže greT vence in daljše kfenjiplje. Stare •kokoši imajo bolj izrabljene kremne, greben jI1« prehaja v modrikasto barvo, koža pa j* temnejša. POZABLJENA ZBIRKA STA RIH SLOV CERKVENIH NAPEVOV. SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA SLOVENIAN DANCU v AN DA POLKA PO JEZERU KOLO ob I o VALLEY SYLVIA POLKA tam na vrtni OBEDI maribor waltz_ SPA VAJ MILKA MOJA OBPHAN WALTZ deklk na vrtc OJ. MARIČKA. PEGLJAJ Zidana marela (polka* veseli bratci (manirlra) rarOica mladi kapetanb t(JIC\) — V iKjdeljo 28. junija je bilo v Pittsburgjhu veliko zborovanje 47 organizacij Hrvatske Bratske Zajednice iz Pittebungha in okolice. Zbo-rovanja se je udeležilo nad 10 tisoč l:i*di. Med častnimi go-, sti so bili senator Claude Pepper in hrvatski "ban dr. Ivau Subaš;č. Dr. &ubašič je v svojem govoru cmen;l pomembnost dneva. ki je tako jasno pokazal fložnost hrvatskega izseljeni-Stva in dejal, da je današnji dan tudi Vidov dan, dan ko se Ejptoiiinjamo padlib narodnih borcev hr velike kosovske tradicije. Vidov dan simbolizira smrt v borbi za svobodo in moč, ki prrhaja iz poraza. Na to je ban imel v angleščini govor, ki ga navajamo v prevodu: "Gospod predsednik, gospod senator, častni gosti in v:. bratce in sestre 'po krvi; Na vaše ljubeznivo povabilo, za katero se vam k po zahvaljujem, prill njimi drugič v to mesto, da vam govorim. fKo sem prišel 15. novembra na ph Hrvatov, sem si &el v dolžnost razložiti vam' OREMD NA RT A JURSKO STAJEmŠ BAPPT POLKA ČE NA TUJEM 35 centov komad 3 za $!. MOJA DEKLE JE ftE MLADA Po Me komad: Naročit« pri KNJIGARNI SI.OVENIC FlTM.ISHfNC. 041. § 21« Wfltf 18th SU New Vwk S niitiiiiiiiiiitfiifitiiiiiiiiiitiHiiiiiinitfflu SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY Jt A S S Af O E PISATELJA LOUIS-A ADAMIČ A ZA NAVADNO CENO . $2.50 Pri narocbi ae poslužite naslednjega kupona Pošiljam- Money Ord#r za lastnoročno podpisano knjigo: 44THE TWO-WAY PASSAGE" za Moje ime - Št., ulica ali Box at. Mesto in država — Naročite iirhko fe fcnjigo prif^ KNJIG A fUXi» "Glas Naroda** 216 WEŠT 18th STREET NEW YOKK I * tttiri leta je tega kar je mar-jivi L. Kramo 1-c v banovinski ialogi izdai 4'Cerkvene ljudske naixve" za nabožno petje v cerkvi, šoli in doma, za eno in Ivojrlasno pet.ie z orglami. To rzb:rko bi .m o m h imeti v«i e^rto\'eni abori, peti bi jo morali vse šole, priučiti se veliko t;.ih pesmi vsi Slovenci. Saj doslej še nobena zbirka ni print* s hi razmeroma toliko žare- tlobriih in -/a ljudsko pet,je [jorabnih napevov. Pa ne samo rlobrili in poraznih ampak množico odlrčnili — po bese-lihi na videz sicer preprostem, toda jasnem, vsak pameti ra-mnd Udi jih je pet sv. Rešnje-iiku Telu na čast, njili večina z nepričakovano jasnim, pri-*rčnin< l>esediloiu. Od dveb jidventnLh je za ljudsko petje ena prav gotovo primerna. Božične so celo Štiri take, da se bodo dale povsod porabiti, morda pa kje £e dve drugi. Postni dve. morebiti še tretja. Marijinih se bo pa vsaj dvanajst razlegalo po vseh slovenskih cerkvah, verjetno pa še katera več Med njimi je ena za Marijino Oznanjenje, Marijino iane in Brezmadežno (Šma ren v advenfcu) "dve sta za Vne-■bo^vzet je. Se za binko^ti je ena kar močno primerna in za verne dilše jako krepka., pretresljiva. Med temi pesmimi so nekatere glasbena pravi dra-irulii. Pesmi so zbrane z v?eh delov slovenske domovine: « Kranjskega. Koroškega, Štajerskega, Primorskega. Harmonizirali so iib: Adamič« Foerster. Jobfet, Kimovec, Kramar, Krn mole. Prrgeli. Premrl. Tome. Želez-nrk. Arseb pespii je 5(1. Sprašuješ mp. zakaj to odlično flbiiko imenujem pozabljeno ali še bolje prezrto! Zato. ker skušam, da jo pozna komaj kateri organist, da zanjo ve le rod ko. redko katera šola, ko bi je ne *>n\ela pogrešati nobo-na cerkev in-bi jo z velikkn uspehom rabila vsaka šola. Vzrok tega je, ker so ocenjevalci čisto pravilno spoznali, da je v zbirki pet pesmi s Koroškega, ki se jim pozna, da je' napev nastal pod nemškim vplivom. Ker je zbiratelj ško^ fijskentu poročevalcu pojasnil, da te pesmi po Koroškem ljudstvo zelo rado poje, so v Zbirki ostale, da bodo Korošci s temi vred še druge rajši sprejeli. Ocenjevalci so se pa prav ob te spotaknili, tako da ostalih pet in štirideset ali niso vec videli, ali ?o jili kar na kratkb odpravili, tako da je bralec skoro mijno mi6lil? da zbirka ni vredna naročila. Zbirka je zlasti za ljucfeko pet.ie bogata zakladtiiea. Molitveniki V krasni vezavi importirane iz starega kraja.. Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE — (it. 335) * 3% inčer — '*2A «tx«ol t belem celolidu Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—št v. 415 2% x 3% Infer — 234 »trmnl Cena 75 eevtor RAJSKI GLASOVI — (it. 4M> X 4 I nCeT — 255 strgal »>t«viI Sv. Krile* Pot Ctein 91J4 RAJSKI GLASOVIH. 415) 2% x 4 inSev — 258 strani T«t«Til Sr. Krtier Pot Cena llil NEBESA NAS DOM — (it. 411) 2% x Inčer — 384 InCer Conn 75t NEBESA NAŠ DOM— (it. 415) 2% x 4Va loCer—384 straal Cen« 75« (Ker «e nam jo posrečilo d old ti to molltreiiike po sel« nizki ceni, jib tudi moremo prodajati po *orl o-znnCenl ceuL Zaloga pa al posebno velika, zato jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli S njimi po-strofi. ■SKBBI ZA DUŠO (it. 408) ™ 3 x 4*4 Infer—512 strani Angleški mohtvenikl: - T (ZA MLADINO) KEY OP REALEN fino rtfcano ............JU r nanje resno .......... .H CATHOLIC POCKET MANUAL Cena $1.75 r fino usnje vezano......L— 3t , » 1 ■ n> Slovenic Publishing: Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ZVESTI POLKOVNIK V zadmji potov ici 18. stole-1 tja, se je neki Holandec, ki je bil velik častilec šved»s4cega kralja Karla XIL odpel^ai na Švedsko, da bi ondi .spoznal še kakega od onih vojakov in voJSčakov, ki so s tem kraljem "levom ts severa" preromali pol EHncjpe. Odpravil se je na po>t in ko se je povrnil nazaj, i je svojim prijateljem takole pripovedoval: *4Tiefto poiaixedovanje ni bi-lo kar tako. Videti je bilo. da bom zastonj ti-udil. Sled-| njič sent izvedel, da je nekje j na deželi, blizu Stockholm a bi- , val neki polkovnik, ki je spadal k zvc*ftim tovarišem svojega kralja. Ko v-e je nvnačHo * t^ein prišel do nje-^a, vendar se , mi ni »cklo u^wino, da bi sv" tako pozno prijavil. Ko sem pozneje svojenwi k romarju, pri katerem sem stanoval, povedal da bi bil rad govoril starim vojfečakom in bi tako kaj zve del o kralju Karlu XII je ta zanviSje-no zmajal z glavo, rekoč, da se mi to bo težko, posrečilo, ker še nobenejga tujca ni «tari polko\Tiik liotol sprejeti. ('oz nekaj ea*a pa je krčma:: ie enkrat pristopil k meni in mi zašopetal. da ko sem že napravil tako dofgo pot in ker je on znan s starim. polkoxTii-kcvLni shigo, mi hoče nekaj pokazati, kar bi nVe dovolj poučilo o mišljenju in vodenju junakov velikega kralja. Za- , radi tega skrivnostnega iiami-gavanja, sem bil pripravljen rabati se po kreinarjevih na- prodaj zjatraj sva se s krč-marjem odpravila k hi.ši pol-ko\ii'ka. je kramar potr- kal na zadešnja vrata, slišal sem ga. kako je s sluigo dolgo «erpeta< in nato nve je odvedel k oktneu ropotarnice, od koder sem (mcgel iz svojega skri-vaJišea dobro videti polkovnikom*« okna. C'ez nekaj časa se je pri teh oknih pojavil sluga in je rajic^nil zavese in odprl okno. Vidt?l ^m v »sobo in v dno duiie me je pretreslo, kar s m zagledal zdaj. Sluga i« namr««č pristopil k frkreno in resnično politično : stajije hrvatskega naixxla in nitše skupne domovine Jugo- ' slavije. Govoril sem vam kot J dolgoletni politični delavec nio ' ioga hivat^kega naroda, ki mi ] je pri mnogih volitvah izkazal ' svoje zaupanje, s čigar zaupa- 1 njem m voljo sem prišel do po- I Ic-žaja hrvatskega bana. Ta-kc : sem v najbolj usodnih časih prevzel te-zko odgovornost zai< usodo hrvatskega naroda in za : usodo, nase skupne domovine ] Jugoeslavije. Narod se jr s svo- j jo odločno voljo, zvest svoji 1 tradiciji, postita vil v tej' težki : vojni nn tisto stran, kjer je tnr j di velika in demokratska A-j meri-ka. Xaša država je z«-} veznica Amerike. Jugoslavija i in .>ugoe>lovaniski narodi, Srbi Hrvati in Slovenci, se še danes' bore proti skupnemu sovražni-J ku. tako, kakor ee pač morajo boriti edrezani od vselx zavtz-J ni'kov. To je bonba, ki jo vodi jugoslovanska vojska pod neralom Diažom Miliajlovičem,' ki se je udeležujejo tudi sinovi vašega in mojega hrvatskega naroda. To je jborba, v ka-» teri se med netaanernim trpijo -, njem in silnem odiporn, v kate-l rem s svojim vzgledom vodi voditelj hrvatskega naroda dr. VIa*1 k o Maček, bori ve« »srbski hrvatski in slovenski kmetski narod. Xe Lom vam več govoril posebej o položaju hrvatskega naroda in o smfemicah njegove pcliti^e v Jugoslav; ji; O vsem tem sem že govoril pri prvem sestanku z vami v tem mestu. Hotel sem samo opredeliti naš položaj in položaj naše domovine mercdt vrta — ona bela, tam je njeno gnezdo." Rrbič se je ozrl. lOlcna so bila cniprta, nekoga je bilo videti, ki je šel mimo. Lenka je šla po sobi. Videla je dva moška. ki sta šla v dolino. Brat in »eetua se pa nista spoznala, ker je bila med obema prevelika razdalja. Z vsakim Fra net,t avian korakom »e je ta raadalja večala. Pota so šla liaraizen, nikoli več se niso strnla.. ♦ * * •Poliištvo in drugo opravo je Rifbie prodal na prostovoljni javni dražbi. Večji del vsega je pokupil njegov konkurent, ki *e je naselil v mestu in ki kupil tudi hišo. Kar je bilo 'zemljišča. *ra je Ribič poprodal že prej. K dražbi se je nabialo »vse polno ljudi- Med njimi je bil tudi Pavel Plfeec, ki je prišel gledat, kako prehaja Rihčevo Iwgastvo in imetje v tuje ^oke. Ko je bilo vse v redu, -ta odpotovala Ribič in llija. Nihče ni prav vedel, kam arre Franca Eni so menili, da gre iskat žfno, drugi so skrtili, da je odločil za Ameriko. To so oklepali iz tega. ker ie od^el « Preličem. ki je že po obleki razodeval, da je Američan, in ljudje, ki so ga poznali s sejmov. f o vedeli z gotov"stjn. da .ie bil v Ameriki in da zop^t odide i;azaj. Tako so turi bal i ljudje prve dni po Rib Če vem odhodu. Potem no nehale govorice, saj je b lo meščanom malo mar Ribiča, ki je gospodaril tako nevestno, in lahkomiselno, da n»\i ni preostajalo nič drugega, nejro da je 6 prodajo rešil >ebe in domačijo popolnega propada Oe bi šlo tako še nekaj časa, bi moral Ribič po svetu is trebuhom za kruhom, tako je pouesr l s seboj vsaj nekaj denarja. V zadnjem času ni samo popi-al. ampak popiijel >e je tudi kvart. ki *o obogatile očeta, a ki so padale *inu samo v Izgubo. Tako se je zabrnilo kolesce; stari je grabil, sin raznKtal.. Kklo pa tudi ve, koliko itru je odnesla žena iti koliko .ie potrošila, ko je bila še pri njem in ko so se zhiral; pri nji v ponočnih urah razni ljudje dvcni-ljive vrednosti. Tako o sfovoiili ljud.ie prve dni po Ribičevem odhodu. Nikogar ni bilo, da bi ga poiuilo val ali da bi mu bilo žal po njem. Hi>a je pri>la zdaj v druge roke. V nji bodo zopet začeli gospodariti Vfršei in pametni ljudje. Dostojno do maee ž vljenje odpre hiši vrata« da bo dovoljen in mogoč vstop dostojnim ljudem. Pozalojost i^br'^e sledove zadnjih let. čas vamori opomin nanje;, za h to dni ne bo nihče vedel, da je tu gospodari) France Ribič. Samo ako se vrne. tedaj se zopet razpleto govorice, ožive »pomiiv. In če pride? Kakšen bo? Ali si opomore drugod, kjer ga izuči življenje, da se pride pokazat kot resen, d-ozorel mož: ali pa se vrne z beraiko palico, umazan in raztngan. Zadnje je piej mogoče nego prvo. ,Tako to se menili in so ugibali ljudje ^amo prve dni po njegovem odliodu.. Stari, prav stari ljudje, so se ob tem dogodku spominjali davnih časov, ko je v tej hi>i, ki je prišla zdaj v tretja roke, gospodaril še stari Plesec. Razpraivljuli so. kako ga je oropal ;inetja Francetov oče, a je svojimi deli priklical proklet-tvo nad hUo. ki ne .ie zdaj na njegov roti razsula, kakor bi ji zrahljala temelj čudna, vekovita, nepremagljiva sila. Pomilovalno so se spominjali sedanjih Plešceviih ki trpe ob grehu že davno pokopanega očela. Zadovoljni so b li stari ljudje ob zavesti, da uživajo mirno in leipo starost, ki jim poteka v varnem zavetju ponižnih domačij. In zdaj so se zbudili >p<utchman„ John Ujčič, Frank Spetič, Marion Arasec. Frances Žagar Joe Jer-man. Frank Likovič in Anton Žagar. Skupna vsota. po«ltma na glavnega blagajnika je bila $304.&5~ »Chisholm, Minn — Ko sem bil meseca maja v Ctiisholmu, Minn., sem imel pogovor z u-radirki lokalnega odbora JPO. Obljubili so mi, da bodo poskrbeli :n delali, da naberejo večjo rooto med tamkajšnjimi Slovenci, ki se v resnici zanimajo za nesrečo naših bratov in sester v domovini. La Salle, I1L: — I)r. Boris Fiurian, ki je radi zaposlenosti ministra Snoja govoril na shodu v La Salle. mi je v deve-laiKfcu poročal, da so imeli dober *hod ter da so na shodu nabrali lepo vsoto dolarjev za pomožno akcijo. Hvala vsem, ki so darovali. New York, Chicago in Johet. Pred časom sem č:tal vzpodbuden iai globoko zamišOjen uredniški članek v Ii«tu "G-la« Naroda" ki se je bavil z našim poonožnim delam v Ameriki. Take članke bi morali naši uredniki oisati čas do časa. da hi pridobili slehernega Slovenca in Slovenko v Ameriki za nase delo. Bivala! Thidi naš glavni predsednik JiPOsiov. sekcije Vincent Caiiv kar je napisal v Prosveti članek, ki bi.moral iprečitati vsak Slovenec v Ameriki. Povedal ie čisto in golo resnico, ki mora odpreti oči še tako zaspanemp I ojakit. . V glasilu KSKJ je glavni, tajnik JPO slov. seckija br. J. ^alar apeliral na člansKo K. S. K. J., da naj darujejo in žrtvujejo za nase reveže v domovini. Hvala obema. Mapfc Heights, O.: — To je mala in priznana slovenska naselbina. lina jo svoj Slovenski narodni doni in v tem domu poje pevsko društrvo "Domovina," ki je priredilo koncert ter oddalo čisti preostanek za poimozno akcijo. Tajnik Doma je narodno zavedni Slove-ikkj Mir. Anlton Perošek. ki je poprosil Se posameraiike, da so darovali. Izročili so lokalne-rrfli odboru v Cleveland^ vsoto $130.00. Hvala! To je doka« kaj lahko nap»avi dobra volja v mali slovenski naselbini. Članek iz Chicaga: — Brat Andrew Špolar je priobčil' v slovenskih časopisih dolg članek, v katerem daje navodila m ^ogpstije kako bi se nabralo kaj več denarja za pomožno akcijo Ideje so dkibre. Koliko vas je, da ste pripravljeni podpirati njegove nasvete? Pišite in razpravljajte bodrite in pro-s'te naše ljudi, da se bodo zganili iz mrtvila ter-delal i -za dobro stvar, * I Sadje krepi živce Poletni sadeži so dozoreli: povsod se ti smejejo breskve, češnje, kmalu pa tudi b ruške in jabolka in grozdje. Imaš sla/be živce? Kdo danes nima slabih živcev! Žrtvuj vsak dan nekaj centov za sadje. Oim slaibše živce imaš, tem Več sadja moraš pojesti. Da-jajmo sadja zlasti doraščajo-čim otrokom, tako jim bomo že vnaprej utrdili živce. Hitrost misli Tudi to so učenjaki že izračunali in postavili na laž trditev, da misli nastajajo s hitrostjo bliska. 'Misli se porajajo iz živčnih reakcij, te pa vzbujajo vnanji dojmi. Hitros-t, ki jo potrebuje dojem, da pride do možgan, ni nič. večja kakor 50 do 100 m v sekundi—(precej skromna številka, če jo primerjamo s hitrostjo navadnega avtomobila ali letala. Zvok potrebuje na primer 333 m v sekundi, svetloba pa celo 300,000 km. ALUMINIJASTA KUHINJSKA POSODA je oelo' lepa, če pazimo nanjo in z njo pravi Pno postopamo. U-mivamo jo z vročo vodo in milom ter jo dobro izplaknemo. Vsakokrat pa jo moramo takoj do -suhega obrisati. C'e pustimo, da se odteka, dobi madeže tam, kjer so tekle kaplje. Lise, ki bi se morebiti napravile na aluminijasti posodi, naj laže odpravimo z limonovimj sokom. Nikoli pa ne »memo čistiti aluminija s sodo, kveč-jeirtu lahko uporabimo za snažen je prav droben, presejan pe sek, a tudi tega le poredko. ADVERTISE in . "GLAS NARODA" Slovenske Knjige DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica ki daje poljudna navodila, kaka ameriški državljan. Puleg vprašanj, ki jLh navadno sodniki stavijo pri Izpita za državljanstvo. vsebuj« knjižica Se t ti. delu nekaj važnih letnic Is Kgodoriue Zedlujenih držav, t III. deln pod naslovom Razno, pa Progi a* neodvisnosti. Ustava Zedi-njenili držav, Lincolno* govor v Getty«burgn. Predsedniki Zedinje-nlb drŽav in Poedlne države. Cena knjižici J« samo 50 centov. in se dobi pri: SLOVE NI C PUBLISHING CO. tit West 18th St., New ¥«rk LISTKI Spisal Ksavar Metka. (144 strani.) Cena 70c Gospodinje — najslabše hranjene? Statistika o prehrani prebivalstva na Švedskem je pokazala, da so gospodinje tisti del prebivalcev, ki je najslabše •Jiranjen. To je najfrirae po vsem svetu, saj je povsod mati in gospodinja tista, ki gleda, da se najedo družinski člani, šele ipotem misli nase. Povsod je mati tista, ki kakor dober duh Tadi nad vsemi in se briga za vse. VLAGA — NASA SOVRAŽNICA. Brez vlage v zraku, bi ne mogli živeti, včasih pa nam je budi 'škodljiva. V tem primeru ne gre toliko za absolutno količino vlage v zraku, kolikor za stopnjo zračne nasičenosti 7. vlago. . |V vročini nam je na primer tem težje čim bolj je zrak vlažen. V vlažnem zraku izpuht-teva budi »vlaga na površini našega teles«, v dosti manjši meri nego normalno. To se kaže v tem, da se prične koža močno potiti. Znoj pač ne more izpuihtevati. S tem »i lahko tudi pojasnimo utrujenost in lenivost, ki se nae loti v soparnem vremenu. Neprijetno pa je tudi hladno, vlažno vreme, dočim suhi mraz, kakor znano dobro prenašamo. . MILO imej vedno na »uihem .najbolj vrhu Štedilnika. Presmšeno milo je bolj izdatno kakor sveže, ki ee kar nagloma speni in se ves kos raztopi, tako da prav malo zaleže. LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . (Finžpar) MARKO SEN J AKIN — slovenski bobinson Cena 75c MILIJONAR BREZ DENARJA < Spisal Phillips OhmMk Cena 75c POUČNI SPISI ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO (F. J. Kern> — Zvezan« Ona $2.— Bodoti državljani naj naročij« , knjižice — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tej knjigi so vss pojasnila in eakoni ta naseljence. Cena 35 centov domači zivinozdravmk Spisal Franjo Dular. — 278 *tranl. Trda ve*: — Zelo koristna knjiga sa vsakega živinorejca: upis raznih bolezni in zdravljenje; sUke. Cena $LM GOVEDOREJA Spixai R. Legvart. 145 strani a slikami. Črna «1.— knjiga 0 dostojnem ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATIČlC Knjiga Je svojevrsten pojav ▼ slovenski književnosti, kajti v nji Je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskag* naroda od davnih poCetkov v starem aiovanatni do današnjega dne. Knjiga Je verno arcalo oafiega llvljenja In trpljenja, In kdor Jo prebere *bo rede! o Slovencih vet kot na more nuditi katerokoli naBe zgodovinsko delo. It POGLAVIJ — 411 STRANI V PLATNU VEZANO 52 Paitnina plačana VEDENJU 111 strani. Cena M centov Rojake proamau, R o pošljejo u naročnino, da ae poslutnjejo — UNITED PTATE8 oziromg CANADIAN POSTAL MONET ORDER, ako je trib le prlrotno tllllllllllltlltlllllJIllllIHOlilllllllllll MLEKARSTVO Spisal Anton Peve. 8 slikami, 1«8 strani. — Knjiga mlekarje In farmerje ▼ sploftnem. Cena M centov OBRTNO KNJIGOVODSTVO 258 strani, ezana. — Knjiga je namenjena v prvi vrsti aa stavbno. nmetno in strojno ključavničarstvo ter Eelezolivarstvo. Cena SI— ZDRAVILNA ŽELITA 62 strani. Cena 25 centov Po 50c zvezek Andrej Teraovac (Ivaa Albreht) Bele noti autli junak. (Do^jevsklj) Filoiofska zgodba (Alojz Jlrasek) Na različnih potih (Franc Frfseh) Verne duAe t virafa (Prosper Mirim« > Po 75c zvezek Bdfegor (Artnr Bernede) Po strani klobuk (Daasir Felgel) Po $1 zvezek Veridicus (Pater KajeUa) Rudarska balada (Marija Majorjev*) Prijodbe čebelice Maja (Waldemar Plngvinski otok (AnaUlo Franca) Po $1.50 zvezek Zlottn in kazen (F. M. Dostojevski J) KNJIGARNA Sloveitic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Dnevno ^ih^ja.jo pissma, ki bo v zvezi iz našo pomožno akcijo. Nemogoče mi je vsa ta pisma priobčiti. Toda nekatera isam.id ujiii tako sočutno zamišljena in iskrena, izražanje v njiih je tako toplo in domače, tako ria&e in srčno, da naj jilh črtajo tudi eitatelji na-ŽFh časopisov v Ameriki. Black Diamond, Wash. — Mir*. .Mary Praanikar mi piše: "Vsakokrat ko prebiram Novo Diolbo. čitam članke za pomoč Jiog-ofclaviji. Tudi mene «rce boli, ker ne morem osebno poslati pomoči moj m sorodnikom v ljubi zeleni ŠtajfT-i«ki, v Savinjski dolini. Poeeb-(no bi rada poslala mojim staršem, ko sta o»ba že stara če. Leo Jurjeve«. Da-< rovali so sledeei: Prank Golob in njegova družina iz E. Harvey St. $10.00; Jolin Vene $1; John Koschak, farmar $3.; Fr. Lan/berger $2.; John Podboj ,$1.; »To s. Spali a $1.: Društvo 5t. 35. ABZ, Rveleth, Mitju. $15.; 'John Sel a k. Lo^ Angeles. Cal. $10. in prostovoljem član društva št 58 v Littl^ Falls. N. Y. Tudi jaz bi rad nekoliko pomagal našim Slovencem onkraj morja. Kad b\ dal več. to je v^e, kar morem za sedaj.' TTvala. brat Champa ;n brat SelaV. L.epe besede «o podprte z dolarji. Los Angelea. Ca).: — I z tega toplega in sončnega mesta