MARIJA CERKOVNIK se je rodila leta 1928 v Metliki. Diplomirala je na tjubljanski univerzi iz slavistike, zadnjih deset in več let pa dela kot novinarka priRTVLjubljana.
Od leta 1957 do 1964 je stanovala v Mostah nasproti Titovega doma in - kot sama pravi - je tu napisala skoraj vsa svoja dosedanja dela: nekaj radijskih nadaljevank in vrsto radijskih igric za otroke, okrog 70 črtic in pravljic, knjgp Devet sončnih dni in že skoraj ponarodelo zgpdbo za cicibane Dopoldanski in popoldanski otroci.
Ker jo poznajo prek radia tako rekoč vsi otroci Jugoslavije, pa tudi v frmcoščino je že prevedena, je najbrž prav, da ji še enkrat pristuhnemo tudi mi, kajne!
DOPOLDANSKI IN POPOLDANSKI OTROCI
,,Napravimo si gredo," so sklenili otroci. In res, ves dopoldan so ko-pali, gradili in nato posejali solatno seme. Hoteli so posejati še rože. Pa je bilo že poldne. Morali so domov h kosilu in potem brž v šolo. Toda za-skibelo jih je: ,,Tisti, ki so zdaj v šoli in bodo popoldne doma, nam bodo vse razdrli."
Kaj bi storili?
,,Napišimo jim listek in ga pri-trdimo na palico, da ga bodo vi-deli."
In so pisali: ..Vi, ki ste popoldne doma, prosimo vas, ne razdrite nam vrta. Posejali smo solato. Če vidite kako mačko, kokoš ali majhnega otroka, da bi šli na gredo sedet, lepo prosimo, da jih napodite." In so šli.
Popoldanski otroci so našli pismo, prebrali so ga in nekaj časa stali okoli grede. Ker pa ni bilo nikjer nobene mačke aJi kokoši in ker so vse majhne otroke mame dižale za roke, so se naveličali ča-kati.
,,Veste kaj, napravimo ogtajo okoli grede, pa bomo brez skrbi."
,,Posadimo še nekaj tož, da bo lepše."
Nato so okoli grede posejali drob-ne rože, nalomili palice in naredili 'Ograjo. Dopoldanskim otiokom so napisali listek: ,,Ni bilo ne mačke ne kokoa in majhnih otrok. Napravili smo ograjo in okoli grede posejali rože. Upamo, da smo vam ustregli."
Drugo jutio so dopoldanski otroci prebrali listek. Bili so res ve-seli, kei jim popoldanski ottoci niso razbrskali grede, temveč so napravili še ograjo in posejali rože. ,,To so pa dobri tovariS," so rekli. Potem so dopoldne zalivali solato in rože, da bi čimprej zraslo. Opoldne so-spet napisali listek: ,,Mi smo dobro zaJili. Mislimo, da bo kar dovolj. Le to nas skibi, ali ne bodo ptiči s kljunčki izbiskali rastlin. Zato vas prosimo, da pazite nanje, ko bodo prjkukale iz zemlje."
Popoldanski otroci so prebrali ti-stek. Potem so gledali in čakali na .prve rastline. Noge so jih že bolele in nič jih ni veselilo, da bi moiali stati tako dolgo pri miru.
,,Napiavimo zraven klop, lahko bomo sedeli in čakali, da bodo rast-line prikukale iz zemlje."
PoiskaLi so doma staie deske, si izprosili doma žeblje, kladivo in ves popoldan delali klop. Klop je bila imenitna. Ket je bilo premalo pro stora za vse hkrati, so se menjavali in prišli prav vsi na vrsto.
Potem pa so spet napisali Hstek dopoldanskim šolarjem.
,,Čakali smo, da bi kaj prikukalo iz zetnlje. Za zdaj ni še nič. Ker smo morali predolgo čakati, smo na-pravili klop. Nanjo boste lahko sedali tudi vi."
Naslednje jutro so dopoldanski otroci spet zalivali gredo. Nosili so vodo v kanglicah in lončkih. Ko so se dodobia utrudili, so sedli na klop in čakali. Toda nič ni prikukalo iz
zali pri vratu in nastala je glava. Na-risali so vebkanska usta, oči in nos, zasadili v vtečko palice za rok«1 in noge. Vse skupaj so oblekli v jopico in hlače in obesili na klop.
zemlje. Imeli pa so še veliko časa. Naveličali so se sedeti in čakati.
,,Posujmo potko do gtede z belim peskom, da bo lepo."
Posuli so potko do grede z belim peskom, nasuli so ga tudi pod klop-co in okoli grede. In spet so pustili na klopci Ustek:
,,Gredo smo že zalili. Ker smo imeli še dosti časa, smo posluli potko s peskom. Danes bo prav go-tovo kaj prikukalo iz zemlje. Še enkrat vas prosimo, da pazite."
Položili so listek na klop in ga obtežili s kamnom, da bi ga ne od-nesel veter.
,,Najbolje bo, da naredimo stra-Šlo," so sklenili popoldanski otroci. ,,RastUne lahko prikukajo iz ze'mlje tudi ponoči, ko nas ni. Naj jih va-ruje straSlo!"
Matjaž je piinesel svoje stare hla-če, ki so bile na kolenih močno raz-trgane, Metka jopico, ki je imela ve-like luknje na komolcih, Andrejevi raami pa so odnesti robec, ki je bil pravzaprav še čisto dober, ampak niso našli drugega. Potem so napolni staro vrečo s slamo, jo z vrvico zve-
Straalo se je zazibalo, kot da bi hotelo reči: ,,Zdaj bodite kai brez skibi."
Bili so že utrujeni. To pot niso nič napisali. Saj tudi ni tulo treba. Naslednji dan je bila nedelja in ni bilo šole.
V nede^o zjutraj je vse hkrati pre-budilo sonce. Stekli so vsak k svo-jemu oknu.
,,Ze kukajo," je zavpil Andrej, ker je stanoval v pritličju in je naj-bolje videl. Dopoldanski in popol-danski šolarji so se hiteli oblačiti, toda vsak se je oblekel le na pol. Ta ni zapel gumbov na srajčki, drugije tekel kar s copatami v rokah, tretji je copate pozabil in tekel bos - vsi pa so bili še skuštrani in neomiti.
Iz zemlje so lezle drobne in nežne rastlinice. Sonce jih je klicalo in otroci so jih čakali. Otrokom se je zdelo, da so žejne. Vzeli so kanglice in lončke in začeli zalivati.
,,Ko bo solata zrasla, jo bomo vsi skupaj pojedH," so rekli.
,,Razumljivo," je reklo strašilo, ko se je zazibalo v vetru. ,,Saj smo vsi delali."