St. 40.
 V Gorici, 30. septembra 1887.
„So6a" izhaja vsak potok in vo!ja po |>«ij5tipre»,imnftna ali v Hariri u:\ Aoui poSiijiina:
Vse loto.....f.  I. lo
J'oi fcia........ v-Ji
Cetvrt ieta    .   .   .   .   ,. 1 i< Pri oznanilih in tako tudi j«n .,po. $lanicah<e ne plaeitje za imvailim tr;<top-no vrsto:
8 kr. te se tiskn 1 knit 7   „    „   ,.     .,    2    ,. «i   „   „   ,.     ..   3   ., Zft vefie drkp  p« prnstorn
Posaraeztio Stevilke se dobivnjo po 8 kr. ,v tolmkaniicali v gosposkt u]Ui blizu „trch knm", na starum rr^u ni v imnslci ulici for v Trahi, via Ca-sortna, 3,
lJopisi naj sc blagovoljno posiljajo urediiigtvu „Sotie" v Gorici Via Mcrcato 12, l.j narocnmiv pa^oprsvniStva „Sn8e,»~ Via dclla Crocc St. 4. II.
Itoknpisi ho no vratiaju- dopisi uaj s»! lihigovoijiio Irankiijcjo. — Delalrmo in ilruu;iiii lu'.pn'iiinzimii se namCniim mi'/.z, akosc o^'aso |uj opmvniatvii.
Irredenta.
Naea vlada kaj rada posnoma" pmska nac>la, zato «e je nadejati, da bodo uapo^lod vendac lo tudi do toga prilla, da bode svojim spodkopovalcom regno stopila na peto, kot jo Prink a stopila v Elzasiji in Loreni onim, ki so gladili pot Fraociji. Kdor Xivi med uvstrijskimi Labi, in inia kaj avstrijskega cuta v tsobi, mora pa<S hitro priznati, kako potrebno jo Avutriji, da bi ujona vlada resno stopila na nogo protiavstrij-sktm komcdijnm, koje uganja irredenta med povprek So poStenim laSkim prebivalstvom. Poglejmo nckatero v Avstrijt izhajoco kalijansko casopise, pa so bomo prepricali, kako stralna j" 2e incdonta ob italijanskt meji, Irrcdeutarskt listi popolnoma prozirajo Avstrijo, naSo dinnatijo in vladoj otnenjajo jo lo So takrat. ke-dar ji morejo kako grcnko pod nos podtakniti. Ako kdo zakti^o „zivela Avstrija! zivio F. Jozoft" zo o-pozarjnjo It listi policijo, da jo to kalonjo mini; 6c pa kdo kridt „e?iva Italia-Garibaldi ]* tti ga policija pripre, pa hitro pifejo clank'? o Hbcralnosti, humani-toti in svobodi tor prifit^jejo fhkeg i potopina svojim tt»u6enikom. Radar pride v dezolo Guspodar, naS pro-svitti ceaar* ti to irredeufa>ji koinaj omenijo. Kadar poltenjaki obbajijo av»trijsko pra/niko, opisujojo ir-redentarji obijubljono kraljestvo in so za ta cas u-maknojo h't raojo — k vcC'f?mu pride kateri njih *ravop, da ztrad potrebi* zakrija bvojo cerno du5o ali d?i bi kaj ta tvoje nnkauo swvohai alt pa razdnizbo tanetil. Iv«dar s'totino zwr.td vojaa&iio in raznih pre-gre^kov pobeglih avatrijskih irredoutnrjev nnstran luzo obhflja kako demonstracijo p o:i Avstriji, tikrataopa avainjakt irredontaraki listi point poroSil in s-abil in ob doloLenem iasu as kar triune nasili irredenciuj*jv vzdigne cez tnejo, da pripomoro pri protiavNtrijski do-m^UHtraciji in >'\ nabero naukov in vodil, kako noj v Avstriji nad;ilje goji irrcdento in k uji spadbaja. S dudovito nalanCno^tjo in gfastjo opianjejo potom irro-dentarji v svojth Hstih avatrijskini L-shom vac, kar se njim dopada in jim v spodbujo srojili rojakov in v sovmilvo do Avstrijo ugaja. S kako pretirano natan6-nosstjo opisujojo itredentarski listi o italijanskem kra-Iju in kraljici, 6o »o le obrnota v svoji fikornji ali od-prota u»ta.   Sploh, naSt  irredentarji delajo prav vso
LISTEK.
6rtice iz Kocijan6i6evega zivljenja.
(PrioHil Jozo Bali6, poducitolj.)
Gospod urednik ! D»>bro ste etorili, da ste priob-ciii f Yaietii conjenera liota Kocijanfiicevo veleva^no avtobiografijo. Moi jo drugim pisal dolge Jivotopiso, a za njega, ki jo to r veliko vecej meri zaslnzil\ so fiialokdo xmenL To ni lepo. Popravimo torej, kar smo zanmdili, ter potrwdimo so vsak po svojem, da bo niogoLe s casom mo2u postaviti slovstveni spo-rainek, kakor»nega si je v rosnici zashtzil. Naslednjo vrstice n*j v ta narnon tudi nekoliko pripomorejo po znanom pregaToru : ^Zmo do zrna, pogaea ; kamen do kamc.'i, paiafii.*
Ko se je bila razncala 2alostna novica, da jo preminol Stefan Kocijanfic, castni kanouik in vodja centralnega scmonlSua v Gorici, bilo jo maraikomu brilko pri sren. Dal rnarsikemu jo stopila solza v oci in nehote se je spominjal njegovih prelepih la<t-noati in sijajnik krepoati, njegovega uzarnega, rekel bi, neomadezevanega Stvljenja. Sporainjnli smo so s tuzaim sreem, mirnega, ficstitljivega starcka. Ob^u-do?aIi smo njegovo skromnost, pobo2nost, natanje-nost, nccnoat in slovstveno proizvodo. In zaaluzil je bil to ranjki Stefan v polnej meri. Uc'jnjak je bii; a se svojo ufienoatjo se nt bahal, po c.isti nf hiepel, za dostojaustva ni cuaral. Caslne naslove je malo cenil. Iz „doktorjev* se je v svojej nedolznosti celo ialtl in notieval. Ko je bi! imenovan castnitn kano-nikom goriakega kapitula, odgovoril jo nekemu ceati-telju; .No, zdaj pa aem z& korak bMej smrti,"
tako, kakor da bi bili 2o podlo^niki Italije ali pa da | bi jih Avstrija morula 2e jutri izrofiifci Italiji. In kaj stori na§a vlada, da bi zatrla te spodjedlive irvo ? Vlada so jo 2e davno lahko proprieala iz mnogih do- I godljajev in iz 6d8t)piaov pa tudi iz govorov slovens-kill drzxvnih poslancov, kaj irredenta pocenja in kako novarna jo Avstriji, da se no moro in no sme vec" zanasati lo na kaka prtstranska porofiila, ampak da mora naravnost sama tej zadevi do iivega poglodati in takomu po^onjanju konoc Btoriti.                           j
Kako mnogo   irredentarskih (izdajskih) pojavov j in 6inov so jo zu naznauilo, avseso poteptali —Lahi ! kakor  bi nifi no  bilo.   Najnovejsi  tak  ein  objavlja „Sloveaski  Narod" v St. 218, 2G.  dno t. in. na prvi ¦ strani ter pis-1:
Pri Italijanih ima vsaka dogodbica, vsak pojav j v javneni zivljenji  svoj   posoben  pomen v zmislu za dizavo kvaruem. Tu jo sistom, tut je metodal
Saj ae tudi pred sodiSfiem dogaja, da zatozenca obsodijo, ne da bi g.i kdo zasa&l, izvrsujocefja zlo6iu. It'izno okolj66ino in malenkosti, vsaka zaso na vidoz eisto bre.^ pometia, nakopieijo so do ogromnoga dokaza, ki ga uduSi in jasno pokas^o zato2eucevo krivdo.
S tcga etaliSca mom mo soditt tudi gibanje mej Italijani. Opazujo6 to gibanje zadnjih 20 let sem, u-veril so jo lahko vsak, da so ai postavili svoj cilj, in da temu cilju sledo z jeklono vztrajnostjo. In ta cilj je: najprvo poitalijanfictije nasih pokrajin in potent priklopljeujo k italijanskej dizavi.
Sredstva so jun razliona: pruti nam nasilstvo proti vladi pa neSuvona ignoranca, vCasih hinav§eiua in zavijaea, kakor ravno potroba naneae. To zadnje sreds'tvo premoti ne malokrat naso vladne moze.        j
Tudi dunes  hoeemo  pokazati   tak ud   iz dolge vetige izdiijalskih naporov. Zatrdimo pa ze sodaj, da nastopno pi^mo, ki nam jo je izrocila postena italijan- ; ska roka,   jo avtonticno iu da   zo   naprej zavracauio vsoko^oventualno oporekaoje.                                   ;
Cujte!                                                            j
Nedavno so jo ustanovilo v Rimu drustvo po- \ beghh Trza^anov, Tiidentincev in Istrijanov. Smotor i tega drustva jo podpirati tukajanje drustvo „Pro pa- , tria" gutotno in dasevno. Hamerava so nstanoviti podruznice po vsej Italijanskej. V ta naraen jo taz- , poalal doticui odbor slodofio okroznico.
Kocijau6i6 ni delal posobne razlike med ijudmi; vgt so mu bili jednaki. Z iato krotkostjo in pohlev-nostjo jo obfieval z velikaSi, kakor z cajvecira reve-imn. Nobonega ni zavrnol. So eolo neznanih otrok, M bo mu god voscili, ui preziral, ampak sraohljajo^ jim jo krajcaije podarjal. To pric.un iz lastno skusnje.
Kocijancid je bil moz po volji Bozji. Boga so je bal, kakor dober otrok svojega oceta. Vie na obrazi si mu bral, da ma je zacetek modrosti, strah. Bozji. Ni cudo torej, ako se je k tolikemu inozu marsikdo obrnil, velik in m-tjhen, ucen in priprost, v razlicnih potrebah: duinih, telesnih. in znanstvenih. Toda moj namen ni, o tem nadalje govoriti, ampak nekaj druzega hocem. povedati.
Znano je, da je bil Kocijaneic bolj konsorvativen moz (Bdai limps di barba Iacum" ~ kakor jo vcasih sam rekcl), ki se ni mogel z novotarijami tako lahko sprijazniti. Dasi u^en jezikoslo^ec, drzal so je vendnr tudi v slovcuskem pisanji rajai starejsih, nogo no-vejsih oblik. Ko je slovenska matica svoj 6as prina-aala razuo spioo v ncki zures zbrojeni slovensfiini, mrdal jo na to KocijanSic, kar je v nekedanjeni nGlasua tudi ocitno pokazal. Koeijan6i6eve jezi-koslovne opazke niso ugajalo nam, ki smo bili takrafc Bnadepolni* sedmo in osmosolci. Dobro vedoC, da naa profesor sloven§cino vso drugaco uci iu zah-leva, ter nepoznajoe dobro pomen bosedi, ki ptavijo: nnoli jurare in verba magistri", cttdili smo so udeu-jaku Kocijancicu ter rogali se njegovim nazorom. In jaz nisem bil zadnji v tej zadovi. V mladeni^kom ognji primem za pero tor nayitiem u^onemu profe-eorju bogoslovja dolgo broztmno pistno, v katerern odloSao zavrftdam in pobijam njegove jezikoslovuo opazko;  se vL da po jpraviUb,   katem s?m se WJ
P. n.
„ Znano Vam je, da se je pri naa (v Avatriji) ustanovilo druStvo s preblagim namenom, da brani in vzdrx,i italijansko kulturo v onih pokrajinah, v kate-rih jej preti pogin po uplivu tujcov,
Poziv rojakov nafiih ni bil brozuspeSen, prido-bili so diustvu precejsnje stevilo podpornikov. A tudi nam, ki zivimo oddaljeni od nasih provincij, je na-loga, da zavedajoc so dolXnosti do rojstnih krajev, isto tako pokas&emo 2oIjo, da so ohrani „gloriosa o forte la civilta avita". Tridentinci. Tr2a6ani in Istra-ni, bivajoe'i v Rimu, ustanovili so drustvo, ki ima podpirati omenjeno patrijotisko institucijo. ObraiSamo so do Vas in vseh druzih domorodcev „kraljestva", da pristopite nasemu druSfcvu in nabirate podpirateljov in da tako pontagafce pospesevati nakane drustva „Pro pa tria*. — (Sledi nekoliko po-nkov glede formalnosti.)
Prof. Paolo Busin m. p.
per i Trontini.
Emilio  Yenezian  m. p.
per i Tciestini e gli Istiiani.
En izvod tega piama izrodila nam jo roka pri-prostega italijanskega moza. In vlada nasa nic ne vo o tem? No siutijo res nasi m^goeni gospodje, kake da so nakane „Pro patrie* ? 1 Hocejo res tako dolgo Lakati, da bo pretece zlo prevzelo vso slojeve italijanskega prebivalstvc in da bo odpomofi nemogoca?ltt
Cccilijansko tlraslvo goriskc nadskohje.
Pod tem naslovom je prinesel „Slov. Narod" v st. 212—213 clanek, v katerem je dopisnik z Go-riskega hotel pojasniti, kako „Geeilijanci slovenski na Goriskem izvrsujejo svojo nalogo." V to svrho je nekoliko opisal tudi ceeilijanski shod vDornber-giu due 15. sept 1.1. — zalibog enostransko in ce-cilijanskemu drustva v kvar. Tudi o ceeilijanski ideji ima „neveseak" dopisnik jako napaene nazore in je sploli o ceeilijanstva slabo poducen. NoCera pogrevati doraberskega skandala, saj vzVves svet ve, kdo je v cerkvi pri produkciji Slovencem go-voril in dokazoval latinski — zoper latm§eino, kdo
nsueil od nepozabnega profesorja slovens^ino, g. Levca. Pismo naredi svoj u6inek. Zgrabilo jo dobrega moza na prvi mah, da so predrzne zavracati ga wgo-lobracli sadmosolec* (tako me naturec" imonujo v na-slcdnji stovilki MG1 a s a", in sicer po vsej pravici, daai *eni uzo takrat imel preeej kosmat podbradek). Vendar to je bilo le v prvem trenotku, kakor mi je kesneje sam povedal. Pa tudi v meni se je zaCela vest oglastti. Skeaam se, napisem pravilno pismo a podpisom ter prosim, naj mi nikar ne zameri. Ali zd;»j zve to stvar tudi malosemeni§ki vodja, roonsig. Marugig, ter mi uka2e, naj uceaega profesorja oaobao prosim odpuScenja. To tudi storim, in od tega 6asa mi je bil ranjki Stefan najbolji prijatelj.
h. 1876. jo bil pricel Kocijanfiic priobSevati v diecezanskem listu jako zanimive zgodovinske Crtice raznih goriSkik fard. Neeega dne poklice mo k sebi — bil sem takrat ifetjeletni bogoslovee — ter mi naroci, naj mu v Sempetertkem farnem arhivu po-iscom vire, da mu bo mogoee dostojno opisati zgo-dovino td faro. Kersem natanjko vedel, kje lesSe do-ticui in kak§ni so, sem z dovoljenjem monsignora Mercine, takratnega zupaika — dekana v Sempetru, ranjkemu Sfcofanu takoj nstregel. DokonocvSi svoje dclo, mi ga da v pregled, s proSnjo, naj tu pa tam kaj popravira, oventualno kaj novega pridenem, ako so mi zdi. la res spisem mu precejSea dodatek, ka-terega je v svojem spiau tu pa tam vestno uporabii. Tudi za zgodovino Yogerske fare sem mu bil iz ta-moaujih krstnih knjig nekoliko posnel. Tako so se najine prijatelj&ko razmere mao^'de in zato sem pre]el od njega raarsikak dober svet, pa tudi marsikako dobro knjigo.
Ko »em bii kognejo po Bo/ji providnosti za»
da je oeital Cecilyaiicem, da hodgo maledovat k Nemcem za gostoljubnost — med tern, ko on sani j ni poznal slovenske gostoljnbnosti nasproti svojim gostom; kdo da je ^narod* (! to je par najetin kn-eacev) pripeljal k prosti zabavi in je skalil — cez vse to zagrnemo mi, „nestrpljiviu Cecilijanci, plase j krscanske ljnbezni. Ali odgovoriti moramo na knve nauke in nazore, s katerimi se ljudstvo bega m zo-per cecilijansko drustvo hnjska; zavrniti moramo tudi krivicno o&tanje, ki se cecilijanskema druStvu na rovas" zapisuje.                           ,
Najpred moram omeniti, da imamo bioveuci dandanaSnji latinsko liturgijo   z aukazano, in mora, kdor hoce biti pravicnim,  na tej podlagi „CeeiUjansko drastvo" ocenjevati. Ali mislite, da bo J katolisko drustvo delovalo zoper zaukaze in doloebe j svete cerkve?   Ravno dandanes,  ko se taji in za- | vrafca vsaktera avtoriteta,  ko vsak susroar in kri-5aL hoce zankazovati v cerkvi in celo jezik povolji preminjati,  ravno pri tolikih menenjih  in razponh ima doMevati — postava.   Kdor pa tudi po-stavo zameta — s tern ni vec" govoriti.   Torej pn j nas je v cerkvi se zmerom — 1 a t i n s k i! „Naro- j dov" dopisnik, zvest in ziv komentar svojega dorn- | berskega zupnika, (komentara je bilo res treba, ker . drugaee bi one kolobocije nobeden ne bil razumel) j pise: „Cerkev pa da ni bila nikdar proti narodne- i mu petjn, kjer narod govori neromanski, torej drn- J gate, nego latinski."   UCeni dopisnik,  ali ne zna ; ali noCe znati dolofieb in ukazov,  katere je katoli- j Ska cerkev dala glede bogosluznegajezika inpetja. j Mnogo dekretov kongregacije za svete obrede (S. i B. C) starejsih in novejsih prepoveduje izrecno vsa- j katere pesni v Jjudskem jezikn pri peti masi.   Do- : lofiba dne 12. marca 1634 pravi:   „med slovesno ; maso se ima na vsak naein zabraniti ta razvada; j novejsa, dne 22 marca 1862 zankazuje, da se ima razvada, peti arije v Ijudskem jezikn (pri peti masi) j odpraviti. Celo pred izpostavljenim Najsvetejsim in pri procesyah z NajsvetejSim sv. cerkev ne trpi rada * pesni v narodnem jezikn.   Glede  pete  (latinske) ma§e pa cerkev no2e nifcesar odjenjati od svojih j zaukazov.   Saj ze pamet da, da mora biti med al- | tarjem in korom  edinost in doslednost.   Torej,  6e ) masnik poje latinsko, mn mora kor v enakem jeziku ¦ in petjn odgovarjati. Edinost je vendar pogoj vsem ' umetnostim.   Cel6 v gledisci se ne trpi,  da bi so- j listn odgovarjal kor v drugem jeziku  ali zlogu — j P"i nekrvavi daritvi pa, ki je spomin  one najveee ! drame, ki se je godila na Golgati v odreSenje vsega 1 elovestva,  naj bo vse dovoljeno.   Tu se sme vse me§ati, velieastni koral in polka-mazurka, Castitljiva j blagogJasna IatinSelna in narodni vsakdanji jezik j ¦ krasne in pomenljive obrede, katere jo navdihnil sam sv. Duh, sme vsak skripaC samovoljno preobraCatiJ Tako postane naposled velieastni, zelo povzdigujoei | obred latinske svete mase — karikatura, pokveka, i smesna zmes, katera je Bogn v neeast, poboznim v 1 pohujsanje,  drugovernikom pa v posmeh!   Pa kaj briga to „Narodoveeul — „Narodov" dopisnik u5i s pismoukom, dereberskim gupnikom,  da se mora po besedah sv. Pavla Iatinski jezik iz nasili cerkva odpraviti, ker narod ne umeje, kar,se poje. Se ve, iz sv. pisma se da vse dokazati.   Cudno se nam zdi, j da nezmotljiva katoliska cerkev ni razumela do da- j nasnjega dne lista sv. Pavla in je vkljub temu |
mnogo vekov tradila se vpefcati pri vseb narodih, kjer je le mogla, eden bogosluzni jezik in sicer Iatinski iz raznib uzrokov, katere bi moral vsak zup-nik znati in svojim vernim razloziti. Teh razlogov tu ni casa ne prostora navajati; saj jih mora vsak duliovnik ze znati. Glavni uzrok je gotovo EDINOST sv. cerkve, katera mora biti ne samo zno-tranja, glede verskih resnic, ampak tudi zunanja, g?ede obredov, seg in navad. Koliko in kako je cenil sam Zveiioar edinost v svoji cerkvi, priea e-vangelij sv. Jan. XVII. 11, 21,-26; kako je to edinost priporocal sam sv. Pavel, naj izvoli studi-rati oni dornberzki govornik, ki je sv. Pavla po zgledu protestantov vporabljal za narodno liturgijo. Tu mu podamo mesta: EM. IV, 3 sq. I, Kor. X. 16—17. Edinost glede enegajezika pri bozji sluzbi sicer ni bistvena, vendar je cerkvi zelo povSecna in dandanasnji potrebna, ko je narodnostni razpor tako velik. Latinski jezik je neka vez, ki vse zapadne narode veze v eno cerkev, dasi so po jeziku, aegak in teznjah tako razliLni in loceni. Zdaj pa liocejo nekateri se to vez pretrgati in narode se bolj raz-dvojiti in si otujiti \ Kako lahko se pride od narodne liturgije do narodne cerkve ali celd do raz-kolniske cerkve, priea najjasnejse zgodovina. Le poglejte na uboge Busiacj t nekdaj z Biuioin zjedi-njene. Imeli so ravno tisto litnrgijo, kakor ruska cerkev; ravno tisti staroslovenski jezik, katerega dandanes v naSo dezolo kliCejo — a ravno to je bil povod, da jih je nesveta Husjja z zvijaco ali pa s silo v razkol tirala. Poljakov pa Rnsija ni mogla v razkol prisiliti, ker imajo poieg katol. vere tudi latinsko liturgijo. Mar mislite, da bi se bin' Poljaki zamogli ubraniti razkola, (e bi imeli rusko liturgijo ? — Tako uCi „cerkvena zgodovina!"
(Konec prib.)
Pijaneevanje.
Velcslavno c. kr. naincstniStvo v Trstu jo raz-poslalo vsem oblastnijam neko okro2nicoT katera sc nam zdi dovolj va^na, da govorimo par besedi o nje-tiem zadiiaji. Okroznico (lobe vse Solske oblastnije Jn vsa ^upaastva^ da se po istcj ravonjo. Izdaia se je vsled ukaza vis. ministurstva za uk in bogoCastje in ministia notranjih zadev. Govori pa o z f? a n j e-p i t j i — Saiske mladinel Nekojt poslanci no se o tern pritoScvali v drzavoem zboru in njih bese-da tri ostala „g!as upijoCega v pu§cavi,a ampak spra-vila je na nogc kar dva gospoda miniatra. Dobro! Bomo videii, kako bode pa pri ni^jib faktorjth, kate-ri edini lakko kaj dosczejo.
V nekojih pokrajioah avstrijskih inlomaCilo se je 2ganje bolj, ko uobena druga pijada in potoii se |e razmeroma no, kakor vina. ^ganjepivci u^e imajo za to svoje razloge. Kakor delajo stari§i in drugi o-draSieni Ijiuljc, tako hoCe delati tudi mladina — in nikdo jej dc brani. Kjer so sfcaiisi zgaDJepivci — n§aopsarji," morajo biti otroci tudi, ker sad ne pade dale6 od drevesa. Vsaj starisi sarai pooujajo uze nczftun otroCiSem 2ganjar kedar je sami pijd. Tako pride samo po sebi, da otroci, koji ge obisku-jfjo solo uze pijejo — celo na lastno roko pijejo zgaujn, t. i. da so ,Suoj)sarji.a VeCini cenjeoih BSo-
puetil domaca tla, dobil sem od pokojnega Stefana dve dolgi zaniraivi pismi. V obeh je piaano vecinoma o starsjsih goriskih pisateljih. Ne bo odfefi, ako ta iz njiju. kaj malega posnamem.
V pisma 9. febr. 1881. pile o slovenskem pi-satelji Stefana Kemperln*) tako le: „0 njem
•) Stefen Kemperie je prevel eirangelij Matevza, Marka in Lake2a na sIoTeDsko, kar prica njegov rokopis r farnem arhira. LoceniSkem. Pisatelj zgodovme LoCeniika (6e se ne motim v. 6. g, dekac EoSuta) pi5e, da je bil Kemperie Gori-can ter da je r Gorici na oSetovem donm preminol. (Glej Fol. Period. L 1880.) K temu naj opazim, da je nek moj prijatelj zastonj iskal po krstnih knjigah gorigke stolnn cerkre, Kem-perla, ni mn ga bilo mogofce ciknitL Po nekih znamenjih sem aodil, da se je morda porodil v Sempetra pri Gorici, a niti tukaj ga nisem dobil. Gotovo pa ,\e, da je Kemporlova rodovina imela v Sempetra posestvo, ki so Se zdaj imenuje rKemperIiiceB. Eavno tako gotovo je tudi, da so se bili Kem-perlevi uze koncem 17. stoletja v Gorici naselili. V dotiCni Sempeterski krstni knjigi imenuje se u2e 1. 1G91. nek Kemperie „Goritiensis-Goricao", in 16. sept. 1740. citam, da se je nekdo krstil „Patrinis assistentibus RdoDno Stophano Kemperli et Nob. Dna Theresia Uxore Nob. Dni Leonardi Bositii am bo de Goritia. Takisto 13. apr. 1754. 8 tcm pa »e ni strogo dokazano, da se je nas Stefan bag t Gorici rodil. Mogoce, da mu je bila Korofika rojstna dezela (ce ne NemSki Rut — glej S. Rutarja „Zgod. Tol." str. 79.); od koder se je bil morda so svojimi starsi preselil k sorodnikom v Go-rico. V tej misli me potrjuje slovarcek. katerega je Kemperlo pridjal k svoji evangeljski prestavi, kjer pove, kako go kak«j re« pravi po kranjsko, koroSko in slovensko. V goriSko-gradiscanskem „Inrttanz und Titularkalender" — ji za I. 1799 se imenuje nek Jo2e Kemperie, kancclist, in nok Stefan Kemperie „Obcrpost-amts zweiter Beamte",prvi stanujoe-y Gorici, hlk. Uy, 1S; 'huSi h\l, hr. 43.
Cudelli nic ne ve, in ga ne omenja. Ber2 ko ne sem bil jaz pern, da sem ga svetu naznanil. Bil sera pSubaidiariua Parochi Iiucitiicitt oS, 1842 do 1846, in sem v tamoanjem arhivu njegov spia nasel, in 0 njemporocalv BSlovenski Bde 1 iu 1853. str. 43. in 44, Bil je Cooperator ad S. Petri 25(1 1757 do 8(10 1761, potem Vicarius in Komea na Krasu, in 1771— 1789 Parochus DeeauuB Lucinici, qua talis umrl 23. Oct.*
V  istem pismu pise o slovecem narodnera pro-povedniku M a t e v i u 0 r n c u to le: wCernic" gosp. Matija, (ako ae ne motim,) ki jo v letih 1831, 1832 i. t. d. §e 2ivel, ni nic pisaffega zapustil, kar je meni znano. Bil je imeniten pridgar slovenski in furlanski, in obhoiil je svoje dni vsa naie tominske gore, da je Ijadem svete vaje dajal. V veliki cerkvi sem ga (ko sem v Gorico prisel mosca novembra 1829) veckrat slovenski pddgHti sliaal." Enako pise 0 Crnou tudi v opazki svoje zgodovine BArchidioeceseo8 Oo-ritiensis* str. 101--102. Tudi Claricini je sprejel v svoji knjigi „Gorizia nelle sue istituzioni e nella sua azienda eomuaale* nasega Crnca v kolo goriSkih odliSnih mo2 ter ga nazivlje Boratore8aeropopolare!'. Vendar modi bi se, kdor bi mi&lil^da je bit Crnec po rodu Gorigan. Porodil se je v Sempetru pri Gorici 12; sept. 1752. *)
V  drugem pismu 12. avgusta 1881 mi p!§e po-*) V dotiSni krslni knjigi najdes ga tako le apisanega:
„Die 12 7bris 1752 Mattliaeiw filtua legitime et naturalia Matthaei Cernic (dicti Cosan) et Catliarinae nxoris de S. Pttro etc-----Dae 12. sept. 1752. Mates', zakonski in prari siu Matevza Cernic-a (imenovanega Kosan-t) iu 2ene Katarine iz Sempetra itd." Kakor je videti, je bil o5o in po njem sin Ma-tevZ po zenskej strani iz nekedanjo Kosanovo redbine. Sicer so Crnci (ali drnfievi kakor govori ljudstvo) atari prebivaki r fymgotm. U2e J, l^SR citaS \ nekem urbarji flh&tim* in
ctnihB Citateljev se bode to cudno zdelo; a naj po-mislijo, da na svetu je vse mogoce; tern bolj se bo-do Cudili, ako pove mo, da se tudi v ria^ej d«»2e!i kaj tacega dogaja in to celo v nekaterih obemah gori-§kega fflavarsfva v precejsnji meri.
Zalosmo, a resnicuo!
Solaki sveti in uCitelji bodo mora'.i strogo nad-zorovati otroke tudi ztinai Sole, da ne bodo pili Lga-nja. Zupanstva in okr. glavaratva jih bodo pa se svojimi ovgani mirali podpirati, da se bo kaj doseglo.
V na§ih gorskih okrajih bodo imeli tn pa tarn precej opravka; dntgod ne toliko.
Ali bode irael ta ukaz, 6a tudi je tako osterr kak in povoljcn uspnh? dvomimo, ker vsi ukaxi in postave gled6 ztui'mosti imajo moe le na papirji.
Ukaz govori U 0 zgauji. Kaj je morda jtijante-vanje z viuorn rnriogo boljse? Ali nima, posebno pri mlsidini, skoro iste uspehe? Dalje pa upra^amo, nli ne velj;«j"> pripovedi 0 p!janLevanji tudi za odra-§(5eno mladino? Dokler se no bode prepovcdalo in propoved tudi i<5vrfiovalo' proti odraSfiuni mladini in mozem, bode vsa prcpoved pijuncevanju pri mladini le malo pomagala. Kar vclja za mladiuo kot zdravju Skodljivo, velja vcfiinoma ludi za mladino, koja zapu-sti Solske klopi.
Narobe svetjr, ako veljajo prepovedi le za 5ol-gko mladino ter koj ko ista Solo zapusti^ uehajo tudi prepovedi.
Bilo bi skoro takf*, kakor da bi clovek nehal biti ilovek z diipyom, ko zapusti solo I
Pogl"jmo. Sola prepoveduje pobujkovanje, kla-tenje po vasi po dnevi in po noLi. Odslej bode Sol-ska mladina strog > luznovaoa, ako bode pijanccvalu; hitro, ko zapusti Solo, j>a sine pohajkovati, sme kla-titi se po obtiini po dnove in po hoci in smo tudi pijanCcvati. Kar jo bilo ncdostojuo, nemoralno, zdravju Skodijivo do 14, Icta, vse to neha s konfanim 14. letoni. C-*ma so Sola tiudi? Zv 2ivljcnje morda't Ne ! Po sedanjih obiCnjih ne, kor na mladino po 14. letu nikdo ne gleda. NI jo oblastnije, katera bi imela — bi izvrSevala nadzorstvo nad mladiuo i»o 14. ktu. Prosta je, kakor tica v zraku.
Poglojino V, \)b)Mh\, Ktr se pri javnih plesiti vse dogaja, je grozno. Kaj romaga, ako se duliovnik in ii&t«»j ubijatu, da zibranaa mladini — Solski mladini — k plritiScu? Po 14. b'ltt jo vse pri plosn, vse pijar.fiuje, v-e ilivja — br«z k.izn!. Kdo naj bi kaznoval? ^tipanstvo I ^alostua mi niujkal
SednjSnji ukaz j« dobrodoSel. Ptifiakujemo 3e dopoluitev, da se prepov6 vsako pijanficvanje, ne le Sobki mladini, ampak tudi drngini. Zadnji Cas je uz>, da se v tern obziru stori potrebne korakc,
Frosimo iu pripnro&tmo naSim dritavoim poslan* cem, da zopet povzdignojo svoj gla*, ako nc bod-* k«)inpetentue ob!as?tn:je samo slopile na nogc. Sm\ sedanji ukaz je hiSa na pesek I
Dopisi.
^ IZ GoriCe, 26. scptombra, — Med raznimi ve-stmi 39. at. ^Sofie*' je brati, da so se furlanski zu-pani posverovali, kako bi odvrnili lakot (polagro), ker radi suse niso v njih okraju  m'6 pridelali;   daljo
kojni Kocijanctti o goriSkem narodneni prvoboritelju, Fiiipu Jakobu Kufolu, to le: BFilip Jakob Kafol iz Pecin na St. VidSki Gori je bil maio let za menoj v Solali. Njegovi spiat so: a) Domaci ogovori po ne delskih evangeljih zs verne Ijadi na deleli. T Ce-lovei 1853. b) Shoden govor o Kristusovem vnebo-hodu. Pridj-ma je ta pridiga moj emu delcu, ki ima naslov: Marija Cel nad Kanalom. V Gorici 1S53. c) Ve^ne re.-nice v poRovorih za ljudske misijone po sloveuskib dezelali. V Gorici 1861.1862, dva zveaskft,*
Kamkteristifien je posebno sklep tega pisma. Omeniti mi je le, da sem ravno ta^aa iskal u6iteljske slu2be, kar je RocijanciSu dalo povod tern le velc-vaznim besedam:
„Bog Vam daj v kratkem dobro sluzbico; pre-pricao sem, da boste dobro uplivali na mladino, iu da ne boste, kakor jih je vee. jo kazili; dober kri-sfjan ste, in takemu vsak ooe z dobro vestjo pre* pusti svoje otroke v poduk. Duhoven v cerkvi, uci-teij v soli, naj v pravem ketScaaskem dubu delata, pa pojde dobro.
In s tem koneam pismo, in ostajam vedno Vai stari prijatelj, STEFAN KOOIAN0I6.
Tako je misltl. tako jo pi?al m 0 2. Mej tem, ko me je ta in 6ni v nesreci zspuslil, ti, 0 Stefan, ostal si mi zvest do konea. Dobro si vedcl za pomenljive besede, katere je bil v nesreci zasmehovani Valentin Vudnik izustil, rekefi: 8Portuoa non mu!at genus !tt Zuto pa tudi jaz teb«* no bom pozabil, dokler bo kaj zivijcnja v meni. Y miru pocivaj I
„Zharnizu, kar sredo«, da se ta pribiek pravilno pi.4e 6rnec, in no Cernic ali Crnie, kor- spri6uje tudi ljudstvo, ki v jed-nini vedno in vselej izgovarja O^rilnc, kar so dru^a&e ne da zopisati, mgo firacp,
ljudstvo ho2e v Amoriko in da bo pelagra pri-kodujo zimo hudo razsajala ltd. Po nakljucbi sera -?'lnl tudi neko okro'/.nicv katoro ra/.nosilja knoz Hoheolohe da priinorskih bog«iinov, naj biti vaak po bvoji'bi premozenji proti peta^ri na pomoe prihitoli. Pre-§!o itedeljo pa, kakor je zu mo, imdo jo druatvo „Pro aU'ia" v svoj prospch volikansko vysolic) v Giadi-sci, v glavnem okraju, kjo- pelagra razsaja. Na va« bilu k toj vcselici podpisa.ni so biii vooiiioma tudi furl an ski pososcniki, oziroma ssupani. Po tem jo njim bolj na area in v skrbi 9Pro patria", 'nego furlanaki trpiui in pelagra, ker drugaeo bi oauovah veselico v pomoeavojomu lakoto trpueemu Ijudatvu, no pa v podporo sPro pafcrio", katera nima drugega uameaa, nego sloveuske vasi pottaUjanccvati.
Katera nevarnoat bolj proti Furlanom, polagra ali druatvo av. Cirila in Metoda, da jim vsili sloven-ske Sole? 8 tako pravieo:,kot je „P/.i paint,' miA" novila solo v Podgori, bi drustvo av. Cirila hi Me'.oda ustanovilo alovensko lolo v Lofoniku, kit-ri jo bil nekdaj popolnonm slovenaka va-J in §o zdaj ondot miiogo druiio govori alovenaki.
Sloveaei smo krotki in poirpozljivi, ali irredenta warn daja povoda dofolj, da ao pripravljamo na odpor. Kedo kali javni mir mod uauii? rtiorda . Slovenci? Ali vailujomo mi Lahom slovenske Sole ? Ali mi pre-kratujerao imena laSkih vasi v aloveaake? Ali jo do-voljeao, da kdo poljubno premeai iraosia kiaja, ka-kor ga j<» tukfljluji jadovski list „Corriero" Podgori premeail v Picdimonte, zakaj no Piemooto? Pro pa-ttin «e balm, kaz> in p'anuja deuar Podgircetn, kjor ne marajo m jini ni toHkanj silo zanj; od ubogih Furlanov ga pa z veaelicami 3zvab)ja. Zato jo tudi prav prilelon Greaterjev: apfuj !a
Pravicoljub.
V TolminU, 23. sept. (Dva opombft vre.li.a dogod'.jaju urn-raj in Jane*). Vt-oiaj jo zborovalo mine ucifcijsko druttvo, tl.uio.s p;\ uradia ueitoljska kon-frronca. Kit rmny da prnjim* ee jena „S.»ca" tintan-eneje poroiilo ob obeh iz boljega pcresi, zat» nava-jr.rn juz lo dva dogodljaja, ki mo najbdj zinimatM.
V6'raj zborup.ee ufi^djsko dru.itvo izvohlu j(» nainrt'6 na pn-ipog p. OabihMw jiMlimglasno „!nil.ift-kaw L:'ftki'Urt "m „lj ib!j->iic * >lov. ti.-u-oil.t. «¦«,•. Jaua l,rfin, — h.-tiv.m f.!a:io;ns k-^r jt» paL v-ik inn ^luv. uo-.trlju tlobro znano, da iuia ci->ka in sd^veii =ka So -la v njem insiguVn ateber in kak<» b!.^e id"j<' g.ji !» likigoddnii: Slovan ftlov.-iolj in ucScljstvu v knrist. T.t «k!(*p pc ium jt- m-'iicla ua/.iiaail biZijivixi — in :«adikjarno sf, d.i visoki go-f->o«l v.spr:*jni* lo to iin-'-novrtnj".
1 )¦"«!;, o|)o!ub-« vrnl 11 ir.'i j»a j" bi:i (l:aas;iji Volitov dvrii uc'Vij-k i» y.:sstoj)>ilk>iv v okraj-; i soMv'i fivetovalstvo. Takt volit ;v j« v^aka'cor \v-d'ia dabr >-ga prenmleUa, ker so voh na Sest li-t; nfiprfvu^jo.-na v«litev 5koi!uje U-fbj ueito'.j-tvu aUr/.i M--t dolg;h let. Do scdaj. t. j. v U^!iC:ij«!C.:j s-.jrtUv.nt dobi, vstra-jal je v okrajnpm 5oK avetovaistvti t-dino le uiitelj-ski zastopnik (V!) g. I«V. f)..uninko: drugi uOit. zasto-pnik — ki se jo volil v Sostih Ictih trik.Mt — od-povedal sc j<; prod j*-duim I'-tom rail m-providt-nih uzrokov, t;:ko da jo bib) uo.tolj'lvo brcz ptv.vfgi z.i-f.toptiika Zil. <ia nlkakor no. tnnrvtno imi-novati g. D— ka 11 C i t e 1 j s k i m / a stop n i k o in, kajti on he v tern eistr.tm p ¦ al-.i uti-nda ni vap •! it ad sv^j .,|axu tor j-;i pri tcm m-r.di c<\'.6 pa/.abil: da je tt> dt on — lo, uritt-1.!. \%ak !o, ncst^lj in n'.*uf:telj, rfpo-7.11a, da je g. Dominko lo za — .v. >* e u (; i t >i 1 j s k o zasiopanje g. I), jo tirtv.inlo dv\» stranki ni-j u/vti-ij-atvom, t. j. olio, ki vc in pozttji raznwri-, in si ii-li re>nega zastopniStva, in drjgo, ki je w. liialoniatno-ati do v?L»ga tega in tudi iz .,liuz;!r rj/l-.»gnv Oatal.i pri — atarcin. Druga i-tranka 'tt Stela bicer od 20. lc 8 glasov, a prva v za jelneg.i za.-itopriika ni do-volj sporazumela. zato je dobi! pri prvi volitvi g. Vrtovec 18 gla*ov, a dnigi le 10 glasov. Volilo se jo posl?dnjc<;a Se d v a k r a t. Ker pa je b:l g. Dominko v veliki lnanjSini, izjavil je. da ne sprcjme volitve, naj se le volt koga druzt-ga. Zopet se je volilo, a brez upeha — da jc na^tala o^ja volitev mod gg. Dam. in Jos. K. A tudi tu sta iraela vsak po 11 glasov, a g. Damioke je prodrl na to s tremi glaso-vi s vo j e uCiteljske druzine, da |i- i;nel j e d e n glas veCine. G. D. je — imlcil, prod. I in izvolil so je — satn, kar je vsekakor karakteristieno. Da je prislo do tejja, krivo je bilo — no-?p-jraz:mlje:ije, da s<j pi* uamezniki niso vvdeli kako obna^ati. — la tako bo utiteljstvo zopet na kut let brez popolnega zastopni-Stva v c. .k. okr. 5. svetu. SluCaj, potuagaj nam! ^^^_______              5iue>,
Iz Cerkljanskega. (itoga&vcmu dopisaiku od-
go?or). Tako daleC smo uze prisii, da se sramoti od-liCne in za glasbino veleomiko zasltizene mozc — sa-mo zaradi tega , ker spostujejo eetkvcne postave, ter prosi sv. Cirila in Metoda, „da razlije prokletstvo nad sv. sovraznike slovanstva, zajedno nasprotnikc slovanake litargije"!! To je raolitev.
n^ebreljski Hemec (,iic) nam je uneto dokazo-val, da mi Slovouct se imamo zahvaliti jedino le Nemeeia za oiuiko.   ffTodiaa lew — ni rekeJ,   torej
la^!). Ne, ne. gnvornik se je res straSno zmntil, pr»-jell smo jo od dornberSke surovesti in iz pesui Pod-kr.isko-gorsko--ra, ktare so tako »m kano, da jib ';¦; ktitik-ty.iti^ii bdu tv\h&. Sicer, fio .m* mo motimo, je ravno I*.»Jki MSko-gorski pri obfineiu zboru v gor.ac-uieaisi-i! napival — Sabreljskemu Ne.ncu? Ubi "dastad-tiost ? XaiJ-lje meiii Roga&i poliajnft, da zaradi tega m; sineiuo t;d Nemca nifesar prej«-t», in iiisju^ prcje-li (U;i!;o trmeljit.i!) ker so bili sv. Melo U vrgli v jeio itd. Obruimo snlico! Rasi so tudi kruto zaUrali in zatii-isjo P»lj,tk»', so mtlijone in milijone Itusincev tiralt   nuujmilj'um fitali v tazkol, preganjajo baitiske
Nemee----- t^'*i--*-k!o|^--N(r-pt»lj:tkr^e--R?r8'ini;iVTic
Nemci — so kaj prt.j«!i ait smejo prejeti od Httsov. Ubi pamet?              _________
Politidiii razgled.
L^e shoz mesee dni se je govorilo, da se snide dii. zbor nicseca oktobra, ali pravega dneva ni mogel nihdc povedati; tenm dolgemu ugibnnju je konec storilo lastnorofino pismo ce-sarjevo do ministerskega predscdnika grofa Taaf-ix-a, ki sklicuje dr^. zbor na 11. dan t. m, V po6itnicah vrSile so se nadomestilne volitve v dri. zbor, posebno na Ceskein, kjer so nekateri pt'cjSnji poslanci umrli, drugi pa prostovoljno odpovcdali se poslanstvu. Razburjenost, katoro je Gautsch-eva naredba gled6 srednjih Sol pov-sod prouzrocila, je prigiiala Cehe do tega, da niso hoteli ve5 voliti kandidatov, katcre je v imenu zaupnih 6e§kili poslancev priporoLal dr. Ilieger, ampak da so oddali svoje glasove mla-do6c§kim kandidatom ; tako je volilo mladoSelia prafiko staro mesto in mesto Pizek.
Vccroj pa je cesar slovesno odpri ogrski drz. zbor; v svojem prestolnem govoru ccsar poudarja varLnost in pomno^enje dohodkov, ne da bi se narod prevee" ob-eiil. Popolnilo in zbolj-salo se bode pravao varstvo, odkupile regalije, ponovila linaiiGim pogodba s Hrvatsko. NaSe raz-mere z vscmi ztmanjimi dr^avami so dobre, ali svetovno vpraSanjc zahteva, da se popolni in zboljsa vojna sila. Vlada si marljivo prizadeva, da se ohrani mir, in nadejati sa je, da se mir Se nadajje ohrani. Tako prestolia govor, iz ka-terega je razvidno, da je cvropski polozaj Se vedno negotov, ker se je treba Se vedno toliko poganjati za ohranjcnjc miru, kar se more do* sc6i veCinoma lc s popolncnjcm iu zboljsanjem domaCe vojsko.
Med l?raneosko in Neraeijo se Ze zopefc vrsc diplomatidnc razpravc zarad nckega dogod-ka, ki se jc preteklo saboto pripetil ob fran-coski-nemski meji pri Raonu. Nemski vojak je strcljal na. dva Franeoza, meneC, da ima pre4 seboj dva tatova divjasSinc; izmed nju je cd-nega hudo ranil, drugega pa uumrtil. To je na-pravilo v francoskih listih hudo razburjenost. 13ismarkov list BNordd. Allg." sicer pravi, 'da se je na dozdevne lovske tatove streljalo na nemskt zemljt in da sta bila zadcta nanemskih tleh; ali francoski minister Flourcus je dobil po natanki prciskavi obSirno izvestje drzavnega prokuratorja francoskega, ki potrjuje, da se je dogodek vr§il na francoski zemlji. NcmSija je po svojem poslancu v Parizu u^e izrckla svoje obzalovarije, ali dati bo morala Se drugo zado-SCenjc, da se ne vnamc med dr^avama krvavi boj.
0 Bolgariji raznaSati se dve vesti; edna se glasi, da hofiejo vlasti Bolgarijo prcpustiti samo scbi; po drugih poroSilih pa se velesilc med seboj poganjajo, da se poslje mednarodna komisija tjekaj, ki bi odpravila Kobur^ana, od-stavila sedanjo vlado, razpisala nove volitve za veliko sobranje, ki bi imelo potem izmed treh nasvetovanih kandidatov ednega voliti knezom; volitev teh bi se pa ne smelt udelc&ti Vzhod-norumeljci. Ali ima katera izmed teh dveh vesti kaj resnidne podlage in boljSe, kakor one iz prejSnjih 6asov, pove nam prihodnjost.
Domafie in razne vesti,
P. n. gg. naro&rikom, Z daaa§»jo Stovilka aklenili smo trotjo eetrtletje svojega letoanjega podje-tja in jsai&emo a pr>bcKlnjim tcdnoca ^e?rto; ako asm
Bog 2ivljenje in zdravjo ohrani. Ne vemo, kako ao gg. eitaleljt z vsebino in obliko lista zadovoljni; ali l<> j'lii lahko ragnnn •/. mirno veflijo, da bi bil Hat v.-ourausko itopoliiojSi, ako bi so dusevna pod-p o ra, katoro dob'vamo, ujemala z zahtevami, ki so ni nas aMvijo. Nadejamo se, da mnogobrojni rodo-Ijuoi, ka.to:im jo na torn lezece, da bi se ohranil go-riSki pn»potrebni domaci list, bodo na to delaii pO yseh svojh mofieh, da spravijo v ravnolezje opravi-cono zahteve alavnega obcinstva in duaevno podporo, ua .vitero smo uze tolikuat moledovali, co tudi ne Se a zaSeljunim uspehom. — Razeu duaovue nam je noobhodno potrobua tudi g m o t n a p o d-p o r a, katora nam da srndstva v roke, da kupimo papu- ter plaUamo crnilo ia tisek. Brez to podpote nam jo neraogoce zahajati ?aak teden mod narod ter pnpovodovati mu, kaj ae po avotu godi, kajti tudi c k. poSta in financa ato noizproaljivi ter '/ahtovate vsak tcdon posebej potnino in kolekoviuo Rodoljubi, ki dobivajo nas lbt, naj bodo torej toliko uljudni, da nam po§!jejo naroonkia, a katoro nam bi mogoSo za-dostiti o pravom easu avojiui dolinostim. V torn oziru bi mogli mnogo govoritt; a nadejamo ao, da Ijubozeo do narodnega podjotja vzbudi zaraudne plagevaleo, da so naa spomnijo vaaj v zadnjem cctrtlotji. Ako je komu noznano, koliko nam dol2uje, —. nekatero go-spodo imamo na rovaSuu^o ve^ let — naznanimo mu to v „Sodia, po dopisntci ali v zalopki, kakor mu jo ljubso; aamo prosimo, da bi nam povrnil doticne stroSko. Kdor no misli lista plafiati, naj nam ga vrne, kor nimamo denam, da bi ga zame-tavali; kdor pa Hat spr oj em a, ne da bi mu btla izreono dovoljona brezplaonosfc ali zni^ana eona, jo dolzan pla^ati. Zamudniko uljudno proaimo. naj ai to zapomnijo.
Vabilo. Osnnovalni odbor rtKatoli8kega bral-uega in politieiiega dru&tva v Podgori" vabi avojo dru^tvonike k rednemu ob5. aboru, ki bode v nodoljo 2. due okt. popoldue po slufcbi bozji po tem-lo sporodut Branjo od vlado potrjenih pravil. Poroello osnoval-noga odbora za praznovanja imendtteva proav. oeaarja Frano JoMa I. Volitev predaednika in novega odbora. Rttzni naaveti.                                  Oanovalni odbor,
Osnovalni odbor ^KntoliSkega bralnoga in poll-tifinega drultva v Podgorib jo v avoji aeji, do© 2ft. t. m. sklenil slovesno praznovati imoudau proavitlj. eo-sarja Frano 3oMn I. v nedeljo 9, oktobra. Toga dno se aloveano odpre druStvo, Odbor BSIov. bralnoga in podpornega druatva v Gorici" |je 2o aklenil to alovo-snoati in corporo so udeleziti. Upati jc, da se tudi druga alovenska druatva udeleXo slavnostl, tor pooaate na§o podgorske rojakc, ki!uoutiudljivodolajo za narod-ni obataiiok. poSteno alovensko Podgore. Kcdor poena sedanjo riarodne tazmcro v Podgori, gotovo no za-mudi pripomoci k nriliodnji alovesnosti. Posobno pa nasi alovonaki pevct se uljudno proaijo, da tudi oni izvole" a avojimi glaaovi k veaelici pripomofii. Pesmi, ki ae bodo pri toj alovesnosti pele, bodo vaakemu zboru posebej naznaujene. Program to sloveauosti so kmalu razglaai.
Mestna uditsljska konfersnea v Gorici je bila, kakor se piipoveduje, 24. dne t. in. jako bur-na. Posebnega se v nji ni aklnpalo. Izvoljcu jo bil v mostai Solski svet go.sp. vodja Ipavec s tremi glaso-vi vefiine; ostale glasove dobil jc gosp. Lipicer. Med posvelovaiijem omenjal je gosp. predsednik konferen-ce, mastni solski nadzornik, c. k. profesoi-, vcfikrat posamczae tukajsne c. k. Sole in jin veduo imenoval „scuoio regie". Pofietkom se jo inislilo, da se je go-spoda le zareklo; ko je pa Se dalje rabil samo izraz „*k r a 1 j e v s k utt, oporeka nekdo, v kar dobi ukor: nSehweige nsie, wenn ich red-.; I1* Malo poztioje prote-stira neki ud koifcieace iuiiiski proti izrazu „s c nolo r e g i c, in prav', da so v avstrijski Gorid razen privatnih in vm;'stutli Sol tudi „CESARSKO - KRA-LJEVSKE SOLE, ascuole regie niv Gorioi uobene. Goapod predsednik, ceaarsko-kraljevski pro-fo?or, j;a se jc s-3 vea Sia dalje posluzeval izraza: SCUOLE REGIE.
Vabilo. — ..Ufltcljsko druStvo za Sezanaki Sol. okraj" bode zborovalo dne 13. oktobra t. 1. ob 9. uri v Dutovljah. Dacvni red: 1. Verifikovanje za-pisoika niinuli'ga zborovanja, — 2. 0 rabs pdhoduji-ka, (Predavanje). — 3. Kmetijstvo v nadaljoval. te-caji (konec). — 4. Misli o uSitelji (branjo). — 5. Nasvetu — K obilni udcle2bi uljudno vabi:
Odbor.
Konfiskacljo nasega lista „Soce" St. 37 jo c. k. okroiSna sodnija v Gorici z dekretora 17. due t. m. zarad opisa Coppagcvcga daru ,Pro patriji" potrdila.
„Ubogi trgaSki Slovenci!" Tako je solzni-mi ocmi zdilmil neki C'ili o njih prihodu v Tret, ko je vidci, kako morajo biti vedno v vojnicah. Takega pomilovanja vrodni smo tudi goriaki blovenci, kajti tudi nam se nig boljSe tie godi. Neki laSki casDpiai piSejo tako zanicljivo, zasramovalno in podpihovalno o nas in naSem slovonskem narodu aploh, da se mora vsakemu poStenemu cloveku gnjusiti. Ni> je pre-hadobne zvijacc, ne prcpodle izmtsljije, da hi se je ne jposluievali jproti am*  Nafio oaj^staej$i» webe
opisujejo, sramotijo in zanicujejo, kakor najpodlejSe potepc% — a ni je v postavi kljuke za taka pofotja. Mi pa niti ne smcmo povedati, kdo je na§ nas-prctnik io sovraznik; ne pusti se nam svojili ljudi pred njira svariti. NaSi nasprotniki se smejo proti nam vsega poslu&vati in vsaka njih beseda je zado-steri dokaz proti nam, a mi proti njim niti z resnico in pravico ne moremo nikjer predretu Ali bo to dol-go trajalo? — Saj Slovenci tudi nismo ribe!
KmpSijska zbornica razpisaje gtipendij, ki
ga je ustanovil H. Bitter za tiste mladenfie z Gori§-
"kigaTSflie ue^kupijcali dbrtnljskep. tehiiKtva na
kaki ku^ijski akademiji ali na kakem vi§em politeh-nicnem obrtnijskem zavodu v Avstriji ali zunaj Av strije. Fataeuaja doloeila je ism-deli pri urednistvu So«e. Kdor Slovencev upa dobiti ta Stipentlij, naj poskusa svojo sreeo pri kupcijski - obrtnijski zbornici v Gorici do 15 dne oktobra t. 1.
Privatna slovenska dekliSka Sola y Gorici „via at. OMara" je tudi ze pridela podueevanje. Kdor hoc"e svojo deklico y ta dober slovenski zavod vpisati, naj to nemudoma stori, ker ob poznejiem vstopu imata g. uSiteljica in ucenka vecje tezavo nego zdaj.
Oospodu OoppagU na njegovo poslanico v sEdinosti" in aSlovenecuM, v katori prav.\ ua ga je „SoEa" „nczasluzeno napodla" — in da „naein, kako ga je napadla n stvar vse dtugace zasuknila, kakor je bila v res nici, ga je 2alil in razdrnz'il, da je" — pozneje tako postopal, odgovarjamo v obrarabo bvojc Casti, da smo objaviii to, kar je Corriere o njera pri-nesel, nararee da je tvrdka Coppag et Skerfc darova-la Pro patrii za 40 otrok laSke Sole v Podgori vseh lolskih potrebSSin; namreS gobic, tablic, pisunk, svinc-nikev, gumilastik, roCnikov itd. ter da se urn je Oor-riere (Pro patria) prav toplo za to zahvalil in ga Lahora stavil v izgled in spodbudo, kako naj posne-majo g. Coppaga in podpirajo Pro patrio za Ia§ko Solo v Podgori. Gospod Coppag nam je tudi sam priznttl, da je ta dar res poklonil Pro patrii, ker ni mlslil — da bi moglo iz toga kaj priti. Vidi se tedaj, da nismo niS neresnienega sporofiali. Da bi pa tega daru ne bili objaviii, kakor je g. Coppag od m:s na vse na-erne zahteval, to se ni strmjalo z uaso dolznost-jo. Naravno je tudi, da g. Coppag nas ni vstani pre-pricati, da je Sloveucem tako udan, kot Lahom ici da ga z ozirom na to ne moremo Slovcncem ptipo-rocati, kakor on od nas z a h t e v a. Mi nismo g. Coppagu nikake kriviee storili, ker objaviii smo Se njegovo djanje in s torn spolnili na§o dulznost do slovenskega naroda.
Z& pogorelce v Lozcu sta darovala gg. I. Presel 1 gl. in G. L. 1 gl. Pri tej priliki priporo-. camo nasim narodnjakom prodojalnico gosp. I, Prc-selna na Starem trgu h. it. 2. On prodaja tabak in kar je treba h kadenju; zraven tega pa tudi koleke za uradne in postne pisraa, vse pisarijske potrebsSine za uradnijo in solo: papir, pisanke, ploscice, cvetlice za prilepiti in s cvetiicami ozaljsan papir za pisma, zepne zapi3nike, voseila ifed. pa tudi svetilniee in stekla in se drugo drobnino — vse po primerni ceni.
V Trstu je vlada razpustila veslarsko drustvo ^Glauco", ker so se pred kratkem nekateri udje tega dru§tva udelezili tekmovalnega veslarstva v Benetkah in so ob tej priliki razodevali prevec— patrijotizma; zdaj pa je 6 teh udele2encev obsojenih, da morajo placati 2 po 50 gl. drugi 4 po 20 gl. globe, Saj se bode vsaj s casom tudi ta mera napolnila, da poj-de cez!                         ,
Pregovori, prilike in told, ki jib je nabral Fr. Koebek, dobwajo se pri zalo^niku Ant. Trstenja-ku v Ljubljani a poSto po 55 kr.
Volapiik je ime novemu jeziku, ki ga je izu-mil neki zu?nik na NemSkem. Potreboval je v to menda 15 hn. Slovnice tega jezika mogode je priu-Citi se v 10 dneh. Govori ga po vsem svetu 2e nad 130 tisoS Jjndi. Zdaj ze izhaja v njem 9 casopisov. Njegovo vpeljavo pospegujejo poaebno trgovci, ker drugi razhcai te2ki jeziki delajo trgovcem veliko tezavo.
Priporocilo cerkvenim oskrbniStvam in cbdinskim predstojai§tvam, ki si hocejo pri-skebeti nove orgle, naproSeni smo objaviti po dopisu v Slovencu §t. 215 iz BIz n-ielnice na Kolpi". Glasi se; Vsak marljiv oshrbnik, ki ima svoje gospodarstvo v pra-vem reda, ter tudi najnizji slu2abnik, koji njemu iz-ro^eno dolznost vestno izversuje, zadovoljuo iivi, je vesel — kajti hvali ga dobra vest Tudi Osilniika zupnija .—• oziroma zupanija, more v tem cziru z opravicenim pouosom svetu uaznaniti, da je popolno-ma reSila svojo nalogo. Z odlofino poiSrtovaJnostjo se-dasyega zupnijskega oskrbnika, dast. gosp. Franca Hoenigmana in gosp. 2upaua Josipa 0&uve, dobiia je cerkev izvanredno krasoto — nove orglje. Doslej ta ziipnija ni imela orgelj, akoprav je bila ustanovljeua U pred 400 leti. Izro^ila je delo doma-L;ma strokovnjakoma, bratoma Zupan iz Kamnegorice
na Goreivjskem, koja sta svojo nalogo vestno re5ila. Yestoo izrazim, da omenjena gospoda orgljarja dela-ta solidno, Vsied tega si dovolim, omenjeni izdelek po svojej vednosti povrSno opisati:
Orglje imajo 10 pevajofiih in 5 pom>i2uih spre-menov; v mauualu s 54 in v pedalus 24 A tipkami. Sestava je najnovejsa s sapnico na stozec (Kegelladen). Meh je le eden, laheu, brez vsacega ropota, sestav-Ijen iz dveh ktiuastih sesalk iu jednega horizontal-nega rcgulatorja, koji orgljam daje obiluo mirne sa-pe. Igralnik je jako oktisno izdclan z iepo belo kla-vijaturo, tinimi s;preutetioviiiit grabisci, na kojib se 5itajoTimenarna""pfcclSnu. Kolektrvirikt precizner de-lujejo v svojt'm poslu in kar liipoma menjuvajo iz Bpianow v nfortissimo* ali pa v nml'zzcfart^,,, ne da bi bslo treba ti§&iti ktcrega r. w»g«>. Tmli oklavna in pedalua kopula ste ua svojem mestu; kajti Inez te-2ave in vsega ropota vez to svoje dru^oike.
Posebno ponieidjiva je pa inchanika; citalo w je 2e, da so jo Zupani uvedli po .Walker' jevora uzoru kot IT. izdelek' v Litiji, a seJaj pa v Osiluici. TeSko bi bio pisafi, kako je na vseh gibih, vrtilicah. trikotnikih, rofiicuh in prcvalitt vestno izdrlauo, v najinanjsih Ijuknioah in g»bili delmiu z u^nji'in, de-loma s sukiiom oblo^eao, ter pri igrauji n.ijmanjsega ropota ni bligati.
Vsa notranja oprava je trpe^uo, zuimuja pa go-tiino izpcljana.
Kaj samo le §c to navedem,   da od^Ieta   1880, ko se je mlada tvrdka   u-tauovi!a, je Osilniski izde-j lek 18. in k tem jih bode prirastlo piihodnjo leto 7, | med ttmi 2 velika z dvenia manualoraa.
Opotnuili mi j« se, da so mil. goip. knezo-Skof
Ljnbljauski blagosbvili orglje ter pri obt-du mojstro-
; ma iznizili: „Bog blagislovi vajino podjetje in vajin
• napredek, da bi Se ninogo tako lepih orgelj ia gla^ov
napravila." j                                            JFrancPovSe,
j                                           izpr. ucitclj in organist.
j          Listniea uredniStva: Gosp, B. izvolite
do prihodnjic" potrpeti I Gasp. M. drugo prihodnjic. Gosp. fi. Dober svet radi sprejmemo, ^e nam ga pes na ropu piinese.     __________„,.
Poslano.
Ivan Goljev§6ek, tukajsnji Stacunar, mo ', je obrekel, da sem prodajal 20. soptembra v svojej I mesnici meso krave, ki je crkuila, gospoda vitezu ; Petru Scaramariga. Da je to nesramna laz in hudobno i obrekovanje, dokaze izid karenake obravnave.
Y Se^ani dne 28. septembra 1887.
FRAN BIZJAK, mesar.
Ker mi ne dopusgajo drugi opravki  po   sodnij-
skej poti silifci urednika nSl.  Naroda",   da bi sprejel
\ r svoj list moje poslano,  oziroma popravo na dopis
\ iz Kobar>da v st. 216, odgovarjam tem notoin. Cemu
; me v flS!bv. N." od 23. sept,  tako napada g. I. K.,
' ki ni imel nikakega povoda?   Dobro vem,   zakaj je
i sturil to se le zdaj, ravno pred svojim odhodom. Kh-
i ko enostransko opravicuje dogodek doe 20. avg. 1.1.
Pa:   „Chi si seusa, si accusa*.   Seveda je loze ro5i,
i v dopisih so protislovja, logi6na pomanjkaoja itd. nego
' pa to dokazati.   Ye li morda gsp. Ivanec,  kdo tako
; delaP   Prva laz g. I. E. je,   ko pravi, da sem pisal
j „o epoStljivem listu". Druga, ko trdi, da je bilo nase
, ljudatvo skoro popoinotna pomirjeao (epravljeno). Mor*
da ga je on pomiril ?   Daljo trdi,  da sem jaz uzrok
tega razpora.   Kje so dokazi?   Saj sem pisal  lani v
jiSoci" za spravo, a ne za tako, kakorano boce g. 1.
K. et Comp.   Yelika sramota bila bi  za  Kobaridce,
ko bi se morali v vsem ravnati  po tujcih,   kakor je
g. 1. K.,  in po takib,   ki so  ze veSkrat  spremeuili
svojo barvo gled6 tuk.  razmer.   G. K. se je v par
mesd'i  Se  trikrat  prelevil,   Vedeoja,   ogitovanja in
aran^evanja g. I. K. proti meni   in tuk. drustvu no-
Lem tukaj razpravljati,   Potencirana \xA g. I. K. je,
ko pile,  da sem bil povabljbn k zupanu  na  preklic
nekterih govorie.   Y dokaz teniu   privijam Yam,   g.
urednik, spriealo tuk. si. zupaustva, kako resuieoljuben
in znadajen cf-Jt>isoik je g. I. K.l  Ceatitam fltisti celi
stranki" na fckem zagovorniku, ki je priSel po toliko
letih zadnji 5as  celo  iz Pariza,   Sve^ano   zalitcvam,
naj pove" javno „tista cela straoka* o meni flkaj bolj
te2kega*f   Pa z dokazi na dan!   Rdvno tako  tirjam
od g. dopisnika 1. K., da objavi vse one mojoj osebi
; Se manj pa mojemu stauu 6isto ni8 laskave najaovej-
j se in tudi, 6e hole,   stare dine iz prejsnjega mojega
2ivljenja, drugaSe ga vnoviS imenujem tem
j potom grdega Ia2nika, nesramnega obre-
| kovalca inbudobnega roparja tuje da-
s ti. 1          V Kobaridu, 28. sept, 1887.
Karol Perin6i6, bogoslovec.
Dva zivinska semnja,
vsako leto 1. maja iu 18. oktobra sta z odlo-kom visoke c. k. dezelne vlade v Ljubljani z dne 20. prosenca 1887 St.' 11565 dovoljena za
Bohiujsko Bistricc na GorenjvSkein.
Slavno obfiinstvo je vabljeno k obilni ude-lezbi pervega semnja due 18, oktobra t. 1.
2UPANSTVO NA BOH. BISTRICI, 24. septembra  1887.
F.   WOKULAT-A
na Travnllsix v Grorici.
Ljubljan8ki uradni papir, za 500 pol 3 gld. 40 kr.
Konceptni papir, '/a 500 pol 2 gld.
Tinta liocdl-ja iz Prugo, liter po 35 kr.
Tintni   izlecf'k,   za % litra   70   kr.,   nareja  4   litre
dobre tinte. Pisma tinta iz i/Jecka za  prekupce 2 gld. 75 kt*. za
50 stekleriie. Tintni kamen.
Vse oatale potrobaSiuo po cenaii, kakor v dru-gih prodajaloicab.
/iK»:v,ipi<arjaPi6co]ija.
Ta esenen. Id hc tinrcja po nokom roceptfi gospoda Dr. E. viteza H:0ck1n, c. kr. vladinega svetovalca in de/eluo-saniletiu'pa poracevalca za Kranjsko, je takozvnna „Tiuctura Itliei comgosita", kntcra ozdravljn vao zelodfeve in trcbuSne bolczui, odpravlja telesno zanrtje, zlato iilo itd. (glej navod, ki js vsnkej stekle-uici yridejan). — Ixdclovatcdj jo poliljn v zftlioji'kih po 12 ateklonic za 1 gld. 36 kr., postno 8tro5kn trpd p. t. iin-rocniki. — To stdklouico prodL\ift po 15 kr. mm, lekar Rizzioli v Rudolfovem in vetfna lokara nu Stirskem, Koroskeni, v Trstn, ua Priinorskein, v Istrl, Dal-maciji in v Tirolih, in sicer ua Ooriskein v (iorici: Cri^tofoletti, KUrner in Pontoni; v AjdovScini: Guglielmo; v Cervignanu : tovisoui; v Orailii^i: Coassiui; v Oradu: Pasqualis; v Iriicu: Cicuta; v Tolmiuu: Pali.sea.
Stev. 280[op.
RAZGLAS.
Naznanja so, da bode ta zavod asapi^t v zraislu clena 9. I. pogl. pravil poslovauja tuk. zastavljavnice in i, njo /driiienc iirantlnice prvo polovico meseca oktobra 1.11. j. od 1. do vstev^i 15.
Omenjeue dni je v obeli oddclkih ustav-ljeno vsako poslovanje.
RAVNATELJSTVO.

\a prodaj
Q po dobrih pogojih je v AjdovSditii hi§a 5J §t, 16, katera je posebno prileina za go-
stilnico, ker je. v sredi trga na tlerzavni
cesti   in  ima velike  prostore, hleve in
tekoco vodo.
Kdor ho6c kaj ve6 izvedeti, naj po-
pra§a  JoMa dokt. Jakopic-a, odvetnika
v Gorici.