'TVand f-ytiSuce— Pv! Ameriška Domovi ima mmm • !l jK ISOSBUHI ■ouhSH MUMB ERIC/%111— HOJWi E> AM6RICAN IN SPIRIT FOReiGN IN LANGUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 22, 1962 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LX — VOL. LX Kennedy govoril pred množico v Clevelandu Predsednika ZDA Kenne-dya je pozdravilo na poti v' mesto deset tisoče ljudi, na Public Squaru »a Ka je p o s 1 u š a 1 o okoli ICC,GOO ljudi. CLEVELAND, O. — V petek je bil krasen jesenski sončen dan, kot si je lepšega težko želeti. Predsednika Kennedya je' tako na poti z letališča Hopkins v mesto in nazaj na letališče pozdravilo na deset in deset tisoče ljudi, okoli 100,000 ljudi pa ga je prišlo poslušat na Public Square v sredo mesta. Predsednik se je pripeljal v mesto skupaj s sen. F. Lausche-tom in guv. M. DiSallom. Kennedy je sedel na desni, v sredi sen. Lausche, na levi guv. Di-Salle. V svojem govoru je predsednik opozoril na pomen zvezne vlade v življenju vsakega posameznika, pa naj bo to republikanec, demokrat ali neodvisen. Zvezna vlada posega danes s svojimi ustanovami dejansko v življenje vsakega državljana, pa naj bo to v pogledu davkov, šolstva, gradnje domov, velecest ali Zavarovanja vlog v denarnih zahodih, starostne pokojnine, brezposelne podpore in drugega. V svojem govoru se je zavzel predsednik za izvolitev demokratskih kandidatov, od katerih je imenoma priporočil guv. Di-Salla, sen. Laus^bftta, kong, Fei-ghana in kong. Vanika. Poudaril je, da so ti podpirali njegove Predloge v Kongresu in da jih naj volivci znova pošljejo tja. Ob republikance' še je obregnil, ko je dejal, da nekateri smatrajo, da je “najboljše, kar vlada more storiti to, da ne stori ftič”. On ni tega mnenja, toda vlada mora delati na temelju zakonov, ki jih sprejme Kongres. Zato ji je za uspešno delo in iz-vajanje njenih načrtov potreben Kongres, ki ima za te načrte ra-2umevanje. Za predsednikov obisk v Cle-Velandu so se vse skupine Demokratske stranke pobotale in nastopile složno. Na govorni-skem odru so bili okoli pred-Sednika Kennedya zbrani načelnik stranke Ray Miller, njegov Pomočnik ing. Bert Porter, žu Panski kandidat McElroy, župan • Locher, senatorja Lausche in °ung, kong. Feighan in vrsta drugih. Novi grobovi Clinton B. Moore V Huron Rd. bolnišnici je v soboto umrl Clinton B. Moore s 14905 Westropp Ave., doma v Oaklandu, Pa. Zapustil je ženo Oharlotto, sinova Ctirftona in Reynoldsa, brata Jamesa in Wil-liama, sestri Elsie Mc Collum in Neldo Russo ter druge sorodnike. Pogreb bo jutri popoldne ob dveh iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. na Hillcrest pokopališče pod vodstvom Mary A. Svetek. Obračun nato obisk WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy bi moral 12. novembra v Brazilijo na uradni o-bisk. Tja ga je povabil brazilski predsednik Goulart, ko je bil v aprilu v Washingtonu. Ko je bil Goulart pri nas, sta se s Kennedyjem dogovorila, da bosta obe vladi obračunali vrednost elektrarn in telefonskih družb, ki jih je Brazilija “naci-jonalizirala” našim državljanom. Brazilija se je dalje obvezala, da bo podobno “nacijonalizirala” tudi elektrarne in telefonske družbe, ki so lastnina tujih, toda ne ameriških državljanov. Takrat so smatrali pri nas, da bo Brazilija to storila še pred našim obiskom. Minuli so pa meseci, lahko štejemo še dneve, kdaj bo Kennedy v Braziliji, brazilska vlada se pa še ganila ni. Sedaj je dobila iz Washingto-no resen opomin, da tako ne gre. V Washingtonu se namreč bojijo, da bo brazilska vlada na svojo obvezo kar pozabila, zato pa skušala iztisniti iz predsednika nove podpore in kredite. Da Goulart ne more računati na tako rešitev, zato je dobil od naše administracije precej brezobziren poziv, naj izpolnjuje tudi on svoje obveze. — Kanadska pokrajina Ontario ima 412,582 kv. milj površine. "Veliki pohod" proži rdečim v J. Vielnamu brez večjega uspeha! Pohod proti rdečim gverilcem severno in severozahodno od Saigona, ki so ga izvajali pretekli teden, ni dosegel pravega uspeha. SAIGON, J. Viet. — Vojaška operacija “Danica”, ki so jo začele vietnamske vladne čete proti rdečim gverilcem v nedeljo, 14. oktobra, je bila največja v zadnjih letih. Vsak dan so u-porabili pri njej do 5,000 mož, ki so jih prenašali ameriški helikopterji iz predela v predel, kjer naj bi bile večje enote rdečih gverilcev. Tekom vsega tedna naj bi bili izgubili rdeči le 40 do 50 mož, nekaj ducatov pa naj bi bilo ujetih. Amerikanci so med operacijo izgubili tri letala. Glavni cilj obsežnega vojaškega nastopa je bilo rdeče oporišče Tay Minh in področje vzdolž meje Kambodže, kjer se vladne čete niso prikazale že več let. Vojaške operacije pa so dejansko segale preko vsega ozemlja jugozahodno, zahodno, severozahodno in severno od glavnega mesta Saigona. V tem predelu so rdeči skoraj dejanski gospodarji in tam izgleda je tudi njihovo glavno vojaško in politično vodstvo. Večji del poročil, ki so jih zbrali pred pohodom in med njim, je bil napačen alFpa prepozen, tako da se vladnim četam ni posrečilo nikjer rdečih zajeti v večjem številu. Ti so čistko prebili dobro skriti v pragozdu ali pa v podzemnih skrivališčih. Ameriški vojaški svetovalci so v načelu proti takim obsežnim vojaškim nastopom, ki le redko uspejo. Oni se zavzemajo za nagle, nenapovedane odločne nastope na temelju dobre obveščevalne službe. Zvezno prizivno sodišče prepovedalo Iftississippiu vsak poseg na ‘Ole Miss' ATLANTA, Ga. > — Zvezno prizivno sodišče je v petek prepovedalo državi Mississippi in njenim uradnikom vsako vmešavanje v desegregacijo Univerze v Oxfordu, karpor se je pod varstvom zveznih pblasti vpisal pretekli mesec prvi črnec James Meredith. Pet od sedmih sodnikov se je izjavilo za zahtevo po taki prepovedi od strani zveznega pravosodnega tajništvi, dva sodnika pa sta o pravilnosti zahteve izrazila resne dvome. Sodišče je s svojo odločitvijo zvezalo državi Mississippi in njenim oblastem roke v pogledu vsakega nastopa proti J. Merc-dithu v pogledu državljanskih pravic pod kakršnokoli pre-jnii razooložljivimi sredstvi, tvezo. j Kitajci sc napad v soboto zju- Razprava proti guv. Barnettu ^raj pripravili z mečnim topov-in podguvernerju Johnstonu za- skim obstreljevanjem indijskih radi njune nepokorščine zvezne-1 postojank, nato pa pognali napa-mu sodišču v pogledu vpisa Ja- dalce val za valom proti Inch j-mesa Mereditha na Univerzo v cem. Ti so se uporno branili, HUD KITAJSKI PRITISK SIL! INDIJCEJ UMIKU Močne kitajske vojaške sile, ki so prešle v soboto v napad na dveh odsekih Indijske »neje s Tibetom, so prisilile indijske pmejne istraže k umiku. Kitajci so zavzeli v hudih bojih 'v soboto, včeraj in danes več indijskih 'postojank na obeh področjih. NEW DELHI, Ind. — V soboto ob zori so kitajske čete prešle v napad tako na odseku meje v Ladaku v Kašmirju kot na odseku meje na severovzhodu. Kitajci so zbrali vsaj eno, če ne več divizij vojaštva in so v pogledu moštva v veliki premoči, šibkejše indijske enote so se morale umakniti pred hudim kitajskim pritiskom že v soboto-Boji so se včeraj nadaljevali in današnja poročila trdijo, da so se morali Indijci umakniti še dalje. Obrambni ministei Krišna Menon, ki je znan kot vnet zagovornik rdeče Kitajske, je včeraj v javnem govoru ostro obsodil kitajski napad in zatrjeval, da bodo Indijci branili svojo zemljo z vse- Odmev jemenske revolucije med Arabci Saudska Arabija je pod -njenim vplivom dobila ,novo vlado, jordanska vlada je postala negotova, Kurdi pa iščejo podporo proti iraški vladi -pri JZdruženih narodih. §a b Woods novi predsed-nik Svetovne banke ^Washington, d.c. — ^©dsednik Kennedy in njego-_ Sve'tovalci so izbrali za novc-P r e d s ednika Mednarodne anke za obnovo in razvoj new-^hškega b a n č nika Georgea ,^°ods, dolgoletnega prijatelja RedSo^elavca sedanjega pred-ruka omenjene ustanove hii^ena K- Black. Ta pojde v bodočnosti v pokoj, po-* k° je Mednarodni banki dedoval skoro 15 let. Naraščanje oblačnosti čez dan, noč te tem verjetnost dežja. Najviš- Peratura 58. BEIRUT, Lib. — Dasiravno je usoda jemenske revolucije še čisto, negotova, je vendarle revolucija sama že začela odmevati v arabskih državah; najbolj seveda pri sosedih. V Savdski Arabiji je rodila vladno krizo. Kralj Savd je odstavil sedanjo vlado in dal svojemu bratu Fejsalu nalog, naj sestavi novo. Dosedanja vlada je bila na krmilu le par mesecev. Kralj Savd jo je postavil takrat, ko je egiptovski Naser začel v arabskem svetu prodajati svoj “socijalizem”. Savd se je tega ustrašil in hotel modernizirati svojo vlado s podložniki, ki imajo evropsko vzgojo in evropske nazore. Najibrže se mu zdi sedaj taka vlada nevarna, kajti gotovo ni gledala na jemensko revolucijo skozi ista očala kot Savd sam. Novi ministrski predsednik in kraljev brat Fejsal je sicer varčen konservativec, toda ni tako reakcij onaren kot kralj sam. Svoj čas se nista dobro razumela, verjetno se tudi sedaj ne bosta dolgo. Zanimivo je, da imata oba brata še tretjega najmlajšega Talala, ki je levičar, sedi v Kairu in jima streže po življenju. Tako so moderne ideje vdrle tudi v najbolj reakci-jonarne arabske politične kro- g0, ..._________________... Nič boljše se ne godi jordanskemu kralju Huseinu. Je tudi postavil pred nedavnim novo vlado in jo natrpal z ljudmi z evropskimi nazori. Ti seveda ne odobravajo Huseinove sovražne politike do novega jemenskega režima. Kot prvi je zapustil vladno barko dr. Shaer, pristen, toda nadarjen in izobražen Jordanec, ker se ne strinja s Huseinovo zunanjo politiko. Huseina je ta odstop zelo prizadel, dr. Shaer je namreč napravil finančni načrt zg Huseinovo petletko) ki predvideva investicije v znesku 240 milijonov in je hotel načrt tudi u-resničiti. Sedaj mu Husein ne more najti nobenega primernega naslednika. Jemensko revolucijo hočejo izrabiti tudi kurdski uporniki v Iraku. Mislijo, da je prišel čas, da se bodo v ZN bolj zanimali za arabski svet. Zato so poslali v Varnostni svet ZN prošnjo, naj jim ZN pomagajo do samoodločbe in do podpore, kajti iraška vojaška letala so porušila že do sedaj hiše 120,000 Kurdom. Kurdske želje bo pred Varnostnim svetom zastopala Moskva s svojimi sateliti. Amerika namreč smatra kurdski u-por za iraško notranjo zadevo, ki ne spada v mednarodno politiko. Oxfordu je bila v glavnem končana, vendar sodišče razsodbe še ni objavilo, četudi je morda do nje že prišlo. ------o----— Francoska kampanja za referendum se vrši v (znamenju zmede PARIZ, Fr. — Na videz je cilj referenduma, ki bo 28. oktobra, jasen: De Gaulle želi tako spremembo ustave, ki bo dala predsedniku Republike toliko ugleda in moči, da bo lahko ukrotil parlamentarni mozaik. Kdor bo glasoval, bo imel pred očmi tudi De Gaullovo žuganje, da bo odstopil, ako referendum ne zmaga z veliko večino. Kaj pa po njegovem odstopu? To vprašanje skrbi Francoze bolj kot referendum sam. Pristaši De Gaulla pravijo, da bo odstopu De Gaulla sledil kaos. Generalovi nasprotniki trdijo isto, le da svoje stališče utemeljujejo z drugimi razlogi. Navaden Francoz je torej zmeden; gotovo ne bi šel glasovat, ako ga ne bi na to pozival general. Ker pa vsega vprašanje ne razume, bo verjetno glasoval po De Gaullo-vi želji in se ne bo brigal, kdo ima prav. Pri vsem tem je treba vpo-števati, da manjka do referen duma samo še nekaj dni. čas je prekratek, da bi se moglo vprašanje, kakšnega predsednika republike naj ima Francija, i'es nazorno raztolmačiti. pa sfe morali pred premočjo u-makniti. Na severovzhodnem odseku meje so se Indijci umaknili najmanj štiri milje od tako. zvane MacMahonove črte, ki jo smatra Indija za mejo s Tibetom. Kitajci so zasedli v soboto tri postojanke, med njimi pomembno prometno križišče Dho- la, včeraj in danes pa še nekaj novih. Kitajske čete so prešle reko Nam Kha (Kechilang) in prodirajo dalje. Na severozahodnem odseku meje, kakih 900 milj od bojišča na vzhodu so Kitajci zasedli dolino Chip Chap, kjer so si stali z Indijci nasproti vse poletje. Tudi na tem odseku so Indijci morali pred napadajočimi Kitajci opustiti več svojih vojaških postojank. Današnja poročila trdijo, da se boji na obeh odsekih nadaljujejo in da so menda na vzhodnem prešli Indijci v protinapad. Ki- tajci trdijo, da so se boji v soboto zjutraj začeli z indijskim napadom, kar pa Indijci odločno zanikavajo. Obe strani govorita o težkih izgubah, pri čemer Indijci izjavljajo, da so kitajske izgube veliko večje, menda kar v razmerju 4:1. Moskva molči Čeprav trajajo hudi boji na indijsko-kitajski meji že tretji dan sovjetska poročevalska služba o njih ruske javnosti sploh še ni obvestila. Moskva hoče ohraniti prijateljske odnose z Indijo, ne mara pa še bolj zaostriti svoj spor z rdečo Kitajsko. Tako za sedaj še kar molči v upanju, da se ji bo mogoče izogniti odločitvi za eno ali drugo stran. ------o------- Kubanski begunci začeli siliti v Guantanamo WASHINGTON, D. C. — Naše vojaške oblasti so šele sedaj priznale, da jim kubanski begunci delajo preglavico tudi na našem oporišču Guantanamo. Nabralo se jih je tam že nad tri sto; vojaška uprava pa računa z novim dotokom, kajti težko je preprečiti dostop na oporišče navadnim kubanskim delavcem ki se potem tam prelevijo v politične begunce. Vsi ti begunci bi radi šli naprej iz Guantanamo v Ameriko ali v druge dežele, toda naša vo- Iz Clevelanda in okolice Premalo izobrazbe— Državni zaposlitveni urad je objavil, da je med 36,807 prijavljenimi b r e zposelnimi na področju velikega Clevelanda 63 odstotkov takih, ki niso končali višje šole in le 9.4 odstotkov takih, ki s o študirali vsaj eno leto na visokih šolah. Čas za pošiljatev božičnih paketov vojakom preko morja— Poštni uradi sporočajo, da je čas za pošiljatev božičnih paketov ameriškim vojakom onstran morja do najkasneje 20. novembra, če hočejo imeti odpošiljatelji kako zagotovilo, da bo njihova pošlja res do božiča v rokah naslovnika. Lep obisk Slavčkovega koncerta Prijatelji pevskega zbora Slavček in slovenskega petja so včeraj kar lepo napolnili veliko dvorano pri Sv. Vidu. Koncert je bil dobro pripravljen in kar lepo podan. Posebno je navdušila poslušalce solistka gdč. Diana Žagar. Obširnejše poročilo bo objavljeno v Kulturnem zborniku v četrtek. Fantina priznala 70 vlomov— Fantina, eden star 16, drugi pa 17 let, sta priznala policiji v South Euclidu, da sta tekom letošnjega leta izvršila okoli 70 vlomov v raznih predelih okolice Clevelanda. Lovci vodijo Kanadski lovci oskrbujejo kanadski trg s kožuhovino z nekako 60 odstotki vsega blaga. Preostalih 40 odstotkov pa oskrbe farme za rejo živali z dragim krznom. Če bo Hrušiev pri nas, pride tudi Macmillan Predsednika britanske vlade ženejo na razgovore s predsednikom Kennedyem vprašanje Berlina, možnost pomorske blokade Kube in preprečenje poslabšanja od-nošanjev med Londonom in IWashingtonom. LONDON, Ang. — Ako bo prišel Hruščev v New York, bo gotovo prišel Macmillan v Washington, tako trdijo poučeni krogi v Londonu. Mislimo, da tej novici lahko verjamemo. V Londonu so že radi tega nervozni, ker bo prišel v Ameriko nemški kancler dr. Adenauer na razgovor s predsednikom Kennedyjem. To samo po sebi ne bi bilo nič nenavadnega. Kar je nenavadno, je govorica, da se bosta predsednik in kancler pogovarjala tudi o možnosti, da sama ostro nastopita proti Hruščevu, ako bi se namreč začel angleški ministrski predsednik Macmillan kujati kot se De Gaulle. Če1 drugega ne, pomeni ta novica, da diplomatski odnosi med Wa-shingtonom in Londonom niso več tako zaupni, kot so navadno bili. Treba jih je torej zopet o-greti, to bo cilj Macmillanove jaška uprava jim preselitve ne dovoli, kajti to bi pomenilo, da j poti v našo prestolico, ako do Ut * » t r-* I r’ Ut v* n 1 v , l-\ r-i « -vi n 1 » , ■ '_J n n 1 bi vsak kubanski begunec sku-'nje sploh pride, šal priti naj preje v Guantanamo, od tam pa naprej po svetu. Uprava oporišča je zato vseh 300 beguncev posadila za bodečo žico v begunsko taborišče. So pa toliko na boljšem od be- Macmillan ima še drugo skrb, guncev v drugih taboriščih, ker ki je trenutno veliko večja. V imajo dnevno delo na oporišču Londonu vedo, da naša admini-po navadnih pogojih. istracija pripravlja zelo ostre ko- Uradno so v Londonu ta cilj zavili v željo, da “Amerika’1 in Anglija zopet koordinirata taktiko pri razgovorih z Moskvo”. rake proti tistim ladjam, ki vozijo vojaško in trgovsko blago na Kubo. Ameriška taktika hoče dejansko blokirati Kubo, čeprav tega izraza v uradnih krogih nikjer ne slišimo. Lastniki angleškega trgovskega ladjevja pravijo, da imajo pravico do svobodne plovbe, ki jim jo Amerika ne sme omejevati, in zahtevajo, naj jo angleška vlada varuje, kot je to delala stoletja. Macmillan jim obljublja varu-štvo, toda kako? Okoli Kube ob stoji vsa moč nekdaj tako mogočne vojne mornarice iz dveh fregat, ki sta oboroženi za boje proti podmornicam. Z njima Macmillan ne ve kaj početi, bo Ije je, da o njih molči. Zato bi rad govoril osebno s Kennedy jem in ga skušal pripraviti do tega, naj blokade ne izvaja ta ko, da bi spravljal v zadrego njegovo vlado. Macmillan se boji še druge nevarnosti: ako bi se sprl z A meriko, bi ga Washington ne podpiral v njegovih naporih, da spravi Anglijo v Evropsko gospodarsko skupnost. Tudi to bi se lahko zgodilo, ako bi se London in Washington gledala preveč grdo glede Kube. In povrhu še različni pogledi na kongoško krizo! Vzhod. Nemčija odložila volitve za eno leto BERLIN, Nem. — V petek je menda prvič v zgodovini obeh dežel govoril v nemškem parlamentu vodnik Poljske V. Go-mulka. Poudaril je potrebo po rešitvi berlinskega vprašanja in povezavo Vzhod. Nemčije in nove Poljske. Parlament je nagovoril ob koncu svojega večdnevnega uradnega obiska v Vzhod-ni Nemčiji. Parlament je ob tej priložnosti tudi soglasno odobril vladin Dredlog za odložitev novih parlamentarnih volitev za eno leto. Te so odložili na eni strani zaradi “mednarodnih odnosov” na drugi pa, da bo imela vlada priložnost končati svoje gospodarske načrte. — Washingtonov spomenik v Washingtonu, D. C., ima 898 stopnic. -----o----- Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. — Živahna delavnost v Beli hiši, državnem in obrambnem tajništvu kaže, da smo pred važno odločitvijo glede Kube. Združene države so zbrale na področju Karibskega morja velike pomorske sile, ki so uradno na vojaških vajah. Pričakujejo, da bo predsednik Kennedy še danes obvestil javnost preko radia in televizije o ameriškem vojaškam nastopu proti Castrovi Kubi. RORVIK, Nor. — Norveška obalna ladja Sanct Svithun se je potopila, pri čemer izgleda, da je utonilo preko 60 ljudi. Doslej so našli 20 trupel. RIO DE JANEIRO, Brazil. — Včeraj je utonil med kopanjem v morju ruski poslanik Ilija Černišev. Pogrešajo tudi njegova dva tovariša. Ameriška Domovina /»•IVI« «M <=■ /»' VI— MO /V» I 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 203 Mon., Oct. 22, 1962 podarske politike. Sedaj seveda nihče ne misli na to, Ken-'strani velikega oltarja, naproti nedy pa kuje političen kapital iz zakona. 87. Kongresu se tudi pozna, da je zgubil dva taka voditelja, kot sta bila pokojni kongresnik Sam Rayburn in senator Johnson, ki je med tem postal podpredsednik ZDA. Sedanja voditelja Kongresa senator Mansfield in kongresnik McCormack jima nista dorastla. Zato je Kongres velikokrat taval kakor v temi brez pravega vodstva. To se je čutilo prav posebno zadnje dni letošnjega zasedanja. Vsak kongresnik ali senator si je lahko izmislil, kaj svojega, samo da je zavlačeval konec zasedanja. Kar je manjkalo Mansfieldu in McCormacku, bi bila morala nadomestiti Kennedyjeva avtoriteta, te pa ni bilo. Se mož zdi senatorjem in kongresnikom še premlad za zakulisno vodstvo največjega političnega zverinjaka na svetu, kot bi lahko imenovali naš Kongres. Vkljub vsem pomanjkljivostim ni treba šteti sedanjega Kongresa med najslabše. Ni sam kriv, da ni izpolnil vseh želja naše dežele. So krivi tudi drugi, ki na žalost niso vezani samo na dvoletno življenje. «»»*»**»»»»********'M-**lt»**-M-***»l-*»*»*-M'**i'****»»»i j BESEDA IZ NARODA Sedeminosemdesetemu Kongresu v slovo Kongres, ki je nedavno zaključil svoje zasedanje, je obstojal iz dveh tradicionalnih strank, republikanske in demokratske, podedoval in ohranil je pa od svojih prednikov vse polno navad in lastnosti, ki niso tesno povezane z nobeno od obeh. Kongres je predvsem varoval svojo neodvisnost od predsednika. Res je, da so demokratje imeli večino v obeh domovih, toda napram Beli hiši se praviloma niso obnašali kot “vladna” stranka. Mislili so zmeraj s svojo glavo, kar je šlo tako daleč, da so se vsaj deloma vezali tudi z republikansko manjšino, samo da so dosegli svoje politične čilje. Da Kongres kot tak zna varovati svojo neodvisnost, je pokazal Kenncdyju že 1. 1960, takoj ko je bil Kennedy izvoljen, toda še ni prevzel oblasti. Kongres se ni zmenil za takratne Kennedyjeve zakonodajne želje, največ jih je zmrcvaril, le nekaj malega jih je uzakonil. Kot je 1. 1961 Kennedy prišel v Belo hišo, ga je Kongres po stari navadi obravnaval z rokavicami, kar pa ni pomenilo, da bi bil do kraja sledil Kennedyjevi notranji politiki. Ko je Kennedy postal nekoliko objestnejši, so ga senatorji in kongresniki takoj poučili, da v Belo hišo niso navajeni hoditi po politično pamet niti takrat, kadar sedi v njej gospodar, ki jim je po letih in skušnji enak. Ta običajna neodvisnost Kongresa od predsednika ima svoj začetek v našem volivnem redu, ki ne pozna praporci-jonalnih volitev. Vsak senator in kongresnik ima svoje volivno področje, ki odloča o njegovi politični usodi. Predsednik mu gre v volivnem boju lahko na roko, toda ne more nikogar postaviti za kandidata, še manj pa jamčiti za uspeh pri volitvah. Res je, da se kongresniki in senatorji radi obešajo na predsednikov “rep”, kot pravijo politični opazovalci, toda načeloma je vsak vesel, ako lahko zmaga sam brez tuje pomoči. Tak položaj med volivci mu naravno daje veliko politično samostojnost tudi na Kapitelu, proti kateri se more Bela hiša boriti v glavnem samo s podporami, služabnimi in javnimi deli. Kako daleč gre samostojnost senatorjev in kongresnikov, se vidi po tem, da obe stranki obstojata samo takrat, ko je treba voliti Kongresne organe: predsednike domov, odborov, komisij itd. Ostala glasovanja po strankarski opredeljenosti spadajo že med izjeme. Zato je tudi zadnji Kongres ostal pri dosedanji tradiciji: pri vsakem glasovanju se senatorji in kongresniki opredelijo po osebni presoji, ne po strankarski pripadnosti. Ako hoče administracija zmagati s svojimi zakonskimi načrti, mora letati od kongresnika do kongresnika, od senatorja do senatorja, ne pa od stranke do stranke in loviti glasove za glasovanje. Osebna presoja je tako močna, da je tekom let ustvarila znano koalicijo med konservativnimi kongresniki (južni demokratski kongresniki in republikanci), ki spreminja vsak Kongres v nevtralen, akoravno je morda na videz demokratski. Tudi s to okolnostjo je Kennedy premalo računal in radi tega doživel veliko porazov v začetku svojega režima. Razumljivo je, da je potemtakem zakonodaja 87. Kon-giesa dobila svoje posebno obeležje. Demokratje sicer trdijo, da je bil Kongres izredno delaven in da je uzakonil celo vrsto važnih zakonov poleg vseh tistih, ki jih zahteva redna federalna uprava, kot so na primer proračunski pooblastilni in nakazilni zakoni. Republikanci trdijo ravno nasprotno: Kennedy je tekom 2 let kar zasipal Kongres s svojimi zakonskimi načrti in idejami. Našteli so mu jih 550, tako trdi republikanski senator Dirksen. Od te obilice predlogov je bilo uzakonjenih komaj dobrih 10%. Demokratje zopet štejejo po svoje in pravijo, da to ni res. Ni pa važno, ali je Kongres uzakonil par važnih zakonov več ali manj, važno je, kakšne zakone je izglasoval. S tem nočemo reči, da je Kongres zmeraj postopal pravilno. Vsaj par socijalnih zakonov, kot je na primer zakon o bolniškem zavarovanju, bi bil že lahko spravil pod streho. Kar smo dobili zakonov zadnji dve leti, nosijo vsi pečat kompromisov. Kennedy je samo v začetku zahteval “vse ali nič” in ni navadno dobil nič. Pozneje se je spustil s Kongresom v kompromise. Senatorji in kongresniki so spreminjali besedila in stavili dodatke, ki niso odgovarjali duhu zakonskega osnutka, toda Kennedy jih je navadno sprejel, da reši. kar se rešiti da.” Tako so mnogi med njegovimi zakonskimi osnutki dobili končno čisto drug obraz, kot so ga imeli v začetku. Seveda o tem je naša javnost izredno malo debatirala, kar je velika škoda. Taki zakoni s kompromisnim besedilom kmalu podležejo pritisku stvarnosti in hitro se pojavi zahteva po novem besedilu, lak zakon bo verjetno toliko opevani zakon o zunanji trgovski politiki. Senatorji in kongresniki so ga s svojimi dodatki tako preluknjali, da bo Kongres z lahkoto prekucnil vsako drznejšo potezo v novi smeri naše zunanje gos- Maribor je proslavil stoletnico smrti svojega prvega škofa A. M. Slomšeka Maribor, R. S. — V pripravo ška, po čigar zaslugi je Maribor so po vseh župnijskih cerkvah župnije posebno v mestu Mariboru, opravljali devetdnevnicb v čast služabniku božjemu, škofu Antonu Martinu Slomšku. V baziliki Matere Milosti, ki jo opravljajo frančiškani in kjer počivajo telesni ostanki služabnika božjega pod glavnim oltarjem, so po večerih vseh devet dni kazali film iz življenja škofa Slomška. PREDVEČER V soboto, 22. septembra, na predvečer slovesnosti stoletnice Slomškove smrtii je bil popoldne najprej sprejem škofov in nadškofov: dr. Antona Vovka, nadškofa ljubljanskega, v spremstvu njegovega generalnega vikarja in prelata dr. Jožefa Pogačnika, zagrebškega nadškofa dr. Franca šeperja, beograjskega pomožnega nadškofa dr. Gabrijela Bukatka in administratorja dela koprske škofije mon-sinjorja Albina Kjudra. Ob šestih so še predvajali film o posvečenju, škofovstvu in svetniški smrti služabnika božjega Antona Martina Slomška. Cerkev je bila nabito polna. Ob začetku in na koncu so zapeli Marijino pesem. Vse ljudstvo je pelo, da so se tresli zidovi bazilike. Ob pol sedmih je bil slovesen sprevod klera iz zakristije po samostanskem hodniku skozi vso cerkev k oltarju Matere Milosti. Spredaj križ) za križem ministranti iz vseh delov Slovenije. Ti so nosili Slomškove podobice in svetinjice, katere naj bi prevzvišeni škof mariborski blagoslovil v baziliki. Za strežniki je šla duhovščina: predvsem župniki mariborskih župnij in drugi, ki so mogli v soboto zvečer zapustiti župnijo. Za njimi so šli zastopniki vseh redov v Sloveniji in gostje iz tujine, med njimi msgr. Božidar Tensundern, izseljeniški duhovnik in zlatomašnik za Slovence na Westfalskem v Nemčiji, po rodu Nemec, ki se je naučil popolnoma slovensko; nato stolni kapitelj, škofje in nadškof j e, zadnji prevzvišeni ordinarij mariborski, dr. Maksimilijan Držečnik, v slovesnem pred sto in nekaj leti postal škofijsko mesto in središče obsežne lavantinske, sedaj mariborske škofije. Na koncu je v lepih besedah opisal svetniško smrt velikega škofa, ki je točno pred sto leti zapustil svojo ljubljeno čredo v večernih urah 24. septembra 1862. Njegov zemeljski ostanki počivajo od nemške okupacijske dobe pod oltarjem Matere Milosti v frančiškanski grobnici. Po pridigi so se nadškofje, škofje in prelati podali v grobni-co) da počastijo grob služabnika božjega. Sledili so jim tudi predstavniki oblasti. Ljudstvo je med tem zopet prepevalo Marijine pesmi. Po vrnitvi iz grobnice je pre-vzv. škof mariborski daroval sv. mašo. Med sv. mašo so ubrano prepevali združeni zbori vseh mariborskih mestnih župnij pod izkušeno taktirko zborovodje prof. Gregorja Zafošnika. Po sv. maši so se podali v grobnico še vsi navzoči duhovniki s stolnim kapitljem. S tem je bil predvečer jubileja zaključen. PRAZNOVANJE STOLETNICE V nedeljo, 23. septembra, je bil dan glavnih slovesnosti v mariborski stolnici. Že od osme ure naprej je prihajalo ljudstvo iz mesta, okolice in od drugod. Celo iz daljnega Prekmurja so prišli, iz Ljubl-Ijane, Gorenjske in Dolenjskega. Tudi Primorska je bila zastopana, le s Koroške žal nismo opazili nikogar. Pa je prav na Koroškem, v Labodu, svetniški škof Slomšek sedel na škofijskem prestolu najdaljšo dobo svojega škofovanja! Ljudje so zopet napolnili stolnico do zadnjega kotička. Stali so poleg tega še v špalirju preko Slomškovega trga do škofijskih vežnih vrat. Točno ob deveti uri se je razvil sprevod iz škofije v stolnico. Stolni veliki zvon je svečano prekinjal grobno tišino med sprevodom. Slišalo se je le rahlo šumenje žepnih rutic nad-pastirjem in duhoščini v pozdrav. i Spredaj je bil križ, za njim ornatu. Sledili so mu zastop- ministrantje. Nato so korakali niki oblasti. (bogoslovci, ki so nosili deset de- Ljudistvo v do zadnjega koti- belih svežnjev Slomškovih spi-oka napolnjeni baziliki je stalo sov. Za njimi je šla duhovščina: v špalirju in molče mahalo z župniki iz raznih krajev škofije^ žepnimi ruticami v pozdrav . . . zastopniki redov, mestni župni-Prizor, ki je marsikoga ganil do ki mariborski, gostje iz tujine, solz. (stolni kapitelj,' prelat j e, škofje, Kler z nadškofi in škofi je nadškof j e; kot zadnji pa mari-šel na določena mesta v prezbi- borski škof, ki je blagoslavljal teriju. f množico. Mariborski škof je blagoslo- ■ Ljudstvo je odgovarjalo s ti-vil podobice in svetinjice v čast him mahanjem z ruticami in s služabniku božjemu Antonu solzami v očeh posebno, ko je Martinu Slomšku! nato se je po- opazovalo trudne korake težko dal na škofijski sedež. (bolnega, vendar vzravnanega Napovedovalec pri zvočniku ljubljanskega nadškofa dr. Anje predstavil slavnostnega pri- tona Vovka, digarja, generalnega vikarja | Po prihodu v stolnico in po ljubljanske nadškofije, prelata obisku Najsvetejšega sta se stol. dr. Jožefa Pogačnika. 'ni kapitelj in duhovščina poda- Govornik je mojstrsko orisal Ja v korne stole. življenje in delo služabnika božjega Antona Martina Slom- Škofjc in nadškofje so zasedli pripravljene sedeže na listni škofijskemu sedežu ordinarija mariborskega, ob marmornem tronu prvega mariborskega škofa Antona Martina Slomška. Bogoslovci so se postavili okoli oltarja. Množica strežnikov pa je imela svoj prostor za obhajilno mizo. Po razporeditvi je mariborski škof intoniral himno v čast Sv. Duhu: “Pridi, Sv. Duh!” Združeni zbori na koru so himno slovesno odpeli. Po molitvi je mariborski škof blagoslovil Slomškove spise. Škofijski postopek za prište-tje k blaženim služabnika božjega Antona Martina Slomška je sedaj končan. Treba pa je Skupaj z ostalimi listinami posla-v Rim tudi njegove spise, da bodo tamkaj sodili otlnjih pravovernosti. Ti bodo dragocen pripomoček, da bo svetniški škof prištet k blaženim. S tem bo ves postopek za dosego tega našega visokega cilja prenešen iz domačega kraja v sveto mesto, kjer upamo, da bo čimprej kronan z uspehom. V ta namen je prevzvišeni škof mariborski ob tej priliki Slomškove spise slovesno blagoslovil. Sam jih bo izročil sv. očetu v Rimu, ko bo v prihod-: njih dneh šel na slovesno otvoritev II. Vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Po blagoslovitvi spisov so vsi navzoči škofje in nadškofje podpisali prošnjo na sv. očeta Janeza XXIII.; da bi prištel k blaženim služabnika božjega škofa Antona Martina Slomška. Po tem slovesnem dejanju je dledila pridiga prevMvišenega škofa mariborskega dr. Maksimilijana Držečnika. Govoril je pred zvočnikom s škofijskega sedeža. Prevzvišeni je med drugim dejal: “Slovenci smo zelo srečni, ker smo sinovi svetnikov. Naša slavna zgodovina v katoliški cerkvi začenja s sv. bratoma Cirilom in Metodom. Nadaljuje jo po tisoč letih sv. Ema Krška, in sto let za njo služabnik božji Anton Martin Slomšek. Njegov sodobnik je svetniški misijonar, škof Friderik Baraga, za katerega je pravtako v pripravi postopeč da bi dosegel čast oltarja pred vesoljno sv. Cerkvijo. Z zaupanjem torej lahko gledamo v bodočnost. Smernice so nam dali naši svetniki in obenem imamo mogočne priprošnjike pri Bogu! Po pridigi je prevzvišeni takoj začel pontifikalno službo božjo. Kot dijakon je asistiral novi stolni župnik in kanonik dr. Vincenc Frangež, kot subdi-jakon pa nekdanji pripornik v Dachau-u, kanonik Franc Hrastelj, ki je tudi naj večji “slom-školog” v škofiji, kakor ga je prevzvišeni v nekem priložnostnem govoru sam imenoval. Napisal je tudi knjižico o služabniku božjem Antonu Martinu Slomšku, ki je pravkar izšJa. Preslbyter Adsistens pa je bil stolni prošt dr. Franc Cukala, nekdanji župnik v časih plebiscita v Podkloštru na Koroškem. Vso pohvalo zaslužijo zopet združeni pevski zbori mariborskih župnij, ki so ubrano ob spremljavi orgel in godal pod vodstvom dirigenta prof. Zafošnika izvajali latinsko mašo. Za konec nas je presenetil prevzvišeni pomožni nadškof beograjski, msgr. dr. Gabrijel Bu-kaiko. Pristopil je k zvočniku v vsem svojem svečanem škofovskem vzhodnem ornatu, da se nam je zdel kakor sv. Metod . . . Z mogočnim in mladostnim glasom je izpred oltarja zapel “Na mnogaja lijeta” najprej sv. očetu Janezu XXIII., nato pre-vzvišenemu škofu mariborskemu na prestolu služabnika božjega Antona Martina Slomška, nato vsem navzočim nadškofom In škofom, in še četrtič vsej navzoči duhovščini in vsemu slovenskemu vernemu narodu doma in po svetu. Zbor na koru je mogočno od-peval. Bilo je to pravo presen nečenje in izreden dogodek za VESTI Slovenec — misijonar na Madagaskarju Mlad slovenski misijonar č. g. Ivan Stanta pojde na otok Madagaskar v misijone. Že dolgo je gojil ta poklic in svoje predstojnike — lazariste je prosil, da bi smel oznanjati Kristusov evangelij med pogani v Indoneziji, kar mu je bilo dovoljeno. A malo pred odhodom na otok Java je bil izdan odlok indonezijske vlade, ki prepoveduje tujcem misijonariti po Indoneziji. Sedaj so mu določili predstojniki otok Madagaskar za misijonsko polje. Ivan Stanta je bil rojen v Mirnu pri Gorici, kjer je tudi leta 1959 slovesno obhajal novo mašo ob astistenci številnih duhovnikov, ki so izšli iz te verne župnije. Turneja Slovenskega okteta po Rusiji Velik uspeh je imela turneja Slovenskega okteta in plesnega orkestra Radia Ljubljana po Sovjetski zvezi, kjer so slovenski umetniki v pol drugem mesecu navduševali rusko ljudstvo s pesmijo in glasbo. V tem času so priredili 37 koncertov po največjih mestih Rusije in povsod so želi velike uspehe. O umetniški kvaliteti nastopov so poročali zelo pohvalno največji sovjetski časopisi in tudi zanimanje za te nastope je bilo veliko, saj so bile vstopnice za nastope povsod že predhodno razprodane. Obe umetniški skupini sta nastopili tudi na sovjetski televiziji. Klasiki v slovenščini Pri Državni založbi Slovenije so v prevodu Antona Sovreta izšle v eni knjigi štiri Sofoklejeve tragedije: Kralj Oidipus, Oidipus v Kolonu, Antigona in Filokletes. Slikar Jaki v St. Moritzu N a mednarodni razstavi grafične umetnosti v St. Moritzu je razstavljal svoja dela tudi slovenski grafični slikar Jaki. Njegova izvirna dela so povzročala mnogo pozornosti, ker kažejo nekak odklon od dosedanje evropske grafične tradicije in se odlikujejo z izrecno domišljijskimi motivi. Kritika ocenjuje njegova dela zelo pohvalno. Kipar Drago Tršar razstavljal Drago Tršar, znani sloven-ski kipar, je poleti imel v salonu beograjske Moderne galerije prvo samostojno razstavo svojih umetnin zadnjih treh let v Beogradu. — Veliki Tokio ima po nekaterih podatkih preko 7 milijonov ljudij po drugih pa celo preko 10. vse navzoče. Nismo se mogli načuditi milini in zvoku glasu gospoda nadškofa. Po končani slovesnosti se je duhovščina zopet uvrstila v sprevod in po obisku Naj svetejšega zapustila stolnico. Sprevod je odhajal v škofijo med špalirjem več sto glave množice, ki je zopet s solznimi očmi in ruticami navdušeno — čeprav molče — pozdravljala svoje nadpastirje in duhovnike. Po kosilu smo se vsi skupaj podali na zaključno slovesnost k Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Ob treh so se podali na pot vsi cerkveni dostojanstveniki v osebnih avtomobilih in avtobusih. Ob štirih je bil slovesen sprejem pri Sv. Trojici. Igrala je godba na pihala, nadpastirje so pozdravili otroci s šopki in deklamacijami. Po sprejemu se je duhovščina v običajnem sprevodu podala v romarsko cerkev — bila je ravno kvatrna nedelja — k zaključni božji službi. Slovesnost smo zaključili z zahvalno pesmijo. Vse ljudstvo je navdušeno prepevalo “Sveti, sveti, sveti Bog” polno hvale za ta dan, ki ga je zares naredil Gospod. Vsak je odšel srečen in poln najlepših vtisov na svoj dom, vse pa je tudi poživljalo upanje, da bomo kmalu smeli moliti: “Blaženi Anton Martin — sveti Anton Martin, prosi za nas!” F. š. ------o------ Zabavni večer Slov, te, kluba v Euclidu Slov. društveni dom na Recher Ave. Imeli bomo prijateljsko zabavo, sestanek in prost razgovor rned člani in prijatelji. Poskrbljeno bo,tudi za okrepčila-Na svidenje v četrtek, 25. okt.: Dobrodošli! Joseph Kušar preds-Jennie Fonda, taj- Pismo iz Chicaga o Slovenskem dnevu in drugem Chicago, 111. — Bila sem Pr* mojih sorodnikih v North. Listja na drevesih se sedaj na jesen preminja na vsake vrste barve, kar naredi krasna narava. daZ naravo zelo ljubim, menda zato ker sem s kmetov doma v starem kraju. V nedeljoj 14. oktobra, s010 gledali radio festival ali Slovenski dan, ki ga je priredil Radi.]' ski klub pod vodstvom L. LeS' kovarja. Vse priznanje njemu i11 njegovi ženi ge. Corine, ki se pu tolikem svojem delu prizadeva, da uči mladino petja in narodnih plesov. Kaj takega, kar Je bilo to nedeljo, v Chicagu še nismo videli. Krasno operno petb’ kot ga nismo slišali, od kar bili tu med nami pevci in peVl<' iz Clevelanda pod vodstvom Šublja. Velika dvorana je A-bita nabito polna, menda je bila ^ čikaška Slovenija tam. Hvaležni moramo biti tern ljudem, ki so prišli sem po dru gi svetovni vojni. Koliko KP1 časov so nam prinesli in lepega« zanimivega berila v Ameris Domovini. Vsa čast in prizna nje vsem! G. Ludvik var je s svojo višjo izobrazbo S-znanil vse višje osebnosti in j1111 Euclid, O. V četrtek zvečer predstavil Slovence, da . ' ima Slovenski demokratski klujb,^. kaj sma predsidnik Ken- zabavni večer za vse člane in - ~— ~..............- - • •--4-{',ft- prijatelje v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Naše politično delo je za rastoče mesto Euclid silne važnosti, le žal da se premalo zanimamo za politično delovanje. Naš živelj v tem mestu je v večini, pa nimamo politične moči, kot bi padala. Dolžnost nedy vej kaj je slovenska potica’ ki so mu jo poslale žene iz Mh* nesote, guverner Kerner ve, kaj je naša potica, darova13 mu jo je ga. Corine Leskova^ Saj je prav, da se je vse ta preobrnilo, saj smo dolgo ziV ,v nekakem dolgočasju. Tudi p nam Prl-| Vendelin zasluži pohvalo, ki ta vsakega Slo- ko j0pO u^.j otroke slovens^ venca je, da se Klubu pridruži m (petL Le na ta način je dobr3 pomaga pri reševanju vprašanj,'miadino kratkočasiti, da ne ki so v korist nam vsem. Brtzlpreveč okoiij da se bolj rriud politične organizacije smo oroJs pertjem in vajam in se nahaja dje drugim, pa če nas je še toliko. Vse rojake in rojakinje vabimo v četrtek na zabavni večer v v lepi domači družbi. Pozdrav vsem čitateljem Agnes BencaU* ad! PAVEL HEYSE: Steklar iz Murana Coneglianov načrt Težko je bilo z gotovostjo Zvedeti, kako je glavni vratar nove ječe spoznal Conegliana, še on sam ni mogel tega uganiti. Ker je pa stalno pohajal po Benetkah, po vseh straneh in ob vseh urah podnevu in ponoči in govoril z vsemi —; samo da je govoril —je tako spoznal najbrž tudi tega vratarja, ki mu je bilo ime Ra-i Palo. V njem je našel izbranega poslušalca. To je bilo mogoče tudi zaradi tega, ker je bil temnopolti Rapalo iz Levanta oproščen suženj in ni znal besedice povedati v italijanskem jeziku. Poslušal je torej pazljivo, da bi v zadregi znal prav odgovarjati. Ni bil to nikak pravi ideal za Conegliana. Janez Bocaro in Andrej Guisetti sta bila zanj, če izločimo prijateljstvo, neznosni bitji. V vsakem trenutku sta mu presekala besedo, da ni mogel nikdar končati svojih dolgih stavkov. Med njim in vratarjem pa je bilo drugače. Prvi je vedno govoril, drugi pa poslušal. Tudi to je način sporazumevanja. Rapalo in (Conegliano sta bila desnična prijatelja. Tistega dne je imel Rapalo težaven dan. Razen štirih jet-n i k o v je uklenil nesrečno dekle Tulijo Gualterio, ki se je onesvestila in jo je moral na rokah prinesti v celico. Že je hotel k počitku, ko se je še zadnjič ozrl na trg pred ječo: naproti je prihajal pesnik — steklar. Svetilka v rokah mu je ožarjala ves obraz. Rapalo ga je spoznal; hotel je zginiti in zapreti vrata, pa je bilo že prepozno. Preden je Rapalo napravil tri korake nazaj, je Conegliano napravil deset korakov naprej in se znašel v sobi. “Pozdrav, jetničar, čast Vaše zadruge! . . . Prav srečen slučaj me je pripeljal sem Pred vaše obličje ...” in je Privlekel izpod plašča košek 8 'štirimi ali petimi steklenicami vina. “Nosim precej težko culo in bi se prav rad odpočil Pri vas.” Odložil je košek v kot in sedel. Bila sta v četverokotni sobici za pisarno, kamor ni smel noben tujec vstopiti. Kaj bi pač storil z obiskom, se je obnašal s takšno go- kar semkaj prinesel nekaj steklenic prav starega, d a naju nekoliko okrepča...” Rapalo ni odgovoril. Conegliano pa je vstal, vzel dva bokala iz motnega stekla in ju nalil iz steklenice do vrha. Rapalo je radovedno gledal; ker je bil pač človek, ki se ni branil požirka vina, je sedel k mizi nasproti pesniku-stek-larju. “Na vaše zdravje, dragi Rapalo! Naj vas nebeški vratar obvaruje in vam da še dosti dni življenja!” In je nagnil bokal k ustnicam. Rapalo je storil isto. Velika previdnost je bila na mestu. O čem naj bi pa govoril, ako ne o dogodkih tega dne?' Conegliano, ki je videl, da se mu uresničuje prvi del načrta, je začel tipati, da bi iz vratarja dognal, kje se nahaja Tulijina celica. “Ali ne mislite, da je ta muranski zločin, o čemer že vsi govore, sposoben zmešati ljudem pamet?” Govoril je nekam diploma-tičho. “Jaz sam sem steklar, kakor veste ... Prav res ne vem, ali sem delal prej verze ali steklo, ali nasprotno . . .” In je pil. “Toda prav na poseben način bi jaz kaznoval tega lumpa .. . S smrtjo pravite? (Rapalo seveda ni odprl ust) .. . Seveda s smrtjo! . .. Zakaj pa ne s smrtjo? . .. Zakaj pa ne s smrtjo? . .. Vem, vem tudi jaz: z izgonom, večnim iz- gnanstvom .. . Toda izgnati njega... njega... ne vem, kako se imenuje... bi se reklo utopiti ribo v vodi, ali zakopati krta živega v zemljo ... Ne in ne! Smrt je zaslužil .. . Iztrebi naj se z zemlje takšna sodrga!...” Pa je spet pil. “Ne vem, katera sodrga ga bo sodila. Pa naj ga, kdor hoče! Midva ga pijeva! Na vaše zdravje, prijatelj! .. .” Moral je piti, tako je bilo v njegovem načrtu. Ni ljubil vina in je kot pravi pesnik pil le vodo... Pa se je moral žrtvovati, da je bolj gotovo zmagal ... In je vzel drugo steklenico. Načrt je postajal vedno bolj meglen, oči so se mu svetile, besede so se trgale na ustih ... Rapalo ga je gledal 01 £T 1 OBER fcjSliS sUlilirS ml NM 11122] 28:29 [9J M 23 loiipp 17U8ll9j[20 24125 26 27 10 aiiiT n KOLEDAR društvenih prireditev OKTOBER 28.—Pevski zbor LIRA priredi ob štirih popoldne CERKVENI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani. NOVEMBER 3.—Dom zapadnih Slovencev priredi večerjo in ples za 25-letnico na 6818 Denison Ave. Začetek ob 6:30. 4.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Ave. opero. 10. —Štajerski klub priredi martinovanje. 11. —Cerkveni zbor Ilirija priredi ob štirih popoldne koncert v cerkveni dvorani na Holmes Ave. 11.—-Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 35-letnico svojega obstoja z banketom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne. 16.-17.—Slovenska fara Srca Jezusovega v Barbertonu, Ohio, priredi svoj farni bazar. 18.—Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo in se ni več dotaknil bokala Novostjo? Tudi ni Rapalo nik- pred seboj... c^ar mislil o Coneglianu, da Conegliano je nekaj časa •le nevaren človek. Mirno je'molčal in mislil: torej čakal. “Treznost tega človeka je Conegliano se je najprej, neverjetna in me preseneča. Treba bo novih moči vinske kakor je že prej sam sklenil, Počasi ozrl in z očmi preisko-yak Najbrž je našel, kar je skal; kajti lahek nasmeh mu Jo šinil na obraz. Na Rapalo-yertl pasu je zagledal šop ljučev, ki so za jetničarja kakor znak njegove službe. „ dobro; šlo bo kakor po Ze^b” je pomislil. je sklenil, da se bo ta-°j lotil načrta. Njegov načrt pa je obstajal v lom; upijaniti Rapala. v Potem? Vzame mu klju-j.e’ Poišče celico, kjer je Tu-lja zapi-ta, in jo odpelje Piagoslavno k Janezu, ki naj t’ t-1J° z'3e^k Kako je bilo vse H ° preprosto! Conegliano ‘l se ni vprašal, ali je v ječi c eib dva ali deset _6 'ličarjev, ki bi mu zabra-v'e delal je kakor pač trte, da mu stopijo na jezik in ga razvežejo... Potrpimo! Ves čas, ki je potreben za to, uporabim!...” Dvignil je bokal iz stekla proti plapolajoči svetilki, ki je slabo razsvetljevala sobo, da so se odbijali rožnati žarki na njegovem obrazu: “Steklo, steklo!... Vzor čistosti, resnice in poštenosti.. Ali ne veste, prijatelj, da se steklo razbije, če bi kdo nalil strupa vanj? ... Kaj pravite? Vsi dragi kamni? Vem, vem Dragi kamni so živa bitja, ki postanejo v dotiki z nami zelo rahločutni. Pa ni treba vsem zaupati! Nekateri pravijo, da hiacint obvaruje pred drugih |strelo, pred kugo, pred ne-spanjem in da razveseli srce Da smaragd ozdravlja padavico in okrepča spomin tiste-ki ga nosi v prstanu na „ VeRke osebe: mislijo le za — ^tetek! Upijaniti Rapala! ga, a.l pa najprej na delo! |roki. Da pogasi krizolit in . Jra£i moj!” je rekel po-jtopaz, če ga nosiš pod jezi-^ 0'loma mirno. “Reči ti mo- kom, žejo ob mrzlici, še več s' ’ (^a je nocoj zrak v me-'da jaspis, pomislite, Rapalo Precej težak. Zato sem obvaruje pred strupi! Da dia- Rd. Začetek ob 3:30 popoldne. 18.—Predvajanje slik iz Slovenije v Društ. domu na Recher Avenue. 18.—Dramatsko društvo “Lilija” priredi igro “Moč uniforme” v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Prosveta Baragovega doma priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih narodnih pesmi in plesov. Začetek ob 3:30 popoldne. DECEMBER 2.—Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 23.—Baragova prosveta priredi v dvorani pri Sv. Vidu Slovenski božič. Začetek ob 3:30 popoldne. 31.—Silvestrov večer v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Priredi ženski odsek. JUNIJ 23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J. Indija se je začela zanimali za naše orožje NEW DELHI Ind. — Ni še t dolgo od tega, ko sta se ameriška in angleška javnost precej razburjali radi tega, ker Indija suipuje svoje orožje na Ruskem, podpore pa dobiva ne iz Moskve) ampak iz Washingtona in Londona. Sedaj se je pokazalo, da je Indija napravila^s^ komunističnim orožjem iste skušnje kot druge države. Pri vporabi se ne obnese. Indija je kupila v Moskvi nekaj vojaških transportnih letal AN-12, ki se na ::ronti s kitajskimi letali ne morejo kosati. Treba bo torej kupiti letala v Ameriki in jih plačati z dolarji, raj ti "Nehru noče kot navtralee sprejemati' od Amerike nobenega podarjenega orožja. Hoče vse plačati, žal, da ga v tem druge države nočejo posnemati. Nehru ne bo mogel kupiti dosti ameriških transportnih letal, ker mu manjka dolarjev. viti večje vojaške operacije, tako trdijo vojaški strokovnjaki. Pogorje je tako visoko, da ne more Indija organizirati transporta proti severu, Kitajska pa ne proti jugu. Bojevanje se bo moralo omejiti na večje ali manjše praske ob obmejnem pasu, ki je pa sam po sebi dosti obsežen, saj Kitajska zahteva zase v njegovem okviru kar 51,000 kvadratnih milj ozem- 1ia- Amerika se v spor med Indijo in Kitajsko noče vmešavati, da da priliko Hruščevu da jo posnema, kar dela v našem slučaju zelo rad. bilo v ZN le 50 delegacij. Sedaj je v ZN že 110 držav in še ni videti konca. Utemeljitev te želje, vsaj tista, ki se sliši za kulisami, je preprosta in prepričljiva: Varnostni svet tako ne izpolnjuje svoje naloge in ne pomeni veliko; precej vseeno torej, koliko članov ima. Ako bi 'hoteli povišati število članov Varnostnega sveta, je treba spremeniti pravila ZN. Sprememba pravil pa je odvisna od moskovske milosti. Moskva bi morda na to pristala, toda svoj pristanek bi hotela imeti drago plačan. Le kdo ji bo zanj kaj dal. Evropa gotovo nič, Afrika pa ničesar nima, kar bi Ruse zanimalo! Kruščev rehabilitiral nekaj Stalinovih žrtev MOSKVA, ZSSR. — Pred dobrimi 30 leti je Hruščev “čistil” tako vrste komunistov kot vseh ostalih verjetnih in celo samo možnih nasprotnikov s tako krvoločnostjo, da je takrat izginilo na milijone nedolžnih o-sumljencev. Hruščev sam je opisal to divjanje pred leti na tajni seji glavnega odbora ruske komunistične stranke. Že takrat so tovariši izrazili željo, da ne sme ostati samo pri obsodbi z besedo, ampak da je treba nedolžnim žrtvam med komunisti dati tudi nekaj več zadoščenja. Pri tem so mislili predvsem na politično rehabilitacijo takih pobitih komunističnih prvakov kot so Rykov, Radek, Buharin, Tom-sky, Pjatakov ipd. Celo Trpcki naj bi bil deležen rehabilitacije! Komunisti so to zadevo obravnavali kot po navadi le za kulisami. Sedaj se je po Moskvi raznesla vest, da je proces rehabilitacije končan vsaj za nekaj glavnih komunistov. Kdaj bo rehabilitacija izvršena, še ni zna- M ■S rv »•'tt . . . ., t • Vse to bi bilo samo po sebi notranja zadeva komunistov in bi ostale javnosti ne zanimalo. Nastane pa vprašanje, ali bodo s tem rehabilitirani tudi “krivi” nauki, ki so jih nekdanji Stalinovi nasprotniki oznanjali. Ako bi se zgodilo kaj takega, bi se zazibale osnove sedanje ruske uradne komunistične teorije, kar Varnostni svet ZN: Čim manj pomeni, tem 'večji naj bo ZDRUŽENI NARODI, N.Y. -Pri zadnjih volitvah v ZN za bi imelo tudi velik vpliv rja nadaljnji razvoj ruskega komunizma. ----n dvoletne člane je šlo vse po dogovoru, samo pri delegatu iz Afrike je nastal spor. “Črna Afrika”, to je Afrika južno od Sahare, je prdelagala Nigeri-Sicer se pa ob Himalajskem'j°> severna Afrika pa Maroko. gorovju, kjer teče meja med Indijo in Kitajsko, ne morejo raz- mant razprši strahove, da zefir prepodi žalost, da ametist ozdravi pijanost... Meni se zdi, da so vse to samo besede in nič drugega kot besede . ..” In je spet nalil in pil. Pa je nenadoma začel peti na vse grlo pesem steklarjev: Zmagal je marokanski kandidat. S tem bi bila zaveda opravljena, toda delegatje črne Afrike se ne dajo pomiriti. Trdijo, da se jim godi krivica, akoravno je bil volivni postopek čisto demokratičen, kar tudi sami priznavajo. Da jih pomirijo, so v krogih ZN začeli znova ponavljati željo, naj se število članov Varnostnega sveta poveča. Dvigne naj se število dvoletnih članov, Sito gosto in suh les narede prav dobro peč ... ki jih je sedaj le šest. To šte-(Dalje prihodnjič.) |vilo je zadostovalo, dokler je Jeklarska unija zmagala v Sudburp v Kanadi TORONTO, Ont. — Po 13 mesecih ostre borbe se je Uniji jeklarskega delavstva posrečilo dobiti pravico zastopati delavstvo International Nickel Co. of Canada v Sudburyu. Preko 14,000 delavcev omenjene družbe v Sudburyu je doslej zastopala v pogajanjih z družbo Mednarodna unija rudarskih, fužinarskih in topilni-ških delavcev, ki je znana po svojem levičarstvu. Bila naj bi celo pod nadzorom komunistov. Unija jeklarskega delavstva se -------- ........................... ,v ■ - . ....................................... IGRA NARAVE >— Harold K. Anderson iz Osage City, Kan., drži v roki kos lesa z lepo okroglo luknjo s 'premerom dveh palcev. Luknja je nastala, ko je drevo rasllo okoli kosa trdega lesa, ki ga Harold drži v levici. je lani odločila potegniti za zastopanje delavstva Nickel Co. v Sudbury. Pri volitvah je dobila 15 glasov večine. Ker se je mednarodna unija rudarskih, fužinarskih in topil-niških delavcev pritožila, češ, da je bilo med glasovi za Jeklarsko unijo tudi več ponarejenih, je moral o tem odločiti Ontario Labor Relation Board. Ta je ta teden odločil v korist Jeklarske unije in ji priznal pravico do zastopanja delavstva International Nickel Co. v Sudburyu. Odločitev pomeni zmago dolgotrajne borbe kanadskih protikomunistov za rešitev organiziranega delavstva izpod nadzora levičarske Mednarodne unije. --------------o------ V Venezueli se uspešno uveljavlja krščanska demokracija CARACAS, Venez. —- Zadnje čase se v venezuelski politiki zmeraj bolj uveljavlja mlada k rš č ansko-demokratska stranka. Pri zadnjih volitvah je sicer dobila samo 15% glasov, toda v Venezueli občudujejo vsi njeno spretno vodstvo, strnjeno organizacijo in mladinsko organizacijo. Stvarno ima na svoji strani več izobražene mladine kot bi se dalo sklepati iz števila članstva, Je v dobrih odnosih tudi z vsemi ostalimi strankami, razen s skrajnimi levičarji in komunisti. Močno je uvažujejo tudi vojaški krogi. Zato se ji je posrečilo, da je že parkrat u-spešno posredovala pri nepoča-kanih desničarjih, ki so hoteli strmoglaviti demokracijo sploh in uvesti diktaturo. Po svojem programu se ne razlikuje mnogo od Demokratske stranke, ki IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio j tel. JOrdan 4-5503 J PrijafePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHK ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212 ČE HOČETE . . . jih načeluje predsednik Betancourt in je zato dobro zapisana tudi v vseh vladnih krogih. o------ one gift works many wonders MALI OGLASI Naprodaj ali v zameno Lepa, 51 akrov velika farma, v Gene vi, Ohio. Bi jo zamenjali za dvodružinsko hišo v Clevelandu. Zemlja leži na ravnem. Približno 45 akrov orne zemlje in 6 akrov gozda. Zemlja obstoji iz peščene gline. Zelo gnojna in ima odličen odtok. Sedaj je 8 akrov zasajenih s trto Concord. Hiša ima 9 sob, polno klet, moderno kuhinjo, povsod tla iz trdega lesa, nov furnez na olje. Dobra oskrba z vodo. Ostala poslopja vključujejo garažo z delavnico, skedenj, kokošnjak, valilnico. Vključeni vsi poljedelski stroji in orodje. Od našega urada do te farme je manj kot eno uro z avtom. Idealno za dorašča-jočo družino. Le nekaj minut od slovitega poletnega letov išča Geneva on the Lake. Odlične šole, avtobusna postaja pred vrati. Lastnica ni v stanju oskrbovati to posestvo in bo upoštevala vsako ponudbo. Cenjena za zamenjavo ali hitro prodajo. Zahtevajo $25,000. STAKICH REALTY KE 1-1934 804 E. 185 St. (204) Stanovanjfe v najem Pet neopremljenih sob s kopalnico se odda tna 1085 Addison Rd., Vprašajte na 1087 Addison Rd. —(203) Sobe oddamo 4 sobe in kopalnica za $40 in 5 sob s kopalnico $45 blizu E. 55 St. in St. Clair Ave. Vprašajte na 1334 E. 55. St. (X) Stanovanje v najem Pet no. novo dekoriranih sob oddajo na 1369 E. 52 St. Plinski furnez, v kleti .pralnica. Pokličite EN 1-5943 od 2. pop. do' 8. zvečer. —(204) prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JOS. GL0BGKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ. tajnik-zapisnikar Maximilian Germ; 1033 Yellowstone Rd., nadzornik1-Herman E. Dule, Louis C. Erste m Joseph Saver, sprevoditelja Al01 Erste in Louis C. Erste, boln. nadzornik Alois Erste, 3815 Schil'ar Ave. (Zone 9). Tel. ON 1-377'. Vratarja: Albert J. Koporc in Fran F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. Jame-Seliškar in Dr. Anthony F. Društvo zboruje vsak tretji petek mesecu ob 8:00 zvečer v šoli f 1 Vida. Asesment se pobira od naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 ° 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. _ CATHOLIC ORDER OF FORESTERS ST. MARY’S COURT 1640 Honorary Spiritual Director: Be ' Matt. Jager, Spiritual Director Re , Anthony Rebol. Chief Ranger arl Juvenile Director Louis Slomra > Speaker B. J. Hribar, Recording Secretary Clarence Tabernik, 11 nancial Secretary John Spd ’ Treasurer William Pavšek, ^ Benefit Director Frank Doles, C° ductor Bastian Trampuš, Sentine Frank Martich, Court Doctor ' Carl Opaskar. Meetings are held t third Wednesday of each month 10:00 a.m. in St. Mary’s chur t Hall. In case of sickness c011 tj John Spilar, 715 E. 159 St., 1-2119. _