Na sankališču Zdravje in zabava v zimski prirodi
4« januarja
% P 1^V^^AKA ^ 1
Življenje In svet
Uustrovana tedenska revija
Izhaja vsak petek in stane celoletno (dve knjigi) Din 80.—, polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna številka Din 2.—.
Naročnina za inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 lir. — FRANCIJA, mesečno 4 franke. — ČEŠKOSLOVAŠKA, mesečno 6 kron. — AVSTRIJA, mesečno 1 šiling. — AMERIKA in ostalo inozemstvo letno 1 y2 dolarja. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
VSEBINA ŠT. 1: Iv. Podržaj: Sodobni človek. — M. Scott: Kraljevska beseda, —- Kako ostanemo zdravi. — E. Calthorpe: Na Hudičevih otokih. — Razvoj letalstva v sliki in besedi. — A. L o w: Kako bo na svetu čez 40 let. — Umetna mrzlica. — Slike iz življenja in sveta. — Ivan Podržaj: Krivda Elija Pilona. — Babilonski stolpi. — Slovenska imena na i. — Moderna tehnika. — Ako še ne veš. — Anna Chri-stie v filmu. — Anekdote. — Tedenski jedilni list. — Karikature. — Humor v slikah,
Uganke in zanke.
če bi mogel ustaviti kolo časa, v kateri dobi svojega življenja bi to storil?
Če bi mogel ustaviti kolo časa...
Kako različno se da odgovoriti na t" vprašanje!
Ako stopim v kožo 75-letnega gospoda, bi mi bil zastanek pri 40ih menda precej povšeči... Dvajsetletnik si želi včasi imeti deset več... Ženska v 40 letih bi rada narobe ...
In Vi?
Zasanjajte za trenutek ...
Ustaviti čas? Ali bi bili srečnejši, ko bi Vam bilo 20, 16, 10 let? Ali bi bili srečnejši, lepši, če Vam Bog podeli še dosti let na svetu?
Ali ste cenili svojo mladost? Imeti 20 let, vekomaj 20, prekrasne sanje! in vendar ... To mora biti naporno, utrudljivo, enolično ... Potem pa. kako nerad umreš, kadar čutiš, da bi te pogrešali !
Vsaka doba ima svoje zabave ... Torej živeti, izživeti se v vseh dobah...
Torej:
Če bi mogli ustaviti kolo časa, v kateri dobi svojega življenja bi to storili?
Razpisujemo zadevno
javno anketo
za vse naše naročnike in naročnice, ki naj pošljejo svoje odgovore na uredništvo najkasneje do BI. t. m.
Odgovore bomo priobčili v naši reviji, nakar bodo imeli naši naročniki in naročnice priliko in pravico prisoditi najboljšim odgovorom svojo pohvalo ali gra>»

Iv. Podržaj
Sodobni človek
Bsak izmed nas čuti — tudi največji materialist (vsaj v trenutkih ko se zaveda svoje brezpomembnosti v redu ali zmedi vesoljstva) — da živimo v dobi kriz, negotovosti in bližnjih prekretov. Ne gre tu za vprašanje gospodarskega značaja, ki trpimo vsi pod težo njegove zamotanosti (razen redkih poedincev, ki jih ne moremo šteti v dobro celoti), temveč gre za našo duševnost, za duhovno življenje evropskega človeka.
Navzlic vnanjemu redu, ki ga vidimo v političnih in socialnih tvorbah, čutimo, da se majejo tla pod nami. Sodobni človek živi v neki omotici, v negotovosti in utrujenosti. Njegovo duhovno stanje sliči pričakovanju nečesa, kar mora priti, ki pa je neznano in se ne more izraziti. Na obzorju vidi bliskanje, noče pa videti v njem znakov pogibelji, kajti današnji (misleči) človek je kljub dejstvu, da je vojna zamorila v njem smisel za etična, verska 'in vzgojna čuvstvovanja, še vedno optimist in noče verovati v polom kulturnega poslanstva Evrope. Navzlic vsem porazom odbija Schopenhauerjev pesimizem in se upira dokončni odpovedi v smislu Spenglerjevega preročanstva.
Kriza, ki jo doživljamo, je v bistvu posledica razvrednotenja filozofskih načel v svetu etike, verstva in vzgoje. Vojna je razbrzdala strasti in nizkotne gone, onečastila svetišče v človeku in osvobodila človeka (oziroma in bolje množico) privzgojenih (ne prirojenih) nravstvenih in verskih čuvstev. Duhovna ali kulturna kriza obstoja, ne smemo pa je istovetiti z razkrojem ali prepastjo. Tudi se ne smemo obtoževati in si očitati manjvrednosti kajti vsaKa slična kriza je organsko del zgodovinske celote v življenju človeštva ali poedinih narodov. Kakor v življenju mislečega posameznika, ki b'i bil odvisen »preživljač« in prav za prav mrtev človek, če bi teklo njegovo življenje brez vsake krize, tako je tudi v življenju narodov in človeštva. Vsaka doba, vsak življenski položaj v zgodovini ima svoio krizo v duhovnem razvoju.
Tega se sodobni človek tudi zaveda in odtod njeeov optimizem v splošni duhovni zmedi, ki se kaže predvsem v nejasnem hrepenenju po veri in njenih
skrivnostih. Pred dobrimi pet in dvajsetimi leti je prerokoval Nietzsche »prihod nihilizma« in danes dobrih deset let po vojnem peklu se pojavlja v raz-bičani Evropi nekakšen prerod vere v hrepenenju po duhovnem življenju in po notranji poglobitvi. To je tako rekoč priroden pojav časa in povsem umljiva reakcija na vojno in na njena zla. V zgodovini najdemo dovolj primerov. Tudi v življenju poedincev v vseh dobah.
Vse v življenju je relativno. Tudi življenje samo je le relativne vrednosti. Človek se mora pač uživeti v relativen smisel življenja in najti v njem po-mirjenje s svojo usodo, ki je ne sme položiti v območje neznanih in nedokazanih skrivnosti. Sodobni človek, ki je doživel nepremostljiva nasprotja med teorijo in prakso v duhovnem življenju (etika, verstvo, vzgoja — vojna in povojna morala) gleda na svoj čas relativno in ne prisega na objektivno vero, kodificirano v dogmah. In baš v tej relativnosti je bistvo optimizma današnjega človeka, jedro njegovega hrepenenja po novem mitu. po obnovljeni posvetitvi vere. Kam vodi to hrepenenje iz zmed sedaniosti? Kakšno bo njegovo srečanje z očiščeno prirodno vero in novimi miti (tehnika)? Še nekaj let (in morda tudi novih polomov) in videli •borno not, ki jo hodi človek v kaosu sedanjosti.
Tg*
M. S c o 11
Kraljevska beseda
Kar je bil v Angliji s svojim Sherlokom Holmesom C. Doyle, to je v Novem svetu sodobni pisatelj Scott s svojim Avrelom Smithom. To je spreten detektiv, ki z največjo nevarnostjo čisto sam zasleduje po odljudnih farmah Zedinjenih držav in Kanade tatove in bratomorce, zalezuje po mednarodnih progah drzne vlomilce, izvablja mimogrede skrivnosti najvišjim osebam sodobne družbe, se kdaj pa kdaj spusti tja v Indijo, koder mu je v znatno pomoč indski sluga Langa Doonh, največ pa seveda posluje v New Yorku, kjer ima v oporo premeteno miss Asterleyevo, zlasti kadar je treba posegati v ženske zadeve.
Vsebina naslednje zgodbe: Mlad kanadski častnik je pod hudo obtožbo in mora pred vojaško sodišče. Tajne in mogočne osebe pa bi ga rade otele. A kdo bi jim mogel služiti bolje za skrivnega poslanca kot Avrel Smith. odlični detektiv, ter poskusiti to nič manj kočljivo ko dvomljivo početje.
H čim pa se je ljudstvu tako priljubil?« je vprašala Bere-nica Asterleyeva in pogledala preko svojega lista s slikami.
»S svojim činom, vabljivim videzom, s svojim samstvom, in ker ni prav nič domišljav,« je odvrnil Avrel Smith, a da se ni okrenil proti svoji tajnici in pomočnici.
Začulo se je mečkanje papirja.
»Nikogar nisem imenovala,« je kliknila mladenka »Kako ste uganili, o kom govorim?«
Brezčutni mož v dolgi modri hišni halji je sprejel drugo skodelico kave iz rok svojega indijskega sluge.
»Vsakdo iz New Yorka, ki je dovolj sposoben, da rešuje križaljke, bi to zaslutil v tem trenutku,« je odgovoril medlo.
»Katera teh štirih vrlin pa jo poglavitna?« je pozvedala Berenica in se vnovič zazrla v svoje ilustrirane no-vine.
»Mogoče poslednja,« je povzel Smith, ^ampak vse štiri so mu potrebne, da je tolikanj ugleden
»No, menda se Američani ne motijo v njem,« je opomnila mladenka.
Smith je zasukal svoj naslanjač, tako da je mogel gledati svojo tajnico.
medtem ko je v majhnih požirkili srebal svojo kavo.
»Ali bi vi vstali, če bi zdajle vstopil v to sobo?« je vprašal po preinolku.
»Gotovo ne,« so je odrezala Berenica s prepričanjem. »Jaz sem Američanka!«
Zvonček je zažvenkljal in indski slrežaj je odšel iz sobe, obrnivši se proti glavnim vratom.
»To je bržkone skrivnostni možak, ki je napovedal številko namestu imena, ko je davi telefoniral, da bi prosil za sestanek,« je rekla Berenica.
Smith je vstal in koračil po vsej dolžini sobe, bližaje se oknu, ki je držalo na Fenton Street. . to zanimivo, povsem ravno uličico poleg Washington Squara, koder žive umetniki, pisatelji, dijaki.
Mogel se je ozreti ven, preden se je Langa Doonh vrnil z možem, čigar levi rokav je bil prazen in ki je na obrazu še nosil znake nekdanjih bolečin.
»Precej dolgo je že, Jackson,« se je oglasil Smith, »odkar sva se ločila na Nemškem med vojno.«
»Bome, da!« se je odzval novo došli, kažoč veliko radost, da je našel svojega starega tovariša. »Mislil sem, da so vas takrat ujeli Kar nič ne vem, kako ste mogli odnesti kožo iz te dežele.«
ri rte tulča|, ter spadate med ■ j e g o v e straže,« je dejal Smitk >Ali me zares obišče?«
»Koga?... Bes vas plentaj!« je vzkliknil Jackson. »Mar ne smem iti k Btaremu prijatelja, da ga ne bi pri-vedel s seboj?«
»Gotovo!« je pritrdil Smith. »Ali v tem primeru ni docela potrebno, da se postavita po dva možaka na vsako stran ceste.«
Jackson je meril % očmi modro do-petačo.
»Želite, naj si oblečem salonsko suknjo?« je sprožil Smith nekam posmehljivo.
>Ne,« je izustil Jackson in se pri tem držal bolj radoznalo, nego bi se kak Američan, »on nima te navade in ...« — Zvonček je znova zacingljal na vratih. — »Sicer pa več ne utegnete.«
Langa Doonh je v naglici položil na mizo kavovar, ki ga je držal v roki, ter odšel urno v dvorano, tik za njim pa Jackson.
Smith je stal sredi sobe in se pola-hko okrenil proti Berenici Asterleyevi, ki je sedela za pisalno mizico.
Prerazborna je bila, da ne bi bila
timela kratkega pomenka, ki se je pravkar vršil. Narahlo je zardela in s prsti bobnala po gladki plošči svoje pisalne mizice. To spremembo je pri njej povzročilo razburjenje, ki je potekalo iz pričakovanja, ne pa n^rvoz-nost.
Mlad mož, jako slif-en svoji fotografiji, je stopil v sobo za Lango Doon-hom. ob Jacksonu Na sebi je imel tem-nomodro obleko z modro srajco in takisto modrim ovratnikom; zavratnica mu je bila rdeče zabarvana Pojavil sq je z lahko ljubkostjo in držal siv klobuk v roki.
»Sahib!« je naznanil Langa Doonh. »B u r r a S a h i b h a i !«*
»Veliki sahib je dobro došel,« je velel Smith, ki je nepremično stal, ovit v svojo ponočno haljo.
»Žal mi je, da vas motim,« je rekel mladi mož in z iztegnjeno roko stopil proti Smithu.
»Srečen sem, da sprejmem Vaše Vi-aočanstvo,« je odvrnil Smith in segel
* Sahib (arab. »tovariš«, »gospod«) v Perziji ter Indiji običajen naslov Evrop-cem. Op. prev.
v to Slan, erol aitrtffSMl v rifafc prikupne oči.
Obiskovalec pač ni mogel biti preprostejši in bolj oddaljen od vsega sijaja, ki na splošno spremlja cesarosti.
Iznova 3e je zaslišalo šumotanje » papirjem in Smith je po strani opazil, da je njegova tajnica vstala
»Jackson mi je prav'1 o vašem delu v tajni službi moje dežele pred vojno,« je povzel mladi mož »Povedal mi je tudi nekaj odličnih činov, ki ste jih napravili za nas in za naše zaveznike med sovražnostmi Bi li hoteli sprejeti od mene zasebno misijo?«
»Z veseljem.«
»Lahko si mislim,« nadaljuje Njegovo kraljevsko Visočanstvo, »da ste si pridobili vojaških izkustev v moji deželi.«
»Imel sem mimogredne In posebne misije v vaši vojski,« odvrne Smith resno, »in sem pobliže proučil njeno
ustrojstvo.«
Mladi mož je z vidnim zadovoljstvom prikimal in si nekam nestrpno popravil zavratnico, preden je odve-del svojega družni ka v modri dopetači v oddaljeni kot sobe.
Obvezan sem nasproti nekemu prijatelju, gospodu Johnu Bradlejru, poročniku pri severnem bataljonu, ki stoji v Wennoxu v Kanadi,« je črhnil tako potihem, da ga je mogel slišati samo Smith. »Pred vojno sodišče bo moral. Prav huda obtožba je zoper njega in njegova stvar je videti brezupna, razen ako se dokaže njegova nedolžnost. Ja? ne verjamem, da bi bil kriv Želim, da bi šli tjakaj in skušali izslediti kako stvar, ki jo je preiskovalni odbor izpregledal. Moje ime se kajpada ne sme izreči, ampak najprej boste morali v Ottawo in pokazati on-di moje pismo. Domala vse, kar utegnete zahtevati od vojaških oblasti, vam bodo dovolili tisti, ki ga bodo preči-tali...«
Smith je vzel dolgi omot, medtem ko se je ta, ki mu ga je bil pomolil, vrnil proti sredini sobe ter obstal pri mizi, na kateri je stal kavovar.
Langa Doonh. izredno izvežban služabnik. je natočil skodelo in jo ponudil mlademu možu z ljubko in spoštljivo kretnjo
»Aššha boj!« je napravila Njegova kraljeva Visokost strežaju poklon v njegovem rodnem jeziku.
Medtem ko so se Langi Doonhu oči bliskale od radosti, je mladi mož t
modrini popil kavo in se ozrl na tla. Odložil je prazno skodelico in pobral robec Berenice Asterleyeve ter ji ga z nasmeškom pomolil.
Lahen izraz zabane je šinil Smithu preko obraza, ko je videl, kako se je njegova tajnica kot usovršena gluma-čica, kakršna je bila, prav globoko in sijajno poklonila.
»To rutico ste nalašč izpustili na tla,« ji je opomnil po odhodu svojih posetnikov.
»Po glavi bi hodila za tega človeka,« se je kaj resnobno odrezala.
Ko je Smith prispel v Ottawo, je drugo jutro brž ugotovil vsemogočnost priporočilnega pisma. V glavnem vojaškem stanu so mu nemudoma privolili, česar je želel.
Ko je prečital poročilo preiskovalnega odbora, priloženo obtožnici, s katero je prišel poročnik John Bradley pred vojaško sodišče, je izrekel neko prošnjo belobrkemu generalu, s katerim je kramljal.
»Seveda dovolim,« je rekel stari častnik nekam osuplo, »ampak ... ampak imate li znanje, potrebne skušnje?«
»Mislim, da,« se je Smith mirno odrezal. »Prinesel sem s seboj 'uniformo, ki mi je pred leti služila v Indiji. Samo odznake mi bo spremeniti.«
Tri dni kasneje je došel Smith t Wennox in se v hotelu vpisal v imenik največjega hotela v mestu pod imenom major »Avrelij Smith iz ind-ske armade«.
V eni uri se je spravil v uniformo. Bil je popolnoma podoben velikemu, suhemu poveljniku pešadijskega bataljona.
Straža, ki je stala pri vhodu t jašnieo, je začula rožljanje z ostrogami in pozdravila višjega častnika, čim se je pojavil pred njo
»Kje je soba službujočega častnika?« je vprašal novi major Smith ia odzdravil.
»Stranska vrata druge stavbe na le-vo, gospod,« je odvrnila straža.
Smith je potisnil vrata, ki so mu bila označena, in obstal v pisarnici, kjer je bilo nekoliko podčastnikov.
»Pribočnik?« je vprašal.
»V sosednji sobi, gospod,« mu je odgovoril narednik.
Smith je sam odprl duri ▼ to izbo ter vrgel oficielen ovitek na mizo, obloženo z listinami, pred pribočnika, ki je kakor vsi adjutanti na videz nosil ves svet na svojih ramah Ne da bi bil dvignil oči, je odprl ovitek in potegnil iz njega listino.
»Major Avrelij Smith, častnik ind-ske armade,« je čital na glas in vstal, da bi mu ponudil stol. »Našega polkovnika so poklicali v Ottawo po nujnem opravku in namestnik še ni prišel. Major Gray je najstarši oficir. Dovolite, da pogledam.«
Pri teh besedah je pribočnik vzel ▼ roke seznam in s prstom prebrzel imenik, preden je znova pregledal pismo, ki ga je bil Smith s seboj prinesel.
»Boga mi!« je zaklical, »vi imate več službenih let ko major Graf. Po-
takem morate vi, gospod, poveljevati bataljonu med polkovnikovo odsotnostjo.
»Hočete 11 biti tako prijazni in mi sestaviti dnevno povelje, ki me takoj postavi na čelo bataljonu,« je velel Smith. »Mi morete povedati kaj osobi-tega glede službe?«
»Dvoje,« odvrne pribočnik in presenečeno gleda v novega častnika, ki se pripravlja prevzeti poveljstvo s tolikšno naglico.
»Njegovo kraljevo Visočanstvo pride pojutrišnjem skozi Wennox in popoldne pregleda bataljon. Zjutraj iste-
ga dne se snide vojaško sodišče, da bo sodilo nekega našega častnika.«
»Ako naj Njegovo kraljevo Visočanstvo pregleda bataljon pojutrišnjem,« opomni Smith jako hladnokrvno, »ga bom jaz kar sedaj. Pošljite, prosim, po častnika, prvega podčastnika in dežurnega narednika.«
Nekaj minut pozneje je major Avre-lij Smith v družbi častnika, ki ga je bil zahteval, in prvega podčastnika, ki je hodil spred, podrobno nadzoroval vojašnice in vežbališča severnega bataljona.
(Dalje)
oj za življenje je danes težji kot nekdaj. Doba industrije in strojev je prevzela človeški organizem z marsičem, česar prej nismo poznali. Ljudje kljub temu niso tako izčrpani, kakor so morali biti v divjem boju za življenje. Da se ubrani sovražnikov moderne dobe je človek pričel gojiti telesne vaje, to je, polniti oni akumulator za telesne in duševne sile, oni vir zdravja, ki izravnava in nadomešča izgubljene sile. To gibanje, ki je vzklilo iz notranje potrebe, je danes tako močno, da bi lahko označili našo dobo, če bi jo hoteli imenovati
po njenem najznačilnejšem pojavu, kot dobo telesne kulture.
Ce gremo v zgodovini še tako daleč v preteklost, vidimo, da je svobodni človek vedno krepil svoje telo s telesnimi vajami. Najlepši vzgled za to stremljenje je klasični stari vek, predvsem Grška s svojimi znamenitimi olimpijskimi igrami. Navdušenje za te igre je bilo takrat tako globoko ukoreninjeno v narodu, da so celo čas računali po posameznih olimpijadah. Vsakokratni zmagovalec v olimpijskih igrah je bil junak vse dežele, in lovorov venec, ki mu ga je podarilo domače mesto, je bi-
Pravilna in nepravilna drža telesa X pravilna drža.; 2. upadel hrbet; 3. votel hrbet; 4. okrogel hrbet
-ss^as-
• I	'','•' ; ' ' Ji * * •
Kako ostanemo zdravi
k> najlepše in najbolj zaželjetio odlikovanje, ki ga je mogel dobiti Grk. Pozneje, posebno za časa rimskih cesarjev, je zanimanje za telesne vaje zelo popustilo. V splošnem ni bilo niti dostojno, če je kdo sam gojil telovadbo. Takratni Rimljani so se raje navduševali za nastope plačanih gladiatorjev.
V Nemčiji je spravil srednji vek nego telesa zopet na površje. Najprej se je med narodom razširila igra z žogo. Velika trgovska središča, kakor Augs-burg in Norimberk, so zgradila velike dvorane, v katerih se je mladina igrala z žogo. Šele tridesetletna vojna je morala priti, da je za stoletje uničila v Nemčiji vse, kar je bilo ustvarjenega na polju kulture in vzvišenega življenske-ga načina. Svobodni meščani so postali sužnji in številni knežji dvori so se po pariškem vzorcu popolnoma zaprli pred življenjem množic. Razumljivo je, da v tej dobi ni mogla cveteti kultura telesa. Tudi osvoboditev izpod Napoleonovega jarma ni prinesla izboljšanja.
SIcer so se pojaviti mM apostol! za telesno kulturo, ki pa ni mogla doseči
	
	
	
I	r
i	1
Preprosta, toda uspešna vaja
Ženska »telovadba« pred 20 leti 1. krčenje noge in sklanjanje pri obuvanju nogavic; 2. isto pri obuv^nju čevljev; 3. privzdigovanje rok pri česanju; 4. sklanjanje hrbta pri friziranju; 5. izteganje
rok pri zapenjanju obleke
tedanje splošne razširjenosti. Meščanstvo se za ta pokret ni zanimalo in se je navduševalo le za lepe umetnosti. Deklice iz bolj&ih rodbin so morale igrati na klavirju, mladeniči pa so se navduševali za Wertherjeve bolečine. Človek, ki je zdravo čutil, je težko živel v tem ozračju. Tudi moda takratne dobe je celo Škodovala negi telesa.
Moderna doba se je glede tega popolnoma spremenila. »Weekend«, ki so ga
Ta oblika skrbi za zdravje hi Ima med vsemi zdravstvenimi dietičnimi sredstvi že zaradi tega zelo velik pomen, ker je za vsakogar lahko dosegljiva. Treba je le nekaj dobre volje in v§akdo bo lahko, če je še tako zaposlen, ujel dnevno par minut in jih žrtvoval za nego telesa.
Telovadba jaSi ves organizem brez izjeme in učinkuje blagodejno na duševno razpoloženje.
Telovadb« sodobne ženske
do nedavno poznaH samo v Angliji, M postal tudi nam vsem neobhodna potreba. Za one, ki nimajo dovolj sredstev, da bi mogli jačiti svotje telo na prostem, je domača telovadba vir novih moči in veselja do življenja. Na prvi mah se zdi ta trditev paradoksna; vedeti pa je treba, da za odmor ni dovolj samo mir. temveč tudi sprememba v delovanju živčnega sistema. To spoznanje je med drugim privedlo velike obrate, da so uvedli med delom po četrt ure prostega časa za telovadbo.
Zjutraj in po možnosti tudi zvečer zadostuje po pet ali deset minut. Redna telovadba navaja človeka k zmernemu življenju in ga odvrača od nerednosti. Človek spoznava vrednosti naravnega življenja teT rad zamenja nerednosti s srčnimi občutki zdravja. Važno je, da človek teh vaš ne dela nemarno, niti pretirano. Najboljše je, če se pri tem ravna po lastnem ugodju. Vsak, ki je pričel gojiti telovadbo, je spoznal, da je zopet odkril ono večno vez, ki druži telovadbo, igre in šport s prirodo.
E. Calthorpe
Na Hudičevih otokih _
V okovih in kletkah na ladji — Postaja večnega molka Jetnišnica na kolesih
uyana je daleč. Francija, ki pošilja svoje kaznjence, ima ogromne stroške, ker ne more prevažati kaznjencev niti z vojno ladjo niti z ladjo kake paroplov-ne družbe. Potniki bi se po pravici
so med vožnjo obtežene x železno kroglo.
V kletkah vlada popolna tema. Samo zjutraj zarana in zvečer odpro Krnice za petnajst minut. Takrat dobe kaznjenci malo svežega zraka. Na hodniku med
Notranjost jetniške ladje
»St. Martiniere«. Vsako leto vkrcajo ▼ Saint Martinu de Rč
ženskih kolonijah, na ladjo »St. Martiniere«. Vrata sredi slike vodijo t eno izmed
francoske kaznjence, bsojene, da prežive svoje tivljenje r tropskih ka-
smatrali za ponižane, če bi morali deset dini bivati skupno s kaznjenci. Zato si je omislila »Centrala francoskih kaznilnic« lastne ladje, ki vozijo med Francijo, Guyano in Novo Kaledonijo. Večinoma so to izranžirane ladje, od črvov preluknjani brodi, polni podgan, ki so jih preuredili v plavajoče ječe. Na ladji je sto železnih kletk, a v vsaki kletki je prostora za deset zločincev. Zaradi preprečevanja morebitnih uporov, so kletke tako napravljene, da se lahko v dveh minutah potopijo v vodo. Kaznjenci so vkovaiu t težke verige, ki
temnih celic, kjer morajo prebiti nevarni zločinci vso vožnjo.
dvema vrstama kletk patruljirajo po štirje pazniki oboroženi s karabinko. Straža se menja vsako uro.
V kletki se odigravajo pogosto strašni prizori. Občutki sovraštva se v temi stopnjujejo do besnila. Primeri se tudi, da postane ta ali oni sopotnik nevšečen družbi ter ji kvari račune. »Tovariši« ga r vadno napadejo in popolnoma za-duše, vendar pri tem skrbno pazijo, da ga ne ranijo. Vse to se odigra v največji tišini. Ladijski zdravnik ne more po navadi na taksnem mrliču ugotoviti nobenega znaka nasilja in proglasi smrt
za naravno, dasi ve, da je resnica nekoliko drugačna. Mrtveca zašijejo v vrečo in ga vržejo skozi odprtino v morje, kajti z »banjardom«, kakor se •imenujejo te vrste kaznjenci, nima ozi-rov in prizanašanja.
Trenutno razpolaga Francija s tremi prekomorniki za prevažanje kaznjencev. Dve ladji opravljata obalno službo, tretja, največja, vozi kaznjence v Guya-no. Da se pa njene kletke napolnijo do zadnjega prostora, mora navadno čakati celo leto dni.
»Banjar« mora skozi več postaj, preden dospe v Cayenne. Prva teh postaj je ogromna jetnišnica Fresnes. kompleks petih kaznilnic. Eno izmed teh poslopij je vzorna jetnišnica, ki jo s posebnim ponosom razkazujejo strokovnjakom. Njene celice so skoro udobne. Pozimi jih ogrevajo z električno toploto, razsvetljujejo pa z električno lučjo. Jetnikom so na razpolago kadne kopeli, hrana je okusna in dovolj razno-1'ična. Človek bi skoro mislil, da je prišel v sanatorij. V tem poslopju je pro-
stor za politične kaznjence, kakor je bil n. pr. bivši minister Klotz.
Kaznjenci, določeni za odpravo v Cayenne. pridejo v drugo poslopje, ločeno od prvega z visokim zidom. Ti kaznjenci pa ne prihajajo samo iz pariške »Sante«, marveč se rekrutirajo iz vse Francije.
Še preden pridejo v Fresnes, vedo, da je prvi zakon v Fresnesu »mir in tišina«. Vsaka besedica, ki bi jo hotel jetnik izmenjati s sosedom, vsak poskus razgovora poslabša jetnikov položaj. Brez glasu se odpirajo mogočna železna vrata v tečajih, tiho stoje pazniki v vrstah, pripravljeni za sprejem novo-došlecev Odvedejo jih najprej v veliko dvorano, kjer jih preiščejo, slečejo in vpišejo v seznam Poleg imena pride še odtis prsta. Ko je to opravljeno, odvedejo vsakega kaznjenca v posebno celico.
Jetnišnica ima štiri nadstropja in obsega šest sto celic. Vse mejijo na hodnik z železno mrežo Hodniki so na vnanji strani dvorišč, slični visečim bal-
BAivoT zmi$m
L. 1927 je svet ob priliki Lindberghovega epolialnega poleta v Pariz šele prav spoznal možnosti, ki jih odpira človeku zrakoplovba. Lindberghov polet je bil drzno podjetje, ki je zahtevalo neizmerno mnogo spretnosti in poguma
Ta junaški letalec se je vzdignil točno ob solnenem zahodu in naravnal svoje letalo v viharne in neznane širjave nad severnim Atlantskim oceanom Pričela se je herojska borba. Neustrašeno si je utiral zračno pot skozi meglo, dež, točo in snežni vihar.
Rila je noč neprestane groze. Vedno iznova je pokrival peroti led, ki je pretil pilotu z uničenjem; vedno iznova se je moral spuščati skoro tik do vodne površine, da je -.ibežal megli. Le-čen, polmrtev od trudnosti je žilavo nadaljeval svoj boj za življenje in zmago.
konom. Na ta način je beg zelo otež-kočen.
Kadar pripeljejo kaznjenca v celico, se začne rahel koncert s trkanjem na zid. Prebivalci drugih celic tako rekoč prežijo na »novince«, ker bi jih radi vprašali po stvareh, ki jih zanimajo. Vedo, da imajo pazniki ta dan več dela kakor navadno in da je nadzorstvo milejše. In ker vsak kaznjenec pozna tajno sporazumevanje s trkanjem, se po-služijo »stari« kaznjenci slehernega sredstva, ki pomnožuje zvok, predvsem vodovodne cevi.. Vprašanja se navadno glasijo:
»Kdo si, odkod prihajaš? Poznaš tega in tega? Na koliko si obsojen? Zakaj si prišel sem?«
Nenadoma pa se odpro vrata, paznik je zalotil »telefonista« pri delu. Za svoje dejanje bo mora: delati teden dni pokoro v temnici
In spet je vse tiho v jetmšnici. Ko se oglasi zamolkli žvižg sirene, se moia kaznjenec sleči do srajce in mora držati obleko pripravljeno v rokah Vrata
za vrati se odpirajo, vsak kaznjenec položi svojo obieko na tednik pred vrata in paznik se preveri, če ni fcaj estalo v celici. Tako preprečijo v ce.lcah samomorilne poskuse. Ob šestih zjutraj se zopet oglasi sirena. Pol ure puzneje odpeljejo kaznjence na dvorišče, kjer korakajo drug za drugim pol ure v krogu. Ko se kaznjenec vrne v celico, najde ondi svoje delo. ki ga ima izvršiti. Od 7. do 10. traja delo, potem piinesejo hrano — juhe in črnega kruha. Do 11. ure počivajo. Kaznjenci smejo tudi čita-ti. Potem morajo žopet sesti k delu, ki traja od II. dopoldne do popoldne, brez prestanka, brez obeda. Šele ob petih dobe skodelo jela — običajno pordjo stročja. Dan je minil.
Kandidati za Cayenne ostanejo navadno samo dva ao tri mesece v Fies-nesu. Kadar se jih nabere dovolj za »convoi«, K j. kadar je skupaj cela transportna kolona, jih odvedejo v francoski Banjo, ki je na otoku St. Martin de Re nedaleč nabrežne trdnjave La Ro-clielle. To je' druga postaja na poti
V SLIKI IN BI SEM
In Lindbergh je priletel v Pariz. Drugi dan pozno popoldne je prikroži'. izpod neba in se spustil na pristajališče v Bourgetu; najveličastnejši let poedinca. ki ga pomni zgodovina, je bil s tem dovršen Noben drugi dogodek najnovejšega časa ni tako vznemiril sveta, kakoi ta polet A kaj predstavlja Lindberghovo dejanje? Ali morda višek nekaj desetletij proučevanja ter znanstvenih in izumiteljskih poizkusov?
O ne! Letalstvo in zrakoplovba segata delj nazaj Njiju rojstni dan je bil že v bajeslovnih časih Odkar živi človek na zemlji, ga tudi navdaja koprnenje po tem, da bi letal kakor ptice pod nebom. V sestavkih in slikah, ki še pridejo, bomo očrtali razvoj tega prizadevanja od njegovih početkov do današnjega dne.
▼ Guyano. Vsako pot prepeljejo tja štirideset do petdeset kaznjencev, ki jih prevažajo v posebnih vagon.h. ki so razdeljeni v majhne, zamrežene celice. Vsakega kaznjenca okujejo v želez-je. Jetmške vagone priklopno tovornemu vlaku in tako prebijejo jetniki več
noči na malih postajah, kjer čakajo na zveze. Kaznjenci se v celipah ne morejo iztegniti ter morajo spati sede s težkimi verigami na rokah. Za prehrana skrbe pazniki, ki nakupujejo na postajah kruha, sira in klobas.	(Dalje)
Anglo American N. S. Copyright
-SCS2S-
Prof. A. M. Low
Kako bo na svetu čez 40 let
I9jm o je neki ameriški kaznjenec po ^jjfH štiridesetletnem jetništvu stopil na newyorške ulice, se ni mogel MR dovolj načuditi velikanskim spremembam, ki jih je zabelo mestno lice za časa njegove odsotnosti. »Dostikrat sem že vprašal, kakšne senzacije bi neki jaz doživel, ako bi bil zaradi kakšne justične zmo te obsojen v zapor in bi se moral preseliti v jetniško celico za daljšo dobo«.
Zdi se mi, da bi bil takšen daljši zapor prav koristen: Človek bi bil vsaj enkrat avtomatično prisiljen zbrati svoje misli in duha; delo, ki je tako silno redko v današnjih časih, če vzamem za tipičen primer svoja predavanja pred dijaki na univerzi. Koncentracija duha je namreč samo zmožnost neprestanega logičnega mišljenja in je hkratu tudi dobra definicija vsakega izuma.
Ali bi bil po trideset — ali štiridesetletnem zaporu iznenaden ob pogledu na takratno življenje in takratni svet? Človek, ki bi danes stopil med svet po tako dolgotrajni odsotnosti, bi bil nedvomno presenečen, videč, da ženske nežen irano pušijo po cestah cigarete. In jaz bi bil nedvomno prijetno iznenaden, ko bi videl, da si ženske ne belijo več glay|, kaj naj oblečejo, ako so poročene ali ločene in ko bi iztaknil, da si lahko kupim za mal denar weeckendsko karto za vožnjo iz Londona v New York ali obratno.
Z začudenjem bi nemara odkril, da _ so zdravniki že rešili problem podaljšanja življenja in da je privedlo vprašanje rojstev do tega, da so vse države uvedle splošno volilno pravico. Gotovo bi bila znana tudi že posebna dieta za prehrano otrok, ki so določeni za kake posebne, vnaprej izbrane poklice in nedvomno bi lahko tudi ugotovil znatop zboljšanje današnjih metod za omejevanje zločinstva. Kako strašno bi bilo, če bi se že splošno uporabljalo nedavno izumljeno mamilo, ki prisili tistega, ki ga zaužije. da mora govoriti le golo resnico. Toda gotovo bi mi že v naslednjem trenutku padlo na um, zakaj ne uporabljajo tega čudodelnega sredstva v bolj obče koristne namene, da bi n. pr. preprečevali vojne in zločine.
Kako je mogoče, bi se vprašal, da vzamejo ljudje samo telefon v roko, pa se lahko pogovarjajo s prijatelji onicraj Oceana;
ali pa s pritiskom na gumb spravijo v pogon ves obrat velike tvornice avtomobilov in vendar še vedno nosijo obleke, ki jih ne ščitijo pred vremenskimi nevšečnostmi. No, dolgo se s tem vprašanjem ne bi ukvarjal. Rajši bi vzel mamilo, ki bi me še za nadaljnjih trideset let zazibalo v trdno spanje, iz katerega pa se ne bi zbudil niti za sekundo starejši.
Zanimivo bi bilo razmišljati, kakšen bi našel svet čez nadaljnjih trideset let? Mesto da bi moral stopiti s hišnega praga na blatno jlico in vdihavati od dima in prahu okuženi zrak. bi našel da so ceste pokrite s steklenimi strehami, ki popolnoma pro-puščajo solnce, zadržujejo pa dež in druge padavine. Nedvomno bi se moral napotiti v muzej, ako bi si hotel osvežiti spomin na nekdanje dežne plašče.
Takrat upam doživeti tudi to, da pijani dedci in nezveste žene ne bodo več bistveni del v programu komedijantov in da kino gledališča ne bodo več dajala predstav samo v obliki trodimenzionalnih zvočnih filmov, marveč da bodo podkrepila nazornost dejanja tudi z razširjenjem zraven spadajočib vonjav in da bodo opremila svoje lokale z nihajočimi sedeži, ki bodo nudili obiskovalcem kar največ užitka in zabave.
Ako bom povpraševal po kakem umetniško zgrajenem poslopju londonskega West Enda, mi bodo najbrže odgovorili, da je bilo to londonsko zavetišče za majhne otroke, kjer se je vzgajala deca točno po načelih, ki jih je odločilo delavsko ministrstvo. To naj bi bilo namreč poroštvo, da ne bi bilo brezposelnosti v nobenem poklicu, v nobeni obrti ali industriji. In gotovo bi tudi zvedel, da ni nikomur dovoljeno imeti otrok brez posebnega dovoljenja ministrstva za javno blaginjo, čigar odredbe točno predpisujejo število in spol ->trok, ki so dovoljeni v tej ali oni stroki.
Najbolj pa bi se začudil pri pogledu na pešce po cestah, ki bi sicer odpirali usta toda brez najmanjšega glasu. Ta nenavadni pojav bi si ume! razlagati samo na ta način, da so medtem razvozljali tajnost tele-patije, ki je pa še ne obvladajo toliko, da bi mogli shajati brez tistega zastarelega odpiranja ust in krivljenja ustnic, ki je služilo našim prednikom za sporazumljenje. ''M razglasi in lepaki, ki bi jih uzrl po
scssts
Skrivnostna zaščita
Nedavno se je poročalo, da so raziskovalci odkrili v Andih (Peru) zaklad, ki so ga zakopali Inke. Novica je naletela na mnogo skeptičnih ušes Nekdo pa se je očito potegnil za verjetnost te najdbe. To je londonska učenjakarica, ki je svoje dni razbrala in prevela zibirke izvirnih in častitljivih rokopisov, ki jih je os t avli Pizarro. Ta zapuščina osvajačeiv pred tri sto leti poroča, da so toke imeli naivado skrivati
v gorah nečuvena bogastva. Da bi očuvali eajnost svojih shramb za tedaj in za bodočnost, bo uganjali razne čarobne obrede, slič-ne ceremonijam, s kakršnimi so Egipčani posvečali grobnice svojih veljakov in kraljev. Našli so se Ijjudje, kn so naštevali nesreče učenjakov, ki so motili zadnje bivališče Tutankamomovo. Gotovo se bodo tudi taki, da bodo nadzirali usodo starlno-slovceiv, ki so izgrebli peruanske zaklade.
cestah bi bili natisnjeni v mednarodnem jeziku, in svet ne bi več doživel prizora, kako se 75 mož s pomočjo prav toliko tolmačev pregovarja o svetovnem miru.
Morda bi opazil, da se razvija življenje g tolikim truščem in ropotom kakor še nikoli poprej. Ljudje so postali medtem zaradi dolgotrajne zlorabe sluha naglušeni ali pa celo čisto gluhi in se morajo za sporazumevanje posluževati občutljivejših pripomočkov, kakor je uho. Morda bom tudi opazil, da sem edini človek, ki še nosi naočnike. zakaj vsi slabovidni ljudje si bodo takrat popravljali vid v posebnih šolah gledanja. Zbirka dobrih naočnikov bo samo še v Britskem muzeju.
V splošnem lahko trdim, da b! videl ki
spoznal toliko novega m nenavadnega, da bi si najbrže želel nazaj v ječo, kjer bi lahko vse podrobno razmislil. Recimo, da bi v ta namen pobral kamen in ga zalučal v izložbeno okno. Morda bi me res zagrabil najbližji stražnik, toda zgolj zaradi tega, da me odvede v kako posebno bolnico, kjer bi me s posebno dieto hoteli ozdraviti divjaškega vedenja.
Povrniti se v zapor bi bito najbrže tef-ko. Ako bi se v javnosti do nagega slekel, da obrnem nase pozornost občinstva, bi si stekel celo velikih zaslug — namreč kot nove vrste človeški tip, ki res dela tisto, kar pridiguje drugim.
-scssae-
Moderna medicina smatra mrzlico za nekakšno samoobrambno sredstvo, ki se ga poslužuje organizem v boju proti naj-
raznovrstnejšim Škodljivcem, ki so vdrli v telo. Otresti se jih skuša s pospešenim presnav-Ijanjem. Radi tega se skuša pri bolnikih umetno vzbuditi mrzlica, ako se ni pojavila sama od sebe. Sedaj so dognali, da telesna -.emperatura znatno naraste tudi v primeru, če je človek v bližini delujočih vakuumskih cevi za proizvajanje prav kratkih električnih valov.
Napravili so že več dobro uspelih poskusov z električnim oscilatorjem na dve cevi. Pri poskusih leži pacient v nekakšni
Umetna mrzlica
zaprti izolirani omarici, Iz katera mu moli samo glava. Od sličnih zdravilnih metod n. pr. od električne dia-termije se razlikuje nova visokofrekvenčna metoda po tem, da se elektrode, po katerih prihaja električni tok, ne polagajo na telo pacienta, marveč je telo samo v območju električnih in magne-tičnih polj teh tokov. Zaradi tega ne nastaja toplota samo lokalno, marveč objame vse telo hkrati. Na ta način se mrzlica lahko vzbudi mahoma in traja poljubno dolgo časa.
Priprava, ki jo vidimo na sliki, se že praktično uporablja za zdravljenje z visokofrekvenčnimi električnimi toki.
>000000000000000 oooooooooooo
X»OOOOOOOOOOOOQ OOOOOOOOOOOO
"i
SLIKE IIZ ŽIVLJENJA IN SVETA
Levo zgoraj: Sekstet na ališču v Davosu. Spodaj: »Revolucija« v Mo i; pogled na Monaco in knez Louis, ki biva ri v Parizu nego v svoji kneževini s 7000 p*biva Zgoraj v sredi: Edina diplomatinja gospa Kole jeva, ki jo je Moskva
odpoklicala iz Stockholi
večje kegljišče nai ;u v Hamburgu.
Desno zgoraj: Naj-
Zgora; vec 2. t. Japon< di v di Japom i
nameniti prirodoslo-Bblsche je obhajal rojstni dan. Desno: 'snemajo Evropce tu-istracijah. Slika kaže ' demonstrirajo proti stavki!
KmvbaJJ
Spisal Ivan Pod rž a j	H	Roman

PRVI DEL I
Tisti večer v januarju je stopal proti kolodvoru mlad mož. Navzlic ostri sapi je imel suknjo nezapeto in prav nič ni pazil, da bi hodil po razhojenem snegu. V ustih mu je tlela cigareta in roki je tiščal globoko v žepih.
Mlad mož srednje visokosti, nekoliko upadlega obraza, s temnimi lisami pod drobnimi očmi, ki so jih pokrivala široka stekla naočnikov iz črne roženine. Život mu je bil pravilno oblikovan, vendar se je vi« delo, da je bil moral preboleti daljšo bolezen ali pa trpko duševno bolest, kajti njegova hoja je izdajala utrujenost in zdelo se je, kakor da ga kazi v hoji skrita telesna hiba.
Na voglu Škof je ulice se je ustavil. Vzel je roki iz žepov in si zapel suknjo. Pogledal je izpod klobuka po ulici in se ozrl po oknih hiše, koje slepa stena je mejila na vrt ob ulici.
Okna, ki je gledal vanje, so bila nerazsvetljena.
Prižgal si je novo cigareto in stopil v sredo ulice, odkoder je gledal na temna okna v prvem nadstropju. Natančno je videl, da so neza* strta in da stoje rože na njih nepremaknjene, kakor so stale dopoldne, včeraj, predvčerajšnjim. Otrnil je ogorek cigarete in se vrnil na cestno križišče.
Niti spomnil se ni, da bi pogledal po durih, če so zaprte, čeprav je tiščal v roki ključ od hiše, ki mu ni bila tuja.
Z ostankom cigarete v ustih je stal na križišču. Roki sta mu vi« seli tesno ob suknji. V odsevu cestne svetiljke so se svetili njegovi naočniki liki dvoje marogasto rumenih oči. Njih pogled je bil moten.
Z veje kostanja za njim se je odtrgal kos zmrznjenega snega in mu padel na klobuk. Z mirnim zamahom roke se je prestopil. Pogledal je še enkrat po temnih oknih, si naravnal klobuk in stooil na cesto, ki vodi od kolodvora v mesto.
Večer je bil mrzel in neprijetno ostra sapa je razprševala sveži sneg raz strehe hiš in ga trosila v obraz mlademu možu, ki je zamišljen korakal ob zasneženih vrtnih ograjah Po cesti.
Tako je prehodil dolgo cesto in prišel do križišča pred mostom, kjer je napravil nekaj korakov v polkrogu, se obrnil in šel nazaj proti kolodvoru. Toda komaj je stopil na vznožje klanca, sc je ustavil, od« vrgel cigareto, ki mu je bila ugasnila, si prižgal novo in stisnil glavo med ramena. Tako je stal nekaj sekund z rokama v žepih, stiskal z ustnicami cigareto in se slednjič z zaprtimi očmi usmeril v mesto.
Pred palačo z Merkurjem na pročelju je zadel ob damo v bobro« vem kožuhu in z majhnim, okroglim klobukom na glavi.
—	Pardon!
Besedo je izgovoril samo v mislih.
—	Gospod Elij? je spregovorila drobna dama in mu ponudila roko
Mladi mož, ki je bil že prej nezavestno in bežno videl ženski bo* brov kožuh, se je vzravnal in pogledal dami v obraz.
Poljubil ji je orokavičeno roko. Samogibno in iz navade.
—	Kje ste bili?
—	Oprostite. Nisem vas videl.
Dama je smatrala njegov odgovor za trenutno zadrego, ker so jI bila znana njegova pota v tem delu mesta.
—	Pričakovala sem, da vas dobim še doma, se je nasmehnila.
—	Še ali že? je rekel mrzlo mladi mož.
—	Kakor vam drago, je odgovorila dama. V njenem glasu je bil odtenek užaljenosti.
—	Ne more mi biti drago ne prvo ne drugo, ker me ni bilo doma in ste me iskali zaman. S čim vam morem postreči?
Dama se je glasno zasmejala, se ozrla in poklicala svojega psička, ki se je bil med pogovorom oddaljil.
—	Tam je! je pokazal mladi mož proti samostanski cerkvi.
—	Hvala. ,Deček', komm her! je zaklicala dama čez cesto.
Ko jo je pes ubogal in pritekel čez cesto, ga je prijazno nagovorila:
—	Brav .Deček', priden. Poglej gospoda!
In pes je zares spoznal v mladem možu dobrega znanca.
Potem je dama nadaljevala:
—	Ali sem vam mar rekla, da sem bila pri vas? Povejte rajši, če je bila Marija zadovoljna in če vam je povedala, da ostane do poletja pri nas.
Mladega moža te besede niso presenetile. Že njene prve besede je razumel preveč dobro, da bi mogel dvomiti o njih vsebini. Sicer pa nikoli ni skrival pred damo svojih obiskov, ki bi bili nemogoči brez njene vednosti in dovoljenja. Toda to pot se je motila.
—	To vem šele zdaj v tem trenutku in zelo sem vam hvaležen za to novico. Če bi hotel biti še bolj iskren, bi vas nemara celo užalil.
—	Kako mislite?
Hotel sem reči, da bi bilo moje zadovoljstvo večje, če bi bil zvedel Ali se niste dogovorili z Marijo?
—	Tega vam ne morem zameriti. Čudim se, da vam ni povedala sama in zakaj vam ni povedala. Oštejem jo. Tudi vi jo morate prijeti. Čudno dekle!
—	Gospa Mita, z Marijo sem govoril zadnjič predvčerajšnjim.
—	Ali naj vam verjamem? In kje ste bili sedaj? Zakaj niste prišli k nam, ko veste, da je Hinko odpotoval in da ga ne bo ves teden? Ali se niste dogovorila z Marijo?
—	Vedel sem, da gospod Hinko odpotuje, nisem pa vedel kdaj.
—	In rekla sem ji, naj vam piše! Pa drugače, gospod Elij?
—	Hvala, gospa Mita. Mislim, da sem zdrav in tudi sicer...
—	Pa se vendar nista sprla? ga je prekinila dama.
—	Menda ne.
Dama mu je pogledala naravnost v oči, kakor da bi hotela izvleči iz njih pritajeno resnico. Prijela ga je za desnico in rekla:
—	Pojdite z menoj!
Mladi mož se je vljudno priklonil in dejal:
—	Zelo rad vas spremim, če želite.
Istočasno je pogledal na uro in pristavil:
—	Saj je še zgodaj. Ne mudi se mi.
—	Pojdimo! ,Deček', ja ,Deček', komm! Mešička imam, to bo dober, was?
In šli so: mladi mož, dama in njen psiček, ki je stopical poleg svoje gospodinje ter se zdaj pa zdaj postavil na zadnji nogi, da je bolje vohal obljubljeno meso, ki je očividno zelo vplivalo na njegovo krot« kost in ubogljivost.
2
Na križišču pred hišo, kjer je stal prej mladi mož in gledal na temna okna, se je dama ustavila in velela:
—	Obljubite mi, gospod Elij, da ne boste omenili Mariji ničesar, kar sem vam povedala! Ali obljubite?
—	Obljubim, gospa Mita.
—	Zdaj pa naravnost k nam! Mladi mož se je odkril in rekel:
—	Ne morem. Žal mi je. Dama se je začudila:
—	Ali niste rekli, da se vam ne mudi? Ne storite mi tega in poj» dite z menoj!
—	Oprostite, ne morem.
—	Čemu sem vam torej zaupala in vam povedala stvari, ki so vas razveselile?
—	Razveselile? se je začudil v mislih mladi mož in se pokril.
—	Zakaj ne odgovorite?
—	Ker vas nočem žalostiti, gospa Mita.
—	Vztrajate pri svojem sklepu?
—	Moram.
—	Torej?
—	Ne morem.
—	Kaj bo porekla Marija, ko ji povem, da niste hoteli k njej? Mladi mož je pomolčal, potem pa je rekel:
—	Nič ne bo rekla.
—	Povejte mi vsaj to, kaj se je zgodilo tako nenadno. Ali res niste bili nocoj pri nas?
—	Nisem bil in tudi zgodilo se ni nič.
—	Zakaj torej nočete k nam? Mladi mož je molčal in gledal predse
—	Kaj naj rečem Mariji?
—	Bodite tako ljubeznivi, gospa Mita, in ne govorite ji nocoj o meni.
—	In če vpraša po vas?
—	Recite, da me niste videli nikjer.
Dama se je ozrla po oknih svojega stanovanju.
—	Ne bojte se, ni ie doma.
—	Kako veste to? Torej ste bili gori?
—	Nisem bil.
Dama se je zamislila. Tudi mladi mož je molčal.
—	Dobro. Ne silim vas več. Storite po svoji volji.
—	Bolje je tako.
Z nasprotne strani se je bližala ženska postava. Mladi mož se je ponovno odkril in se oprostil.
—	Vi ste, Lenčka? Kje ste bili? je vprašala dama žensko, ko se je približala.
Bila je njena služkinja.
—	Klanjam se, milostiva. Vaše pismo sem nesla.
—	Šele zdaj?
«— Nisem utegnila prej.
—	Ali je gospodična doma?
—	Ne, milostiva. .
—	Kdaj je šla?
—	Popoldne.
—	Le pojdite! Takoj pridem.
Dama je gledala mladega moža in rekla:
—	Kako ste vedeli, da je Marija zdoma?
—	Vedel sem.
—	Ne bodite vendar čudni! Kaj se pravi: vedel sem? Pojdite z menoj in počakajte, da se vrne!
—	Gospa, nocoj ne. Sicer pa, oprostite, iti moram.
—	Čudno. Ne razumem vas.
—	Na svetu je marsikaj čudnega in vendar je razumljivo. Ne za« merite, prosim. Klanjam se.
—	Ne' delajte neumnosti, gospod Elij! Pridite jutri dopoldne! Pridete?
—	Morda. Upam.
—	Lahko noč. .Deček', komm, gremo spančkat!
—	Klanjam se.
—	Na svidenje.
3
Elij Pilon je šel tisto noč po tem večeru v bar »Diana«. Prišlo je samo od sebe. Opolnoči je stopil iz krčme na cesto. Snežilo je. Cesta je bila prazna. Iz podzemlja visoke palače so odmevali zvoki plesne godbe in ga potegnili čez cesto. Nad vhodom v bar so gorele zelene žarnice. Zdelo se mu je, da vidi v njih žensko ime. In res: Flora Mi« loriga je stalo" zapisano in spodaj rdeče obžarjena slika mlade plesalke s pavovim perjem. Sneži in mraz je in dolga je pot do doma, si je mislil Elij Pilon. Ni razmišljal. Stopil je na prag in hotel odpreti vrata. Livrirani sluga ga je prehitel. Stopal je navzdol po stopnicah v taktu foxtrota in recitira! himno, ki se je je bil spomnil ob imenu zaščitnice nočnega lokala:
Dianam tenerae dicite virgines, Intensum, pueri...
Pred vrati v dvorano je vrgel slugi suknjo in klobuk na roke. Iz dvorane so prihajali veseli glasovi. Obstal je pred ogledalom, si po? pravil ovratnico in videl v zrcalu vzpored, obešen na drugi strani pred« sobe. Obrnil se je in čital:
FLORA MILONGA slavna španska plesalka
MARY CHERIE odlična pevka
Po polnoči plešejo dame Hylton ansambla z gosti
Ko je stonil v dvorano, je zaigral foxtrot orkester: Die kleinen Miidchen in Trikot...
Gostje so bili veseli. Dvorana polna. Elij Pilon je prisedel k družbi znancev v loži pod visoko izdolbenim oknom. Poslušal je njih šale, gledal po dvorani in se zabaval nad veselostjo gostov.
Babilonski stolpi
aakor kažejo najnovejši zgodovinski izsledki babilonskega stolpa ne pozna samo krščan-—- sko sveto pismo, marveč krožijo slične pripovedke tudi med drugimi primitivnimi človeškimi plemen1!.
se je stolp porušil to pokopal pod seboj prevzetno ljudstvo.«
O nekem babilonskem stolpu v Afriki pripoveduje tudi nemški raziskovalec Hamberger. Črnci plemena Vakulve so prepričani, da so ljudje nekoč hoteli
Babilonski jtolp po rekonstrukciji berlinskega profesorja Ungerja Wa podlagi izkopanih klinopisov v Babilonu smo danes precej na jasnem, kakšen je bil svetopisemski bal Ionski stolp. Bil je sedmerostolpno svetišče bogov, na najvišjem vrhu pa je bila 15 m visoka »božja izba«, ki je služila obenem za astronomski observatorij. Štiri oglati »stolp* je bil visok komaj 90 m
Tako poroča Leo Frobenius o nekakšnem babilonskem stolpu pri zamorcih. Zanimivo je, da poroča o neki sličtii zgradba tudi francoski raziskovalec Jacottet. Pri zamorskem plemenu Louy je slišal pripovedovati naslednjo legendo: »Ko je najvišji bog Niambe splezal po pajčevini v n^bo, je takole govoril ljudem: Molite me! Ljudje pa so govorili drug drugemu: »Dajmo, ubijmo Niambo«. Da bi ga mogli doseči so zabili v tla močne kole in privezali nanje še polno drugih, dokler niso zgradili prav visokega stolna. Začeli so plezati nam, toda preden so dosegli nebo,
priti na mesec. V ta namen so grmadili drevesa drugega vrh drugega, da bi s:i postavili dovolj visoko oporo. Toda večinoma so popadali z grmade in se pobili. Za njimi so isto poskušali tudi drugi ljudje, toda prav tako brez uspeha, dokler se niso spametovali to opi stili nadaljnjo prizadevanje.
Tudi raziskovalec Danholz piše o babilonskem stolpu v bivši nemški vzhodni Afriki. Tamkajšnje pleme Vasu pripoveduje, da je hotelo človeštvo nekoč premagati Boga, in da je v ta namen zgradilo velikanski stolp, po ka*e-rem bi se lahko vzpelo ds njega. Toda
iKSujrtbi, stvarnik sveta, je njfh predrzni podvig še pravočasno opazil in porušil stolp z močnim potresom.
Babilonski stolp, kakor ao si ga predstavljali pred 150 leti (po starem bakrorezu)
3SS-
DNEVA NE POVE NO&ENA PfcATVA
Za Božič (23. dec.) je umrl odličen ruski znanstvenik inž. Ignacij Majde 1, izredni profesor na stolici za kemično tehnologijo na ljubljanski univerzi. Pokojnik je bil rojen 1874 v Carskojem selu pri Petrogradu. Pokojni učenjak je napisal številne razprave k svoje stroke.
Na sveti večer je šel prostovoljno v smrt češki skladatelj O s k a r N e d b a 1, ki je bil prišel v Zagreb, da prisostvuje premieri svojega baleta »Zgodba o neumnem Honzu. Nedhal Je bil rojen v Taboru na Češkem ter je postal slaven s svojo opereto »Poljska kri«.
510VENSR0 DIM GOMO KSE1MJ
SLOVENSKA IMENA NA i
V 8. knjigi na str. 637 »Življenja ta svata ^ oporeka g. A. Goli g. Marici Bartolovi, da je oblika imen in priimkov na končnico i nemška. Kar se tiče imena Franci, Joži, Ani, Slavi, Poldi, Beti, je vsekakor pritrditi g. Bartolovi. Vse te oblike so posnete po nemški rabi. Slovenske so le Franc, Joža, Ana, Slava, Polda, Beta. Glede drugih moških priimkov pa velja razlaga g. Goli-ja. Končnica i pri teh se je res razvila 11 pivotne na ej, ki se javlja še v rodilniku. Le-ta se namreč glasi od imen Mali, Mazi, Maleja, Mazeja. Razločevati je torej imena krstna in rodbinske priimke na i. G. Goli bi bil moral zavrniti g. Bartolovo le glede priimka Mazi, drugače pa je njeno mnenje pravilno.
Naj veljajo ta pojasnila obema ljubitelj®-
ma čiste slovenščine!
DODATEK
1. Glede ženskih imen na i se strinjam z gospo Bartolovo, da so tujega izvora. Zato ji tudi v tem pogledu nisem nič ugovarjal. Z Moški priimki kakor tudi imena pa se dado brez izjeme razložiti s slovenskim glasoslovjem, torej tudi Franci. V praksi pa moram priznati, da je obilica ženskih ljubkovalnih oblik bržkone povečala rabo moških imenc na i (imence = ljubezna beseda, Rosewort, po predlogu ga. B. Vdo-viča). 3. Ob trditvi, da za slovenščino velja samo Franc, pa se vprašam: Kaj pa Frančišek Lampe, Fran Milčinski, France Levstik, France — Tance 'z Ribence dela lonce piskrce? Nadalje Francek, Francej (podlaga za Franci-ja), Gospodin Franjo. Moja babica je klicala svoje sinove: Francjk, Ja-nezlk, Jožik, Jakobčik. Po vzhodni Sloveniji so moški lahko: Joža, Tona, Tonaka itd. Naš jezik je pač bogat z obrazili. Poglejmo v Pleteršniku izraze za tele: telce, lelče, telček, telčič, telec, teletce, teliček. V Bart-lovem nemško-slovenskem besednjaku pa še: telek. Ako k gorenjim tvorbam, n. pr. F r a n, kdo poreče, da so napak okrnjene, so toliko naše kakor Valjavčev sklen (za sklep), Koseskega pogin (pogibel). A. G.
MODERNA TEHNIKA
Brzojavni pisalni stroj
V mnogih primerih brzojav ne ustreza popolnoma svojemu namenu, kadar je treba prenesti pisavo naglo iz kraja v kraj, ker z njim ne ume vsakdo pravilno ravnati. Zato so telegrafski tehniki izumili pripravo, s katero je mogoče neposredno pisati iz enega urada do drugega, od enega lokala do drugega. Izumili so nekakšen daljnopisni stroj, ki predstavlja zdru-žek navadnega pisalnega stroja z brzojavno pripravo.
Novi daljnopisni stroj izdelujejo v dveh oblikah. Ako hočeta dva kraja stalno dopisovati med seboj, se opremita oba stroja s kombiniranim mehanizmom za oddajo in sprejem. Karakteristično je pri teh daljnopisnih strojih, da se pisava repro-ducira na sprejemniku neposredno v čitljivih črkah, številkah in znakih, kakršne imajo vsi pisalni stroji.
če se pa hoče kako pisanje oddati z nekega osrednjega mesta več interesentom hkrati, n. pr. potreba v borznem prometu, pri časopisju in sličnih obratih, potem zadostuje, da se opremijo posamezna mesta zgolj s sprejemnimi aparati, priprav za oddajanje jim ni treba.
Po vnanjosti so ti daljnopisni stroji zelo slični navadnim pisalnim strojem. Tipke so pri njih skoro prav takšne in v istem vrstnem redu kakor na pisalnih strojih, da se jih lahko poslužuje vsakdo, ki zna pisati na stroj. Le brzina pisanja je omejena in znaša največ sedem znakov na sekundo.
Brzojavni pisalni stroj — zaprt
Prenos posameznih znakov se izvrši na ta način, da se z udarcem na tipko mehanično nastavi vrsta peterih električnih kontaktov, ki se takoj nato sprožijo in poSljejo k sprejemnemu stroju kombinacijo električnih tokovnih sunkov, ki so za vsako posamezno črko in znak različni.
Na sprejemnem stroju ure.le ti tokovni impulzi spet poseben mehanizem, ki prestreže vse črke razen ene, in sicer dotične, ki je bila udarjena na oddajnem stroju in ki jo sedaj močan elektromagnet udari na papir.
Za spoj med oddajnimi in sprejemnimi stroji se lahko uporabljajo navadni brzojavni in telefonski vodi pa tudi kabli, ne da bi se količkaj motil ali oviral promet v sosednih žicah.
Brzojavni pisalni stroj — odprt
Uporabnost novih daljnopisnih strojev v večjih industrijskih podjetjih pa tudi pri policiji in gasilstvu ter sličnih institucijah se je praktično že večkrat preizkusila. Zlasti pa se obeta novim strojem lepa bodočnost pri časopisju, kjer je urno delo in aktualnost poročevalske službe prvi pogoj. Z daljnopisnimi stroji bi dopisniki lahko oddajali svoje vesti redakcijam v lepo tiskanih konceptih, ki bi šli lahko neposredno v tiskarno. To bi šlo neprimerno hitreje, kakor na sedaj običajni način, ko se morajo telefonske vesti najprvo steno-grafirati in šele nato prepisati na stroj. Vrhu tega pa so obratni stroški — kakor so pokazale izkušnje v Nemčiji — celo nekoliko manjši, kakor pri uporabi telefona.
*
Transportni tlak za razdiranje
Fordove tovarne v Ameriki so spet obogatele za senzacijo. Na transportnih trakovih se tamkaj sedaj ne izdelujejo samo novi avtomobili, marveč se na njih tudi razdirajo stari dosluženi vozovi, na katerih so posamezni sestavni deli še uporabni. 120 delavcev demontira v 16 urah 400
voz. Delo se vrši v obratnem redu kakor pri sestavljanju avtomobilov. Najprvo se izpraznijo tanki za bencin, nato poberejo z voz vse steklo, odstranijo prevleke na sedežih, snamejo kolesa in izvlečejo motor. Kar je še ostalo, izgine pod velikansko hidravlično stiskalnico, ki zmelje jekleno okvirje kakor škatlico vžigalic. Tako preparirano železje roma v topilne peči, kjer ga pretope v žlahtno surovino, ki se pozneje oblikuje na transportnih trakovih v nove avtomobile.
Kako topel je plašč ?
V trgovinah se prodaja blago za zimske Sn letne obleke. Ti vzorci so v trgovinah že precej normalizirani. Noben prodajalec blaga in noben krojač pa ne more jamčiti, da bo ta ali ona tkanina pri takem ali takem vremenu res čuvala telo pred mrazom. Temu nedostatku so sedaj korenito odpomogli. Izumili so merilno pripravo, ki dopušča točno merjenje izolacijske sposobnosti posameznih tkanin glede na pro-puščanje toplote. Z njim se lahko izolacijska zmožnost izrazi neposredno v številkah. V bodoče si bomo tedaj lahko izbirali blago za neki določen mraz pa tudi za določeno močan veter, pri čemer se ne bo treba bati, da bi blago ne ustrezalo svojemu namenu, da nam ne bi čuvalo telesne toplote. V trgovinah bomo n. pr. zahtevali plašč za mraz 15 stopinj pod ničlo ali za veter jakosti 7, ne da bi se nam bilo treba bati, da bi dobili neustrezajoče robe.
Aparat za merjenje propustnosti tkanin sestoji iz električnega grelca, ki se zavije v blago. Vse skupaj se potem namesti v hladnem prostoru, čigar temperaturo ie mogoče točno uravnati na neko določeno stopnjo. Vrhu tega je v prostoru tudi ventilator, ki piha močan zračni tok proti tkanini. Ventilator se prav tako lahko regulira na poljubno jakost vetra. Izguba toplote, ki jo utrpi električni grelec, se sproti nadomešča z električnim tokom, ki ga greje in ohranjuje na določeni temperaturi, ki se navadno uravna na telesno temperaturo. Toplota, ki jo je treba v ta oamen dovajati grelcu, se lahko izračuna na podlagi porabljenega električnega toka in odbere na števcu, čigar številke že pomenijo toplotno značko za dotično blago-
Reklamni top
Pred kratkim so konstruirali nekakšen žarometni top, s katerim se lahko projicirajo posamezni znaki ali cele slike na oddaljena poslopja pa tudi na oblake, ako vise v primerni višini. Ta projektor, ki nalikuje velikemu ladijskemu topu, je za enkrat le pritlikav model bodočih nebo-pisnih priprav, ki jih nameravajo graditi v reklamne svrhe. Zgrajeni reklamni top ima na skrajnem koncu močan žaromet, s katerim se dado projicirati slike predmetov na daljavo 9 km. V cevi so pritrjene leče, med katere se vtikajo slike, ki
naj se projicirajo na, oddaljeno mesto. Slike se lahko zelo naglo izmenjavajo in producirajo tudi v različnih barvah.
—-3Š£-
AKO SE ME VEl
čudež jodove kapljice
Ena sama kapljica joda prepreči prehlad. To dejstvo je ugotovil prof. Bier. Dovolj je, da v začetku prehlada kanemo kapljico joda v čašo vode ter tekočino na dušek izpijemo. Prehlad se ne razvija dalje. Profesor Bier svetuje, naj se uporabi jod že pri najrahlejšem znaku prehlada. Uporaba joda pri prehladu v poznejšem stadiju ne koristi nič. Za ta način zdravljenja prehlada se zavzema posebno zdravnik iz Bonna dr. Weiss, ki pravi, da je dolgo vrsto let trpel na neozdravljivem prehladu, pa ga je ta metoda temeljito iz-lečila. Prehlad se je javljal pri njem redno vsakih šest tednov in je bil zelo trdovraten. Odkar se zdravi z jodom in vodo, je prehlad izginil, že glede na dejstvo, da se iz prehlada lahko razvije cela vrsta opasnih bolezni, je torej to zdravilo in ta način zdravljenja vsega priporočila vreden.
Odkod naziv »gobelin"
S tem izrazom se označuje v Parizu več ulic in neki okraj. Splošno znan pa je v pomenu vezenih preprog. Jehan Gobelin iz Reimsa je prišel okoli 1443 v pariško okolico, kjer je ustanovil ob potoku Biftvru barvalnico po svoji metodi. Njegov škrlat se je visoko cenil in ga ni bilo moči posnemati. Zato je šel glas po deželi, da je podjetnik s hudičem v zvezi. L. 1454. je bil Gobelin deželni glavar (bailli). Otrok je imel trinajstero, njegov najstarejši sin Filibert pa osmero. Kot ugledni meščani so čestokrat opravljali javne službe. Eden je postal marquis de Brunvilliers in je bil soprog proslule zastrupljevalke.^ Njih posest ob rečici Bi&vri se je ta.ko razširila, da so to vodo ljudje nazvali »Gobelinka«. Poslej so se oprijemali rajši upravnih služb, bar-varnico pa so dali v najem inozemcem. Eden njih je prišel iz Plamske, Frans Van den Planken, ki je postal Frangois de la Planohe, drugi iz Bruslja: Marc de Co-mans. Iz osebnega imena je torej nastalo občno v pomenu: pestra preproga, pregrinjalo. z vtkanimi liki ali podobami.
Prebivalstvo italijanskih mest
Tri bodo skoraj dosegla milijon: Neapelj 985.033, Milan 978.603 in Rim 950.069. Rini je zdaj sicer na tretjem mestu, ali ritem njegovega razvoja kaže, da bo prvi presegel milijon. To se bo zgodilo leta 1931. Ostala večja mesta štejejo: Genova 628.242, Turin 604.776, Palermo 461.009, Florenca 320.473, Katana 284.146, Benetke 261.812, Trat 245.676, Bolonja 246.370, T areni 124.588.
Anna Christie
81ovlto O' Neillovo dramo iz mornariškega življenja v velikih pristaniških mestih »Anno Christie« Je kupila družba Metro Goldwyn Mayer, ki jo je priredila za zvočni film. Filmofili vsega sveta so sprejeli
Greta Garbo v vlogi Anne Christie
to novico z velikim veseljem, ki se je še stopnjevalo, ko se je izvedelo, da igra v filmu glavno vlogo Greta Garbo.
»Anna Christie« ni le prvi govoreči film Grete Garbo, ampak tudi njen prvi film v nemščini. Film je dosegel pri premieri pred izbrano nemško družbo in pred nemškimi novinarji v Hollywoodu senzacionalen uspeh. Nemški listi poročajo, da govori Greta Garbo nemški tako, da seže njen glas do dna srca. Doslej so posvečali pri Greti Garbo največ pozornosti njenim krasnim velikim očem, ki so izražale ono, česar ni mogel dati njen nemi film, to je glas. Po filmu »Anna Christie« je vsa pozornost gledalcev obrnjena na nekaj novega, na nekaj, tesar doslej pri Greti Garbo niso opazili —-
na njena usta. ženska, ki Je v filmu doživljala ljubezen v vseh odtenkih in ki je iz ljubezni napravila več nego pisatelji filmskih rokopisov in režiserji, ta ženska nI mogla v nemem filmu dovesti svojih usten do potrebnega izraza. Doslej so opazili usta samo pri poljubljanju, zdaj so postale velik sestaven del njene nenavadne gleda-liške umetnosti.
S filmom »Anna Christie« se je Greta Garbo dvignila nad dosedanji nivo svoje umetnosti. Dosegla je toliko višino igralske umetnosti, kakor doslej še nobena igralka na odru ali na platnu.
V filmu »Anna Christie« igra Greta Garbo vlogo navadnega mornariškega dekleta, ki se je spustilo najgloblje, kamor se sploh more spustiti ženska. Kljub temu je ostala ženska ljubezni in občutka, ki smo jo tolikokrat videli na platnu in se ji divili. Ona je vedno le — Greta Garbo. Njeni soigralci v filmu so Theo Schall, Hans Junkermann in Salka Steuermann. Film je režiral največji evropski režiser Jacques Feyder, znan po velikanskem uspehu, ki ga je dosegel s filmom »Poljub«, kjer igra Greta Garbo.
Film »Anna Christie« se bo v kratkem predvajal tudi v Jugoslaviji.
-9Š9-
Velik uspeli francoskega zdravnika
Francoski zdravnik dr. Petit pri operi ra-nju opice
Francoskemu učenjaku se je po 121etnih poskusih posrečilo izdelati serum zoper najhujšo bolezen človeštva poliomyeliUa (ohromitev otrok).

O ministrih
V	nekem varieteju je nastopaj možak, po Imenu Sebulooti. Višek njegovega nastopa je bil t tem, da je plesal deset minut na glavi.
Med odmorom je prišla k njemu dejmita-eija iin mu rekla:
»Gospod SebukmtA, vi M morali biti minister. Ali hočete?«
»Hvala,« je odvrnil Sebulonti odsekano, seem že bdi.«
»
V	nefkem raaredu so pisali nalogo o Goe-thejevemu življenju Ko je nek' dijak zajpi-sal, da je Goethe tudi minister na dvoru weiimars(kega vojvode, je nadaljeval; »Toda Goethe ni bil rad minister, ker se je rajši
bavil z duhovnimi stvarmi.«
•
Švedski minister Eokmann je obiskal svoj nojstTi i kraj Munkktorg, kjer se je sestal b sošolci, ki so se ga spominjali še kot kmetiš-kega sina. Med povabljenimi gosti Je bila tudi kmetica, M se je v otroških
letih igrala z ministrom. Nagovarjala ga j« x »ekscelenoo«. Ko je Eokmann aližal ta naslov, je dejal: »Ljubše bi mi bilo. če bi me vari tikali, kakor nekoč v mladih letih.«
»Seveda,« je jecljala ženska, »ampak ti
hi moral prvi začeti!«
•
Anglešlkd minister Pitt, M je t poznejših letih zelo trpel na putiki, je moral nekoč sprejeti tovariša, newcastlešikeiga vojvodo v postelji Bilo je hladno, soba ni bila zakurjena tai vojvoda je zmrzoval. Zavil se je t plašč in z nogami cepetal neko paradno koračnico. Ko si ni znal več pomagati, je slekel plašč in skočil v posteljo Piititove žene, ki je stala prazna v sobi ter se je zavil v odejo. Tako sta oba državnika razpravljala o nujnih državnih zadevah.
•
Za časa dunajskega kongresa je neka dvorna daima, kn je zelo škilila, ter je videla svojo okolico le v poševnem kotu, vipra-šala Tallejranda, kako je t visoko politiko.
»Tako, kakor vidite,« je odvrnili galantni politik.
Neobičajna igrača
V angleški vasi VVereham pri Norfolku so ujeli mladega tjulnja, ki M ^ taka udomačil, da živi t svobodi in ga krmijo otroci
— 26 —
l^arl Vo f"tii*a
! -OSti«,
M i** t a, pogrni sef
Tedenski jedilni list
Ponedeljek, obed: na juhi ječmenček, z mesom kisla repa, krompirjev pire, sadje. Večerja: telečje ledvice v obari s polento; za otroke: polenta z mlekom.
Torek, obed: zeljnata juha. svinjska pe« čenka v mrežici, pečen krompirček, mešana solata, flancati z rajsko peno. Večerja: hre« novke, sir, čaj; za otroke: čokoladni riž.
Sreda, obed: na juhi jeterni cmoki, meso 7.^ mešano prikuho, ocvrt krompir, sadje. Večerja: makaroni z govejo sekanico, so« lata; za otroke: isto, namestu solate, kuha« ne češplje.
Četrtek, obed: krompirjeva juha z vampi, meseni cmoki v otfiaki in dušen riž, čežana. Večerja: vampi s parmezanom; za otroke: ždrobov pečenjak.
Petek, obed: prežgana juha, špinačne klo« basice (namestu špinače se lahko porabi glavičasti kapus), sirov zavitek, pečen. Ve« čerja: polenovka s parmezanom; za otroke: jabolčni pečenjak.
Sobota, obed: na juhi riž, dušeno sladko zelje in pražen krompir, brusnična omaka. Večerja: svinjski golaž z ajdovo polento; za otroke ajdova polenta z mlekom ali go» laževo omako.
Nedelja, obed: ragu«juha, ocvrte telečje zarebernice, solata, vinski kuh. Večerja: goveji jezik v omaki s širokimi rezanci; za otroke: rezanci z omako, pečena jabolka.
RECEPTI K JEDILNEMU LISTU (količina računana za 4 — 5 oseb)
Telečje ledvice v obari. Pol kilograma telečjih ledvic osnažim od maščobe in jih zrežem na tank° rezine. V kožico dam eno žlico masti, v vročo pridenem eno žlfco moke in žlico drobno zrezane čebule. Kd porumeni, dam notri ledvice, prepražim jih nekoliko, potem pa zalijem nekoliko z ju« ho. Ko se nekaj minut kuhajo, jih osolim, popram, nekoliko okisam; ko še nekoliko povro dam na mizo.
Zeljnata juha. V slanem kropu skuham na rezance zrezano zeljnato glavo (drobno ali pol veliko), posebej skuham tri srednje debele, olupljene in na drobne kocke zre« zane krompirje. Iz ene žlice masti in žlice moke naredim prežganje, kateremu dodam pol žlice drobno zrezane čebule in prav to» liko peteršilja, zalijem s kropom ali kost« no juho in pokuham. Ko je gladko, vložim zraven zelje, katero prej odcedim in kuhan krompir ter pol kuhane kranjske klobase, zrezane na tanke rezine. OsoI;m in popram; ko se še nekoliko pokuha. dam na mizo.
Flancati. Na desko dam 20 dkg preseja« ne moke, 5 dkg presnega masla, malo soli, limoninega soka, 2 rumenjaka in toliko »lačnega mleka, da naredim mehko testo.
Ko je gladko in dobro vgnjeteno, naredim hlebček, pokrijem s prtičem in pustim ne« kaj časa počivati. Čez dobre pol ure ga razvaljam za nožev rob debelo in zrežem s testnim kolescem za dlan velike štiri« oglate krpe, naredim s kolescem poševno od vogla do vogla, za prst od roba tri za» reze. Ocvrem jih na razbeljeni masti svet« lorumeno, potresem še gorke s sladkorjem in dam z rajsko peno na mizo.
Rajsko peno pripravim iz dveh beljakov, ki mi ostaneta od testa. Stepem ju v trd sneg, primešam 6 dkg presejanega slad« korja, eno žlico marelične marmelade in ono žlico ruma. To dam v kristalno skle« do in serviram s flancati.
Golaž iz svinjine. Za golaž vzamem me« so od flama, ne premastno, zrežem na košč« ke in nasolim. V kožici razbelim pol žlice masti, dam vanjo poldrugo žlico drobno zrezane čebule; ko porumeni, vložim notri meso, dam zraven nekoliko kumine in lo» vorov list. Ko meso porumeni, zalijem ne« koliko z juho in pokrito dušim toliko časa, da se vsa vlaga izduši in dobi meso lepo barvo. Nato potresem z žlico moke; ko moka zarumeni, zalijem spet z juho ali kropom, pokrijem in dušim še toliko časa, da še nekaj časa vre. Ko je gotovo, dam v gorko skledo in serviram zraven ajdovo polento, ki se najbolj poda.
Brusnična omaka. V kožici segrejem pol žlice masti, v razbeljeno dam žličico mo» ke in žličico finih drobtin; ko nekoliko to dvoje zarumeni, dam zraven poldrugo žlico brusnic, pol limoninega soka ali par žlic belega vina, soli in sladkorja po okusu. Ko vre na malem ognju dvajset minut, je gotovo. Tako omako se da lahko tudi kot polivko k različnim sladkim pečenjakom, kadar primanjkuje svežega sadja ali druge« ga kompota.
Čežana. 3/, kg kislih jabolk olupim in skuham na gosto s sladkorjem, da se raz« kuhajo. Potem segrejem v kožici košček presnega masla, žlico sladkorne sipe; ko porumeni, dam zraven pol žlice moke in nato jabolka. Pustim še nekoliko časa du» šiti in dam gorke na mizo. Za dišavo dam med kuhanjem nekoliko drobno zrezane li» monine lupinice in košček cimeta. — U«a.
RECEPT ZA UMETNEGA DIVJEGA PRAŠIČA
Kos stegna ali hrbta od domačega pra« šiča osolim, položim v porcelanasto skledo in ga oblijem s sledečo ohlajeno kvašo: % 1 rdečega vina burgundca, % 1 vode, in M ne premočnega kisa prevrem s čebulo, korenjem, zeleno, petršiljevimi korenina« mi, brinjevimi jagodami, vršičkom smreke, timjanom, lavorjevim listom in koščkom limonine lupine. Ko se ohladi, položim ve*
njo meso fn ga pustim v kvasi 2 do 3 dni	mehkega. Nato vzamem meso ven, zete«
Pri vporabi denem meso na razbeljeno sla«	njavo pretlačim, meso zrežem na primerne
nino, ki jo prej drobno zrežem. Če je me«	kose, ga vložim nazaj v omako, ga neko«
so pusto, ga tudi pretaknem s slanino. Ko	liko zalijem s kropom in K 1 kisle »me«
se od vseh strani opeče, vlijem nanj kvašo	tane. Ko še nekoliko prevre, dam na mizo.
S vsemi zelenjavami vred in ga dušim do	Zraven dam kislo zelje ali pečen krompir.
.-VST^C-.
Katero slovensko knjigo ste čitali v minulem letu?
Kateri slovenski pisatelj Vam je najljubši in zakaj?
Katero knjigo ste čitali v srbohrvaščini ali v drugih slovanskih jezikih?
Ali ste čitali tuje avtorje in katere?
Katera knjiga Vam je najbolj pri srcu ?
Blagovolite poslati svoj odgovor najkasneje do 20. t. m. Odgovore bomo priobčiti

Tu grade največji zrakoplov na svetu
_
Pogled v novo ogromno dvorano tvornice zrakoplovov v Akronu (Zedinjene države). V sredi se vidi ogrodje bodočega največjega zrakoplova na svetu »Akron«.
sg^ag-——_
Za prihodnje številke so pripravljeni naslednji članki: Eno leto v osrednji Afriki — Na otoku gobavcev — Ples materije — Baltazar Hacquet — Lezginka — Moderna tehnika kroti mokri element — Ljubezen na Kavkazu — Na meji Tibeta in Turki-stana — Kinin in njegova zdravilna moč — Umetna svila — Devet dni groze v džungli itd.
Urejuje Ivan PodTžaj. — Izdaja zaTonzorcij~Ado~l7 Ribnika* —• Za »Naroda« tiskarno« kot tiskarnarja Fran Jezerfiek, na
Vsi v Ljubljani,
HU/AOS. V ČUKAK

»Nehaj vendar z neprestanim kritizira-ijem mojega plašča! Ali se moški sploh raz-unete na ženske obleke?« »Na eeno vsekakor, draga!«

Duhovita iznajdba (Patent št. 387.632)
KESANJE
»Tvoj pokojni mož je umrl pred dvema tednoma in ti že zdaj misliš na to, da M se porodila!«
»Ah, mamica, zaikaj me karaš? OWjn-toim ti, da bom drugič dalje čakala.«
»Ah, zakaj nisem vzel s seboj aaniH
>Pomislite, gospod doktor, igral sem M orglice, pa sem jih požrl!«
»Bodite zadovoljni, da niste igrali Ela-itojak
UGANKE IN ZANKE
»črkovnica«: 2 Ulica, 3 ravan, 4 kelih, 6 opera, 7 Nanos, 8 oje 9 Odesa, 10 Atila, 12 sosed, 13 davek, 14 omelo.
Pravilno je rešil vse uganke in bil izžreban za nagrado Mirko Kogej iz D. M. v Polju, ki naj pošlje natančni naslov. REŠITVE UGANK V ŠT. 26.
»Skrivalnica:« Pozdravljeno bodi, Sorško polje, kjer moji očaci v grobih leže; kjer zibel je moja stala nekdaj, kjer rojstna stoji še hiša mi zdaj. Triglava visoko, snežno glavo še v sinji daljavi vidi oko; Simon Jenko (»Na Sorškem polju«),
»Glasnik«: 1. flavta; 2. Aljaž; 3. epika; 4. Jakob; 5. vrana; 6. cerkev. I-II: Fran Erjavec; III-IV: žaba.
»Zlogovnica«: 1. kamela; 2. Mesija; 3. lajanje.
»črkovnica«: 1. Sokol; 2. ustje; 3. kisik; 4. proso; 5. ponos.
Izmed številnih idealnih ugankarjev, ki so poslali rešitve brez pričakovane nagrade, sta pravilno rešila vse uganke samo gg.: dr. Franjo Šalamun, odvetnik v Ptuju, in Jakob Božič v Ljubljani.
Tudi to pot razpisujemo za pravilno rešitev vseh nalog pet nagrad v obliki slovenske knjige.
Tekma v hockeyu na ledu v St. Moritzu
(Kaj je na tej sliki napačnega?)
Nov šlager?
Sop

"bo. S
imr ji		p=
P' J. r	MM	
Pravilna rešitev da mesto v drav. banovini.
REŠITVE UGANK V ŠT. 25.
»Brzojavka«: Si že naročen na tedensko revijo »življenje in svet«?
»Izkopana plošča«: Kdor prsj pride, prej melje!«
»Magičen kvadrat«: la Marija, b arija, 2a salama, b slama, 3a Vilhar, b vihar, 4a baraka, b barka, 5a taliga, b Talia, 6a poroka, b porok. Diagonala: Malaga.