PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. St. 146 (6124)
TRST, torek 22. junija 1965
SEMINAR OZN O MANJŠINAH V LJUBLJANIJE HlL V(^ERAJ USPEŠNO ZAKLJUČEN
Soglasni sklep: Vsem skupinam je treba zagotoviti pogoje za obstoj in razvoj
Zaključno poročilo obsega 55 tipkanih strani - John Humphrey je za zaključek citiral Prešernovo «Zdravico» ob navdušenju vseh seminaristov
v pismu tudi poudaril, da vsa mednarodna skupnost pripisuje temu problemu velik pomen, kar se kaže v nastajanju in hitremu razvoju samostojnih držav in pa v naporih svetovne organizacije, da bi odpravili neenakopravnost in diskriminacijo v odnosih med narodi ter uveljavili načela o človekovih pravicah. Predsednik jugoslovanske vlade je zaključil svoje pismo s prepričanjem, da bodo sedanje razprave pobuda za nova dejanja na tem tako pomembnem področju delovanja tako OZN kot njenih članic.
Na koncu so se vodje posameznih delegacij s toplimi besedami zahvalili vladi SFRJ in njenemu ljudstvu, kakor tudi jugoslovanskim
(Od našega poročevalca)
LJUBLJANA, 21. — V Ljubljani se je danes zvečer končal štirinajstdnevni seminar OZN o človečanskih pravicah v večnacionalnih skupnostih. Današnja razprava je bila namenjena predvsem vsebini zaključnega poročila, ki obsega 55 strani. Ob zaključku razprav o tem poročilu so po daljši diskusiji
sprejeli tudi nekatere sklepe, ki |----------
vsebujejo skupna Osnovna stališča vseh udeležencev seminarja. Posebno važen je sklep, ki pravi, da morajo vse vlade zagotoviti pravice narodnostnim, rasnim in verskim skupinam in to ne samo z ustavnimi in drugimi zakonskimi določili, marveč tudi s tem, da podpirajo vse tiste oblike dejavnosti posameznih narodnostnih skupin, ki so v skladu s političnimi, gospodarskimi in socialnimi pogoji v njihovih državah.
Glede ukrepov 'z mednarodnega področja so še udeleženci strinjali, da je treba spodbujati in razvijati različne vrste sodelovanja, ki bi temeljito na dvostranskih ali večstranskih sporazumih in bi bilo v korist čimbolj svobodni izmenjavi na vseh področjih, tudi na trgovinskem in kulturnem, ter bi hkrati spodbujali razvoj stikov ne glede na razlike v družbenih s.Sternih posameznih držav.
Nadalje je bil sprejet sklep, da bodo predlagali generalnemu tajniku ZN, naj bi svetovna organizacija tudi v prihodnje prirejala podobne seminarje, na katerih bi razpravljali o različnih vidikih vprašanja večnacionalnih^ skupnosti, še posebej pa vprašanja, ki zadevajo enakopravnost gospodarsko nerazvitih področij ter jezikovne probleme v nerazvitih deželah. Poleg tega bi 'bilo treba na takih seminarjih razpravljati tudi o raznih političnih pravicah posameznih narodnostnih skupin, na pr. o pravicah sodelovanja pri odločanju v nacionalnih zadevah in o pravicah do svobodnega združevanja.
Naslednji sklep, o katerem so se delegati zedinili, je bil tudi ta, da bodo predlagali generalnemu tajniku ZN, naj poročilo s tega seminarja izroči v razpravo Eko-nomsko-socialnemu svetu, Komisiji za človeške pravice in Podkomisiji za preprečevanje diskriminacije ter zaščito manjšin pri svetovni organizaciji.
Omenjeno obsežno poročilo o delu Seminarja vsebuje _ pravzaprav prikaz vseh stališč, ki so prišla na dan med štirinajstdnevno razpravo. Razume se, da so si mnogotera stališča med seboj nasprotna, ker pač izhajajo iz različnih pogojev in pojmovanj, kajti gledanje na probleme manjšin je v tesni zvezi z mnogimi posebnostmi tako glede položaja, tradicije, razvojne stopnje^ in podobno vsake določene dežele.
Kljub temu pa je razprava izzvenela v ugotovitvi, da je treba nacionalnim in drugim skupinam zagotoviti pogoje za njihov obstoj in nadaljnji razvoj ne glede na to, kakšno je poreklo teh skupin in ne glede na politično in socialno ureditev v posameznih državah.
Iz poročila o razpravah pa je tudi očitno, kako obsežno jn hkrati tudi zapleteno je vprašanje večnacionalnih skupnosti. Vsekakor pa je bil pomen seminarja v tem, da je nudil možnost vsestranske osvetlitve mnogoterih plati tega vprašanja, kar bo koristna podlaga za nadaljnja proučevanja in za bodoče delo pri urejanju odnosov med večnacionalnimi skupinami.
Pred začetkom današnje zadnje seje je predsednik seminarja dr.
Anton Vratuša prebral pismo, ki ga je seminarju poslal predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Petar Stambolič. Pismo izraža zadovoljstvo, da je bil seminar v Jugoslaviji, ki kot večnacionalna skupnost posveča veliko pozornost uresničevanju človeških pravic in prav zato tudi v praksi ž vso doslednostjo izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti glede
predstavnikom za vso izkazano gostoljubnost in za izredno dobro organizacijo na seminarju, kar je prispevalo k uspešnemu delu. Tako je sovjetski predstavnik poudaril, da bodo ostali v najlepšefn spominu dnevi, ki jih je delegacija prebila v Slovenili.
Indijski predstavnik je pohvalno ocenil sposobnost, taktnost in koordinacijsko spretnost predsednika seminarja dr. Antona Vratuša. Italijanski delegat prof. Sperduti je prav tako poudaril ljubeznivost, takt in dobro delo pomožnih služb. «Srečen sem», je dejal, «da sem lahko prišel v Jugoslavijo in jugoslovanskim oblastem ter ljudstvu gre vsa zahvala za izkazano gostoljubnost.« Delegat Avstrije je poudaril kvaliteto seminarja, ugodno ozračje na njem, a k vsemu temu je pripomogla še izredna gostoljubnost Jugoslovanov. Predstavnik Norveške pa je dejal, da so mu ti dnevi dali več spoznanj o Jugoslaviji kot kupi knjig in oblju-
bil, da pride čimprej vnovič na obisk, čeprav le kot turist. Posebno prisrčna je bila izjava malezijskega delegata, ki je priznal, da se je odpravil v Jugoslavijo z mešanimi občutki, zdaj pa ugotavlja, da se je v dveh tednih marsikaj naučil in predvsem spoznal dosti stvari iz življenja jugoslovanskih narodov.
Zastopnik generalnega tajnika ZN John Humphrey pa je v svojem zahvalnem govoru podčrtal lastnosti Jugoslovanov, ki so po njegovem mnenju: hrabrost, duh neodvisnosti in pa izredno razvita gostoljubnost. Svoj govor je končal s citatom — v angleškem prevodu — iz Prešernove «Zdravice»: «2ive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi prepir iz sveta bo pregnan; da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!«.
Vsi navzoči so toplo pozdravili te besede.
V imenu jugoslovanske delegacije
se je od delegatov poslovil dr. Anton Vratuša, ki je poudaril demokratično ozračje seminarja, ki so vsakovrstna stališča lahko našla na njem svoje mesto, vendar je bi. la očitna težnja za tistim, kar vse dežele združuje ne pa razdvaja. Vratuša je označil pomen razprav z ugotovitvijo, da so pokazale:
1.	kakšen mora biti odnos večine do manjšine v mnogonacional-ni skupnosti in
2.	da so poudarile važnost načela, po katerem je treba manjšinam zagotoviti neoviran razvoj in jim tudi omogočiti, da se vključujejo v okviru državne skupnosti v vse oblike dejavnosti.
Kot značilnosti seminarja je Vra. tuša poudaril duh pomiritve, smisel za stvarnost in težnjo, da se razširi osnova sodelovanja med na-rodi.
Zvečer so delegati odšli v Novi Sad, kjer se bodo seznanili z življenjem madžarske manjšine v Jugoslaviji.
D. K.
DRUGA SKUPNA SEJA SKGZ IN UIIF V NEDELJO NA REKI
Skupni zaključki o šolstvu slovenske in italijanske manjšine
K tem zaključkom bo dodana še podrobna obrazložitev posameznih nerešenih vprašanj za vsako manjšino posebej
V nedeljo 20. t.m. je bila na Reki skupna seja izvršnih odborov Slovenske kulturno gospodarske zveze in Unione degli Italiani del-Vlstria e di Fiume o šolskih vprašanjih slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Po poročilih poročevalcev obeh organizacij in daljši razpravi, so udelečenci seje sprejeli sledeče zaključke glede reševanja najbolj perečih šolskih vprašanj obeh skupnosti:
Predšolske in šolske ustanove narodnostnih skupin odločilno prispevajo k ohranjevanju narodne zavesti in kulturnih izročil, ker ne vplivajo pozitivno samo na tiste, ki šolo obiskujejo, ampak tudi na celotno narodnostno skupnost. Te ustanove so nenadomestljiv pogoj za uveljavitev narodnostne skupine in odločilen činitelj njegovega narodnostnega razvoja, ker jamčijo nenehno oblikovanje raznovrst-nik kadrov, ki zadovoljujejo splošne in posebne potrebe narodnostne skupine.
Predšolske in šolske ustanove
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiim
Študentovske demonstracije proti odstavitvi predsednika
v Al žiru Ben Bele
Naser, Aref in Husein sporočili zaskrbljenost nad usodo Ben Bele - Alžirski odposlanci v raznih prestolnicah - Afriško-azijska konferenca se bo začela, kakor določeno
ALŽIR, 21. — Včeraj je vladal v glavnem mestu Alžirije popoln red in mir. Toda proti večeru je prišlo v središču mesta do demonstracij v podporo Ben Beli. Več sto študentov je vzklikalo «Ya ya Ben Bela» in šlo v sprevodu po ulicah. Policija je razgnala demonstrante s precejšnjo surovostjo in jo nekaj demonstrantov tudi aretirala. Opazilo se je, da so mnogi ljudje na ulicah simpatizirali z demonstranti.
Alžirski radio, list «Le Peu-ple» ter alžirska tiskovna agen-
cija so danes objavili pozive študentom, naj bodo mirni. Toda danes popoldne so bile nove demonstracije, ki se jih je udeležilo več sto študentov in delavcev. šli so po ulicah in vzklikali «Živel Ben Bela«, «Dol z militarizmom«.
Proti demonstrantom je nastopila policija. Prišlo je do več močnih spopadov.. Pozneje so prišli policiji na pomoč vojaki z oklepnimi vozili. Aretirali so nekaj demonstrantov ter razgnali množico. Zatrjuje se, da so policaji streljali v zrak, da razženejo demonstrante. Središče mesta je zastražila policija s številnimi vozili. Današnja demonstracija je trajala tri četrt ure, včerajšnja pa še dlje. Pozneje se je zbral na ulici sprevod žensk,,ki so vzklikali Ben Beli pred poslopjem komisariata; vendar pa ni bilo neredov. Po končanih demonstracijah so na ulicah stražili policaji s številnimi vozili.
Davi so številne tiskovne agencije in posebni dopisniki dobili telefonska sporočila, da se ustanavlja «koordinacij skl odbor odpora« in da se pripravlja za danes demonstracija. Dalje jim je bilo sporočeno, da je Ben Bela zaprt v Ta-manrassetu, predsednik narodne skupščine Hadž Ben Ala pa je bil ubit, ko je skušal zbežati.
Preteklo noč je notranje ministrstvo objavilo sporočilo, da je revolucionarni svet prepovedal vsako demonstracijo in da imajo varnostne sile nalogo, naj poskrbijo za spoštovanje reda. Narodna zveza alžirskih študentov pa je pozvala študente, naj bodo mirni in naj se izogibajo izzivanjem. V sporočilu Je rečeno, da «so se navezali stiki« in da «bodo pTavočasno dana vsa pojasnila«.
Bivši predsednik vlade in član političnega urada FLN Rabat Bitat je prišel iz Pariza v Alžir. Bitat je odstopil leta 1963 zaradi spora z Ben Belo. Ob prihodu v Alžir je izjavil: ((Obveščen sem o dogod-
nost sem prišel, da prevzamem svojo odgovornost«.
Angleški časnikarji, ki so prišli danes popoldne v Tunis, potem ko so zaman skušali priti iz Bone v Alžir, so sporočili, da je bilo več neredov na alžirskem ozemlju, in sicer v Oranu, Boni in drugod. Baje je bilo tudi nekaj mrtvih.
V Alžiru so davi krožili letaki, ki so pozivali na splošno stavko proti revolucionarnemu svetu.
Svet revolucije je sklenil poslati skupino alžirskih diplomatov v Moskvo, Bamako, Conacri, Tunis in Rabat, da obrazložijo razlog, zaradi katerih je bil izvršen vojaški udar. Poleg tega sta dva diplomata prispela v London in stopila v stik z afriško-azijskimi državniki, ki sodelujejo na konferenci Common-vvealtha. Pred odhodom iz Alžira so diplomati podpisali izjavo, v kateri izjavljajo, da odobravajo voja-
ški udar. Poleg tega so v Alžiru sporočili, da se bodo nadaljevali s Francozi razgovori o petroleju.
2e včeraj je alžirska tiskovna a-genclja sporočila, da je revolucionarni svet sklenil izpustiti «vse zapornike, ki Sb jim samovoljno vzeli svobodo«. Odgovorne oblasti so že dobile navodila.
Zunanji minister Buteflika je danes izjavil, da je dobil od številnih držav izjave, da podpirajo novi režim. Med temi so Kitajski, ZAR, Sirija in Indonezija. Zadnji dve sta uradno sporočili, da priznavata novi režim. Predstavnik an-gleškega zunanjega ministrstva je tudi sporočil, da Velika Britanija priznava novo alžirsko vlado. Dodal je, da novo formalno priznanje ni potrebno, ker je alžirska vlada v bistvu ostala ista. Zato ostane veljavno priznanje prejšnje vlade.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je sporočil, da ZDA niso sprejele še nobene odločitve glede priznanja nove alžirske vlade. Dodal pa je, da se ameriški po. slanik v Alžiru sestal z alžirskim zunanjim ministrom Butefliko.
Alžirski zunanji minister Bute-
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiifiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Saragat in Fanfani v Kopcnhagnu na poti v Oslo
Saragata je danski kralj Friderik IX. povabil na zasebno kosilo, Fanfani pa je imel razgovore s danskim zunanjim ministrom
KOPENHAGEN, 21. — Predsednik republike Saragat, ki je odpotoval danes ob 9.10 s posebnim letalom ((Alitalia« iz Rima na uraden obisk na Norveško, je po dveh urah in pol prispel v Kopennagen, glavno mesto Danske, od koder bo jutri zjutraj nadaljeval pot v Oslo.
S Saragatovim spremstvom potuje tudi minister Gaia, generalni ravnatelj političnih zadev zunanjega ministrstva ter 21 posebnih dopisnikov italijanskih dnevnikov, tiskov-
je meonaroane obveznosti gieae izjavn.	»u u	umu.	.
nacionalnih manjšin. Stambolič je kih. Kot alžirska odgovorna oseb- nih agencij in RAI-TV, ki jih je
k	-	.j
Med včerajšnjo uradno slovesnostjo ob otvoritvi tržaškega velesejma so pred glavnim vhodom večje skupine dekvvoev demonstrirale proti načrtom za skrčenje dejavnosti ladjedelnice Sv. Marka
Saragat v letalu kmalu po odhodu sprejel.
Saragat in Fanfani sta z letališča v Kopenhagnu odšla najprej v hotel «Angleterre», kjer bosta prenočila, nato pa sta na vabilo danskega kralja Friderika IX. odšla na kraljevo jahto «Danneborg», kjer sta ostala pri kralju na zasebnem kosilu. Po kosilu pa se je predsednik Saragat vrnil v hotel, medtem ko je Fanfani obiskal zunanje ministrstvo, kjer je danski zunanji minister Haekkerup priredil novinarjem tiskovno konferenco, med katero je obrazložil dansko zunanjo politiko. Nato pa so sledili razgovori s Fanfanijem, ki je pozneje izjavil, da sta z danskim zunanjim ministrom obravnavala vprašanja, ki zanimajo obe državi, ter ugotovili, da je med zunanjima politikama obeh držav «vzpored nost».
Saragat je medtem sprejel v hotelu predstavnike italijanskih izseljencev, ki živijo na Danskem, pozneje pa si je ogledal pristanišče ter odšel v vilo v Marlenborgu, kjer je danska vlada priredila visokim italijanskim gostom večerjo, med katero sta izrekla danski zunanji minister in predsednik republike Italije priložnostni zdravici.
Predvideva se, da bosta Saragat in Fanfani prispela v glavno mesto Norveške jutri okrog 11. ure.
Razprava v senatu in stavke
RIM, 21. — V senatu so danes nadaljevali razpravo o zakonskem predlogu, na podlagi katerega se delovanje blagajne za jug podaljša za petnajst let.
Jutri se bo začela vsedržavna stavka nameščencev kmetijskih bolniških blagajn, ki se bo ponovila še od 30. junija do 10. julija. Od
1.	do 7. julija pa bodo stavkali po vsej državi bolničarji, ker so se pogajanja o njihovih zahtevah razbila. Od 22. do 30. junija so sklenili stavkati tudi nameščenci EN EL; stavko so proglasili vsi trije sindikati.
flika Je sprejel že v soboto jugoslovanskega veleposlanika Dizdarevl-ča in se z njim pogovarjal dolgo časa o dogodkih v Alžiriji.
ZAR je poslala včeraj popoldne v Alžirijo posebno odposlanstvo pod vodstvom maršala Amerja. Svoje poslanstvo je ZAR poslala v Alžirijo na podlagi posebnih poslanic, ki so jih prejšnjo noč izmenjali med Alžirom in Kairom. Odposlanstvo ZAR se je danes vrnilo v Kairo. Kakor piše kairski list «A1 Gumhurja«, so se v Alžiru pogovarjali o usodi Ben Bele, o afriško-azijski konferenci in o odnosih med ZAR in Alžirijo. List dodaja, da je imel Amer nalogo obvestiti člane alžirskega sveta revolucije, da Je Egipt zaskrbljen zaradi usode Ben Bele, da želi naj se z njim ravna kot z velikim arabskim in afriškim voditeljem, kakršen je.
Glede afrlško-azijske konference pa je imel Amer nalogo poudariti alžirskim oblastem vprašanje varnosti, ki zaradi dogodkov v Alžiru nastaja za afrlško-azijske državne poglavarje. Kar se tiče odnosov med obema državama, pa omenja list, da so bili med njima podpisani številni sporazumi in da so sedaj v Alžiriji številni egiptovski tehniki.
Bagdadski radio je danes javil, da je tudi predsednik iraške republike Aref poslal v Alžir «na posebno odposlanstvo« zunanjega ministra Taleba. Domnevajo, da namerava tudi on zahtevati, naj dobro ravnajo z Ben Belo. Tunizijski predsednik Burgiba je danes popoldne sprejel posebnega odposlanca alžirskega sveta revolucije.
V	Amanu je jordanski kralj Husein sprejel alžirskega odpravnika poslov. Uradno sporočilo o razgovoru pravi: «Kralj je zaprosil alžirskega odpravnika poslov, naj sporoči alžirski vladi njegovo željo, da dobi sporočilo o usodi Ben Bele. Skupna borba, ki so jo vodili Ben Bela in sedanji alžirski voditelji, je zadostni razlog, da se dostojanstvo in varnost Ben Bele zagotovita«.'
V	razgovoru s francoskim poslanikom v Alžiru je alžirski zunanji minister Buteflika izjavil, da je Ben Bela živ, toda ni povedal, kje Je zaprt. Angleški list «Daily Tele-graph« piše, da je Ben Bela zaprt v neki vojaški trdnjavi v Sahari. Buteflika je v intervjuju dopisni ku francoske radlo-televizije izjavil, da se usoda Ben Bele «tiče sveta revolucije, ki bo odločil, kaj storiti«. Dodal je: «Ne sme se zamenjavati problema enega samega človeka s problemom ostale dežele. Vsi Alžirci vedo, da so morali prenašati v teh letih vlade«. Na vprašanje, kdo sestavlja svet revolucije in ali bodo nove volitve, je Buteflika odgovoril, da «se vlada nadaljuje«, in da «so ohranjene vse ustanove«, da je polkovnik Burne-dlen predsednik sveta revolucije« in da se ((revolucija mora sedaj bolj kot kdaj koli nadaljevati«.
Zatem je Buteflika izjavil, da ostane sodelovanje s Francijo temeljno načelo alžirske zunanje politike. Glede afriško - azijskega vrha je dejal, da se bo ta konferenca sklicala, kakor predvideno. Dodal je, da se je včeraj sestal pripravljalni odbor in sklenil nadaljevati delo ter organizirati konferenco. Pripomnil je, da so številne afrlško-azijske države izrecno zahtevale, naj se konferenca ne odloži. Pripomnil je, da bo kitajski zunanji minister Cen Ji prišel v Alžir vsak trenutek, jutri pa bo prišel Cuenlaj. Te izjave je Buteflika poda) na letališču, ko je čakal prihod kitajskega zunanjega ministra.
Iz Londona javljajo, da so afriško - azijske države, ki sodelujejo na konferenci Commonwealtha poslale v Alžir brzojavko, s katero priporočajo odložitev alžirske konference. Poleg tega pozivajo alžirske oblasti, naj se zajamči varnost Ben Bele. Te zahteve bo tudi ustmeno sporočil odposlanec afriško-azij-skih držav Commonvvealtha, ki bo odpotoval v Alžir.
Japonska delegacija za afriško-
azijsko konferenco je sklenila odložiti svoj odhod v Alžir. Pripominjajo pa, da ni nobene spremembe glede načela o udeležbi na konferenci. Iz Karačija poročajo, da bo pakistansko delegacijo vodil predsednik Ajub Kan. Pakistanski zunanji minister je izjavil, da pripisuje Pakistan veliko važnost konferenci i-n želi, da se ne odloži.
V Nikoziji so danes uradno sporočili, da je pomočnik ciprskega zunanjega ministra odložil svoj odhod v Alžir na afriško-azijsko konferenco.
POPLAVE OB DONAVI
Stanje kritično
BEOGRAD, 21. — Lepo vreme zadnje dva dni je omogočilo, da se pospeši delo na utrjevanju nasipov na vseh ogroženih področjih ob Donavi in Dravi. Včeraj so enote JLA minirale nasip pri Plavni na Donavi in severno od Osijeka na Dravi ter na ta način omogočile odtok vode iz jezer, ki sta jih formirali Drava pri Beltanu in Donava med Vajsko in Plavno. Z miniranjem se je zmanjšal pritisk vode na poplavljenem področju.
Na področju Osijeka je položaj najbolj kritičen pri Dardi, kjer močni nasipi prepuščajo vodo, medtem ko se je na ostalem področju položaj malo izboljšal. Na področju Bača so enote JLA in prebivalci danes zjutraj s skrajnimi napori zaustavili predor tretje obrambne linije, ki je bila zgrajena v dolžini 40 km ob preboju Donave, pri Bo-gojevu.
Po poročilu republiškega izvršnega sveta Hrvaške, ki je danes razpravljalo o ukrepih za pomoč prebivalstvu na poplavljenem področju, je na Hrvaškem poplavljenih okrog 5.000 ha zemlje. Poplava je poškodovala okrog 4000 stanovanj, mnogo javnih objektov in številne kmetijske stavbe. S poplavljenih področij je evakuiranih nad 20.000 ljudi. Republiški izvršni svet Hrvaške meni, da je na poplavljenem področju položaj še vedno kritičen.
BEOGRAD, 21. — Jugoslovanska vlada je po švedskem veleposlaništvu v Bonnu izročila zahodno-nemški vladi noto, v kateri ostro protestira zaradi atentata na konzula Klariča ter ugotavlja odgovornost zahodnonemške vlade, da dopušča prevratno delovanje protijugoslovanskih ekstreminističnih elementov v Zahodni Nemčiji.
narodnostnih manjšin se vklju. čujejo v šolski sistem dežele, ki ji pripadajo s tem, da sledijo programskim zasnovam, ustroju in vzgojnim in izobraževalnim namenom šolskega sistema. Hkrati narodnostne manjšine usvajajo progresivne smeri šolskih sistemov, se zavzemajo za naprednejše rešitve, ki jih terja sodoben družbeni razvoj, pri čemer mora biti zagotovljen narodnostni značaj šole, ki krepi čut narodnostne pripadnosti. V skladu s tem načelom je za predšolske in šolske ustanove narodnostne manjšine pomembno, da odražajo njene resnične potrebe, da se neprestano izpopolnjuje njena šolska mreža in da so popolnoma enakopravne s podobnimi ustanovami večine tako glede izobraževalnih kakor tudi vzgojnih pogojev, ne glede na številčno moč šolske mladine. Od tega enakopravnega ravnanja je v veliki meri odvisno zaupanje manjšine do teh u-stanov in vpis njene mladine vanje.
Vpis v manjšinske šole Je posebej občutljiv in zapleten: ni ga mogoče rešiti samo z vsebino ustavnih določb, ampak je treba ustvariti tako psihološko vzdušje, ki ustvarja tisto medsebojno spoštovanje narodnih kultur in jezikov, da se pripadnik manjšine ne čuti zapostavljenega in se mu ni treba bati težav za uveljavljanje'v družbi, če pošilja svoje otroke v manjšinsko šolo.
V	tem smislu je treba popraviti razmere, ki jih je zapustila preteklost in se truditi, da se postopoma a odločno odpravi vse, kar še ovira ustvaritev takih ugodnih pogojev in stopiti korak naprej tudi v tem, da se delom narodnostnih manjšin tudi izobrazba v materinem jeziku, tudi če zaradi posebnih zgodovinskih razmer takih zahtev danes odločno še ne postavljajo.
Svobodo vpisa veže dejanska enakopravnost, tako glede perspektive, kakor garancij, ki dozorevajo v procesih in ki obvezujejo predvsem merodajne politične in državne oblasti, da prevzamejo obveznosti v uradnih stališčih in stvarnih pobudah.
V	skladu z navedenimi načeli je potrebno tako za manjšinske šole v Republiki Italiji in Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, da se določijo naprimernejši načini za rešitev še sledeči* 1 nerešenih vprašanj. Pri tem poudarjamo, da se neštete ugotovitve ne nanašajo povsod na stvarni položaj obeh narodnostnih skup nosti in da niso veljavni v vseh primerih. Zato bosta obe Zvezi priključili podrobno obrazložitev v zvezi s posameznimi problemi, ki jih je treba rešiti.
1.	Ob vsakokratnem obravnavanju problemov predšolskih in šolskih ustanov obeh narodnostnih skupin bi bil potreben
............... limiti ....
Tito v Sverdlovsku
Obiskal bo tudi nekatere druge kraje v Sibiriji
MOSKVA, 21. — Predsednik republike maršal Tito je prispel nocoj s soprogo in z ostalimi člani spremstva iz Minska v Belorusiji v industrijsko središče na Uralu Sverdlovsk. Na letališču so ga pozdravili član prezldija CK KP SZ Andrej Trilenko, številni državni in partijski voditelji sverdolvskega področja. V imenu mesta mu je zaželel dobrodošlico predsednik mestnega sveta Puškarov, ki je izrazil zadovoljstvo prebivalstva Sver-dlovska, da lahko osebno pozdravi najvišjega zastopnika jugoslo-vanskih narodov, ki so se skupno s sovjetskimi narodi borili proti fašističnemu okupatorju. Maršal Tito je prav tako izrazil zadovoljstvo, da mu je bila dana priložnost, da po tridesetih letih ponovno obišče Sverdlovsk in se seznani z dosežki prebivalstva Sibirije.
Maršal Tito je prispel v Sverdlovsk iz Minska, kamor je prispel v soboto zjutraj v spremstvu predsednika prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Anastasa Miko-jana. Med bivanjem v glavnem mestu Belorusije, kjer ga je pre-bivaistvo na vsakem koraku toplo pozdravljalo, je predsednik Tito položil venec na spomenik padlim
v osvobodilni vojni in obiskal muzej oziroma hišo, v kateri je bil prvi kongres socialdemokratske de. iavske stranke Rusije leta 1898, muzej narodnoosvobodilne borbe in pa eno največjih sovjetskih tovarn, ki proizvaja letno 70.000 traktorjev.
V pozdravnih govorih na železniški postaji, kakor tudi v govorih na zborovanju v tovarni traktorjev, so tako najvišji zastopniki Belorusije kot tudi maršal Tito poudarili tradicionalno prijateljstvo med sovjetskimi in jugoslovanskimi narodi, ki se je posebno skovalo v drugi svetovni vojni in v borbi proti fašistom, in opozorili na nevarno akcijo ameriških imperialistov v Vietnamu in Domingu ter poudarili potrebo vseh naprednih, posebno socialističnih sil, da se zavzemajo za ohranitev miru in preprečitev nove katastrofe.
Tito si bo jutri s soprogo in z ostalimi člani spremstva ogledal znamenitosti Sverdlovska, obiskal bo veliko tovarno težkih strojev, ki se imenuje «Ural - Maš«, in geološki muzej. Program njegovega bivanja na Uralu predvideva tudi o-bisk nekaterih drugih krajev Sibirije.
posvet z manjšinskimi organizacijami.
2.	Nenadomestljiv pogoj za nemoteno delovanje predšolskih in šc Iških ustanov je ureditev njihovega pravnega položaja. Zaradi tega je potrebna izdaja ustreznih zakonov, ki naj bodo v tem pogledu enakopravni z zakoni drugih sorodnih ustanov.
3.	Mreža predšolsk.T in šolskih ustanov narodnostnih skl*-pin mora biti prilagojena stvarnim potrebam. V ta namen je treba odpreti predšolske ustanove v vseh krajih, kjer živijo pripadniki narodnostne manjšine in še posebej v krajih. kjer delujejo take ustanove večine.
Mladini, ki bo dovršila šolsko obveznost, je treba omogočiti strokovno izobrazbo v materinem jeziku. Ustanoviti 'i bilo treba šole ali tečaje oziroma zagotoviti splošno izobrazbo in poznavanje strokovnega izrazoslovja v materinem jeziku. Za učenje teh predmetov bi bilo treba združevati učence raznih poklicev tudi s podeljevanjem štipendij.
Za poklicno in strokovno izobraževanje bi bilo treba ustanoviti strokovne in tehnične zavode raznih smeri v jeziku narodnostne manjšine, tudi s spremembo sedanje mreže e-notnih srednjih ali podobnih šol.
4.	Z upoštevanjem posebnih pogojev, v katerih delajo šolniki predšolskih in šolskih ustanov obeh narodnostnih skupin, je potrebno, da se, zadevne oblasti odgovorno in vztrajno zavzemajo za strokovno in jezikovno usposobljenost teh šolnikov. S tem v zvezi je potrebno priznanje diplom, ki so jih pripadniki manjšin dosegli na univerzah matičnega naroda.
5.	Seminarji za strokovno izpopolnjevanje, ki so se doslej vršili, so rodili dobre sadove in izboljšali strokovnost učnega osebja. Potrebno je njihovo nadaljevanje, razširitev v korist vseh šolnikov obeh narodnostnih skupin, izpopolnjevanje in razširjanje njihovega programa z obiskovanjem pedagoško vzgojnih zavodov In šolskih ustanov matičnega naroda, predvsem zato, da se jezikovno izpopolnjujejo.
6.	Zaradi važnosti poučevanja materinega jezika in pozitivnih izkušenj v delu pedagoških svetovalcev pri učenju materinega jezika in zato, da se rešijo še odprta vprašanja v tem oziru, je potrebno raztegniti njihovo pristojnost na vse predšolske in šolske ustanove obeh narodnostnih skupin.
7.	Pedagoško prosvetno in nadzorno službo bi moralo o-pravljati kvalificirano osebje, ki pripada etnični skupini.
8.	Za osebje, ki je v službi v šolah slovenske manjšine v Italiji je potrebno urediti njegov pravni položaj, da se odpravijo krivice slovenskim šolnikom.
9.	Da bi se zagotovil obstoj in razvoj šolskih ustanov obeh etničnih skupin in da bi se o-hranila njihova specifična fiziognomija, je treba vzpostaviti načelo upravne, didaktične in pedagoške avtonomije v kra. jih, kjer obstajajo za to pogoji.
10.	Upravljanje, notranje delo in odnosi s šolsko oblastjo predšolsših in šolskih ustanov obeh narodnostnih skupin se mora vršiti v jezikih narodnostnih skupin.
11.	Zaradi dejstva, da šole o-beh skupin ne razpolagajo še z vsemi učnimi knjigami, ki jih določajo učni načrti in ker je njihova izdaja vezana s tehničnimi in finančnimi težavami, naj šolske oblasti čim prej rešijo to vprašanje.
12.	Dobro založene šolske knjižnice so važno sredstvo za dosego trdnih uspehov v pouku materinščine in v ku( Turnem oblikovanju gojencev. Potrebno je torej, da bi 'olske o-blasti skrbele za njihovo stalno izpopolnjevanje. Isto velja za avdiovizivne pripomočke.
13.	Dijaški domovi za gojence slovenske manjšine v Italiji bi morali uživati enake podpore, ki jih uživajo sorodni italijanski zavodi.
Na Reki, 20. junija 1965. f Poročilo o nedeljski seji obeh zvez na Reki objavljamo na 3. etra ni. j
16. REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V NABREŽINI
Naša prosvetna društva in kulturne ustanove morajo biti aktivne narodnoobrambne celice
«Ni važno v katero politično stranko so vključeni posamezni člani prosvetnih društev; važno je, da naša društva družijo in izobražujejo slovenskega človeka v svojem jeziku in v naprednem duhu, v skladu z našimi narodnimi in kulturnimi izročili»
Dr. Robert Hlavaty novi predsednik SPZ
V nedeljo dopoldne je bil v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini 16. redni občni zbor Slovenske prosvetne zveze. Občni zbor, kateremu je poleg predstavnikov številnih kulturnih in drugih organizacij in ustanov, kakor tudi povabljenih gostov, prisostvovalo 55 delegatov iz 23 društev, je otvoril predsednik SPZ prof. Ubald Vrabec, ki je najprej pozdravil vse prisotne delegate, še
svetne delavce kot gostitelje to-kratnega občnega zbora. Nadalje
je pozdravil predstavnike Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije iz Ljubljane ter predstavnike zvez kulturno prosvetnih organizacij iz Pirana, Kopra in Sežane, predstavnike Slovensko hrvatske ljudske prosvete, župana devinsko-nabrežinsko občine Draga Legišo, prisotna deželna svetovalca dr. Jožeta Škrka in Josipa Jarca, kakor tudi predstavni-
»av jiiioumc ucic^atc, dc	«žan.a, ivaivui tuui cuotavur
prav posebej pa nabrežinske pro- 'ke vseh članic SKGZ, ki so se od-
zvale povabilu na prisostvovanje letošnjemu občnemu zboru naše o-
srednje ljudsko-prosvetne organiza. cije.
Po pozdravih je predsednik prof. Ubald Vrabec podal predsedniško poročilo, ki ga objavimo skoraj v celoti, in po poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal Miro Prešel in ki je vključevalo tudi ugotovitve blagajniškega poročila, se je začela diskusija o predsedniškem in tajniškem poročilu, ki so ga že teden prej razdelili med včlanjena društva in njihove člane, da so se lahko že prej za diskusijo dobro pripravili.
Predsedniško poročilo: HOČEMO BITI MOST ZBLIŽEVANJA MED NAŠIMA NARODOMA
Skladno s sklepom zadnjega občnega zbora v Gorici se današnji občni zbor vrši v Nabrežini. Nabrežina že dalj časa priteguje nase vso pozornost. Kajti tu se vodi borba za narodnostni značaj te občine .S staro miselnostjo prežete organizacije in politične skupine si prizadevajo postaviti etnični most od Tržiča do Trsta. Temu pa stoji na poti nabrežinska občina, kateri hočejo menjati narodnostno strukturo. Menda ni potrebno podrobno opisovati kaj je bilo do sedaj že storjeno, da se umetno spremeni etnično stanje v tej ob-čini. Naravno je, da moramo prav tej občini posvetiti tudi mi poseo-no pozornost. Potisnjeni smo v defenzivno borbo, da ohranimo že tisočletni slovenski značaj teh krajev.
Ali ni čudno, da moramo govoriti o tej obrambni borbi v času, ko se od vsepovsod čujejo lepo doneče »načelne« izjave o zaščiti narodnih manjšin? In ko imamo na uradnih papirnatih dokumentih vsakovrstna nedvoumna zagotovila? Od italijanske ustave in londonskega memoranduma pa do u-radno podanih izjav državnikov in političnih osebnosti?
Ali moremo sploh govoriti o zaščiti manjšine, če se pripadnikom te manjšine, ki so dali svoje življenje za enakopravnost narodov in tu pri nas prav za enakopravnost slovenskega jezika, če se tem borcem še po smrti oporeka pravica, da bi imeli na spomenikih napis v svojem jeziku? V jeziku, za katerega so dali življenje? Prav te borce bi nekateri hoteli še po smrti raznaroditi, ker jih pač žive, za ceno življenja, niso mogli.
Lahko nam kdo oporeka, da i-mamo šole, da imamo gledališče, da imamo prosvetna društva, časopise in da danes tu zborujemo. Vse to Je res. A res je tudi, da imamo v letu 1965 kot kulturen narod na vse to pravico. In je tudi res, da sl razen šol, moramo te naše kulturne organizacije vzdrževati sami in da nam oblasti dopuščajo, da si za delovanje društev, knjižnic in drugih organizacij sami pomagamo kakor vemo in znamo in kakor moremo.
Objektivno moramo pa priznati, da se odnosi med tu živečima narodoma stalno izboljšujejo. Vljudnostni obiski in stiki se množijo; množijo se izjave dobre volje. Vedno odločneje se tudi v vodilnih krogih oglašajo ljudje, ki iskreno izpovedujejo voljo, da se na tem področju vzpostavi res kulturno sožitje obeh narodov, žalibog pa so sile, prežete z miselnostjo preteklosti, še tako močne, da vsa dobra volja ne more spremeniti lepih iz-Jav v dejanja. In tako smo priča, prav v okviru proslav odporniškega gibanja, takim primerom kot je zadeva z miljskim spomenikom.
Čutim se dolžnega, da se vsem občinskim svetom, raznim organizacijam in političnim strankam v imenu slovenskih prosvetpih. delavcev zahvalim za odločne izjave, proteste in intervencije, ki so jih štorih, da se diskriminacijska prepoved slovenskega napisa na milj-skem spomeniku prekliče.
Vse kaže, da se bomo morali vsi Slovenci skupno s podporo iskrenih demokratov italijanske narodnosti še mnogo boriti za popolno uveljavitev načel Združenih narodov in italijanske ustave.
Zelo spodbudna pa je ugotovitev, da kažejo pripadniki naše manjšine prav v zadnjih letih zaznavno večjo samozavest in zanimanje za

Ubald Vrabec
številnejši obisk vseh naših kulturnih prireditev, večja dejavnost v prosvetnih društvih in še s posebnim zadoščenjem beležimo novo življenje v nabrešinskem prosvetnem društvu. Mladina se vedno v večjem številu uključuje v javno življenje ter postopoma prevzema mesta starejših generacij. To nam daje za bodočnost določeno garancijo, da bo vredna naslednica tistih borcev, ki so pred dvajsetimi, tridesetimi in štiridesetimi leti dali svoje življenje zato, da lahko mi danes uživamo vsaj skromne oblike kulturnega življenja in da se moremo s civiliziranimi sredstvi boriti za dosego tiste popolne enakopravnosti, do katere imamo kot kulturen narod pravico.
Rad bi poudaril še drug razve-seeljiv pojav. Se ni dolgo tega, ko se pripadniki slovenske narodnosti zaradi našiti različnih svetovnih na-
zorov skoro niso hoteli med seboj poznati. V sedanjem času pa se vedno bolj množijo pojavi strpnosti, upoštevanja in tudi sodelovanja. Nedavno je bilo nekje rečeno, «da je fašizem hotel zbrisali s sveta slovenski narod ne glede na politično orientacijo njegovih pripadnikov«. Nikoli ne bi smeli tega pozabiti in se ravnati skladno s to ugotovitvijo! Prosvetna zveza pozdravlja vse napore za razumeva joče sodelovanje vseh Slovencev ne glede na politično usmerjenost. Posebej izreka priznanje slovenski mladini, Mladinski iniciativi ter športnemu združenju «Bor», ki so zgovorno dokazali, da stremijo, pre. ko in mimo starih zamer, v svetlejšo in bolj človečansko bodočnost. Zahvaljuje se tudi vsem tistim političnim strankam in posameznim osebam, ki so ob vsaki priložnosti z vso odločnostjo zagovarjale naše pravice do kulturnega življenja. Zahvaljuje se tudi vsem prosvetnim delavcem, članom prosvetnih društev, povcem, igralcem, nreda-vateljem, organizatorjem, režiserjem in pevovodjem, ki so v neugodnih razmerah vztrajno in nesebično prispevali za kulturno rast te naše, od usode toliko tepene veje slovenskega naroda.
A ta veja hoče v okviru demokratične države lojalno sodelovati na vseh področjih, spoštovati ustavo in biti res most, ki naj zbliža sosednja naroda in tako vzpostavi bratsko mednarodno sodelovanje. A ta veja hoče živeti, ker le tako bo mogla izpolniti to svojo plemenito nalogo. Našim grobokopom pa povemo le eno: Tu smo in tu ostanemo!
jejo danes na Goriškem trije zbori z dvema pevovodjema, na Tržaškem pa sedem zborov s štirimi pevovodji, in ugotavlja, da se bodo težave s pevskim kadrom zmanjšale, če bomo gojili mladinske in otroške zbore, da slovenski otrok že v rani mladosti vzljubi našo pesem. ~Kot zgled za tako skrb navaja poročilo prosvetno društvo Prosek - Kontovel, ki ima edino med društvi svoj otroški pevski zbor, ki ga vodi prof. Ignacij Ota. O kadrovski rezervi med našo mladino pa zgovorno priča tudi izvedba spominskega teka STEDO.
Ko ugotavlja, da so kadri srce prosvetnega delovanja, pravi po-
jega otroka. Pri tem sicer sodelujejo vsi zavedni Slovenci, mislimo pa, da bo najaktivneje posegla v to delo prav zavedna slovenska mladina, ki se je zadnje čase zdramila. Poročilo se tudi zavzema, da bi se na naših šolah mladina seznanjala tudi z našim protifašističnim in protinacističnim bojem.
Poročilo obravnava nato tudi vprašanje poročanja o delovanju prosvetnih društev v našem tisku. Pri tem omenja prosvetno prilogo Primorskega dnevnika ((Prosveta« in poziva društva, da sodelujejo pri tej prilogi s tem, da ji redno poročajo o svojem delu, o svojih uspehih in svojih težavah.
Po zaključeni zelo izčrpni diskusiji, ki je zajela številne probleme našega ljudsko prosvetnega delovanja in o kateri bomo izčrpneje poročali v prihodnji številki naše ljudsko prosvetne priloge ((Prosveta«, ter po poročilu verifikacije komisije, je občni zbor prešel k volitvam novega glavnega odbora. Predložena je bila samo kandidatna lista, ki jo je sestavil dosedanji odbor In katero je prečital predsednik volilne komisije Miro Prešel. Po vnesenih spremembah, do katerih je prišlo ob upoštevanju raznih predlogov in protipredlo-gov prisotnih delegatov, je bila kandidatna lista izvoljena z veliko večino prisotnih delegatov, ki so na lastno željo glasovali z dviganjem rok. Za novega predsednika SPZ je bil tako izvoljen ugledni tržaški kulturni in prosvetni delavec, umetnik dr. Robert Hlavaty, celotni sestav novega razširjenega odbora pa je naslednji:
predsednik: dr. Robert Hlavaty, podpredsednik: Vid Primožič, podpredsednik: Marjan Kont. I. taj-nik: Edvin Švab, II. tajnik: Silvan Križaiančič, blagajnik: Klavdij Repič, gospodar:	Edmund Košuta,
pevski zbori: Ubald Vrabec, Pavlina Komel, dramski odsek: Filibert Bcnedetič, Savina Remec, šolski odsek: Antonija Cok, godbeni odsek: Svetko Grgič, prireditve in predavanja: Silvij Tavčar, Saverij
Rožič, knjižničar:	Marjan Pertot,
tisk: Lojze Abram, šport: Franko Vitez in Davorin Pelicon, odborniki: Stojan Spetič, načelnik Slovenskega kluba v Trstu in načelnik kluba «Slmon Gregorčič« v Gorici, nadzorniki:	Gorazd Vesel, Darko
Švab in Miro Prešel, razsodišče: dr. Gojmir Demšar, Boris Race in Ivo Marinčič.
Po izvolitvi je predsednik volil, ne komisije povabil za predsedniško mizo novoizvoljene člane odbora, v imenu katerih se je delegatom zahvalil za izvolitev novi pred. sednik dr. Robert Hlavaty. Dr. Hla-vaty se je zahvalil za zaupanje, ki mu je bilo izkazano z izvolitvijo, se zahvalil dosedanjemu odboru in dosedanjemu predsedniku prof. U-baldu Vrabcu za njegovo plodno delo in zagotovil, da se bo novi odbor, ob nujno potrebnem sodelovanju vseh članov odbora, kakor tudi vseh društev in vseh prosvetnih delavcev na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji, pri-zadeval, da izpolni vse naloge, ki stoje pred njim in katere je nakazala tudi diskusija na občnem zboru, med katerimi zlasti priporočilo, da se tudi organizacijsko izvede v praksi že uveljavljena združitev SPZ in SHLP v eno samo enotno z ostalimi prosvetnimi organizaci-kakor tudi, da se vzpostavijo stiki z ostalimi prosvtenimi organizaci-jami in zvezami, ki delujejo na našem področju.
Tajniško poročilo: SKRBETI MORAMO ZA VZGOJO MLADIH STROKOVNIH KADROV!
Predsednikovemu poročilu je ta- iz Nabrežine kakor tudi vseh o-, korist manjšine, obenem pa kriti-koj sledila splošna razprava, ki se I stalih prosvetnih društev na Trza- žira kakršen koli pojav, ki Škoduje opirala v glavnem na tajniško | škem, Goriškem in v Beneški Slo- j je skupnim koristim našega na-poročilo, katerega pa na občnem | venijl.
zboru niso prebrali, ker so ga društvom in članom že teden prej razdelili, tako da so se lahko na diskusijo dobro pripravili. Vendar pa moramo na tem mestu povzeti vsaj glavne misli in glavne točke iz tajniškega poročila.
Po uvodni ugotovitvi, da se izvaja na nabrežinsko - devinskem področju najhujši raznarodovalni pritisk in da je bila zato posebna pozornost SPZ posvečena prav temu področju, je v poročilu rečeno med drugim:
»Kakor v tolikšnih primerih se je tudi v tem pokazalo, da imamo Slovenci v Italiji neizčrpne vire moči ravno v naši mladini. Prosvetno društvo »Igo Gruden« je po večletnem mrtvilu postalo zbirališče številnih vaščanov, zlasti mladine, ki je sklicala občni zbor, izvolila novi odbor ter poživela vrsto prosvetnih dejavnosti kot so pevski zbori, predavanja, družabno življenje v okviru prosvetnih večerov, obnoviti je poskušala tudi dramski odsek, posebno pa se je izkazala na spominskem teku ob 20-letnici osvoboditve.
Ko danes zborujemo v Nabrežini, z veseljem ugotavljamo, da je prosvetno delo zaživelo in da se mu odpirajo še nove možnosti razmaha. To je morda najlepši po zdrav, ki so ga mogli tukajšnji požrtvovalni delavci pripraviti ude' ležencem občnega zbora in pa tU' di sami Prosvetni zvezi, ki je že pred dvema letoma, na zadnjem občnem zboru v Gorici, sklenila, da bo naslednjega priredila ravno v Nabrežini.
Nabrežinski primer ni poučen samo zaradi svojih zunanjih ma-nifestativnih znakov, ampak tudi po svoji vsebini. V društvu «Igo Gruden« so se zbrali VSI, ki jim je pri srcu naš narod, njegov razvoj, predvsem pa njegov kulturni razvoj. Vsi so postavili na prvo mesto tiste plemenite cilje, ki morajo biti za nas Slovence v za. mejstvu izraz najvišjih strem-Ijenj: ostati na tej zemlji kot čir varji izročil naših dedov, predati našim poznejšim rodovom neokrnjenost narodnostnega značaja naših slovenskih vasi, neokrnjenost duha našega slovenskega človeka v Italiji. To so smotri vseh nas,
Ko nato govori o dejavnosti društev, pravi:
»Prav gotovo zaslužijo posebno pohvalo društva, ki so zelo in predvsem stalno aktivna. Takšnih društev je kar precej in jih ne bomo posebej naštevali, ker so vsem dobro poznana. Vendar pa ne gre podcenjevati tudi onih društev, ki prirejajo občasne krajevne prosvetne prireditve, ker za svoje razmere opravljajo dragoceno narod-obrambno nalogo. Končno so za nas važna tudi tista društva, ki se že več let ne pojavljajo s svojimi prireditvami, ampak obstajajo samo na papirju. Tudi njihov obstoj je za našo manjšino dragocen, ker predstavljajo zametek, ki se bo razrasel ob prvi priliki, ko bodo vse silnice v njem zaradi kdo ve kakšnih posebno ugod-
Vsebino ostalih pozdravov In posegov posameznih delegatov v diskusijo bomo objavili v širšem izvlečku v naši prihodnji številki priloge «Prosveta», ki bo izšla prvo nedeljo v juliju.
Uredništvo
naše probleme. Opazen je vedno tako smotri društva »Igo Gruden«
nih razmer našle skupno stično točko. Rezultat bo poživitev dejavnosti. če tako gledamo na prosvetna društva, in vse se nam zdi. da je takšno gledanje pravilno, tedaj za naše višje koristi opravičimo obstoj velikega števila prosvetnih društev, ki vsako ob času svoje najboljše letine dajejo vsebino naši zvezi in s tem zagon naši manjšini.«
Nato se tajniško poročilo dotika organizacijskega razvoja SPZ in pri tem zlasti ugotavlja, da je SPZ vključeno v Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, katere glavni cilj je neprestana borba za pravice Slovencev na vseh področjih, ne glede na njihovo politično pripadnost.
SKGZ se veseli — poudarja poročilo — vsakega napredka naše manjšine. Ker se ne pojavlja na volitvah, njeno delo ni preračunano na začasni volilni uspeh. Politične skupine navaja, da se zavzemajo za slovenske pravice, daje pobude za skupne nastope v
roda. Po svoji širini, po svojem značaju, po svojih ciljih — poudarja poročilo — je SKGZ dosledna borka za narodne pravice Slovencev v Italiji ter kot takšna tudi zagovornica tistih idealnih načel o sodelovanju vseh pripadnikov manjšine, kadar gre za odločanje o njenih vprašanjih kulturnega in go. spodarskega značaja.
Ko potem poročilo graja nekatere nezdrave pojave v odnosih med prosvetnimi društvi in SPZ in ko se zavzema za odpravo delitve na »mi« in «vi» in za večje medsebojno sodelovanje, ki je bilo v ostalem doseženo na področju pevskih zborov, prehaja na oris nadaljnjega organizacijskega razvoja SPZ, ki je v drugem obdobju razvoja postala izključno samo ljudsko prosvetna organizacija, in sicer enotna organizacija za vse Slovence v Italiji, tj. na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Poročilo ugotavlja, da je zveza zaradi zemljepisne razdalje med Gorico in Trstom kasneje začela delovati ločeno v Gorici in v Trstu; za lažjo povezavo med obema prosvetnima uradoma pa je bilo izbrano tajništvo, ki je bilo prožnejše za pogostejše sestanke. Poročilo ugotavlja, da je tajništvo sicer dobro delovalo, da pa se je žal vse delo in vsa odgovornost prenesla postopno izključno na taj. ništvo, kar zopet ni bilo za nadaljnji razvoj zveze koristno.
«Zaradi izkustev, ki smo sl jih pridobili po združitvi — je rečeno v poročilu — predlagamo, da se v glavni odbor, ki šteje sedaj 16 oseb iz vseh treh pokrajin, izvoli vsaj dvakrat toliko požrtvovalnih ljudi, ki se bodo redno sestajali: Goričani v Gorici, Tržačani v Trstu in Benečani v Čedadu. V razdobju dveh mesecev bi imeli skupne sestanke in sprejeli sklepe ter nakazali smernice za enotno delo in medsebojno pomoč.
Nato se tajniško poročilo dotika vprašanja strokovnih kadrov in u-gotavlja, da to vprašanje močno občutimo, da pa se ne smemo zadovoljiti samo z ugotavljanjem, da kadrov nimamo, temveč bi moralo kadre vzgojiti, ker bomo samo na ta način izrazili našo sposobnost in življenjskost ter samo tako o-pravičili obstoj prosvetne zveze.
Poročilo nato ugotavlja, da delu-
je nato vprašanja, o združitvi o-beh prosvetnih organizacij. O tem je bilo že govora na prejšnjih občnih zborih in tudi glavni svet SHLP ji že o tem razpravljal. To združevanje, je treba priznati, je že dolgo let v teku med samimi prosvetnimi društvi. Vsepovsod se opaža, da člani enega ali drugega prosvetnega društva medsebojno sodelujejo in si pomagajo, pri tem pa so padle že številne ovire.
Miro Kapelj je na koncu svojega govora z veseljem vzel na znanj'-, da je v tajniškem poročilu SPZ zelo točna ugotovitev, da ni važno, kateri stranki pripada član kateregakoli društva, važno je edinole to, da prispeva k širjenju in razcvitu prosvetnega delovanja. Samo enotni se bomo lahko zoperstavili nenehnemu raznorodovanju in obudili prosvetno delovanje na tistih področjih, ki so žal še neobdelana. Govornik je nato izrazil željo, da bi se o tem vprašanju bistvene važnosti izrekel občni zbor.
Novi predsednik SPZ dr. Robert Hlavaty z delom članov novega odbora
Pogled na delegate in golte na IS. rednem občnem zboru SPZ v dvorani pd »Igo Gruden v Nabrežini
ročilo, da je mladina duša tega delovanja in da ji moramo kot doslej vsekakor posvetiti veliko paž-nje tudi vnaprej, ker je mladina od svoje otroške dobe dalje kot mlado drevo, ki ga sadjar priveže k trdni opori, da lepo raste in se razvije v zdravo in plodovito drevo. Za uresničitev tega in drugih načrtov, nalog in zamisli pa mora SPZ razpolagati z večjo moralno in gmotno podporo, ker nam mora biti vsem jasno, da bo manjšina živela toliko časa, dokler bo duhovno živela.
Poročilo se nato dotika vprašanja stikov s Slovensko hrvatsko ljudsko prosveto in pravi:
«Predstavnik SHLP se je udeleževal naših občnih zborov. V tej prosvetni organizaciji so vključena društva, katerih člani so v glavnem pristaši KPI. Razvoj na ljudsko prosvetnem področju pa je šel danes že tako naprej, da ni več važno, če so člani prosvetnega dru. štva vpisani v KPI, PSI ali če volijo za skupno slovensko listo; važno je, da društvo kot celota deluje v naprednem duhu, da deluje kot narodnoobrambna celica, ki druži, izobražuje in zabava slovenskega človeka v njegovem materinem jeziku ter v skladu z našimi narodnimi in kulturnimi izročili. Ne bo torej odveč, če si tudi mi zastavimo vprašanje:	čemu dve
prosvetni organizaciji? Hkrati, ko si zastavljamo to vprašanje, pa u-gotavljamo tudi drugo važno resnico, da ni dopustno izrabljati prosvetnih društev in prosvetnega delovanja sploh v kakršne koli strankarske namene.« In še:
»Naši kulturni in prosvetni koncepti morajo ostati široki in sprejemljivi za vsakega Slovenca, ki se opira na prej omenjene ideale, ne glede na stranko, ki ji pripada. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da volimo Slovenci v Italiji različne stranke in da si bomo kot volivci nasprotovali med seboj zaradi različnih političnih stališč, da pa smo si Slovenci lahko enotni, ko pojemo Prešernovo »Zdravico«, da lahko smo in moramo vsi biti obiskovalci Slovenskega gledališča, da kultura v vsej svoji razsežnosti nima meja in je zaradi svoje univerzalne govorice pristopna ne le za ljudi različnih političnih gledišč, ampak tudi za ljudi različnih narodnosti in ras.
Tajniško poročilo nato obravnava poletne prireditve na prostem ln vprašanje dvoran, pri čemer o-menja intenzivno delovanje v novem Kulturnem domu in pa po manjkanje dostojne dvorane v Gorici in pri tem poudarja, da bo SPZ vložila vse napore za čim prejšnjo zgraditev Kulturnega doma v Gorici.
Posebno poglavje je nato v poročilu posvečeno slovenskemu šolstvu na Tržaškem in Goriškem v katerem ugotavlja, da se je v zadnjih letih število učencev na slovenskih osnovnih šolah nekako u-stavilo in da je to pripisati zboljšanju odnosov med obema tu živečima narodoma, kakor tudi zmanjšanju šovinizma in političnega pritiska. Vendar pa je še vedno potrebno — poudarja poročilo — da smo budni in ču.ieči ob razvoju na*'e šole. Nasa naloga je, da nrepričuiemo še tiste nezavedne in omahljive slovenske starše,
Pozdrav zastopnikov povabljenih ustanov
Še pred diskusijo samo pa so občnemu zboru prinesli pozdrave predstavniki povabljenih, prosvetnih in kulturnih ustanov:
Svoje pozdrave so prinesli: predstavnik p.d. «Igo Gruden« Slavko Pertot kot gostitelj, Andrej Kokot za Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca, Vid Štempihar za Zvezo KPO Slovenije iz Ljubljane, Miro Kapelj za Slovensko-hrvatsko ljudsko prosveto, Rado Rauber za Slovensko gledališče, Vlado Švara za Glasbeno Matico, dr. Jože škerk kot deželni svetovalec Slovenske skupnosti, Drago Legiša kot župan devinsko-nabrežinske občine, Mario Kont za društvo «Ivan Trinko« iz Čedada in kot predstavnik beneških Slovencev, Jožica Smet za Slovensko planinsko društvo iz Gorice, Jože Cesar za športno združenje «Bor», Stojan Spetič za Mia-1 dinsko inizlativo in še predstavni-' ki raznih prosvetnih društev, včlanjenih v SPZ. Slovenska prosveta je poslala občnemu zboru pismen pozdrav in želje za uspešno delo.
umrlo kulturno in prosvetno delovanje.
Na koncu svojega pozdravnega govora pa Je Slavko Pertot izrazil upanje po združitvi vseh dobromi-slečih Slovencev za procvit kulturnega življenja v Nabrežini. Društvo «Igo Gruden« je ponovno zaživelo, ker se je mladina z vso voljo poprijela dela in poskrbela za to, da se prosvetno življenje v Nabrežini lepo odvija. Končno je govornik izrazil upanje, da bo SPZ priskočila na pomoč društvu, da bo kos nalogam, ki si jih je postavil odbor.
DRAGO LEGIŠA
SLAVKO PERTOT
za p.d, »Igo Gruden«
Zbrane delegate društev je ob otvoritvi diskusije pozdravil dolgoletni društveni tajnik v Nabrežini Slavko Pertot, ki je med drugim povedal naslednje:	((Nabrežinski
prosvetarji smo ponosni, da je SPZ izbrala naš kraj, kjer se danes vrši redno zasedanje občnega zbora zveze. Zavedni Nabrežine! pozdravljamo vse navzoče zastopnike prosvetnih društev, glavni odbor in Jim kličemo: dobrodošli v dvorani PD «Igo Gruden« v Nabrežini!«
Slavko Pertot Je nato razčlenil tajniško poročilo, ki so ga dobili v pregled predstavniki društev, katerem se poudarja, da je nabrežinsko področje najbolj izpostavljeno raznarodovalnemu pritisku Prav zaradi tega je SPZ sprejela predlog, da bo nedeljski občni zbor prav v Nabrežini. Pri tem pa je omenil, da je zahodni del de vinsko nabrežinske občine še najbolj izpostavljen raznarodovanju, zato bi bilo primerno, da bi SPZ posvetila vso pažnjo prav tem kra-
ANDREJ KOKOT
za Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu
V imenu vseh prosvetnih društev na Koroškem ter Slovenske prosvetne zveze v Celovcu je prinesel pozdrave tajnik zveze Andrej Kokot. Povedal je, da vsem rojakom v Italiji prinaša pozdrave rojakov v Avstriji in še posebno tistih pevčev, ki so se pred kratkim udeležili koncerta v Kulturnem domu.
župan devinsko-nabrežinske občine
2upan devinsko - nabrežinske ob čine Drago Legiša je v svojem pozdravu med drugim dejal: «Kot župan nabrežinske občine sem čutil dolžnost, da se odzovem vabilu, ki mi ga je poslal odbor SPZ, da se udeležim današnjega občnega zbora in da ta XVI. občni zbor toplo in prsrčno pozdravim. Današnjemu občnemu zboru želim iz vsega srca mnogo uspehov in želim zlasti, da bi s svojimi sklepi krepko posegel v bodočnost prosvetnega delovanja naše občine, ln vsega ozemlja v Italiji, na katerem živi naša manjšina, zlasti pa seveda, da bi pripomogel k poživitvi kulturnega dela v naši občini.
Mi vsi vemo, da obstaja, odnosno da je obstajal široko zasnovan načrt, ki Je težil za tem, da korenito spremeni etnično sestavo naše občine. Na žalost je ta načrt kljub odporu, ki smo ga nudili, do neke mere tudi uspel. Upamo pa, da je glede na novo politično vzdušje, ki ga moramo kot ob jektlvni ljudje priznati, ta razna rodovalni val zaenkrat zaustavljen S tem pa ne rečem, da naša bud nost ni še vedno potrebna.
V tej zvezi je potem župan Drago Legiša opozoril na naše lastne odgovornosti, predvsem v zvezi z upadanjem števila otrok v slovenskih osnovnih šolah in pa v zvezi z dejstvom, da slovenski lastniki zemljišč v devinsko-nabrežinski občini brez pritiska in tudi brez potrebe prodajajo zemljo, ki tako prehaja iz slovenskih v italijanske roke. Prav tako se je dotaknil tudi perečega problema mešanih zakonov z ugotovitvijo, da zahaja večina otrok iz takih zakonov v italijanske šole. Vsi, ki jim Je pri srcu slovenska stvar na tej naši zemlji, in kulturni ter prosvetni delavci so za to Se najbolj poklicani, se morajo zato prizadevati, da se taki pojavi preprečujejo in da so nam pri tem vodilo Kajuhovi verzi.
Vsi pevci so tedaj iz Trsta odnesli globok vtis, da so prišli med brate, s katerimi jih druži ista usoda v vsakodnevni borbi za pridobitev najbolj osnovnih človečanskih pravic. Andrej Kokot je nato izrazil željo, da bi se stiki med Slovenci v Italiji in Slovenci na Koroškem še bolj poglobili, da bi bilo med brati v zamejstvu tesno sodelovanje, ker samo ob tesnem in skupnem sodelovanju bo moč doseči velike uspehe na prosvetnem in kulturnem polju.
VID ŠTEMPIHAR
za KPO Slovenije
MIRO KAPELJ
ki pomišljajo kam bi vpisali svo- jem. da ne bi tam popolnoma iz-
za Slovensko-hrvatsko ljudsko prosveto
V imenu društev in prosvetnih organizacij, ki so včlanjene v Slovensko-hrvatsko ljudsko prosveto je nato pozdravil občni zbor SPZ Miro Kapelj in voščil občnemu zboru in novemu odboru obilo uspeha pri težavnem delu. Dotaknil se
V imenu republiškega sveta zveze kulturnih organizacij v Sloveniji Je prinesel pozdrave Vid Štempihar in omenil da je SPZ mnogo prispevala in se potrudila, da Je bilo prosvetno delo živo in uspešno. Priznal Je, da je treba premostiti stotere težave, kljub temu pa je zelo razveseljivo, da Je med Slovenci v zamejstvu trdna volja, da pripomorejo s svojimi močmi k dviganju kulture in prosvete. Štempihar Je nato pozdravil prisotne in izrazil željo, da bi novoizvoljeni odbor zastavil vse sile za dasego ciljev, ki si jih postavlja SPZ.
VODSTVI SKGZ IN ITALIJANSKE UNIJE STA RAZPRA VLJALI O PROBLEMIH MANJŠINSKEGA ŠOLSTVA
Nerešena vprašanja slovenske šole v Italiji terjajo čimprejšnjo pravično rešitev
Poročilo o stanju v Šolstvu in o šolskih problemih slovenske etnične skupine v Italiji je na nedeljskem srečanju na Reki prebral podpredsednik Slovenske kultumo-gospodarske zveze dr. Peter Sancin:
V šolskem letu 1945-46 so se uresničili upi slovenske majšine v Italiji. Po dvajsetih letih so se ponovno odprli otroški vrtci, o-snovne in srednje šole s slovenskim učnim jezikom na področjih, ki jih je zasedla anglo-ameri-ška vojaška uprava. Na področju tedanjega Tržaškega ozemlja so se odprli trije otroški vrtci, (Bar-kovlje, Rojan in Sv. Ivan), osnovnih šol, ena nižja srednja šola, en znanstveni licej in en trgovski tehnični zavod merkantilne smeri. V goriški provinci so se odprli štirje otroški vrtci, 18 osnovnih šol, ena nižja srednja šola, en klasični licej in eno učiteljišče. Vse te šole pa niso zadostile potrebam slovenskega šolstva, zato je slovenska javnost (kulturne organizacije, politične stranke in direktno zainteresirani starši) nenehno pritiskala na oblasti, da bi dosegla otvoritev še drugih šolskih zavodov. Tem naporom se je delno ugodilo, tako da ima danes slovenska manjšina skupno 37 otroških vrtcev, 56 osnovnih šol s 1432 učenci in 17 srednjih šol in zavodov s 1304 dijaki.
Sistem, ki vodi delovanje manjšinskih šol, se v glavnem krije z načeli in uredbami, ki veljajo za italijanske šole. Tako so slovenske šole v Italiji izenačene z italijanskimi v pogledu ustroja, učnih načrtov, metode pri pouku in organizacije z eno samo razliko, da je namreč dodan slovenskim šolam slovenski jezik in da je učni jezik slovenski tudi pri drugih predmetih. Precejšnja razlika pa je v dejstvu, da imajo slovenske šoie pomanjkljiv pravni status, kar je v veliko škodo pri delovanju šol samih.
Otroški vrtci v Italiji niso državni. Za ustanovitev in njihovo delovanje morajo poskrbeti občine. V pokrajini Furlaniji-Julijski krajini je malo občin, ki skrbijo, čeprav delno, za to potrebno družbeno ustanovo; v večini primerov sklepajo občine pogodbe z ONAIRC (Opera Nazionale Asili Infantili Regione di Con-fine) zato, da olajšajo že tako deficitne občinske bilance. Na tak način imamo nekoliko vrtcev občinskih in pod upravo ONAIRC (v mnogo večjem številu), ki imajo poseben oddelek za slovenske otroške vrtce. Kar se tiče Tržaškega ozemlja, bi lahko rekli, da ustreza mreža otroških vrtcev potrebam manjšine. Ni pa tako v goriški provinci, kjer se čuti v tem pogledu pomanjkanje, ki ga upravičujejo oblasti s tem, da se sklicujejo na obstoječe zakone, ki določajo, da mora biti najmanj 15 otrok za otroški vrtec (to velja samo za otroške vrtce ONAIRC, medtem ko ustanavljajo občine vrtce s katerimkoli številom otrok). Sklicujoč se na temeljna načela, ki bi morala u-ravnavati skrb za manjšine, je vsako sklicevanje oblasti za take zakone za nas nesprejemljivo. Zato smatramo, da bi se morali ustanavljati otroški vrtci tudi v krajih, kjer število otrok ne doseže 15, tudi če bi to moralo prinašati krajevnim oblastem viš. ja bremena. Znano je tudi, da je bilo ukinjenih mnogo slovenskih osnovnih šol zaradi pomanjkanja učencev tam. kjer ni bilo slovensk h otroških vrtcev (n. pr. Tržič, Ronke, Mirnik itd.). To se more razložiti s tem, da morajo mnogo starši zaradi svojega dela zaupati otroke italijanskim o-troškim vrtcem, ker ni slovenskih, in tako se zgodi, da jih nato vpisujejo tudi v italijanske osnovne šole.
Število slovenskih osnovnih šol je zadostno na Tržaškem ozemlju kot v goriški provinci, razen v Ronkih. kjer bi bilo potrebno ponovno odpreti (seveda se mora prej odpreti slovenski otroški vrtec) slovensko osnovno šolo, ki je delovala do leta 1956-57.
Vprašanje srednjih šol, vključno bivših nižjh strokovnih šol, je mnogo bolj komplicirano. V šolskem letu 1963-64 je stopila v veljavo reforma o šolskem ustroju v Italiji. Ukinile so se nižje srednje šole, nižje trgovske, industrijske in druge strokovne šole in sc je ustanovila enotna nižja srednja šola, ki daje homogeno izobrazbo šolski mladini v republiki in ne izključuje nikogar od te pravice, da si pridobi višjo izobrazbo.
Ta reforma je odprla probleme, še v posebni meri v šolah s slovenskih učnim jezikom. Z ukinitvijo vseh vrst nižjih strokovnih šol in z njihovo spremembo v enoten tip nižje srednje šole (na Tržaškem ozemlju so vse te strokovne šole spremenjene v nižje srednje šole), ima slovenska manjšina preveliko število nižjih srednjih šol, istočasno pa izgubljajo slovenski dijaki možnost strokovno se izobraziti v različnih industrijskih, trgovskih in obrtniških smereh, ker še nj predvideno ustanavljanje slovenskih srednjih strokovnih šol (obstajajo pa take italijanske šole). Iz teh razlogov zahteva slovenska manjšina v Italiji, da se odpre tudi za slovenske dijake možnost, da si pridobijo potrebne naslove strokovne izobrazbe v slovenskih šolah in da naj se zaradi tega ustanovijo strokovni zavodi za trgovino, industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom.
Kakor je že prel bilo omenjeno, je potrebno reorganizirati sedanje slovenske enotne srednje šo-le na Tržaškem, ki so sedaj glede na enotnost prj učnih načrtih in pouku preštevilne. Dve izmed obstoječih nižjih srednjih šol (n. pr. v Rojanu in pri Sv. Ivanu) bi se lahko spremenili v strokovna zavoda trgovinske in industrijsko-obrtniške smeri (vsak po tri leta), v Gorici pa naj bi s«- ustanovil namesto ukinjene nižje trgovske strokovne šole triletni strokovni zavod trgovinsko smeri. Tako bi se odprla z» dijake po osemletni šolskj ob-važnosti, ki ne nameravajo nadaljevati študijev na sedanjih
višjih srednjih šolah, možnost, da se izobrazijo v strokovno smer.
Drug problem je za slovenske višje srednje šole. Sedaj delujejo znanstveni licej, trgovski tehnični zavod merkantilne smeri, oba v Trstu, in po ena klasična gimnazija in po eno učiteljišče tako v Trstu kot v Gorici. V Italiji, kakor tudi med slovensko manjšino, je prekomerno število učiteljev, zaradi česar menimo, da ni potrebe po dveh učiteljiščih. Nasprotno pa čuti slovenska manjšina močno pomanjkanje industrijskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom: dokaz za to je dejstvo, da se mnogo slovenskih dijakov po končanj nižji srednji šoli vpisuje tako v Gorici kot v Trstu v italijanske industrijske tehnične zavode, in to zato, ker je mladina po takih šolah visoko kvalificirana in ne zadeva na težave pri svojj uveljavitvi v prokuktivnem življenju v deželi. Zato bi bil0 mnogo bolj koristno in pozitivno za slovensko manjšino, in ne samo zanjo, da se slovensko učiteljišče v Trstu spremenj v industrijski tehnični zavod.
Pravni položaj, in seveda s tem funkcionalni in organizacijski, je za slovenske šole v Italiji še zelo težak. Anglo-ameriška okupacijska oblast je sicer ponovno odprla slovenske šole raznih stopenj, n; pa poskrbela za to, da bi jim dala določne pravne u-redbe. V največ primerih se je o-mejila na to, da je izdala okrožnice upravnega značaja, ki niso niti vse izšle v tedaj veljavnem uradnem listu. Tako se je znašla italijanska uprava kot naslednica pred šolsko organizacijo v korist slovenske manjšine, ki je bila «de facto», ni pa imela določnih odredb pravnega značaja. Čakati je bilo treba do leta 1961, ko je zakon štev. 1012 od 19. julija 1961 formalno ustanovil z nekaterimi kasnejšimi dodatnimi dekreti že delujoče slovenske šole, ki jih je za Tržaško ozemlje številčno in podrobno določil londonski sporazum iz leta 1954. Glede na dejansko stanje se lahko trdi, da so nekatere vrste šol bolj ali manj formalno priznane, druge pa, zlasti enotne nižje srednje šole, še danes čakajo na bolj določno u-reditev. Vse to vleče za seboj težko in neznosno negotovost, ker se še danes ne izvajajo vse norme, ki so izšle.
V otroških .vrtcih, poučujejo o-troške vrtnarice, ki imajo diplomo tako imenovane italijanske metodične šole. Zato marsikatere ne ustrezajo pri svoji nalogi tudi zaradi pomanjkljivega znanja slovenskega jezika. Poleg tega manjka tudi potrebno osebje za nadzorovanje znanja v slovenskem jeziku .Slovenski otroški vrtci bi gotovo delovali z večjim uspehom, ko bi se poskrbelo s posebno normo, da bi se tudi slovenske učiteljice mogle udeleževati natečajev za to vrsto pouka.
Učno osebje slovenskih osnovnih in srednjih šol je v zelo negotovem položaju na splošno. Celotno število 366, ki zajema učno osebje, ravnatelje šol in didaktične ravnatelje, je v največji meri v začasnem delovnem razmerju, imenovano od leta do leta. in praktično nim.i možnosti doseči stalnosti v službi, ker ni nobenih natečajev še za pridobitev stalnosti. Paradoksno je, da je danes potrebno izvršiti celotno upravno pot skozi u-sposobljenostne Izpite in natečaje za stalnost za italijanske šole, da se potem doseže, da se ‘aki z italijanskih šol dodeljujejo slovenskim, kjer naj učijo, vodijo, upravljajo in nadzorujejo te Šole. Ne more se trditi, da takšno stanje močno ne škoduje pedagoški usposobljenosti osebja, kar prinaša za seboj posledice, ki šo razumljive.
Tudi ni določnih dispozicij za učne načrte in programe, kar napravlja to stanje še bolj neznosno.
Nikakor se ne sme več odlašati s tem, da se pristopi čimprej k stvarni uveljavitvi vsega tega, kar je že bilo določeno, in da se dokončno izdajo še potrebne norme, in to ne samo v pogledu učnih programov, osebja in obstoječih šol, ampak tudi glede nadzorstvene službe in ureditve posameznih mest za slovenske šele na šolskih skrbništvih v Trstu in Gorici.
Za nas ni sprejemljivo, da je na visokih položajih pri šolski organizaciji samo osebje z italijanskim jezikom, pri čemer prihaja do absurdov, da morajo šolski nadzorniki in drugo višie o-sebje z italijanskim jezikom odgovoriti na vprašanja o učinkovitosti, metodskem podajanju in o uspehih slovenskega učnega o-sebja
Pri tem je treba podčrtati zelo delikatno vprašanje, in to je vprašanje strokovne priprave učnega osebja. Iz različnih razlogov ne bomo tu naštevali ne prejšnjih anglo-ameriških, oe kasnejših italijanskih oblasti, ki niso nikoli dajale spodbud za uradne stike med šolskimi zavodi slovenske manjšine in Slovenije. Tako je n. pr. cela generacija učiteljev končala študije na naših učiteljiščih, .tj. učiteljev, ki učijo sedaj v slovenskih osnovnih šolah, in ki nimajo vsaj v jezikovnem pogledu popolne strokovne izobrazbe. Isto velja za profesorje na nižjih in višjih slovenskih srednjih šolah iti morda še v večji meri, ker so povečini končali študije na italijanskih univerzah To učno osebje samo čuti potrebo po pridobitvi strokovne izobrazbe v slovenskem jeziku; dokaz za to je velik uspeh. k» ga je imel to zimo v Trstu organizirani seminar in soglasno odobravanje delovanja jugoslovanskega pedagoškega svetovalca v Trstu, prof. MihePča. 7,ato smatramo za potrebno, da se ne vztraja samo pri začetih iniciativah, ampak da se raztegne kompetenca pedagoškega svetovalca tudi na slovenske šole na Goriškem in da se določijo tudi za to učno osebje posebni seminarji, da so s tem pribije poiem o enotnem ravnanju z manjšino
Člen 5 posebnega statuta raz-
ločno priznava slovenski manjšini na Tržaškem ozemlju pravico, da se poslužuje v odnosih z oblastmi slovenskega jezika. Pri čisto notranjem delu se upo-rablja slovenski jezik na posameznih šolah na Tržaškem ozemlju, v odnosih pa med ravnatelj, stvi različnih šol in Šolskim skrbništvom pa se uporablja izključno italijanski jezik, v popolnem nasprotju s prej imenovanim členom. V goriški provinci pa, kjer ne veljajo določbe posebnega statuta, se skoraj izključno uporab, fja italijanski jezik v notranjih odnosih med učnim osebjem in njihovimi ravnatelji. Želeti bi bilo, da se na tem področju uveljavijo bolj pravična in pravilna načela, ki varujejo etnične manjšine.
Čeprav imajo slovenske šole v mnogih primerih primerna in moderna poslopja, jim manjka bodisi splošna bodisi tehnična o-prema. Kar v navado je že prešlo, da nekatere manjšinske organizacije dopolnjujejo od časa do časa šolske knjižnice, ker so nezadostni fondi, ki jih dajejo v te namene šolske oblasti. Pomanjkanje fondov povzroča tudi težave pri izdaji šolskih učnih knjig. Republika je prevzela v zadnjih letih nase breme, da skrbi za brezplačno razdeljevanje učnih knjig učencem osnovnih šol in v tem smislu se preskrbujejo na državne stroške učne knjige za učence slovenskih osnovnih šol. V ostalih šolah pa nastaja veliko pomanjkanje učnih knjig zato, ker so težave za uvoz učnih knjig iz Slovenije. Zato smatramo, da bi morala določiti fonde v ta namen drža-
va. ki ima posebne dolžnosti do manjšine, in pripraviti vse potrebne pripomočke za izdajo vseh listih učnih knjig, ki jih ni mogoče vpeljati iz Jugoslavije.
Šolska pomoč dijakom v Italiji, ki živijo v težavnih ekonom-skin pogojih, se razvija bodisi z razpisi štipendij bodisi z brezplačnim zatočiščem v različnih vzgajališčih. Slov. študenti uživajo enakopravno ravnanje z ital. v pogledu državnih in poldr-žavnih štipendij, ne uživajo pa mesečnine, ki bi jo dajala država ali javne ustanove dijakom v slovenskih vzgajališčih. Dijaška Matica, ki upravlja dve vzgajali-šči (eno v Trstu in eno v Gorici), je večkrat prosila za podpore in dajatve za ti dve vzgajali-sči, k; razvijata veliko človekoljubno dejevnost, ki je v tako smer nenadomestljiva. Vse prošnje so bile doslej skoraj brez uspeha. Samo tradicionalnemu vzajemnemu čutu slovenske manjšine se moramo zahvaliti, da imajo tudi zelo siromašni slovenski dijaki možnost končati svoje študije, čeprav se v tem pogledu uspeva le z naj večjimi napori in težavami zaradi velikih finaninih bremen. Želja je, da oi italijanska država poskrbela tudi s a slovenske študente vse tiste podporne oblike, ki obstajajo pri podpiranju italijanskih vzgojnih zavodov, kot so dijaški domovi in druga vzgajališča.
Nekateri slovenski učitelji že deset let skrbijo za to, da izhaja »Galeb«, revija za učence slovenskih osnovnih šol; dijaki slovenskih srednjih šol pa pišejo in polnijo pod vodstvom nekaterih profesorjev revijo »Literarne va-
je« s svojimi prispevki v prozi in poeziji.
Študenti se močno udeležujejo življenja v različnih manjšinskih organizacijah, v športnih, kulturnih in zabavnih društvih in so sredi vse dejavnosti, ki označuje slovensko manjšino.
Po logik; bi seveda pričakovali, da se^ tudi učno osebje aktivno udeležuje življenja in delovanja slovenske manjšine zunaj šole in mimo poučevanja in da se zanima za njene probleme. Zal pa moramo ugotoviti, da je, razen ne-kaj redkih častnih izjem, vztrajna apatija in popolno nezanimanje učiteljstva zunaj šole. Redki so primeri, da najdemo šolnika, ki aktivno dela v kulturnih organizacijah in prosvetnih društvih, ki vodi in usmerja lastne učence po podegoških načelih, da si mladina po njih oblikuje lastno osebnost. Razloge za to odmaknjenost lahko najdemo v rastočem ločevanju, ki se zlasti javlja po tej vojni, šolnika od šole, glede česar se dobj skoraj vtis, da je šolnik navaden uradnik, ki misli, da je izvršil svojo dolžnost, če je končal urnik svojega šolskega dela. Pri tem je treba pribiti tudi dejstvo, da šolnik ne čuti dovolj odgovornosti za svoje poslanstvo pri vzgoji novih generacij slovenske manjšine.
Na koncu lahko rečemo, da so problemi slovenskega šolstva subjektivnega in objektivnega značaja, ki pa so med seboj tesno povezani, v kolikor odseva iz njih neprestan abnormalen polo-žal in nejasen vpogled v odnose, ki morajo biti med manjšino in državo.
Poročilo o italijanskih šolah v Jugoslaviji
»Splošni zakon o šolstvu v Jugoslaviji jamči vsem nacionalnim skupinam iste pravice, kakor ostalim narodom posameznih republik. V skladu s temi zakoni se razvija tudi šolstvo italijanske narodne skupine, ki ga urejajo še posebne uredbe o šolstvu posameznih republik, kjer žive pripadniki italijanske narodnosti, t.j. v SR Sloveniji in v SR Hrvatski. Poleg tega je šolski sistem popolnoma v skladu tudi z uredbami memoranduma londonskega sporazuma. Pripominjamo pa, da je sklicevanje na londonski sporazum bolj praktičnega pomena kot pa stvar načelnosti, v kolikor so načela jasno začrtana že v omenjenih zakonskih uredbah.« — Tako je začel svoje poročilo prof. Arminia Scha-cherl, ki je na nedeljski konferenci na Reki o manjšinskem šolstvu poročal o razmerah v italijanskem šolstvu v Istri in na Reki. Prof. Schacherl je v svojem poročilu povedal, da italijanskim šolam in predšolskim ustanovam uredbe zagotavljajo popolno enakost z ostalimi podobnimi ustanovami in da Je zaposleno osebje vsestransko pravno zaščiteno. Tudi spričevala in diplome teh šol imajo polno pravno veljavo, tako za vpis v nadaljnje šole kot za razne službe. Mreža osnovnih šol za ital. narodno skupnost je razprostranjena vzdolž vse morske o-bale, kjer žive pripadniki italijanske narodnosti in ustreza potrebam in zahtevam Italijanske skupnosti. Prof. Schacherl je dobesedno nadaljeval:
nimamo 28 osnovnih šol in oddelkov v dvojezičnih šolah, od katerih 15 v puljskem okraju, 9 na Koprskem in 4 v reškem okraju. Vse te šole Je v minulem šolskem
«iiaiiiiiiaMMaiiMiiiitiiiiMtiiiaiiiiiiaMiiiilliiiaiiiaaai1iStavtailliiiVgf,iiBiiaiailViaiiailaaiaatiaa,ll,ia,lliMAIt,l,ll,ia,,il||t|lvv||a|giaM,afB||||aia|||lv,|||a||f|V|,||ljaai||||||||||||a,|,|t||illi,i,|ll,B,iatiaiiaavlliatiiaitAuaatilvvailiitiililliiriiliiMiin
Razmere v slovenski šoli v Italiji in italijanski šoli v Jugoslaviji v govorih številnih diskutantov
V nedeljo je bila na Reki skupna seja izvršnih odborov Slovenske kultumo-gospodarske zveze in Italijanske unije za Istro in Reko, na kateri so obravnavali šolska vprašanja slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji. Poleg izvršnega odbora unije in njene komisije za šolstvo ter izvršnega odbora SKGZ in njene šolske komisije, so temu srečanju prisostvovali: generalni konzul ital. republike v Kopru Amedeo Cerchione, jug. konzul v Trstu Jože Gačnik, Irena Bijelič, predsednica komisije za narodnostna vprašanja pri glavnem odboru SZDL Hrvatske, Bojan Stu-lar kot predstavnik komisije za narodnostna vprašanja pri izvršnem svetu SR Slovenije, Crt Kolenc, član jugoslovanske komisije pri mešani komisiji za izvajanje videmskega sporazuma, dr. Svetozar Polič, predsednik koprske medobčinske komisije za narodnostna vprašanja, Tagica Lončarič, načelnica sveta za družbene službe za okraj Reka, prof. Stane Mihelič, pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem.
Ko sta predsednik SKGZ Boris Race in predsednik Italijanske unije Antonio Borme na kratko prikazala namen sestanka in pozdravila navzoče, sta referenta prof. Arminio Schacherl in dr. Peter Sancin prebrala poročila o italijanskem šolstvu v Jugoslaviji, odnosno o stanju šolstva in šolskih problemih slovenske etnične skupine v Italiji. Po prečita-nju referatov je sledila majhna pavza, nakar se je začela diskusija. Kot prvi se Je javil k besedi prof. Jože Umek, ki Je najprej spregovoril o položaju učnega osebja na slov. šolah v Italiii.
Najprej Je nadrobno opisal dolgo pot, preden je bila siovens ;a šola v Italiji uzakonjena, pa čeprav še vedno ne v celoti in povsem zadovoljivo. Nato se je ustavil pri položaju slovenskega učnega osebja, ki je po vsej verjetnosti najbolj kočljiva zadeva vse slovenske šole v Italiji. Ne glede na vse napore in poskuse je le malo tistih slovenskih učnih moči, ki imajo svoj službeni položaj urejen, dočim je pretežna večina profesorjev in učiteljev, ki so le začasno nameščeni in jim ves čas grozi nevarnost, da jutri ostanejo na cesti. Morda bodo najbolj zgovorni naslednji podatki: Na Tržaškem in Goriškem je danes skupno z didaktičnimi ravnatelji in nadzornikom 176 učiteljev ter še 190 profesorjev, če k poslednjim prištejemo tudi mv"i-telje ln katehete. To se pravi, da imamo skupno 366 učnih moči. Od teh pa jih je komaj 75 slamo ali delno nameščenih, ostalih 291 učnih moči pa je le začasno nameščenih, to se pravi, da Je kar
79.5	odst. učnega n'—’-1....-i slo-
venskih šolah le začasnega.
Govornik Je nato	.udi o
predmetniku na slovenskih šolah, kot tudi o Salvinijevem učnem načrtu, ki je posebno prizadel slovenske profesorje
»Ta krivica — je nadaljeval — vleče v šolskem letu 1964-65 Se drugo škodo za seboj v slovenskem šolstvu, ki je nastala z imenovanji za to šolsko leto. Vsi, ki so bili imenovani na slovenske nižje srednje šole, morajo imeti najmanj po 18 tedenskih učnih ur za polne mesečne pre-
jemke. Ker so šolske oblasti tudi tako napravile pri imenovanjih, so bili nekateri premeščeni na druge srednje šole s polnim ali znižanim številom tedenskih učnih ur in s polnimi ali znižanimi mesečnimi prejemki iz razloga, ker zanje ni ostalo več mesta na prejšnji šoli. Zaradi tega so nekateri izgubili službeno mesto in samo suplirajo, če kdo zboli ali iz drugih razlogov manjka v Soli, ali pa doživeli globoko znižanje tedenskih učnih ur na devet, enajst, dvanajst in prejemajo zaradi tega polovično ali dvetretjinsko plačo, čeprav so povečini profesorji po poklicu in so se usposobili samo za to, da bi učili na slovenskih srednjih šolah. Medtem pa še vedno ostajajo na slovenskih srednjih šolah nekateri, ki slabo obvladajo slovenski jezik, s polnimi učnimi urami in s polnimi mesečnimi prejemki in se še vedno nameščajo nanje študentje z italijanskih univerz, ki odjemajo izkušenim profesorjem učne ure in plačo, medtem ko nimajo pravice poučevati na slovenskih srednjih šolah tisti, ki so končali slovenske srednje šole v Trstu ali v Gorici in diplomirali na ljubljanski univerzi iz slovenistike, če niso prej nostrificirali diplome na eni izmed italijanskih univerz v italijanskem jeziku. Kolikšen absurd! Mislimo, da take razmere v šolstvu slovenske manjšine niso zdrave in da si takih razmer ne želi nihče, ki mu je slovenska šola pri srcu. Za dober uspeh v šoli in za rast slovenskih šol bodo gotovo bolj pomembni izkušeni šolniki, kakor pa študentje, pa čeprav imajo italijansko državljanstvo. Italijansko državljanstvo ne sme biti prvi pogoj za poučevanje na slovenskih šolah! Jutri pa bo lahko na osnovi te-j prišel nekdo, ne vemo od kod, ki se je že zdavnaj umaknil iz sredine Jugoslovanske etnične skupine. in bo zahteval imenovanje na slovenskih srednjih šolah samo zato, ker je opravil usposob-ljenostni izpit (abtlitazione) iz slovenskega jezika, ki se danes razpisuje poleg drugih tujih jezikov za italijanske šole. čeprav ne vemo, s kakšnimi nameni.
Ko Je nato pohvalil rezultate letošnjega didaktično-metodičnega seminarja, ki je bil v marcu or-ganizirr i v Trstu in rekel, da naj bi to ne bil poslednji, je še poudaril potrebo po strokovni pedagoški reviji.
Aoollinio Abram Je spregovoril i problemu avtonomije italijanske šole in sicer je v zvezi s tem izrazil mnenje, da je treba problem italijanske šole v nekaterih zadevah ponovno proučiti in vsestransko pripomoči, da bi se sčasoma eliminiral koncept manjšine ln večine.
Prof. Leo Fusilli pa je govoril o poklicni usposobljenosti italijanskega prosvetnega kadra in v zvezi s tem omenil težave z nekaterimi starejšimi učnimi močmi, ki že dolgo let poučujejo, ki pa nimajo vseh ustreznih kvalifikacij, ker so pač zasedli mesta tistih učnih moči, ki so se v prvih letih po vojni izselile. Sicer pa je navajal še razne druge probleme s področja kadrov, nato pa omenil tudi problem učnih knjig, ki da jih je dovolj.
vendar po kakovosti ne ustrezajo vsem zahtevam, ker niso dovolj privlačne, primerno ilustrirane itd. V zvezi k tem je omenil možnost, da bi se ta problem morda mogel rešiti v kakem dogovoru med vladama obeh sosednih dežel za izmenjavo knjig ali morda le za tiskarske storitve.
V opoldanskih urah je sledila pavza in konferenca se je nato nadaljevala od 4 do 6. Ponovno se je javil k besedi prof. Umek, ki je spregovoril o težavnem problemu učil in učbenikov, o šolskih knjižnicah in o učnem načrtu. Govoril je tudi o reviji za učence osnovnih šol «Galebu» ter o «Literamih vajah«, v kateri se preskuša srednješolska mladina.
Za prof. Umekom je spregovoril prof. Illiasich, ki je tudi obravnaval težave ital. šole glede učnih knjig pa tudi glede nakupa italijanskih knjig in čtiva na splošno za manjšino. Težave v zvezi s tiskanjem učbenikov so tudi v njihovi majhni nakladi 300 ali kaj več izvodov, kar terja izredno velike stroške za posamezen izvod. Nato je omenil uspehe ital. šole, iz katere je izšlo v zadnjih letih že od 150 do 200 Italijanov z univerzitetno Izobrazbo. Težave za italijansko manjšino nastanejo morda v tem, ker otroci, ki končajo italijansko šolo in kažejo nagnjenja za nadaljevanje šolanja, so povečini otroci delavcev in jim starši ne morejo vedno nuditi sredstev za šolanje na univerzi.
Dr. Peter Sancin je v svojem posegu v diskusijo obravnaval pravni položaj slovenske šole v Italiji, kjer Slovenci doživljamo to, da v primerjavi z ostalimi večjimi narodnostnimi manjšinami (francosko v Dolini Aoste in nemško v Južni Tirolski) pripadamo nekako tretji kategoriji. Kljub temu, da obstajajo določena ustavna načela, člen 3 deželnega statuta in podobne pravne norme, je vse to deklarativnega značaja. Se najhuje pa je to, da je slovensko manjšina razdeljena v tri kategorije in sicer na ono, ki živi na Tržaškem, na ono, ki živi na Goriškem, in na tretjo, ki živi v Beneški Sloveniji in ki je italijanske oblasti nočejo priznati. V zvezi z Beneško Slovenijo je omenili dve teoriji razlage nacionalnih potreb in zahtev že v samem okviru tovrstnih tolmačenj pri OZN. Glede tega Je poudaril, kako Je izraelski predstavnik na zadnjem ljubljanskem seminarju OZN o manjšinskih pravicah poudaril, da J j treba manjšino zaščititi tudi v primeru, če ta ne zahteva zaščite Svoja izvajanja glede tega je zaključil z zahtevo, da se beneškim Slovencem prizna status manjšine.
Tončka Cok je spregovorila o nujni pomoči iz javnih skladov dvema slovenskima dijaškima domovoma, Zdenka Sušanj pa o dejavnosti učiteljev in profesorjev italijanskih šol tudi izven šole, ter o nujnosti poglabljanja znanja italijansščine njihovih učnih moči ter o pomanjkljivosti učil. Anita Forlani je govorila o šolskem listu italijanskih šolarjev ter o njihovih literarnih krožkih na šolah, prof Elio Muslzza pa o učnem programu na italijanskih šolah, ki da je preobsežen
ter o dejavnosti učnih moči tudi izven šole.
Ob koncu se je ponovno javil k besedi prof. Juže Umek, ki Je med drugim poudaril zahtevo, naj bi se uredilo vprašanje tistih slovenskih študentov, -ki a ■ lastnimi sredstvi in napori dokončajo šolanje na ljubljanskem vseučilišču in ki jim je zaprta pot za namestitev doma v Trstu ali Italiji.
Ko se je s še nekaterimi kratkimi posegi v diskusijo dolgo obravnavanje te tako pereče problematike končalo, so bili sprejeti še zaključki, ki jih v celoti objavljamo na 1. strani našega lista. Nato so bili člani obeh delegacij in gostje povabljeni na sprejem, ki jim ga je priredil italijanski generalni konzul v Kopru Amedeo Cerchione.
letu obiskovalo 2010 učencev. Poleg tega imamo pet gimnazij ali licejev na Reki, v Puli, Rovinju, Kopru in Piranu, kot tudi ekonomski tehmkum v Izoli. V teh šolah je bilo letos 319 dijakov. Naj dodamo še vajensko šolo v Puli z nekaterimi predmeti v ital. jeziku in vajensko šolo v Izoli «
V svojem nadaljnjem referatu je prof. Schacherl omenil tudi problem naglega upadanja števila u-čencev, ki se posebno izraža na Reki in v Puli in ki da je posledica različnih vzrokov, med katerimi sta tudi premajhna zavednost in nezaupanje nekaterih Italijanov ter pomanjkanje jasnega in točnega vpogleda v položaj zakonsko zajamčenih nacionalnih prosvetnih in kulturnih ustanov. »Taka nepoučenost ali celo nevednost — je rekel prof. Schacherl, — je neopravičljiva, kajti veliko število dijakov je na italijanskih šolah dokončalo svoje študije in diplomiralo in mnogi so se afirmirali v družbenem in političnem življenju svojega kraja ali kjerkoli v državi.«
Nato je govornik omenil vprašanje avtonomije italijanskega šolstva. Zato Italijanska unija smatra za nujno, zagotoviti avtonomijo itali janskim šolam v vseh tistih krajih, kjer obstajajo za to dejanski pogoji. To je govornik poudaril v zvezi z nekaterimi ukrepi pred leti, ko so v nekaterih krajih ustanovili italijanske oddelke pri hrvatskih šolah in narobe z namenom, da bi se otroci že v svoji rani mladosti zbližali. Kljub dobrim namenom pa je to imelo tudi negativne posledice, konkretno, upadanje števila otrok na ital. oddelkih.
Govornik je v svojem poročilu ugotovil, <V je vpis v italijanske šole svoboden in da se na področju SR Slovenije ne postavlja noben pogoj za vpis, vtem ko v SR Hrvatski obstaja člen 9, ki predpisuje, naj se vpis vrši «na podlagi narodnosti očeta in materinega jezika. Pri vpisu se narodna pripadnost ne upošteva, niti je ni potrebno dokazovati«. Ta člen, po
mnenju govornika, hoče sicer za ščititi italijanski pouk tistim ob čanom, ki se čutijo Italijane, lah-
ko pa se tolmači tudi v cilju omejevanja samega vpisa.
Govornik Je nato govoril o problemu nekaterih ital. osnovnih šol, kjer so le štirje razredi in morejo nato italijanski učenci obvezno o-semletko nadaljevati na šolah s hrvatskim učnim jezikom. Zato je mnenja, da je treba ta problem proučiti. Razširiti Je treba nadalje mrežo italijanskih šol na Koprskem in Bujskem, da bi se dosegli boljši uspehi v splošnem izobraževanju in v šoli.
Mreža gimnazij popolnoma zadošča potrebam — je nadaljeval govornik — z izjemo gimnazije v Piranu, ki je zelo zahtevna in tudi preblizu Kopra, pač pa bi bilo potrebno posvetiti večjo pozornost vajenskim šolam in ekonomskemu tehnikumu v Izoli, glede katerih bi bilo morda nujno sklicevati se na sklepe občinskih statutov, ki predvidevajo štipendiranje tudi itali-skih dijakov za izpopolnjevanje v srednjih šolah, četudi teh ni v kraju bivanja dijakov. Poleg tega bi se moralo na Reki za dijake italijanskih šol, ki so se opredelili za razne obrti, ustanoviti pouk italijanščine v vajenskih in strokovnih šolah
Vse šole in podobne ustanove finansirajo občine. Za kritje razlike stroškov po učencu italijanske narodnosti je SR Slovenija lansko
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Beneški motivi; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Glasbeni kaleido-skop; 18.15 Umetnost; 18.30 Solistični instrumenti; 18.45 Los Espa-noles; 19.00 Saksofonist Ch. Parker; 19.15 Alighieri: «Gradnik in Debeljak prevajata Božansko komedijo«; 19.30 Melodi,je; 20.00 Šport; 20.35 Kulturni odmevi; 21.00 Wagner: »Somrak bogov«; 22.25 Slovenske novele; 22.55 Plešite z nami.
12.05	Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.45 Tartinijev korcert za flavto in godala; 14.00 G. Revere: «Le poesie«; 14.20 U-spell motivi.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Polke in valčki; 9.00 Pod senčnikom; 9.45 Vrtiljak;
10.00	Iz operetnega sveta; 10.45
Novosti »Ariston«; 11.00 Britteno-ve variacije; 11.30 Glasbeni spored; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Ponevke; 14.00 Sola in življenje: 14.20 Harmonikarski orkester «Kajuh»: 15.00 Za oddih in razvedrilo; 15.45 Dario in Darko; 16 00 Od opere do onere; 16.30 Mednarodni humor; 17.00 Pevci, ki jih imate nairate; 17.40 Glasba in fantazija:	18.00 Prenos RL;
19.00	Adriano Celentano; 19.30 Prenos RL; 22.15 Flavta; 22.40 Cou-perlnnv koncert.
Nacionalni program
8.30	anji pozdrav; 9.10 Stra-
T0REK, 22. JUNIJA 1965
ni iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Orkestri;
10.45	Predsednik republike na obisku na Norveškem; 11.30 Melodije: 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Likovne umetnosti: 15.45 Gospodarska rubrika- 16.00 Spored za najmlajše;
16.30	Komorna glasba; 17.25 Simf. koncert; 18.35 Los tres caballeros; 18 50 Tiskarska umetnost; 19.10 Oddaja za delavce; 20.30 Max Aub: »San Juan«; 22 10 Plesna glasba.
II.	program
8.00	Jutranja glasba: 9.35 Pisan spored; 10.40 Nove ital. pesmi;
11.05	Plošče; 11.40 Pesmi; 12.00 Danes v glasbi; 14.00 Pevci na odru; 14.45 Glasbeni cocktail; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Ritmi in melodije, vmes Tour de France; 16 00 Rapsodija; 16.50 Ital. narodne; 17.00 Pogovorimo se o glasbi; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Plesna glasba; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši inštrumenti; 19.50 Tour de France; 20.05 Pozor na ritem; 21.00 Valčki; 21.40 Glasba v večeru: 2215 Jaza.
III.	program
18.30	Španska kultura; 18.45 Lo-catellijeve skladbe; 18.55 Osemdeset let Marina Morettija; 1915 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija; 20.40 Brahmsova sonata; 21.20 Francoski sodobni glasbeniki: 22.20 Zgodbe iz
I.	svetovne vojne.
Slovenija
8.05	Melodije; 8.35 Slov motivi;
9.00	Počitniško popotovanje; 9.15 Počitniški pozdravi; 9.30 Godala v ritmu; 10.15 Iz »Pikove dame«;
II.	00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Janaček:
leto izplačala občinskim skladom 108 milijonov dinarjev, SR Hrvat-ska pa 84 milijonov, kar pomeni, da so italijanske šole v primerjavi s hrvatskimi odnosno slovenskimi dobile več sredstev glede na dejstvo, da zaradi specifičnih razmer terjajo večje dotacije.
Govornik je nato omenil problem pedagoških kadrov ali bolje vzgoje kadrov za italijanske šole in prosvetno dejavnost. Temu služi pro-svetno-pedagoška akademija v Poli. kjer danes študira 27 rednih in izrednih študentov italijanske narodnosti. Poleg te šole pa se učna moči za italijanske gimnazije usposabljajo še na univerzi v Ljubljani in Zagrebu, dočim pridobivajo temeljitejšo usposobljenost za italijansko književnost in filozofijo na univerzi v Trstu in Padovi. Ko je nato omenil še razne izpopolnjevalne tečaje, je rekel, la I* na Italijanskih šolah zaposlenih 13 vzgojiteljic za otroške vrtce. 157 učiteljev za osnovne šole rer 47 profesorjev, ki poučujejo na gimnazijah.
Pri vsem tem Je govornik ugotovil, da »ne moremo reči, da smo popolnoma zadovoljni z učnim o-sebjem... Sedanji kader je v razvoju in lahko zatrjujemo, da se marljivo in strokovno izpopolnjuje«, V zvezi s tem je nato omenil razne tečaje in seminarje, in za seminar v Kopru, ki ga je organizirala mešana komisija za manjšinsko šolstvo, je rekel, da se ta žal omejuje le na področje, predvideno v londonskem sporazumu. Podobno je tudi s seminarjem za strokovno izpopolnjevanje, ki je organiziran v Italiji in ki se ga žal lahko udeležuje le omejeno število prosvetnih delavcev.
Ko je ugotovil pomanjkanje strokovnega časopisa, je izrazil mnenje, da bi bilo treba to vprašanje rešiti, ne glede na žrtve, kot bi bilo potrebno omogočiti specializacijo učnega kadra v Italiji, kar zadeva poglabljanje poznavanja italijanščine in italijanskega slovstva. Ti problemi spadajo na področje pedagoške službe pri okrajnih šolskih svetih, pedagoški svetniki pa podpiralo vsako iniciativo, ki koristi šolski dejavnosti.
Kar zadeva vlogo pedagoškega svetnika republike Italije na področju italijanskega šolstva v Jugoslaviji, se žal ta omejuje na področje, predvideno z londonskim sporazumom, potrebno in zaželeno bi bilo, da bi se to območje razširilo tudi na ostale italijanska šole v cilju izboljšanja in izpopolnjevanja materinega jezika.
Govornik je omenil še probleme, ki se tičejo učnih knjig in priročnikov. Problem je dokaj zapleten in težaven ne zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, pač pa iz tehničnih razlogov ter za-ladi pomanjkanja sposobnih kadrov za sestavo učbenikov. V lanskem letu je bilo potrebno natisniti 8 knjig za osnovne šole ln 5 za gimnazije, sredstva za to so bila dana — 43 milijonov dinarjev. Za natis 14 knjig in priročnikov za osnovne šole in 3 za gimnazij* za letošnje leto pa je bilo zagotovljenih 67 milijonov. Kljub tem sredstvom prihajajo italijanski učbeniki z zamudo. Ker so te težave precejšnje, se išče druga rešitev, morda z uvozom iz Italije.
Prof. Schacherl je nato omenil še kulturno in drugo ne strogo šolsko dejavnost učencev in dijakov italijanskih šol in še posebej vsakoletno pomladansko zaključno revijo, ki je bila letos v Piranu in katere se je udeležilo 13 šol s ciklusom predstav.
mm™
mk f/ss/SA
%
Taras Buljba; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez hrib in dol; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Beethoven; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo;
15.30	V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert;
18.00	Aktualnosti; 18.15 Popevke;
18.45	Na mednarodnih križpotjih;
19.05	Glasbene razglednice; 20.00 Violinist Karlo Rupel; 20.20 Radijska igra — K. C op: Ure; 21.20 Serenadni večer; 22 10 V plesnem ritmu 23.05 Uroš Krek: Mouve-ments concertants.
Ital. televizija
17.45	Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik: 19.15 Likovne umetnosti; 19.55 Športne vesti in kronike;
20.30	Dnevnik: 2100 Film »Visola sulla montagna«; 22 30 Knjižne novosti; 23.00 Dnevnik.
U. kanal
21.00	Dnevnik; 21 10 Uspele prireditve; 21.15 Ometla Vanoni; 2210 S Gotta: «Ottncento»; 23.30 Zadnje športne vesti.
Jug. televizija
16.50 Poročila: 16.55 «Po šuma-ma i gorama«; 17.16 «Rabotilnica na čcvečki govor«; 17.32 »Vrijeme je standard«; 18.00 Orden Petlev-skl; 1812 «Bezdan»; 18.40 «Mana-stir na mečot«; 18.50 »Istarski kantuni«; 1915 »Obiava zemlje«; 19.25 «Priča o zemlji i ljudima«; 20 00 Poročila: 20.10 «Eden nastop za Taneč«; 20 25 »Se ruti karpa mrak«, 21.15 »Sječanje na paletu«;
21.30	Vuk Karadjič; 2155 Kalel-doskoo; 22.10 Frane Milčinski-Je-žek 22.20 «Kamentari»; 22.35 žareče oči — film; 22.58 »Svetllnite na globočica«;
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Popravljati boste morali napake svojih sodelavcev. Čustva bodo močnejša od razuma.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Lepa priložnost. da pomagate prijatelju v težavah. Ne podcenjujte čustev neke osebe.
DVOJČKA (Qd 21.5. do 22.6.) Več kritičnosti do predlogov in ponudb poslovnih tovarišev. Potrebni so energični ukrepi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Veliko odgovornosti boste imeli, bolj majhni pa bodo materialni učinki. Sami si ustvarjate težave.
LEV (od 23 7. do 22.8.) Vaši napori bodo deležni vsega spoštova-
nja. Ne ščuvajte že tako razvnetih duhov.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Potrudite se, da se stari spori ublažijo ali celo rešijo. Neki sorodnik sc bo oglasil.
TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) Neprevidne obljube bi vam znale kdaj pozneje škodovati. Novo prijateljstvo. ki pa ne bo trajno.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zakaj bi tarnali nad neuspehi, ko
se vam odpirajo nove možnosti. Vaš prestiž se bo še povečal.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Obljuba, ki vam jo je nekdo dal, se bo vendarle uresničila. Račune boste delali v krogu domače družine
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Veliko dela z ustreznimi materialnimi posledicami. V čustvenih zadevah bo pa bolj nerodno.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Več resnosti v poslovnem življenju. Neki stari družinski problem se bo spet pojavil.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Preurediti boste morali neke družbene odgovornosti. Razburkani duhovi a* bodo pomirili.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,7, najnižja 19,8, ob 19. url 26,2, vlaga 48 odst., zračni tlak 1014,6 pada, veter 5 km zahodni, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22 stopinj.
Tr žašk
dnevnik
Danes, TOREK, 22. junija
Ahac
Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 0.28 in zatone ob 12.10.
Jutri, SREDA, 23. junija
Kresnica
VČERAJ DOPOLDNE NA RAZSTAVIŠČU NA MONTEBELLU
Sen. Pelizzo je v imenu rimske vlade uradno odprl 17. mednarodni velesejem
Poleg najvišjih predstavnikov krajevnih oblasti, so se otvoritve udeležili številni diplomatski in gospodarski predstavniki iz tujine, med njimi tudi jugoslovanski veleposlanik v Rimu Vojvoda s člani jug. generalnega konzulata v Trstu ■ Med uradnimi govori demonstrativen nastop delavcev Sv. Marka v obrambo ladjedelnice
Na sejmišču pri Montebelu so včeraj dopoldne slovesno odprli 17. mednarodni vzorčni velesejem. Na obsežni ploščadi pred poslopjem sejemske uprave se je ob določeni uri zbralo veliko število poslovnih ljudi in povabljencev iz Trsta, 1z ostalih pokrajih pokrajin dežele Furlanije — Julijske krajine, iz notranjosti Italije in iz tujine. Italijansko vlado je predstavljal podtajnik v ministrstvu za obrambo •enator Pelizzo, za deželno vlado pa so bili prisotni predsednik deželnega odbora dr. Berzanti, predsednik deželnega sveta D. de Rinal-dini, župan dr. Franzil, generalni vladni komisar za deželo Furlanijo Julijsko krajino dr. Mazza in občinski odbornik dr. Venier. Med prisotnimi gosti iz Italije so bili Še gospodarski svetnik pri italijanski ambasadi na Dunaju dr. L. Cozzi, italijanski generalni konzul v Zagrebu dr. A Restivo, trgovinski svetnik pri italijanski ambasadi v Beogradu dr. V. Gorga in drugi. Med številnimi gosti iz tujine so bili prisotni predsednik dunajskega inštituta za razvoj ing. G. Jaeger, načelnik trgovinskega oddelka ,pri zahodnonemškem generalnem konzulatu v Milanu H. Flender, predstavnik ministrstva za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo iz Bonna A. Ernst, glavni tajnik holandske trgovinske zbornice zn Italijo M.J. Visser, poljski funkcionar pri poljski ambasadi v Rimu dr. W. Szczepaniec, glavni ravnatelj oddelka za mednarodne velesejme pri trgovinski zbornici v Budimpešti L. Harsany, načelnik trgovinskega urada pri češkoslovaški ambasadi v Rimu ing. R. Pre-cek, predstavnik zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo iz Kameruna M. Mba in drugi, še posebno številno je bilo predstavništvo gospodarstvenikov in poslovnih ljudi iz Jugoslavije. Tako so bili prisotni jugoslovanski ambasador v Rimu Ivo Vejvoda, državni podtajnik za zunanjo trgovino Boris Snuderl, predsednik gosDodarske zbornice za SR Slovenijo Riko Jerman, načelnik njenega zunanje trgovinskega odseka dr. Bogdan Novak, glavni ravnatelj železarne na Jesenicah dr Matevž Hafner, predsednik ju-gosl ovansko-i tali Janške trgovinske zbornice v Beogradu ing. Filip Kne-ževič. glavni tajnik zbornice Dušan Marič in drugi.
Predsednik velesejemske uprave kap. Giovanni Suttora je v imenu velesejemske ustanove pozdravil predstavnika vlade sen. Pelizza in vse prisotne, med temi zlasti razstavljavce iz notranjost! države in iz tujine. Kap. Suttora je podčrtal, da želi še posebej pozdraviti predstavnike avstrijskih in jugoslovanskih poslovnih krogov, ker prav ti predstavljajo najtrdnejše in najbolj zanesljive stebre tuje udeležbe na osrednji gospodarski prireditvi že dolgo vrsto let. Predsednik je nato omenil, da se je letošnje razstave ponovno udeležila Nizozemska, ki je bila pet let odsotna. Glede pa kvalificirano udeležbo številnih držav s Sredozemlja in iz Afrike, je nadaljeval kap Suttora, se čedalje bolj odraža tudi vloga tržaškega gospodarskega središča, da se iz leta v leto trdneje uveljavlja kot stična točka za vskladitev trgovinskega poslovanja med sred-nio Evropo in čezmorjem na eni strani, ter med dvema svetovoma z različno politično in gospodarsko ureditvijo na drugi strani.
Govornik se je med svojim nadaljnjim izvajanjem zavzel za čimprejšnjo rešitev vprašanja ladjedelnice Sv. Marka, in sicer za takšno rešitev, ki naj najbolje ustreza bodočemu razvoju tržaškega in državnega gospodarstva, to je za njeno modernizacijo in usposobljenje za konkurenco z drugimi svetovno znanimi ladjedelnicami.
Nato je spregovoril tržaški župan dr. Franzil, ki Je pozdravil prisotne goste in poslovne ljudi v imenu občinske uprave. Zupan je poudaril, da se tržaški sejem čedalje bolj usmerja k določenim specializiranim področjem, tako na primer na področju lesa in lesne industrije ter področju kave, ki sta poglavitne važnosti za razvoj trgovinskega poslovanja našega pristanišča in našega mesta sploh. Dr. Franzil je še cmenil, da je Trst kot glavno mesto nove dežele Furlanije — Julijske krajine nekakšna naravna izložba za prikaz izdelkov in proizvodov iz vseh področij dežele ter najprikladnejša izložba, v kateri imajo tuji razstavljavci odlično priložnost, da prikažejo svoje najnovejše izdelke.
Med tem se je pred glavnim vhodom na razstavišče zbralo večje število delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka, ki so z vzklikanjem in velikimi transparenti opozarjali na še vedno odprto vprašanje ladjedelnice. Pred mikrofon je tedaj stopil predstavnik rimske vlade sen. Pelizzo, ki je uvodoma dejal, da Je vlada sklenila poslati na otvoritev tržaške prireditve podtajnika, ker so «druge osebnosti, ki naj bi se udeležile te slovesnosti)) prezaposlene ravno z razpravljanjem o vprašanjih, na katere skušajo delavci pred vhodom opozoriti s svojim nastopom. Sen. Pelizzo je nato čestital tržaškemu županu in predsedniku velesejma za nov uspeh tržaške manifestacije. Dodal je, da v političnih in gospodarskih krogih imajo tržaški velesejem za vzorčno razstavo mednarodnih dimenzij. Sen. Pelizzo je nadaljeval, da je treba imeti stalno pred očmi osnovni cilj pravičnejše porazdelitve narodnega dohodka med vsemi sloji prebivalstva in zagotoviti vsem primerno zaposlitev, in to zlasti kar zadeva prebivalstvo Furlanije, ki še vedno boleha za usodno boleznijo izseljevanja. Na šolskem in prosvetnem področju se je v zadnjih letih marsikaj že storilo v tem smislu, zdaj pa se moramo vsi — tako javne ustanove kakor tudi zasebni državljani — prizadevati, pripomoremo k nadaljevanju
razvoja naših gospodarskih in socialnih konstrukcij s primerno investicijsko politiko in pa s stalno težnjo k zmanjšanju proizvodnih stroškov.
Sen. Pelizzo Je s tem v imenu vlade odprl 17. mednarodni velesejem. S predstavniki velesejemske uprave in skupino gostov si je nato ogledal razstavne prostore. V jugoslovanskem paviljonu so obiskovalce pozdravili Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Rudi Janhuba in konzuli Jože Gačnik, Mihael Jurman in žarko Milutinovič ter jugoslovanski gospodarski predstavniki.
Zgodaj popoldne Je predstavnik vlade v kongresni dvorani velesejemske uprave sprejel delegacijo predstavnikov delavcev ladjedelnice Sv. Marka, o čemer poročamo na drugem mestu. V nekem hotelu v središču mesta je bila ob 17. uri tiskovna konferenca, ki jo je sklical predsednik zbornice za živinorejo, kmetijstvo in gozdarstvo iz Kameruna g. Ephrem Mba.
Predstavnik kamerunskih poslovnih krogov je na konferenci poudaril pripravljenost kamerunskih gospodarstvenikov, da bi v bodoče pospešili trgovinsko izmenjavo skozi Trst proti srednji Evropi. Prav tako bi kamerunske oblasti rade videle, da bi Italija na splošno povečala izmenjavo z mlado republiko ob Gvinejskem zalivu. Predsednik Mba je podčrtal, da Je Trst premalo povezan s pomorskimi progami z vzhodno Afriko, tako da se trgovinska izmenjava na tej relaciji le počasi razvija, medtem ko so dani vsi pogoji za mnogo uspešnejše poslovanje. Kamerun izvaža kavo, kakao in eksotičen les, to se pravi take vrste blaga, za katere ima Trst daleč največ.io tradicijo med vsemi pristanišči na Sredozemlju. Kamerunski izvozniki so tudi pripravljeni pospešiti poslovanje skozi Trst tako, da bi v našem pristanišču postavili poleg že obstoječe stalne zaloge brazilske kave tudi stalno zalogo kamerunske kave vrste Robusta.
Včerajšnji dan Je bil posvečen Zahodni Nemčiji, eni izmed 23 držav, katerih zastave plapolajo na sejmišču. Kakor vsako leto, je uprava sejma tudi leto posvetila po en dan vsaki državi, ki Je uradno prisotna na prireditvi. Danes je jugoslovanski dan. Ob 10.30 bo jugoslovanski ambasador v Rimu Ivo Vej. voda imel tiskovno konferenco, v popoldanskih urah pa bo na jugoslovanskem konzulatu sprejem, ki ga prirejata generalni konzul Rudi Janhuba s soprogo.
Veleposlanik Vejvoda na vljudnostnem obisku pri Berzantiju in Rinaldiniju
Predsednik deželnega odbora Berzanti in predsednik sveta de Ri-naldini sta včeraj srejela jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Iva Vejvodo, ki je opravil pri njima v spremstvu gen. konzula Rudija Janhube vljudnostni obisk.
Nagrade na velesejmu
Sinoči so na velesejmu izžrebali naslednje nagrade:
1.	nagrada: naslanjač za kamping, ki ga podeli podjetje Garden Hom je prejel Bruno Harej;
2.	nagrada: likalnik AEG (podjetje Marcuzzi Bruna) — Gianna Bur-lo, Ul. Eremo 255;
3.	nagrada: dve škatli pralnega pra. ška Dixan (podjetje Henkel ita-liana) — Luciano Tinunin, Ulica Ginnastica 29;
4.	nagrada: likalnik Philips (Radio Ancona) — Mario Granata;
5.	nagrada: dve steklenici Isolabel. la in publikacija italijanskega Touring cluba — Ferdinando Fragiacomo, Ul. Eremo 115;
6.	nagrada: 10 kg riža (Ente nazio-naFe risi) in škatla SKIP (Lever-gip) — Guerrino Trevisan, Ulica Lorenzetti 14;
7.	nagrada: kuhinjska svetilka (podjetje Zanon) — Adriano Ciac-chi. Ul. Ronchetto 61.
Podtajnik v ministrstvu za obrambo sen. Pelizzo si v spremstvu jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Ive Vejvode in jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Rudija Janhube ogleduje jugoslovanski paviljon v Palači narodov
SEJA OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI
1.280.000 lir za okrepitev javne razsvetljave v Sesljam
Prispele so naprave za borbo proti komarjem v Sesljanu in Devinu - V soboto otvoritev IV. vinske razstave v Nabrežini
Sinoči je bila v Nabrežini seja občinskega sveta, ki je razpravljal o nekaterih upravnih zadevah. Najprej je župan sporočil, da bo v soboto ob 18. uri v Nabrežini otvoritev 4. vinske razstave, ki bo odprta do torka, 29. junija. V okviru razstave bodo tudi razne kulturne, športne in zabavne prireditve. Odbornik Colomban je nato sporočil, da se je v petek zaključilo šolsko leto v občinskih o-troških vrtcih v Mavhinjah, Devinu, Sempolaju in Nabrežini z zaključnimi prireditvami in razstavami ročnih del, na katere so bili povabljeni tudi starši in sorodniki otrok. Odbornik Bandini pa je sporočil, da so te dni prispele neprave in sredstva za borbo proti komarjem v Sesljanu in Devinu, s katero bodo začeli danes.
Svetovalec Criscenti je vprašal župana, kako je s prošnjo za najemnino prostora v očinski hiši na trgu v Nabrežini sindikalni organizaciji CGIL. Zupan mu je odgovoril, da je zadeva še na mrtvi točki, ker nadzorna oblast ni še odobrila zadevnega občinskega sklepa. Svetovalec Visintin pa je v zvezi s tem še priporočil občinskemu odboru, naj da v najem čim prej sobo, v kateri bi imela svoj sedež tudi partizansko združenje ANPI. Predlagal je, naj občinska uprava posreduje pri pristojnih o-blasteh, da bi odobritev prišla čim-prej. župan je obljubil, da se bo za zadevo zanimal. Svetovalec Cal-di je v imenu socialistične skupine podprl zahtevo svetovalcev Cri-scentija in Visintina ter izrazil željo, da bi bila zadeva čimprej rešena.
Nato je občinski svet odobril prispevek 100.000 lir društvu «Pietas Julia», ki prireja razne plavalne in jadralne tečaje v Sesljanu, Svetovalec Grgič je priporočil občin-
ski upravi, naj vzame v najem cerkveni prostor pred novo šolo v Sempolaju, da bi se tam lahko otroci igrali, nato pa je občinski svet odobril sklep, da se razpiše dražba, za nakup drv, premoga in nafte za kurjavo v šolah in občinskih prostorih. Odobril je tudi prispevek združenju slepih v znesku
50.000	lir in strošek za pokal ki ga bo nabrežinska občina dodelila za nagrajence ob prazniku terana in pršuta v repentaborski občini.
Občinski svet je nato še odobril izdatek, v znesku 1.280.000 lir za okrepitev javne razsvetljave v Sesljanu, razpis natečaja za ureditev križišča na obalni cesti pri stavbi Pupis in za razširitev pokopališča v Nabrežini.
Pieraccini bo sprejel tržaško delegacijo
Jutri bo minister za načrtovanje Pieraccini sprejel trža ko delegacijo, v kateri bodo župan dr. Fran. zil, pokrajinski predsednik dr. Sa-vona, predstavnik trgovinske zbornice ter predstavniki sindikalnih organizacij.
Za sprejem so zaprosile tržaške krajevne ustanove, da bi predočili na odgovornem mestu potrebe tržaškega gospodarstva, zlasti pa ladjedelnice Sv. Marka.
Ljudska prosveta
Sinoči v Miljah 3. etapa rallyja ' beneške pesnii»
Smuči ob 21. uri so izvedli v Miljah na trgu pred občinsko palačo 3. etapo 1. rallyja beneške pesmi (•I" rally della canzone veneta»j. Pred skoraj nabito polnim trgom (napolnila ga je v glavnem mladina) so nastopili najprej pevci tekmeci. Spored je predvideval 12 izvajanj, toda iz raznih razlogov so odpadli trije pevci. 'Tako; po nastopu pevcev so razdelili med občinstvo ustrezne formularje ter naprosili vse, naj povedo, kdo je po njihovem mnenju najboljše pel.
Na koncu prireditve so precitali ime zmagovalca, ali bolje rečeno zmagovalke, saj je šlo v tem primeru za dekle: Laura Casati, ki je zapela pesem •La gondola se rota*. Miljski občinski tajnik je izročil zmagovalki pokal, ki ga je podarila miljska občina. Pokal so darovali tudi skladatelju Upoštevajoč pa vse točke od L do 3. etape (prva je bila v Palmanovi, druga v Milanu in tretja v Miljah) se je do sedaj najbolje odrezala An’Neris, ki je včeraj zapela pesem «L’amor ti xe ti.-Po tekmovanju so nastopili razni pevci in orkestri kot Arturo Testa, «Paki e Paki., trombetist Pube n Calzado in na kraju «f ri-belli di Celentano..
ODLOČNA BORBA ZA OHRANITEV SV. MARKA
Po predvčerajšnji stavki so delavci včeraj ob 9.30 zopet zapustili delo
S tem so protestirali proti ravnateljstvu, ki je hotelo splaviti ladjo včeraj namesto danes - Povorka delavcev pred velesejmom - Nedeljska konferenca o Sv. Marku
Prosvetno društvo Ivan Cankar
priredi v sredo 23. t m. ob 21. uri predvajanje diapozitivov in filma z izleta na Vrhniko, ki je bil 23. maja t. 1. Vabljeni vsi izletniki i-n prijatelji.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii,i„iiiii,„,iii„i,„„„l„lll,„l„l,ll,lim„il„l„llimi„ll„l,i,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,,n,!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,m,nni,,,,,!!,,,,,m,,,,,,,,,
Danes ob 18. uri
Počastitev spomina žrtev Rižarne
Ob 21. obletnici začetka delovanja krematorijskih peči in usmrtitve prvih 40 partizanov ter aktivistov, ki so jih nacisti sežgali v noči med 21. in 22. junijem 1944, bo v Rižarni
danes, 22. junija, ob 18.00 uri POČASTITEV SPOMINA ŽRTEV RIŽARNE
Nastopila bosta pevski zbor Prosek TKOhtOVel in zbor iz Milj.
Organizacije bivših internirancev, partizanov in političnih preganjancev vabijo vse prebivalstvo, da se udeleži komemoracije.
Prinesite cvetje in okrasite celice ter skromni spomenik.
Ob tej priliki bo Rižarna odprta občinstvu za ogled celic in dvorišča, na katerem je bil krematorij, od 16. ure naprej.
Škedenjsko kulturno društvo je počastilo žrtve Rižarne
Skedenjsko kulturno društvo je v nedeljo opoldne počastilo žrtve Rižarne. Spominske svečanosti so se udeležili tudi številni predstavniki Slovenske skupnosti. Pred spomeniku sta govorila o trpljenju žrtev pokrajinski svetovalec Saša Rudolf in škedenjski kaplan g. Dušan Jakomin. Svetovalec Rudolf je med drugim dejal, da ves svet slavi letos dvajsetletnico odpora, zmago nad fašizmom in nacizmom.
Krvavi davek, ki ga je plačala slovenska manjšina na Tržaškem, Goriškem in drugod je bil sila težka, saj se je naš odpor pričel že veliko prej. Primorski Slovenci zatorej slavimo letos vsaj petinštirideset-letnico odpora. Križev pot primorskih Slovencev, ki se je začel z nastopom nasilja, je dosegel svoj višek v krematorijskih pečeh Rižarne.
G. Jakomin pa je predočil zadnje trenutke žrtev ter pozval vse navzoče na budnost, da se grozodejstva ne bodo nikdar več ponovila.
Nato je g. Jakomin opravil molitve za mrtve, predsedniki organizacij so pa položili lovorove vence pred spomenik. Ob zaključku je pevski zbor iz Skednja občuteno zapel pretresljivo žalostinko.
Delavci ladjedelnice Sv. Marka,
ki so v soboto po rednem delovnem urniku začeli stavkati in niso opravljali zato nobenega nadurnega dela ter s tem onemogočili splavitev ladje «Alessandra«, so se včeraj zjutraj vrnili na delo
Sindikati so že v soboto sporočili vodstvu, da ne pristanejo na to, da bi se.ladja splavila včeraj, marveč da se splavitev odloži na danes. Toda vodstvo ladjedelnice je včeraj začelo priprave za splavitev in je delavcem ukazalo, naj se lotijo dela. Zato so iz protesta ob 9.30 uri vsi odšli iz ladjedelnice, to je začeli ponovno stavkati. Mnogo delavcev je nato spontano odšlo s transparenti pred sejmišče, kjer je bila otvoritev velesejma. Tu so vzklikali, da se mora ladjedelnica Sv. Marka ohraniti. Ker je senator Pelizzo smatral to manifestacijo za ohranitev ladjedelnice za nekako motenje otvoritvene manifestacije, so delavci zahtevali, naj sprejme njihovo delegacijo. Podtajnik Pelizzo je popoldne sprejel delegacijo 6 delavcev, ki mu je pojasnila, da ni bil namen delavcev motiti otvoritev velesejma, marveč da so hoteli s tem le še enkrat opozoriti javnost na resni položaj ladjedelnice. Senator Pelizzo je bil s tem pojasnilom zadovoljen in je dejal, da bo v Rimu inteveniral in obvestil notranjo komisijo o izidu svojega posega.
V nedeljo pa je bila v kinu «Alabarda» enotna konferenca obeh sindikalnih organizacij o temi »Zakaj mora živeti ladjedelnica Sv. Marka in zakaj zahtevamo novo ladjedelniško politiko v Italiji*. Tajnik FIOM Burlo in tajnik sindikata kovinarjev Delavske zbornice dr. Fabbricci sta predvsem orisala stališče oben sindikalnih organizacij do vprašanja Sv. Marka v zveži z razvojem položaja v poslednjem času, s stiki na ministrstvih in z re-
UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllillIlliiiHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllliiiillilllllliiiiiiiiiiiiiiiii
zuLtati zadnjega zfllMPdattja v La Spezii.
Tajnik Burlo je najprej ugotovil, da je prišlo • do groženj za obstoj ladjedelnice Sv. Marka ravno v času, ko je tudi tržaško gospodarstvo v zastoju. Zato je treba ladjedelnico še bolj odločno braniti, saj prinaša tržaškemu gospodarstvu okrog 18 milijard na leto, to je kar 40 odstotkov vrednosti proizvodov tržaške industrije. K temu je treba še dodati vpliv, ki ga ima ladjedelnica na postranske dejavnosti. Govornik je zavrnil utemeljitev, da je tržaška ladjedelnica obrobna ter je navedel pri tem vrsto podatkov, ki dokazujejo, da so uvrstili v vsedržavni gospodarski načrt 'e prejšnje zgrešene predloge Fin-cantieri. Pri tem se sklicujejo tudi na pomanjkanje prostora, toda to velja za vse ostale ladjedelnice razen za tržiško. Med petimi največjimi italijanskimi ladjedelnicami je tržaška na tretjem mestu glede razpoložljive površine. Če pa ni dovolj prostora, naj zasujejo morje pred ladjedelnico, kot je že bilo v prvotnem načrtu.
Glede obnovitve ladjedelnice je Burlo dejal, da je bilo nekoč že nakazanih v ta namen 3.800 milijonov lir, da pa so neznanokam izginile. Tudi o kaki nadomestit-veni dejavnosti ne more biti sploh govora, saj bi bilo za to potrebnih kar 200 milijard lir, če bi hoteli zaposliti vse delavce.
Burlo je tudi orisal razmerje med dejavnostjo ladjedelnic in stalnim višanjem pomorskega prometa in vse kaže, da bo znašal ta promet v nekaj letih 200 milijonov ton. V Trstu pa promet upada in je delež italijanskih ladij pri njem vedno manjši, sa.i postajajo italijanske ladje tudi vedno bolj stare in so med najstarejšimi na svetu. Zato bi morali začeti z obnovo trgovinske mornarice, kar bi zagotovilo delo
ladjedelnicam.
V zvezi s stališčem FIOM do vprašanja ladjedelstva je Burlo dejal, da zahteva ta sindikalna organizacija povezano pomorstvo z ladjedelstvom, podpore ladje-delstvu, da bo lahko kos konkurenci, ukrepe za obnovo ter ohranitev vse specializirane delovne sile, ki predstavlja veliko vrednost. Zato je treba pripraviti petletni načrt razvoja ladjedelstva, zvišati naložbe za tehnični razvoj, specializacijo raznih ladjedelnic itd.
Za Burlom je spregovoril dr. Fabbricci, ki je poudaril nujnost enotne borbe, zavrnil razne ocene glede ladjedelstva sploh in Sv. Marka še posebej, dejal, da se bo moralo italijansko trgovinsko bro-dovje povečati za 1 milijon ton itd. Poudaril je tudi, da so splošni režijski stroški v italijanskih ladjedelnicah preveliki, medtem ko so italijanski ladjedelski delavci v okviru SET najslabše plačani.
Prireditev v prid krvni banki
Združenje krvodajalcev v Trstu sporoča, da na sedežu v Ul. Pietk 2/3 od 17.30 do 20. ure sprejemajo prijave za «lov na zaklad«, ki ga priredi združenje v nedeljo 27. t.m. Prijave se zaključijo 26. t.m. ob 20. uri. Izkupiček prireditve pojde v sklad za nakup avta za zbiranje krvi.
Gospe Anamariji in gospodu Lucjanu Kocmanu se Je rodil prvorojenček Oskar. Srečnima roditeljema iskreno čestitajo prijatelji in znanci.
V Slovenskem klubu
bo jutri
v sredo
predaval dr. Robert Hlavaty
sr
o Pragi in Češkoslovaški
Predavanje je namenjeno predvsem udeležencem izleta v Prago.
Začetek ob 20.30
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
v četrtek, 24. junija ob 20.30 v Izoli (na prostem),
v petek, 25. junija ob 20.30 v Piranu (na prostem),
v soboto, 26. junija ob 20.30 v Kopru (na trgu)
PARTIZANSKI VEČER
(ob 20-letnici zmage)
Nazionale 16.00 #Un treno e fermo a Berlino*. Jose Ferrer, Sean Flynn.
Arcoba.eno 16.00 «Normandia an-no 43».
Excelsior 16.00 «Giova<ni antanti«. Peter Fonda. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Fenice 16/JO «Sette ore dl fuoco«. Technicolor. Clyde Rogers.
Grattaclelo. 16.00 »Salome 73». Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Alabarda. 16.30 «La sottile linea ros-sa». Keir Lullea. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16,30 »Scandaii nudi*. Technicolor. F. Franchi, C. Ingras-sia. Prepovedano mladini pod 18. letom
Aurora 16,00 «La sfinge sorride pri-ma di morire. stop. Londra«. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.00 «Agente 007 dalla Russia con amore«. Sean Connery.
Garibaldi 16.30 »Due soldi di gloria*.
Capttol 16.30 «Piano piano dodce Car-lotta«. Bette Davis. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «FolIle d’Europa». Prepovedano mladimi pod 14. letom.
Vittorlo Veneto 17.00 »I tre volti*. Soraya, Alberto So rdi. Technicolor.
Moderno Danes počitek. Jutri ob 16 «1 figli del deserto«. Stanllo ln Ollo
Astra ’ 17.00 »Le verdii bandiere dl Allah*.
Astoria 17.30 «1 tre volti della pau-ra». Prepovedano mladini pod 18. letom. Technicolor.
Abbazia 16.00 «Scotland Yard mosai-co di un delitto«.
Ideale 16,00 »Cittadino dello spazio*. Technicolor J. Morrow.
LETNI KINO
Sattelite 20,30 «Una sposa per due*. Technicolor. Sandra Dee, Boby Da-rin.
Skedenj 20,30 »La pupa«. Michele Mercler.
Razna obvestila
Občni zbor Glasbene Matice.
Redni občni zbor Glasbene Matice bo v četrtek. 1. julija t. 1. ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul. Ruggero Manna 29/11. z običajnim dnevnim redom.
* * *
Upravni odbor Dijaške Matice bo imel sejo v četrtek 24. junija t. 1. ob 20,30 v sedežu v Ul. Geppa 9.
Šolske vesti
Osnovna šola pri Sv. Barbari
je priredila razstavo risb ln ročnih del. Razstava )>o na ogled vsak dan od 9. do 12. ure do 26. t. m. V soboto 26, t. m ob 17. uri bo ob pržttki KMefhice ustanovitve' v Ljudskem domu šolska prireditev.
Šolsko skrbništvo sporoča, da so objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1965-66. Lestvice so na vpogled do 26. t.m. — od 10. do 12. ure — na srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Ul. L. Frausln 14.
* * •
Razstave na slovenskih osnovnih šolah:
Rojan 26. junija (III. in IV. razred).
• * •
Ravnateljstvo Di«!avnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično ZRELOSTNI IZPITI v poletnem izpitnem roku šolskega leta 1964/1965 dne 30. junija 1965 ob » 30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
SPDT priredi v nedeljo 4. julija izlet v dolino Belega potoka (Weis-senbach) ob Rabeljskem jezeru z vzponom na Lepo glavo (2049 m). Z avtobusom se bomo pripeljali do vhoda v dolino in od tu po prijetni enourni hoji, bomo dospeli do koče «Brunner» (1432 m) Kdor do hotel naprei, lahko doseže po prijetnem vzpenjanju (pribl. 2>/a h) vrh Lepe glave, ostali pa lahke! ostanejo ob Rabeljskem jezeru. Izlet je si-sec usmerjen v malo znano gorsko skupino, ki pa je izredno lepa razgledna točka, postavljena med znane gorske velikane kot so skupina Viša, Mangart in lepe gorske doline Belega in Mrzlega potoka. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. do vključno 30. junija t. 1.
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
1 znanimi oguljenimi šovinističnimi frazami sta «branila italijanstvo Trsta» in pozivala župana k «odločnosti»
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta se je nadaljevala razprava o letošnjem proračunu, ki se bo zaključila v petek z zadnjim govorom komunista Calabrie in z odgovori in zaključki, ki Jih bosta povzela odbornik za proračun dr. Verza in župan dr. Franzil, nakar bodo sledile glasovalne izjave in nato glasovanje.
Prvi je govoril misovec Morelli, ki je osredotočil svoj govor na bodočo preureditev občinskega odbora z vstopom v odbor socialističnih svetovalcev Mocchija in Hreščaka. Tarča njegovega izpada proti odboru levega centra je bil seveda slovenski socialistični svetovalec Hreščak, ki naj bi bil imenovan za odbornika. V obrazložitvi svojega nasprotnega stališča do vstopa slovenskega svetovalca v odbor je misovec uporabljal njemu vredne izraze o obrambi italijanstva Trsta in podobno ter dejal da so znali doslej vsi tržaški župani ohraniti
občutljivost italijanstva občinske u-prave. Potem ko Je dejal, da je šel odbor levega centra že itak preko svojih obveznosti do Slovencev, Je poudaril, da upa, da bo znal tržaški župan v primernem trenutku zavzeti odločno stališče, ki bi znalo tudi povzročiti padec sedanjega odbora, ki pa bo odgovorno stališče italijanskega župana. župan mu je dejal, da mu bo na ta poziv pravočasno odgovoril.
Tudi liberalec Trauner je po daljšem govoru, v katerem je kritiziral upravno delovanje odbora, zaključil, da je njihovo nasprotovanje odboru ne samo upravnega, ampak tudi političnega značaja. Potem ko je poudaril, kako je Trst »znal vedno braniti ideale italijanstva in demokracije«, je zaključil, da «bomo kmalu videli kvalificirane titovske predstavnike, ki bodo prevzeli odgovornosti v občinskem odboru, ki vodi usodo te naše slavne in italijanske občine«.
Kot torej vidimo sta dva desničarja, •en neofašist in en liberalec, «zaskrbljena» za italijanstvo Trsta samo zato, ker je bilo rečeno, da bo ob prevzemu neposrednih odgovornosti s strani PSI v občinskem odboru, prišel v odbor slovenski socialistični svetovalec.
Demokristjanski svetovalec inž. Visentin pa se je v svojem govoru ukvarjal predvsem z vprašanjem regulacijskega načrta in z vprašanjem iskanja novih področij za razširitev industrijskega pristanišča, o čemer bomo pisali posebej v prihodnjih dneh. Jutri pa bomo objavili odgovor, ki ga je dal prof. Romano svetovalcu Hreščaku (PSI) in svetovalcu dr. Pin-cherlu (PSIUP) na njuni vprašanji, naj bi občinska uprava objavila monografijo o Rižarni odnosno naj bi zbrala in objavila vse, kar je bilo o Rižarni doslej napisanega in kar je morda še v kakih arhivih.
ORGANIZACIJSKI ODBOR ZA TRŽAŠKI VE-LESEJEM GOSPODARSKIH ZBORNIC SRS IN SRH (Socialistične republike Slovenije in Socialistične republike Hrvatske)
KOT VSAKO LETO, VABI SPOŠTOVANO TRŽAŠKO JAVNOST, DA SI OGLEDA PROIZVODE JUGOSLOVANSKE INDUSTRIJE NA TRŽAŠKEM VELESEJMU V JUGOSLOVANSKEM PAVILJONU V PALAČI NARODOV, V LESNEM PAVILJONU IN V GASTRONOMSKEM PARKU
SPDT V TRSTU
v petek 25. junija ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani
ZAKLJUČNI VEČER SEZONE
Program večera Je sledeč: »Planine v slikah in besedah*
Nekateri člani bodo, ob spremljavi diapozitivov, prebrali sestavke o planinah.
Sodelovala bosta tudi pesnica Marija Mijotova in pisatelj Boris Pahor.
Sledilo bo poročilo o plezalnem tečaju z razdelitvijo diplom udeležencem tečaja.
Nato bo predvajan kratek film o zadnjem planinskem pohodu na Javorniku in nagrajevanje zmagovalcev.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
20. in 21 junija 1965 se je v Trstu rodilo 25 otrok, umrlo pa je 21 oseb
UMRLI SO: 66-letni Renato Artico 76-letna Maria Gelalia, 58-letni Giovanni Gregorl, 60-1 etn a Maria Del-l’Oro por. Žago, 79-letna Grozdana Sancin vd. Fonda, 73-letni Giscomc Meula, 86-letna Maria Korošec vd Deziot, 75-letna Maria Mihailovič por Bldussi, 66-letna Letizia Morpurgc por. Fano, 58-letni Carlo Milini. 68 letni Arrigo Lolk, 80-letni Luigi Bru gnera, 72-letni Antonio Brunetti. 26 letni Claud.o Benedetti, 63-letna Maria Saitz por Tortul. 87-letna VVal purga Stefan' vd. VVinkler, 85-letn Alfonso Gori, 81-letni Marjano Got tardis, 63-letni Ettore Petronio-Neu man n, Cinzta Cheber, stara 4 ure it Cinzia Fabbro, stara 12 ur
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (21 6. — 27. 6.)
AlfAlabarda, Ul dellTstria 7, i tauro, Ul. Buonnarotl ll, de temburg, Trg S. Giovanni 5, Miz Trg Venezia 2, Barbo-Carnlel, Garibaldi 4. Croce Azzurra, Ul 'c merciale 26, Vielmetti, Trg della sa 12, Miani, Drevored Miramare Služba od 13. do 16 ure Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi Croce Azzurra. Ul Commerciale Vielmetti, Trg della Borsa 12. ni, Drevored Miramare 117.
NOČNA SLUŽBA LEKARN All’Alabarda, Ul. deinstria 7. i tauro, Ul. Buonarroti ll, de Let burg. Trg s Giovanni 5, Miz Trg Venezia 2.
V PRISTANI
1RST:	N,no (It)_ mj
oi"01))* ,(It )’ Linda I (It S1« (It.), Dalmacija (Ju
derosa (ZDA), ohmpia
buan Bay (Panama), Ht /Va\ 9.r°bnik (Jug.), (Jug ), Golfo di Palermo Sandra (It.), Embiricos Astor (Panama), Saturi vulcanta (It.), Saipa II ( ste (It.), Spuma (It.: (Jug.), Istra (Jug.), Brar P- Trader (Liberija), (Et.), Corona Australe (I (It-), Marietta (Liberij (Izrael).
KOPER: Lika (Jug.), (Jug.), Richmond (ZD/ (Grčija), Laura Lauro (I damos (Grčija).
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Groz-dane Fonda daruje družina Možina
5.000	lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Zore Šušteršič lz Praprota daruje zorka Kosovel 1.000 lir za Dijaško Matico V isti namen daruje Malka Kosmina
1.000	lir.
Mali oglasi
Izurjeno tipkarico išče večje pod-jetje v Trstu. Ponudbe na upra-
Kako smo zvedeli za seznam 'SSKESS' prvih 40 žrtev v Rižarni
Ko so partizanske edinice zadajale zadnje udarce fašistom in nacistom na naših tleh, so hoteli esesovci prikriti svetu grozodejstva, ki so jih počenjali v Rižarni. Zato so pred begom porušili krematorij in ostala je samo sled dimnika. Vendar pa niso utegnili popolnoma zabrisati sledu za svojimi zločini Ko so enote osvobodilne vojske in nekateri aktivisti prodrli v tisto žalostno stavbo in dc celic, kjer so zaprte mučili, se jim je nudila grozotna slika, ki jim bo gotovo vse življenje pred očmi.
Za nacistične zločine v tržaški Rižarni se je med vojno vedelo malo, in še na tisto ni človek rajši mislil in si je skušal odgnati misli na nečloveško počenjanje, o katerem se Je širila govorica. Takoj po končani vojni so se ljudje spraševali, ali se bodo njihovi svojci od nekje vrnili, ali bodo tisti, ki so preživeli vojne strahote, zvedeli, kaj se je zgodilo z njihovimi dragimi. Upali so, da bodo na kak način zvedeli, ali so njihovi
bi družinam in svojcem žrtev poskrbel uradno potrdilo o smrti, da bi ga mogli predložiti domačim župnijam, kjer bi mogli brati mašo za pokojnimi. Na žalost, nisva niti tam naleteli na razumevanje. Nihče naju ni hotel sprejeti in nihče ni nič vedel o seznamih padlih.
Težko nama je bilo prt srcu, a nisva obupali. Odločili sva se in odšli v urad Rdečega križa Slovenije v Ulici Carducci. Tam sva pokojnemu Romanu Pahorju poročali o vsej zadevi ter izročili prepis seznama omenjenih 40 žrtev. Tako je tudi na ta način prišla v javnost novica o nacističnih zločinih v Rižarni in o žalostnem datumu 21. junija.
Danes, 21 let po tistih strahotnih dneh, bomo prišli v Rižarno, da okrasimo s cvetjem skromni spomenik in celice, kjer so žrtve nečloveško mučili, ter da se poklonimo njihovemu spominu in s tem ponovno izkažemo hvaležnost vsem, ki so dali življenje v boju za svobodo, mir prijateljstvo in
očetje, matere, bratje, sestre, mož-
je, žene, hčere, sinovi in številni medsebojno spoštovanje.
dragi morda še živi, ali pa bo kdo znal povedati o njihovi morebitni kruti usodi v tem ali onem j taborišču smrti.
* * *
Dne 20. junija 1944 predpoldne nas je skupina ljudi čakala pred vhodom v Coroneo, da bi oddali pakete zapornikom, ki so jih Nemci pred nekaj tedni pobrali po naših vaseh. Posrečilo se nam je videti skupino žensk, ki so jih esesovci pripeljali po ulici z eses-ovske komande v zapor. Med nji mi so bile tudi moja sestra Ma rija, Viktorija Sancin, tudi iz Bo ljunca, in druge poznane iz bliž njih vasi Mimogrede mi je se s:ra stisnila roko, se priporočala, naj skrbim za dom, starše ter mlajše sestrice. Viktorija Sancino-va in Sava iz Doline sta me tudi utegnili pozdraviti z žalostnim nasmeškom, in nato so se vrata za njimi zaprla. Tisti dan so naše pakete sprejeli v zapor in dobili smo seznam sprejetih stvari s pod-p som zapornikov.
SLAVA SLAVEC
68-letna avstrijska državljanka Barbara Langer vd. Stiglitz iz Loebna, Schoenowitz strasse 6, je prišla na sesljansko obalo na počitnice, tu pa jo je dočakalo tragična smrt. Langerjeva je bila go-stinja campinga «Pineta» in včeraj popoldne je stopala po stezi, ki vodi k morju. Nenadoma se Je počutila slabo, da je izgubila ravnotežje in padla. Pri tem je z glavo udarila v oster kamen. Prisotni, ki so prisostvovali nesreči, so poklicali rešilni avto, toda ko J6 prihitel dežurni zdravnik dr. Scar-di, za Langerjevo ni bilo več pomoči. Izdihnila Je zaradi verjetnega prebitja lobanje. V Sesljan sta prišla namestnik državnega tožilstva dr. Pascoli in sodni zdravnik dr. Nicolini ter opravila potrebne formalnosti. Okrog 16.30 so truplo nesrečne Langerjeve prepeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Zaradi neprevidnosti je zažgal lambreto
Ker se je sinoči hotel prepričati koliko goriva je še v rezervoarju njegove lambrete TS 23838, ki Jo je parkiral v Ul. Manzoni, blizu otroškega vrtca, je 23-letni Dome-nico Lattanzio iz Ul. Molino a Vento 51, prižgal vžigalnik. Nenadoma pa se je iz rezervoarja spro žil požar, ki je v trenutku zajel lambreto in jo popolnoma uničil. Na srečo se Lattanzio ni opekel. Gasilci so poskrbeli, da so pogasili požar.
Goriško-beneškt dnevnik
HUD UDAREC ZA GORIŠKO GOSPODARSTVO
Ravnateljstvo Cotonifido triestino odredilo zaporo svojega obrata v Ronkah
S tem bo izgubilo zaposlitev 173 delavcev in 6 uradnikov - Kritično stanje tudi v ostalih industrijskih obratih - Odločitev so sporočili šele po volitvah
Ravnateljstvo Cotonificio triesti-no je včeraj pisalo notranji komisiji, da bo zaprlo svoj tekstilni o-brat v Ronkah. Vest sta včeraj sporočila tisku CISL in CGIL. Z zaporo obrata bo izgubilo zaposlitev 124 delavk in 49 delavcev ter 6 uradnikov (3 moški in 3 ženske). Izmed zgoraj navedenih je bilo doslej 7 moških in 13 žensk že vpisanih v dopolnilno blagajno.
FILTA-CISL je sklenila pozvati predstavnike obeh strani na Zvezo industrijcev, da bi proučili spor, zaprosila pa bo tudi pokrajinske in deželne oblasti, naj posredujejo.
Zapora ronškega obrata je posledica dolge in hude tekstilne krize,
o kateri upamo, da se ne bo v ta-, ve Gorice bodo ob tej priliki re ko drastični obliki razširila tudi citirali nekaj odlomkov iz Dan na podgorski obrat, ki preživlja hu.' tejevih del v slovenščini in ita
| ............................................................tuimniiitiitiiiiiitMiMmiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiHiiiiiin
TRAGIČNA PROMETNA NESREČA NA MONTEBELLU
Motorista z vso silo treščila v vojaški tovornik in se ubila
Vozač motorja je z glavo dobesedno prebil stranico tovornika in bil na mestu mrtev, njegov sopotnik pa je izdihnil kmalu nato v bolnišnici
Dva mladeniča, ki sta se v nedeljo podala na popoldanski izlet, sta se smrtno ponesrečila na trbiški cesti v bližini križišča ceste, ki pelje na Montebello. Nesrečnika sta 27-letni Bruno Morat-to iz Ul. Valmaura 2 in 26-letni Claudio Benedetti iz Ul. Giulia 59. Oba sta se vozila z motorjem in sta se z vso silo zaletela v levo
Še tisti večer pa smo v družini; s)ran vojaškega tovornika. Morat-
.Lil. li.i .L 1.4	nn in o octrn I ,	1 • i	_	___________i „..
dobili listek, ki nam ga je sestra Marija poslala skrivaj iz zapora in prosila, naj prinesemo nekatere stvari, kajti jutrišnji dan, t J. 21. junija bo baje nekaj zapornikov odpotovalo iz Coronea
to ie bil na mestu mrtev, Bene detti pa je izdihnil v bolnišnici eno uro in pol po sprejemu.
Bilo je okrog 18. ure, ko sta se Moratto in Benedetti neljala navzdol po trbiški cesti. Oba sta bita na krajšem izletu v tržaški o-
s Kttansportoina)). Ce? noč smo do-, k'nlj(,i jn sta se tedaj vračala
• ...MJ .. .. I... .... .. nnb	ll/	•	»1
ma pripravili nabasan nahrbtnik raznih stvari in drugi dan sva ga | 4'><>67 s sestro Danilo ponesli v Coroneo. Toda čakalo naju je veliko presenečenje: stvari niso sprejeli, pač pa so nama sporočili,1 da Marije Slavec ni več v Coroneu. Videti je bilo, da so tudi drugi zaporniki poslali domov enako11 sporočilo, in svojci ' so prihiteli in prinesli, kar so mogli; tisti dan nas je bila namreč pred zaporom dolga vrsta, ki smo čakali, da bi oddali pakete. Toda, na žalost, so številni paketi obležali na pločniku pred poslopjem, ker naših dragih ni bilo več tam. Nekateri smo se odločili in odšli s paketi izvedovat na železniško postajo tn nato v zapore pri Jezuitih; toda o naših dragih nobenega sledu....
In čakali smo še celo leto hudih dni, do osvoboditve, do 13.-14. junija 1945, ko nam je gospa Bla-žinova iz Trsta poslala papir, na katerem je bil seznam ljudi, med kater’mi tudi ime moje sestre.
Takoj sem poiskala gospo Blaži-novo, da bi zvedela, kje je dobila seznam. Spremila me je na dom župnika Bearija, ki sva ga videli, ko Je prav pred nama hitel po stopnicah in vstopil v svoje stanovanje. Sprejela naju je župnikova mati, kateri sva povedali vzrok obiska, saj Je bila Bla-žinova doslej v dobrih odnosih z župnikovo materjo in z obema njenima sinoma. Zato Je povedala, da se je po koncu vojne za-
metrov pred centralno mlekarno se je dogodila tragedija. Tedaj je r.avzgor po omenjeni cesti privozil vojaški tovornik El 98635. Vozil ga je 22-letni vojak Paolo Por-cheddu iz. neke vasice pri Sassa-rtju in je iz vojašnice v Ul. Ros-setti bil namenjen na Prosek. Por-cheddu se je ustavil na znaku «stop», ker pa niti na desni niti na levi ni opazil vozil, je zavozil naprej. Prav tedaj pa se je pri-netila tragedija. Vojak, ki je sedel zraven Porchedda, je opozoril tovariša, da prihaja motor. Tovornjak je bil sredi cestišča, ko se ie pripetila nesreča. Moratto in Benedetti sta se zaletela v stranico, sunek pa je bil tako močan, da je težki vojaški tovorhik zaneslo vstran. Morato je bil na mestu mrtev, saj je z glavo prebil leseno stranico tovornika. Motor se ie tako zvil in raztreščil, kot bi bil iz papirja, Benedettija pa
rr°sto na motorju «gilera» TS 34967, ki ga je vozil Moratto. Ze •ta privozila mimo predora . pod Katinaro in mimo odcena trbiške ceste, ki pelje v Zavije. Ko pa sta Privozila na Montebello nekaj sto
y ZARADI STAVKE UDJEDELCEV V SV- MARKU
Samo simbolična splavitev tovorne ladje «Alessandra»
Inž. Vignuzzi je dejal, da bo ladjedelnica v kratkem zgradila še štiri enake ladje, kar dokazuje njeno življenjskost
,ie vrglo nekaj metrov stran, kjer je obležal hudo ranjen.
Neki avtomobilist, ki je privozil mimo, se je podvizal in poklical rešilni avto RK. Bolničarji so Benedettija hitro odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s strogo pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Ze koj oo sprejemu pa so zdravniki obupali, da bi nesrečniku rešili življenje in uro kasneje je Benedetti izdihnil.
Na kraju tragične nesreče so potrebne formalnosti opravili a-genti cestne policije, ki so tudi zaslišali prestrašenega in obupanega Porcheddija. Nekaj časa po tem so truplo nesrečnega Morat-ta odpeljali v mtrvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Razbitine motorja, s katerim sta se oba mladeniča z vso brzino popeljala v smrt, so odstranili. Tovornik, kateremu je pri močnem sunku dobesedno odletel akumulator, počilo prednje levo kolo in se zmečkal zaboj za orodje, potem zavlekli V vojašnico v 1 Rossetti.
de čase. V kritičnih razmerah pa so tudi vse ostale tovarne na Goriškem. V livarni SAFOG v Gorici se že sedem mesecev dela po skrajšanem delovnem času (24 ur na teden), zelo slabe so razmere v OET, prav tako tudi v ladjedelnici CR DA v Tržiču, kjer nimajo novih naročil.	,	,
Pred meseci so najvišji predstavniki naše dežele odbornik Marpil-, lero in Giust izjavila, da ni neposredne nevarnosti za našo delovno silo, ker se Je položaj na področju dela umiril. Vse te izjave so bi-podane v predvolilnem obdob-čim pa so šle volitve mimo, je sledila zapora obrata v Ronkah. Ni. kakršnega dvoma ne more biti, da so odločitev sklenili preložiti na čas po volitvah, da bi nekaterim strankam dogodek ne prinesel še večjega volilnega neuspeha.
Poletni urnik na goriškem županstvu
Včeraj je stopil v veljavo v uradih goriškega županstva poletni urnik. Uradniki bodo delali od 7.30 do 13.30 ure. Za občinstvo pa bodo uradi odprti kot doslej od do 12. ure.
V nedeljo dopoldne so v ladjedelnici Sv. Marka simbolično splavili 23.725-tonsko ladjo za prevažanje lazsutih tovorov »Alessan-dra». Splavitev je bila simbolična, to se pravi, da je ladja kljub slavnostnemu govoru predsednika Združenih jadran'kih ladjedelnic ing. Vignuzzija in blagoslovitvi ravensvena nadškofa ostala na gradbišču zaradi odsotnost’ delavcev. ki so 7,apos’eni v ladjede'ni-ci. Delavstvo ie uprizorilo stavko, da bi deželne in osrednje vladne organe popnvno opozorilo na vprašanje ladjedelnic Sv. Marka, kateri preti nevarnost, da se njena proizvodnja preusmeri z ladijskega na popolnoma druga industrijska področja.
Na svečanost* simbolične splavitve (ladjo bodo verjetno spustili
—■ -p — *- r:	v.,	v morje danes) so bili prisotni
nimala za svojega moža. ki j | prprjstavj,jkj tržaških poslovnih prav tako izginil iz Coronea — j fn-ogov, tržaški župan dr. Franz.il,
Na gradu češka revija na ledu
Zaradi okvare zavore z avtomobilom v zid
Zaradi okvare zavor pri fiatu 600 TS 33097 so se v nedeljo zvečer okrog 20. ure na trbiški cesti ranile tri osebe. Oto tisti uri je navzdol po omenjeni cesti vozil svoj avto 34-letni uradnik Fedele Pastore iz Drevoreda D’Annunzio št. 63. V avtu sta se peljala tudi njegova 33-letna žena Gilda in 3-letni sinček Stefano. Ko je Pastore privozil iz predora pod Katinaro, se je zavel, da je nastala okvara zavor. Da bi preprečil hujšo nesrečo, je zavozil na levo in z levo stranico avta začel drsati po zidu ob cesti, dokler se avto ni ustavil. Pri tem pa so se potnik. v notranjosti ranili. Z zaseb nim avtom so ženo in sinčka prepeljali v bolnišnico, kjer se bosta na nevrokirurškem oddelku morala zdraviti po en teden zaradi udarcev po glavi. Pastoreju pa so kasneje v bolnišnici nudili pomoč
Pozneje je zvedela, da so ga Nemci obesili v Ulici Ghega —. Zato Ja prosila tudi župnika Bearija, ali bi vedel kaj o njem. On jo je tedaj spremljal na škofijo v Ul.	Cavana	in	je	tam v nekem
uradu pokazal več listin s seznami	padlih,	ki	so	jih Nemci in
fašisti ustrelili ali kakor koli: usmrtili. Skril pa Ji je seznam obešenih v Ulici Ghega zaradi tega,	da JI	ne	bi	prizadejal pre-
velike žalosti. Med drugimi listinami Je pokazal tudi seznam 40 ljudi, Slovencev, Hrvatov in Italijanov, ki	so	jih	nacisti sežgali
v Rižarni v noči od 21. na 22. Junija 1944. Po Bearijevem mnenju Je baje prav takrat začel krematorij delovati. Gospa Blažinova ga Je zaprosila za papir in Je prepisala seznam, ker je bilo na njem največ poznanih slovenskih imen iz naših krajev, z namenom, da sporoči imena družinam.
* * *
Župnikova mati se je nekaj v zadregi pomikala po stanovanju, češ da njenega sina župnika ni doma in da on gotovo ne ve ničesar o tej zadevi. Dobro se spominjam, da se Je v sobi z nekom tiho, pogovarjala, in zato sva z gospo Blažinovo vztrajali in rekli, da bova počakali, kajti videli sva župnika priti domov.
Nenadoma so se vrata neke sobe odprla in don Beari je stal pred nama ter je odločno izjavil, da o omenjenem seznamu nič ne ve; rekel nama je, naj vendarle zapustiva njegovo stanovanje. Nisva si mogli razložiti tega njegovega ravnanja. Pomislili pa sva, da se je medtem stanje v Trstu spremenilo, ker je Jugoslovanska vojska prav tiste dni zapustila mesto,
Ko sva prišli na ulico, sva se dogovorili, da greva sami do škofa Santina in da ga poprosiva, naj
predsednik CRBA ing. Vignuzzi, opolnomočeni upravnik ing. Car-nevale, glavna direktorja in«. G. Chiesa in dr. P. Tartarelli, glavni ravnatelj ladjedelnice dr. in«. G. Ve-rze"inassi in drugi. Poleg tena so biti nrisotni člani ravenske družine podjetn:kov Ferruzzi, med temi tudi e Emanuela Ferrukzi. ki je prerezala trak.
Ing. Vignuzzi je v kratkem nagovoru omenil, da so Združene jadranske ladjedelnice pred Časom pričele graditi serijo štirih enakih ladij za prevažanje razsutih tovorov po naročilu državnega holdinga Fincantieri. Ladjedelnica gradi te ladje po nenavadno posrečeni formuli, saj so pripravne tako za prevažanje žitaric kakor katere koli rude v razsutem stanju, poleg tega pa lahko plovejo v vse važnejše svetovne luke. prav tako pa so sposobne za plovbo po S- Lovrencu med Atlantskim oceanom in velikimi ameriškimi jezeri. Za nove gradnje se živo zanima več zasebnih podjetnikov iz Italije, «Alessandro« pa je že prevzel omenjeni podjetnik iz Ravenne Ferruzzi. Ing. Vignuzzi je na koncu dodal, da bo ladjedelnica Sv Marka zgradila 5e štiri take ladje kakor sta «Ales-sandra» in njena sestrska ladja • Ida Teresa«, z drugimi besedami ladjedelnica lahko računa na znatno večji «Kamel« naročil kakor doslej, kar ponovno dokazuje njeno življenjskost in potrebo po njeni modernizaciji in izpopolnitvi.
Med poletnimi prireditvami i gradu Sv. Justa bo od 1. do 3. J lija tudi revija na ledu, ki Jo bo prikazala češkoslovaška skupina, katera nastopa po svetu že deset let. Skupina Je žela povsod velike uspehe in šteje v svojih vrstah evropske in olimpijske prvake. Prireditev se imenuje «Sijajni kristali« zaradi igre luči in senc ter dovršenega nastopa Lubosa Ognuna, Pavla Smoka in Ladislava Sobotke.
Spored se deli na tri dele: v prvem bodo prikazali češkoslovaško folkloro, v drugem klasični balet ((Labodje jezero«, v tretjem delu pa bo dosegla predstava višek z modernimi plesi. Na koncu bo preskrbljeno tudi za komičen prizor ((Čistilci leda«.
Razgovor o razlastitvah zaradi gradnje naftovoda
V sredo ob 19. url bo v Ul. Fablo Fllzi št. 8 na pobudo Konzorcija razlaščenih in okodovanlh zaradi
E«?	žfCjpM DNI PO NAPADU V TRGOVINI V SCSLJANU
naftgovoda. Odbor Konzorcija Je1 povabil na razgovor predstavnike strank, katerim so pri srcu koristi naših ljudi, ki bodo razlaščeni ali oškodovani
lijanščini. V uvodu bo ravnatel državne knjižnice iz Gorice, dr Guido Manzini, govoril o «Uni-verzalni aktualnosti Danteja«.
Razstava bo odprta do nedelje 27. t. m.
Dantejem razstava v Novi Gorici
Ob 700-letnici rojstva velikega italijanskega pesnika Danteja Ali-ghierija je Goriška knjižnica Novi Gorici organizirala razstavo Dantejevih del in kritičnih spisov njem v slovenščini in italijanščini. Razstavo, pri kateri sodeluje tudi državna knjižnica iz Gorice, bodo odprli danes, v torek zvečer, ob 20. uri v prostorih Goriške knjižnice v palači občinske skupščine v Novi Gorici.
Člani mestnega gledališča iz No-
Tovornik je podrl ženo iz Krmina
. Včeraj dopoldne okrog/9.40 je šla 76-letna Angela Medvešček, ki živi v Krminu, Ul. del Monte 19, po Ul. Cadorna v smeri proti Dre voredu XX: septembra. Na križišču z Ul. S. Chiara jg stopila pločnika z očividnim namenom, da bi prečkala cesto. V tistem trenutku pa je privozil iz Drevoreda XX. septembra svbj tovor-ik tigrotto 32-letni Guido Trani Gorice, Ul. Boccaccio št. 45, ki je ženo podrl. Z avtom Zelenega križa so ponesrečehko odpeljali ciVilno bolnišnico, kječ so ii zdravniki ugotovili zlom desne noge v kolenu ter zlom leve roke ‘in so jov pridržali za 20 dni na zdravljenju. Zapisnik o nesreči je napravila cestna policija iz Gorice.
S
Prosvetno društvo SKALA ■ Gabrje
TRADICIONALNA ZABAVA
na travniku pri Pavletičevl gostilni
V	nedeljo, 27. junija ob 18. uri
folklorni plesi
skupine lz Portoroža
VEČERNI PLESI V soboto, nedeljo, ponedeljek In torek.
IGRAL BO DOLINSKI KVINTET
V	torek, 29. junija ob 15. uri tekmovanje v briikoli za nagrade — zvečer Izvolitev najlepše mladenke.
Na voljo bodo pristno briško vino, čevapčiči, prašički na ražnju ln domače klobase.
Vljudno vabljeni!
POMEMBNA PRIDOBITEV ZA TURISTE
Z avtomobilom skozi predor Podbrdo ■ Bohinjska Bistrica
Dovolj je, da lastnik prijavi svoje vozilo dve uri pred prihodom vlaka - Ugodnosti zlasti v zimski sezoni
Avto trčil v poltovornik
Sinoči okrog 19. ure se Je mudil 41-letni goriški mehanik Emil Paulin, ki stanuje na Tržaški cesti 297 s svojim poltovornikom v Ul. Vittorio Veneto, kjer je ustavil vozilo na desni strani ceste. V tem je privozil mimo drug avto, ki je zavozil v njegov poltovornik. Pri tem je dobil Paulin telesne poškodbe. Poklicali so avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve noge v gležnju ter so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v desetih dneh. Zapisnik o nezgodi Je napravila cestna policija iz Gorice.
PRISPEVAJTE ;iA
DIJAŠKO MATICO I
n
Lastniki avtomobilov bodo odslej dalje mogli uporabljati tudi predor v Podbrdu, da bodo po najkrajši poti prišli z goriškega na gorenjsko področje. S tem v zvezi Je bil pred dnevi dosežen med turističnimi predstavniki goriškega in gorenjskega področja dogovor, ki ga je osvojila Skupnost železniških podjetij Slovenije, na podlagi katerega bodo nalagali vozila (avtomobile ln avtobuse) na železniških postajah Podbrdo ln Bohinj, nakar jih bodo z vlaki prepeljali na drugo stran. Zadostovalo bo, da bo voznik najavil prevoz vozila vsaj dve url pred prihodom vlaka. da bi se moglo Izvršiti nalaganje ter urediti vse ostale formalnosti s plačevanjem.
S temi olajšavami bodo mogli vozniki z Goriške priti po najkrajši poti na Gorenjsko. Pripomnimo naj, da Je tz Gorice v Bohinjsko Bistrico <če* Petjttvo, brdo) samo okoli 90 km poti, ‘medtem bo Jih
Je čez Ljubljano okoli 200. Prevoz skozi predor pa Je še prav posebno velike važnosti sedaj, ko cesta čez Vršič ni odprta. Na njej Je še vedno dosti snega, ki se je nabral plazovi, na nekaterih krajih pa je tudi poškodovana ln bo zaradi tega neprevozna tudi potem, ko bo sneg skopnel.
Za prevoz vozil skozi predor se bo železniška uprava posluževala tovornih ln osebnih vlakov In ker je teh kar precej, bo verjetno tudi poletni sezoni uporaba vlaka za prevoz vozila zanimiva za marsikaterega turista, ki hoče vozilu prihraniti sicer zanimivo, vendar pa makadansko pot čez Rovtarico. O-vedba novega režima prav gotovo ni začasnega ampak trajnega značaja. Zaradi tega bo še posebno zanimiva pozimi, ko Je cesta čez Rovtarico zaprta pet mesecev zaporedoma.
iiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiinniiiiiiiiiiimiiiimiimmifiiiiiMiiiiiiMiiiiiiMiuiiHiiiiiiiiiiiiimimuHTitimntiiiiiMmiiniiitiiiiiiiniinimiiniiriiuimHtmnnitmmiiMiiiMMM
PO IZVEDBI IZBOLJSEVALNIH DEL
V prevalskem konzorciju je treba odpraviti komisarsko upravo
Deželna uprava naj pripomore pri izvedbi zaključnih del Med njimi so ceste, zbirni kanal ter razne druge naprave
Minilo Je več kot leto dni, od- stroškov ter bi tisti denar, ki ga kar so v pokrajinskem svetu med i morajo sedaj trošiti za komisarsko raznimi drugimi kmetijskimi pro- upravo, lahko e pridom potrošili blemi, ki se tičejo naše pokrajine, | za nadaljnje Izboljšave na tem
Z vespo zavozil s ceste na vrt
27-letm Uiovanm Carone iz Ul Milano 2 je imel ie srečo in se je le laže poškodoval, potem ko je z vespo TS 21852 zavozil s ce ste in padel na neki vrt, tri metre pod cesto. Carone se je vozil navzdol po Ul. delle Cave. Zaradi hitrosti pa je na nekem ozkem ovinku izgubil nadzorstvo nad vespo. Pritisnil je na zavoro, kljub temu pa je zavozil s ceste in čez zid padel na vrt tri metre niže. Pri padcu se je Carone pobil po spodnih udih in glavi ter se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti dva tedna
obravnavali tudi vprašanje konzor cija na Prevalu. Takrat so zlasti socialistični ln komunistični predstavniki naglasili potrebo, da bi bilo treba v tem konzorciju odpraviti komisarsko upravo ln takratni pokrajinski odbor je obljubil, da bo posredoval v tem smislu na merodajnem mestu. Do danes pa je o-stalo vse pri starem ln v konzorciju Imajo še vedno prefekturnega komisarja v osebi dr. Bauma. Komisarski stroški pa so veliki ln za njihovo kritje morajo prizadeti kmetje, ki so vključeni v konzorciju, plačevati visoke prispevke.
Zato bi bil skrajni čas, da bi prefektura razpisala volitve novega upravnega odbora, ki bi lahko vsaj tako. po vsej verjetnosti pa tudi bolje, upravljal konzorcljalne zadeve, ln kar Je najbolj važno, bi jih upravljal brez kakih večjih
iMiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMdiliiiiiiHtiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitniiiiniiinitiiiiniminiiiiiini
Smrtna nesreča tržaškega hribolazca
Na Monte Rosa se je v nedeljo smrtno ponesrečil mlac’i tržaški hribolazec 27- letni Claudio Stec-china iz Drevoreda XX. septembra 87, član tržaškega CAI. Stecchl-na se je v družbi treh prijateljev podal na goro ln dosegel planinsko kočo ((Marinella« v višini 3036 metrov. Ko se je skupina vračala v dolino, pa se Je pripetila nesreča. Zaradi spolzkih oprijemališč, je Stecohinu spodrsnilo in je strmoglavil v globino.
Stecchina Je diplomiral za doktorja kemije in pred kratkim se je preselil v Novaro, kjer se je zaposlil v raziskovalnem centru Montecatlni.
Agenti iz Devina identificirali surove napadalce na zakonca Russo
Gre za tri juinjake, ki so po napadu z ukradenim avtom pobegnili v Italijo
■41 MO Mf * PROSEK
predvaja danes 22. t.m. ob 19.30 Paramount Technicolor film;
«INSIEME A P ARI G1»
(SKUPAJ V PARIZ)
IgraJo: Wllllam Holden ln Audrey Hepburn
prišli na sled trem napadalcem, ki so v soboto z noti napadli zakonca Russo v njuni trgovini v Sesljanu. Napadalci so trije juž-njaki, katerih pa policistom ni še uspelo prijeti. Gre za 27-letnega O-resta Pagana iz Neaplja za 21-let-nega Gennara Eccarda in za 36-lctnega Riccarda Orlecchia, ki so verjetno že zbežali proti Italiji, morda proti Milanu.
Policisti so ugotovili, da Je bil Pagano lastnik avta ((giulia« z evidenčno tablico iz Milana. Vsi trije so že nekaj dni bili v gosteh v prenočišču (tPaolina« v Nabrežini ln v soboto so se podali v Sesljan, ker so hoteli v trgovini kupiti kopalne hlačke. Ko pa so prišli v notranjost so začeli motiti Russo-vo ženo in prodajalke. Temu se Je zoperstavil sam Russo, nakar so vročekrvneži potegnili nože Iz žepov ter ranili zakonca Russo.
Tedaj je zlikovcem uspelo zbežati. Prihiteli so v prenočišče, kjer so se peoblekli ln pustili tam avto, v upanju, da ga policisti ne bodo opazili. V trgovini pa so ukra-
dli kopalne hlačke, ki so Jih prej nameravali kupiti. Ni izključeno, da so se potem podali v mesto, ukradli avto «giulietta» in odpotovali proti Italiji. Napadalce bodo agenti prijavili sodišču zaradi povzročitve telesnih poškodb ln tatvine. Preiskava se nadaljuje.
Z avtom trčila v drevo
Včeraj ponoči se je v bližini železniškega nadvoza v Miramarskem drevoredu pripetila prometna nesreča, pri kateri sta se ranila 43-letni Erminio Cataldi iz Ul. Boc-cherini 3 in njegov prijatelj 44-letni Orlando Codlglla lz Ul. Papi-niano 30. Cataldi je v smeri proti Barkovljam vozil fiat 600 TS 28685, ko pa se je hotel ogniti ustavljenemu avtu, Je ostro zavil na levo in potem na desno. Pri tem Je zaradi hitrosti izgubil nadzorstvo nad avtom ter se zaletel v platano ob cesti Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, kjer se bosta na nevrokirurškem oddelku morala zdraviti po 8 dni. Oba sta se ranila ln pobila po glavah in udih.
področju. Izboljševalna dela na prevalskem področju, ki Je sestavni del gorlških Brd ln na katerem imajo precejšen del posestev dvolastniki z jugoslovanske strani, so začeli že leta 1928 ter Jih po daljših prekinitvah zaradi vojn ln drugih vzrokov, polagoma nadaljevali do danes. Danes so končno glavna dela v svoji zaključni fazi, vendar ju potrebno dokončati še nekatere naprave, ki so potrebne za popolno izkoriščanje tega področja v kmetijske namene.
Načrt za Izvedbo teh del Je že pred časom Izdelal tehnični urad v Gorici ter ga je odobril tudi pokrajinski tehnični urad za Integralno bonifikacijo. Med drugim je predvidena Izgradnja dveh mostičkov čez rečico Versa, očiščenje glavnega zbirnega kanala ter popravilo in ureditev poti na Izboljšanem področju. Za izvedbo teh del se predvideva strošek okrog 100 milijonov lir. Pri tem naj pripomnimo, da Je v petletnem načrtu za javna dela s prispevkom državo vključena tudi ureditev odcepka državne ceste iz Krmina preko Su-blde do državne meje pri Plešlvem. Za to delo bo predvidoma potrebnih 150 milijonov lir. Ureditev te ceste bo še bolj valorizirala prevaljsko področje ter bo povezala cestno omrežje na jugoslovanskem področju Brd s krmlpsklm področjem.
Med Izvedenimi izboljševalnlmi deli naj omenimo tudi arondacijo prej zelo razcepljenih zemljiških parcel, v večje komplekse, kjer Je omogočeno boljše ln cenejše obdelovanje. Pri tem delu so se okoristili s prispevki lz zelenega načrta. Na ta način so bolje povezali vinogradništvo in sadjarstvo z novimi poljskimi površinami, kar naj bi povečalo proizvodno zmogljivost In dohodke briških posestnikov. Omenili smo Ze, da Je med temi precej dvolastnikov z Jugoslovanske strani. Mnogi med njimi pa se pritožujejo, da so bili pri arondaciji prikrajšani, ker da so jim dodelili slabša področja kot pa nekaterim drugim upravičencem.
Na Prevalu do sedaj niso ustvarili kakšnih novih posestev. ner so bila vsa izboljšana zemljišča
lahko dopolnili zlasti s pridelovanjem kanskih rastlin ln koruze. Tudi pridelovanje povrtnln je pri prvih poizkusih po nekaterih krajih dalo zadovoljive rezultate.
Kot omenjeno na začetku tega članka, pa se nahaja uprava konzorcija v težkem finančnem položaju zaradi drage komisarzke uprave — še posebno ker gre za manjše področje. Zato bi bilo treba vseka kor uvesti normalno upravo z demokratično Izvolitvijo novega pravnega odbora, da bodo v resnici člani konzorcija, ki so zato naj bolj poklicani, upravljali svoje za deve. Poleg tega pa bo moral tudi kmetijski odsek pri deželni upravi člmprej priskočiti na pomoč s primernim prispevkom, ki naj bi o-mogočli dokončanje vseh del ln dobro upravo konzorcija. Sele po tem bomo lahko pričakovali, da bo do Izvedena Izboljševalna dela v resnici prinesla pravo korist članom konzorcija in posredno tudi državi.
Urnik posvetovalnice za matere v Sovodnjah
Vodstvo materinske posvetovalnice V Sovodnjah sporoča, da so spremenili dosedanji urnik. V bodoč- >-o oosvetovalnica odprta vsak prvi ln tretji četrtek od 16 do 17. ure ln ne kot doslej v dopoldanskih urah. Ker so nekatere matere želele spremembo urnika v tem smishi bodo sedaj lahko večkrat oh1-'—sle posvetovalnico s svojimi malčki.
VERDI. 17.30: «Ciao, ciao Blrdles. D. Van Dick in S. Leick. Ameriški barvni kinemaskopskl film. CORSO. 17.00: »Un leone nel mto letto«. Tony Randal. S. Jones. E. Andress; ameriški barvni film, zadnja ob 22.
MODERNISSIMO. 16 00:	»Allegrl
vagabondl«. Stan Laurel ln Oliver Hardi; sledi Walt Dtsneyeva sit-kanlca
VITTORIA. 17.00- «In caso dlnno-cenza«. M. Schell, U. Jacobszon; nemški črnobeli film. CENTRALE. 17.30: «G11 arcangelis. R. Blsacco ln V. Onorato; mladini pod 18. letom vstop prepovedan; italijanski črnobeli film.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI v Raštelu. tel. 33-4»
TEMPERATURA VČERAJ Najvišja S»,l stopinje ob 12.20, najnižja 16. stopinj ob 5.10; povprečne dnevne vlage 76 odstotkov.
•i iiiiiiiiiinifi mmi hiiiihi iiiiiiiii m
POD OBTOŽBO NEDOVOLJENE TRGOVINE
Goriški trgovec Saccomani aretiran in prijavljen sodišču
Jugoslovanski policijski organi, ki so ga ustavili v Srpenici, so pri njem našli 900.000 dinarjev, dolarje in goldinarje
Domenico Saccomani, ki ima trgovino z električnimi gospodinj skimi stroji v Ul. 9 Agosto v Gorici, je zaprt v solkanskem zapo ru pod obtožbo nedovoljene trgo vine. Jugoslovanski policijski or gani so ga prejšnjo nedeljo are tirali v Srpenici, ga zaslišali, pred dnevi pa so zapisnik izročili prt iskovalnemu sodniku v Novi Go rlci.
Vest o Saccomantjevi aretaciji se je komaj včeraj razširila v (Jo ricl in le nekateri posamezniki So zanjo izvedeli kakšen dan prej Za njegovo aretacijo se navajajo najrazličnejši vzroki in tudi ra/ Učni kraji, kjei naj bi se izvrši la. Po podatkih, ki smo tih uspeli izbrati iz najrazličnejših virov tostran Ih onkraj meje, se je Saccomani v nedeljo 13. junija popol
tviiiam v IIVUVIJU i U. JUIIIJ« pupill
last kmetov Iz višje ležečega brd- • dne vračal s svnjim avtomobilom
natega področja. Lastniki teh posestev so se pečali le z vinogradništvom ln sadjarstvom, na novih kompleksih pa bodo svoje pridelke
po Soški dolini proti Gorici. V Srpenici ga je ustavila policijska izvidnica ter mu pregledala avtomobil. Govori se, da ita bil« v
tistem trenutku z njim še dve osebi, vendar vest uradno ni potrjena. Pri pregledu so policijsk: organi našli pri Saccomaniju kakšnih 900.090 dinarjev, nekaj dolarjev in holandskih goldinarjev. Odpeljali so ?a na policiskn postaji irt zaslišali. Sprva ga niso niti priprli, potem pa so kakot -e nam vse vidi, izstavili zaporno dovoljenje Saccomani je sedaj v solkanskem zaporu, kjer čaka na sodno obravnavo Obdolžili so ga nedovoljene trgovine Oblasti so mu za epkrat zaplenile vso valute) in avtomobil.
Obstajajo različna domnevanja, kako je Saccomani pr -el do tega denarja Najbolj verjetno je, da je spomladi prodal čez mejo gospodinjske stroje, sedaj pa je verjetno šel terjat kupce, da bi mu poplačali dolg Po drugi strani pa naj bi nesel dinarje, ki jih je dobil s prodajo gospodinjskih strojev, v Jugoslavijo, da bi jih tamkaj uporabil.
— 6 —
22. junija 1965
NA KONCU NAJBOLJ USPEŠNA
Za Triestino bi se moralo prvenstvo šele začeti
V zadnjih treh tekmah je zbrala pet toik, od teh tri zunaj
Z igranjem v takem ritmu, kot je Slo zadnje tri tekme, bi morala imeti Triestina — okrog 60 točk. Res se moramo vpraSati. ali je bilo treba šele absolutne gotovosti, da je vsaj za prihodnje leto Trie-stmi odklenkalo v seriji B, da je
B
MMM*
IZIDI
•Alessandria — Verona •Bari — Palermo •Catanzaro — Padova •Lecco — Modena •Reggiana — Brescia Napoli — *Parma •Potenza — Spal •Pro Patria — Livorno •Trani — Monza Triestina — ‘Venezia * • *
5-3
2-1
0-0
0-0
1-0
3-1
2-1
2-0
1-0
2-1
BRESCIA, NAPOLI in SPAL na pred ujejo v A ligo. PARMA, TRIESTINA in BARI nazadujejo v C ligo.
LESTVICA
Brescia
Napoli
Spal
Lecco
Potenza
Padova
Modena
Catanzaro
Alessandria
Pro Partia
Reggiana
Palermo
Venezia
Verona
Trani
Livorno
Monza
Bari
Triestina
Parma
49 38 18 13 48 38 16 16 47 38 17 13 46 38 16 14 44 38 15 14
7	46 6 45
8	40
8	50
9	55
42 38 14 14 10 32 41 38 11 19 8 36 38 38 9 20 9 24 37 38 12 13 13 37 37 38 13 11 14 32 36 38 11 14 13 34 36 38 12 12 14 43 36 38 9 18 11 30 36 38 10 16 12 38 35 38 12 11 15 29 34 38 11 12 15 32 34 38 9 16 13 32 33 38 10 13 15 32 8 12 18 26 7 9 22 22
28 38 23 38
Aless.-Verona H.	(k.i.) (5-3)	1
Bari-Palermo	(k.i.) (2-1)	1
Catanzaro Padova	(k.i.) (0-0)	X
Lecco-Modena	(k.i.) (0-0)	X
Reggiana-Brescia	(k.i.) (1-0)	1
Parnia-Napoli	(I-p.) (00)	X
Parma-Napoli	(k.i.) (1-3)	2
Potenza-Spal	(I-p.) (2-1)	1
Potenza-Spal	(k.i.) (2-1)	1
P. Patria-Livomo	<š.i.) (2-0)	1
Trani-Monza	(I-p.) (10)	1
Trani-Monza	(k.I.) (1-0)	1
VencziivTriestina	(k.i.) (1-2)	2
KVOTE:		
15,688.000 lir 316.900 lir
končno moštvo začelo igrati, kot je treba. Ko je igrala v Bariju, gotovo ni imela proti sebi nasprotnika, ki bi mu rezultat ne bil važen, saj je prav točka, ki mu jo je Triestina odvzela, pripomogla, da je sedaj tudi Bari padel v serijo C. (In sedaj prav gotovo že ku je načrte, kako se bo Triestini dru. go leto maščeval.) Po izdatni zmagi prejšnje nedelje je sedaj prišla še zmaga na tujem igrišču — ed;-na v vsem prvenstvu. Res je nastopila Venezia tako rekoč z drugo garnituro, toda zmaga je zmaga. In končno ni nezaslužena, kaj-M Triestina je bila dejansko boljše moštvo na igrišču.
Poleg Barija in Triestine je tret ji «odpadnik,) Parma. Upajmo, da se ne bo reklo, da je včeraj ((darovala« zmago Napoli ju na svojem igrišču. Za Parmo je bilo včeraj popolnoma brez pomena, če zmaga ali izguubi. Ni pa bilo tako za Napoli, ki je pravzaprav moral zmagati, da si je zagotovil vstop v se-rijo A In dejansko je zmagal ter se usidral na drugo mesto za Bie-scio. Da je tudi Spal zapustil serijo B in se preselil spet v naj-višj irazred, pa je poskrbela Modena, ki Leccu ni ((dovolila«, da bi zmagal ter se boljšim razmerjem golov postavila pred Spal. Spal sam si namreč to nedeljo ni nič pomagal — proti Potenzi je izgubil.
Medtem ko sta Napoli in Spal moštvi, ki sta vsekakor več v seriji A kot v seriji B, pa Je Brescia v najvišjem razredu skoraj novinec, saj je poteklo že 18 let, odkar je morala zapustiti serijo A.
Za Triestino pa serija C prav gotovo ne bo samo čas počitnic in oddiha, po katerem naj bi se čez leto dni spet preselila v višjo kategorijo. Treba bo mnogo boljše igre kot v pretekli sezoni, če se bo hotela ohraniti na prvih mestih.
XV. MEDNARODNA VESLAŠKA REGATA NA BLEDU
Zmaga jugoslovanskega osmerca pred Vzhodno Nemčijo in SZ
Oh udeležbi tekmovalcev iz osmih držav je bil nedeljski nastop vaja za organizatorje svetovnega prvenstva, ki bo prihodnje leto na Bledu
Connolly - 71,26 m
WALNUT (Kalifornija), 21. — Svetovni rekorder v metu kladiva Harold Connolly je izboljšal svetovni rekord na 71,26 (prej 21,07).
LOS ANGELES, 21. — V prijateljski tekmi je Milan premagal mehiško moštvo v ZDA s 4:2 (2:2). Brazilsko moštvo Portuguesa pa je v okviru newyorškega turnirja premagalo Varese s 3:1 (21).
EUPEN, 21. — V drugi etapi Tou-ra za diletante je zmagal Španec Diaz. Slede Leliten (Hol.), Desva-ges (Fr.), Klrilov (Bolg), Suria (šp.). V splošni lestvici vodi Peff-gen (Nem.), ki Je zmagal v prvi etapi.
Veslači 7 evropskih držav in 18 jugoslovanskih klubov so se v soboto in nedeljo zbrali na Bledu ob priliki XV. mednarodne regate. Proga je bila dobro pripravljena in tudi organizacija, razen pomanjkljivosti pri objavljanju rezultatov, solidna, saj je bila to zadnja preizkušnja za organizatorje svetovnega prvenstva, ki bo prihodnje leto, verjetno v septembru, na Bledu.
Po sobotnih izločilnih tekmah, je bilo v nedeljo popoldan na sporedu kar 12 finalnih borb. Začeli so moški četverci s krmarjem. V začetku je bila najhitrejša posadka iz Vzhodne Nemčije, po 1000 m pa je vodstvo prevzela Češkoslovaška in tudi zanesljivo zmagala. Za drugo mesto je kombinirana jugoslovanska ekipa v finišu prehitela Romunijo, Nemci pa so nepričakovano zaostali.
Rezultati: 1. CSSR (Dukla Praha) 6’33”71, 2. Jugoslavija 6’40”, 3. Romunija 6’42"76.
Sledila je tekma dvojk brez krmarja z zelo kvalitetno udeležbo. Najprej so potegnili Poljaki, ki pa so kmalu popustili. V vodstvo je prišla jugoslovanska ekipa, pri 1000 m pa so bile posadke Jugoslavije, Vzh. Nemčije in Sovjetske Zveze skupaj. Do izraza je prišla tedaj kondicija Nemcev, ki so si priborili nekaj prednosti in jo do konca tudi zanesljivo obdržali. S serijo krepkih udarcev je v dramatičnih zadnjih metrih jugoslovanska ekipa za samo nekaj stotink sekunde odvzela Sovjetski zvezi drugo mesto.
Rezultati: 1. Vzh. Nemčija (Dy-namo Berlin) 7’14”63, 2. Jugoslavija (Bled-Crvena Zvezda) 7’16”90, 3. SZ (Kolumna) 717”.
V	skiffu je povedel najprej predstavnik Poljske, po prvi polovici pioge pa je prešel v napad jugoslovanski prvak Trlaja in Šibenika. Kazalo je že, da bo Trlaja zmagal, 50 m pred ciljem pa je odpovedal in v ostrem finišu ga je prehitel sovjetski tekmovalec Ko-penkin, boljši od Trlaje pa je bil tudi veslač Romunije. V sovjetskem taboru se je zvedelo, da je Kopenkin velika nada veslaškega športa. Doma je sedaj drugi za legendarnim Ivanovom, je pa mlad (22 let) in obetajo mu veliko bodočnost.
Rezultati:	1. Kopenkin (SZ)
7'25”83, 2. Ciocpi (Rom) 7’26”10, 3. Trlaja (Jug.) 7’31”91.
V	četvercu brez krmarja je ugodno presenetil Zagreb, ki je premagal ekipi CSSR in Romunije. Zagreb je v tej točki prešel v vodstvo že po 500 m, na koncu pa bi mu se t ) kmalu maščevalo. Njegova prednost je stalno kopnela in verjetno zaradi utrujenosti so ne-
kaj pred ciljem veslači zavozili celo na drugo progo. Ker niso oškodovali nasprotnikov, jih sodniki niso diskvalificirali:
Rezultati: 1. Zagreb 6’30”17, 2. CSSR (Dukla) 6’31”30, 3. Romunija 6.32 ”29.
Med najbolj razburljivimi točkami je bila tekma dvojk s krmarjem. Na začetni napad Mornarja iz Splita so ostro odgovorile kar štiri druge posadke: Partizan Beograd, CSSR, Romunija in Sovjetska zveza. Po prvi polovici so Cehoslo-vaki vztrajali v hitrem tempu in si priborili kar dva čolna prednosti. Finiš je bil navdušujoč. Vodečim gostom iz CSSR sta se enakomerno bližala čolna Romunije in Sovjetske zveze, na zunanji progi pa je Partizan, ki je prej malo zaostal, skoraj letel nad vodno gladino in zmaga mu je ušla le za las.
Rezultati:	1. CSSR (Smichlov)
7’31”66, 2. Partizan 7’32”54, 3. Romunija 7’33”04.
Double scoull je prinesel prvo mesto Romunom, ki so bili skoraj stalno v vodstvu, čeprav z majhnim naskokom. Nekaj časa je za Romuni vztrajala jugoslovanska e-kipa (Bled-Argo Izola), na koncu pa so si drugo mesto priborili Bolgari. Slabo se je odrezala sovjetska dvojka, ki je prispela komaj
četrta.
Rezultati: 1. Romunija 7’00”46, 2. Bolgarija 7’02”34,	3. Jugoslavija
(Bled-Izola) 7’11”25.
Pred nastopom osmercev, nedvomno najlepšo točko vsake veslaške regate, se je vreme zelo poslabšalo in začelo je tudi deževati. Slabo vreme je le delno vplivalo na veslače, ki so se zagrizeno vrgli v borbo. Do polovice proge (1000 m) so prvi priveslali predstavniki iz Sovjetske zveze (Burjevestnik iz Leningrada), ki predstavljajo drugo garnituro v državi na podlagi rezultatov lanskega državnega prvenstva. S prezgodnjim napadom so Sovjeti zapravili najboljše moči in v napad je odločno prešla jugoslovanska posadka, četrta na o-limpijskih igrah. Kazalo je, da nihče Jugoslovanom ne bo ogrožal prvega mesta, Vzhodni Nemci pa so zaveslali izredno dinamično in se Jugoslovanom približali na samih 60 stotink sekunde. Po mnenju prvega veslača Borisa Klavore jugoslovanska posadka ni veslala najbolje in bi morala v finišu udariti vsaj trikrat več na minuto.
Rezultati: 1. Jugoslavija (Bled Ar-1 go Izola - Monar) 6.19”72, 2. Vzh. Nemčija (Vorwarts Rostock) 6’20”32, 3 Sovjetska zveza (Leningrad) 6’25”24.
BRUNO KRIŽMAN
miiiimimiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||„,„,l„llmlIIinllll)IIIIII,l|||||t||||||)|1|||m|||||||||||)|||||||t||||||||||||||||||
Ljubljanski Slovan v II. zvezni ligi
V nedeljo se je zaključilo nogometno prvenstvo Slovenije. Mesto prvaka ni bilo oddano vse do zadnjega kola. Slovan in Aluminij sta imela še obadva možnost za prvo mesto in s tem za prestop v II. zvezno ligo. Slovan Je že imel točko več, toda Aluminij je bil na boljšem, ker je igral doma. Vendar ta okoliščina ni zadostovala, kajti Slovan je tudi kot gost pregazil trboveljskega Rudarja s 5:0. Za tak rezultat pa ima zasluge zlasti slaba domača obramba. Tudi Aluminij je dosegel visoko zmago, a ostal je na drugem mestu.
Gorica je ostala sredi lestvice, medtem ko je Izolski Delamaris končal na zadnjem mestu s tako skromnim številom točk, da se lahko govori o neresnosti. To je klub pokazal tudi v zadnjem kolu, ko sploh ni šel v Celje in tako kar daroval obe točki. Ce se je moral klub opletati s kakimi posebnimi težavami, bi bil to najbrž
lahko pravočasno vedel ter mesto v slovenski ligi prepustiti komu drugemu.
Aluminij — Ljubljana Rudar — Slovan Ilirija — Triglav Svoboda — Branik Hrastnik — železničar
Mura —	Gorica	
	LESTVICA	
Slovan	26 14	8 4
Aluminij	26 16	3 7
Železničar	26 14	6 6
Ljubljana	26 12	6 8
Triglav	26 11	7 8
Branik	26 13	2 11
Gorica	26 8	8 10
Mura	26 9	8 9
Celje	26 11	4 11
Rudar	26 9	7 10
Svoboda	26 10	4 12
Ilirija	26 6	8 12
Hrastnik	26 8	4 14
Delamaris	26 2	3 21
4:0 (1:0) 0:5 (0:3) 0:1 (0:0) 5:2 (1:2) 1:3 (0:0) 2:1 (2:1)
Avto-moto dirke za «veliko nagrado Jadrana»
Bojer, Carlsson, Parlotti nedeljski zmagovala
63:22
66:40
53:35
64:45
46:40
44:39
47:47
56:46
50:56
42:46
65:58
32:48
46:79
21:82
Danes se prične Tour de France, ki bo trajal dobre tri tedne. Da bi dirka ne bila preveč dolgočasna v prvih etapah, ki so si zaradi neposebnih težav dokaj podobne, so organizatorji že v prvo etapo postavili tudi vožnjo na kronometer, in sicer za moštva. Kot pa kaže shema višinskega prereza etape, čaka tekmovalce izreden napor 'najprej v 9., 10. in 11. etapi, potem pa spet od 14. dalje. Cilji nekaterih etap so vrh visokih vzpetin, tako da bodo te etape «plen.» gorskih vozačev, ki si bodo lahko tu
priborili minute prednosti.
V	nedeljo so bile v lepem vremenu na dirkališču v Preluki na 6.000 m dolgi krožni progi zaključne XVI. hitrostne motorne in avtomobilske dirke za «Veliko nagrado Jadrana« z udeležbo izbranih dirkačev iz Evrope, Avstralije, Afrike. V sporedu za motorje so zmagali Bojer (CSSR) v razredu do 125 ccm, Carlsson (švedska) v razredu do 500 ccm in Parlotti (I-talija) v razredu 250 ccm z novim rekordom. Dirke, ki si jih je drugi dan ogledalo več kot 50.000 gledalcev, so minile brez nesreč.. Izredno zanimiv spored so zaključili avtomobilisti formule 3 s tolažilni in finalni skupini.
V	ekipni oceni motoristov za »nagrado Jadrana« pa je vrstni red tale: Italija 17 točk, ZRN 13, CS SR 12, NDR 11, Jugoslavija 9, Anglija 6, Avstrija in Madžarska po 2 točki.
Dirka v razredu 125 ccm (72 km, 44 dirkačev) je bila zares čudovita. Prve tri kroge je vodil An-scheidt' (ZRN, MZ), zaradi okvare pa je moral prepustiti vodstvo Madžaru Szabu II. (MZ), rekorderju v tem razredu (leta 1962 — 124,600 km na uro), ki je vozil na čelu polne štiri kroge, dokler ni tudi sam odstopil zaradi okvare. Za štiri kroge je vodstvo nato prevzel Bischoff (NDR, MZ), ki je že računal z lepo mednarodno zmago. Toda prav v zadnjem krogu se je zgodilo to, česar ni pričakoval nihče. Dirkač CSSR Karl Bojer (lani je bil peti) se je iz kroga v krog počasi, a vztrajno prebijal v ospredje, štiri kroge pred ciljem je bil že drugi; potem je prešel na odločilen naskok prav v zadnjem krogu. Na zadnjih metrih pred ciljem je z izrednim finišem prehitel vodečega Bischoffa in po 72 km srdite borbe s štirimi desetinkami sekunde prednosti zasedel prvo mesto. Zmagovalec je v najhitrejšem krogu dosegel povpreček 121,550 km na uro.
REZULTATI:	1. Bojer (CSSR),
CZ) 3,28,1 (povpreček 118,450 za vse kroge); 2. Bischoff (NDR, MZ) 36, 28,3; 3. Rentzsch (NDR, MZ) 36,32; 4. Parus (CSSR, CZ) 36,50,4; 5. Reisz (Madžarska, MZ) 36,59,2; 6. Bartusch (NDR, MZ) 37,17,2... ;9. Pintar (J. Honda CR) 93) 38,04,3.
Dirko v kategoriji najtežjih motorjev 500 ccm je občinstvo pričakovalo z največjim zanimanjem: kar 32 dirkačev (na 90 km) je naskakovalo obsolutni rekord za motorje Šveda Gunnarssona (leta 1963
—	137,150 km na uro), ki se je tudi letos udeležil prireditve. Kolono je povedel Anglež Young, nato pa ga je prehitel včerajšnji zmagovalec v 350 ccm Rus Sevostijanov. Pet krogov mu je tesno za petami sledil «novi leteči Šved« Carlsson. Tedaj je Sevostijanovu začel nagajati motor. Šved je tako s precejšnjim naskokom prišel do zlatega lovorovega venca. Na ostala najboljša mesta so prišli: Smith (Ang.), Avstrijec Pharlhammer in Italijan Madolini, nekronani junak v tem razredu, ki je na startu spodrsnil in padel .tako da je med zadnjimi odšel na progo. S hitrostjo 136,100 v zadnjem, petnajstem krogu se je prebil na nevarno četrto mesto in s to največjo hitrostjo na današnjih dirkah se je najbolj približal absolutnemu rekordu za motorje. Isto hitrost — 136,100
—	je dosegel Smith prav tako v zadnjem krogu.
REZULTATI: 1. Carlsson (Švedska, Matschless) 41,11,4 (povpreček za vso progo 131,100); 2. Smith (Ang., Norton) 41,15,2; 3. Pharlhammer (Avstrija, Norton) 41,40,3; 4. Madolini (It., Guzzi) 41,54,4; 5. Ryhanen (švedska), 41,49,2; 6. Ki-za (SZ, CKB) 41,50,0.
V	dirki motorjev 250 ccm je »padel« najstarejši, štiri leta veljavni rekord Italijana Grassettija (131,550 km na uro). Njegov rojak, Tržačan Gilberto Parlotti je bil v petem krogu nekoliko hitrejši 131,700 km na uro. V izrednem slogu in z zares drzno vožnjo je dobesedno de-klasiral svoje številne tekmece in zmagal s prednostjo več kot 2 minuti pred zmagovalcem v 125 ccm Bojerom (CSSR, CZ). Zmagovalec je 90 km prevozil v času 42,06,2, oziroma povprečno 128,250 km na uro. Izredno razburljiva je bila tekma za tretje mesto med Meen-heerom (Nizozemska) in Campanel-lijem (Italija).
REZULTATI 250 ccm (90 km): 1. Parlotti (It., Morilli 42,06,2 (povpreček za vso progo 128,250); 2. Bojer (CSSR, CZ) 44,16,0; 3. Leen-heer (Nizozemska, Aaermacchi) 44, 31,4; 4. Campanelli (It., Motobi) 44,31,1; 5. Burton (Anglija, Gree-ves) 44,49,1; 6. Helikan (CSSR, Java) 42,54,0 (en krog zadaj)...; 9. Šalamun (Jugosl., Aermacchi) 44,46 (en krog zadaj)...; 17. Mrzel (Jugosl., Aermacchi) 45,13,1 (4 kroge zadaj).
V	velikem zaključnem finalu avtomobilov formule 3 (1000 ccm) je zmagovalec Mohr (ZRN) na Brab-hamu v šestem krogu dosegel največjo hitrost današnje prireditve 139,050 km na uro, s čimer je izboljšal dosedanji kategorijski rekord rojaka Dirschla (132,500 km na uro iz leta 1964). Drugi je bil Rosquist (Švedska, Cooper-Ford), tretji pa Lehmann (DRN, Seg-Wartburg).
§m:	[ § i g r	ej
i. — i.	Accrale	2
2.	Marco Visconti	X
2. — 1.	Neveljavna	—
2.	Neveljavna	—
3. — 1.	Stramia	X
2.	Rode Island	X
4. — 1.	Monroe	2
2.	Gibi	1
5. — 1.	Gurgo ‘	2
2.	Medardo	1
6. — 1.	Sud-Est	1
2.	Concordia	X
KVOTE:		
10 — 1,733.544 lir		
9 —	64.205 lir	
Velika nadmoe mladih Nemeev
Italija
- Zahodna Nemčija 87,5:108,5
Lahkoatletski dvoboj med Nemci in Italijani v starosti pod 22. leti je pokazal, da so Nemci spet zelo močni, vsaj v primerjavi z Italijani. Razveseljiv je rezultat Bo-nechija v skoku v daljino in odlično je tudi tekel Preatoni na 100 m, medtem ko drugod ni bilo kaj posebnega.
400 m ovire: 1. Skwara (N.) 52’5; 2. Lorentzen (N.) 53”; 3. Gandolfi (I.) 53”7; 4. Maffeis (I.) 54”1.
100 m: 1. Preatoni (I.) 10”4; 2. Simoncelli (I.) 10”6; 3. Lange (N.) 10"55.6; 4. Rudolph (N.) 11”3.
1500 m: 1. Engelhardt (N.) 3’49”1; 2. Finelli (I.) 3’49”7; 3. Schulte-Hillen (N.) 3’51”3; 4. Arese (I.) 3’56”4.
Disk: 1. Asta (I.) 53,85; 2. Neu (N.) 51,78; 3. Wippermann (N.) 448,55 ; 4. Simeon (I.) 47,36 m.
110 m ovire: 1. Virgili (I.) 14”5; 2. Stegmann (N.) 14”6; 3. Caroti (I.) 14”8; 4. Bdttger (N.) 19”.
200 m:	1.	Lange	(N.)	21”7;	2.
Schafers (N.) 21”8; 3. Laverda (I.) 21”9; 4. Cellerino (I.) 22’T.
Daljina: 1. Bonechi (I.) 7,40; 2. Roos (N.) 7,31; 3. Delfs (N.) 7,22; 4. Fornaciari (I.) 7,21 m.
400 m:	1.	Roper	(N.)	47”8;	2.
Trevisan (I.) 48”4; 3. Hoyer (N.) 48”5; 4. Pousi (I.) 49”1.
Palica: 1. Rossetti (I.) 4,20; 2, Dionisi (I.) 4,20; 3. Reinhardt II. (N.) 4,00 m; 4. Pinder (N.) (se ni kvalificiral).
1500 m ovire: 1. Brosius (N.) 4’ 10”5; 2. Merlitz (N.) 4’12”9; 3. Ca-labretta (I.) 4’18”2; 4. Valenti (I.) 4’26”2.
Kladivo: 1. Beyer (N.) 64,32 ; 2. Becker (N.) 59,16; 3. Bernardini (I.) 54,64 ; 4. De Boni (I.) 48,58 m.
Krogla: 1. Glocker (N.) 17,17; 2. Reiss (N.) 16,84; 3. Asta (I.) 16,59; 4. Valente (I.) 15,12 m.
800 m: 1. Kemper (N.) 1’51”5; 2. Kruger (N.) 1'52”; 3. Garbelli (I.) 1’52”1; 4. Merlini (I.) 1’56”5.
Troskok: 1. Busso (I.) 15,62; 2. Burstedde (N.) 14,56; 3. Avenone (I.) 14,39; 4. Packull (N.) 13,88 m.
4x100 m: 1. Italija (Simoncelli, Preatoni, Sguazzero, Vicardi) 40”6; 2. Nemčija (Bauer, Roos, Lange, Schaffes) 41”8.
3.000 m: 1. Amtz (N.) 8’20”; 2. Ardizzone (I.) 8’24”; 3. Brugger (N.) 8’26”6; 4. Muscillo (I.) 8’29”8.
Kopje: 1. Saitz (I.) 72,30; 2. Neumann (N.) 69,70; 3. Grube (N.) 64,90 ; 4. Rausa (I.) 63,91 m.
4 x 400 m: 1. Nemčija (Adams, Kruger, Kunter, Kamper) 3’13”; 2. Italia (Petranelli, Puosi, Fusi, Tre. visan) 3’13”2.
Višina: 1. Spielvogel (N.) 2,11; 2. Candeloro (I.) 1,93; 3. Azzaro (I.) 1,85; 4. Wellhofer (N.) 1,85 m.
PIVO
«UNION»
se prodaja v gastronomskem parku na tržaškem velesejmu
•
PIJTE PIVO
« UNION*
Prodaja se na Tržaškem in Goriškem
BRUN«
KRIŽMAN
25.000 kilometrov
19 64 TRST • TOKIO • TRST
i.
Ladje na morju so postajale vse bolj goste in počasi smo zavili v zaliv, v tokijski zaliv. Bližali smo se Yokohami. Potniki so začeli pospravljati prtljago, obrazi vseh so bili nasmejani, posebno pa so bili zgovorni Japonci.
Približno ob 11. uri, 3. oktobra, smo pripluli neposredno pred pristanišče Jokohame. Trgovske ladje in orjaški petrolejski tankerji so kar mrgoleli v zalivu. Bilo jih je na desetine, iz vseh držav. V zalivu smo pluli mimo majhnega otoka, ki je bil verjetno med zadnjo vojno vojaška trdnjava, saj je bil ves ena sama zgradba iz cementa. Ognjika Fudžija žal nismo mogli videti, ker je Jokohama zelo industrijsko mesto, vse polno tovarn in rafinerij, ki popolnoma zameglijo nebo.
čakali smo približno pol ure, zasidrani v zalivu, in približal se nam je motorni policijski
čoln. »Grigori Ordžonikidze« je spustil stopnišče in na krov so prišli japonski uradniki. Potnike so polagoma poklicali v glavni salon ladje, kjer so Japonci
pregledali zdravniška potrdila o cepljenju proti kozam in koleri in potne liste, cariniki pa so opravili le kontrolo tujih deviz. Vse te operacije so šle izredno počasi in gotovi smo bili po 4. uri popoldan.
Ladja je končno iz zaliva odplula proti pristanišču skozi kakih 200 metrov široka vrata. Pristanišče Jokohame je ogromno in ladij, ki so operirale, je bilo gotovo blizu sto. Številne
Japonska gora Fudži
ladje niso raztovarjale ob pomolih, temveč kar na morju na posebne splave, ki so jo obkrožali.
Vlačilec nas je počasi porival proti pomolu, kjer je ladjo pričakovala velika množica ljudi. Deloma so bili radovedneži, deloma svojci japonskih potnikov. Poljsko olimpijsko skupino je čakal veleposlanik, ameriško diplomatsko misijo, ki je bila na ladji, pa sta čakala dva luksuzna avtomobila. Mene ni čakal nihče. Ko so ladjo privezali k pomolu, so na krov porinili poseben most in začeli smo izstopati. Potniško pristanišče je zelo moderno, verjetno popolnoma novo. čakala nas je še ena carinska kontrola. Uradniki so nekaterim potnikom popolnoma razmetali prtljago, drugim pa komaj od zunaj pogledali kovčke. Jaz osebno sem bil med srečnimi.
Izstopili smo iz postaje in bili končno na Japonski. Kam in kako?
Kot sem že prej povedal, je bilo na obmorski postaji zelo veliko ljudi. Pdivabile so jih poljske olimpijske uniforme, saj so vsi Japonci nestrpno pričakovali začetek olimpiade, prvo priložnost po vojni, da
pokažejo svetu, kaj vse znajo napraviti. Nam tujcem so se neprestano smehljali in klanjali. Spoznal sem, da si Japonci za pozdrav ne segajo v roke, temveč se samo priklonijo.
Stal sem pred obmorsko postajo in ugibal, kaj naj storim; ni mi pa prišla na misel nobena konkretna ideja in ker je bilo že pozno, me je bilo resnično malo strah.
V dobro voljo sta me spravila dva japonska otroka, šla sta mimo s svojo mamico, oblečeno v tradicionalni kimono, in ker sta me z zanimanjem opazovala, sem se jima nasmehnil. Meni nič tebi nič sta pritekla k meni. Manjši, imel je morda 3 leta, me je začel vleči za hlače, malo starejši bratec pa je imel s sabo vrvico in me je hotel na vsak način nekam privezati. Otroška igra me je spravila v dobro voljo in opogumil sem se. šel sem k posebnemu olimpijskemu avtobusu in japonskemu dekletu, ki je opravljalo službo sprevodnika, natvezil, da sem olimpijski novinar in da bi rad šel v Press center ali v olimpijsko naselje. Japonka ni razumela veliko, ob besedi «olympic» pa mi je pokazala avto, ki je prav tako nosil značko olimpijskih iger
in rekla: «Press center!«. Razumel sem, da je bil avto namenjen tja, kjer sem upal, da bom našel prenočišče in brez ugovarjanja me je šofer pustil vanj. Vstopila sta še dva poljska novinarja in odpeljali smo se iz Jokohame proti Tokiu.
V — Tokio
Ulice, po katerih smo vozili v Jokohami, niso pričale, da smo na Japonskem. Moderne visoke zgradbe in po evropsko oblečeni ljudje. Promet na ulicah je bil. zelo velik in sprva so se mi kar ježili lasje. Na Japonskem se namreč vozi po levi strani in ker predrzni avtomobilisti neprestano prehitevajo, vsi pa trobijo za vsak nič, je bila zmešnjava popolna, povprečen tržaški avtomobilist bi imel v pogojih, ki sem jih tisti dan videl, karambol že na prvem križišču, boljši pa bi šel največ skozi tri ali štiri zapreke. Semaforji so postavljeni na drugi strani križišč in avtomobili se premaknejo nekaj prej, ko se prižge zelena luč; temu ustrezno pa se drugi ustavijo še pri zeleni luči. Prednost imajo tisti, ki prihajajo'z leve. Prednost je menda sveta stvar, ker tisti, ki jo
po pravilih uživajo, niti malo ne pazijo, za vsak primer na desno stran.
Od Jokohame do Tokia je 17 km, za vožnjo pa smo porabili skoraj dve uri, pa čeprav je užival avto z olimpijsko značko nekaj prednosti in se je šofer na vse kriplje trudil,
Tokyo Tower, visok 333 m
da bi pokazal vse svoje znanje in nas čimprej pripeljal do cilja.
Po 7 kilometrih smo prišli na most čez manjšo reko, ki loči Jokohamo od Tokia in zagledali pred nami prestolnico, naj večje mesto na svetu. Videti seveda ni bilo drugega kot luči; te pa so se proti zahodu širile tako daleč, da ni bilo videti konca.
šli smo mimo, 333 metrov visoke «Tokyo Tower», ki je televizijska antena, in prišli v središče mesta. Pred očmi se mi je prav mešalo. Povsod raznobarvni neonski napisi, vsi v japonski pisavi in strašen promet. Zmešalo se je menda tudi šoferju, ker je nekajkrat nervozno ustavil avtomobil, poklical policaja in ga vprašal za pravo pot. Kljub navodilom je dvakrat zgrešil smer, zameril pa mu nisem, ker sem takoj razumel, da je tudi za domačine Tokio prevelik in njegov urbanistični sistem preveč zamotan. Po dobri poldrugi uri smo prišli v mirnejše področje in šofer nam je v zelo slabi angleščini povedal, da smo blizu cilja, v olimpijskem parku Meiji.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6,11. TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico T - II, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA- mesečna 800 lir — Vnanrpi-četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 30 din, mesečno 600 din — Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965 — Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS Ljubljana, Stari trg 3/j ^ fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške in goriške pokrajine se naročajo pri ”	'
_____________________________— Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst