Leto VI., štev. 228 Ljubljana, petek 2. oktobra 1925 PoStnlna pavSallrana. Cena 2 Din ca l«haja ob 4. »jrtraj. ta Sune mesečno Din »S — J ** inozemstvo Din e hodilo. da je bil predsednik republike admiral Konduriotis na njegovi strani in da se je mogel sklicevati na to. da mn je predsednik podelil mandat za pre-vzetje vlade. Zato pa mu je bilo mnogo na tem. da dobi zaupnico od zbornice. Tamkaj je imel sicer ogromno večino nasprotnikov, ki so vsi odklanjali vsakršno sodelovanje v njegovi vladi, toda na prvih zborničnih sejah, ki jih je sklical Pangalos takoj prve dni svojega vladanja, se mu parlamentarne stranke vendar niso upale nasprotovati, ker so se upravičeno bale. da sicer takoj razžene parlament. Zakaj z vojaškimi diktatorji se ni šaliti. Še preden pa je moglo v zbornici priti do kakih razračunavani, je Pangalos odgodil parlament čez poletne počitnice, doio-čivši novG zasedanje na datum 15. oktobra. Toda hkrati je dal sestaviti nosebno komisijo njemu naklonjenih mož. ki naj izdela do jesenskega zasedanja novo ustavo — Grčija namreč nima še svoje definitivne ustave, ki ie postala potrebna. ko se je odpravila monarhija in ž njo mnogo starih konstituciional-nih določb. Napovedovalo se je že dolgo. da ima Pangalos namen, predložiti zbornici nov ustavni načrt z zahtevo, da ga odobri brez najmanjše izpre-membe. Stvar pa se je iztekla še radikalneje. Opozicija demokratičnih strank zoper vojaški režim se je ojačila, dasi izvaja vojaška vlada najhujši pritisk, zlasti na časopisje in tisk sploh. Postalo je jasno, da pa^ament glede nove ustave ne bo prenesel enostavnega diktata. Pa celo v komisiji za sestavo novega ustavnega načrta je nastal konflikt s Pangalosom. Ustavni načrt namreč ni bil diktatorju povšeči. zato je hotel iz-uremeniti v njem nekatere točke. Temu se je komisija odločno uprla in je hotela natisniti ter objaviti svoj načrt, očividno v namenu, da služI kot substrat debatam v parlamentu. Pangalos pa je odločno nastopil proti publikaciji, izdal je o tem oficijelno izjavo, v kateri trdi, da se je politično naziranje grškega naroda popolnoma spremenilo, da je vlada trdno prepričana, da ima za seboj zaupanje devet desetin prebivalstva in zaupanje vojske ter mornarice. Ako tedaj vlada spremeni nekatere člene v ustavnem načrtu komisije, ne more biti govora o kakem nasilju nad konstitucijo. Vrh tega je vlada prepričana, tako je izjavil Pangalos. da bo zbornica spremembe odobrila. ako pa bi se to vendarle ne zgodilo. tedaj nima smisla podaljševati življenja konstituanti. ki ni več pravi izraz narodnega razpoloženja. Oba svoja namena je Pangalosova vlada Izvršila že sedaj. Prcdrugačila je ustavni osnutek komisije, kakor se poroča. osobito glede bodočih volitev, tako da se odpravlja proporčni volilni sistem, očividno no vzgledu fašizma. Razpustila ie parlament, čemur bode vsekakor sledil razpis novih volitev po novem, nalašč za sedanie razmere sestavljenem volilnem redu. ki naj prinese zaželjeno večino Pangalosu ter potrdi njegovo ustavo. Nihče ni mogel hiti tako naiven, da bi pričakoval, da bo Pangalos ostal sredi pota. Kdor se loti poskusa, diktirati državi svoio voljo, ne bo odnehal prej. dokler ne bo preizkusil v to svrho vseh sredstev, ki so mu na razpolatro. Pangalos iih poskuša in očividno ho imela Orčiia v prihodrlih mesecih priliko, pokazati svojo zrelost in se izjaviti o demokratizmu in vojaški vladi. Pod kakimi pogoji, to bo pa določal Pangalos. Naravno je. da nas Jugoslovene dogodki v sosedni Grški tudi neposredno interesiraio. Odkar je nastonila Pan?a-Josova diktatura, so odnošaii med operna državama precej neureieni. V Ženevi smo sicer culi mnogo prijaznih grških besed, a na dejanja še čakamo. Vprašanje solunske cone in železniške zveze so pa za nas interesna vprašanja prvega reda in kar je važno, ona so tudi nujna vprašanja. Bojimo se, da bo udarec g. Pangalosa zaposlil vse sile grške vlade v notranjih problemih in avtomatično odgodil nujno razčišče-nje odnošajev med Grško in Jugoslavija_ Znižanje diskonta Angleške banke London, 1. oktobra, s. Angleška banka je znižala diskontno obrestno mero na 4 od« stoike. Kralj se danes vrača v Beograd Prisrčno slovo od Splita. — Slovesen sprejem v Šibeniku. Zaključek kraljevskega potovanja. Spfif, 1. oktobra, p. Danes dopoldne okrog 9. je šel kralj Aleksander s spremstvom na lov na Marjan pri Splitu, kralj5ca Marija pa je ostala na ladji. Lov je uspel zelo do* hro in je bilo ustreljenih okrog 100 zajcev. Po končanem lovu se je odpeljala kraljeva dvojica z jahto «Velebit» ob Kaštelanski rivijeri v Trogir, kjer jo je prebivalstvo oduševljeno sprejelo in ji prirejalo burne ovsciie. Opoldne sta se povrnila v Split. Ob 1. popoldne je cdplula ladja ctKaragjorgje* s snremstvom proti Šibeniku. Pri odhodu iz Splita ie priredilo prebivalstvo kralju in kraljici zopet veličastne manifestacije. Cc» nijo, da se je zbralo na obali okrog 15.000 ljudi, da pokažejo svoje veselje in hvalež« nest, da je vladarska dvojica bivala v nji* hovi sredi. Šibenik, 1. oktobra, p. Kralj in kraljica sta dospela ob 4. popoldne v Šibenik. Pre* bivalstvo, ki se ga je zbralo iz mesta in okolice mnogo tisočev, je prirejalo vladar« ski dvojici navdušen sprejem. Postavljen je bil slavolok z napisom: »Aleksandre, Stav šibenik je Tvoji® Kralja so pozdravili pred» stavniki oblastev in vojske. Ob 8. zvečer je zapustila kraljevska dvo» jica ob velikih ovacijah šibenik z dvornim vlakom in se odpeljala po liški železnici pro ti Zagrebu, odnosno Beogradu, kamor do« spe jutri zvečer. Beograd, 1. oktobra, p. Dasi je kralj Ale* ksander izrazil željo, naj se njemu in kra» Ijici ne priprav"i slavnosten sprejem, ho« čejo Beograjčani vseer.o vidno izraziti svojo ljubezen do vladarske dvojice in so iz last« ne inicijative okrasili hiše z zastavami in zelen jen. Priprave vlade na jesensko politično kampanjo Konferenca ministrov. — Naštevanje zakonov, ki naj oridejo na dnevni red parlamenta. — Povratek članov vlade in Pašiča. — Spopolnitev predsedništva NS. — Kombinacije zemljoradniških «Novosti». Beograd, 1. oktobra, p. Popoldne od 5. do 7. ure so imeli ministri, ki se nahajajo v Beogradu, sejo, na kateri ni bilo seveda nobene važnejše odločitve, ker je treba počakati na povratek ostalih članov vlade v prestolici. Ministri so se bavili s potovanjem kraljevske dvojice po Dalmaciji. Na seji se je govorilo tudi o tem. da bi se priredil kralju in kraljici pri povratku s triumfalnega potovanja po jugu kraljevine v Beograd svečan sprejem, o čemer je bil obveščen tudi kralj. Iz kabinetne pisarne pa je prišla brzojavka, v kateri se vladar zahvaljuje za ljubezen prebivalstva in njegovih voditeljev do dinastije, vendar žeii, naj se njemu in kraljici ne prireja svečan sprejem, ko se povrne v presto-lico. Po dosedanjih dispozicijah se povrne kraljevska dvojica v Beograd jutri zvečer ob 11.30. S kraljem se povrnejo tudi vsi ministri, ki potujejo z njim po Dalmaciji, razen ministrskega predsednika Pašiča in prometnega ministra Radojeviča, ki se nahajata v inozemstvu. Na ministrski konferenci je bila danes prečitana tudi brzojavka, ki jo je poslal predsednik vlade Pašič in ki veli, da pride v Beograd prihodnjo sredo, 7. oktobra. Za jutri zjutraj je napovedan povratek zunanjega ministra dr. Ninči-ča. ki je danes prispel v Ljubljano. Na seji ministrov se je nadalje razpravljalo o delovanju Narodne skupščine, ki se najbrže sestane k izrednemu zasedanju dne 16. oktobra. Ministri so vzeli v pretres zakone, Id imajo najprej priti na dnevni red. Med njimi so zlasti zakoni o izenačenju pouka in o neposrednih davkih. Na eni prvih sej Narod- ne skupščine pride v razpravo tudi zakon o carinski tarifi. Ministri so podrobno razpravljali tudi o budžetu. Zaradi debate o državnem proračunu in odo-brenju kreditov se sestane finančni odbor nemara že 10. oktobra. Kar se tiče izpopolnitve skupščinskega predsedništva, je bilo na današnji se ji ministrov govora, da prideta dva ra-dičevca namesto odstopivšega drugega podpredsednika zbornice dr. Palečka in tajnika Božoviča, ki sta kot samostojna demokrata odstopila, ko je prišla na krmilo nova vlada RR. Kot kandidat za mesto drugega podpredsednika parlamenta prihaja najbolj v poštev dr. Gju-ro Basariček, kot tajnik pa Rude Bačl-nič. Beograd, 30. septembra, r. Zemljo-radniške «Novos;ti» obširno kritizirajo dosedanje delovanj«; viadine večine. Nato navajajo, da sta klerikalna in muslimanska stranka, odkar je v vladi Radič, pokazali več uvidevnosti fn voljo, da bi vstopili v vlado, v slučaju, da bi v njej ne bili radičevci. Medtem je postalo tudi jasno, da je v narodu veliko nezadovoljstvo, odkar je prevzela v svo je roke oblast sporazumaška vlada, odnosno vlada RT?. S to vlado se ne bližamo konsolidaciji naših razmer, ampak se vedno bolj razpaljujejo narodne strasti. Vsled tega politični krogi v Beogradu že uvidevajo. da tako dalje ne more Iti. «Novostl» napovedujejo razširjenje vlade, kar bi se naj zgodilo po povratku Pašičevem v Beograd. Opaža se, da pridobivajo samostojni demokrati vedno več pristašev. Minister Ninčič o balkanskih problemih Izjava drja Ninčiča bolgarskemu lista. — Za razširjenje Male antante na Balkanu. Sofija, 1. oktobra, r. »Slobodna Reč« objavlja sledečo izjavo našega zunanjega ministra dr. Ninčiča pred njegovim odhodom iz Ženeve: »Moje osebno mnenje je, da je zveza balkanskih držav boljša, kakor kaka razsodiščna pogodba brez jamstev in sankcij. Smatram pa, da je še prezgodaj. da bi se razmotrivalo o sklenitvi #ake zveze. Bodočnost pripada no^od-bam, začasno pa moramo nstvariti atmosfero. ki bo ugodna za sklenitev takih pogodb. Splošna balkanska pogodba brez Bolgarske bi ne imela nobenega smisla.« O jugoslovensko-bolgarskih odnoša-jih se je izrazil dr. Ninčič sledeče: »Politični ideal vseh pomembneiših strank v Jugoslaviji je sporazum z Bolgarsko. Ozračje med obema državama se vedno bolj čisti.« O odnošajih napram Grški je izjavil dr. Ninčič. da je pričakovati nadaljevanja jugoslovensko-grških pogajanj. Ako bodo pogajanja končala uspešno, potem pride gotovo do sklenitve končne zveze med obema državama, Bukarešta. 1. oktobra, r. »Neamul Romanescu« razvija idejo o razširjenju Male antante, v katero bi vstopile ostale balkanske države. List piše. da so to idejo simpatično pozdravile za padne države, kakor tudj Rumunija. Id je v tem pogledu posebno zainteresira na in zahteva od rumunske vlade, di čim aktivneiše deluje, da se razširi Mala antanta na vse balkanske države. Sklicanje tarifnega odbora Poziv gospodarskim korporacijam, da pošljejo svoje predloge, želje in pritožbe. Beograd, 1. oktobra, p. Prometno ministrstvo je objavilo nocoj ta-Ie komu-i '^e: S oktobrom t. 1. je stopila v veljavo 1 >"icirana železniška tarifa za vso državo. Z unifikacijo se urejuje klasifikacija blaga in ukinja lomljeno računanje tarifov pri prehodu z ene železnice na drugo. Prometno ministrstvo je ustvarilo definitivno podlago, na kateri naj se začne sestavljanje popolnoma nove tarife. Sodeluje naj tudi tarifni odbor. Ker je s 16. avgustom tudi potekla funkcijska doba dosedanjih članov tega odbora, je storil prometni minister korake, da se takoj postavijo novi člani tarifnega odbora. Cim bodo ti člani imenovani z ukazom na temeliu čl. 13. uredbe o organizaciji ministrstva za promet, bo ministrstvo pismeno sklicalo sc.ie tarifnega odbora. Na naših korporaciiah je ležeče, da pošljejo tarifnemu odboru svoje predloge potom prometnega ministrstva, da bodo mogli biti pravočasno postavljeni na dnevni red. Na ta način bo s sklicanjem tarifnega odbora dana zastopnikom vseh panog gospodarstva prilika, da povedo na sejah tarifnega odbora svoje želje in zahteve. Dala se jim bo nadalje prilika, da podvržejo železniško tarifno politiko tudi ustni kritiki, kar bo za njen bodoči razvoj velikega pomena. Mučen incident v Sofiji Sofija, 1. oktobra, p. Sofijska občina }e priredila banket na čast češkoslovaškemu pevskemu društvu «Kriškovsky». Pri tej pri liki je govoril tudi predsednik otnladinske makedonske organizacije Vasiljev, ki je v svojih izvajanjih napadal Jugoslavijo. Go» vor je napravil na goste zelo mučen vtis. Čehoslovaki so odšli z banketa zelo neza« dovoljni. Vse bolgarsko časopisje se obšir« no bavi s tem neprijetnim incidentom. Cičerinova akcija v Evropi čičerin v Berlinu gost državnega kancelarja in zunanjega ministra. — Rusija namerava «posovjetiti» Poljsko. — Besarabsko vprašanje. Berlin, 1. oktobra. 1. Sovjetski komisar za zunanje zadeve čičerin je posetil včeraj do« poldne državnega kancelarja dr. Luthra, pri katerem je bil tudi na obedu. Zvečer pa ga ie povabil na večerjo zunanji minister dr. Stresemann. Rusko poslaništvo je zelo re« zervirano glede namena čičerinovega poto« vanja po inozemstvu. Jasno je, da se Rusija živahno zanima za vse zadeve, ki so v zve. zi z varnostnim paktom in s konferenco v Locarnu. Da so sovjeti na stvari zelo inte« resirani, se vidi tudi iz tega, da bi mogle v slučaju vojne proti Rusiji korakati čete dru gih držav preko nemškega ozemlja, ako bi vstopila Nemčija v Zvezo narodov, ne da bi se izpremenil 9. 16. statusov Zveze. O varšavskih pogajanjih poročajo s po. učene strani, da se Poljska pod nobenim pogojem ne bo vmešavala v besarabsko vprašanje. Ker sta tudi Italija in Japonska odklonili ratifikacijo pogodbe o Besarabiji, bi ostala Rumunija v tem vprašanju popol« noma osamljena. Med velikimi berlinskimi bankami in sov. jetsko trgovinsko delegacijo se vršijo poga« janja za sklep posojila v znesku 100 milijo« nov mark. S tem zneskom naj bi Rusija pla čala nakup poljedelskih strojev v Nemčiji. Moskva, 1. oktobra p. »Izvestija« priobču-Jejo daljši komentar k Cičertaovemu obisku v Varšavi in pravijo, da je njegov obisk logična posledica sov etske mirovne politike in gospodarskega zbližanja s Poljsko. List pozdravlja spremembo poljske politike v svrho skupnega delovanja s sovjetsko Rešijo, ki je našlo prvi izraz v nevarni ureditvi obmejnih sporov. Zadižanie polskih ofid-ieinih krogov in javnosti ob priliki Cičeri-novega potovanja skozi Poljsko kaže pravilno umevanje 'daleisosežnostj eventuelnih gospodarskih posledic za Poljsko. Sovjetski Rusi a ima z vsako državo posebne odno-šaje in vsaka država ima svoje posebne interesa v sovjetski uniji, ki hoče živeti z vsemi evropskimi državami v miru. V istem letu piše Radek o razlogih, Id silijo Poljsko k zbližanju z Rusijo. Pregovori za varnostni pakt dokazujejo, da ie Poljska osamljena in da ne more, računati na pomoč antante. Zveza z Rumunijo je nevarna dokler ni rešeno vprašanje Besarabije. Velika Britanija ovira zvezo med Latvijo, Estonsko In Poljsko. Možnost nemškega pritiska v zvezi z notranjimi gospodarskim} težkočami sili Poljsko k Rusi.*i. Radek zagotavlja. da sovjetska Rusija nima namena ras deliti Poljsko. Rusija more delovati le na to, da se ustvari nerazdeljena sovjetska Poljska, do česar bo itak prišlo, kakor hitro pride do komunistične revolucije v Nemčiji. Varšava, 1. oktobra. 1, »Gazeta Varszaiv-ska« piše o Čičerinovem obisku: Nočemo smatrati Čičerinovih izjav zte. diplomatski ma never, ampak za program praktične politiko sovjetske vlade napram Poljski. Ne sme se pozabiti, da bo Imelo po^sko-rnsko zbiiža-žanje velik odmev v mednarodnih odnošajih Italija in varnostni pakt Italijanski odgovor na nemško noto. — V Rimu menijo, da konferenca v Lossrr- _ c." "" London, 1. oktobra, z Uradno se objavlja. da odpotuje angleški zunanji minister Chamberlain na konferenco v Lo-carno v soboto. Angleški delegaciji bo dodanih več izvedencev, med njimi tudi Cecil Hurst. Iz Berlina zanikab angleške vesti, da bi italijanski diplomati kdaj skušali svetovati Nemčiji, naj ne sprejme načrta varnostnega pakta. Italija ni nikoli stavila predlogov za kakršnokoli zvezo, naperieno proti Angliji. Tudi ruska obla-stva zanikaio. da bi bil Mussolini predlagal zvezo sovjetom. kskor so o tem pisali angleški listi. Ugotavljajo le. da obstoia gotova sllčnost ruskih in italiian skih interesov na tem. da ne bi bil varnostni nakt sklenien v oni obliki, kot jo predvideva načrt. Angleško čao ie zamišljal lanski protokol. Optimisti upajo, da vodi pot regionalnih paktov h koordinaciji teh paktov, z drugimi bedami: naravnost nazaj k protokolu Skeptiki pa sodijo, da je splošna izvedba regionalnih paktov dvomliiva zadeva (Madžari n. pr. nočejo o taki stvari ničesar slišati) in da zelo lahko utegne ustvaritev cele vrste interesnih skupin voditi ne k miru. ampak izzvati vojno, strašneišo. kot zatrnja. ki ie svet še ni prebolel. Z arbitražo stoji nekaj boljše. Vendar nas dosedanie izkušnje tiče, da večina držav prepušča v razsodbo tretjega faktorja navadno le take sporne zadeve, ki niso globokega živ!'enskega pomprta. Ce pa le pride pred arbitražo kakšen važneiši spor. doživrmo skoro redno tak klavern prizor, kot nam ga sedat nudi mosulski problem. Turki so priprav Ijeni priznati od!oč;tev Sveta Zveze narodov in mednarodnega razsodišča, če jim ta odločitev ori^di Mosul. Nočejo Pa Priznati tistega sodnika, ki bi izročil mosulski vilaiet Veliki Britaniji . . , Razorožitev ali pravzaprav znižanje in omejitev oboroženja je nedvomno pereča potreba sodobnega svet?. R->ren fa-brikantov orožja in vojaških dobaviteljev pač noben resen in k dobremu nagnjen človek ne gleda z veseliem na oborožitveno tekmo skoro vseh držav vseh delov sveta. Breme vojnega proračuna strahovito vpije po olajšanju. Zde!o bi se torej čisto prirodno, d? bi se države sporazumele glede splošne redukcije oboroženja. Teoretično je stvar jasna. Praktična izvedba pa ni lahka. Vsi dosedanji tozadevni poizkusi so se temeljito izjalovili. Nekateri optimisti se sklicujejo na pomorsko konferenco v Washingtonu 1. 1921. Ta pa nikakor ne more poslužiti kot kriterij. Nje se je udeležilo samo pet pomorskih velesil in uspeh, v kolikor ga je dosegla, se tiče nekaterih linijskih ladij z dvomljivo bojno vrednostjo. O podmornicah in O pomožnih oomorskih silah se med temi peterimi državami niti govoriti ni smelo. Nihče ne more trditi, da je ta neuspeh prinisati zgolj slabi volji pogajalcev, zakaj prvovrstno ulogo igrajo pri negativnem izidu tudi ogromne materi jalne In moralne težkoče problema samega. Kako pa stoji z razorožitvijo na suhem?. Tu je treba pribiti sledeča dejstva: Razorožitev mora biti splošna. Razorožiti se morajo, oziroma reducirati morajo svojo oboroženo srlo prav vse države brez izjeme. Torej ne le č^nice Zveze narodov, ampak tudi dTŽave izven nie, zlasti Netnčffa, Rusija, Zedlnje-ne države. Turčija. Niti govora ne more biti o enostranski razorožitvi. To temeljno resnico so povdariali prav vsi člani tretje komisije Zveze narodov, ki se je pečala z razorožitvenim vprašanjem. Da bi torej projektirana razero-žitvena konferenca mogla imeti sploh kaj izgleda na uspeh, bi se je morale poleg članov Zveze narodoAr udeležiti tudi Ze-diniene države. Turčija in v prvi vrsti — Sovjetska Rusija. Niti ena država se ne bo hotela razorožiti, dokler ni prepričana, da ie njena varnost zagotovljena na kak drug način kot z orožjem. Fantom varnostnega problema se torej zopet pojavlja. Skrajno težko, če ne nemogoče je najti pravično razmerje za razorožitev. Jemati v obzir samo sedanje vojne proračune, ne zadostuje. Vpoštevati se morajo vsi mogoči faktorji: število prebivalstva, površina dežele, geografska lega, kakovost mej (nekatere meje ie mnogo težje braniti kot druge). Silno važno je tudi deistvo, da industrijske države veliko lažje improvizirajo armade kot kmečke. Tudi če se industrijska podjetia. ki danes služijo vojski, pretvorijo tako, da bi služila mirovnim ciljem, se morejo iste tovarne v danem trenutku zopet uporabiti za prvotni namen: izdelovanje morilnih sredstev. Kmečke države bi bile torej izročene na milost in nemilost industrijskim državam, posebno onim s težko industrijo. Da bi se izognile te? nevarnosti, bi morale kmečke države misliti na ustvaritev lastne industrije, ki bi v trenutku potreb*1 lahko služila vojnim ciljem. Odkrita oboroževalna tekma bi se pretvorila v maskirno oboroževalno tekmo. Navsezadnje pa nam ni pozabiti nevarnosti grozne kemijske in bakterijske vojne, ki daje naprednim državam strahovito morilno orodje na razpolago. K vsemu temu ie dodati, da je sploh tožko razorožiti državo, ki se ne mara razorožiti. Ker se ne sme javno oboro-ževati, se oborofuje tiho. Klasičen primer za to je Nemčiia. Kje ie torej izhod? Predvsem ie treba priti do prepričanja. da oboroževalna tekma ni v!r obstoječega zla. ampak niegova nujna posledica. Narodi si med seboj ne zatrpajo. Tisti, ki so se jim v svetovni vojni iz-mlnile nacijonalne želle, se obrvrožuieio zato. da bi branili svoje pridobitve. Poraženi narodi kuieio načrte maščevanja in saniajo o ponovni osvojitvi izgubljenih dežel. So pa tudi narodi, ki se štejejo med zmagovalce. r>a vendar niso dosegli svojih nacijonalnih ciljev. Obstoječe mirovne pogodbe zadovoljujejo samo nekatere. Drugim ie g!?vn! politični cilj izpremrmba teh pogodb. Vsak pa si v prvi vrsti želi razorožitev — svojega soseda Sedanio zemljepisno karto sveta ie ustvarila deloma pravica. deloma pa sila. Pravica je dala lastno državnost prej potlačenim narodom: Jugnslovenom. Čehoslovakom Poljakom. Ircem. Arabcem, ruskim obrobnim narodom itd. Sila je izročila no! milijona Jugoslovenov Italiji m Avstriji, sila je določevala rusko - poljsko in rusko - rumunsko mejo. Sila drži petsto-milijonski kitaiski narod pod kuratelo itd., da ne govorimo v glavnem neopravičenih. a obstoječih pritožbah in re-vanžnih načrtih Nemcev in Madžarov. Obstoječa zemljepisna karta sveta ie velik vit nezadovoljstva. To nezadovoljstvo je deloma neupravičeno, deloma objektivno upravičeno. Do zaupanja med narodi ne pride prej. dokler se v tem vprašanju ne napravi red. Brez zaupanja pa ne bo in nc more biti resne razorožitve. Mi Jugosloveni se nimamo prav nič bati novega in pravičnega ražmotriva-nja o obstoječi politični mapi sveta. Mi nismo nikomur ničesar vzeli. Pač pa so drugi nam izrezali plemenite dele našega živega narodnega mesa. Pred pravično sodbo bi ml prestali preizkušnjo. Do revizije dattaŠhtega stanja pa je še daleč, jako daleč. Zato je tudi osnovana skepsa glede bližnje realizacije razorožitve. Gotovo pa ni politični ustroj sveta edini vzrok današnji krizi človeštva. Fttaki, če ne hujši nedostatek je v gospodarskem kaosu. Francoski delegat Loucheur je pravilno naglasil. ko je v imenu Franc'je predložil načrt za sklicanje svetovne gospodarske konference, da so navadno ekonomska nasprotstva izzvala oborožene spopade. To vprašanje zasluži posebnega raz-mo tri vanja.__ Narodne manjšine pred Zvezo narodov G. Marcel Ray je napisal v pariški politični tednik «L'Europe Nouvelle* pregled o delu Zveze narodov. Za nas so posebno zanimiva niegova izvajanja o varstvu manjšin: Do!očbe mirovnih pogodb, ki varujejo narodne manjšine, so izrečuo garantirane od Zveze narodov, ki se mora neprestano prepričevati o njih izvrševa-niu. Kot je brlo možno predvideti, pošiljajo te manjšine v Ženevo pogoste pritožbe ali reklamacije, tako da je morala Zveza narodov upostaviti postopek za izvrševanje kontrole, ki ji je bila poverjena. V govoru, ki ga bo prihodnje leto zastopnik Nemčije gotovo ponovil, je grof Apportyi, prvi madžarski delegat, stavil predlog, da se dosedanji sistem popolnoma spremeni. On je mnenja, da bi moral Svet Zveze biti vezan, da sprejema vse prošnje, ki se mu pošiljajo in posluša vse tožnike, ki so jih izbrale manjšine. Slednjič naj bi Svet odstopal vse juri-d!Čne prošnje razsodišču v La Haveu. Ta novi postopek skuša kolikor mogoče odtegniti pogosto umetne manjšinske prepire presojanju in odločanju velikih zavezniških držav. Razen tega bi ta postopek si,r,oniral revizijo mirovnih pogodb, ki določajo, da se morajo manišin-ski spori predložiti Svetu in nikamor drugam. V resnici pa nudi postopek, ki ga le odobril Svet, manjšinam resne in zadostne garancije. Tajništvo pregleduje vloge in iih smatra za sprejemlilve vsakokrat. kadar ne vsebujejo niti nizkotnih razžaljenj. niti manifestacij, ki bi bili naoeriene zoper mirovne pogodbe. Tajništvo zahteva nato nasprotni1) izjavo Prizadete vlade. Od^ek treh članov Sveta odloči, ali nai se zadeva predloži Svetu. Sicer pa ima Svet svobodo, da se bavi z zadevo tudi proti iziavi odseka treh članov. Pod takimi pogoji je težko izjaviti, da nasprotuje Svet pravičnim manjšinskim zahtevam s sistematično obstrukciio. Praktično je dosegel Svet predvsem v korist litvanskih manjšin v Poljski in madžarskih manjšin v Rumuniji uspehe, katere ie težko izraziti v številkah, vendar pa so uvaževanja vredni. Brez hrtt-ma in komedije se je posrečilo Svetu, potom diskretnih intervendi in oficijoz-nih pogajanj z vladami, zasigurati sprejemljive odnoŠaie med Poljaki in Lit-vanci in preskrbeti odškodnino 750 milijonov zlaffh kron madžarskim kolo-nom v Rumuniji. Ta metoda naravno ne dovoljuie organizirati političnih manifestacij. ki bi stremele za revizlio mirovnih pogodb. In ravno to je. kar jo mora priporočati in opravičevati pri sodbi Zvezine skupščine. Sicer pa to nikakor ne. zadržuje, da ne bi veliki narodi, m predvsem Francija, imeli posebno zani-manie pri tem. da bi se več bavili z uspešnim varstvom manjšin in vzele v pretres iniciiativo za odredbe, ki bi prinesle malo več reda in pravice v gotove posebno vroče kote nove Fvrope. 0 novem pravilniku o zaščiti domačega delavstva Vsled intervencij inozemskih zastopstev se je vršila v Beogradu anketa, ki je pripravila gradivo za nov pravilnik o zaščiti domačega delavstva. Mi nikjer v gospodarstvu ne zastopamo ekstrem-nih nazorov, moramo pa reči, da ni bilo nič kaj srečno, da se je zastopstvo domače industrije pojavilo na istem terenu s tujo diplomacijo in zagovarjalo tujce. To se je zgodilo v trenutku, ko ista industrija močno trka na nacijonalna prsa in zahteva z zaščitno carino velike žrtve od domačega konsumenta. Mi gotovo nismo prijatelji šikan in že smo doživeli slučaje, ko se zares potrebnih delavcev in strokovnjakov ni dalo dobiti za pogon in celo ne za repa-rattiro obratov. A videli smo tudi mnogo slučajev grdih zlorab, kjer so se izigravale določbe zakona. Tuji delavci se niso prijavili ali pa so bili zlahka na-domestljivi., pa se je zanje navajalo vse možne izgovore. In industrijske korpo-racije so brez kritike te izgovore potrjevale in z vso vnemo posredovale. Doživeli smo par občutnih blamaž. Povsem nepravilno je načelo, da bi morali vsi oni tujci, ki so bili pred letom 1922. zaposleni pri nas ostati tu. To bi se reklo potrditi pravilnost starega stanja. Bodi ta določba zakona kakršnakoli, izločitev nepotrebnih tujcev iz naše produkcije je potrebna, pa naj so bili tu že pred 1. 1922. ali pa so prišli kasneje. Zato je administrativnih sredstev dovolj, j Sicer je stvar ta, da ie lahko pravilnik tak ali tak. Glavna s.i r je loiatnost I podjetij: pravilnik je lahko strog, če se ga bo pa izigravalo z neprijavo in fingi-rano nenadomestljivostjo ter z drugimi figovimi peresi, efekta ne bo. Odločno pa moramo pravilno opredeliti pojem tkzv. zaupnih mest, s katerimi tujci operirajo. Trdi se na pr., da podjetje mora imeti tujca, ker se domačim ne zaupa trotovih tajnosti in poslovnih trikov. Mi razumemo, da znatna udeležba tujega kapitala zahteva kontrolo po eni ali drugi vodilni osebi, a ta stvar ne more iti tako daleč, da bi se od klanjalo domače knjigovodje, da se ne bi izučilo domačinov v mojstre. Industri ja. ki pride k nam, ne dela samo s svojim denarjem. Ona rabi tudi domače vodne sile, pogonske sile sploh, predvsem pa domačo delovno roko, domačo zaščito — in domačega konsumenta. Če mu bi sicer prišla sem, če bi ji to ne kazalo? Mi pa ne moremo dopustiti, da bi se domačinov ne smelo do kraja vežba-ti ali pa da se jim kar v naprej očita neka nezvestoba ali manjša zanesljivost. Pod poslovno tajnostjo nam lahko uri-nejo tuje tipkačice, korespondente. knjigovodje in vse boljše delavce. Take politike mi ne smemo dovoljevati, kajti po tem ostanemo večni podložniki. Fnergič no odklanjamo razlog »zaupnih mest« in poslovnih in produkcijskih «tajno9ti» kot razlog namestitve tujcev. Ob tej priliki bi svetovali našim gospodarskim korporacijam, naj velik del teh sporov skušajo sami uravnati. Tujce, ki so nepotrebni, naj odslovijo podjetja sama. ako hočejo ta podjetja z nami v miru živeti, zlasti pa, ako naj ima carinska politika industrije prijateljev. Če tvrdka X. skriva delavce, se jo bo pač težko branilo. Tuje pisarniške usluž bence naj podjetja sama pošljejo stran, sicer ne bo nobena diplomacija pomagala In javnost bo taka podjetja obsodila. Glede raznih mojstrov in strokovnjakov pa naj se postopa lojalno in pošteno. Ne more pa biti mojstra, ki bi imel odreči domačinu pouk, da se sčasoma priuči in sam upelje v delo. Primerjanje položaja tujcev v Jugoslaviji z našim delavstvom na Westfal-skem je neumestno. Gotovo so represa-!ije mogoče in bile bi mučne, a vreči našega rudarja v Poruhrju v en koš s pisarniškim personalom v tovarnah ali s tekači in pisači v stotinah zagrebških tvrdk, to ie precej nepravilno. Industrija naj skuša lojalno urediti celo to vprašanje sama. Ako tega ne bo storila, je situacija ta, da je ni moči. ki bi borbo domačinov zadržala: niti diplo mati, niti novi pravilniki ne bodo preprečili, da gre vse ono tuje ven, kar sami ne potrebujemo. Politične beležke 4- Radič že popravlja. Čim se je Radie vmil iz Ženeve v Zagreb, kjer je pokazal, kaki ne stnejo biti diplomati, je pričel študirati bolezni sporazuma. Spoznal je takoj vzroke in se poslužil svojega starega leka — ki pa se je izkazal za jako slab. Nastopi! je namreč zopet pot demonstrirania in zvalil za svoje nepremišljene besede o Makedoniji vso krivdo na nesrečne žurnaliste. češ. da ga ne razumeio in da so napačno poročali. Zanikal je odločno, da bi kdaj iz-pregovoril besede, ki mu jih je podtaknila «Politika» in izjavil, da so njegovo izjavo odobravali vsi merodajni činite-lji, ki so bili na njegovem predavanju, med niimi tudi dr. Ninčič. čudno pa le ostane, zakaj se je čutil užaljenega radi niegove izjave o Makedoniji ravno dr. Vasa Jovanovič, ki je Mak^onec in je spadal kot naš delegat v Ženevi tudi med merodajne Činitelje. — K temu Ra-dlčeveffiu dem a nt'fu lahko danes pristavimo že no konstataciio. Ako pravi g. Radič, da je bil na njegovem predavanju tudi minister Ninčič, potem laže. Gosp. Ninčič ni bil navzoč in torej ni mogel njegovih izvaiani odobravati. + Seja generalnega štaba SLS. Včeraj se je vršila v Akademskem domu na Miklošičevi cesti v Ljubljani seja duhovščine, ki jo je sklical za tainištvo SLS kaplan g. Gabrovšek. Dr. Korošec je podal obširno poročilo o politični situaciji ter si prizadeva! zagovarjati pravilnost svoje politike. Glavne referate sta imela tudi posl. Kulovec, bivši feldkurat. in oosl. ?kulj, župnik. Kakor se čuje, je bila seja generalnega štaba SLS sklicana zato. da bi duhovščina .izrekla končno odločitev o bodoči taktiki SLS. Mnogo preglavic dela voditeljem klerikalne stranke tudi dejstvo, da se dober del duhovščine punta proti nesmiselni in škodljivi politiki SLS. Na temelju sklepov snočne seje duhovnikov, ki so bili predloženi škofu v odobritev, bo skušal dr. Korošec voditi taktiko SLS v jesenski politični kampanji. Po svetu — O Čičerinovem potovanju v Varšavo in Berlin piše pariški «Quotidien»: Nemška nota od 9. februarja t. 1. zaveznikom je sovs jete razočarala. Pristanek Nemčije oa kon» ferenco je bil za sovjete novo hudo razočas ranje. Čičerin je nastopil svoje potovanje baš v času pred9toječe konference v Locar« nu. Nadalje jc značilno, da obišče najprej Varšavo, kar bi se sicer moglo razložiti z zemljepsno lego tega mesta, toda vsem je znano, da gre v zadnjem času za poljsko* rusko zbližanje. Skrzvnski je najbrže ne« zadovoljen z razgovori o varnostnem vpra= šanju, zato upa na ugodne posledice Čičeri* novega obiska. — Medpzrlumen/arni kongres v Weshings tonu. Priprave za kongres medparlamentar* ne zveie v SVashingtonu so končane. Na programu kongresa ic slavna točka mody fikacija mednarodnega prava. Rumunski de legat Pclla je predložil resolucijo o pro. učavanju gospodarskih in moralnih vzrokov napadalnih vojn in kaznovanje odgovornih osebnosti suverenov, diplomatov in novinar jev, ki ogrožajo mir. Med predlogi za pre« prečenje novih vojn Je tudi predlog o usta« novitvi demilitariziranih con ob državnih mejah, kakor je n. pr. med Zedinjenimi dr. žavami in Kanado. Na programu kongresa je tudi banket pri predsedniku Coolidgeu, katerega se udeleži sedaj tudi državni taj« nik Kellogg, ker je zabranjen prihod v Ame riko angleškemu komunističnemu poslancu Saklatv/ali. — Hsrriot o potrebi fevičarskega kartela. Te dni je imel predsednik poslanske zbor« niče in vodja radikalnih socijalistov Herriot v Parizu govor, v katerem je z ozirom na kongres svoje stranke, ki se vrši v Nizzi. naglašal potrebo nadaljnega obstoja levičar skega kartela. Vesti opozicije o razpadu kartela so neresnične. Nadalje je izjavil, da je pristaš varnostnega pakta in finančne politike sedanje vlade, ki js končno dosegla proračunsko ravnotežje. .jKaznjenčeva božična noč" pride v kino «Dvor» Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v IV, četrtletja 1925. (Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani.) I. Stanovanjski Izkazi. Do dne 30. novembra t. 1. morajo vsi posestniki hiš v ljubljanski in mariborski oblasti vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih oblast-vih hišne in stanovanjske izkaze, če so hiše dane v najem, za v najem neod-dana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij. Tiskovine se dobivajo brezplačno pri vseh davčnih oblastvih in davčnih uradih. II. Davek na zaslužek telesnih delavcev. S 1. aprilom t. 1. se je uvede! v naši državi davek na zaslužek onih telesnih delavcev, ki so stari nad 18 let in izpod 65 let. ako zaslužijo na leto preko 5.000 Din. Izvzeti so le sezonski delavci (dninarji). Za telesne delavce, ki so zavezani temu davku, se smatrajo poleg poslov in slug vsi obrtniški in trgovski pomočniki in vajenci, industrijski delavci itd. brez ozira na spol. — Davek, ki naj nadomesti dohodnino, znaša s pribitki, invalidskim davkom jn vojaško komorsko doklado vred 3.3% od kosmatega zaslužka. Davka prost ie edino zaslužek za čezurno delo. Zaslužku pa je prišteti tudi naturalne prejemke. Glede ocene naturalnih prejemkov je generalna direkcija neposrednih davkov odredila, da se mora vrednost proste hrane gibati med 240 do 450 Din. vrednost prostega stanovanja pa med 60—120 Din mesečno. Za davek jamčijo delodajalci. Za telesne delavce, ki so v službi podjetniških. stavbenih, industrijskih in tovarniških obratov sploh, dalje v hotelskih in restavracijskih podjetjih in v veletrgovinah. poberejo delo-dajalci davek ob izplačilu zaslužka in ga s posebnim seznamom v dveh izvodih odpremijo davčnemu uradu takoj po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci morajo za vsakega delavca ob sprejemu v službo tekom leta predložiti davčnemu oblastvu prijavo za odmero davka. Davčno obla-stvo odmeri na podlagi prijave davek in delodajalec mora odmerjeni davek v četrtletnih obrokih odpremljati davčnemu uradu z davčno knjižico dotičnega delavca. Do konca januarja vsakega leta pa morajo taki delodajalci predložiti prjjave o zaslužku, izplačanem delavcem v preteklem letu. Ti delodajalci pa so upravičeni, ako to želiio. davek — enako kot veleohrati — odpremljati mesečno s seznamom. Do kdai in na kak način je odpre-miti davek za nazaj in podrobnosti za odpremo tega davka v bodoče obiavi finančna delegacija v Ljubljani v najkrajšem času s posebnim razglasom v Uradnem listu. lil. Davek na poslovni promet. Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek r.a poslovni promet knjigo opravljenega prometa (poleg podjetij. ki javno polagajo račune in družb z omejeno zavezo vsi obrati, katerih promet je presegal v letu 1923 vsoto 360.000 Din) so dolžni odpremiti davek za III. četrtletje 1925 do 30. oktobra t. 1. in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapreti-Iom uradne ocene in rednostnih glob. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe. IV. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. novembra dospo v plačilo vsi direktni davki za IV. četrtletje 1925. Davčni urad' so upravičeni 'ih prisilno izter.iavati. ako se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaračunavati poleg 12 odstotnih zamudnih obresti še za opomin 4 % terjanega zneska. V. Dopolnilna prenosna taksa. Od dopolnilne prenosne takse v letnem znesku nad 500 Din je plačati tretji obrok od 1. do vštetega dne 15. oktobra 1925. Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roku. plača poleg redne takse 12 % obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepoložene takse. Spomenica akademskega senata zagrebškega vseuči- »•v v lisca Lani je slavila univerza v Zagrebu SOletnico svojega obstoja. Akademski senat je tedaj skle.iil. da izda posebno publikacij), ki pa le prišla Javnosti v roke šele sedai. Spomenica začenia z latinskim predgovorom univerzitetnega rektorja drla. Zimmermanna, kateri sledita dve štn-diii profesorja Viekoslava Klaida. ki piše o zgodovini zavoda. Znano je. da tvori predhodnico zagrebške univerze kralj akademiia znanosti, ki je bila ustararv-Ije.ia že 1. 1776.. a ie imela v dobi absolutizma samo pravno fakulteto. Razlika med akademijo in univerzo ie bila le formalna Prof. Klaič piše dalje o zavodih. na katerih so se šolali Hrvati, dokler niso imeli lastne visoke šole. Študirali so zlasti na vseučilišču v Bologni kjer so imeli poseben oddelek v obliki kolegija, ki ie nosil naslov »ogrsko - ilir-skega» (hungaro - illvricum) oddelka. Ta oddelek ie ustanovil zagrebški škof Pavel Zondinus 1. 1553. Sličen «Col1e-gium Croaticum* le usta.iovil l. 1624. na Dunaju zagrebški kanonik Boltažar Dvorničič. Poleg tega so se šolali hrvatski študenti še na univerzah v Rimu. Padovi in v Lt)retu. Sredi 17. stoletia so ustanovili Pavlin-ci v svoiem samostanu Lepoglavi filozofski in teološki oddelek. L. 1674. je potrdil cesar Leopold I. papeževo bulo. da imaio Pavlinci pravico podelievati doktorate iz obeh navedenih strok. Te pravice se ie pi>s!uži!o iepoglavsko vseučilišče še isto leto. Podelilo ie prvi dok torat modrostovia. leta 1715. pa prvi doktorat bogoslovja. Pavlinsko univerzo so obiskovali tudi slušatelji inozemstva. V Zagrebu so ustanovili v okvirju kolegija Jezusovega reda filozofsko fakulteto 1. 1662„ teološka fakulteta Pa ie obstojala še prej v škofiji. Tudi tej akademiji je podelil cesar Leopold značaj vseučilišča s pravico oodelievania doktoratov iz nekaterih filozofskih strok. Neodvisno od Jezusovega reda pa je osnovala cesarica Marica Terezija 1. 1769. javno šolo za politične vede v Varaždi-nu. Leta 1772. so prinesli šolo v Zagreb ter jo priključili akademiji Jezusovega reda. Ko ie bil Jezusov red odpravljen, ie trajal tri ieta provizorij, leta 1776. pa se je ustanovila kralievska akademija. Od leta 1776. do 1850. je obsegala ta šola nekai časa tri. oozaeie pa zopet samo dve fakulteti. Hrvaščina se ie začela predavati na zavodu šele leta 1846.. prej je bil učni iezik latinski: služila pa je hrvaščina kot učni iezik le kratek čas, kajti pod absolutizmom se ie morala umakniti nemščini. Od I. 1850. do 1874. je obstojalo hrvaško vseučilišče v okrnjeni obliki. Univerza ie imela nainrei samo tri fakultete. Šele 1. 1882. je dobila prirastek v obliki tečaja za lekarničarie. leta 1898. so otvorili gozdarski oddelek, deset let noz.ieje pa še geodetski tečaj. Med voj- no, leta 1917. je dobila zagrebška u.niver za po zaslugi predstojnika Milana Roj-ca še medicinso fakulteto. Zgodovino posameznih fakultet so napisali za spomenico profesorji: dr. Fran Barac (teologija), dr. Mavrovič in dr. Kostrenčič (pravoznansfvo). V Klaič (filozofiia), dr. Čačkovič (medicina), dr. Frangeš in dr. Levakovič (gozdarski oddelek), dr. Fancev (kijižnica) in dr. Signiar (statistika) ter predstojniki posameznih oddelkov. Spomenica vsebuie tudi članek o diiakih. katerega so napisali: prof. Klaič, Boranič in stud. Reše-tarič ter nudi točen zgodovinski pogled na razvoj najvišjega učnega zavoda v Zagrebu. _ Gradnja poslopja Trgovske akademije v Ljubljani Prireditev velike denarne loerije. Z veliko požrtvovalnostjo je društvo «Trgovska akademija« v Ljubljani v teku dveh in pol let svojega obstoj zbralo toliko sredstev, da more danes že z vso resnostjo misliti na dosego enega svoiih glavnih ciliev. na gradV>o pos'oo-ia za našo Trgovsko akademijo v Ljubljani Kupljen in plačan ie krasen stavbni prostor ob Bleiweisovi cesti poleg vladne palače. Vrhu tega je zbrana znatna glavnica za gradbeni fond. Da se dobe še manikajoča de.iarna sredstva in se more čim preie pristopiti k gradnii sami. le društvo izooslo-valo od poljedelskega ministra dovolie-nie za prireditev velike denarne loterije, za katero so vse priprave že izvršene ter pridelo umetniško izdelane srečke, ki predstavliaio zgradbo s posredovanem Liublianske kreditne banke v promet že prihodnie dni Pogoji loteriie so najugod-iejši, ker br> stala posamezna srečka ie in Din. ? od dobitkov, katerih ie 885 ter znašal skunno 300 000 Din so 3 glavni dobiti«? za 100.000 Din. 50.000 In 20.000 D'n. osta lih «83 dobitkov Pa znaša po 10 000 do 50 Din. Kupec srečke torei na eni stran' podoira velevažno kulturno akcijo. drugi strani pa za svojo osebo naredi prav dobro kupčijo. Žrebanje se vrši že 15. decembra. Pozivamo našo javnost, kateri ie na tem. da omogoči svoiim sinovom prvovrsten akademski trgovski študii na domačih tleh. posebno pa naše trgovske in druge pridobitne kroge, ki streme za vzgoio lastnega, dobro izšolanega ko-mercijeliega naraščaja, ki nai nam pomaga do gospodarske osamosvojitve ter povzdlga naše trgovine, da velepo-membno akcilo draštva »Trgovska aka demiia® podpirajo s tem. da pridno posegajo Po srečkah njene denarne loterije. Pozivamo naše gospodarske korpora-cije. posebno trgovska društva in gre-mije, da v svojem okolišu store svojo stanovsko dolžnost ter podpirajo stvar ki ie predvsem njihova. Dober uspeh loteriie pomeni zgradbo hi opremo lastnega doma naši Trgovski akademiji, pomeni omogočenie višiegn trgovskega študija naši mladini in po- Shranite! Pazite I — Berite J — Največja senzacija letošnie rarške ?ezi:e! PHANTOM DU MOULIN RGUGE Življenje duše izven telesa Monumentaini film, mistenia v 8 velikih dejaniih izdelan s sodelovanlem naistavneiših francoskih igralcev in naiboljšlh režiseriev. Popolnoma originalna, do sedai še n^filmovana vsebina. — Le Francozi so zmožni izdelati film, »oko poln duhovitih rap^tliajev, kakor e U film PHANTOM du Moulin roupf. — Zamislite si: Živl|enfe člov. duše izven telesa ter boi iste za nadaljn? skupno Jlvlienle s telesom v času Wo to telo, ki zaprav še živ!, leži na operacijski nvzi nod nožem za sedranie' — Zamislite si: Na umetni način Iz človeškega telesa izvabiieno dušo, ki polna ljubezni obiskuje drugo ž vo bitje, za katerim je še do pred nekai časa bito srce telesa — njenega telesa. — Zamislite sli Razkošno, celemu svetu znano veliko rariško nočno zabavišče Moulin ronge, njegov veliki slovit- balet, nieeov sij*i In njegovo življenje v katerem se opro?ča vse, ker je vse storieno. — Če I pripomnimo da so velik! partfkl kinerratoeTafl. v katerih se ta velefllm s kolosalm.. ehom predva:a že tretji me?er od publike naravnost oblegani, tedai ie vsa'k.. Maribor. Franc Martine, učitelj, št. Jan2 na Dravskem poliu. Alojzij Čreplnko. komisar fin. kontrole, Maribor. Adolf Karmel. učiteli. Cerknica. Seznam ostalih dobitkov (3-10 nagrad, obstolečf. Mnogo prijavlienih ni izpolnilo pogo-ie. od«osno imaio pravico se pote^ova+i le v II seriii (žrebanje 5 novembra). 1000 nagrad v vrednosti 30.000 Din) in v III. seriji (žrebanie 21. decembra. 1600 nagrad v vrednosti nad 60000 Din). Sreča ie odločila tako - le: prvo nagrado 5000 Din v gotovini je dobil g. Josio Bernot, monter mesene elektrarne v Ljubljani Veliki viharji in poplave v Bosni in ob Donavi Porušene hiše. Več človeških žrtev. Po Bosni in Hercegovini in deloma tudi v Vojvodini so divjali te dni silni viharji, spremljani od močnih nalivov, ki so napravili ogromna opustošenja in zahtevali tudi več človeških žrtev. Posebno žalostna poročila prihajajo Iz raznih kraiev Bosne. Po tridnevnem neprestanem deževju, ki je trajalo od nedelje, so tamkaj vsi potoki in manjše reke. ki se izlivajo v Bosno, močno narasle in deloma tudi prestopile svoie bregove. V Sarajevu je reka Miljačka narasla za poldrng meter nad običajno višino. Vse ozemlje sarajevskega polja od Alipašinega mosta do Railovca ie nod vodo In so ceste neprehodne. Tudi v Zenici. Usorl. Doboiu in drugih mestih ie Bosna no-plavila velike komplekse zemljišč. Mestoma je dosegla voda celo višino železniške proge in obstoja nevarnost, da bo ustavljen železniški promet. Največ škode je po vrtovih, kjer se sadi sočiv-ie za Saraievo. uničena oa so tudi po-Ija s krompirjem in zeljem. Močni orkani so besneli v torek in sredo tudi v Hercegovini. V Zijemlja in Velenu ie zapadlo 20 cm snega. Velike črede volkov so radi nepričakovanega mraza pritisnile iz gozdov do vasi in napravile tamkajšnjemu prebivalstvu veliko škodo. V Popovem noljn je orkan odnašal strehe. Po vsej Hercegovini so telefonske linije pokvarjene. Naravnost katastrofalna }e povodenj v Drventi in Prnjavoru. Reka Ukrina ie tamkaj nenadoma prestopila svoje bregove ter poplavila vso ravnino do izliva reke v Savo. Doslej so našteli 15 mrtvih, nad 50 hiš pa je bilo porušenih. Prebivalstvo se je le z največjo težavo rešilo v sosednje kraje. Na Donavi, kjer so bili v sredo valovi do dva metra visoki, se je zgodilo več nesreč. Najhujša burja je divjala okoli Borče in Pančeva. Pri Borči je struja zajela čoln. v katerem sta se nahajala seijak Jankovič in njegova žena. in ga prevrnila. Žena je postala žrtev valov, mož pa se je rešil. Drngi nesrečni slučaj se je zgodil ob obali. Na nekem Čolnu sta se nahaiala Ljubica Ljutišan in Sergij Nikodimov. Nenadoma so prihrumeli valovi, odtrgali čoln, vrgli Ljubico takoj v vodo. Nikodimo-va pa s čolnom vred odnesli s seboj. Ljubica je obupno klicala na pomoč, a zaman. Izginila ie kmalu v valovih, do-čim se je Nikodimov na čudežen način rešil. Podoben slučaj se ie zgodil tudi pri Grodckl. Tamkaj je vihar butnil nekega seljaka v vodo in ie utonil. Na pontonskem mostu na Savi v Sremski Mitrovici se je zgodila v sredo nesreča, katere žrtev bi kmalu postalo več vojakov. 36 kamiionov šoferskega bataljona Iz Beograda, ki so šli na vaje v Mačvo, je prispelo ob 8. zve- Kulturni pregled Narodno gledališče v Ljubljani Drama Začetek ob 20. urt zvečer. Sobota, 3.: »Ifigenija na Tavridi*. Premije« ra. Izv. Nedelja, 4.: «PegIca mojega srca*. Izv. Pondeljek, 5.: »Ifigenija na Tavridi®. B. Torek, 6.: Zaprto. Opera Začetek ob pol 20. uri zvečer. Petek, 2: Zaprto. Sobota, 3.: »Hoffmannovc pripovedke*. A. Nedelja, 4.: «Netopir». Izv. Pondeljek, S.: 7 . to. Engen d' Albert: Mrtve oči Premijera 1. oktobra. Gledališka sezona se je otvorlla sno-Či z novetito. D' Albertovo svetopisemsko opero »Mrtve oči« v enem dejanju s simbolistično predigro so obetali že lani, a je zaradi glavne ženske partije. Mirtokle. baje niso mogli uprizoriti. Zares je Mirtokle izredno težavna partija; pisana je zvečine silno visoko, z izrednimi Intonacijami. v nenavadni harmoniki ter zahteva izdatnega elas-benega materijala in močno dramatične, tudi psihološko zelo komplicirane izre. Baje Je komponist D* Albert na- pisal to partijo speciialno svoji ženi. ki je umetniško docela ustrezala vsem zahtevam zamišljene, tudi runanje idealne Korinčanke Mirtokle. Ga. Č a 1 e t o v a. za tekočo sezono menda naš stalni gosti, je vseka ko vrlo inteligentna ter vrlo muzikalna in sposobna pevka. Muzikalno ie podala Mirtoklo prav dobro, glasovno je vztrajala, prinesla zlasti lirične momente zelo čustveno in sploh vzdržala vso poetično partiio v dosledni liniji. Tudi zunanje ie ustrezala. Pri reprizi pa se nedvomno otrese v igri še nekaterih premierskih zadreg ter se razigra (zlasti v trenotku umora in ob razkritju resnice po Arzinoi) psihološki očitneje in dramatski mnogo krepkeie. Vse priznanje ji gre. da ie pela partijo z dobro vokalizacijo slovenski. Umetnica Hrvatica je v pevskem oziru neoporečno žela popoln nspeh in si pridobila pri publiki znova ugled. Izvrsten partner ji je bil naš novi ruski bariton g. Holodkov. ki ie pel Rimljana Arcezija s svoiim zvonkim, izredno simpatičnim, vedno doimliivim organom znamenito ter ga igral vseskozi mojstrsko. Menda pa sta za vse ruske pevce tipična patos in poza. ki sta značilna za laško šolo. Za naš realistični čut sta manj prijetna. Tudi nje- mu pohvala, da ir ->el svojo partijo dovolj dobro v slovi, sčlni. Slikovita no maski in obleki ter efektna Marija Magdalena je bila ga. T h 1-e r r y-K a v č n i k o v a: to ie pevka, ki se zna vedno močno uveljaviti, pa naj si zapoje še manjšo partiio. Zlasti povest o pastirju, ki išče svojo ovco, je podala z vrelim čustvom in ostavila naieloblji dojem. Simpatična Arzinoa je bila ga. Ribičeva že dosti uglajene igre in lenega. le prešibkega Hasu. Včasih se je-dva še čuie. To je pač manira: ker ne dvomim, da ima dovolj materijala. Nerodno je tudi. da ima obleko iste boje, kakor Mirtokle. Različnost barv bi bila lepša, umestna. Med židovskimi ženami se odlikuje gdč. Ramšakova: prav izvrsten tip pohabljenega židovskega fanatika je podal g. Š u b e 1 j. Galba ima zelo majhno partijo. Id Jo g. Kovač poje prav ugodno, še lepše pa se razigra v težkem momentu, ko ga Mirtokle smatra za Arcezija, ga vabi k sebi in objema. Ktezifas g. Moli o riča je malce karikiran: njegov part je zlasti v opisovaniu medicine zelo anarten ter ga g. Mohorič podaja prav dobro. Odlično je pel g. B a n o v e c pastirja v predigri. Njegov glas je zlato! Samo nikar se naj ne postavlja pred rampo in nai ne peva v publiko, nego k partnerju. In igra naj pastiria ter čim na ravne je. Kosec g. Š u b 1 j a je docela zadovoljeval: glas se mu meči in prinaša čustvene kantilene že topleje. V igri je bil vedno zelo okreten. Le (v predigri) naj ne prihaja prezgodaj v ospredje, nego šele na ponovne pozive pastirjeve. Prečita naj si ves tekst iz klavir, izvlečka! Orkester, končno pomnožen na 40 glasbenikov, je ustrezal, dasi mu za D* Albertovo veliko zasedbo manjka še več specijalnih instrumentov. G. kapel-niku Stritofu in orkestru, k! ie sedaj | dosti bolje razposajen, vsekakor ool-i no priznanje. Uprizoritev je skrbno izvršil g. vlš. režiser O. Šest. Za naše raimere prav lepo. Tudi ansambli so bili jako živL Le pomladi. Velike noči nismo opazili. V jeruzalemski okolici jc po-nr. ad nedvomno razkošnejša. Razsvetljava je zelo nedostatna Oder je v medlem somraku in niti k sobice krkor ni morilno. Oder je dobil okvir portal ter st je v ospredju podaljša in nagnil, da so zdaj vidna tudi stopala, torej vse noge. pevcev. S tem je siika mnogo ugodnejša, zlasti ker so zdaj skrite so-fite, tiste neokusne plahte, vedno viseče izpod neba. Opera »Mrtve oči« je sijajno rn-tinirano delo glasbenika vcIIkcri okusa in razsežnega poznanja moderne operne literature. D* Albert je svetovno slaven virtaoz na klavirju, kot oper- »Igračka Pariza" Film, ki Vam bo ostal v večnem spominu! Danes so predvaja nepreklicno zadnjikrat! Jutri: velika senzacija sezije 1925/26- Kino «LJUBLJ &NSK! DVOR*. Teleta« 730 Predstave ob nedeljah ob pol 11. dop. In ob 3, Ji 5., 6., H 8. in 9 uri zvečer, ob de« lavnikih ob H 6., % 8. in 9. čer na savski pontonski most. Ravno takrat je divjala huda nevihta. Ko je prišel prvi avto. v katerem je bil samo šofer, na sredino mosta, so trhle deske vsled velike teže pričele pokatL Avto je padel v vodo. šofer pa ie še pravočasno skočil v Savo in se rešil s plavanjem. Naslednji avtomobili so se takoj ustavili in je bila tako preprečena nesreča, ki bi imela lahko katastrofalne posledice. Nadomestna volitev članov in namestnikov v komisijo za priredbo občne pridob-nine Nadomestne volitve komisijskih članov in namestnikov se vrše po vsej Sloveniji razen v Prekmurju v nedeljo, dne 15. novembra. Razglas delegacije z dne 29. septembra izide te dni v Uradnem listu in se objavi tudi po vseh občinah na krajevno običajen način. Razglas vsebuje vse podatke o načinu, kraju in času volitve. Da se izvrše volitve namesto predčasno izločenih in izžrebanih voljenih komisijskih članov in namestnikov, so davčna oblastva I. stopnje sestavila volilne imenike, ki vsebujejo imena vseh pripadnikov posameznih davčnih družb. Ti volilni imeniki bodo od 16. do 31. oktobra v uradnih prostorih davčnih oblastev I. stopnje razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem. Celotni volilni imeniki za davčne družbe I. in II. razreda bodo razgrnjeni le pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, oziroma pri davčni administraciji v Ljubljani, pri ostalih davčnih oblastvih I. stopnje pa le delni volilni imeniki onih pripadnikov teh družb, ki izvršujejo samostojna podjetja in opravila v njih področju. Vpogledati smejo imenike samo pridobnimi zavezane osebe dotičnega priredbenega okraja med navadnimi uradnimi urami. Voliti bodo smele le osebe. Id so vpisane v imenik brez ozira na spol, če uživajo vse državljanske In politične pravice in one. ki si izposlujeJo vpis v imenik na podlagi reklamacijskega postopanja. Rok za vlaganje reklamacij je določen od dne 16. do 31. oktobra. Vsak davčni zavezanec sme vložiti reklamacijo le za svojo osebo. Reklamacije se vlagajo pri davčnih oblastvih I. stopnje in so proste kolka. O niih odloča končnoveljavno delegacija. Vložitev reklamacij sama na sebi ne zavira izvršitve veljavnih volitev. Po preteku reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vpogledati imenik še nadalje do vštetega 5. novembra samo. če se primerno legitimirajo. da se jim na ta način omogoči izbrati kandidate izmed volilnih upravičencev. KINO IDEAL" Samo danes predvaja se ljubka veseloigra „&o bi žene vedele.. " z Cladys VValton. Od sobote naprej velik mednarodni film «Strast» o katerem bomo še obširneje poročali. Opo« zarjamo na razstavljene slike v Selenbur. govi ulici. Fredstave v delavnikih: popoldne ob 3^ H 5.. 6.. % 8. in 9. uri. Ob nedeljah dopoldne ob M 11. ori, popol« dne ob 3., % 5., 6., % 8. in 9. uri. ni komponist pa hodi po potih Pucci-nija in R. Straussa, na katera se naslanja prav občutno. »Mrtve oči« tudi živo spominjajo na njegovo »Nižino«, pa tudi na »Butterfly«, »Skikija« i. dr. Over tura krasno začenja, prinaša motive iz predigre in opere ter so zlasti motivi »Mirtokle«. »pastirja« in »hrepenenja« krasno uporabljeni. Žal. da je uvertura nekam razkosana in da se ne razvija. nego ostane medla. Boljši sta dve kratki medigri, ker zaokroženejši. Predstava je uspela prav dobro ia solistke in solisti so bili pozvani s prisrčno toplino opetovano pred zastor. Lep začetek. Naj bi ostalo tako. _ Fr. a Na koncerta pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v pondeljek, dne 5. oktobra ob osmih zvečer v Uniona bo dožtvel prvo Izvajanje v Ljubljani »Psalm na višini« (tekst Janka Samca), zorlSkeza skladatelja Emila Komela. daljša skladba za mešani zbor, sopranskl tolo, i tpremijevanjem klavirja ki harmonija. Vstopnice in besedil« skladb se dobe v Matični knjigarni na Kon-gresmem trga Vodstvo v razstavi portretov r JakopU čevem paviljonu je v soboto. 3. oktobra ob štirih popoldne « razlajjo r. dr. F. Meses-nela. V nedeljo. 4. oktobra ob 11. dopoldne vodi g. dr. Iz. Cankar. Slovo J os. Rijavca od beograjske oper* V sredo zvečer je bila v Beogradu predstar va Tttomasove opere »Mieaou. t katccl Jt Domače vesti * Zunanji minister Nteflč na povrctku. Včeraj ponoči je dospel v Ljubljaao zmaajl minister dr. Nmčič, ki se vrača Iz Ženeve v Beograd. Zjutraj se je dr. NiačK s soprogo in rodbino odpeljal na Bled ter je nato s popoldanski -n brzo vlakom nadaljeval svojo pot v Beograd. Napram našemu poročevalcu se je g. minister zelo povoljno izrazil o uspehih naše delegacije na zasedanju Zveze narodov. * Jaša Grgaševič rodom iz Dalmacije, tajnik v ministrstvu trgovine in industrije pisatelj in strokovnjak je dospel v Slovenijo, da Si oeleda in prouči naše gospodarske prilike posebno pa našo Industrijo. O. Grgaševič namerava spisati večje delo o jugoslovenski industriji v katerem delu bo zavzemala slovenska industrija odlično mesto. Da bo to delo objektivno in strogo strokovno napisano. naim jamčijo njegova dosedanja dela in sicer: Rudarstvo v Srbiji, Industrija Srbije in črne gore, ter nebrojnl strokovni članki raTodno-gospodarske vsebine v »Trgovinskem glasniku«, »Jugoslovenskem »Lloydu« ter »Privrednem pregledu«. * Odlikovani ministri. Kralj je podpisal tika z, s katerim je podelil red sv. Save prvega razreda: ministru za notranje zadeve dr. Boži MaksLmoviču, ministru agrarne politike dr. Pavtu Radiču. ministru za javita de la Nikoli Uzunovlču, ministru vojske in mornarice Dušanu Trifunoviču in podpredsedniku Narodne skupščine Nikoli Subottču: Kara gjorgjevo zvezdo prvega razreda predsedniku Narodne skupščine Marku Trifkovičd In ministru prosvete Vel ji Vukičeviču. Z redom Belega orla drugega razreda je odlikovan mniste pravde in namestnfk ministrske tp. predsednika Marko Ojiiričič. * Himen. V Celju se je poročil v torek g, A čim Jurčič, učitelj srbohrvatskega jezika v Mariboru z gospodično Štefko Fflip-Bčevo. * Smrtna kosa. V sredo zvečer je preminul v Ljubljani nenadne smrti g. Vinko š u-iigoj, dolgoletni zvesti uslužbenec Kmet-ske posojilnice. Na cesti mu je postalo nenadoma slabo ta se je zgrudi! nezavesten na tla. Pol ure kasneje je umrl. Zadela ga je kap. Pogreb bo danes d) 16. url iz Trdinove ulice št. 8. — Dne 30. septembra je nmrl v Ljubljani stud. mont. g. Georgij Mihajlovič Mastlkov, ruski emigrant, Zavratna bolezen, kateri je podleglo že toliko siromašnih ruskih emigrantov, je položila tudi njega v prerani grob. PogTeb bo danes ob 14. uri Izpred mrtvašnice splošne bolnice. — V visoki starosti 83 let je umrl v sredo v LJubljani Z. Karol Franke, okr. orožniškl stražmojster v pok. Pogreb bo danes ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Rimska cesta 23. — Blag Jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. * Hrvatsko pevsko društvo »Kolo« v Parizu. Hrvatsko pevsko društvo Kolo je prispelo v torek zvečer v Pariz Na kolodvoru so pevce pozdravili zastopniki naše kolonije v Parizu, imenom našega poslaništva dr. Petrovič, imenom uprave razstave prof. Ju-vančlč. imenom uprave razstave prof. Ju-mas. V sredo je Kolaše sprejel naš pariški poslanik, dr. Spalaikovič. * Rešimo mladino, da ne zgreši poklica! Pišejo nam: Jako hvalevredna je akct*a, ki mladeničem pomaga h kruhu, če jih starši sffijo v semenišče pa za ta poklic ne čutijo v sebi poziva. Ml vemo, da duhovniki morajo biti in bodo, in nič ne ugovarjamo, da se mladeniči posvetijo temu lepemu poklicu. Noben pameten človek pa ne more odobravati, da bi mladeniči, ki se branijo in ki bi vse prej raje storili nego vstopili v »leme-nat», šli tja pod pritiskom zaslepljenih sebičnih starišev. (Op. uredništva: Kdor bi bil v tem položaju, naj se zaupno javi tamištva SDS v Ljubljani, ki je že mnogim pomagal). Ob tei priliki pa opozarjamo tudi na šentviški zavod, kamor slepi stariši pošiljajo otro- Ženitbeni goljuf se skriva po Ljubljani. Dekleta, bodite Dtevidn?! tli, M, lio nliffl VG*nen0 blago za daasske []j|\U kostume in plaiše nudi po |lililw9 najnižjih cenah z največjim popustom tvrdka Jos. Snoj. Ljubljana, Prešernova ulica. pel g. Josip Rijavec tenorsko vlogo Viljema Meistra. G. Rijavec se je s to partijo poslovil od beograjske publike za delj časa. Predavanja Delavske Akademije v LJubljani. Poročajo nam: Delavska Akademija v Ljubljani prired; v času od 1. oktobra 1925. do 18. marca 1926. niz predavanj iz splošne zgodovine, iz naravoslovja in fizike iz leposlovja, umetnc-sti in znanosti, iz zgodovine delavskega gibanja in sociiaine politike. Poleg predavan^ bosta dva recitacijska večera in en glasbeni večer. Prvo predavan« z naslovom »Zgodovina starih Grkov in Rimljanov« se ie vršilo sfnoči ob sednvi: zvečer v prostorih HI. državne realne gimnazije. Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem v Jakopičevem paviljonu. Narodna galerija je prvotno namerjala zapreti razstavo dne 1. oktobra. Ker pa se podobna pri ieditev ne bo mogla več vršiti v doglednem času in ker mnog-; še niso imeli prilike, da si jo ogledajo, se razstava podaljša In deti-nitivno zapre 15. oktobra. Odprta je dnevno od 9. do 18. ure tudi čez opoldne. Razstava zgodovinskega portreta se je V preteklem tednu w>pet dopolnila z nekaterimi novimi deli. Tudi druga dopolnjena in popravljana Izdaja kataloga je dotiskana. Razveseljiva je vest, da so končno prispeli portreti Jožefa Tomkiea, znamenitega goriškega slikarja, sodobnika Laagusovega. To-minčevo umetnostno delo bo tako prvič raz stavljeno v Ljubljani. » ke, U so takordcoč obsojeal, da se vzfofe v dtrtu ene zastarele stranke. Enostra*iska vzgoja ne more biti koristna. * Davščina na ponočnl obisk gostiln In kavarn v Litiji. Z naredbo velikega župana ljubljanske »Masti se občfeii Lttfla dovoljuje da sme od gostov, ki so v go9tSnah alj kavarnah eno uro pred zaključkom oblastveno splošno določene policijske ure, pobirati posebno občinsko davščino in sicer od vsakega gostilniškega aH kavarniškega gosta po 50 par. Za gosta se smatra le vsak tak po-setalk gostilne ali kavarne, ki kaj potroši, ne glede na to, ali plača svoj potrošek sam ali pa ga plača zanj kdo drugi. Davščina se pobira tudi od gostov, ki ostanejo v gostilni ali kavarni čez policijsko irro pred zaključkom policijske rn-e, tudi ako so si že pred navedeno uro kaj naročili ali plačali. Donos te davščine se steka v občinski ubožn! sklad * Zaposlovanje Inozemskih delavcev. Gle de na naš včerajšnji članek o zaposlovanju inozemskih delavcev, v katerem ie bilo med drugim tudi omenjeno, da se do objavljenja novega »Pravilnika o zaposlovanju inozem skih delavcev« ukine uzvTŠftev tekočih odlo kov ministrstva sociiaine politike rad! zapo-slenja inozemcev nam sporoča inšpekcija dela v Ljubljani, da sedaj še rri prejela v tem smislu nikake odredbe ministrstva socflalne politike ter so vsi tozadevni odloki, katere so stranke že prejele, izvršni. V nasprotnem slučaju se bo, kakor do sedaj postopalo strogo po predpisih. V splošnem se prizade. te stranke opozarjajo, da se strogo drže dosedanjih predpisov in prakse toliko časa, da bodo službenim potom 0'b;av!:ene evecit Iz-premembe dosedanjega »Pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev«. * Gostovanje Opere Comique v Beogradu V kntkem prispe v Beograd nekaj članov pariške Opere Comique, ki bodo nastopili v več operah. * Izpit za rezervne podporočnike adminl-strativno-ekonomske stroke so napravili sledeči naredniki-dijaki v dneh 26., 27. in 28. septembra v Beogradu: Anton Agnoia, Vikt. ženica, Vinko Pogačnik, Josip Privšek, Robert Ahlfeld, Milan Kandare, Lojze Sirnik, Adolf Bar, in Kari Marne — vsi iz Ljubljane; nadalje: Oton Bernard fz Novega mesta, Franjo Leveč iz Trbovelj, Janez Ogorevc, fz Škofje Loke, Ciril Zebre Iz Krama, Emil Markovšek fz Luč, Anton Lozej in Miroslav Fiance iz Maribora, Albin Črnko iz Jarenine ta Janez Seman iz Marenberga. * Zdravilišče Topolščica — zavod I. vrste Glasom odločbe ministra za narodno zdravje se zdravilišče za zatiranje tuberkuloze v Topolščici proglaša za zavod I. vrste. V njem se smejo pripravljati zdravniki ta drugo osobje za zatiranje tuberkuloze in zdrav niki more:o po delovanju, dovršenem v tem zavodu, dobiti naziv specijalista za tuberkulozo. Število zdraviliškega osobja je določeno takole: šef-zdravnik, dva asistenta in trije sekundarni zdravniki. * Naši poljedelski gojenci na Danskem. Naš generalni konzul v Kodanju je prispe! te dni v Beograd ter je pri tej priliki obvestil ministra za poljedelstvo Krsto Miletiča da Je danska vlada pripravljena sprejeti nekoliko gojencev Iz Jugoslavije, ki bi se hoteli spopolniti v kmetijski stroki. + Nova poštna palača v Splitu. Ministrstvo pošte in brzoiava je sklenilo, da se v Splitu zgradi nova palača za tamkajšnjo poštno direkcijo. V to svrho je določen večji kredit. * Režijske karte za brzovlake. Po na- redb! prometnega ministrstva smelo dovoljenje za nakup režijskih voznih listkov za brzovlake izdajati odslej samo načelniki oddelkov posameznih železniških direkcij. * Železničarji, ki ste brli na podlag! spričeval meščanske in osnovne šole prevedeni v ni. urad. kategorijo, ter oni, ki čakate še nadaljne prevedbe, se pozivate na sestanek, ki se bo vršil v Mariboru v Narod, domu 4. oktol-ra ob 10. dopoldne. Tovariši pokažimo s tem, da smo proti krivičnemu, vsiljenemu nam osnutku nove službene prastranke! Udeležite se sestanka polnoštevibio, ker to je Vaša dolžnost! 1920 * Razstava kro;ev učnega zavoda Ivana Bizjaka v Ljubljani dne 27. septembra Je bila zelo dobro obiskana. Obisk se ceni nad 300 interesentov fz krojaške in šivffiske stroke. Razstavljenih je bilo 160 tabel iti nekaj map s približno 550 risbami, deloma v naravi, deloma / polovični velikosti. Obiskovalci se zelo pohvalno izražali o razstavi. Vpisalo se je v tečaj 45 oseb. ta to po večini taki, ki so že obiskovali druge v LJubljani prere.iene krojne tečaje. To je dokaz, da jtm kroj g. Bizjaka prav dobro ugaja. 1927 * Tobačna tovarna v L?n'"r.ni razpisuje v smislu odobrenja uprave državnih monopolov v Beogradu nstmeno dražbo na dan 7 decembra ob 11. uri za prodajo 70.000 kg kompostirane duvanske prašfne. Pogoji dražbe in pojasnila se dobe v ekonoma tu tobačne tovarne. 1924 * Kdo od ljudi dobrih src bi bi! pripravljen akademiku z dežele bTez vsakih sredstev pripomoči na kakršenkoli način do eksistence, da bo mogel redno nadaljevati svo je študije? — Prevzame tastrukcije, kako delo v pisarni itd. Naslov se izve v našem uredništvu. Oglejte 7510-a c: nizlce cene 5i klobukov v modnem salonu Stnch!y-Maške. Čevlje 5700-a trpežne, najmodernejših oblik po znatno znižanih cenah dobite pri tvrdki M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6. Prati jamstvu dalem na abraka. Najnovejši m najlepši film Pat in Patachon na rivieri pride v kino «Dvor». * Zanimiva najdba v triglavskem pogorju. Kakor je naštel čJtateljem menda še v spornimi se je v septembru leta 1932. na Bambergovi poti ponesrečil češki turist Kusy. Ke je letos na istem mestu zdrsnila v globočino hrvatska turistinja gospodična Švarcova, katero je pa iz mučne situacije rešil njen spremljevalec g. Pire, je izgubila svoio listnico z denarjem. Prešlo nedeljo se ** g. Čop t Jesenic spustil po steni v globi no in našel pogrešano listnico gdč. Švarcove Pri tej priliki pa je g. čop potegnil izpod snega tudi ustvari pas leta 1922. ponesrečenega Kustja v katerem se je nahajala ura. Ko so jo navili, je ura brezhibno tekla, čeravno je ležala cela tri leta na prostem. * 23 mesecev po nedolžnem v verigah. O bogatem muslimanskem veleposestniku Ča-n1-begu v Skoplju se ie predlanskim mnogo pisalo. Bil je obdoižen, da je umoril svojo ženo Milico, ki je bila pred možitvijo učite. Ijica v Skoplju. Sodišče ie Cani-bega obsodilo, na dvajset tet težke ječe. Odsedel je že 23 mesecev v težkih verigah. Pri reviziji procesa, ki se je vršila te dni, pa so zdravniki dokazali, da je Milica izvršila samomor Čani-beg je bil oproščen in izpuščen takoj iz ječe. * Druga žrtev bombne eksplozije v Za- grebii. Kakor smo že poročali, je v pondeljek popoldne na smetišču zagrebške klav niče eksplodirala v rokah 14 letnega dečka Štefana Petrinjea francoska bomba in ga ubtla, dočim je njegovega tovariša Štefana Ži.idaršiča težko ranila. Znidaršfča so v bolnici takoj operirali, vendar pa so nastopile komplikacije In je v sredo tudi on podlegel poškodbam. * Žrtev neprevidnosti. V Grahovem dolu v Hercegovini je kočar Cvetko Pajič lovil ribe z dinamltom. Prošli pondeljek ponoči ie Paličeve sosede zbudil močan pok. Ko so šli gledat, so našli Pajičevo kočo popolnoma razrušeno njega Pa so mrtvega potegnili izpod razvalin. * Požar v banjaluškem samostanu. V samostanu trapistov v Banjaluki je v nede!;o zvečer izbruhnil požar. Zgorela je mfzarska delavnica. Škoda znaša pol milijona dinarjev Požar Je nastal vsled kratkega stika. Suknje, rag!a»e, površnike moderne, prvovrstno blago, cene najnižje samo pri tvrdki FRAN LUKIČ. Pred ŠkofPo 19. Posotife športno roisfov na velssa3rau v paviljonu Dr. Pare! Avramovič ordinira zopet redno vsak dan od 9. — 11. in od 2. — 4. ure popoldne. Aleksandrova cesta 7/1. (Vhod Bee* thovnova ulica 9.) h Ljubljane i— Portugalski narodni praznik. Na portugalski narodni praznik, v pondeljek, dne 5. t. m., radi preurejevanja konzularnih prostorov sprejemi odpadejo. Praznoval se bo ta dan le z razebešenjem zastave. u— Koncerta pevskega društva «LJubIjan-skl Zvon« v pondeljek dne 5. oktobra v Unionu» se poleg zastopstev naših pevskih društev udeleži tudi deputacija Saveza hrv. pjevačkih društev iz Zagreba. u— Na tomboli Sokola L lahko zadeneš za 2 Din krasno nevestino opremo, kuhinjsko posodo, stensko uro, moško dirkalno kolo, žensko zapestno uro In še več drugih krasnih dobitkov. Oglejte si razstavljene predmete. Tombola se prične točno ob pol 3. uri popoldne. Kupujte tombolske listke! u— Godba Sokola I. i£Ta v nedeljo dne 4. oktobra koncertne komade eno uro pred tombok) na Kongresnem trffu. u— Športni klub «Jadran» vabi na vinsko trgatev, ki jo priredi v nedeljo dne 4. oktobra v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. u— DruStvo «Soča» v Ljubljani poziva vse svoje člane, da se polnoštevtlno udeleže pogreba nenadoma umrlega obče priljubljenega in zvestega tovariša Vinka Šuligoja, ki se vrii danes, v petek ob 4. uri popoldne iz Trdinove ulice št. 8 na pokopališče k Sv Križu. i— Olepševalno društvo v Rožni dolini priredi dne 4. oktobra na strelišču pod Rož-aikom vinsko trgatev. Začetek ob 4. uri popoldne. 1929 u— Zveza nastavljencev denarnih zavodov In velepodjetij v LJubljani naznanjn ružno vest, da je njen vestni član Vinko Šullgoj nenadoma preminul. Pogreb se vrši dne 2. oktobra ob 16. uri iz hiše žalosti Janez Trdinova ulica 8. — Odbor. 1923 u— Vinsko trgatev priredi Zveza živilskih delavcev Jugoslavije, sekcija pekovskih pomočnikov v Ljubljani. Prireditev se vrS v soboto dne 3. oktobra ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije pri «Levu» na Gosposvetski cesti. 1907 — Prva številka ljubljanskega Gledališkega lista izide danes zvečer ter bo v pred-prodaji pri biljeterjih po 5 Din. Gledališki list prinaša zelo interesautno gradivo v prvi vrsti o vseh premijerah, ki se bodo vršile te dni v operi in drami, pa tudi razno drugo zanimivo gradivo, med drugim spomine staroste slovenskih igralcev g. Danila. u— Turlstovski klub «Skala» javlja, da se otvori v torek, dne 6. oktobra ob pol 8. uri zvečer, poučni tečaj za foto - amaterje (novince) v klubovi sobi hotela «Tivoli». Vab-jeni so brez izjeme vsi člani, ki se zanimajo za fotografiranje. 1910 u—" Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 suma tatvine, 1 tatvina. 2 prestopka kalienia nočaeea mir«. 1 Izgred, 1 presto- pek Igranja z ognjem, 9 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek železniškega reda in 1 slučaj nenadne smrti. Aretacije so bite izvršene 4 In sicer: 1 radi razgrajanja, 1 radi pretepa in 2 radi postopanja. u— Zatekla psa. K železničarju Ivanu Levcu v Zeleni jami St. 203 se |e pred nekaj dnevi zatekel precej velik lovski pes, črne barve, z veliko belo liso med prednjima nogama. Pes Ima ostrižen rep, dolga ušesa ter nosi na vratu dve znamki. Avrustu Homovcu na Vodovodni cesti v Ljubljani se je zatekel mlad lovski pes srednje velikosti, rjave barve z belimi lisami Glavo in rep ima ostrižen. u— Vlom v drvarnico. V drvarnico Marije Trček na Vflharjevi cesti ie vlomil v torek ponoči nepoznan uzmovič ter ji odnesel 20 kg fižola, več kg čebule in dve kokoši v skupni vrednosti 150 Din. Tatvine je sumljiv starejši moški, rdečih pristriženih brk, ki se je motovilil ponoči okrog hiše. u— Surov dovtip. Ko se je železniški uslužbenec Ivan Frantar, stanujoč v Linhartovi ulici, v sredo zvečer zbudil, Je opazil na oknu velik ogenj. Nepoznan zHkovec mu ie nametal na okno kup listja In vse skupaj zažgal. Res skrajno surov dovtip. u— Kdo Je lastnik? Dne 22. t. m. Je priplaval po Grubarjevem prekopu prazen večji čoln in se ustavil ob zatvornici. Čoln se nahaja še vedno na mestu ta se ne ve, kdo je lastnik, u— Izgubila je neka služkinja v četrtek opoldne na poti skozi šelenburgovo ulico in čez Frančiškanski most 13 damskih robcev z monogramom A. M. in Abba. Najditelj se naproša, da jih Izroči v naši upravi proti nagradi. nnammiimii Iz Maribora a— Iz mariborskega občinskega sveta. Poročajo nam, da obč. svetnik g. Ivan Rog-lič radi tega formalno še n! odložil svojega mandata kot občinski in mestni svetnik, ker še ni formalno rešena pritožba proti sklepu občinskega sveta, s katerim je bil mestni kino izročen g. Ivanu Rogiiču v upravo. — Kar pa se tiče podpor kulturnim društvom, je bil z zadnjim sklepom občinskega sveta uveljavljen na prejšnji seji odklonjeni sklep finančnega odbora a— Nasprotja radi določevanja cen. Mariborska zadruga pekov ni hotela ugoditi oblastvom glede določitve cen kruhu, kaker je bilo sklenjeno na tozadevni anket! dne 17. septembra, ter je vložila glede tega pritožbo. V kratkem se bodo vršila nova pogajanja z nadzorstvenim oblastvom, dotlej pa morajo peki prodajati po cenah, kot so bile določene dne 17. septembra, to Je po zniža nih cenah. a— Z britvijo In vrvjo. Epidemija mariborskih samomorov noče ponehati. Včeraj so našli 34-letnega železniškega uslužbenca Ivana Podlipnika na Koroški cesti na oknu obešenega. Predno se ie obesil, se Je še sam obril in se pri tej priliki prereza! glavno žilo. Samomorilec se Je oblekel v najlepšo svojo obleko. Baje je šel v smrt radi neozdravljive bolezni. a— Učiteljsko društvo za Maribor In bližnjo okolico zboruje v torek d«e 6. oktobra ob 9. url v lil. deški osnovni šoli na Ruški cesti. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje g. prof. G. šfliha «0 etičnem kongresu v Sarajevu* ter predavanje sol. upravitelja A. Hrena «0 nalogi šole t ozirom na 10. oktober 1920.x>. a— Ljudska knjižnica v Narodnem domu je pričela zopet s polnim jesenskim obratom. Vodstvo je dobilo medtem nekaj denarnih sredstev ter nakupilo predvsem vse slovenske književne novosti od poletja naprej, obenem pa se Je posrečilo ponovno nabaviti več kolekcij večjih bibliotek anti-kvarično, pri čemur je »Ljudska knjižnica-« dobila dragocene slovenske knjige, pa tudi nebroj svetovnih romanov v nemščini in drugih evropskih jezikih. Srednješolsko mla dlno, zlasti z učiteljišč, kjer se morajo per-fektno priučiti srbohrvaščine, ne da bi Jim šolske knjižnice zato nudile zadostno čdvo, pa opozarjamo na oddelek srbohrvatskih knjig, ki ga je »Ljudska knjižnica® spopol-njevala ravno z ozlrom na učne potrebe di-jaštva. Tozadevna literatura Je torej izbrana, seve tudi iz najnovejšega slovstva, na pr. vsi povojni zvezki Srpske književne zadruge itd. Knjižnica posluje v I. nadstropju Narodnega doma vsako nedeljo dopoldne in ob četrtkih ter sobotah zvečer in je vsakomur dostopna proti nizki vstopnini ta skromni izposojniTii. Za dijake pa bodo pri srbo-hrvatskem oddelku in sploh pri knjigah v studijske svrhe znižane cene. a— V mariborski panoram! kažejo ta te-len krasne niagarske slapove. Opozarjamo na tozadevni oglas v «Jutru». Panorama se ahaja v Slovenski ulici nasproti Kreditne banke. a— Nalezljive bolezni. Pretekli teden Je abeležil mariborski mestni fizika t sledeče tanle nalezljivih bolezni: škrlatinka 1, ti-us 3. a— Novo vino. Po nedeljskih predtrgat-'/ah so začeli mariborski gostilničarji točiti 5e novo vino, ki ga prodajajo po 8 dinarjev Iter. Iz Celja Od danes dalje kupite najugodneje blago za moške obleke, suknje, raglane pri tvrdki Jos. Snoj, Ljubljana, Prešernova ulica. e— Celjsko pevsko društvo. Na Izrednem bčnem zboru CPD se je po živahni debati sklenilo nadaljevati društveno delo in zopet oričeti s pevskim! vajami. Namesto dosedanjega društvenega pevovodje g. C. Preglja, ki radi preobloženosti z delom ne more več stalno vršiti te funkcije, je bil izvoljen za pevovodjo e. učitelj Kovač. Upati je, da e društvu posreči pritegniti v svoj krog mnoge pevce ta pevke ter si tako zagotoviti potrebni razmah v narodnem in kulturnem pogledu. Tega je nam v Celju krvavo treba. — Izobešanje In razstavljenje blaga na ulicah, Javnih prostorih ter v vežnih vhodih j je dovoljeno le v zaprtih Izložbah in s pred- j hodnim pristankom. Izobešanje za prod3jo ntmeitien:h predmetov Izven izložb, tako, da visijo na ulico, je strogo prepovedano. Prestopki se kaznujejo po § 20. cestno policij- ( skeea reda. Iz Trbovelj t— Zgradba žične vzpenj&čc iz Retja na Ojstro. Pred kratkim se je vršil komisijo« nalni ogled zaradi razlastitve zemljišča med Retjem in Ojstretn, ki jo je razpisalo celj» sko rudarsko glavarstvo. Na omenjenem prostoru se bo namreč gradila nova žična vzpenjača, po kateri bodo prevažali različen materijah Dela so poverjena stavbni tvrdki «S!ogradx> iz Ljubljane. t— Zborovanje učiieljstva v Hrastniku. Jutri v soboto bo zborovalo v Hrastniku učlteljstvo iz vsega laškega okraja. Med drugim je na sporedu predavanje prof. Hin« ka Druzoviča iz Maribora o petju vobče. Zborovanje se bo vršilo v deški šoli. t— Gasilsko društvo v Hrastniku je pre« jelo od občine podporo v znesku 22.000 Din. * Ljudska visoka šola s sedežem v Trbovljah, ki bo raztezala svoj delokrog na Hrastnik in Zagorje, bn pričela v najkrajšem času s svojim delovanjem. Ob tej priliki bo izšel program s smernicami in obenem z na-tsnčnim seznamom predavani in predavateljev v tekočem šolskem letu. Predavama so iz sledečih področij: rudarskega In prirodo-slovnega, zdravniškega, zgodovinskega, narodnogospodarskega, filozofskega, literarnega, umetnostnega, kulturno vzgojnega, glasbenega in gledališkega. V načrtu je poleg tega dvoje razstav: higljenska in umetniška, več koncertov (td. Ce bo pokazala razumevanje za to velevažno kulturno Institucijo litijska občina, bo raztegnila šola svoje torišče tudi na Litijo, tako da bodo vključeni najbolj važni posavski kraj!. Predavanja bodo seveda brezplačna. Pripravljalni odbor Ljudske visoke šole se obrača tem potom na vse izobražence v teh krajih, kakor tudi drugod, da mu priskočijo na pomoč z nasveti, ker je pripravljen uvaža vati prav vse, v kolikoT bodo prispevali k Izobraževanju najširših ljudskih plasti. Naslov: PlpravljalrJ odbor Ljudske visoke šole, Trbovlje I. t— Otvoritev Hna v hrastniškem Narodi nem domu. Kino-aparat za Narodni dom, ki je lastnina vseh naprednih kulturnih dru štev je že mesec dni na potu iz Draždan v Nemčiji in ga nestrpno pričakujejo vsak dan. Iz Primor ja * Poslovilni večer goriških dijakov. V so boto 3. oktobra priredi akad. fer. društvo «Adrija» v Gorici poslovilni večer z aka« demijo. Na sporedu akademije je več recitacij: ena pesem Otona Zupančiča, trije pri zori iz «cHamleta», prizor iz Cankarjevega «Pohujšanja», odlomek iz »Beneškega tf govca» in iz <*Sna kresne noči». * Vinsk.: trgatev ru> Goriškem. V strahu, da letošnje grozdje ne zgine v nenasitnih želodcih nepovabljenih trgačev, so se od« ločili poljedelci v zgornji vipavski dolini, da začno takoj s trgatvijo. Letošnja vinska trgatev na Goriškem bi morala biti radi sla« bega vremena precej porna, ker pa je vre« me nepovoljno, so sklenili vinogradniki, da jo opravijo takoj. Letina grozdja bo pičla. * vGorfška Straža* zopet zaplenjena Go« riška podprefektura je zaplenila četrtkovo številko »Goriške Straže«, čim je prišel list iz tiskarne " drobno razprodajo. * Brezuspešen vlom v barkovlfanski pošti ni urad. Tatovi, katerih nikoli ne manjka v Trstu, so se te dni spravili nad poštni urad v Barkovljah, hoteč ga opleniti. Štirje izurjeni vlomilci so vlomili vežna vrata pošt nega poslopja ter so že srečno prišli do no> tranjih vrat, kjer jih je presenetil — po« veljnik barkovljanskih orožnikov, brigadir Garrone. Tatovi so se videvši njega brž spustili v beg, pustili pa so vlomilsko orod« ie. Orožniški brigadir pa tudi ni bil len, ter je tekel za tatovi. Vjel je enega, ki se piše Valerij Marsieh in ie 32 le star ter do» beT znanec tržaške polici ie. * Dve drušvenl prireditvi na Goriškem. V Štandrežu pri Gorici uprizori tamošnje f va. Nova struktura državne zveze sovjetske Rusije Ima za posledico, da se pogosteje kot poprej pojavljaj« v poedinii republl. kah samostojni umetnostni pokreti. Tako pripravlja Institut za belorusko kulturo v Minske, sedanji prestolici Belorusijc, za sredo oktobra splošno belorusko umetnost" no razstavo. Ta izložba bo obsegala slikar« stwo, grafiko, kiparstvo in umetno obrt in si je stavila za nalogo, da pokaže delovanje umetnikov iz Belorusije, kakor Havala, Lv stekega, Maleviča in drugih. Razstav« naj pokaže tudi kulturo dežele, njeno zgodovi« no in značaj, v kolikor se izraža v plastični umetnosti in kolikor je v zvezi s tremi glav« nimi plemeni republike, namreč Belorusi, Zidi in Poljaki. X MaSčevalsn norec, iz umobolnice v SaintPonsu v Franciji je pobegnil neki no« rec, ki je najprej obiskal nekdanjo ljubico in jo zadavjL Nato je pridrvel v stanova« nje staršev umorjene deklice, kjer je hotel poklati ljudi z nožem, kar se mu pa k sre« či nI posrečilo. Šel je v prvo nadstropje, kjer se je zabarikadira! ter oddal kakih 50 revolverskik strelov. Po večurnem oblega« o Ju je končno policija ustrelila znorelega morilca. X Dragocena najdba na strehi vagona. Policijsko ravnateljstvo v Budimpešti je do bilo v nedeljo od avstrijske obmejne postv je r Brucku ob Litvi obvestilo, da so ob« mejmi stražniki zapazili «n strehi vagona moža in ga prijeli. Ta človek pravi, da se piše Josip Nagy in da stanuje ▼ Budim« pešti. Ko je dospel vlak v Budimpešto, je našla policija na strehi vagona precej veKk kovček, v katerem je bilo dragocenosti za nad milijardo madžarskih kron. V kovčku js bilo med drugim sto komadov srebrne« ga pribora, z briljanti posuta ura, stari ce« kini in nemški vrednostni papirji v zneska 935 milijonov madžarskih kron. Ta najdba je vsekakor v zvezi z aretacijo dozdevnega Nagyja, ,Jutrove" nagrade Nagrade po 45 Din (po en izvod »Jutrove-ga» romana sLuciferO dobe: Mejovšek Radovan, Slivnica pri Mariboru; Mervič Anton, Ribnica; Kopič Rado, Maribor; Koranter Franc. Medvode; Kasti Ivan Maribor; Kostanjevec Viktor, Marfcor; Ko-šenina Janko, Ljubljana; dr. Kotnik Josip, Celje; Kožuh Mirko, Maribor; Kren Antonija, Koroška Bela; dr. Krevl Josip, LJubljana; Kuder Anton, Novo mesto; dr. Serko Edvard, Vransko; Šijanec Ludvfk, Hoče pri Mariboru; Šmajdek Ivan, Št. Vid; SrimSek Ivan, Cerknica; Stadler Franjo, Csjje; Stirn Franc, Kranj; Stofkovič Josip, Moste; Su-hač Ana, Celje; Supan Ignac,, Brežice; #r. Šalamun Franjo, Pfuj; šerbec Josip, Slovenj ffradec; Karba Jože, Banjaluka; Karbaš Fran, Ljutomer; Kavarna cSlon», Ljubljana; Kazafura Kristjan, Rožna dolina; Vuga Ivan, Komenda; Vuk Slavko, Vrhnika; Šumer Jurij, Škofi a Loka; šnuderl Stanko, Studenci pri Mariboru; dr. ŠvigelJ Anton, Ljubljana; k Ivan, Gor. Radgona; Sirnik Fra-djo, Ljubljana; Skrbinšek Ignac, Fram pri Mariboru; dr. Obersnel Maks, Jesenice Fužine; Orožen Aleksander, Šmarje pri JelšaH; Otrin Jakob, Ljubljana; dr. Žiher Fran, Ma-> ribor; Žitko Matija, Veliko Lašče; Pečar L. Albin, Cetfe; Lukman Ivan, Maribor; in1. Janko Maičkovšek, Ljubljana; Marine Fraac, Kamnik; Markeli Leopold, Ljubljana; Ru-gelj Franc, Ljubljana: Josip Niko Sadaikar, Kamnik: Ribič Anton, Ptuj; Minka Močnlko-va, Žiri; Ante Muc, Celje; Nadilo Avgust, Šfcofja Loka; Nasrlav Juro, Trbovlje; Novak Alojzij, LJubljana; Petrlč Avgust, Ljubljana; Pibrovec Lea, Jesenice; Pihler Josip, Maribor; Plntari^ Drago, Sv. Miklavž pri Ormožu; Potočnik Ante, Podsreda; PovU Ivan, Konjice; prof. Plemelj, Ljubljana; PrK protnlk Miroslav, Homec Radomlje; Prekor-šek Ivan, Celje; Pulko Valentin, Gorica Mo-< zirje; dr. Raišp Ivan, Celje; Rajšp Ida-Sto-ček, Ormož; Rankel Josip, Litija; Andrej Rape, LJubljana; inž. PItc Ciril, Ljubljana; Pire Matija, Maribor: Plesničar Pavel, Ljub* ljana; Plut Štefan, Kranj; Jožica Petelin* Sv. Barbara pri Mariboru; Ponikvar Franc, LJubljana; Sorec Mila, Sela pri Ptuju; Pcw kržnik Ferdo, Skale, Velenje. Nagrado po 30 Din (po en izvod »Jutroves ga» romana »Tlgrovi zobje*) dobe: Dr. Jenko Andrej, Št. Vid pri Stični; IsJčr* Franc, Javornik; Peternel Andrej, Maribor; Jos. Horvat, Sv. Lenart v Slov. gor.; Lovro Humer, restavracija, Jesenice; dr. Fran Spif-ler Muvs, Ljubljana; Švajgar VeriJ, Ljub* ljana; Roš Miloš, Hrastnik; dr. Pran Tomšič, Maribor; šercer Ivan, Medvode; Saša Šantel, Ljubljana; Dolar Franc, Loče pri PoljCanah; Rosina Adolf, Ormož; Peršak Joško, Črnomelj; PogaCar hran, Radovljica; Peterliu Filip, Ribnica; Porekar Anton, Ormož; Miklavčlč Josip, Zagreb; Lovšin Fra* njo, Vinica; Novak Martin, Zidani most; Miklavič Fran, inž., Bled; Lokovšek Pavel, Ljubljana; Lazar Filip, Jesenice Fužine; Kocjan Franc, Škofja Loka; dr. Kiissel Božidar, Črnomelj; inž. Fran Lapornik, Zagorje; Kune Ivan, Ljubljana; Jurčec Ivan, Ko* stanjevica; Kejžar Ivan, Maribor; Skvarča Ivan, Vrhnika; Zerial Anton, Ljubljana: Baraga Janko, Kor. Bela; Tratar Jože, Ljub* ljana; Pire Ciril, Kranj; Betriani Božidar, Kočevje; Trobej Joško, Ljutomer; Belec Miško, Radomlje; Vrhove Franc, Ljubljana; Weber Valentin, Rečica ob Paki; Beljak Ludvik, Velika Nedelja; Bradač Rudolf, Ce* Ije; Giobočnik Manica, Voklo pri Kranju; Gtlčvert Dragotin, Maribor; Gaj šek Franc, Celje; Roš Franjo, Celje; Drobne Mihael, Dvor, Šmarje pri Jelšah; Gobec Veko slav, Celje; Inž. Silvin Burger, Hrastnik; Gostin-čar Fran, Zidani mest; Gresrorka Miroslav, LJubljana; Čander Davorin, Hrastnik: Struna Alojz, Maribor; dr. Šumenjak Slavko, Šmarje pri Jelšah: Šrtoar Vojko, Litija; Schweiger Viktor, Maribor; Skok Blaž, Maribor; dr, Potiebšek Janko, LJubljana; Ka* pus Anita, Ljubljana; Judnič Martina, Štale črmošnjice. (Dalje sledi.jj Iv. Dobnsvec: Frater Donatus V skrivnem arhivu starega samostana očetov bosopetcev je našel častiti opat dobro ohranjen latinski rokopis z naslovom «Vita doloresque iratris Do-nati». Opat. v življenju izkušen mož, se je z nmevaniem in s sočutjem zatopil v čudno zgodbo popolnoma pozabljenega brata in prednika na opatski stolici. Devet noči ie prečul nad obsežnim rokopisom in doživljal dogodke, ki jih je pred stoletji opisal brat Donatus v pomirje-nje svoje duše in v večen spomin na skesanega grešnika, kakor je previdno prinomnil na koncu svojega rokopisa. Da obvaruje stari nnkopis, ga je izro čil opat v vezavo' edinemu knjigovezu v okolici s prošnjo in naročilom, da ga ne r->kaže nikomur, zlasti ne samostanskim prebivalcem. Knjigovez ni bil navaien takih tašiih prošenj in naročil ter ie po sntfslu opatovih besed sklepal o veliki vred/iosti rokopisa. Grešna misel ga ie zapeljala, da ie pokazal rokopis meni. Njegove besede so smrdele do slabem namenu. Do- volil mi je. da sem prihajal pod raoč k njemu in bral. Znal sem omehčati njegovo voljo. Dokazoval sem mu težave z branjem starega rokopisa z zavitimi črkami. Tako sem mogel nemoten n-- ' sati strani, ki so se mi zdele vredne prepisa in ki bi sicer morda za vedno ostale nepoznane med skrivnostmi samostanskega tajnega arhiva. Po dolgem srednjeveškem razmršlje-vanju, sličnem razodetjem raznih žensk, ki iih ie cerkev postavila na oltar, pričenja brat Donatus s pretiranimi izlivi skesane duše ter omenia vse tiste svetnike in svetnice, ki so po dolgem grešnem življenju našli pozabo svojih pregreh v osebnih žrtvah in mikati božji. Takoj nato sledi izpoved njegovih gre hov. Iz načina izpovedi je razvidno, da se je brat Donatus mistično naslajal oh spominih na dovoljeno in nedovoljeno uživanje sladkosti tega sveta. To poglavje obsega največ strani rokopisa Niogov greh. ki ga je op»&! še v poznih letih s+roge pokore, ie brla domina no-bilis Candida. uxor Ouirini. praefecti ecclesiastici in rebus mundanis. Po njeni smrti, ki jo ie zakrivijo rojstvo njegovega otroka, fflii legitimi Oui- rini praefecti. kakor ie pristavil v sveti hudomušnosti, češ, da je tako napisano v krstni kniigi. se je spozabil nad njeno hčerjo Dezideriio. ki pa mu je na mig božji ušla v samostan spokornic Matere svete milosti. In sedai se prične kesanie bratn Do-nata. njegovo hrepenenje po smrti, ki naj bi ga združila s Candido in Dezide-rijo v čisti ljubezni. Človek ne ve. ali bi imenoval njegovo pokoro lopovstvo ali norost ali kaj. Tako - le piše: Tisti dan. ko je uvenel cvet vse lepote na zemlji, ko je usahni! studenec radosti in se je razlila pod nebeškim svodom neskončna tema brez vsake življenjske slasti tisti dan. o Bog, sem se našel ob prepadu, ki je zeval pod menoj kot peklo tvojih hudobnih angelov. Bog življenja in ljubezni, ti. ki s: me poslal na svet. da te sponam, ti, ki si mi dal mladost in vse, kar jo poveličuje, ne pozabi, da sem bi! vedno tvoj tudi v grehu! Ti veš, da sem ljubil, ker sem moral liubiti. prisiljen od tvoje božanske volje. Od vekomaj mi ie bilo določeno, da bom moral hoditi po poti. ki me je Driceliala k tvojim nogam, da jih močim sedai s solzami, v bojazni, da prezreš moje kesanje. Bog dobrote in usmiljenja, raci svoji d^kli Smrti, naj se približa tvojttm abniku. da ga reši bolesti, ualčujoče govo poslednjo moč in krhko voljo, biti podoben tebi. ki vse razumeš in vse odpuščaš! Glej, edina želja, ki mi je ostala v samoti pokore, je želja, da postanem vreden snidenja ž njo, ki je bila tako moja. da se je darovala vsa in popolnoma moji vroči ljubezni, ki ie začetek moje poti k tebi! Ti veš. da v tvojem naročju ne bom mogel več grešiti in ti veš. da SOVI greši! samo iz ljubezni In zato. ker si dal človeku take postave! Pri tebi in v tebi ni greha. Ob tvojih nogah hoten ljubiti njo, ki je mati mojega sina. sedaj tvojega zvestega služabnika na grobu tvojega prvaka Petra in njo. ki je kri njene krvi, tvojo sveto spokoraico De-ziderijo. Po tem poglavju, pisanem v tem dn-hu, se bavi brat Donatus s precej posvetnimi stvarmi. Tudi se vidi, da je pisal zadnje poglavje po več letih kot opat. Njegove besede so sodaj vsakdanje, podobne besedam človeka, ki so ca prevzele pridobljene časti Samo proti koncu se spomni še enkrat svoje grešne preteklosti z vdanostjo starca in pravi: Želim, ako ta želja ni greh in ako jo morejo izpolniti bratje v večjo čast božjo, da me pokopljejo na pokopališč« izven samostanskega obzidja tik ob grobu služabnice božie Candide, žene Oui-rina, Bogu m ljudem dragega moža in zastopnika posvetnih zadev našega samostana . . • Povedal sem knjigovezu, da vsebuje rokopis le znana samostanska pravila in običaje, da ima pomen samo za očete bosopetce in da je tudi sicer brez vsake vrednosti. Drugo jutro sem obiskal ostanke pokopališča za samostanom. Nikjer nisem našel sledu o izpolnitvi opatove želje. Sel sem v staro samostansko cerkvico m tam. ob vznožju glavnega oltarja, sem našel zabrisane sledove dveh nagrobnih plošč. Na eni se komaj še vidi napis, da je našel tam večni mir spo-kornik in milostni opat Donatus. na drugi pa je vidnejši naipis v smislu njegova zadnje želje, o i-4. Rhmkme Adriatica B 3100, Cosulich' 281, Dalmazia 268, Libera Triestina 484, Lloyd 1000, Oceania 168, Tripcovich 380, Dalmazia cement 632, Split cement 465, Krka 329; d e-v!z e: Beograd 43.65 — 44.15, Dunaj 340 do 355, Budimpešta 0.0335 — 0.0350, Praga 73 do 73.50, Bukarešta 11.25 — 12, Pariz 116.75 do 117.50, London 119.40 — 119.70, Newyork 24.60 — 24.70, Curih 475 — 480; valute: dinarji 43.25 — 44, 20 zlatih frankov 94 do 97. DUNAJ. Beograd 12.5225 — 12.5625, Berlin 168.40 — 16S.90. Budimpešta 99.07 do 99.37, Bukarešta 3.3350 — 3.3550, London 34.2730 — 34.3750, Milan 28.66 — 28.78, Newyork 705.35 — 709.85, Pariz 33.49 do 33.65. Praga 20.96 — 21.0-5, Sofija 5.1375 do 5.1775, Varšava 116.75— 117.25. Curih 136.47 do 136.97; dinarji 12.50 — 12.56, dolarji 707.75 — 711.75. PRAGA. Beograd 60.175, Berlin 804.25, Curih 652.125, London 163.50, MIlan 137.25, Newyork 33.75, Pariz 260.25, Budimpešta 4.663, Dunaj 478. BERLIN. Beograd 7.44, London 20.318, Newyork 4.195, Milan 17.03, Pariz 19.87, Praga 12.42, Curih 80.93, Dunaj 59.20. LONDON (Opoldne) Beograd-Zagreb 273, Pariz 102.30, Newyork 484.31, Milan 119.125, Praga 163.50, Dunaj 34.35, Berlin 20.35, Curih 25.10, Bukarešta 1017, Sofija. NEWYORK. (Ponoči) Beograd-Zagreb 1.75, Pariz 4.7275. London 4.8462. Milan 4.06, Praga 2.9625. Dunaj 14, Berlin 23.80, Čarih 1930.50. Bukarešta 0.4975. Plebiscit za državno nogometno reprezentanco Splitski list »Jadratiska Pošta« je razpi« sal plebiscit za sestavo naše državne repre« zer.tsncc, ki bi igrala proti Češkoslovaški in Italiji. Bilo je oddanih S16 veljavnih glasov. Od teh so dobili: Vratar-. Mihelčič 779, Virag 24, Friedrich 6, ostali 7. Desni branilec:^Vrbančič 328, Rodin 317, Kujundžič 101, Sulejmanpašlč 35, ostali 35. Le\'i branilec: Ivkovič 406, Bonačič I. 239, Rodin 62, Dasovič 31, ostali 108. Desni krilec: Hitrec 274, Križ 185, Rodin 116, Bonačič II. 99, Poduje II. 19, ostali 123. Srednji krilec: Premrl 322, Kurir 315. Ha« merer 144, Rupec 17 ostali 3 z vprašajem 15. Levi krilec: Poduje II. 492. Križ 136, Bo. načič 97, Rodin 78, Marjanovič 43. Desno krilo: Poduje I. 527. Szarasz 83, Grdenič 69, Jovanovič 23, ostali 114. Desna zveza. Vseh 816 glasov je dobil Hr.jdukovec Benčič. Srednji ncpadalec: Perška 402, Luburič 400. Bonačič II. 11. Oman 3. Leva zveza: Pctkovič 648, Bonačič II. 111, Marcikič 52, Buble 5. Levo krilo: Radič 771, Slezak 35, ostali 10. Vse glasove ie torej dobil Bcnčič, drugi za njim je Mihelčič, a tretji Radič. Petko« vič je dobil 648 glasov. To so oni igrači, ki pridejo brezdvomno ▼ našo reprezen« tanco. Izgledi vinske trgatve v Evropi Pri nas v Jugoslaviji bo, kaleor smo že pisali, zarad? postopka perono-spore in oidiia ter zaradi čestih neurij vinska trgatev t>o količini povprečno znatno slabša, kakor je bila lani. Tudi povprečna kakovost bo najbrže precej zaostajala za lansko. Sicer posamezni kraji tako v Sloveniji kakor v drugih pokrajinah države obetajo obilno trgatev in kakovostno dobro vino, i»da to so letos skoro le izjeme. Najslabša trgatev bo v Bački in Baranji, kjer je neurje uničilo vinograde. Najboljša vinska letina se obeta v 2upi v Srbiji in prilič-no (fobra tudi v Banatu. Toda tudi pri naših sosedih in v ostalih državah Evrope se letos ne obeta posebno dobra vinska trgatev. Naša največja konkurentinja na zunanjih vinskih tržiščih Italija bo pridelala po cenitvi le 63,830.000 metrskih stotov grozdja napram 70,690.000 metrskih stotov v letu 1924. To pa pomeni vseeno več ka kor srednjo trgatev, kajti povpTeč.ia trgatev zadnjih desetih let je znašala samo 59,472.000 metrskih stotov grozdja. Pridelek vina pa se ceni na 42 milijonov hektolitrov. Precejšnje količine grozdja se tud' razprodajo kot namizno grozdje. Izgled! v posameznih italijanskih pokrajinah so jako različni. Nekate-Te pokrajine, kakor Južna Tirolska. Apn lija. obetaio obilno trgatev, druge zonet srednjo ali slabo. Julijska Krajina kaže dobro, le mestoma je neurje napravilo ogromno škodo. Madžarska Ho imela nekoliko nad srednjo trgatev. Srako A v s t r i j a In češkoslovaška. Srednja trgatev bo v Nemčiji. Verjetno je. da bo Avstrija letos precei uvažala, kar je važno predvsem za naše vinogradnike iz mariborske oblasti. 2a! le, da izvozne koli čine na Štajerskem ne bodo velske. V Franciji bo letos crideiek rdečih vin v Bordeauxu zelo majhen. Različno je stanje v vinogradih z belim grozdjem. Burgundiia obeta kljub dolgotrajni suši dobro trgatev, toda r.e rekordne, kakor se je poleti pričakovalo, kajti trtre bolezni so povzročile mnogo škode, V Beaujolaisu in v Champagni je stanje debro, v Gi^ondi zopet slabo. Celokupni letošnji francoski vinski pridelek bo najbrže prilično enak lanskemu. V S p a n i j t ie dež koncem avgusta Tešil trgatev. Stanje trte je zelo različno. Ponekod je trgatev zaradi suše že uničena, drugod pa je poooinoma normalna. Celokupni letošnji pridelek vina v Španiji ne bo zaostaal za lanskim. Začela se je trgatev v Španiji 15. septembra. Enako ie v s v i c j stanje v posameznih vinskih okrožjih zelo različno. V Preiensteir.il skoro ne bo vina, d očim fnkazuje Tessin rekordno trgatev. V iNValiisu bo srednji pridelek; enako ob gornjem Curiškem jezeru. V Waadt!an-du je slabo. Trgatev se ie začela 21. septembra. Kakovost bo različna. Vinska trgatev v R u m u n i J i ne bo dala takšnih rezultatov, kakor so jih pričakovali v začetku poletja. Deževno vreme zlasti pa mraz zadnjih dveh tednov sta zelo poslabšala izglede za kakovost novih vin. Grozdje je v razvoju močno zaostalo. Po množini trgatev ne bo manjša, kakor je bila lani. Tržna poročila Novosadsfea blagovna borza (1. oktobra.) Notirale so: pšenica baška, 2 vagona 240, baška, fco post. 3 vsg. 240. oves, sremskl, 3 vag. 160. baškl 7 vag. 157.50 — 165, tur-šiHca, 2 vag. baška 175. baška - Ruma, 6 vagonov 180. frunajska fchgovra hor/a fl. oktobra.) Temeljna tendenca svetovnega trga ostaja Se nadalje mlačna. Uspeh, ki ga ]e dosegla špekulacija včeraj na ameriških borzah. Je ostal skoraj neopažen, je pa vendarle zajezil nadaljne padanje cen na dunajskem tržišču. Interesenti se še nadalje vzdržujejo kupčij in krijejo le najnujnejše potrebščine ob nespremenjenih cenah. V pšenici Je bilo nekaj neznatnih sklepov. Trgovina z ržjo je bila mirna ob Is malo spremenjenih cenah. Pomanjkanje zanimanja s strani konsuma se opaža še nadalje. — NotiraJe so za 100 kg v šilingih, vštevši davek B3 poslovni promet izvzemši carino- pšenica domača 36.50 — 38 madžarska s Potisla 42 — 43, rž domala 27.75 — 29.50, madžarska 29 — 29.50, Ječmen 35 — 47, turščica 30.75 — 31.75, moka št. »0» 71 — 74, krušna 51 — 54, ržena 47 do 49. — Izplačevanje kttponov Jnfne železnice. fM kupon: Južse železnice, ki niso Ml inovčeni za vojne, se imajo po načrtu amor tizirati tekom 25 let potom žrebanja. To se '.zvede na ta način, da se za obligaere, k? so se nahajale v francoski posesti oziroma v rokah prioadnikov antantnih držav, odobri znesek dveh frankov v slatu. za one obtt-•tacije, čijih lastniki so bti! Avstrijci aH Nemci. pa po 1.40 zlatih frankov. Lam' so bile iažrebane šievilke 170.000 obligacij, čijiii n-ostali kuponi so vnovčeni. Tudi letos bo izžrebano enako število. Potrebni zneski so že pripravlieni za izplačilo teh kuponov, tako da bodo Izplačani do polovice januarja 1926. = Ceno mik za trte v vseh državnih kme-t'tekih napravah Jeseni 1923. in spomladi 1926 Zadnja. 91. številka »Uradnega lista« za ijubliansko fn mariborsko oblast od 30. sept. i. L prinaša gomil cenovnik. ki ga je določil oddelek za vinogradništvo In sadjarstvo ministrstvo za poljedelstvo in vode in na kate-rsrga oTJOzarlaroo interesente. = Razglas glede sladkanja letošnjega vinskega mošta prinaša 91. številka »Uradnega lista« z dne 30. septembra. Opozarjamo nanj kmetovalce, ker je zanje velike važnosti. — Vpisi ia Izbrisi v trgovinskem registru. Vpisane so nastopne tvrdke na ozemlju ljubljanske in mariborske oblasti: Dungit tovarna, družba z o. z. v Ljubljani, proizvajanje ta prodaja sredstva ia konzerviranje in po-množevanie naravnega gnoja; Express-av-torr.obiH, motociktt, kolesa, družba z o. z. v LJubljani; Tovarna kovinskih izdelkov Eml! Laiovic v Ljubljani. — Izbrisali sta se tvrdkl Medic & Keršmanc v Kamnika, ker se je tvrdka razSla, in »Tornamsd« Planer & Co. v Ljubljani, ker je obratovanje prestalo. = Odlikovani živinorejci Veliki župan mariborske oblasti ie odlikoval več posestnikov, ki so prignali na letošnja pomladanska licenco vanja prvovrstne bike, za dobre uspehe v živinoreji s podelitvijo umetniško izdelane twliva!nice. Odlikovan? posestni« so: L cwtjadvorska pasma: 1.) 2H letni bik železarne na Mat!. 2.) 4 letni bfk g. Franca Sati ena. St. Andraž št. 109, obč. Golavabu-ka. 3) 3 letni bik g. Marije Strucelj, Mozirje okolica 29. 4.) 3 K letni bik g Srečka Ro-bt&. Limbuš 3.) 2% letni bik g. Vrncenca Breznika, Ivanki 12, 6.) 4 letni bik drž. vinarske su:e v Maribor«. D. pomorska pasma 1.) 3 K letni bik g. Blaža Klanečka, Hajdhia 56. 2.) 2Vt letni brk g. Jurija Zidanška, Tolsti vrh 3.) 3 M letni b k g. groia Herberstei-na, Graščina Ravnopoije. 4.) 3 letni bik g. ?rcfa Htrber-teiHa, 5j 3 letni bik g. grofa Herberstein oba graščina Ravaopclje. 6.) 2 letni bik grofa Herberstema. graščina Hrasto vec, občina Zavrče. 7.) 2M letni brk Štajerska hranilnice v Podlehnikn. 8.) 2 letni bik g. Ivana Krcpeia. 2reče. 9.) 4Yt letni bik g. Mugcna. kneza Windischvrr5tz, Koniice. 10.) 2 in trtčecrt letni bik g. Antena Pučnika, Grušovje. 11.) 2 iehri bik g. Jožefa Mej^ena. Dobrova 6 obč. Celje okolica, 12.) 2 in tri-četrtleHH bik drž. kmetijske šole v St. Jorfa ob i. žel. 13.) 4Vi letni Wk g. Irm« Jeschon-nlg, Velika Pirešica 1. m. simodolska pasma 1.) 2 letni bfk g. Štefana Bakana, Nedelica 105. 2.) 2 letni bik g. Stofana Kuharja, Mar-kišavci 20. 3.) 2 letni bik g. Janeza Ker5-maria. Križe v ci 33. = Dohodninski davek. Kako se napoveduje ia kako se dekjo pritožbe? Zatežftj Kmetijska tiskovna zadrnga v Ljubljani. Cena 10 Din po pošti ! Din več. Odličen davčni strokovnjak opisuje, zelo pregledno fn lahko urolHvo, kfij vse je treba vedeti davkoplačevalcu glede dohodninskega davka. Posebno važen je spis za one, ki hočejo dsvek pravilno napovedati In sestavit! dobro utemeljene pritožbe proti predpisu visokega <5o hodninskega davka. N&ro8i naj se vsak kir.e tovalec. Naroča se Pri Zvez! slovenskih zadrug, Litrbliana, Janez Trdinova uHca 8. = Dobave. Direkciia državnih železnic v Ljabljan: sprejerna do 9. oktobra t !. ponudbe za dobavo krtač; do 13. oktobra za dobavo »Sciuveisstabe« in svinčenih saiivk in vrvice za zallvkanje. — Vršile se bodo naslednje očertaine licitacije: Dne 17. oki. Pri intendawturi Savske divizfjske oblasti y Zigrebe glede dobave 250.000 kg pšenice, 27. oktobra glede dobave 750.000 kg pšenice dne 26. oktobra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave tekstilnega ma-terijala bakrenih plošč: pri direkciji državnega rudnika v ZabukovcS glede dobave decimalne tehtnice za 1000 kg; pri direkcij! državnih železnic v Subotlci glede dobave žebljev, žice in vijakov ter bakrenega ma-terljala: pri direkcij! državnih železnic v Sara'evu glede dobave pleskarskega materijah ter čopičev. Predmetni oglasi z natanč nejšim! podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani fcte-resenton na vpogled. = Prodaja starih ognjenih cevi. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani ima v zalogi materljatnega skladišča v Mariboru večjo količino starih, za železniški obrat neuporabljivlh ognjenih cevi iz vlečenega železa v dolgosti 1—5 m. Cevi so uporabne za ograjo Itd. hi se cdda-}a''o privatnikom po ceni Din 2.50 za 1 kg loko materialno skladišče Maribor, kor. kolodvor. Stranke, k; reflektirajo na dobavo takfti cevi, rvai predlože tozadevne, pravilno kolekovane (kolek za Din 5 i« Din 20) pre-5rje direktno ekonomskemu odelenju direkcij dr. že?, v LJubljani. = Izraba gozdov v L'kl. Zc de!j časa je, odkar je stavila znana lesna tvrdka »Vele-blt« ponudbo za izsekavanje velikih gozdnih kompleksov v Liki, Glavni delničarji te tvrd ke so znani- veleindustrijec MIlan Prpld >n zagrebški odvetnik Ivfca Kovačevič teT Do-brovoi:"čka bantea. Medtem se je sklenilo, naf se dovoli izseka vati šume samo onim ponud-nikom. kf se obve?e'o, da zgrade nor-m¬imo progo med PMtvičkim) lezert in Senjom ob Jadranu. Gre za izrabo nad osem milijonov kubičnih metrov lesa iz velikih gozdov v severni Liki. Delniška družba »Velebrta ponuja 5 dinarjev za kubični meter. Pogodba naj bi se sklenila na 25 let. Družba je tudi pripravljena zaenkrat zgraditi samo ozkotirno industrijsko železnico, k! se pa kasneje lahko razšfr! v normalno tirno. = Bančni pogoj; v Madžarski ostanejo ne-«pre!renTenl. .Med denarnim! zavodi v Budim pešti se že daiie časa vrše pogajanja za zni-?an'e obrestne mere ns vloge. Srednje barke se opirajo teprem^emb; pogojev, češ da M zgubile kli.ientelo. Zato se je sklenilo, da zaenkrat ostane pri dosedanji obrestni meri Zniža naj se šele tedaj, ko zniža obrestno TKero madžarska Nrrndna banka. = Nazadovanje mmunskega Izvoza. Fz podatkov o rumunski zunanji trgovini za prvo polovico 1925 se vidi, da je rumunskl izvoz precej nazadoval. V prvih treh mesecih t. i. Je izvozila Rumuntja raznih žitaric za nad dve milijardi tejev, v drugem četrtletju pa le za dobro milijardo. V istem razdobju je uvozila Rumunija 36.O00 ton pše niče m moke v vrednosti 700 milijonov Je- Jev. Nazadoval Je tudi zvoz živine, ki }e znaia! v prvem četrtletju 1925. 870, v drugem pa le 850 milijonov tejev. = Romanska vlada znižuje nvozno carino na premog. Zadnje dni ie sklenila romunska vlada znižati postavke nvozne carine za premog na 68 lejev. = Krupp izstopa iz železnega trusta. Ve-Hka tvrdka Krupp je pred par dnevi dala pri pogajanja za ustanovitev velfkega za-padno - nemškega železnega trusta Izjavo, da ne vstopi v ta karte!, da pa ni Izključeno njeno sodelovanje z njim. Krupp si pridržuje pravico, da še nadalje sodeluje pri produkciji jekla in njegovem oplemenjeva-nju. Tvrdka je izjavila, da bo podpirala vsa stremljenja, ki gredo za tem, da postane produkcija železa in jekla čim racijona!-nejša, = Ustanovitev tekstilnega središča v Palestini. Nekaj večjih nemških tvrdk se bavi e načrtom ustanovitve velikega tekstilnega središča v obnavljajoči se Palestini. V to srrho se je ie določilo posebno mesto. Za uresničenje tega načrta Je že pripravljenih precej finančnih sredstev. V po štev prihaja samo nemški kapital. Nek? nemški koncem Je že skleni! zgraditi predilnico, belll-nico, tiskarno in napravo za apreturo. Druž ba ima okrog 300 članov, ki prevzamejo 75 odst. delniške glavnice v znesku dveh milijonov mark, ta sicer v enakih delih. Začeli so že zidati 300 hiš, vsako za eno rodbino. Uvedena so tudi pogajanja s tvrdko Siemens - Bau - Union, k! spada med Siemens - Sehuckertove tvornfce. Ta pogajanja pa še niso končana, s= Povišanje delniške glavnice. »Metalum« delniška družba za promet Železa, kovin in tehničnih proizvodov v Zagrebu, povišuje delniško glavnico od 3.75 milijona rra 6 mi-Sjonov Din z Izdsnjem 22.500 komadov delnic po 100 Din nomšnale. Stari delničar ji Ima jo prednost na vpis delnic ter morejo vpisati na 5 starih 3 nove delnice. SubskripciJa traja do 5. oktobra. 1. oktobra, LJUBLJANA, (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe, v oklepajih kupčijski zaključki). Vrednote: investicijsko posojilo 80—0, Vojna škoda 370—378, zastavni listi Kranjske dežefne banke 20—25, zadolžnice Kranjske deželne banke 20—25, Celjska posojilnica 201—205, Ljubljanska kreditna 220 —0. MerkatSna 100—104, Praštediona 1000 —1008, Kreditni zavod 175—185, Strojne 125 —126 (125), Trbovlje 360—370, Vevče 130—-0 Nihag 37—39, Stavbna 165—180, Šeštr 115—150. Blago: les: hmelovke. ravne, neobeljene, komad cd 6 m napr., fco meja trans. 0—6.25, breza okrogla. 10—30 cm, fco •meja 0—380, irizi, 4—10, 25—60, cm, fco meja O—1300; bukova drva, 1 m dotž., ico nakl. postaja 5 vagonov 17.50—17.50 (17.50) poljski pridelki: pšesiica domača, fco Ljumjana 255—0; turščica, sremska, fco nakl. post. 182.50—0, v storžih, par. slav. post. 0—75, cova, november-ianuar, par. slav. post., 100% kasa pri sklepu 0—122.50 fržol, ribničan, ico Ljubljana 300—0, manda-lon, fco Ljubljana 300—0, koks fco Ljubljana 325—0. ZAGREB. Na tržišču bančnih papirjev ie bilo danes nekaj več prometa v Praštedioni, ki je tekom sestanka polagoma porastla od 1000—1010. Za druge bančne papirje je prevladovala ponudba in so v glavnem ostale ob zelo majhnem prometu včerajšnje cene. Industrijski papirji so še nadalje zanemarjeni. Bilo je nekaj zaključkov v Eksploataclji, Slavoniji in Trbovljah ob nekoliko nižjih tečajih. — Od državnih papirjev je bfi sre-den promet v Volni škodi, k! ie v primeri z včerajšnjim dnem neznatno porastla. Inve-sfetjsko posojilo In agrarne obveznice so za dve točki veš je od včeraj. — Vsled notacije dinarja na curiški borzi, dopoMne 9.18, je !>fla tendenca tujih deviz danes za spoznanje čvrstejša; zato so tudi malo porastle. Povpraševanja je biio še precei in Narodna banka je intervenirala večinoma v vseh devizah. Skupni promet je znaša! okoli 15.5 trilijonov dinarjev. — No tirale so devize: Amsterdam 2275—2295. Dunaj 790.S0—800.88 Berlin 1336—1346, Budimpešta 0.0789-0.0799 Bukarešta 2S.50—29.50, Italija izp! 228 66— 231.65, London, izplačilo 272.60—274.60, čsk 272.50—274.50. Newyo;k. ček 56.075—36.675 Pp.rfz, ček 265.60—169.60, Praga 166.35— i68.35, ček 166.35—163.35, Švica 1086-1094 ček 1085.25—1093.35 valute: lire 228.10— 231.10; efekti: Liiorale 0-55, Trgo 11—0 Eskomptna 135—135.50. Kreditna Zagreb 139 —140, Hipo 73—73.50, Jugo 112—115, Ljubljanska kreditna 220—0, Praštedlona 1C07.50 1010, Siavenska 49.50—50, Srpska 144—146 Narodna banka O—5000; Eksploatacija 52.50 —56, Dubrovačka 700, Sečerana Osijek 520 —530, Narodna šutnska 0—25, Nihag 38—0, Grtmann 435—445. Slaveks 140-150, Slavonija 54—54.50, Trbovlje 360—365, Union 0—450, Vagon 85—«, Vevče 1»—0, Danica 66—70, investicijsko posojilo 83, agrarne obveznice 52.50, Vojna iikoda, promptna 372— 374, za oktober 377.50—378, november 382 —385. BEOGRAD. Tendenca na današmi borzi je biia neznatno čvrstejša. Od državnih papirjev so notiraie Vojna škoda 368—371, investicijsko posojilo 83—64.50. Devize: Dunaj 795.30- 796, Berlin 1344—1345, Budimpešta 0.0792 Bukarešta 26.50—27, Italija 229.50—229.75, London 273.25—273.35, New-yoric 56.30—56.35, Pariz 267.25—267.50, Praga 167.25—167.40, Švica 1088.50—10S9, Solun 80-84 CURIH. Beograd 9.1875, Berlin 1.2330, Newyork 518.25, London 25.10, Pariz 24.52, Milan 21, Praga 15.355, Budimpešta 0.007250 Bukarešta 2,45, Varšava 86.50, Dunaj 73.15, Sofija 3.79. TRST: efekti: obligacije Julijske Kra-iitie 67.50, 2ivnostenska 272, Assicurazione Generali 6440, Riuniooe Adriatica A 3100, Sokol I. Razpored telovadnih" ur je sledeči: Telovadnica na reaiirl gimnaziji, Poljanska cesta: pondeljek, sreda, petek od 20. do 22. ore člani: torek, četTtek od 20. do 21.30, članice; tOTek, četrtek od 18.30 do 20., žensk! naraščaj. Telovadnica na Ledini: torek, četrtek od 19.30 do 21., moški naraščaj; pondeljek, sreda od 17.30 do 19, moška de-ca; torek, četrtek od 17.30 do 19., ženska deca. — Prednjačk! zbor. Šport Lr.do Zupančič (S. K. Ilirija.) zmagovalec v akademskem petoboju ter ▼ olimpijskem petoboju pa prvenstvo Slove« nije 1925. Lahkoatleiski miting Gradjanskega Rezultate ženskih tekmovanj na lahkos atletskem mitingu Gradjanskega, na kate» rem so atletinje Ilirije tako častno odreza» le, smo že priobčili. Danes objavljamo re» zultate moških. Tek 50 m: 3 predteki. Finale: 1. KrsjaHč (Ašk) 6.2, 2. Helebrandt (Hašk), 3. Obr«» dič (Ašk). Tek 200 m: 3 predteki. Finale: 1. Kraja. S i (Ašk) 23.7, 2. Plehaty (Hašk), 3. Bora« nič (Marathon). Tek 300 m: 1. Kraiačič 39, 2. Ferkovič (Hašk), 3. Curčid (Ašk). Tek 3000 m: 1. Koren (Gradjanslri) 10:15 9, 2. Vukovič (Hašk), 3. Knežič (Marathon) Štafeta 4 X 60 m: 1. Hažk 28.6, 2. Ašk. 3. Marathon. Skok v daljavo z zal.: 1. Jakupič (Hašk), 2. Babič (Ašk). Skok v vnflno z za}.: 1. Zgaga (Marathon) 1.76.5. Se ie dotaknil prečke. 2. Jakupič (Hašk) 1.76.5. Nov rekord. 3. Ka!ay (Hašk). Skok ob pancl: L Ferkovič 2.87, 2. Kova, «6 (Ašk) 2.77, 3. Kalay (Hašk). Zelo slabi rezultati. Troskok: 1. Ferkovič 12.42, 2. Krajačič 12.36. 3. Curčič 11.98. Troboj: 1. Ferkovič, 2. Krajačič, 3. Cur. <36. Met kopja: !. Helebrandt (Hašk) 46.55, 2. Ferkovič. 3. Čurčič. Skupna kvalifikacija je nastopna: 1. Hašk 53 točk, 2. Ašk 29, 3. Marathon 7, 4. Gra* djanski 5. LNP. (Službeno.) Danes, v petek, seja u. o. ob 20. v restavraciji Ljubljanski dvor. K isti se pozivajo tudi odborniki p. in k. odbora. — TajniJc I. LUP. (Službeno.) Seja u. o. t soboto dne 3. t m. ob 20. uri v kavarni Emona. Seja nujns in važna. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Predsednik. S. K. Ilirije nogometna sekcija. Danes, v petek ob 16. trening I. moštva in rezerve. Sestava moštev v garderobi — Načelnik. ASK. Primer je. Izhkoatletska sekcija. V soboto 3. t. m. morajo biti obvezno naj« pozneje ob 13.30 uri n« igrišču, sledeči atle* ti: Weibl. Janovsky, Gruntar D., Baltič, 2e» leznik, Glaessener, Bizjak, Arhar, Pintarič, Stolfa, Jančigaj. Omladič, Puc, Emian Jn Cimperman, Vukmanovič, Slamič Herman, Rovan, Podobnik, Slamič Vinko in atleti« nje: Santel Duša, Zore Ana, Maguša, Kump, Gregorin, Tratnik. Krisch, Sever, Preveč, Ahčin in Jerina Marija. V nedeljo 4. t. m. najkasneje ob 13. uri razven preje imenova« nih atleti dr. Pcrpar, Valtrič. Vidic, Slapni« čar, Kova če vič, Cameraik, Lah in dame: Zore Zora, Tratar. V nedeljo se pred pri« četkom mitinga vrši pozdrav vsem rt« rtu jo £i;n atletom. — Načelnik. Olimp (Opatija) : Atena (hazena). V nedeljo 4. t. m. nastopi v Ljubljani hazena ; opatijskega Olimpa, najboljša hazensk« družina v hrvatskem Prirnorju. Olimp, za« grefcskim boljšim klubom ravna družina, bo za Ateno zelo težak protivnik. Ker so tudi Atenke baš sedaj v izvrstni formi, bo pri« vedla tekma na igrišče Atene ob Tivolskem drevoredu gotovo mnogo publike. Tekma se prične ob 11. doooldno. Hazena v Zagrebu in Beogradu. Izid nedeljskih prvenstvenih Kazenskih tekem so: Zcgreb: ASK. : Concordia 20 : 3 (11 : 3), Hašk : Viktorija 21 : 0 (10 : 0). Beo, grad: BSK. : Jedinstvo 29 : 1. Jugoslavija : ZA.«K. (Zetnun) 5 : 3, Vitez : Soko 6 : O Lepi uspehi H tika. Zagrebški Hašk je prešlo nedeljo nastopil s 4 nogometnimi moštvi in eno hazeno družino. V« tirni so končali svoje tekme zmagovito, in sicer: Hašk I. : Spart« 8 : 0, HaSk II. : Soko! 8 : I, Hašk m. : Slavija 8 : 2, Haik IV. : Boron. gaj o : 2, hazena HaSk : Viktorija 21 : 0. Haškovi igrači oz. Igra&ce so zabili 51 go» krv, prejeli pa samo 5. Graškt Sfurm igra prihodnjo nedeljo v Zagrebu proti naši državni reprezentanci. Ta tekma je za našo reprezentanco nekak trening za tekmi proti Italiji in Ceškoslo. vaški. Maratonska teka v Pragi in na Dunaju. šila maratonska teka na približno 42 km V Pragi in na Dunaju sta se v nedeijo vt« dolgi progi. V Pragi je startalo 38 tekačev. Zmagal je Malv (Slavija) v 2:51.08 pred Kroftom (Sparta) 2:51.57 in Stiasnvjem (Sparta) 2:53.45. — Na Dunaju so zasedli prva mesta tekači s provincije. Prvi na cilj dospeli tekači so: 1. Penzl (Vorwiirts, Steyr) 2:59.21 (avstrijski rekord), 2. \Voisk (G. "A. K., Gradec) 3:02.27, 3. Kladerich (S V. Ur« fahr) 3:02.32. Itolijimskoimcdžarski nogometni kartel so sklenili v Turinu delegati madžarskega saveza z Italijani. Ta dogovor stopi v ve« liavo 20 oktobra za dobo treh let in s šest« mesečnim odpovednim rokom. Z ozirom na italijansko prvenstvo pa velja kartel za klu« be I. In II. razreda že od 4. oktobra. Naj« važnejša točka tega kartela je, da madžar« ski igralci ne smejo igrati brez dovoljenja svojega »veza v Italiji in obratno Dovo« Ijenje pa bodo dobili šele po enoletnem bi« vanju v dotični državi. Tekma med madžar sko in italijansko reprezentanco se vrši 8. novembra v Budimpešti. bremensko poročilo Liubliana, 1. oktobra 1925. Liubllana, 306 m nsd morjem Kraj | opazovanja ob Zračni tlak Zračna •emoeratura Veter Oblačno 0-10 Padav-ne j mm ! ! Liubliana . . 7. 7701 12-3 sev. vzh. več. obl. | L|uM|ara . , 14. 768-9 184 brezv. Ljubljana . , 21. 769-9 150 s dež Zagreb . . . • 7. Beograd . . • 7. 768 9 140 t več. ob!. Dnnaj . . . • 1. Praga . . . 7. 767-6 13-0 sev. vzh. i Inomost . . • 7. 1 Solnce vzhaja ob 5'57. zahaja ob 17-42, luna vzhaja ob 17 46, zaha|a ob 4-38. Barometer nestanovit, temperatura visoka. Beograjska vremenska napoved za 2 ofc> 5e vedno oblačno b megleno. Temperatura tober. Vreme se po vsej državi polagoma se polagoma dviga no vsej državi boljša. Vetrovi boflo šibkejši in tudi oblač« Dunajska vremenska napoved za petek: no bo vedno manj. Na jugu in jugozapadu Počasno boljšanje. Zjutraj megleno, podnevi večinoma jasno, na severovzhodu mestoma večinoma Jasno, posebno v gorah. Milo. .f S pravniki v Beograd Maribor, 1. oktobra. Mraz in slana sta nas sprejela, ko smo morali mariborski juristi 17. septembra hiteti k jutranjemu vlaku, da dohitimo v Zidanem mostu Ljubljančane, ki so lepo komodno stopili šele po zaiufrkti v beograjski brzovlak. Ko bi nas ne sprejel tako lep In svež jesenski dan, bi godrnjali nad ljubljansko režijo. Tako pa smo že pod Hočami uživali zarjo vzhajajočega solnca, ki se je iznad Vurberškega gTadu v mogočnem rdečem sijaju zlivala nad Ptujskim poljem. Pri Pragerskem so že blesteli gozdovi in sadonosniki v polnem žaru jesenskih barv. Pri Grobelnem pa nas je zajela megla celjske kotline, ki smo jo rezali skoro doli do — Brežic. Na Savinji in Savi smo puščali za seboj dolge splave lesa, ki smo jih čez nekaj dni videli zopet pri Zemunu. Nad Brežicami pa je zopet bilo solnce in poigravalo nad dolgo vrsto vozov polnih pestrih jabolk, katere so skladali v vagone. In že smo čez — mejo. v čovečanski republiki koruze. Za njo pa vstajajo hišice, visoki dimniki, zagrebška industrija, morje hiš, prahu, vozov in Topotanja. Na zagrebškem glavnem kolodvoru zapuščamo osebni vlak, iščemo garderobe in nazadnje pooblastimo zanesljivega advokata, da nam jo straži v restavraciji, ker nam stražnik ne dovoli promenade na peronu. Na poučnem potovanju je treba izrabiti vsako minuto in zato vsi hitimo. Vsaj videti hočemo svetovni hotel Esplanade. Koraižno, kot bi ga hoteli kupiti, nas stopa nekaj po luksuznem marmornatem hodniku, portirja še ne pogledamo, in ne brhkih sobaric, ampak ošabno navzgor, prvo, drugo nadstropje, v čitalnico, družabno sobo, klavirno dvoranico, v par minutah smo videli ves komfort In osobje se nam diskretno umika, kdo bi ločil toliko — bogatih tujcev, ki se košatljo od pritličja do tretjega nadstropja. Na kolodvoru so med tem sestavili posebni vlak jnrlstov. Menda nas Je bilo okrog 600 sodnikov, advokatov, notarjev in vseh mogočih branj pravniške mladine. Tudi zagrebške jiiristl-nje so se mešale med nas — brez večje privlačne sile. Pred vagoni tipična ner-voznost juristov, ali pa recimo tudi romarjev/. Samo Ljubljančani so mogli mirno motriti prerivanje iz svojih rezerviranih vagonov. Med gnečo pro-»enira prof. Dolenc, ml pa Iščemo vagonov. da se udobno etabliramo do Beograda. Mariborska oblast je okupirala zadnjega drugega razreda, seve s kartami tretjega in še smo plačali samo četrtinsko: torej enkrat po ceni nobel. Tudi nekaj Zagrebčanov se je primešalo in žensk. Vlak pričenja opoldne rezati široko ravnino pod Zagrebom. Solnce ogreva ravan in mi jemo in jemo pa skoro nič debate o juristariji. Devov kvartet zapoje, ko brzimo mimo brezdanjih planjav koruze, sliv, hrastovih gozdov s čredami svinj, močvirja. Med njivami vodijo široke in ravne blatne ceste v daljino, a nikjer nobene hiše. Samo vlak. polje in včasih ceste. Pa tuintam seljak, par žensk. Sisak — velikanske lesne industrije, celo polje naloženega hrastovja, desk in dimniki. Bogastvo, ki gre v milijone, a hrvatski so menda samo napisi. Ista slika v Capragu. Blizu takšne tovarne vidimo »Gostiuno Jugoslovenov«. pes se čudimo. Pozneje pa na celi poti nismo skoro ne videli in ne slišali besede »Jugosloveni«. Samo župan v Aran-gjelovcu je poznal Jugoslovene. drugi so se vsi skrbno izogibali, da ne bi žalili. Daleč jž še cilj. — Za Capragom se dvigajo hribi kakor naše Pohorje. Ie da tam znajo svoje lesno bogastvo izrabiti in pravilno vnovčiti. Nam na še manika pod Pohorjem lesne industrije. Vlak hiti še vedno mimo koruze in grmovja, vstajajo pa že tudi vinogradi. Solnce pripeka, postaje pa so brez bu-fetov, brez časopisov, sadia in grozdja. 2eini smo. Založen pa je samo kvartet. Slavonski Brod. — Na zaledju med vinogradi vstajajo bele hišice, kot bi gledal naše pojoče Slovenske gorice — pod njimi pa okrogli prašički po širnem polju. Okrog postaj pa zopet nepregledno skladišče lesa, ki ga priva-žajo iz Bosne. Na drugi strani skladajo vagone pese za sladkor. Kultura raste. Ob progi redki a lepi domovi, obkroženi s plotovi, vmes pa jate gosi, pri delu ženske v snažnih črnih oblekah z velikimi zloženimi rutami na glavi. Še vedno široke, ravne, blatne ceste sredi vasi v nedogledna koruzna polja. V jedilnem vozu pijemo kavo. ko pada mrak v zasanjane ravnine. Na mizi kruh in sladkor in velike norčije kave. Sodnik se spominja vojnih časov, ko smo fantazirali, če še doživimo idile, ko bo ležal zopet beli kruh na mizi. Danes ga imamo v izobilju in vozimo se v naše Mekko. vedno bližje smo Beogradu. Juristi kvartajo in že tudi juridicirajo. Vlak paragrafarjev in vendar se ti ne zdijo ti čuvarji nravice prav nič drugačni kot veseli pasažirjl, ki ilh gledamo ob srečanju v drugih razsvetljenih vagonih. V Vrhpolju stojimo malo dalje v mraku. Nekaj pestrih narodnih noš in mlada prodajalka sadja, lepo dekle 18 let z bujnimi lasmi hodi samo z eno nogo v bergljah — a ta edina noga diha življenja, izpod kratkega krilca igrajo lepi boki in tudi oči so žive in vesele. Mrak zajemai vitke, visoke topole in vrbe nam zakrivajo zrumenek) koruzo. Devov kvartet poje mehke koroške. Preko širokega travnika bleste od gozda bele lise — v dolgih vrstah racajo domov bele gosi. Poleg njih hrzajo konji na paši. Proti Vinkovcem nam prižigajo luči. Kvartet intonira sentiraentalnejše in ne brez učinka. Državni pravnik razlaga mladi devojčici Cankarja in Zupančiča, kaznilniški ravnatelj deli maslene hruške, samo dr. Dolenc docira neutrudno. Fr>krat srečamo Simp!on-Express. Dolgi. krasno razsvetljeni vagoni s še lepšim jedilnim in spalnim vozom. Mednarodna bogatija nas niti ne pogleda. Pravkar servirajo večerjo. V vsem no-b!tsa denarja. Enkrat je vsega konec, tudi prevažanja do Beograda. Proti polnoči so pričele blesteti iz teme lučke in iz vlaka sme gledali pravljično panoramo nočnega Beograda nad tiho Savo in Donavo. Tolga vožnia je bogato poplačana Večina slovenskih juristov. tudi starih nadsvetnikov in advokatov, je do-speia prvič v jugoslovensko prestoiico. Nemo zremo bajno krasoto in smo hvaležni usodi. Trudni izstopamo o polnoči in vendar čutimo vsi. da smo doma In Beograd nas kljub pozni nočni uri pozdravlja hrupno, iskreno, bratsko Goaba svira na peronu naše himne. ?:ip3n beograjski pozdravlja brate Slovence, Hrvate in Srbe. Dr. Avg. Reisman. če ne verjamete, da eden par nogavic z žigom In znarakg (rdečo, modro ali zlato) traja kakor Štirje par! drugihj Zato kupite eden par in pre* pričajte sc. Dobivajo se v prodajalnah. as-» iv> Mali oglasi, Icl služijo v posredovalne hi socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din S'—. Žer.itve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I • —. Najmanjši znesek Din 10-—*. Popravila Mehanik Ivan Legat ■»peoijalist i« pisarn »trote Maribor lamo Vetrlnjska ulica 39- Telefon Jt 434 Preoblikovanje domskih in moSkih file-kloluikov — predelovanje bartnnastih — kakor novi — po najnižji eeni v ma-nufaktnrni Ioni 5tov. 10, Vodnikov trt: 24927 Postranski zaslužek d o M lahko vsakdo, kdor bi hotel prodajati nmetniiko izdelane nabolne etike, ki se ponoči svetijo. Izredna novost. Vzorce razpošilja proti naprej vposlanemu denarju (30 Din) Viljem Zipser, Bled. 249S3 Mizar, pomočnika takoj sprejme Ferdo Pri-mo!ič, Trnovski pristan 4. 249GS Spreten mlinar za navadni kmetski sestav na Ji tečaje se takoj sprejme po domovom Ozira se lo na takega. ki se izkaie z rialj?lm! dobrimi spričevali. Ponudbe na upravo •Jutra« pod «5000». 24980 Postrežnlca ki zna biksati ter likati se iSče za jutranje ure. Kaslov v npr. »Jutra*. 24992 Uradnico zanesljive, g kavcijo Din W>00—6019 ifč.em za' takoj. Naslov pove uprava »Jutra« 24937 Prodajalka za delikatesno trgovino v 8plitu, z znanjem hrvatskega. slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. ki Je £e bila v taki trgovini in more položiti kavrijo — samostojna v tr-eovini — se išče. Rcflek-tantinje ne nad 30 let stare oaj pošljejo ponudbe no možnosti s sliko na naslov: Al pa, Split. 24851 Hišnik frezen In polten, oienjen brez otrok, ki je enako službo že drugod opravljal se takoj sprejme Zahteva se red v hiši in obdelovanje majhnega vrta — Ponudbe na postni predal SR. Ljubljana. 24808 Postrežnica se išče za enkrat na teden. Naslov pove uprava »Jutra« 2495(1 Služkinja reSča kuhanja in nekoliko iivanja se sprejme h boljši družini brez otrok na deželi. Naslov v npr. »Jutra« 2492! Prvi prekaievalec se išče za prvovrstno mesarijo in prekajevainieo v glavnem mestu Slovenije — Epolnoma samostojen, Izur-a v vseh prek. izdelkih zanesljiv — Plača zelo dobra po dogovoru. Nastop takoj. Pismene ponudbe Se mogočo t navedbo sluZbe-nlh mest, na npr. »Jutra« v LJnMJani pod llfro »Prri prekajevalee*. ?19SS Šivilja dobro izurjena, želi izpre- meniti sedanje mesto. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra« pod 5ifro »Spretna livilia« 54861 Kot učenca dam v večjo trgovino me-Sane stroke v mestn ali večjem industrijskem kraju Slovenije svojega sina. ki je absolviral 2 mešč Soli. Event. sem tudi pripravljen nekaj plačevati •m hrano ali stanovanje. Nastop takoj. — Naslov: Alojzij Kane, Mengeš 24774 Mesto voditeljice knjigarne, papirne trgovine ali druge v Ljubljani ali izven i?čem. Grem tudi kot blaga.jničarka ali družabni-ca. Imain večletno prakso in dobra izpričevala, zmožna seto knjlffvodstva, ev. položim tudi kavcijo. Prevzamem tudi kako trgovino na račun. — Naslov pove uorava »Jutra*. 24067 Samostojen vrtnar želi spremeniti službo, najraje na Hrvatsko ali v Srbijo Ponudbe pod značko «Vrtnor» na upravo »Jutra« 24J25 Iz francoščine In newšč'ne nudim najboljše insfrukeije za dijake in druge. Naslov pove npr. »Jutra«. 24913 Sflle. Berthe Delorm« mu. nie de son brevet d' insti-tutTice decčrn^ par T Academie Francaise ensešgne eonversation. the-orie dola langne, liltCrntn-re. Pred Grofijo 7, Oli*. 24940 Starejša kuharica samostojna z boljšimi spričevali ižče službo pri boljši majhni družini. Gre tudi k samostojnemu gospodu. Naslov pove uprava »Jutra« 2492« Kontoristinla z večletno prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi vajena vsega pisarniškega dela, i5Po mesta v podjetju Gre tudi kot vzgoiiteliie.a, ker je izprašana učiteljica. Ponndhe na upravo «,Ttitra« pod šifro »E. C. Llubliana« 24910 Uradn':a z večletno prakso, samostojna knilTOVodldnia in ko-respendentinja. vešča slovenskega. nemSkega in francoskega jezika, želi spremeniti službo Cenjene ponudbe pod značko »Samo-stolna 12211» ca upravo • Jutra«. 24973 Knjigovodja samostojen, s petnajstletno prakso, z znanjem srbo-hrvatskega In nemškega jezika — verziran v vseb trgovskih in bančnih poslih išče nameščenfa pri večjem podjetju ali denarnem zavodu. Ponudile na upravo «Jirtra» pod «Br. 1800». 24644 Dekle zmožno boljšega kuhanja, šivanja in vseh gospodinjskih del želi m»sto. kjer hi ji bilo omogočeno Imeti pri s«W sedemletno hčerko Naslov pove uprava «Jutr*» 24847 Absolvcntinja drž. trg. lole ilče kakršnokoli mesto ▼ pisarni. 1 mesec Je že praktieirala. Ima veselje do trgovine, Naslov t upravi cJntra>. 21505 Ororn. stražmoistpr v pokolu, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, dober ra-čnnar. zmožen tudi vseh občinsko - tajniških poslov, oženjen, brez otrok, išče primerne slnžlre. Ponudbe pnd »Energičen 4&» na nor •Jutra«. 24977 Kontoristlnja z večletno prakso, zmožna kavriie želi spremeniti mesto Gre tudi kot bla-ajni-čarka ali slično. Cenj. dopise pod »Zanesljiva 1222S« na upravo »Jutra«. 249M Gospodična zmožna vseb pisarniških del išče zaposlenja ta popoldanske ali večerne ure. — Pornsdb* na oprava »Jutra« pod »Popoldne«. 24993 Za italijansko konverzt?cijo iščem ailtaljiao aU dijaka eakrat ž uri tedensko. — Pofindb« aa upravo »Jutra« pod Šifro »Perfektno 18188» 21934 Učitelja srb^Vv. išče gospodična. Prednost imajo Srbi — Ponudbe na nnravo »Jutra« pod šifro »Srbohrvaščina« Naredeln naj se kondicijs. 21039 Stenska ura (Pendehthr) se poceni proda Naslov pove utirava »Jurra« 24331 Električna žica 8 kg se radi selitve proda Naslov pove uprava »Jutra« 24356 Ofcirsko un"formo popolnoma noro proda re-Zefvni častnik, tudi posamezno. Naslov povo upr. »Jutra«. 24324 Stroiepisje Državno konees. zasebno učilišče Gita Petač. LJubljana. Valvazorjev trg 0. pritličje. 249S5 Železna peč 'gašperček) ie proda. — Naslov pove uprava »Jutra» 2454! Sadno drevje Za jesensko in epomladan sko sajenje ima vedno v zalogi vi«nko-debelnato drevje, piramide, palmete, kordone. visoke in nirke (cepljene*) vrtnice, erozdji, če. kosmulje, maline in jagode, lepotično grmičevje, replirn Klematis itd. M Podlogar. drevesničar In vrtnar v Dobrni pri Celju. — Zahtevajte cenik. 24821 Dirkalno kolo mamke »Adler« se proda Istotom se proda dva para krasnih. 6 tednov starih psov-ptlčariev. Naslov pove uprava »Jutra«. 24921 Ugodno prodam: starinsko skrinjo, veliko pisalno mizo. veliko mizo. diran. tri posteljnake I« umivalnik. — nimska cesta št. 10/H, desno. 21960 Mirni Štedilnik skoro nov poceni proda radi selit«. Franc Stirn. Stra-llšče. 21918 Pletilni stroj? za »ojavice ia maje prvovrstni Izdelek št. 7, 8. 9. 10 Ia 11 19 radi pomanjkanja prostora prodajo. Kupca S« bo popolnoma izučilo plasti vse izdelke na isteta »traja. Za stroj« jamčim, da M v dobrem stanju ia tnal« rabljeni. Kdar a« aa-nitna naj aa opasti te prilike. Mehanična pictilnlca p. Jakova«, Karlotac, Za-grebačka ul L 24920 Železna poste!'a zložljiva z mrežo se proda. Naslov pove uprava »Jutra« 24972 Moška suknja površnik in čevlji se ceno prodajo Naslov peve nnr. »Jutra» 249E3 Krojači in trgovci! Hiša r, izdelovalftico in razpo-šiljalnico š,brinih čepic, perila in oblek se zaradi odpotovanja po ugodni ceni proda z vsetn inventarjem in z odjemalci vred. — Pontldbe na upravo »Jutra« pod šifro »Dcber zaslufek 12020». 24702 Pisalna miza ig orehovega lesa se ugod no proda. Naslov v upravi »Jutra*. 24911 Zhr.ska suknja lepa črna se poceni proda. Ogleda se v trgovini »Pri K«rošici» na Poljanski št. S. 2498? Novo pohištvo t spalna. 1 jedilna in kuhinjska soba. dobro in solidno izdelano se po ngod. ni ceni proda. — Anton Raiser. mizarstvo, Maribor. Zrinskcga trg 9 24DS1 Najboljšega ovsa 1000 kg proda Andrej Gaber. vas Trnje št. 13. pošta Škofje. Loka. 24957 Srehrne krone po Dio 4'2n in stare goldinarje po Din 11, v vsaki množini kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Prodam srebro« 24593 Les Smo stalni odjemalci in točni plačniki za 20 mm deske, Širina od 13—18 ra Naslov pove uprava »Jutra« 24823 Stroj za pesek mleti dobro ohranjen knpi tovarna cementnih izJ. Mislinie (8tajersko). 24824 Štedilnik ialaati ali emajliraa. u |>raaa>, a nnjmaaje S luknjama In pečilnlkein kupim Ponudbe na upraro »Jutra« pod posebnim vhedom iS5e gdspod Ponudbe na upravo »Jntra« pod «1860». 24907 Stanovanje s kuhinjo in 2 sobama ee odda pod pobojem, da se plata par let naprej. — Poizve se v RoSni rlnllni H, 27. 24994 V npr. «Jutra» naj se dvignejo pisma pod naslednjimi Šiframi: Akademik 11198, A-il»«wt. Dobro srce 2219. Eksietea-ea. Harmonija, Hana. Rvn-leisost Irena, Komisija 47, I. 1904. Lt 10»n, M. J., Mlad. Hetorno k»lo 130, M. P.. Nova vila, Nepokvarjeno »rce, OpaI»gra{, Pričakujem, Kes na ljubezen lOOO. V>. september, Salo«, Svetozar, Sakeellč, Štajerska roSn, Takoj 116S2, Zanesljivo 11595, Zelo »uj-no, Zvestoba. ISflfV—2000 d, 2700—4500, Mara. Gostilna 24734, Danlcs, Domače razmere, Knji/»u*od«fTo, Meh-fned. Provizija 117S5. Prak-tikant 24729. Skrbna 2472», Simpatija 12051, Trajna eliif-b* 968. Spreten 12029, So-lidea 11735, Zvestoba, Zora is Daaita. Mladenka 2e!i dopisovati z zaačajtiim mladeničem. Pisma na npr. »Jutra« pod »Kelita 12192». 24955 Gospodična z dobro zasijmrano cluSbo, moment, v zadregi i i i e 6TO0 Din posojila. Vrnitev v enem letu ali tod! preje z visokimi obrestmi. — Posadke pol »Vujno 12205» aa opravo •Jutra« 24969 'I' Pianlno dobro ohranjen, te knpi. Ponudb« s eeno ta opravo »Jutra« pod Šifro »Piaaino 12117». 24640 Crn klavir (KonzertflUvel') z lepim glasom bo poceni proda. — Naslov pove uprava »Jutra« 21916 Zlat ema.il. medaljon se jo izpubil v Florijaneki nliet. PoStea najditelj dobi dobro nagrado. Naslov v spravi »Jutra«. 24S5S j «Jutrov» roman LOCIFER katerega ekoziaekoa aapeUl vseblCA. prepletena a faa* tastiSnlml tapletljnjl od za* četks do kenre. ki prin*. 5ajo oavdcienema Sitatalj« z ioteresantolm rt imotrl. vanjem vsak Up proseno« čenja, ki mo Zo eledl ra» očaranjo in koasfemaeija bi zopet preseBe^enje tako, da so čitatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljermaj« romana, je izSel in so do. biva pri opravi »Jutra* v LJubljani. Vsi ki so za čitali in oni, ki niso imel! te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. 3olj zabavati Vas ne nore nobena knjiga! Veraaa stane . . . . M DU 400.000 Din posojila h Biče. Popolna varnost t posestvo. (Vajene pontdVe pod »Posojilo varno« na upravo »Jutra«. 21978 Slikar (tfletant) talentiran, toda Urez sredstev ilče mojstra, ki bi tta hotel toreioti in izpopolniti zaanja zli dobrohotnega človeka, ki b; mu povedi delo ali kakorkoli pomagvl do ttdeislvovanja. — Veaeli ga predvsem dekorativna umetnost, umetna grafika ter religijozai motivi. Vodi ga čisto veselje do umetnosti brez ciaterijaloih motivov i« jo pripravljen vezat! se aa večjo dobo, »siroma delati samostojoo za skromen honorar. Cenjeao ponudbe pod »Poizkužaja« na uur. »Jntra.. 24932 Broširana pa . 45 Dtn Dostojevski: 9$s Broš. Din 40, vezana Din 52 brez poštnine. Roman v treh delih, preložil Vladimir Levstik se dobi v knjigarni ,.Tiskovne zadruge" v Lj*b> Ijani, Prešernova ul. 54. (Nasproti glavne pošte.) LJLIJULIUL^ILILJUUIJ^^ Soba z eno ali dvema posteljama se takoj odda Naslov pove uprava »Jotra». S49C1 Opremljeno sobico preprosto In člsfo ISČeta s 1. novembrom. Ponudbe na upravo «Jutra» pod Hlfro Opremljena««. 249tM Preprosto sobo čisto o>ldam solidnem* gospodu, ki jo ves dan odsoten za 200 Din. Naslov v upravi »Jutra«. 24359 Opremllena soba s« odda soHdni gospodični Akademik v zadnjih scm»»trth Ilče sobo, ako mogoče s posel> nlm vbodom, v bližini tehnike. Ponudbe pod »Solid-nost 12223« »a upr. »Jntre« 24990 Opremljena soba lepa so odda. Klavir aa razpolago. — Naslov pove uprava »Jutra«. 24901 Katera osamljena gospodična bi hotela postati gospodični prijateljica naj javi 6voj B»-slov na upravo »Jutra« pod »Zvesta prijateljica*. 24949 Dotična gopodična ki je pisala aa aaslov Fra-ajo R., Vič. naj se oglasi z bolj čitljivim podpisom. Čakal na meatu. 24919 Gospodična pod Šifre »Domač« namere« naj določi sestanek Našlo r pove uprava »Jutru« pod naslovoss •Ljubim Ve« £49731 na upravo «Jutri*. £4989 Rj" najnovejše, za jesen in zimo 1984-/92$ ima v veliki izberi v zalogi knjigarna diskovne zadruge v Cjubijzni, Prešernova ulica štev. (nasproti glavne pošte) Lsm. « JUTRO® št 228 = 8 Petek 2. X. 1925 Gustave le Rouge: isterija (Roman) — Najboijšs sredstvo, pregnati tako domišljijo, si je dejal sam pri sebi, je prižgati električno luč in preiskati z browningom v roki vse kote, kjer se skrivajo pošasti mdre. Nato bom pa legel in lepo zaspal. Hotel je udeistviti svoj načrt in dvigni! se je, a v tem trenutku s« je navalila nanj črna postava in ga zgrabila za vrat. Napadalec je bil od nog do glave oblečen v tesen črn svilen triko, na obrazu je imel črno masko in bil je spreten in močan. Toda Lionel, ki je bil izborer. boksar, se ni dosti vznemiril zaradi nasprotnika, ki ga je smatral za navadnega hotelskega tatu. Zadal mu je strahovit udarec s pestjo naravnost v prsi. tako da ga je možak pri priči izpustil. Toda v tem trenutku se je drzna temna postava izluščila iz teme in podsiavila vachtmanu nogo, de je padel na preprogo. Bsndia toma je priskočil še tretji na pomoč in z združenimi močmi so naskočili Lionela. Ta je hotel ztklicati r.a pomoč, toda že ni več utegnil. Zamašili so mu usta in obenem je začutil nekaj vlažnega na obrazu, zaduhal je sladki neprijetni vonj kioroforma in izgubil je za vest. Roparji niso izgubili trenutka. Delali so brezdvomno po načrtu, preiskali so svojo žrtev in ne zanimajoč se za bankovce in čeke, ki so bili v listnici, so se polastili samo pisanja profesorja Parkerja in nekaterih papirjev, ra katerih so stale opazke. Ne da bi zinili besedice, so ti čudni vlomilci prav tako miste-riozno izginili krt so bili prišli. Onesveščeni L ione! Brady je še vedno ležal na preprogi poleg ognja. Obraz mu je bil bled in na njegovih prsih se je na mestu srca bleščal v zadnjih zubiiih Dojemajoče žerjavice ogromen pajek. Več let je imei Lionel Rradv v svoji službi Indijca, ki ga je bil privede! seboj iz Bengaiiie :n na čegar poštenost je 'ahko popo!« noma računal. Imenoval se je Tolliam. Lionel ga je bil potegnil iz teke Oange ob obrežju, kjer je kpr mrgolelo gavijalov, in Indijec Je bil svojemu rešitelju večno hvaležen. Bil je vedno ob'ečen v dolgo satenasto obieko in pokrit je bi! z belim turbanom. Bil je velik, mišičast in spreten, obraz mu je bil svetlorjav, pravilno oblikovan in kazal je najčistejši tip. Nje« govo obličje je odkrivalo milino in Inteligenco. Tollian je vedno mislil le na eno stvar: kako bi najbolje zado« voljeval svojega gospoda, in Lionel Brady je gojil do tega izrednega služabnika pravo prijateljstvo. Lahko si predstavljamo obup zve« stega Indijca, ko je stopil naslednji dan zgodaj zjutraj v studio in našel svojega gospodarja v položaju, v katerem so ga zapustili banditi. Najprvo je mislil, da je mrtev: potem pa je opazil, da mu žila slabo utriplje in začel ga je buditi. Dal mu je duhati močnih soli in končno se je mladi mož prebudil. Njegova prva beseda je bila. da je zahteval pijače. Silna žeja ga je pekla v grlu. s slastjo, je izpil dva polna kozarca citronade. Preplašeno se je oziral okoli sebe, med tem ko je zvesti Tolliam skrbno pazil na vsak njegov gib. Ne morem se spomniti, kaj se mi je pripetilo... Vse sem pozabil. Moj spanec je bil podoben smrti. — Ali se počutite bolje? — Samo strašno truden sem. Ves sem zblt in zdi se mi, kakor da imam svinčen obroč okoli senc. — Toda snoči? ie vprašal Indijec spoštljivo. — Zelo zgodaj sem se vrnil, sčael sem v ta naslanjač, — to je vse, kar morem reči. Zdi se mi, kot bi bila temna luknja v mojem spominu. Pri belem dnevu je bil videti studio spet intimen in prijazen. Tolliam je bil odprl okna m čimbolj so se razgubljale dušeče pare kioroforma, tembolj te bolnik občutil, da se vrača k življenju. — Nič ni hudega, jc dejal se drgnil in napravil nekaj korakov, kakor bi hote! preizkusiti svoje moči. Oslabelost, ki si je ne morem razlagati, kmalu izgine! Čimbolj se mu je vračal spomin, tembolj je razmišljal o čudnem dogodku. — Ali nisi opazil ničesar posebnega? je vprašal Indijca. — Da. gospodar, ko sem vstopil, je vladal tu čuden neokusen vonj kot no jabolkih. Le malo močno poduhajte, še sedaj se čuti. Pri teh besedah je Lionel takoj spoznal, kaj se je zgodilo. — Kloroform! ie zaklica!. Sedaj razumem vse... Nekdo se ie danes ponoči splazi! v moje stanovanje in me je kloroformiral, da me okrade. Mladi mož je nag!o zagrabil za svojo listnico in v trenutku opazil, da so mu izginili papirji. To bi bil pač lahko vnaprej vedel, je jezno zaklical. Vzeli so mi pisanje profesorja Parkerja in druge važne be'ežke. — Gotovo niso bili navedni tatovi, je pripomnil Tolliam. Ničesar se niso dotaknili, ničesar niso odnesli, ničesar spravili r nered. Ali ne sumite nikogar? Lionel ni odgovoril; nenadoma se je spomnil Misterije in načina, kako vsiljivo ga je izpraševala. — Zame je to jasno kot beli dan, je zamrmral. Mino Misterija se je mogla polastiti dokumenta. Toda s kakšnim namenom? Ali mi hoče zabraniti, da odpotujem? — Mislim, ga je prekinil indijski služabnik, da vas hočejo oni, ki so vas okradli, prehiteti in se polastiti pred vami zaklada svetišča Aztekov. Lionel Brady ie zmigni! z ramami. Če je stvar taka, so tatje vsekakor izgubili svoj čas. kajti k sreči sem bil tako previden, da sem izbrisal označbo zemljepisne dolžine. — Toda vaše beležke? — Da, res je. a stalo jih bo dosti truda, preden se bodo spoznali v teh mojih beležkah. Naj bo kakorkoli že, dogodek te noči Je svarilo, ki mi bo poslej dobro služilo. — Zakaj ne bi poskusili, je dejal Tolliam, prisiliti to žensko, da vam vrne vaše papirje? — To bi bilo zaman. Ti ne poznaš Misterije. Vse bi odkrito tajila in ker nimam niti najmanjšega dokaza... V tem hipu je zbudil Lionelovo pozornost čuden predmet, ki je ležal poleg njega na preprogi in ki ga je v svoji skrbi za gospo« darja celo Tolliam prezrl. Stvar je bila kakor velik paiek. Kot gotove japonske gračke s ccluloida ali ebonita. je bila na videz živa. Lionel je prijel žival in jo pozorno ogledeva!. — Ne vem. kaj pomeni ta umetna živalica... če so jo pozabili vlomilci, je treba reči, da se zabavajo z otročarijami. Toda Indijec Tolliam se ni smejal. — Ta pajek, je iziavil zelo resno, ima morda simboličen pomen. To je pretnja proti vam in znači. da se nikar ne ustavljajte načrtom onih, ki so vam ukradli papirje. Lionel se je jezno zganil. — Če mislijo, da me preplašjo. je zaklical, se motijo. Sklenil sem, da grem profesorju Parkerju na pomoč in nič me ne bo moglo zadržati: odnotujem še danes. — Premislite dobro, gospod, je dejal Tolliam s skoraj prosečSm glasom. Kar se vam je dogodilo, je zelo čudno. Mogočne sovražnike imate... — Prekosim jih na ta način, je dejal veselo Lionel, da jih pre« hitim. Izgubili bodo mnogo časa s tem, da bodo iskali zemljepisno dolžino. Ko jo najdejo, bora jaz morda že zdavnaj na cilju. Zaradi hišne prodaje, se oddajo po izjemnih cenah: blago, sisSaže z ali Pj brez predalov, jiresnškalna okna, 4r» Bj tjovsfee mr-Z'3 in vozički, decimalna p£ tehtnica z uteži, stojala za petrolej, registrirna itlagajna, pohištvo itd. gš Vprašali pri E* Hsf^iano v Kočevju. SČ M—M—BB za modno in manufakturno trgovino v sredini letovišča Bled z zalogo vred se takoj odda. Dopisi na A. WSSf!ing, Bled. Ne kupujte prej jesenske ali zimske ooieke predno si ne ogledat; mojo zalogo raznega manuiakturnega blaga: dublne cd najboljše do najcenejše vrste, fine kamgame, češko sukno, blago za damske plašie, kakor tudi vsakovrstne barhente. fia-r.ele, šifone, kontenine, hlačevine in žamet iz prvovrstnih tu-in inozemskih tovarn. 5540-a Pri odjemu čez O 500 je 5% popusta! Krojači is Šivilje popust pri vsaki svotil Podružnica: Ljubljana Sv. Petra cesta 23 Ivan Kos Šiška Celovška 63 Podružnica: Gorenjsko Srcdnjavas 2 Es; Z a. la v a I sl. Ob teZkih urah, ki nam jih je bilo doživeti ob tako nepričakovani izgubi našeoa nadvse ljubljenega sina in brata samostojen, energičen, vešč že-lezobetonskih del se sprejme takoj za Ljubljano. "IteJ | Naslov pove uprava „Jutra*. ■ nam ie došlo to!iko dokazov iskrenega sučutja, da n3m nI mogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Osobito zah.alo smo dolžni .Sokolu* In HOrjuni" na Viču, ki s'a z mnogobrojnimi dokazi človekoljubja oskrbela mrtvaški oder v Sokoiskem domu >n nepozabnemu rajniku na zadnji poii izkazala na tako svečan način poslednjo čast. Iskrena zahvala g. pevcetn za tolažeče petje, br. Borštniku in br. Peiretu za v srce segajoči nagrobni govor. Dalje izrekamo prisrčno zahvalo mnegobrojnemu urad-ništvu računovodstva delegacije min. iinanc, ka astra in zavarovalnice .Jugoslavija", za udeležbo pri pogrebu. Končno naša iskrena zahvala vsem onim. ki so blagega umr!eg3 obsuli z venci in cvetjem in vsem onim, ki so prišli od blizu in d :ieč. da počaste s svojim spremstvom nepozabnega r.an rajnika. Žalu:sča rc3b;n3 k3t. ^arisornika Verblča. BK9B8ISBBMIC8 Svetovna panorama v Mariboru Od 29. IX. do 7. X. Krasna razstava! Buffaio z siapovi reke Niagara v Ameriki. 5"35-a BSMMflMMMN kupuje po najvišjih cenah tmm A. MI Židovska ulica iLr^jmgaPDDnDmDL3UUUULiiJLOX)L^ ^■■■■■■■■■■•■»■iieisEKaBEHMaanaBBaMaHu vheni tetini po možnosti z daljšo prakso v stavbeni stroki se sprejme pri tvrdki »Slocrad« Ljubljana-Šiška. Frankopanska 21. ■■■»par amoonaanonanocooDODnononociDn! Priznano najboljše in garantirano pristne KRANJSKE KLOBASE 5523a razrošilia tvrdka K. mi LlubISana, Hradecbega vas 35. Qjl3 111111 m\ za popravo pisalnih ta računskih strojev h. BARAGA, ,J-Sft«, Talefon It m Telefon M. Ako potrebujete sveže ali šahe vence, šopke in sracžm&ts, pokličite telet. št. 5706-« cveticama HORSIKA, Aleksandrova cesta. Naročila sa pošiljajo na dom. o; La Giustizia, Miiano; Edinost, Trieste; La Sera, Trieste, II Popolo di Treste; Goriška Straža, Gorizia; II Mondo di r'oma; La Tribuna di Roma; II Secolo XIX, Genova; H Corrlere Mer-cantile. Genova; II Mezzogiorno di Na-poli; La Vedetta (Mtalia, Fiume itd. Proračune stroškov po originalnih časopisnih cenah dobavlja po navedbi oglasnega teksta in prostora tako i Ita-Iransko zastopstvo dnevnika JUTRO* PUBBLICITU G. tmm Trieste, Viale XX Settembre 63 I Podružnica v Milanu, Via Solferho N 11. Rcm^n Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani javlja žalostno vest, da je njen dolgoletni in zvesti uslužbenec, gospod Tužnirn srcem naznanjamo, da je naš nepozabni oče in ded, gospod okr. oroiniški stražmojster v pokoju danes 30 septembra 1.1. ob 9. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni, 82 let star, previden s sv. zakramenti, za vedno zaspal. Pogreb poko nika se vrši v petek, 2. oktobra, iz hiše žalosti Rimska cesta št. 23 ob 4. pop. na po.-.opališče k Sv. Križu. V LjwbJjani, dne 30. septembra 1925. nanadoma preminul. Pogreb se vrši danes, dne 2. oktobra 1925. ob 4- pop. iz Trdinove ulice štev. 8 na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1925. Žalujoči ostali. Ls M ie Iih (Zvestoba do groba) ki so ga .Jatrovi* čitatelji čitall z Izredno napetim zanimanjem je izšel Naroča sa ga v upravi . Jutra" v Ljubljani, Prešsrnotrs ul. 4 Eroširan stane ............ Din 45 — Vezan v poiplatno......... Din 55-— Vezan r platno ........... Din 65 — Kaj piSe kritik o knjigi; Roman je poln divne stare romantike, ki je ni več v moderni literaturi. Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri takšnem čtivu orose nežne oči, In tudi debelokožneiši bralec ne more knjige odložiti neprebrane. Slovenski prevod bo v današnii dobi, ko je tako malo zares ' dobrega čtlva, trikrat dobrodošel, tembolj, ker je za obširno, pa zelo okusno izdelano in bogato Ilustrirano knjigo cena prav nizka. Prijatelji dobre knjigo, naročita si jo in izpopolnite svoje domače knjižnice I sla Prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naš ljubi sin, brat in svak DAN dne 30. septembra ob 4. uri nenadoma preminul. Pogreb se vrši v petek ob pol 16. uri iz mrtvašnice javne bolnice na pokopališče v Pobrežje. Maribor, dne 30 septembra 1925. Ivan in Amalija Kejžar, stariši, Ivanka RandI, sestra, Mirko, brat, Alojz Randl, svak in ostali sorodniki. 3rei po»ba«f» obTMtUs Potrti globoke žalosti naznanjamo tuZno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, gospod vinko sulig03 uslužbenec Kmetske posojilnice včeraj ob 18. uri nenadoma preminul. — Pogreb se vrši danes, 2. oktobra ob 16. iz hiše žalosti Janez Terdinova ulica 8 na pokopališče k Sv. Krliu. V Ljubljani, dne 2. oktobra 1925. Žalujoča soproga in hčerka. zgradbe vodovoda v občini Dol pri Hrastniku. Občina Dol pri Hrastniku namerava oddati zgradbo 1100 metrov dolgega vodovoda. Načrt in troškovnik sta na vpogled v občinski pisarni ali pa pri županu na Dolu. Občina si pridržuje pravico, oddati gradbena dela ne glede na višino ponudbe. Županstvo občine Dol pri Hrastniku, dne 30. septembra 1925. 5717a Župan : Jakob Draksler.