Posamezna Številka 40 vinarjev. Šlev. 96. v uiiiiiM v nedeljo, m a tprfla im Leio ILVII »SLOVENEC« velja po polti aa ves strani Jngo- tliflje ta t LJubljani: M oelo isto aaprsj.. S 84-— n pol lata „ ., „ >a četrt lata M .. „ 21'— ta ea mesee „ .. „ 7*— ga taoaamttro oeloletno K 95— 5 Sobotna Izdaja: —i U o«io lato.....K i5'— sa Inozemstvo. > . . „ 20 — Insorotli Enoatolpat peUtmta (59 aaa iiroka ln 3 mm rlsoka ali a|a proator) it enfrat ... po E 1*M Pri naročila nad tO eb|ai popust. Ha {manjši oglat 5 9/9 nn K r— ■ ■ ' Poslano: i w Enostolpna petltvrata ii 3'— hhaja rsak dan Isvtemi! p*, nedeljek ln dan po praiaUa. ob 5. un zjutraj. _ Uredništvo je v . opltarjevl ultol iter. B/IIL Rok op tal ae ne vračajo; nefrankirana plimi te ne sprejemajo. Teletom itev. 90. Političen list za slovenski narod. Uprava je t Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hrta. IJnblJanake št. 650 za naročnino tn it. 349 it oglate, irttr. tn češke 24.797, oor. 26.511, botn.-liero. 7568. Zakaj se Je Wiison iz-jauii o LDU C tirih, 26. aprila. (ČTU) Kakor iavlja zastopnik »Neue Ziircher Zeitung -iz poučenih krogov, je sestavil Wilson svojo noto glede italijanskega vprašanja, ki jo je zapisal v nedeljo, zato, ker je bil izvedel o Sonninovi nameri, da namerava podati v italijanski zbornici izjavo o reškem vprašanju. L!oyd George in Clemenceau sta odklonila podpis note, ker sta se smatrala vezana po londonski pogodbi. Nato jo je Wilson priobčil v lastnem imena. Kompromis le LDU Čarih, 26. aprila, (ČTU) Italijanski Usti trdno upajo, da WiIsonova izjava ne pomeni zadnje besede v jadranskem vprašanju. Okoliščina, da ostane Sonnino do nadaljnjega v Parizu, da spravi stvari, ki so se tako dramatično končale, zopet v red, meri na to, da verujejo na mirovni konferenci še vedno na možnost kompromisa. Koncesije Italijanom. LDU Curih, 26. aprila. (ČTU) .Gloire« zatrjuje, da bodo ustregli Italiji v Parizu na ta način, da ji bodo dovolili že pri skie- Eu predhodnega miru z Nemčijo tudi ne-ako sperijalno mirovno pogodbo. Francosko časopisje za Italijane. LDU Pariz, 26. aprila. (ČTU) Z izjemo lista »Journal de sDebate« se zavzema vse meščansko časopisje za Italijane. Da dobe reško pristanišče, so Italijani storili vse, kar more storiti država, ki ima na razpolago sijaj, dasi lažnivi sijaj zmage, močne prijateljske zveze, spretno diplomacijo, obširne kreditej za propagando, mnogo časopisja in potrebno pomanjkanje rahločutnosti za tisto, kar se v nediplomatičnem življenju ceni kot resnica in pravica. Uspehi tega velikanskega stroja, ki je bil smotrno zgrajen za to, da stare nas, mali narod, ki smo dobili svojo lastno državnost šele včeraj, se kažejo. Osebno, z vso močjo, ki izhaja iz imena Wilson, se je moral predsednik ameriških Združenih držav izpostaviti za Reko, da jo iztrga Italijanom iz rok — Reko, ki je celo londonski dogovor ni dodelil Italiji! To, kar se je po znani Wilsonovi izjavi zgodilo, nc smemo smatrali ne za preveč resno, nc za zelo tragično; če so Italijani poslali domov del svojega zastopstva na mirovnem posvetu, če so raegrajale ulice v Rimu, če do hripavosti kriči njihovo časopisje, čo groze celo z italijansko-nem-ško-mažarsko vojno zvezo, ako se jim ne ugodi v reškem vprašanju, delajo zategadelj, ker nekaj morajo storiti, da pomirijo svoje - javno mnenje*, ki je po čudni zmagi anektiralo Italiji pol sveta, in da sc častnej« umaknt: njihova diplomacija. V resnici je trezna, hladna, računajoča Italija zadovoljna, da je dosegla svoje nekdanje > zgodovinske^ meje. S tem je dosegla več, nego bi smela: Dobila je zopet svojo belo kolonijo na slovanski strani morja, samo da jo le-ta sedaj večja, nego je bila ob času Benečana. Tako sc bo hrup zaradi Reke polegel in mi bomo stali lepega dne pred drugim, za nas važnejšim dejstvom: Trst in Gorica bosta pripadla Italiji, Kaj bomo tedaj storili? Ker zanima to vprašanje Italijane prav tako, če ne bolj, nego nas, moremo nanj odgovoriti le kratko in kar najbolj splošno: delali bomo. Delali smo že doslej in smo dela vajeni. Naše pleme se je vzdrževalo le s svojo zdravo močjo, ki jo je črpalo iz globoke vere v nravni red, ki je visoko vzvišen nad diplomatske spletke. Vzdržali smo se narodno v času, ko bi vse, kar je nezdravega, do življenja neupravičenega, moralo propasti. Okrepili smo se gospodarsko; zadružna misel je tako prepletla naše gospodarsko življenje, da se slovenski gospodarski organizem ne bo dal raztrgati, kakor se narodni ne more razdejati. In Italija naj ve, da se bomo gospodarsko tudi nadalje krepili! Delali smo na kulturnem polju z vso močjo in bomo tudi po tistem dnevu, ko Pariz konča svoje delo. Italijani so nekdaj imeli Danteja, a danes imajo D' Annun-zia ... ker ima vsak narod pesnike in vladarje, kakršne zasluži. Ta čas, ko ;e D' Annunzio metal svoje letake iz zrakoplovov, so pri nas izšle »Podobe iz sani«, in če so letaki mauj vzgojili latinsko pleme, nego bodo ? Podobe« vzgojile naš rod, ni vzrok le v kulturni inferiornosti pisca letakov, ampak tudi v nerodnem dejstvu, da je odstotek analfabetov v Italiji presenetljivo visok, medtem ko je pri nas neznaten. Italijani nc vedo še, pa bodo skusili: Slovenci smo najmanjši kulturni narod Evrope, a nič manj kulturen, nego majhen. Ne bo dolgo, ko bo italijanski zgodovinar zabeležil, da je Italija napravila napako, ko je na pariškem posvetu anekti-rala slovenske zemlje, kakor je moral to storiti Nemec v vprašanju Alzacije-Lore-ne, Kaj se do tistega časa zgodi, ne vemo, A eno vemo: Mi bomo delali! Ustanovni občni zteor zveze. V pondeljek, 5, maja ob 10, dopoldne se vrši v mali dvorani »Untona« ustanovni ! občni zbor J. K. Z. Pravico do glasovanja imajo po pravilih JKZ vsi odborniki, oziroma namestniki okrajnih KZ. Pozivamo vse okrajne KZ, da se ustanovnega občnega zbora zanesljivo udeleže. Pripravljalni odbor. Stara Loka. (Poslanec Brodar.) Ustanovni občni zbor KZ, ; Poljane nad Škofjo Loko, (Poslauec Brodar.) Ustanovni občni zbor KZ, Moravče. (Poslanec Strcin, dr. Stanonik ) Ustanovni občni zbor KZ. Dob. (Dr. Pogačnik, dr. Stanonik.) Ustanovni občni zbor KZ. Blagovica, Krašnja, Radomlje. (Poslanec Sušnik.) Ustanovni občni zbor KZ. Kostanjevica. (Kremžar.) Ustanovni občni zbor KZ. Cerklje na Dolenjskem. (Dr. Sarnsa, Krcmžar.) Ustanovni občni zbor KZ. Črnomelj. (Dr. Šaubah.) Ustanovni občni zbor Kmečkih zvez za Belo Krajino. Žužemberk. (Dr. Jež. dr. Kulovec.) Ustanovni občni zbor KZ. za žužeraberski sodni okraj. Šmartno pri Litiji. (Dr. Brejc, prelat Kalan.) Ustanovni občni zbor KZ. za Litijo. Vavta vas. (Dr. Jež.) Ustanovni občni zbor podružnice KZ. Mirna na Dolenjskem. (Prof. Remec.) Ustanovni občni zbor podružnice KZ, Komenda, (Strcin, Zabret.) Ustanovni občni zbor podružnice KZ. Dolenja vas pri Ribnici. (Škulj, posl Lovrenčič.) Ustanovni občni" zbor podružnice KZ. 91 1 • • PMW i ll ira m Pariz, 18. aprila 1919« Čez par dni pridejo zastopniki Nem-čije v Versaillcs, kjer se jim predložijo mi* rovni pogoji, ki jih jc postavila petorica. Sedaj so ti pogoji šc tajni, Clemenceau in Lloyd George sta izjavila, da ti pogoji ue smejo priti v javnost, dokler niso predloženi Nemcem. Državniki se hočejo na ta način izogniti kritiki. V angleški zbornici so radi tega odločno nastopili proti Llovd Georgeu. Kolikor je prišlo do cedaj v javnost, se zahteva med drug;m tudi, da prepusti Nemčija Saarsko kotlino Franciji ',a dobo 15 let ter da zasedejo francosko čete levi breg Rena. Nemški zunanji minister jc žc izjavil, da Nemci tega nc dovolti ter da nc podpišejo porjodbe, ki bi zahtevala odstop teh pokrajin. Kaj pa bo potem, ako Nemčija nc podpiše pogodbe in ako nc bo hotela odšlo, piti pokrajin in plačati odškodnine? Pred par meseci bi veljal vsakdo, ki bi imel ta pomislek, kot neresen človek. Takrat sc bili zavezniki tako mogočni, da ni mislilo, da bi se mogla Nemčija upirati. Sedaj je Nemčija sicer se mnogo bolj sioka, a. še v večji meri je razdrapana sila zavetnikov. Zakaj to? Premirje z Neinci se je sklenilo na podlagi Wilsonovih točk in mislilo se je, da veljajo tc točke tudi za zaveznike, io je za Ameriko, Anglijo, Francijo in Italijo. A kmalu je nastal razkol med zavezniki, Wilson je obstajal na svojih točkah, Frandja in posebno Italija pa sta jih ob vsaki priliki zatajila. Tudi Anglija ni podpirala Wilsona, posebno radi te^ja ne. ker se hoča držati londonskega pakta, Mir, sprava, pravičnost in ljubezen do človeštva niso vodilna ideja pariške konfcrence, ampak intriga, krivica in sovraštvo. Meseca septembra 1918 jc zavrnil Clemenceau Nemce, ki so se ponudili za mirovno pregovarjanje, češ, da sc nc more z njimi meriti, ker »delijo n a-rode kakor živin o«. Z ozirom na to izjavo se je mislilo, da je C1 en.euceauju narod neka sveta stvar, katero mora pod vsakim pogojem respektirati. V resnici pa jc drugače. Na nas Slovencih se hočejo besede Clemenccauja v nasprotnem zmislu uresničili. Ravna se z nami kakor s čredo živine. Mi naj bomo oni predmet, s katerim naj se odkupi jeza onih držav, katere so zavezniki na drug način preveč oškodovali. Ker zgubi Ogrska na severu in vzhodu preveč, naj sc ji vrže en del Sloven- Peter Zrinski m Fran Krsto Frankopan na morišcu. iti<5k zgodovinskega romana .Urota*. Odlo (Dalje.) Tedaj pride k njima vladni zastopnik Domhofer iz orožarne in jima pripoveduje prav zmedeno, da je izvršil svoj posel, da sta ga popolnoma mirno pcMJušala, ko jima je javil vsakemu posebej, da sla izbrisana iz plemiške maticc, »Kdaj pripeljejo starejšega?« vpraša Molitor. »Jaz mislim, da takoj,« odvrne Domhofer. Na trgu in okoli njega povsod grobna tišina. Sapica izpod solnca je tiho pihljala in donašala mil vonj spomladanskega cvetja in mlade trave z bližnjih livad. Solnce je obsijavalo žc polovico morišča; krvnik je mirno odvil svoj meč. Ljudje po-gledavajo na uro na zvoniku, vrata orožarne in oni meč — mahoma padejo vsi pogledi na nastavek na pročelju orožarne v prvem nadstropju. Na nastavek so prišli mestni sodnik, njegovi prisedniki in zapisnikar kazenskega sodišča Hanugel. Na obzidi" «n de vsi povspeli eden ua dru- Še en trenutek in zaškripajo težka vrata orožarne, vztrepeče mlado in staro, vse privzdigne glavo, krik spreleti po zraku in zopet grobna tišina. Vrata so se odprla, na trg stopita dva siva kapucina sklonjene glave, vsak nosi malo razpelo; za njima gre stotnik von Ehr in deset suličarjev, nato zopet dva kapucina: eden na levi, drugi na desni Petra Zrinskega, ki stopa počasi z razpelom v rokak. Solnce mu venča skrito glavo, valovite črne lase, na modri dolami se bli-ščijo velike toke. Korak za njim gre sluga Taudič in zopet deset suličarjev. Na stotnikovo povelje obstanejo vsi pred orožarno, komaj ko so izstopili iz nje. Zapisnikar kazenskega sodišča prečita obsodbo z nastavka z močnim glasom in javi, da je prišlo pomiloščenje od pre-milostivega cesarja in kralja Leopolda I., da se obsojencu ne odseka desnice. Peter pomisli na Frana in zahvalno pogleda proti nebu. Mestni sodnik zlomi tedaj palčico in jo vrže z nastavka na trg. Na stotnikovo zapoved krenejo proti ruorišču. Vse oči so uprte v Zrinskega, vsi se čudijo njegovemu mirnemu licu, ki kaže neizmerno dobroto ln rnilobo, tako bledo, tako sveto, kajti njegova bledost spominja na ono velikih mučenikov. Iz globukih oči mu iari neka svetla nadzemcljska moč, dokler gredo po trgu, on ne vidi drugega kot malo razpelo, on ne sliši drugega kot besede svojega spovednika, ki ga tolaži, da bo skoraj stopil med blažene na drugem svetu. 2e so pri morišču. Zrinski pogleda krvnika iu njegov meč, pritisne roko na srcc in spregovori tužno; . »Častiti in dobri moj oče, molite k Bogu za mojo domovino. Da bi vedeli, kako je razdejanal Molite za njo!« »Za vse trpeče ,.zmanjka starcu besede od velikega ginjenja. »Molite k Bogu za mojo ženo, za mo-j jo deco!« »Molil bom ,.zajeclja tiho spo-I vednik. »Molite za mojo dušo!« vzdihne Pe-! ter in stopi s trdim korakom na morišče, takoj za njim spovednik in sluga. Krvnik stoji nepremično, meč drži na goli rami. Zrinski obrne oči po trgu, pogleda pooblaščence in pravi svojemu spovedniku: xBolj se ti siromaki boje moje strašne smrti kot jaz.« »-Odpustite vsem ...« »Odpuščam ...« zdrhti Zrinski, poda razpelo spovedniku, sleče dolamo, pomoli jo slugi, potegne iz žepa svilen robec, z zlatom krasno vezen, ogleda ga, poljubi ga in vzdihne z naj\ečis> bolestjo: »Oh. KaUrina moja!,,«« Ura na kapucinskem zvoniku odbije devet, Zrinski poklekne, pogleda proti soln-cu, poljubi svileni robec, ga da slugi in zaprosi: »Jurij, zaveži mi s tem robcem oči. Zbogom, dobri moj Jurij! Ta robec mi je dala moja Katarina na Petrovo pred tremi leti. Njene roke so ga tako lepo ,.,« »Dobri moj knez! ...« zaplaka sluga. »Privzdigni mi lase z vratu na teme in dobro jih zveži. Ako se sestaneš kje z mojo Katarino, z mojo deco — daj jim ta robec, Jurij, ne povej jim, koliko sem trpel .,. Sestaneš sc motoče z mojim sinom ... Trdno zveži,.. Njega mogoče ne bodo uničili..,« Sluga zbere valovite črne lase, v katerih že niso redke srebrne niti, jih privzdigne na teme in njegove solze padajo na nje in na močni in lepi vrat... Ko zaveže oči in lase z istim robcem, se odmakne od gospodarja in pokrije lice z rokama, Zrinski se prekriža, sklene roke, skloni glavo in glasno spregovori: »Bože, sprejmi dušo mojo!« Povsod grobna tišina. Po trgu valovi mil spomladanski vzduh, z vedrega neba sije solnce na sklonjeno glavo in poljublja odkriti vrat... Srca obstanejo: krvnik vihti svoj veliki meč, silno zamahne, meč se zablišči, završi ln zadene Zrinskega ood tilnikom do močni kosti. P »Ur aad« zev v žrelo, da nc bo preveč grizla in da se pomiri. Nadalje je ententa mnenja, da se mora prikupiti Nemški Avstriji. Nemška Avstrija se hoče združiti s svojo materjo Nemčijo. To bi bilo zaveznikom jako neprijetno, in zato jo skušajo odvrniti z vsemi sredstvi. Da se odvrne Nemška Avstrija od tega načrta, naj plača račun Slovenija. Kako stojijo stvari glede slovenskega Primorja, je itak znano. Orlando in Sonnino hočeta imeti celo Pri-morje in še več ter grozita z odhodom, ako se ne ustreže Italiji. Z neverjetno nesramnostjo, polno sofizma in macchiavelizma, trdita, da so njih zahteve pravične in d a so v skladu z Wilsonovimi načeli. Da ni mogoče pričeti z narodom, ki ima take zastopnike, nobenega trajnega skupnega podjetja, je jasno. Italija je največ kriva, da se je notranja sila entente tako močno razkrojila. Ona je prigovarjala Franciji, naj zahteva levi breg Rene, kjer stanujejo Nemci, ona ji je prigovarjala, naj zahtevajo Sarrsko kotlino, vse to pa radi tega, da bi mogla potem pokazati na Francoze, češ: Glejte, ako so Francozi imparjalisti, ako oni zahtevajo kraje, ki so nemški, zakaj ne bi smela i Italija reven-dicirati slovenskih krajev! To jc način italijanske politike. Ob prvi priliki pa bo iskala Italija Hruge zaveznike ter pustila Francijo na cedilu. Zdi se, da ta čas pride kmalu, kajti že sedaj se informira na Dunaju, v Budimpešti in Sofiji. Jako naravne jc, da se bo Italija pobratila ne lc ž Nemško Avstrijo, ampak tudi % Nemčijo, tako da bo zveza segala od Severnega pa do Sredozemskega morja. Kot protiutež temu bloku se bodo napravili drugi bloki držav na zapadu in vzhodu. Stare metode evropskega ravnotežja se bodo začele znova vporabljati in zopet se bo prilagodilo, da ravnotežja ne bo mogoče zopet vpostaviti. Svet bo prijel za orožje in stara pesem o grozodejstvih vojne se bo znova začela. Kaj sledi za nas iz tega? Da še ni prišel čas, da bi položili meč v nožnico, ampak da ga moramo šele sedaj prav previdno sukati. Še ni prišel čas svetovnega miru, narodni brat, ampak sovražnik svojega sosednjega brata. Šele sedaj je prišel čas, da pokažemo, ali. moremo braniti svojo domovino. Naš narod mora posvetiti vse svoje moči veliki nalogi narodne obrambe. V armadi, v močni, dobro disciplinirani armadi leži bodočnost našega naroda. Še ni prišla ona doba, ko moremo služiti domovini »z uma svitlim mečem«, za sedaj velja samo močna oborožena pest. W i 1 -son in njegova ideja o svetovnem miru nista zmagala v Parizu. Pariz je pokopal za sedaj to mogočno idejo in Wilson se bo vrnil po porazu, ki ga je tukaj doživel v Ameriko. Ne pravica, ampak brutalna «ila bo i nadalje vladala svet. Iz Vipave. Letošnja velikonočna procesija je bila zelo žalostna. Izpred oltaria so odpeljali in zaprli mežnarja- Menda je še paganskim Rimljanom hiša božja bil svet kraj in če se je zločinec zatekel vanjo, ga niso smeli zapreti. Pri nas pa ravno nasprotpo. A kaj se je pregrešil? — Kot ponavadi so tudi aa roke, se vzdigne takoj zopet na kolena, krvnik, ves zmeden, naglo zamahne, tudi drugikrat udari krivo, preseka komaj pol vratu. Zrinski se zruši na prsa, se stegne, kri poškropi črno sukno, se zakadi na solncu, mrzel pot 6preleti ljudi naokoli, mnogi preklinjajo krvnika, ki tako muči krščeno dušo. Zrinski te stresa na sukni, se privzdigne, glava mu visi, maje na vse strani, kri bruha iz grozne rane, lasje so se mu razvezali, i oni vise, okrvavljeni s« vlečejo po suknu, in krv-nik, ves iz sebe, besen, zbira lase, lovi glavo, da jo odreže. Ljudje se zgražajo, nekateri kriče, mnogi beže z obzidja. Krvnik končno odreže, odpiji krvavo glavo in odskoči, se nasloni na klado, zadrhti, se krčevito stisne, strašno obrača oči. Sedaj prihiti k morišču onih deset okrinkanih ljudi, raztegnejo črno tukno, veliko, enako največji rjuhi, zavijejo truplo in glavo, puste vse tam in se vrnejo na svoje mesto. Sluga Jurij, prestrašen, se zateče v kapucinsko cerkev. Ne preteče niti četrt ure, vrata orožarne zopet zaškripljejo in zacvilijo. Na trg privedejo kneza Frana na ieti način kot Petra. Tolaži ga spovednrik o. Oton, pa ž Bernardino stopa za njim bled kot smrt. Na obzidju se je zopet nakopičilo sveta. Zapisnikar prečita obsodbo, mestni sodnik zlomi palico in jo vrže z nastavka ud trg. Ko začuje knez, da se mu ne bo odsekala desnica, se malo zgane in globoko oddahne. (Dalje.) letos obesili fantje na zvonik slovensko in papeževo zastavo. Karabinerji so'slovensko zastavo vrgli na tla, mežnarja pa vkle-nili pred altarjem. Tudi dekana so prijemali radi tega zločina, in ga čaka najbrže ista usoda. Italijanski vojaki so se vedli med procesijo tako nedostojno, da se je italijanski vojni kurat zgražal nad njimi. Malo je manjkalo, da ni prišlo do poboja med prebivalstvom in vojaki. Ljudi je tako jeza lomila, da so se komaj premagovali. K slavni božji poti Matere Božje v Logu, ki spada v Budanjsko faro, so pripeljali 16 deklet iz Italije, da bi osrečevale vojaštvo in prebivalstvo, ter jih nastanili v baraki v bližini cerkve, Budanjski župnik Debevec se je menda o tem nepovoljno izrazil, in posledica jc bila, da so prišli karabinerji, so prepovedali vsako nezadovoljnost s takim podjetjem in zagrozili z aretacijo, V Postojni so zaprli lesnega trgovca Jurco, oba, očeta in sina. Vzrok jc neznan. Ljudstvo je zavedno in odločno, ne ukloni ga ne strah, ne slaflkanje. Na svoji strani imajo Italijani samo malo številce gospodičen in deklet, katerim ugaja kosil-ce pri »tenentih« in vožnja v avtomobilih. Vse ostalo prebivalstvo je proti njim po petih mescih okupacije še bolj kot je bilo od začetka, in nič ne prikriva te antipatiie, zlasti ker sedaj jasno vidi, kako sovražijo vsako znamenie naše narodnosti in kakšno gospodarsko in moralno nevarnost pomeni njihovo gospodstvo. Ljudstvo potrpežljivo čaka rešitve, ker ve, da rešitev mora priti, kajti nemogoče je, da bi surova sila traino zavladala nad tako zavednim ljudstvom. Iz neodreSene Jugoslavije. * Nepotrebno razburjenje. Dne 19. marca t. 1. (na dan sv. Jožefa) je delil kaplan v Šempasu pri Gonci občanom v cepkvi spo-vedne listke, ki so bili rdeče barve. Nekdo je v šah omenil, da je g. kaplan delil v cerkvi slovenske kokarde. To je prišlo na uho karabinerjev, kateri so takoj napravili hišno preiskavo pri g. kaplanu, mu razmetali celo stanovanje ter se potem podali v cerkev, kjer so ludi vse preiskali in prebrskali celo tabernakelj v velikem oltarju. Našli seveda niso ničesar in s tem je bila ta zadeva končana v veliko blama-žo Italijanov. Suroveži. Štacijski poveljnik v Šempasu, neki laški stotnik, lazi vedno okoli javnih lokalov in gorje onemu, ki ga ne pozdravlja tako spoštljivo, kot on zahteva^ Nekaj udarcev z jahalnim bičem, je najmanjša kazen. — V Lokvi na Krasu je hotel laški colonello (polkovnik) z revolverjem v roki prisiliti tamošnjo inteligenco, da bi ga ponižno pozdravljala. Naši ljudje se mu niso hoteli pokoriti vkljub vsem grožnjam m nastal je »proces«, kjer jih je mora! nadutež prositi odpuščenja. Žalostna Velika noč. Vesti, ki prihajajo preko demarkacijske črte, pričajo vse, da je naš narod v zasedenem ozemlju praznoval praznike Vstajenja silno žalosten. Ni bilo običajnega petja, ne potikavanja zvonov in ponekod je odpadla tudi procesija, Bila je" to najžalostnejša Velika noč, odkar je izbruhnila svetovna vojna. Težka mora sužnosti je ležala nad cvetočimi pokrajinami, ki je zadušila vsak klic radosti že v kali. Kako Čuti naš narod v zasedenem ozemlju, priča sledeča pesmica, ki se je razširila od vasi do vasi in odkriva težko bol, ki raznva najpriprostejšo dušo. vsužnjenega Slovenca: V vrt primorski se ozrite, kjer slovenski rod ječi. V smrtni boli se topi, divja teža ga mori. Pot krvavi ga zaliva, žalost trga mu srce, vendar pa ljubezen živa za Slovence mu gori. »Hej Slovani!« Na Vogrskem pri Gorici so prišli fantje v gostlno in zapeli »Hej Slovani«. Takoj to jih obkolili kara? binerji in jih odpeljali v zapore v Prvačino. Še tisti večer so se zbrali vsi možje, dekleta in žene in odšli skupno pred »Co-mando di presidio« v Prvačino in prosili, naj se aretirane fante takoj izpusti, Dejstvo je, da je dotični poveljnik fante ret izpustil. Uganka je, kaj naj bi ga nagnilo k tej izredni »milosti«. Iz Opatjega sela in iz vseh kraških vasi, ki so se nahajale na fronti, to Lahi izgnali vrnivše se begunce in jih naselili v Furlanlji. Slovensko govorico Lahi sovražijo in zgodilo te je že več tlučajev, da so aretirali v gostilni slovensko govoreče ljudi ter jih imeli 24 ur zaprte. Tako se je zgodilo n. pr. v Ronkih, kjer to zaprli 3 slovensko govoreče delavce. Barbari! Iz Istre. V Brestu, občina Poljun, je vojaška oblast priredila *hod civilnega prebivalstva in dala na glasovanje predlog o ustanovitvi italijanske šole, ki je bil soglasno — odklonjen. — internacije in izgoni se nadaljujejo z vso brezobzirnostjo. Nove žrtve l»$kega nasilja so: udilelj Babic, žuooik Pola, žuooa BraJkotdiL ^»vto- mik Metod Sironič, gostilničar Ivo Stranic. — V Podgradu so bili aretirani in odpeljani v Trst sodnik Žigon, dve sodni slugi in zemljemerec Werk. Križev pot goriške begunke. Begunka Eliza Furlan je meseca februarja potovala is Ljubljane do Celovca, kjer je imela nekaj obleko in se potem hotela vrniti y Velikovec. Na celovški postaji sta jo pa naznanila vojaštvu Nagele, oče in sin, kot vohunko in povzročila, da je bila na postaji Grabštajn od nemškega Volkswehra aretirana. Orožnik Fobeck ji ie slovensko legitimacijo raztrgal, češ, da je ta papir dober za stranišče in ji povedal, da ne sme v Velikovec, dokler bodo tam slovenske svinje. Vojak Srebre iz Velikovca jo je pretepel in bi jo ubil, če bi ne posegel vmes neki četovodja. Nato so jo odgnali na grad in od tam v Celovec v vojašnico, kjer je bila zaprta 7 dni. Ko jo je zasliševal nemški sodnik v Celovcu, ji je med drugim rekel: »Zaprti boste, ker s Slovenci držite!« Po tem zasliševanju, kjer jj niso mogli njče6ar dokazni, so io odgnali v zapor, nakar je bila dne 1. marca zopet zaslišana, kjer so pričale zoper njo velikovske izda- j j!ce, med njimi Srebre Jožef, Vernik in Pobeck. Vojak Srebr^ je pred sodnikom rekel, da bi jo ubil, če bi jo raše! kje na samem. Odpeljali so jo zopet v zapor, odkoder je bila dne 28. marca po onldrugo-mesečnem trpljenju izpuščena vsled posredovanja deželne vlade na svobodo. V Gorici. Laške oblasti so premestile obrtni referat, ki je bi! prej oddelek glavarstva, na koma.do karabinerjev. Obrtni referat voJl sedaj bivši pi6ar pri glavarstvu, Jussich (JušHčl To renegat je oni. kj odjema našim obrtnikom koncesn«;. Zapomnimo si ga dobro! P. P. Nepravilnost pri oddali lesa iz kočevskih državnih gozdov. Deželna vlada je razveljavila stare pogodbe, katere so sklenile razne slovenske in hrvatske tvrdke z upravo kneže-vih šum radi dobave lesa. Reflektanti na les, posebno sosedje teh velešum, so upali, da bo vlada interesente javno obvestila, da je naprodaj les iz kočevskih kneževih gozdov in da se žage znova dajo v zakup, Saj v stari Avstriji se je naša javnost vedno borila zoper to, da je vlada velike dobave lesa iz državnih gozdov enostavno pod roko oddajala. Deželna vlada za Slovenijo pa gre po isti poti kot stari avstrijski birokrati; les se hoče oddati nekaterim privilcgirancem, katerim so se za par kronic pri 1 m' zvišale cene nad one, ki so jih imeli prejšnji dobavitelji; ti seveda protestirajo, ker bi bili voljni izdatno zvišati ceno, če bi jih opozorili, da se stare cene ne odobrijo; protestirajo pa tudj drugi interesenti, ki sploh niso vedeli o teh zakulisnih kupčijah in so pri volji, udeležiti se ponudbe, ako bi se razpisala. Z javnim razpisom bi se dosegle mnogo večje cene; vlada bi morala interesente javno pozvati, da stavijo ponudbe, ako ne celo les na javni dražbi prodati, Gre za ogromne kvantitete lesa. Kako da družba Vel, Gora in Rus ter Co. uživajo te pred-nostj prj deželni vladi? Proč $ starim sir stemom in staro korupcijo! Pozivljemo deželno vlado, da te dobave javno razpiše in sistira oddajo pod roko, Hiemenfo! Zadnjič smo z veselim zanimanjem č!-tali, da je dospela velika pošiljatev raznih potrebščin, katerih nam je med časom vojne polagoma skoraj docela »manjkalo, v Solun in na Reko, da so te potrebščine namenjene za naše kraljestvo in da »e bodo oddajale v prosti trgovini pod državnim nadzorstvom. Močno potrebno se nam zdi. že sedaj naglašatj, da smatramo način, kako naj s vrši to državno nadzorstvo nad prosto trgovino, za eminentno važnost. Le kak kratkovidnež bo smatral tako nadzorstvo za nepotrebno zlo. V prvi vrsti moramo povedati kar odkrito, da igrajo prvo violino pri nas v gotovih branžah (manufaklura, drobnarija) še vedno ljudje, ki niso naše krvi, in ki mislijo, da bodo tudi še naprej med nami do-minirali kakor kralji in prezirljivo se po-smehovali slovenski njih »konkurenci.« Le v nekaterih važnih strokah se je žilavosti slovenskega trgovca posrečilo, da se je emancipiral in spodrinil nemško nadvlado, (kolonijalno blago, droge). Pri nas bo torej vlada hitro spregledala in znala stvari tako urediti, da bo za našega človeka prav, kajti je nj danes pri nas Slovnncih trgovske stroke, kjer bi ne bilo dosti vrlo sposobnih in poštenih naših ljudi, ki jim tudi sleherni slovenski konzument zaupa. Težko pa bo ta stvar šla na Hrvatskem, v Bosni in Slavoniji. Tam doli je skoro vsa trgovina v rokah pravih krvosesov-židov, ostankov stare Ogrske in Avstrije. Državno nadzorstvo bo ob prevUkii izvršitvi raz* daljataujia iaalo ii&u siku? tatavac gceel, kajti v najvitalnejšem interesu države je, da se potrebščine dodelijo solidnim našim trgovcem, ki jih bodo res znali oddajali Erebivalstvu po predpisanih cenah. Država o imela zabraniti vsako zakulisno trgovanje in kdor pozna lam uoli stranpota »tr- Žovskih« navad naših Židov, tq bo vedel, a je to mogoče, če se vlada ne odloči k najenergičnejšim korakom in če kratkoma-lo ne iztrebi zlo s korenino vred! O tem ,e vredno razmišljati. Razna poročila. Boji na Koroškem. Ljubljana, 26. aprila. Ljubljanski dopisni urad poroča z dno 26. aprila ob devetih dopoldne iz uradnega vira: Dne 25. aprila popoldne so streljali Nemci s puškami na na*e postojanke pri Dulah. Mi . smo odgovarjali z ognjem. Nemška artile-rija je nato obstreljevala Kamen. Rumunska kraljica v Zemunu. LDU, Lyon, 26. aprila. (Brezžično.) Iz Belgrada javljajo: Rumunska kraljica je dospela s posebnim vlakom ob dveh popoldne v Zenjun. V pristanišču jo je sprejel princ regent Aleksander. Kraljica je nadaljevala ob treh potovanje proti Oršo-vi in Bukarešti. Odpeljala se je po Donavi, dočim je posebni vlak odšel preko Segedina v Oršovo, pdkoder bo vozil kraljico dalje proti Bukarešti, Vprašanje Banata. LDU, Bern, 26, aprila. (ČTU.) Lista »Nouvelle Correspondence« se javlja iz Bukarešte preko Pariza: Tukajšnji politični krogi izjavljajo, da bi bili prijazni mejaški odnošaji med Rumunijo in Srbijo ogroženi, ako se prizna Srbiji tudi le del Banata. Minister za Transsylvanijo v kabinetu Bratianu je izjavil, da ne dopusti, da bi se ustanavljale kjerkoli v Banatu srbske naselbine, ker je Banat poponoma rumunski. Železniška zveza Reka—Dunaj. LDU Lugano, 26, aprila. (ČTU) Po poročilih italijanskih listov se železniška zveza med Reko in Dunajem v najkrajšem času zopet otvori. Začasno naj vozila po dve dvojici brzovlakov z 20 urno vožnjo in sicer na obe strani. Nadalje se upelie na dan po en tovorni vlak, Dogodki na Bavarskem. LDU. Berlin, 26. aprila. (DunKU.) Bamberški poročevalec lista »Berliner Tageblatt« javlja: Politik demokratske stranke, kateremu se je posrečilo ubežati iz Monakovega, je pripovedoval, da so špartakovski vojaki grofa Arca, ki je umoril Kurta Eisnerja, izvlekli iz klinike in ubili. Minister Auer, ki je bil pri atentatu v deželni zbornici težko ranjen in sedaj polagoma okreva, je nato zapustil kliniko, ker je bilo tudi njegovo življenje ogroženo, — Mnogo prebjvalcev okraja Bavaria, kjer stanujejo premožni sloji, so patrole rdeče vojske, ki hodijo od hiše do hiše, aretirale. Nekaterim teh aretirancev se je posrečilo, da so se odkupili z večjimi vsotami denarja, LDU, Berlin, 26. aprila. (ČTU.) O položaju na Bavarskem ni skoro nikakih poročil. Monakovo je popolnoma odrezano. Vladne Čete se ojačujejo. Njih glavni stan je v Augsburgu. Politične novice. -f Važno posvetovanje. V torek, 29. aprila ob pol 8. zvečer se vrši v knjižnični dvorani K. T. D, posvetovanje zaupnikov SLS v Ljubljani. Vabimo klub občinskih svetnikov SLS, zastopnike krajevnih odborov SLS v Ljubljani in člane izvršilnega odbora SLS. Bogumil Remec, pčdnačelnik SLS. -f Nadstrankarji. V petkovi številki ste prinesli notico iz učiteljskih krogov, kjer s« nekdo zavzema za nepolltike. Upravičena je zahteva, da naj ng^ boda na vodilnih mestih šolstva politiki po poklicu. Toda to misel je treba nekoliko popraviti, ker se pod tem refrenom le pre-rade skrivajo — dvoživke, to je oni ljudje, o katerih je že dr. Krek rekel, da so najbolj zoprni. Ako trdi učitelj, da je za krščansko vzgojo, pa se ne upa biti član učiteljskega društva, ki ie zavzema za versko vzgojo — kdo je ro? Čp je nekdo član »Zaveze«, pa zabavlja čez isto »Zave« zo«, a se ne upa tega na pravem mestu — kdo jc to? Če nekdo pri naših moieh prodaja svoje versko prepričanje, v isti sap« pa piše »strokovne« čltnke v »NiroJu«, ali ni lo vzor dvoživke, živa primera značajnosti, ki jo ie znala vzjjaj«ti poV«j*a država. Na vseh vodilnih mest;k v j«v»o-sti moramo zahtevati pravičnih in objektivnih mož, toda od vsakega intcV«*M»« moramo zahtevati prepričan,a. z'at# pri vzgoji in pouku — rabimo mot, ki s« n« bojijo pokazati svoje barve. Ljukfc mora biti odkrit in pošten na-proinik, W»-kor pa potuhnjeni dvoživka. *»'- no dvoživkarstvo nas le pfivtule v itato miaiaiio v javnem iivlieatu. Naia dr- žava rabi mladih in duSevno čilih mož. Tudi klic po strokovni organizaciji brez vsake kulturne barve prihaja najglasneje od onih, ki jim je cilj — duševna lenoba in komodno življenje. -f- Pretepi se obetajo. Včerajšnji »Slovenski Narod« piše pod naslovom »Hujskači« med drugim: »Hujskače je treba pometali iz javnih lokalov. Naš človek, utrujen od dnevnega dela, gre zvečer na čašo vina, tam pa sedi brezposelna banda hujskačev, ki zabavlja nad vse, kar je komu svetega. Mi mislimo, da je dolžnost poštenih državljanov pometati take ljudi ven. Mesto policije je najboljše po Čopovi metodi prisoliti jim par klofut — in če to ne zadostuje — še kaj drugega. »Straža kralja Matjaža« bo imela morda par dni dela — potem bo mir,« Nam se zdi, da »Straža kralja Matjaža« zabavljanja z »venbacitelji« ne bo odpravila, pač pa spremenila zabavljače v pretepače. Od-kdaj se zidajo države s pretepaškimi gostilniškimi organizacijami? Če bodo imeli tudi zabavljači toliko samoraslih misli in organizatoričnih načrtov kakor »Stražniki«, bomo doživeli lepe čase! -f- Ljudsko glasovanje na Koroškem. Na laž smo postavili naše Nemce z zadnjim ljudskim glasovanjem. Ljudstvu je treba dati le prostost, potem pride njegova prava volja na dan. Pod nemškutarskim jarmom je bil slovenski kmet in delavec odvisen od svojih zatiralcev. Zaradi vsakdanjega kruha je bil primonvn tako glasovati, kakor mu je narekoval njegov nem-škutarski gospod. To smo čutili pri vsakih volitvah, in zato je narodna stvar vedno bolj nazadovala, kljub temu, da so se slovenski voditelji — in to popolnoma brezplačno, da pogostokrat z lastnimi mnogimi žrtvami — na vse mogoče načine trudili za ubogega slovenskega trpina. Nemec je pač imel vso moč in vsa sredstva v svojih rokah, V takih razmerah se jc vršilo ljudsko glasovanje tudi še sedaj v tistih krajih, kjer že vlada nemški bajonet, za to pa tako malo slovenskih glasov. Junaki so bili oni naši bratje v od Nemcev zasedenih kraiih slov. Koroške, da so se upali v senci bajonetov izjaviti za Jugoslavijo. Ravno plebiscit na obeh straneh koroške fronte je razblinil vse pomisleke, češ, da koroški Slovenec ni zaveden, na laž so postavljeni koroški Nemci, ki še vedno trdijo, da koroški Slovenci nočejo ničesar slišati o delitvi Koroške, in da hočejo v »miru« živeti z nem-Ikimi sodeželani. Naj govorijo številke! Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli v krajih, ki so sedaj zasedeni od Jugoslovanov 31.322 Slovencev in 6690 Nemcev, sedaj je pa glasovalo ja Jugoslavijo 33.957 Slovencev, torej za 2.635 več, kakor pa leta 1910, tako da ostane Nemcev samo še 4.055, in še od teh se jih je izjavilo za Nemško Avstrijo samo 631, Približno enako — morda malo manj ugodno — bi bilo glasovanje tudi v od Nemcev zasedenem delu, kjer prebiva po zadnjem ljudskem štetju še 59.173 Slovencev, Zgorajšnje številke jasno govorijo, da hoče biti tudi koroški Slovenec dober Jugoslovan, samo prostost se mu mora dati. -f-' Radgona. Razmere pri nas ob meji so postale zadnji čas naravnost neznosne. Za aprovizacijo od naših vojakov zasedenih krajev se ne briga popolnoma nikdo, posebno za kraje, ki so pripadali poprej radgonskemu okrajnemu glavarstvu. Prebivalci so po veliki večini revni viničarji, ki so ves &as vojske bili navezani na aprovizacijo in sedaj, odkar pripadajo Jugo-ilaviji, še niso dobili niti enega kilograma moke, niti kosčeka sladkorja. Nemška agitacija je neznosna, njeni uspehi seveda pri takih razmerah uničujoči za nas. Potovanje v Jugoslavijo nam je zabranjeno, ker bo vse naše oblasti mnenja, da spadajo ti kraji pod Nemško Avstrijo. Koliko sc nagi ljudje nadlegujejo z raznimi propustni -cami in potnimi listi, sc ne da povedati. Vsak dan pridejo novi predpisi in nove odredbe, ki pa vse skupaj ne veljajo nič, ker ie pri njih nikdo ne spozna. Ljudstvo je več kot vznevoljeno. Ako kmalu ne pride pdpomoč, naši zaupniki ne morejo prevzeti nobene odgovornosti. Na tak način ti sami vzgojujete boljševike. Gospodje, dvanajsta ura jc že, bojim se le, da je veliko, veliko zamujenega. Najkrajši čas bo pokazal, če že ni zamujeno vse. '-f Da ne bo zmanjkalo papirja. Naša cenzura hoče časnikarje zdresirati tako, da bodo v bodoče priobčevali samo naslove svojih člankov. Ako se hoče kdo prepričati, naj vzame v roke belgraski »Tipografski Glasnik« od 5, t. m. in tu bo bral na prvi strani: »Noša prva reč«, »Naše žrtve«, »Ujedinjenje tipografskih organizacija«. Na drugi se lahko malo dlje pomudi, a na tretji nam ne preostane drugega kot »U organizacija.« Vse drugo je belo. Dnevni novi««. •— Siavje spomina Zrinskega in Fran-kopana v Zagrebu, Slovenske kulturne ne- Eolitične organizacije so na svojem sestan-u sklenile, du sc udeleže slavja vsaka po treh zastopnikih in polo26 dva venca na ifeflb borile e v i* jugoslovansko svobodo. Zastopana so bila; Slovenska Matica, Muzejsko društvo, Ciril Metodova in Leonova družba, Sokolska in Orlovska Zveza, Slovenska Ženska Zveza, Splošno slovensko žensko društvo in Slovenska krščansko so-cijalna Zveza. Izvolil se je odbor, obstoječ iz gospodov dr. Fr. Ilešiča, dr. Fuksa in Jožeta Pirca, ki vse potrebno oskrbi za častno udeležbo iz Slovenije. Slavje se vrši v sredo, dne 30. aprila, ob 9, uri dopoldne v Zagrebu. Iz Ljubljane vozi posebni vlak v sredo ob pol 4. uri zjutraj z glavnega kolodvora, vrača se isti dan ob pol 7. uri zvečer. Vozni listki se dobe pri vseh kolodvorskih blagajnah do Zagreba. Vozne cene so znatno znižane, in sicer za I, razred t j a 38 K 18 vin., II, razred 22 K 73 vin. in III. razred 14 K 85 vin., tako je omogočena udeležba tudi manj premožnim, tem lažja bo udeležba za korporacije, posebno za one iz krajev Štajerske in Kranjske ob progi južn železnice. Skrbimo torej za častno udeležbo, s katero izkažemo čast spominu velikih Jugoslovanov in simoatiie in bratskemu hrvatskemu narodu. Vsako društvo in vsak posamezni udeležnik naj naznani svojo udeležbo gotovo do torka do 11. ure dopoldne: Dr. Fr. Ilešič, Zarnikova ulica 9, in to zaradi vlaka in kosila. Korporacije naj pridejo z zastavami. Slovenci! Pohitimo v Zagreb h tfrobu Zrinsketfa in Fr»r>konina! — Orli in slavlje Zriniskega in Fran-kopana v Zagrebu v sredo 30. aprila 1919. Predsedstvo Orlovske Zveze se po zastopstvu udeleži slavlja. Odhod s posebnim vlakom v sredo ob pol 4. uri zjutraj. Bratje, posebno oni iz krajev ob južni železnici, pridružite se v krojih in z zastavami našemu zastopstvu. Potni stroški s prehrano vred ne presegajo zneska 50 kron, zato v tem oziru ni tolike ovire. — Predsedstvo. — Muzejsko društvo za Kranjsko. Občni zbor muzejskega društva za Kranjsko se vrši v torek, dne 29. aprila 1919 ob 4. uri popoldne v muzejskih prostorih. Ker naj se ustanovi društvu nova smer, je želeti, da se društveniki udeleže čim najštevilnejše. — Katol, del. društvo Jesenice priredi v nedeljo, dne 27. aprila t, 1, popoldne ob 3, uri v > Delavskem domu« na Savi igro s petjem in godbo »Mala pevka« in zvečer ob 8 uri istotarn noviteto »Veriga« F. S. Finžgar. Vabljeni so vsi, posebno tujci k najobilnejši udeležbi. — Stsritrg pri Ložu. Pomladi v dolino komaj čakamo in je le še ni. Sv. Jurij je minil, pa vedno občuten mraz in sneg. Burja brije. Voda je po stari navadi poplavila naše polje, in bojimo se, da bo setev uničena. — Vkljub temu imamo od Božiča semkaj drugo pomlad, katere smo iz srca veseli. To je naša krščanska kulturna organizacija, ki se je zbudila iz dolgega spanja med svetovno vojsko in se lepo, nadebudno razvija in utrjuje. Precej odpora je bilo treba premagati; saj je to umevno zlasti pri moški mladini, ki se je zmučena vrnila z bojišča. Toda trud ni bil zastonj. Sad zori. Slov. izobraževalno društvo šteje že nad 200 članov, knjižnica se je uredila in pomnožila. Mladina se je pridno poslužuje. 50 Orlov, poštenih, postavnih in nadebudnih mladeničev pridno telovadi. Pevski zbor — nad 40 članov — je že izvež-ban za najtežje skladbe; poživil se je tudi tamburaški zbor. Dve igri: »Naša kri« na Svečnico in »Revček Andrejček« na praz-niški ponedeljek, ki zahtevata cd igralcev veliko, sta se igrali nad vse pričakovanje dobro. Glavne vloge ao bile v veščih rokah in igrane brez pogreška, deloma umetniško, Na to sme biti društvo ponosno. Dvorana je vselej nabito polna, in ima občinstvo res dovolj duševnega užitka. Skrbi se tudi za vsestransko izobrazbo pri rednih sestankih, in kažejo možje in mladeniči veliko zanimanje za temeljna kulturna, socialna in tekoča vprašanja. Upamo, da dobimo iz teh vrst značajnih bojevnikov za krščansko socialna načela. Mladina naša! Bog naj te blagoslovi! Zavedaj se, da si na pravi poti za srečno bodočnost našega naroda. — Galicija (Koroško), Za šolarsko knjižnico nima tukajšnja šola niti ene slovenske knjige. Ker od krajnega šolskega i sveta nimamo pričakovati v tem oziru ni-kake izdatne pomoči v doglednem času, ' se obračamo do vseh prijateljev mladine s prošnjo, da nam pošljejo nekaj knjig, ki bi jih lahko pogrešali in ki bi bile primerne za šolarsko knjižnico. Dobrodošli bi nam bili tudi denarni prispevki. Vsi eventuelni darovi naj se blagovolijo poslati šol, vodstvu v Krejancah, p. Galicija, Koroško, — Proti tujcem v iinancl in industriji. Sarajevska »Jcdnakcst« prinaša pregled tujih zavodov v Bosni in Hercegovini. Kon-statira, da so v rokah tujcev najjačji denarni zavodi in vsa podjetja za eksploatacijo gozdov, vsa zavarovalna društva in vsa ostala večja podjetja, Pozivlje merodajne činitelje, da Čimprej vzamejo v pretres ta vprašanja. — Zbiranje vojnih matic in vojaških cerkvenih predmetov. Po poročilih vojaških duhovnikov so sc za časa poloma avstroogreke armade in združenega dr-fcavrega preobrata coraatfubili racni sin- žbeni predmeti vseh ver, kakor vojne kapelice, vojne matice, cerkveno - službene knjige in spisi in drugo. — Taki predmeti tvorijo narodno bogastvo in obenem često vsebujejo podatke o umrlih in padlih vojakih. Občinstvo se vabi, da pri zbiranju sodeluje in o zasledenih stvareh obvesti neposredno vojni superijorat v Ljubljani. Cvetlični dan ob koncu meseca. Narcise so me prijazno pozdravile, ko sem se zbudil.,. Narcise so se mi smehljale na nočni mizici in rai pričarale sanje o svatlih glorijolah, o zlatokodrih dolgih angelih z rdečimi ustnicami, in ko sem se popolnoma zdramil, sploh niso bile narcise, empak papirnate cvetlice. Ko sem si bil svest dejstva, da leže na moji nočni mizici, sem hitro odprl Mohorjev koledar, če ni mogoče danes moj god, a ni bil. Globoko sem sc zamislil, dokler me ni prestraši! telefonski zvonec, ki je nenadoma zabrnel. Planil sem k telefonu, po katerem so mi sporočili, da so prepričani, da nosim v prsih gorkočuteče srce za rašo akademsko mladino in so mi vsled tega poslali narcise in zato upaio, da bom s knkn malenkostjo prisneval za utešitev bede in pomanikania. G'as, ki mi ie to nazmnil, je bil ze'o sladek in brnel v melodičnem ritmu, tako da sem skleoal, da imam opravila s kako visoko dobrodelno damo in sem se nehote poklonil. Odgovoril sem s poetičnim zanosom, da se bom gotovo odzval in da mi je ve'ika čast in da ... Torej izpraznil sem svoi nabiralnik in poslal denar po hišniku. Narcise sem vrgel stran; zakaj, prvič, to niso bile narcise in, drugič, sploh ... Ker moram biti ob dvanajstih radi nervoznesti pri zdravniku, sem se oblekel in stopil na cesto s priietno zaver'io, da nosim v prsih gorkočuteče srce za bedo in pomanjkanje. Toda, kdo poniše moje veselje! Ljubljana je plavala v morju rumenih, rdečih in belih rož in ie imela v prsih gorkočuteče srce za bedo in pomanfkanie. Vsak postrešček je imel cvetlico v gumbnici, bil je videti kakor preoblečen vseučiliški profesor in v prsih je ime! gorkočuteče srce za bedo in pomanjkanje. Mislil sem si: danes je čudovit dan. Zdravnik mi ne bo ničesar storil, ker ima rumeno cvetlico in gorkočuteče srce itd. v prsih. Danes bi šel lahko brez vse nevarnosti h kakemu odvetniku, ker ima ... no, da. Vsak državni pravdnik bi se ti danes dobrohotno nasmehnil do zadnjega policista. Zakaj vse, vsi ljudje s cvetlicami v gumbnicah, vse ocvetličene dame imajo v prsih g. s. za b. i, p. V teh mislih sera dospel na Stari trg (t. j, po italijanski sodbi kraj nakopičenih konzonantov), kjer sem nenadoma zaslišal za seboj drobne korake dame, ki je vihtela v levici rumeno cvetlično grmičevje in v desnici, kakor da ta ne ve, kaj dela levica, rožljala s kositernim nabiralnikom. Pospešil sem korake, ker po zdravniški trditvi storim vedno najneprikladnejše in najnasprotnejše dejanje pri vsaki priliki, kadar je treba, da kaj realiziram (v tem slučaju gorkočuteče srce), Zato sem si rekel; Ne! Ne dam ničesar več! Sem že dal, kar sem mislil! Več naj dajo vojni dobičkarji! — Skoro sem že dobrodelni dami srečno ušel, kar se pojavi od nasprotne strani druga plemenita dama in mi sramežljivo smeje pomoli rumene cvetlice pod nos. V hipu sem bii pravljični junak, ki je padel v vodnjak in videl nad seboj kačo in pod seboj ali kako že in tako dalje. In ker je ravno mimo Zalaznika peljala električna, sem hotel planiti v voz, da bi v breznarcisni dalji našel mini in balzama. Toda sramežljivi, neizprosni nesramnosti plemenite dame je bilo videti, da vse to ne bo pomagalo in da bi me končno tudi v tem slučaju prisilila kupili narcis. Vdal sem se torej in sem kupil cvetlico. Zarumenel sem jo skril v žep in sem se odstranil, In če se mi je bližala pestro-barvna dama, sem izvlekel stvar iz žepa in jo držal kvišku. A bilo je vseeno preveč i za moje slabe živce. Obšel me je strah. { Vsled pestrih cvetličnih barv sem oslepel. I Padel sem v kavarno. Nasproti mi je sedel gospod, ki je imel deset cvetlic v gumbnici. Zasan:al sem cvetlični .sen, Nenadoma pa sem potegnil iz telovnikovega žepa revolver, ga pomolil gospodu pod nos in kričal: »Čc ne greste takoj na ples, ki se vrši tam in tam in ne zapravite ondi 10 odstotkov svojega premoženja, vas na mestu ustrelim!« Kaj se je nato zgodilo, ne vem; vem le, da so me aretirali in sedim sedaj v policijski stražnici. — Vendar pa imajo danes ljudje gorkočuteče srce v prsih in moj zdravnik mi bo gotovo pomagal, D. LlcibllansSc« novice. lj Družabni klub, odsek za turistiko, priredi d~nes popoldne i?', i k Sv. Jožtu. Zbirališče p-ad odhodom vlak« M trt na 12. uro na koknlvoru. lj Slomškkova zveza. Literarni odsek ima sejo v ponedeljek, 28. t. m. ob pol 6. uri popoldne v društveni sobi. lj Pevska vaja za Vodnikovo slavnost v ponedeljek ob osmih zvečer v društveni sobi na Jurčičevem trgu. Udeležba obvezna, Pevovodja, 1 Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da sc nahaja društvena pisarna od danes naprej v Gradišču št. 17, I. nadstropje, lj Tisti delavci in delavke iz bivše jlubljanske predilnice, ki so bili navzoči meseca junija 1894. ob izletu predilniške-ga delavstva na Šmarno goro, in tisti delavci, ki so se udeleževali pripravljalnih posvetov za ustanovitev »SloV. katol. del. društva« v*stanovanju rajnega dr. Kreka, se naprošajo, da naznanijo »Jugoslovanski strokovni zvezi«, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstro '"je, ustmeno ali p:smeno svoj sedanji naslov. gledišč. D~ama. Dne 27. aprila, nedelj , popoldne: »KroiačeV junaček«, Abon. C 43, Dne 28. aprila, ponedeljek, popoldne: »Veriga-, akad. Izven abon. Dne 29 aprila, torek: »Tu^omer«, znižane cene Izven abon. Dne 30. aprila, srecla: »Moč teme«, delavska predstava. Izven abon. Dne 1. maja, četrtek, popoldne: »ICro-jaček junaček«. Abon. B 48. Dne 2. maja, petek: Revolucija«. Abon, A 38. Opera, Dne 27. aprila, nedelja: »Slovaška prin-eska«. Izven abon. Dne 28. aprila, ponedeljek: Zaprto. Dne 29. aprila, torek: »Manon«. A 3/40. Dne 30. aprila, sreda: »Prodana nevesta«, delavska predstava. Izven abon. Dne i. maja, četrtek: »Mamzell Ni-touche«. Izven abon. Dne 2. maja, petek: Zaprto, pr Koncert gdč, Minje Tontšinske. Ni bilo prav, da je bilo skoro polovico dvorane prazne. Menda ima en del ljubljanskega občinstva več smisla za »Evelino«, ki se je ob istem času izvajala v gledališču, kot pa za resne umetniške koncerte. — Gdč. Minja Tomšinska je izredna umetniška moč. Njen inštrument ni sladek kot je kakega Jaroslava Kociana, niti nima tiste mehke miline kot Ondfičkov, pač pa je poln krepke energije in silne odločnosti, ki celega človeka potegne za sabo. Izredne tehnične težave preleti umetnica igraje. Nr.jboli sijajno je izvajala zadnji dve točki: Hubayevo ;>Fantazijo« na motive iz opere »Carmen« in Wicnawskega »Spomin na Moskvo«. G. Niko Štritof je vse točke zelo diskretno spremljal — Naj bi veliko mlado umetnico še večkrat imeli priliko slišati v Ljubljani. — F. Z. pr Slovenski Korotan. Izšla je v Ce-Vjvcu knjiga: Slovenski Korotan. Knjiga na kratko, a jasno predstavlja sliko Slovenske Koroške. Knjiga je za vse Slovence in Jugoslovane sploh velikanske važnosti. V knjigi je v kratkih obrisih načrtan ves zgodovinski, kulturni in gospodarski razvoj Komške (dežele) od nekdanjih časov pa do dandanes. V knjigi najdeš vse: zgodovino naše zibeli — stare Karantanije, v knjigi dobiš — in to je najvažnejše — natančno opisano stanje, v katerem so koroški Slovenci. Tu najdeš pravo število, koliko je koroških Slovencev, kakšno zadružno in prosvetno (društveno) organizacijo imajo, in kakšna je, oziroma bo njih bodočnost, ako pridejo pod Jugoslavijo ali Nemško Avstrijo. Knjiga jc z eno besedo: velein-teresantna, ker nam enkrat v celi podobi razkrije cclo Koroško. Vsak zaveden Slovenec in Slovenka mora danes to knjigo poznati — brati. — Še več! Knjiga Slovenski Korotan je potrebna tudi našim srednješolskim profesorjem, ljudskošol-skim učiteljem in vsem drugim Slovencem, ker le na podlagi knjige Slovenski Korotan morejo profesorji in učitelji podali svojim učencem pravo sliko o našem najsevernejšem delu (meji) Jugoslavije (države). Knjigo pa potrebujejo, oziroma bodo potrebovali vsi naši javni zastopniki (politiki), vsi naši trgovci, potniki, ker v njej najdejo vse, kar potrebujejo, da racijonelno in do-bičkanosno izrabijo svoje političnogospo-darske, oziroma tigovske interese. Knjigi sta pridejana tudi dva zemljevida, ki jasno predočujeta slovenski živelj v Slovenskem Korotanu. — Kni;ga se naročuje v Jugoslovanski knjigarni in po vseh slovenskih knjigarnah in velm z obema zemljevidoma skupaj samo 6 K. — Čisti morebitni dobiček je namenjen za vse slovenske vojne invaMde (pohabljence). — Naročla sprejemajo vse slovenske knjigvnc. Naroči se 'anko tudi r>ri •■>. dr. Ferd. Mullerju, odvet-( niku v Lju' !;;ini. —• Pro«';i»o vne slcvetisk« liste sa tionattsek* Stran 4. SLOVENEC, <3nfc Vt, aprfta 1919, Itev. Odmevi Wllsonoue note. WILSONOVA NOTA. LDU, Bern, 25. aprila. Jugoslovanski iskovni urncl v Pirizu poroča; Wilson je ia naslov mirovne konference jzdal na-.topno noto; Z ozirom na cminentno važ-iost vprašanj, o katerih sc sedaj razprav-ja, in na potrebo, da s« kolikor mogoče razjasnijo vse okplnosti, ki bi mogle vplivati na rešitev teh vprašanj, naj bi na-itopna izjava pripomogla k ustanovitvi tončnoveljavnega naziranja o teh proble-nih in pomagala najti zadovoljivo rešitev, — Ko je Italija vstopila v vojno, je ta ko-,ak storila na podstavi točno očrtane, to-la tajne pogodbe z Anglijo ip Francijo, sogodbe, katero poznamo dan«s pod imc-jom londonski pakt. Od tedaj pa so je ce-otna slika položaja popolnoma izpremc-lila. Mnogo drugih držav, velikih in raa-ih, je vstopilo v borbo, ne da bi poznalo sincnjeni tajni dogovor. \vgt ro-Ogrska nonarhijs, na čijc troške hi sc v primeru smage zaveznikov moral realizirati lon-lonski pakt, je razbita na kose in ue oh-»toji več. Da, ie več! Razni deli monarhije — Italija m vsi nj«mi zavezniki priznavajo i o — se morajo izobraziti v neodvisne države in stvoriti narodno zvezo ue z državami, ki so še nedavno bile naš eovražnik, impak z Italijo samo in z drčavanu, ki so j fej veliki vojni ?:t svobodo stale ob stra-ai Italije. Zagotovili bomo tem delom biv-ie monarhije toliko svobode, kolikor sa-nim sebi. Spadali bodo morda med najmanjše države, toda njihove interese bo ;reba varovati prav tako vestno kakor ne največjih sil. Vojna se je končala s :em, da smo Nemčijo dovedli do premirja n miru na podstavi jasnih in nedvoumnih načel, ki naj ustvarijo nov družabni red, red prava in pravičnosti. Na teh načelih -e mir z Nemčijo ni samo zasnoval, ampak !udi izoblikal. Na podstavi teh načel se jo tudi izvedel. Ne moremo od tc velike skupščine velesil v trenutku, ko propunira .n sklepa mir z Avstrijo, zahtevati, da naj ia podstavi povsem drugačnih načel jstvari novo podlago za ustanovitev ne-sdvisnosti iu prava v državah, ki so prvotno tvorile Avstro-ogrski imperij in v Jržavah balkanske skupine. (Nadaljevanje pride.) V PARIZU NE OSTANE NOBEN ITALIJANSKI DELEGAT. LDU Pariz, 25. aprila. (DKU) Kakor iavlja Agence Havas -t, ne ostane od italijanske delegacijo noben član v Parizu. Luzzatti jc naslovil na Clemenceau-ja brzojavko, v kateri ga prosi, naj se zavzar me za to, da dobi Italija glede svojih zahtev, ki pomenjajo itak minimum narodnih pravic, zadoščenje, ITALIJANI PROTI WILSONU. LDU. Rim, 26. aprila. (DKU.) = Messar ggero« piše: Italijanski narod bo z zadovoljstvom sprejel številne izraze simpatije v Franciji in Angliji zoper Wilsonovo izdajstvo, Predsednik Wilson si je dovolil majhen rop ua škodo Italije, ker je menil, da so Italija ne bu mogla upreti, ker po-'rebuje žita in premoga iz Amerike. Postopanje Wilsona jc brez primere v zgodovini. Upajmo, da bodo vsi narodi obsodili njegov čin, Francija in Anglija ne smatrate pogodbe za kos papiria, potem nc bosta podpisali miru brez sodelovanja Italije. — ■Popolo Romano« izjavlja, do jc Italija zvesta svoji vladi. — Socialistični »Gior-nale del Popolo piše: Nihče v Italiji no bo hotel sprejeti miru, ki ga predlaga Wil-son. Uspehov zmagi, nc smemo izgubiti, Snežnik naj bo meja. LDU Pariz, 24. aprila. (DKU) Agcnc«. Havas poroča: Ministrski predsednik 0r» lando je v iziavi, ki jo je izročil časopisju, nadalje izvajal, da kraj vsega velespošlova-nja z vso trdnostjo smatra ugovor, ki ga je predsednik V/ilson v svoji poslanici o načelih izrazil glede italijanskih zahtev, za neupravičen. Poslanica trdi, da bo Italija potom privolil, ki jih dobi, dosegla stene Alp, ki tvorijo priroden branik. To privolilo je velepomembno le tedaj, ako vzhodno krilo tega branika nc ostane odprto ln ako poteče meja ob gori Monte Nevoso (Kranjski Snežnik), ki loči vode, katere teko v Črno morje, od onih, ki se iztekajo v Sredozemsko morje. To je ona gora, ki so jo La-tinci sami imenovali Limes italicus, odkar se je v narodovem čuvstvovanju in v njegovi zavesti zoblikovala prava podoba Italije, Brez tega stražarja bi bila v tem veličastnem naravnem alpskem braniku nevarno zevajoča vrzel in raztrgana bi bila politična, zgodovinska iu gospodarska enota, ki jo tvori Istrski polotok. Mislim, da mora tisti, ki sme s ponosom trditi, da je svetu oznanil pravo proste samoodločbe naradov, to isto pravico priznati tudi Reki, temu staremu Italijanskemu mestu, ki jc razglasilo svoje italijanstvo. še preden so so mu bližale itali anske vojne ladje, in Izpričalo, da si je stoletja in stoletja ohranilo zvesto narodno zavednost. Kdor bi hotel tajiti to pravico zgolj zaradi tega, ker gre po njegovem mneniu za sorazmerno malo občino, bi ustanovil, da se kriterij pravice napram narodom izpreminja po njinovi teritorijalnl razsežnosti. In če se kdo, da bi mogel to pruvico utajiti, sklicuje na mednarodni značaj tega pristanišča, mar ne vidimo, da služijo Anversa, Genova, Rotterdam — »ama mednarodna pristanišča — na najrazličnejših krajih bivajočim narodom kot izhodišče k morju, ue da bi morali ti narodi to : predpravioo drago poplačali z izgubo svor je narodne zavednosti? In ali Se smo italijansko stremljenje po dalmatinski obali, tein stoletnem braniku Italije, ki sta ga riinsUa genialnost in beneška zmožnosi storila plemenitega in mogočnega, in čigar llalijr.nskDaily Telegraph* doznava iz Pariza: Tukajšnji diplomatični krogi so mnenja, da sq se italijanske zadeve v zadnjem trenutku tako zasukale, da je baje možna sporaz? umna rešitev. Italijanska zbornica bo men? da pripravljena dovoliti koncesije in pooblastiti Orland«, da se vrne v Pariz. Orlando bo baje ob prihodu Nemcev zopet v Parizu navzoč. ORLANDO SE BO OBRNIL NA PARLAMENT. LDU, Haag, 26. aprila. (ČTU.) Agence Havas poroča iz Pariza: Kakor trdi »Echo de Pariš«, se je Orlando izjavil, da se bo obrnil na parlament, naj potrdi poverjeni mu mandat, Stavil bo kralju vprašanje zaupanja, parlament sam pa bo ugotovil nacijonalne zahteve. ITALIJANSKE MEJE ZAPRTE. LDU. Basel, 26, aprila. (ČTU.) Iz nove ^ ojaške zatvoritve italijanskih mej sc da, , kakor poročajo Švicarski listi, sklepati, da j odreja Italija vojaške varnostne odredbe j v reškem vprašanju. i PARIŠKA KONFERENCA OGROŽENA. LDU. Berlin, 26. aprila. (ČTU.) Iz Haaga poročajo; Vedno večji je vtisek, da jo pariška zavezniška konferenca vsled odhoda Italijanov kar najbolj ogrožena. Tudi Japonci »c kažejo v vprašanju Kiau-Čaua nepopustljive; tudi njihovi delegati sc t»riora»liaio ra odpotovanje ITALIJA TVEGALA SVOJO SVETO ČAST«. LDU. Lugano, 26, aprila, (DKU,) Italijansko časopisje ostro napada Wilsonsi in Anglijo, ki sta ravpo pri italijanskih željah paenkrat odkrila svojo vest. - Secolo« piše: Ne sme se pozabiti, da j« Italija tvegala svojo sveto čast, izDo-magoj«, ki je s tem dejstvom dobil jugoslovanski značaj. Svobodomiselci so pozneje vstopili v hrvatski A B C - k 1 u b. Stališče slovenskih s o c i j a 1 i s t o v ni pojaSnjeno. Na vseh straneh se je začela tekma v delu ip Hrvatje so ponudili Slovencem često najvažnejša mesta v svojih društvih. Ali med delom niso pozabili na »respice finem«. Še preden je nastopila prava potreba, je med slovenske akademike bila lansirana misel u j e d i n j e n j a vseh slovenskih akademikov; kajti več nego samoobsebi umevno je bilo, da bo te vrste zveza čedalje bolj p o -trebna. Ločeni po društvih tn strokah so raztreseni udje slabotni v elementu borbe _ in to se ne da odpraviti s sveta, da imajo danes slovenski akademiki e m i-nentne skupne interese. Usode-polna napaka nezrelosti bi bila, ko bi v tem času dvigal vsak svoj lasten program nad vse drugo, medtem ko bi vrtinec realnih vprašanj »Akademskega doma« in »Jugoslovanske Akademske menze« zagrabil vse dijaštvo in ga z vsemi njegovimi programi vred vrgel na cesto okušat usodo drugih prole-tarcev. Dejstvo je, da trkajo na vrata vprašanja, ki kategorično zahtevajo stanovsko slogo, vprašanja resna, ki jih morejo rešiti samo sklenjene falange odločnih, zavednih ljudi s treznim preudarkom, brez unčujo-čega strankarskega, fanatičnega separatizma, v duhu tistega časa, ko nasilni imperializem kapitalistov še vedno živi v maniji, da mora tlačiti k tlom milijone in milijone manjših bratov vseh kategorij na našem planetu, bratov, h katerim ne šteje le delavstvo in uradništvo, temveč tudi dijaštvo, v prvi vrsti gotovo slovenski akademiki. Brez ujed'njenja bi ne mogli eksi-stirati v današnji družbi, ki zahteva, da vsako kolo v tem velikem stroju bodi na svojem mestu. Izpred sodišča. Nekdaj in zdaj. V justični palači je zdaj vse drugače, kakor je bilo v bivši Avstriji. Vsega sicer še niso pospravili; med javnosti namenjenimi razobešenimi razglasi dobiš v pritličju Še danes tuintam kak nemški echkt, ki ga je podpisal še bivši predsednik ljubljanskega, deželnega sodišča Elsner, toda če greš k razpravam, ne slišiš več nobene nemške besede, ki so te v avstrijskih časih zabavale, kadar je dal sodnik med čisto slovenskimi razora-vami kak ukaz slugam ali pa jetniškim paznikom in če je vprašal za mnenje senatni predsednik svoje tovarše sodnike vo-tante. Zdaj nisi več v palači ljubljanskega deželnega, marveč v palači višjega deželnega sodišča in pravosodnega poverjeni-štva. Poverjeniška oblast se je nastanila v prostorih, kjer sta ptcjšme čase predsedovala Elsner in Pajk; predsedstvo ljubljanskega deželnega sodišča; gospoda predsednik dr. Papež in podpredsednik Rcgali uradujeta v večjih, skromno opremljenih »obah. V drugem nadrtropju uraduje višje dcže'no sodiSče, katerega je nrineslo Ljubljani ratmlf) Avjtrije in je tako ureJni-čila čez noč dolgoletna zahteva obmejnih Slovencev: »Proč od Gradca,« Kasacljske razprave pri ljubljanskem višjem deželnem sodišču bodo dne 5. junija 1919 v justični palači, 6oba 112, II. nadstropje. Bigamija. Slučaji bigamije, dvoženstva, so v Ljubljani novi; tudi sicet. jih poznajo moderni kriminalisti malo. Liubliansko deželno sodišče je sodilo 25. aprila 191^ Šoferja Rudolfa Rumpolda. Na podpredsed-nikovo (Nagode) vprašanje pove, da govori boljše nemško, kakor slovensko, dasi mu gre slovenščina zelo gladko iz ust. Predsednik: »Kaj delate?« — Rumpold; »Žena me redi.« — »Katera?« — »Druga.« Mož stanuje v Ljubljani v Slomškovi ulici št. 21. V vojski je bil šofer. Dne 17. mijni-ka 1918 je poročil na Dunaiu neko Rozo Viali, dne 12. avgusta 1918, torej čez tri mesece, pa v ljubljanski šentpeterski cerkvi bivšo sestro »Rdečeg križa« Ivano Že-leznikar. Predsednik: »Od kaj živite?« — »Od njene begunske podpore.« — »Kako to? Begunka?« — »Da, iz Trsta.« Rum-poldu je prisodilo sodišče dva mesec^ težke ječe. Kaznovani jfreh iz dob«» razsula. Franc Štrukelj, posesnikov sin iz Kosez, si je prilastil ob demobilizaciji vojaškega žrebca, »ker je b;lo v časnikih razglašeno, da naj se ljudje izpuščenih konj usmilijo.« Konja je dal brez kake odškodnine posestniku Francu Burgerju iz Zgornje Š:ške. Burger je ime! nekaj mesecev konja, nato ga je prodal konjskemu prekupčevalcu Prešernu za 800 K Vsa tefi je bila ovadena orožnikom- Štrukelj in Burger sedita na zatožni klopi ljubljanskega deželnega sodišča. Predsednik (Nagode) Burgerju: »Zakaj niste konja naznanili, saj ste gotovo vedeli, da morate to storit'.« — Burger: »Saj je moj sosed župan Zakotnik, ki je gotovo vedel, da imam konja.« — Predsednik: »Naznanili mu konia niste.« — »Ne.« — Sodišče je oprostilo Štruklja, Burgerju pa prisodilo zaradi poneverbe državne lastnine 14 dni ječe. Rekvizicija konj za koroško fronto v rala. Dva konja sta prodala za 500 K. Do-nik Karel Zbašnik iz Rožne doline, ki je brez dela in si služi kruh »s harmoniko«, je prišel v škofovi vinski kleti skupaj s Pavlom Trpino, ki je pobegnil s koroške fronte Tepina je nagovoril Zbašnika, da naj gre z njim skupai rekvirirat konje h kmetom v ljubljansko okolico. Zbašnik se je na to doma preoblekel v vojaško obleko in komisija obeh nepridipravov je odkorakala v Kožarje, kjer sta rekvirirala konje lahkovernim ljudem in izvabila tudi 200 kron. Čez šest dnj sta šla na rekvizici-jo v Podutik, kjer sta zooet konje rekvirirala. Dva konja sta prodala za 500 K. »Dobiček sta si razdelila. Pavel Tepina spada po'' vojaško sodišče. Rekvirirani konji so bih vredni 3600 K. Zbašniku je prisodilo sodišče 5 mesecev ječe. Vesfnik S. K. Z. * Orlovski tabor na Šmarni gori. V nedeljo 4. maja se zberejo na Šmarni gori Orli iz Ljubljane in ljubljanske okolice, da pregledajo svoje vrste, se znova navduše za svojo organizacijo in ponove prisego zvestobe svojim načelom. Tabor je celodneven, dopoldne na Šmarni gori in popoldne v Št. Vidu. Sodeluje jeseniška godba. Tabora se udeleže tudi drugi člani in članice izobraževalnih društev. 4. maj naj bo proslava katoliške misli! Telovadni odseki naj naznanijo število udeležencev Zvezi. Orli na plan! * Mladinska prireditev naraščaja ŠcnS peterskega Orla v Ljubljani, ki sc je vršila na velikonočni ponedeljek v Ljudskem domu, je nad vse pričakovanje uspela. To je bil praznik, dan veselja za naše malčke, ki so do zadnjega kotička napolnili prostore Ljudskega doma; mnogo jih je še moralo oditi. Prireditev je s svojim pose-tom počastil presv. gospod knezoškof, kateri je s svojim obiskom znova očitno pokazal veliko ljubezen do naše mladine. Spored prireditve je pokazal vse panoge dela v organizaciji orlovskega naraščaja. Telovadni nastopi, proste vaje, vaje s pra-porci, na orodju in skupine so pokazale, da vodstvo naraščaja v polni meri skrbi, da se vrši resno, vztrajno delo v telovadnici. Načelniku Ivo Pircu moramo le ča-stitati k uspehu, ki ga je dosegel s svojimi dečki-telovadci. Pevski zbor dečkov, pod vodstvom br. Sv, ZdeŠarja, ki je vsled odsotnosti naraščajevega pevovodje br. dr. Fr. Kržana, vodil pevske točke, nam jc zapel par Adamičevih pesmi, ki je pokazal precej dobrih grl med dečki-pevci. Prireditev je obsegala nadalje deklamacijo Vodnikove »Ilirija oživljena« in pravljično igro »Snegulčica«. Nestrpno 60 pričakovali naši malčki nastop Snegulčice in njenih prijateljev škratov. Odkrito priznano, da nismo pričakovali tako vzornega, pogum* nega nastopa teh malih igralcev. Posebno Sncgulčica je s svojim lepim nastopom, sigurnim igranjem vzbujala splošno pozornost in je bila predmet pozdravljanja zbrane mladeŽl. Nastop Škratov ie vzbudil v naših malčkih izraze navdušenja in veselja. Tudi vloge, ki »o bile v rokah startjSih, so spiošno ugajale, posebno ona kraljeviča in kraljice. Reči smemo, da je imel režiser Jože Pire pri uprizoritvi, bodisi glede izbire igralcev, kakor tudi glede splošne uprizoritve, srečno roko, da je z igralci, ki so večinoma vsi začetniki, uprizoril igro, kj stavi tako scenično kot igralsko preccj težkih nalog na prireditelja. Vodstvu naraščaja priznamo, da se ni strašilo stroškov, ki so zvezani s tako uprizoritvijo, samo da je paši mladini nudilo res poučno in obenem veselo razvedrilo. Obilen poset jc pokazal živo potrebo po takih mladinskih prireditvah in vsi resni mla-dinoljubi bi se morali zavzeti za lo stvar, da bi tako mladino odvrnili od večernih predstav, oziroma sploh od predstav, ki zanjo niso primerne. $entpeterskemu Orlu pa častitamo, da je s to prireditvijo pokazal pota, po katerih naj vodimo mladino v njenem prostem času. Orli na delo za svoi naraščaj! Če jih ne bomo vzgojili, tudi članov imeli ne bomo. V Sodražici ie uprizorilo Slov. kat. izobraževalno društvo na velikonočni ponedeljek v Vodnikovo proslavo dve igri z več pevskimi točkami. Prireditev je usoela nad vse pričakovanje dobro in potrdila upanje, da bo pri nas društveno Življenje vzcvetelo morda bolje, kot jc bilo pred vojsko razvito. Med pevskimi točkami jih je bilo par tudi za inteligentnejše kroge. V tem oziru se je izkazal posebno mešani zbor izvrstno. Petje je z veliko spret»osljo oskrbel in vodil domači g. žuonik, katerega skrbnosti in pa vsestranski pev*1 ' izurjenosti pevcev se je zahvaliti, da je v tem oziru prireditev tako dobro U6pela. Nato smo igrali v ženskih vlogah tragedi'o »Sv. Doroteja« iz prvokrščanske rimske dobe. Igra je precej težka, a so jo naša dekleta, četudi je med njimi precej novink, vse pohvalno igrale, nekatere pa pokaza'e naravnost veliko igralsko nadarjenost. Nazadnje je igral še telovadni odsek »Orel« enodejansko burko »Za letovišče«, kjer je par fantov pokazalo, da imajo leDe zmožnosti za komične predstave. Pri obeh p-edstavah smo opazili seveda še posamezne pomanjkljivosti, nebistvene, ki celotnega vtisa niso kvarile. Občinstvo je napolnilo precejšnjo dvorano popo'noma. Za vso prireditev se je v prvi vrsti trudil vseučiliščnik g. I. LavriČ in je s svojo požrtvovalnostjo dosegel, da se je prireditev obnesla vsestransko povoljno. Na belo nedeljo se ponovi in pomnoži še z burko »Kmet in fotograf«. " KafoHško slovansko izobraževalno društvo v Črnurah priredi v nedeljo, dne 27. aprila 1919 ob 3. uri popoldne igrokaz »Naša kri«. Narodna igra v štirih delanjih. Spisa! F, S. F;nžgar. — Vstopnina: Sedeži 1. vrste 4 K, II. vrsle 3 K. Stojišče 1 K. — Igra se ponovi v nedeljo dne 4. maja 1919. — K obilni udeležbi vabi odbor. AprovSzacSla. a Gg, načelniki krušnih komisij se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v torek ob 5. uri v mestni posvetovalnici. a Peki in prodajalci kruha se vabijo, da predlože takoj vse krušne karte v mestni posvetovalnici, da se jim bo mo^lo v torek nakazati moko. a Prodaja moke za kruh za 11 in 12 teden. Od pondel'ka naprg) se dobi na vsak provi odresek C karte po pol kg bele moke za kruh. Kilogram stane 4 K 66 v. Moka se prodaja v onih trgovinah, ki so bile cb-javliene v listih. Spremembe so !e sledeče: V V. okraju se dobi moka na C izkaznice štv. 24, 25 in 26 pri Krivcu, Dunajska cesta (ne Kham), v VI. okraju se dobi moka na C izkaznice štv. 27, 28 .n 29 pri Češnovor u, Kolodvorska ulica (n^ pri Legatu, Slomškova ulica). a Peki in prodajalci kruha, smejo odvzeti strankam !e A izkaznice. a Prodajalci moke za kuho ozir. pecivo smejo prodajati moko le na B izkaznice. a Prodajalci moke za kruh pa sme,o Erodajati moko le na odrezka C izkaznico, akor se bode objavilo v listih. Kdor bj pri prodaji delal nered, ali jemal druge vrste izkaznice kakor tiste, na katere sme oddajati nakazano mu blago, se mu bode prodaja kruha ali moke odvzela. a Kis za I. okra«. Stranke I. okraja prejmejo kis v torek, dne 29. t. m, r.a krompirjeve izkaznice pri Miihleiinu na Dun. cesti. Določa se ta-le red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600; popoldne od 2. do 3. štev. 601 c!o 800, od 3. do 4. štev. 801 do 100D, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol litra kisa. Liter kisa stan« 2 K 20 vin. Pripraviti je drobiž. Gospodarske novice. g Centralna oprava za trgovački promet sa inostranstvom, podružnica v Ljubljani poživlja vse upravičene trgovce z suhimi jedilnimi gobami, ki nameravajo iste. izvažati v Nemško Avstrijo, da vlože najkasneje do dre 5. maja pri ztforaj imenovani podružnici proinje za dovolitev izvoza. Prošnjam naj sc priloie takoj tudi vozni listi. Na po navedenem datumu do- šle prošnje bi se ne moglo več ozirati. g Prevoz blaga čez ozemlje kraljevine SHS. Glasom naredbe Centralne uprave za trgovački promet sa inostranstvom v Beogradu, c. br. 619 z dne 23. t. m. je prevoz (transit) čez ozemlje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v vseh smereh prost. g Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom, podružnica v Ljubljani. — Glasom sklepa upravne komisije zgoraj omenjenega urada so se dolpčile uradne ure od 8. ure zjutraj do 2. ure po- [>o!dne. Stranke se sprejemajo brez izjeme e ob delavn;kih od 10. do 12. ure. Ostali čas je strogo rezerviran za notranje poslovanje. Kdo ve? Kolbezen Pepe iz Črnotulja, ki jc bil kot kadet 17. pp. ujet okoli Velike noči 1915 v Galiciji, se je nahajal v ujetništvu do približno 2. maja 1918 v Syzranu, gubernija Simbirska. V drugi polovici leta 1918 ga je videl neki vračajoči se ujetnik v Samari pri Čehoslovakih. Za vsako poročilo je zelo hva'ežen: Prah, mariborski pešpolk, I. ste t., Maribor. Pogreša se Franc Germovnik, privatni uradnik v Ljubljani. Podatke o njegovem bivanju prosi Helena Vcbcr, Blciwei60va cesta št. 4, I. fiadstr. Izgubila se je zlata verižica od stolne cerkve do Most. Pošteni najditelj se prosi, naj jo odda v Moste št. 42, ali v konsumno društvo, Zaloška cesta, Posiano.' »Slovenski Narod« je dne 19. t. mes, v članku »V imenu pravice« obdolžil gospoda stotnika Altonza Svetek, da je kot poveljnik etapne postaje v Mihcih zagrešil več težkih zločinov, ko je dal obesiti in postreliti siromake, ki niso drugega zagrešili, kakor da jih jc rodila srbska maj-ka. Zraven mu pripisuje najslabše lastnosti, kakor okrutnost, krvoločnost, perverznost in krivičnost, ter se ga slika kot človeka, za katerega med poštenimi Slovenci, mej častnimi Jugoslovani ni. več mesta. Zoper pisca tega članka, gosp. RastO Pustoslemška, je vložil g. stotnik Alfonz Svetek ^ne 24. t. m. pri tukajšnji deželni sodniji predlog na uvedbo uvodne preiskave radi pregreška zoper var-ost časti, v svrho dviga obtožbe pred porotnim sodiščem, da se bode tako nudija prilika, pre-pričr 'i pisca, kako neresnične in izmišljene so tamkaj navedene gorostasne obdolžit-ve in kako krivično se mu podt kajo lastnosti, katere niso bile njemu prirojene. Stotnik Svetek je kot bivši aktivni avstrijski častnik poprosil pri aprobalivni komisiji za nastavljanje častnikov v državi kraljjevipe SHS v Ljubljani za sprejem v vojaško službo. Z ozirom na povedani javni napad na njegovo čast in poštenje ;e sam poprosil navedeno aprobat;vno komisijo, da uvede proti njemu v tej zadevi preiskavo, ter se mu tako ponudi prilika, dokazati neutemeljene sovražne osebne napade na njegovo čast in poštenje. Ni res, da bi bil g. stotnik Svetek dne 23. t. m. aretiran, kalor je poročal »Slovenski Narod« dne 24. t. mes. Nahaja se svoboden na prostem. Prosim za objavo tega pojasnihi, da ne bode imela javnost n-jp • in p;e<3sod-kov o stanju zadeve g. stoiui' a Svetlca. Velecdličnim spoštovanjem Odvetnik dr. Franc Frlan, pravni zastopnik g. stotnika Alfonza Svetek, *) Za vsebino pod tem naslovom ne prevzema uredništvo nobene odgovornosLi. 1 1 :-- 1 ■ Prevelika ob.utij vost v vxa u na- pr-im zrušil )p le pcsc-dica pomanjkljivega krvnega obtoku. Tuluizv u..o utrjenje \ r.>tu proti v p' v.'m nirarn leži vosvcien .u krv-ntgii do oka rto vsth org nov vratu in grlu. —To utrje je zadobimo z zunanjim vdrguvaii.ein in i-pl ikov.nj.m grla s Filer.evm poživljj o(im in o v 2ujočim ,Eisa - fluid.jm". U :or ;.ba tega boleč'ne hl'o. P,i prehajenlh |e pospešeno presn-jvljmije tver.n u;va al. 12 iflmosio ca uiurcfl i^^ni pis.'o K 100—. i unutffc« aa op **nUlV. „S!ov6nca" pod »toba^ca Tli. In k"hinjo za t»««hi m »tče. ui Um m 1 KaaUv pod f. & 91. M flnlnmal pr'Praven savečjo gostuno, flUlUillllii io naprodaj. Veti se poizve pri Ivam Potočnik, Krnica p. Uorje, Kef KroiflSkiU pomočnikov za fino, veliko in malo delo. Vpraša so v trgovini na Dvornem trga št. 3. se sprejme Voz-zflpviilvček MrS-^ Drnvlje 18, p. St. Vid nad Ljubljano. VeC mzarskih vajencev kstis«. oimi pogoji takoj Peter Bizjak (prej Burger), mizar, Spodn.a Šiška 136. 7oncln frnln še 8l50raJ n°v°i86 proda IfbUjflU nlllU Kje, pove uprava tega lista pod št. 2677. DnTiirl Pilot Krnest TOrko Je med po-mm i letom dn<5 24. t. m. ob 10 uri dopoldne nad Ljubliano izgubil letalsko Čepico, ki mu ie posebno clrug spomin. Pošteu naiditoli naj isto odda proti nagiadi: Planinska c. 276, vila Kupfer Spodnja Šiška. Nad 1000 kg le- l/nrnnja se proda v pega, svežega nUI Cilju vsaki rano-iiui. Cena po dogovoru. Izve se Marije Tereziie cesta št. 13. vrata 64. I. nad. U narodno nošo: ^zr^ jopič (ošpetelj). Vpraša se Sv. Petra cesta št. 18. I. nadstropie. PoHiSlvo lakoi naprodaj: UTKS 1 spalna soba, 1 glasovir (Koncertfl. Streicber). Mestni trg št. 18, I. nadstr. Proda so Injj/jh l/finl (10 Va in 163/, par lepih Ib&nlll flullj visokih). Ivan Zoiman, Sp. Šlska 91. Kupi so par lnjj^ljjj] P°uuclbe na sto ke zdravega Sp. Šlsica 91. Zorman, Krojaškega pomotoma, jevati (prirozovati) sprejmem takoj v stalno delo. L. fleooij, Kranj. —— Vr. XII Sol/18 V kratkem Izide: ? Samostojna urnika sa^sa na kavcijo so sjirejmo v modno trgovino. V Ljubljani stanujoča ima prednost Ponudbo pod »Dobra moč« 2625 na upravo Slovenca do 30. t. m. Prešernova ulica š.. 9 se (priporoča v Ljubljani potuiočemu občinstvu. Resiavrociia \upujem cmroknu IflC ie,h°v. brastov o 1111 unUl UJ n bukov bodisi okrogel ali rezan. Cene zu les naložen v vagon naj se naznanijo na V. ScagneMi parna žaga za državnim kolodvorom, Mubljana CevilarsKi In krolaSi slroii so do speli. Istotam sukanec ca debelo, najboljše znamke »Voriga« po 400 jardov. Jo s. Peteline, Ljubljana uSnib Siviilin Kroffiki iiomoOii se sproime takoi. Ozira ee le na prve moči proti dobri plači. Naslov pove uprava „slovenca" pod št. 2636 ižurlifT steklarski mtm \zr vajenec se takoj sprejmeta Ponudbe 7. navedbo plače ua: Maks Macher, za loga stekla, Maribor. 40 DeZena sodDila v LlnDlloni fe razsodila tako: Ivan Modic, rojen 19. Julija 1860 v Novi vasi, pri-stoien v Bloke, kat, oženjen, trgovec in posestnik v Novi vasi št 16, pred-kaznovan, je kriv, da je zaradi dra-ženia že obsojen, izrabljaje izredne razmere, povzročene po vojnem stanju v rsovi vasi ob koncu leta 1916 do avgusta 1917 za potrebščine očitno čezmerno ceuo zahteval in sicer: Za meter hlačevine, ki ga je veljal 3 do 4 K, 14 do 17 h, za meter polvoinenega moškega blaga, ki ga je velial 8 do i) K, 30 do 40 K, za meter ženskega kambrik-blaga, ki ga je veljal 35 do 50 vin., 5 do 6 K. za meter boljšega ženskega blaga, ki ga je veljal 3 do 4 K 18 do 20 K, za metlo, ki so gu veljale po 240 K po 4 do 5 1 za. liter grenčiee, ki ga je veljal 1-88 K, 6-40 do 13 80 K. Zasrivil jc s tem pregrešek draženja po g 2a ces. nar. z dne 24,/3. 1917, štev. 131 d. z. in se obsoja po §20 2a cit ces. nar. z uporabo § 260 b k. z. na tri dui strogega zaporu, poostrenega z enim trdim ležiščem iu 4000 K globe, za slučaj neizterljivosti na štirinajst dni nadaljnega zapora ter po § 389 k. pr. r. v povračilo kazensko pravdnih stroškov; obenem se v zmislu § 45 i cit ces. nar. odredi na obtoženčeve stroške objavn te razsodbe v časnikih ^Slovenec" in ,.Slovenski Narod'' ter javna nabitje v občini Bloke. Ljubljana, dne 4. oktobra 1918. Koruzno polenti moko iopolentn! 7fl,"n.v se prodaja v večjih ln manjših ili" U5> množinah po nizki ceni proti takojžnjem odjemu. Naslov pove: 1. JugoslovansKi unončni n Inioruiačni zavod BE3ELJA.« & ROŽANC, Ljubljana, Frančevo nabrežje S. Siiiieodiaiske n^SS pl Ivan Siska, tovarna parketov Ljubljana, Mete kova ulica 4 Istotam se kupi tudi močnejši osebni anto. En milijon mnogovrstnih zelenjadulh sadik po zmernih censh, kakor tudi velike množine cvetličnih sadik se odda pri: Al. Korsika v Ljubljani, Blehveisova cesta ali Vrtača St. 3, 2669 V ponedeljek dne 28. aprila 1.1. ob 9. t:ri dopoldne sc v Ljubljani na Zelenem hribu pri dolenjskem kolodvoru proda potom javne diažbo večje Število prašičev za rejo različne velikosti. V n o v č e v a I n 1 c a. Ljubljana, 25. 4. 1919. 2675 Oljnate sode vreče » kupi tvrdka Zabret & Komp., Britof pri Kranju. 2645 Dve dobro izvežbani n? o š k i • IV! 9 V • Znameniti ln zdravilni vrelci Hrvatsko zdravijo z gotovim uspehom vse vrste revmatizma, bolečine v kosteh, ishlasa in vseh vrst posledic, delujejo izvanredno dobrodejno ua živčni sesti.v (nevraste-nija, neuralgija, histerija, boli v kosten-iiiči zboljšavajo kronične bolesti mehurja, kronično otrovanje krvi in kodnih bolezni. Nadalje delujejo povoljno na nervoznosti pri ženskih, pri kroničnem upadanju maternice itd. Pobližnja pojasnila daje in pošilja breznlačno kopal) ko prospekte ravna:el stvo. 2597 Prostovoljna dražba v Šiški na Celovški cesti št. 70. Prodajalo se bo dne 2. in 3. maia od 9—12 in 3—6 razno pohištvo. ELEKTRARNA V ŠKOFJI LOKI kupi večjo množino gole bakrene žice 3 do 5 milimetrov debelo. KORESPONDENTINJA popolnoma zmožna strojepisja, slovenskega in nemškega jezika ter knjigovodstva ee spreime. — Ponudbe na elektrarno v Skolji Loki. Ižte se v najem ln nekaj posestva v kakem trgu ali večji prometni farl no predaleč od železnice. — Cenj. ponudbo na upravo lista pod „luf{oslovan 3632", zlasti zanesljivi v računovodstvu, sprejme rudarsko oskrbiilšlvo SHS v Velen u, pretnogokop Velenje. ima na zalogi različno fiiOtfeETSSka mairafakturna kakor razne vrste ceSirje, pananta za sralce, rugaoo platno i. t. d. Intereseutje, trgovci naj so nemudoma osebno potrudijo z? Mubljano, Dunajska cesta St. SS. iroslav Masa! z večjim vrtom, ne predaleč od cerkve in Sole, v najem ali tudi nakup — v savinjski, šaleški ali pa v sloveniegraški dolini do Dravograda. — Ponudbe do 15. nisja t.l. na upravništvo ..Slovenca" pod .URADNIK*. Posredovalci izkl .učeni. [2689 Več mladih 2695 vajena likanja se sprejme takoj pri ravnateljstvu graščine Kr!ž, pošta Kamnik. V najem se dnje kopališka restavracija v Daruvaru, Slavonija. Prvovrstno pod jetje. otvorjeno celo leto. Reflektlra se samo na prvovistnega gostilničar,a s 150-1000 poslovnega kapitala, lteflektanti i nekaj lastnega inventarja imajo prednost. Vprašanja in ponudbe naj se pošljejo na ravnateljstvo kopališča. za montiranje ključavnic išče Kranjska tvornlca željezne 1 bravarske robe v Kamnika. Travnik na dražbi I Dne 28. aprila ob 2. uri popoldne se bo predal na lavni dražbi travnik ua ijaii-ijanskem barju v Cmlev.tah 2670 s petimi, po osem tednov starimi mladiči se proda na Krakovskem nasipu itev. £6. Tužnlm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da jo nai ljubljeni dobri soprog oziroma oče, etari oče in stric, gospod Franc Fermantin čevljarski mojster danes dopoldne, po dolgi mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v ponedeljek, dne 2fe aprila ob 4. uri popoldne iz hišo žalosU Sv. Petra nasip št. 13 na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 26. aprila 19ia Žalujoči rodbini Fermantin in Fajdiga. zfk Zapustil nas Je za vedno nas iskrenoljubljcnl, predobri gospod Avgust Spoljarii rudnllkl ravnatelj In delovodja rudarsko druibo litija. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 27. aprila ob pol 7. uri iz hiše žalosti Tabor St. 6 na pokopallSčo k Sv. Križu. V LJubljani, dno 26. aprila 1919. Zafuločl ostali. suhe in lepe kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka: Franc Mg.sc, Kranj. oblastveno poverjeni stavbni inženir Specilalno sievlieoo podlcils za betonske, zelezodeionske in vodne zgradbe v Ljubljani, Rilšerjsva ulica M. 7. I7vr?llin CSPfl!/KHinfl • ^aPrave izrabo vodnih sil, voJne žage, olek-l.!iibS