PoStnlna plačana v gotovini MariDor, Cetrtelc f® mafa ". R .. Stev. T'3 Leto VII. (X!V. 1 MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upravni Maribor, Oospoaka id. It / Talafoa uredništva 3440, uprava 2468 Izhaja rezan’nedelje In praznikov vaak dan ob 18. url / Velja meaeSno prejomaa v upravi ad po patu 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglasi po eanlku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra** v Ljubljani « Peitnl Čekovni račun SL 11.408 JUTRA 99 Monroeva doktrina in Rooseveltova poslanica PRVI, A LE NEZNATNI KORAK NAPREJ. Poleg vzrokov, ki smo jih navedli v včerajšnjem uvodniku, sta Anglija in Amerika zakrivili v znatni meri neugodni mednarodni položaj tudi s tem, da sta se odmikali od Evrope. Težne Anglije po čisto svoji, od ostale Evrope neodvisni politiki velikobritanskega imperija, so dobro znane. Kljub temu pa je vendar ostala v Društvu narodov in je več ali rosuij posegala v vsa važna aktualna mednarodna vprašanja Evrope, samo da je gledala nanje s čisto svojega stališča. Bolj kakor Anglija, ki se je oddaljevala od kontinenta več teoretično kakor praktično, se je j>a oddaljila po vojni od Evrope Amerika. Po smrti predsednika Wilsona je zmagala v Washingtonu Monroeva doktrina ameriškega ekskluzi-vizma. Načelo, da se Združene države ne smejo nikoli več vmešati v evropske zadeve, se je izvajalo tako strogo, da niso niti včlanjene pri Društvu narodov. Aktivno sodelujejo le pri razorožitveni konferenci, ki se ne tiče samo članic te ženevske institucije, temveč vsega sveta. Prav ta ameriška ekskluzivnost je pa morda najbolj ovirala uspeh razorožitve-ne konference. Kakor Velika Britanija, tako tudi Amerika ni hotela sprejeti francoske zahteve po garanciji varnosti v primeru razorožitve. Konkretno je Francija zahtevala s tem to. da bi se morali obe anglosaški velesili 's pogodbo obvezati, da bosta stopili s svojo oboroženo močjo na njeno stran, če bi kljub splošni razorožitvi sveta in sprejetim vsestranskim obveznostim glede nedovoljene uporabe vojne, bila napadena. Isto pomoč bi morali nuditi tudi vsaki drugi napadeni državi, podpisnici razorožitvenega pakta, kar bi seveda veljalo v enaki meri tudi za ostale. Monroeva doktrina }e Združenim državam branila podpis take garancije in večinoma prav zaradi tega stališča Washingtona se je obveznosti garancije branila tudi Anglija. Tak je bil Položaj do zadnjega trenutka, ko je H i t-l e r j e v a Nemčija izzvala v Londonu in Washin'gitonu odpor in preorientacijo stališč. Preorientacijo stališč smo opažali zadale čase iz raznih službenih izjav politikov in zlasti iz angleškega in ameriške- ga tiska, v torek nas je pa presenetila Rooseveltova poslanica vsem narodom sveta, v kateri daje predsednik prvič upanje, da bi mogle Združene države v primeru potrebe opustiti Monroe-vo doktrino in prevzeti garancijo tudi za evropski mir. Toda ta poslanica daje, kot rečeno »le upanje«. O obveznosti Roosevelt nikjer ne govori, temveč polaga glavno važnost na medsebojne nenapadalne pogodbe. Zato trdijo v Parizu popolnoma upravičeno, da to — ne zadostuje! Amerika in Velika Britanija bi morali popolnoma stopiti iz svoje rezerve in ponuditi sami obvezno garancijo. Dokler se to ne zgodi, bo uspeh težko dosegljiv. Druga napaka Rooseveltove poslanice, kakor jo podčrtavajo v Franciji, je pa to, da se obrača enako, odnosno še bolj na one države, ki so 1 e-g a I n o oborožene, kakor na one, ki so nelegalno (Nemčija, Madžarska itd.). Zlasti pa se vidi iz besed predsednika ameriške reprezentančne zbornice R a i-n y j a, da meče v en koš Nemčijo in Francijo. Iz vsega tega sledi, da se položaj tudi po Rooseveltovi, poslanici ni veliko spremenil, da je duh, ki vodi ameriško zunanjo politiko, ostal uporen in akademsko teoretičen. Nikakor ni namreč mogoče tretlrati enako oborožitev Nemčije in Francije, države, ki se ilegalno oboro-žuje v namenu napada in države, ki se oborožuje samo zaradi varnosti svojih meja in miru v Evropi! Dokler se s strani Amerike presojajo problemi razorožitve tako, ni mirovni stvari dosti pomaga-no in poslanice ostanejo lahko samo kosi papirja. Francoska kritika Rooseveltove poslanice je tako popolnoma upravičena in pravilna. Toda kljub vsemu temu moramo priznati, da pomeni vendarle korak dalje k pravilnemu razumevanju dejanskega položaja in stvarnih potreb. Prvič po W i 1 s o n o v i smrti dajejo Združene države vsaj teoretično možnost opustitve strogega izvajanja Monroe ve doktrine in prevzetja nekih garancij za evropski mir, in to ne le načelno, temveč tudi stvarno. Do tistega, kar bi bilo dokončno potrebno, je pa. če se ne motimo, vendar še precej daleč. Borba za zasebne bojne formacije odpor Nemčije, italije in madžarske proti vračunanju zasebnih FORMACIJ V STALE2 VOJNIH SIL. ŽENEVA, 18. niaja. Predstavniki Nem« Clje, Italije in Madžarske so podali včeraj odboru za vojaške efektive na razoro žltveni konferenci soglasno izjavo, ki je naperjena proti dosedanji praksi neodgovornega dokazovanja pri postopanju z obrambnimi zvezami posameznih držav. Vsi trije predstavniki ugotavljalo, da je bil vojaški značaj obrambnih zvez v nekaterih državah motiviran z materialom, ki se ne da kontrolirati In k| izhaja Iz vohunske službe, časopisnih člankov Itd. ter da je sezidal odbor za efektive vse svoje sklepe na takem gradivu. Zato se mora ta motivacija smatrati kot brezpred metna in nepodprta. Odbor za efektive Je na pr. proglasil GPU za vojaško organizacijo in jo vračunal z 58.000 možmi v bodočo odmero efektiv. ŽENEVA, 18. maja. Odbor za efektive na razorožitveni konferenci je sklenil predložiti forumu splošnega odbora konference ves dossier, ki se tiče pomožnih vojaških formacij na Madžarskem. Madžarska delegacija je namreč odklonila vse podatke, ki jih je zbral omenjeni odbor glede raznih madžarskih organizacij in zvez. SNEG V BOSNI. BANJALUKA, 18. maja. Predpreteklo noč je divjal nr. obrtniške vrste? Hesloga je naša slabost. — Nezadovoljni obrtniki so si ustanovili lastno organi zacijo. Trezen m preudaren slovenski obrtnik nam piše: Ustanovni občni zbor Jugoslovanskega obrtnega društva v Mariboru, ki je bil preteklo nedeljo v Gambrinovi dvorani, mi je dal povod, da resnici na ljubo povem sledeče: Kakor je splošno znano, je bilo v Mariboru že leta 1921 ustanovljeno Slovensko obrtno društvo, ki je zlasti v začetku zelo agilno delovalo za gospodarski razvoj in napredek ter uspešno bra nilo interese vsega obrtništva, kar so dokazale lepe in dobro obiskane obrtne razstave. Te razstave pa niso pokazale samo napredka naših obrtnikov, ampak tudi njili zmožnosti. Prinesle so vsem obrtniškim panogam brez razlike precej koristi. Slovensko obrtno društvo pa se je z veliko vnemo oklenilo nacionalnega dela, ki je bilo takrat in je še daines v obmejnem Mariboru tako nujno potrebno. Na žalost pa so bile prav omenjene razstave vzrok, da je prišlo v društvu do razdora, ki so ga povzročili nekateri koristolovci in anacionalni elementi, ki so jeli rovariti proti voditeljem društva, pu tudi proti društvu samemu. Vsi ti nezadovoljni obrtniki so si takrait osnovali svojo gospodarsko politično društvo, ki pa je bik) s šestojanuarskim manifestom J929 razpuščeno. Voditelji tega razpuščenega društva pa so kmalu po razpustu uvideli, da so z nesložnim delom več škodovali ko koristili obrtniškemu sfcatnu. Zato so se jeli po- gajati s Slovenskim obrtnim društvom in izrazili željo, da bodo korporativno vstopili v vrste slovenskih obrtnikov, toda le pod pogojem, če opusti društvo naziv »slovensko«. Slovensko obrtno društvo je po ponudbi bivših obrtnikov-desidentov in o njihovi zahtevi temeljito razpravljalo na nekaterih svojih se>2ih in se odločilo opustiti naziv »slovensko« v prepričanju in v dobri veri za korist celokupnega obrtništva, da mislijo desitentje resno. Posledica tega pa ie bila, da so vstopili v društvo le nekateri obrtniki. In prav ti so danes voditelji in odborniki na novo ustanovljenega društva Jugoslovanskih obrtnikov v Mariboru. Iz tega se jasno kaže, da ti obrtniki niso preveč narodni, ampak imajo pred seboj čisto druge smotre. Kot zavednemu slovenskemu obrtniku mi je nerazumljivo, da so se ti ljudje zbrali .v. društvo, ki nosi tak naziv in da so že na prvem in ustanovnem občnem zboru nekateri teh voditeljev referirali v nemščini. Pri tej priliki pa moram tudi omeniti da so razmere v Mariboru povsem drugačne in da se precej razlikujejo od razmer na bivšem Kranjskem. Trdno sem prepričan, da bodo ljubljanski tovariši obrtniki, pa tudi vsi ostali merodajni či-nitelji kmalu uvideli, da je temu res tako in da mi ob naši meji potrebujemo organizacij trdnega in močnega narodnega značaja. N. Profesorski izpit je napravila na beograjski univerzi gospodična Silna Antičeva. suplentka na tukajšnji klasični gimnaziji. Čestitamo! Poroke. Pretekli teden so stopili pred oltar: Maks Kristl, tehnik, in Viljema Lešnikova, posestnikova hči; Lojze Aplinc, preglednik finančne kontrole in Hilda Kosarjeva, sobarica; Jože Save, delavec in Albina Furerjeva, delavka; Ferdinand Breznik, krojaški pomočnik in Elizabeta Neudauerjeva, zasebnica; Alojzij Ploj, mizarski pomočnik m Angela Doričeva ter Mirko Svenšek, kovač in Ivanka Meškova, posestnikova hči. Bilo srečno! Pravila zadruge »Mariborski tedena potrjena. Tukajšnje trgovinsko sodišče je odobrilo pravila zadruge »Mariborski teden«. Pretekli torek zvečer je imel upravni odbor svojo sejo, na kateri so bila pravila prečitana. Prihodnja seja zadruge »Mariborski teden« bo v ponedeljek 22. t. m., na kateri bodo razpravljali po programu letošnjih prireditev. Gospodarsko predstavništvo v Mariboru je na svoji včerajšnji seji ponovno razpravljalo o perečih gospodarskih vprašanjih. Naijvečji del posvetovanja je izpolnilo poročilo narod, poslanca g. Krej-čija o denarni krizi s posebnim ozirom na delovanje strokovne komisijo pri ministrstvu trgovine in industrije hi na tiaj-realnejša projekta Dušana Plavšiča in dr. Beline. Debato o poročilu, v katero so posegli posebno gg. Zadravec, Valjak in Wejxl, je bila nadvse zanimiva in je obsegala kritiko naše gospodarske politike, vštevši davke, carino, kmečko zaščito. trgovinske pogodbe in gospodarski svet. Odibor se je nadalje posvetoval o prireditvi obrtno-industrijske razstave v zvezi z Mariborskim tednom in storil umestne sklepe za organizacijsko izpopolnitev gospodarskega predstavništva. Radiooddaja Iz Maribora. Radio-Ljub-Ijana prenaša danes kot glavni program ob 20. uri pevski zbor Počitniške zveze. Istočasno nastopi tudi mladinski zbor drž. real. gimnazije. Kot solista pa se pokažeta ponovno kot pianistka gdč. Anica Pečnikova in kot violinist g. Alfred Bibi-jamko. Koncert bo v študiju male dvorane Uniona ter se prenaša tudi v Zagreb in Beograd. Celotno vodstvo ima prof. Viktor Schweiger. Pisatelj in urednik g. Ludvik Merzel-Frigld bo predaval drevi ob 20. uri v palači Delavsko zbornice o socialnem položaju sodobne mladine. S tem velczanimi-vim in aktualnim predavanjem bo zaključila drevi Zvez« mladih intelektualcev svoj mladinski let©šp:4hu»viuh ore- Ukt Članski sestanek krajevne organizacije JRKD za četrti mestni okraj. V soboto 20. t m. ob 19.30. uiri bo v gostilni Bera-nič »Pri zlatem levu« na Vodnikovem trgu širši članski sestanek krajevne organizacije JRKD za četrti mestni okraj. Na sestanku bo poročal med drugimi tudi narodni poslanec g. dr. Pivko. Udelej&bai za člane je obvezna. Vabljeni pa so tudi drugi. Okrajni odbor JRKD v Ljutomeru priredi v nedeljo 21. t. m. ob 8. uri zjuitra* na vrtu gostilničarja Krefta pri Sv. Juriju ob Ščavnici javen shod, na katerem bosta poročala gg. senator dr. Ploj in narodu poslanec Zemljič. Zadruga jugoslovanskih radiofonistov poziva vse radionaročnike in prijatelje ra-diofonije, da pristopijo kot člani v zadru go in ji na ta način pomagajo doseči njene smotre in poboljšati radiofonsko službo v naši državi. Svoj pristop naj javijo pismeno zadružni pisarni, ki je v Beogradu na Kralja Aleksandra ulici 12 v prostorih invalidske zadruge, kjer dobe tudi vse nadaljnje informacije. »Kralj Brkolln« v Studencih! Deški osnovni šoli se je posrečilo pridobiti slavnega poglavarja palčkov za večerni nastop v soboto 20. t. m. v Sokolskem domu. Mladim in stairim se obeta mnogo smeha, zato so starši in prijatelji vljudno vabljeni! Začetek ob 20. uri! Našim planincem v vednost. Obiskovalcem pohorske postojanke Seniorjevega doma sporočamo, da je urejena avtomobilska zvesza med železniško postajo Brezno-Ribnica in krajem Ribnica. Avto bo vozil odslej vsako soboto in nedeljo Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 40. številki: pravilnik za izvrševanje zakona o kmetijskem kreditu, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu ter razne objave iz »Službenih novin«. Sprejem v višjo pedagoško šolo v Beogradu. V prvi letnik nižjega tečaja višje pedagoške šole v Beogradu bo v šolskem letu 1933-34 sprejetih 60 rednih slušate Ijev, učiteljev in učiteljic narodnih šol. Slušatelji bodo imeli za časa predavanj na tej šoli pravico do svojih polnih pre jemkov, ki jih imajo kot učitelji. V nedeljo letni telovadni nastop Sokola Maribor I. na letnem telovadišču v Mag-dalenskl in Koseskega ulici. Ob 14. uri obhod od Magdalenskega panka do letne ga telovadišča. Ob 15. nastop vseh dTU štvenih oddelkov, sokolske konjenice, inž podčastniške šole in 45. pehotnega polka Ob 18. veselica, ki jo priredi odsekza (gradnjo Sokolske®* dMP* Drevi ponove v gledališču kot zaključno dramsko predstavo poljsko komedijo »Mornar«. Znižane cene. Za lastnike blo-tov je to poslednja uprizoritev. Sokol Marlbor-matioa je z vso vnemo na delu, da bo javni nastop 25. maja prekosil vse dosedanje prireditve po izbranosti sporeda kakor tudi po impozantno-sti. V skupnih gimnastičnih vajah odras-ih, ki se izvajajo na posebno skladbo, je prijavljenih 220 oseb, v igrah dece pa nastopi okrog 300 dece. Ostali spored bo prava revija' novih panog telesne vzgoje v dovršeni izvedbi. Cestna dela. Zgodaj so letošnjo pomlad pričeli popravljati in regulirati razne mestne ulice in ceste. Delo naglo napreduje in so pretekli mesec zgradili že oporni zid v Sodni ulici, na Aleksandrovi cesti pa so že položeni robniki od glavnega kolodvora do mestne meje. Urejena je že tudi podlaga za cestišče Aleksandrove ceste pred glavnim kolodvorom, med Kopitarjevo in Tomšičevo ulico pa so končali te dni odkop starega cestišča. Te dni bodo pričeli polagati kocke pred glavnim kolodvorom. Robnike pa so že pričeli polagati na Aleksandrovi cesti tudi med Trgom svobode in Prešernovo ulico. Pri polaganju robnikov na Aleksandrovi cesti povzroča delavcem precejšnjo oviro prelaganje plinovodnih in pregled vodovodnih cevi. Drugo potovanje Jadranske straže po Sredozemskem morju. Za potovanje, ki ga priredi Jadranska straža s parobrodom »Kraljica Marija« od 15. junija do 4. julija t. 1. po Sredozemskem morju, so že davno oddana vsa mesta, med tem, ko veliko število naknadno priglašenih sploh ni moglo dobiti več prostora. Radi tega se je Izvršni odbor dogovarjal s paro-brodndmi družbami z namenom, da bi potoval istočasno s »Kraljico Marijo« še drug parnik. Do sporazuma pa ni prišlo v nameravani obliki. Pač pa je dovolil Jugoslovanski Lloyd članom Jadranske straže znatne popuste na rednem potovanju istega parnika, ki vozi julija meseca po skoraj istem voznem redu. To drugo potovanje traja od 29. julija do 18. avgusta, torej dva- dni več kot prvo in pristane ladja tudi v luki Palma na Balear skih otokih. Prijave sprejema Oblasto odbor Jadranske straže v Mariboru, ki daje tudi natančnejše podatke. Ne zavrzite starih oblek! Mnogo je med vami takih, ki ne boste nosili več odložene obleke prihodnjo zimo. Mnogo vas je takih, ki site zavrgli stare čevlje, perilo in razne druge predmete. Ne pokončajte starih oblek, perila in obutve! Rdeči križ vas prosi, shranite vse to. Rdeči križ bo potrkal na vaša vrata-, kakor je to storil tudi po drugih mestih, in bo v prihodnjih dneh pobral vso staro obleko in vse kar ste pripravili in shranili, da očisti in zakrpa. Ko bo prišla- zima, bo razdelil obleko med najrevnejše. Spomnite se najbeduejših že sedaj in ne zavrzite prav ničesar! Brata po krvi Jn dejanju. Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča sta se zagovarjala včeraj do poldne brata Jože in Mariin Kukec iz Muretincev, obtožena raznih vlomov in tatvin. Starejši Jože, kakor navaja obtožnica, se je v zadnjem času specializira v vlomih. Letos v januarju je vlomil v Markovcih pri posestniku Jakobu Golobu in mu odnesel razno obleko, kolo in precej jestvin, mlajši Martin pa se je spe cializiral kot tat kokoši in koles. Lani junija je ukradel Vinku Ambrožiču v Ptuju kolo, mesec dni nato pa so je splazil v Gajevcih v kokošnjak Franca Bezjaka, iz katerega je odnesel več kokoši Pri razpravi sta oba priznala svoje grehe to je senat obsodil Josipa na dve leti težke ječe in izgubo častnih državljanskih pra vic za dobo petih let, Martina pa na pol drugo leto težke ječe in izgubo častni državljanskih pravic za dobo štirih let, Kino Union. Se nekaj dni veseloigra »Hči polka« z Any Ondro. To je eden najboljših filmov te dražestne igralke ki s svojo živahnostjo navdušuje publi ko. Film je poln komičnih situacij in vojaških maršev. Grajski kino. V petek 19. maja svečana premiera v Grajskem kinu: »Havajska roža«. Izborna opereta s krasno godbo in še krasnejšim petjem. Martha Eggeirth Svetislav Petrovič, Ernst Verebeš, Hans Fidesser. Godba Paul Abraham. Krcjsn naravni posnetki, aabaven.zanimiv sujet 'i&Otta iONtl Narodno gledališče REPERTOAR: Četrtek, 18. maja ob 20. uri »Mornar«. Red B. Znižane cene. Zaključna dramska predstava, tetek, 19. maja. Zaprto. Sobota, 20. maja ob 20. uri »Adieu Mimi!«. Znižane cene. Izven. Večer smeha in neprisiljene zabave bo spet v soboto 20. t. m. Ponovili bodo moderno opereto »Adieu Mimi!«, ki spada med najboljše sodobne operete ter se je mariborskemu občinstvu prav posebno prikupila. Znani so njeni številni »šlager-.i«, vsebinsko pa je izredno zabavna in zapletena. Pri letošnji premieri te operete se je občinstvo sijajno zabavalo in je >ilo izredno mnogo ploskanja. Nastopijo: v glavnih ulogah Udovičeva, Savinova, Starčeva. Skrbinšek, Ha raslo vi č in Ras-rerger. Dirigira kapelnik Herzog, režira Jarastovič. Veljajo znižane cene. Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popolen način, zkušnje na klinikah potrjujejo, da učin-cuje domače zdravljenje z »Franz Jose-jovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo, izpijemo zjutraj m tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. K vsaki kavi pripada dober dodatek! Torej tudi k Kathremerjevi Kneipport sladni kavi samo -pravi »Franck« z mlinčkom! Izvoz krompirja v ČSR. Zbornica TOi opozarja, da je češkoslovaško ministrstvo za poljedelstvo odobrilo za leto 1933 uvotz jugoslovanskega krompirja. Pojasnila o pogojih uvoza daje Kmetijska poskusne in kontrolna postaja v Ljubljani. Zrcalo naših gospodarskih razmer. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Lšito* ljani je objavilo za dobo od 1. do 10. t. m. statistiko konkurzov, pris&ah poravnav in posredovalnih postopanj. (Številke v oklepajih se nanašajo na isto dobri v lanskem lebu.> Otvorjem kookurzi M dravski banovim 2 (l), savski — (1), *** baški — (—), primorski 3 (3), drios** *“* (—), zetski — (t), donavski — (D. “**• ravski — (1), vardarski — (1). Beograd, Zemun, Pančevo — (—>; otvoriene prt« silne poravnave izven konktarza v dravski banovini 1 (4), savski — (12), vrba sld 2 (—), primorski 2 (1), drinskS —- (—)* zetski — (—), donavski 3 (4), v moravski, vardarski in y. Beogradu, Zemunu kt Pančevu — (—); otvorjena posredovalna postopanja v dravski banovini 3, savski 31, vrbasiki 5, primorski 1, drinski 4, zetski 2, donavski 3» v moravski, vardarski in Beogradu, Zemunu ter Pančevu —; odpravljeni konfourzi v dravski banovim! 2 (3), savski 2 (1*), vrbaslri —■ (—), primorski 1 (—), drinski 2 (2), zetski — (—), donavski 2 (—•), moravski 2 (—•), vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo -« (—); odpravljene prisilne poravnave izven konkurza v dravski banovini 5 (5), savski 7 (5), vrbaski — (—), primorski 2 (2), drinski 2 (2), zetski 4 (—), donavski 4 (1), moravski 1 (—), vardarski — (—). Beograd, Zemun, Pančevo — (1). Ukradeno kolo. Čevljarskemu pomočniku Ivanu Rotweinu Apač je predvčerajšnjim popoldne odpeljal neznan kolesar izpred Krautove mesnice v Rajčevl ulici črno pleskano kolo znamke »Dk-kop«, vredno 1100 Din. Štiri nezgode. Pretekli torek se * Bistrici pri Rušah hujše ponesrečil 29Iet delavec Konrad Juršič. Pri delu Je padel težek kos železa na levo r°'jcc> ia mu jo hudo poškodoval nad komolcem. V Pernicah pa je padel s kolesa viničar Ivan Miklav tako nesrečno, aa si je nalomil desno ključnico. V Vosku stanujoči delavec Henrik Krojs Jc nadel pre* teklo nedeljo z voza in si nevarno poškodoval desno roko. Z roko v stroj pa je prišel po nesrečnem naključju 211etni delavec Josip Leš iz Jadranske ulice. Stroj jc Lešu zmečkal prste na levi rokL Vsi štirje ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje: četrtek 18. t. m. ob 7« uri zjutraj: toplomer 9.1 stopinj C, mii* malna 8.2 stopinj C; barometer pri 14-» stopinjah 740.1, reduciran 738.3; relativna vlaga 98; padavine 15. nun; vir«*** w«t£oviio in dcževiuv V JU? a' r;i$8o ru, ^Sne 18. 'fHfSaC Marffioršk? IZTEVTK NI¥5~ ffiffT 5frflrTX Prvi okfsk Prekmurcev v Mariboru Prireditev Ljudske univerze: Prekmursko sostnvanje v Narodnem domu. Ob mnogoštevilni udeležbi in zelo zabavno smo v Mariboru in celo na Pobrežju zadnja let:; prirejali »prleško go-stiivanje; . Prihodnjo soboto 20. maja'pa Priredi naša Ljudska univerza ob 20. uri' v Narodnem domu prekmursko gostii-vanje. Vršilo se bo predavanje o narodnih običajih Prekmurcev, okoli 30 domačinov iz župnije Bogojina pa bo pod vodstvom šolskega upravitelja O. Breliha čdigralo posamezne prizore, kakor se v resnici vrše o priliki svatbe ali »gostii-vanja«. V ta namen se pripelje v soboto okoli 9. ure vesela drdžba Prekmurtev v Maribor, kjer jo bodo v Narodnem do-®iu sprejeli zastopniki Ljudske univerze. Prekmurje je po trianonski mirovni Pogodbi pripadlo Jugoslaviji; naša vojska je to ozemlje — takozvano Slovensko Krajino — zasedla; dne 12. avgusta 1919. Narodni običaji so se pa med Prekmurci kljub vsemu prizadevanju Madžarov, da jih raznarodijo, tradicionalno o-h airii in so zlasti ob ženitovahju prav zanimivi. Ker se bo tako priprava kakor svatba vršila povsem istinito, zato se obeta gledajočemu občinstvu svojevrsten užitek. Bnž ko prideta ženin in nevesta v cerkvi na oklic, pošljeta k sosedom na vasi, kakor tudi k sorodnikom blizu in daleč, po u\ a mladeniča ali mlada moža, tako-z.ana »pozvačina« ali »zvačai«. Njuna naloga je, da povabita vse določene hiše Ha gostijo. Pestra je njuna obleka, okrašena s papirnatimi cveticami in pisanimi trakovi. Na škornje (šare) si pripneta *vončke. Eden njiju ima na leseni sekirici ježevo kožo, s katero »poboža-« nagajivo deco. drugi pa nosi bučko (čuta- td’|iaanour in Cyrilla Scotta: Valse triste. »Zlasti prvi je bil zelo lep, slednji pa v zaključku z ek) občuteno podnašan. Mlada umetnica je že vajena nastopov in rico), napolnjeno namesto z vinom s pro-ftreme več ne pozna. Nai klavirju jo je iz- som. Prišedšt k hiši, vprašata- po gospodarju. Čim se ta pojavi, povabita njega in družino na gosttivanje, priporočajoča jim, naj primeso s seboj tudi polne denar--nice. Ceremoniji sledi pogoščenje z mesom, kruhom in pijačo, naposled pai prejmeta še darilo v denarju. Tako obhodita v času oklicev vse določene hiše. Povabljenci se pripravljajo na gostijo in prinašajo v hišo neveste oziroma ženina' svoja darila: najčešče perotnino. D2-n poroke je posebno slavnosten. Na svatbi ali gostiivanju imajo glavno vlogo obe starejšina, »družbana« in družici. Zanimiva so »pogajanja« za nevesto ali »sneho-, beli kruh »vrtanjek« in »bos-man« ali pletenak ter poslavljanje neveste od gostov, ki jo obdarujejo v denarju, ona pa mora vsakega odškodovati s poljubom; v odmorih na gostiji plešejo valček, polko, »šotiš«, »išamarjanko«, čardaš i. dr. Vse skupaj je preprosta) narodna zabava, ki je mi, oblizanci kulture, nc poznamo, zato pa bo naše zanimanje brez dvoma tem večje, ker se bodo rasistom »gostiivanjščakov« predvajali z vsemi potankostmi in finesami narodne duše. Narodni običaji »zvačev«, »zdavanjai« — poroke in gostuvenja so v Prekmurju splošni i:; sc v bistvu ne razločujejo, naj-sibodo vzeti potem iz kateregakoli predela Slovenske Krajine. Občinstvo bo imelo priliko poleg običajev spoznavati tudi prekmursko narečje, ki je v njem ohranjenih še mnogo lepih besedi iz panonske slovenščine. Ljudska univerza pričakuje zato številno udeležbo prekmurskega gostiivanja. —o. Angleška proslava v Narodnem gledališču Strokovna, ocena Izvajanega programa. Želeli bi še izpregovoriti besedo k u-nietnišiki strani prireditve naše angleško-ihgoslovanske Society dne 10. t. m. v Narodnem gledališču. Zakaj ves umetniški program je bil skrbno naštudiran in izpiljen, pp svoji izberi pa nadpovprečno zanimiv. Tu je bil predvsem orkester gojencev učiteljišča pod taktirko prof. Pahorja. Kar je ta gospod z veščo roko iz fluktujočegai materiala v par tednih ustvaril, zasluži vso pohvalo. Strumno je ob dvigu zastora zaigral himno. Če občinstvo težke uverture iz L. van Beethovnovega Coriolatia ni moglo dovolj doumeti, pa ga je Dvofakov Slovanski ®*es v E-molu, humoreska istega skladatelja., zlasti pa- Mozartova uvertura k o- Deri »Figarova svatba« prednešena __________________________________ ____... skladno in na moč temperamentno, v hi-1 violini izvajala Edvarda Elgarja: Salut pu prevzela do zanosnega, navdušenja. Vemo, kdo je prof. Pahor in si želimo še večkrat videti ga na čelu orkestra. Morda najlepša točka so bile 3 angleške narodne pesmi iz 16. in 17. stoletja, v harmonizaciji Williama Byrda in Thomasa Morleyja. Ena lepša ko druga. Pel jih je naš tenorist g. Avgust Živko, na klavirju ga je pa spremljal g. prof. Vasilij Mirk. Izgovarjava je bila dovršeno naštudira1-na. G. Živko je bil glasovno izvrstno razpoložen, njegov glas za te vrste pesmi, čudovito mehke, zajemljive — zlasti v tretji — kakor ustvarjen. Intonacija je bila brezhibno čista, spre ml je vati je gosp. prof. Mirka na višini, vredno slovesa njegovega imena. Gdč. Anica Pečnikova je nastopila kot pianisti-nja s težavnim čarovniškim plesom ameriškega skladatelja Edvarda Mc Do\yella. Dobro se je odrezala! Vidi se, da v njej tiči mnogo talenta. Gdč. Inka Demovškova je zatem na vrstno spremljala gdč. Minka Zacher-lova. Za njima je nastopil mešani zbor Počitniške zveze pod preizkušenim vod--stvom prof. Viktorja' Schweigerja s 4 ipesmhni. Od teh je prva, Doktoričeva: -Naša bol, najbolj zagrabila. Naši sloven-;ski,duši.je tako blizu in tako mila -je. Kolo *A. Andelai je s svojim živahnim tempom razgibalo večer. Vse štiri pesmi so bile praV dobro izvajane. Škoda, da niso bile ■na tem programu naše najbolj markantne glasbene osebnosti. H koncu je oktet moškega učiteljišča, čigar dirigent je simpatični Boris Ferlinc, zapel 3 angleške narodne pesmi. Izgovarjava je za ono g. Živka kajpada zaostajala. Toda kljub temu so ti mladi -pevci dobro zadeli bistvo te posebne narodne pesmi. To je pesem pomorskega naroda', naroda z otoka, v čigar kadne in bazattne čeri se dan in noč zaganja strašni ocean, globoko resna, s,preprosto melodiko, v samem bistvu nekoliko oto-!'žno-sentimentf-i!na. Za zaključek se je predvajal sloviti 2. prizor in 3. dejanje Shakespearejevega Julija Cezatrja. Z njim je šel prvič kar obstoja naše gledališče preko njegovega odra v originalu naštudiran angleški 'gledališki prizor. Ker je predstavitelj Brata g. VI. Kukovec prejšnji večer nevarno obolel, je režija morala ta izpadek spretno maskirati, kar se je povsem posrečilo. Tako je kot osrednja osebnost še bolj im-poniral Antonij g. prof. J. Kotnika), obdan od četvorke meščanov in ostalega rimskega naroda — vse sami dijaki — in v pristno sekspirovski inscenaciji. Jedvaje bilo opazno, da so to diletantje, tako dobro so naštudirali vloge. Gg. Kovič in Furijam sta se kot režiserja poštenopo-trudila. V celoti je bil program srečno sestavljen ter je s spretnim izvajanjem, s prisrčno interpretacijo v prisotnih zapustil zaslužen vtis in žel hvaležno priznanje. »Deutsche Zeitung« in Ptuj. Prebujanje slovenskega nacionalnega Ptuja gospodi okoli celjske »Deutsche Zeitung« ne da miru. Boli jo neskončno, da se je tudi v našem starodavnem mesiu pričel pokret, ki je naperjen proti dosedanji nemčurski idili. Zlasti jo pa bode preiskava zaradi izleta graških Nemcev ter ptujskih dru-gorodcev ter nemčurjev k Sv. Vidu v Haloze. Kriv je vsega seveda v prvi vrsti »Večernik«, ki pridobiva tudi v Ptuju vedno več čitateljev in naročnikov, ker pač uvidcvajo vsi ptujski zavedni Slovenci, da je edino pravo njihovo glasilo. Tisti napis »Sonderfahrt Graz—St. Veit bei Pettau«, ki se je moral odstraniti, je povzročil tej gospodi okoli »Deutsche Zeitung« bridkost -do solz. Saj je bil po njeni trditvi vendar »tako nedolžen« in so mili gosti prišli iz Gradca zgolj zaradi »tujskega prometa«, da bi vsaj malo pomagali ubogi Jugoslaviji. Iz istega vzroka »tujskega prometa« in želje videti ptujske starine, so prišli v Ptuj tudi mariborski nemški »Minnesangerji«. Pa naposled še »Heil Hitler!« »Deutsche Zeitung« pravi, da ta vzklik ni nič hudega, saj je le počastitev državnika tuje države, o katerem tudi po zakonu ni dovoljeno govoriti drugače kakor lepo. Kolosalno! Med tem, ko dobi v Nemški Avstriji vsak demonstrant, ki zakliče »Heil Hitler!« 10 šilingov policijske kazni, naj bi se v Sloveniji ljudje, ki na ta način počaste »tujega državnika«, še pohvalili. Toda stvar je drugačna! Klic »Heil Hitler!« je pri nas kaznjiv, kakor tudi znak kljukastega križa. O obsodbah smo pisali tudi že v »Večerniku«. Sicer pa naj se gospoda okoli »Deutsche Zeitung« le nekoliko pomiri in počaka na Članek, ki ga bo v so- boto objavil »Veče nr.dk«- in z njim dokaza! vso kolosalno lojalnost nekaterih naših drugorodcev in nemčurjev. Ta argument ji bo menda zaprl sapo in ne bo nikoli več trdila, da je klic »Heil fikier!« — »nedolžen«. Alojz Senčar 7Wetnlk. Tukajšnji ugledni trgovec g. Alojz Senčar je danes čil in zdrav dopolnil 70 let. Jubilant je prevzel pred 30 leti Jurčevo veletrgovino ter jo vodil in razširil tako, da ta trgovina, ki jo vodi sedaj sin Milko, prednjači vsem drugim. Njegova) hiša je bila vedno žarišče narodne zavednosti in požrtvovalnosti. V narodnem duhu in strokovno je izobraževal tudi svoje nastavljence in dal Slovencem dobre in tudi prvovrstne trgovce. Ob tej priliki mu tudi m.i želimo še mnogo let! Občni zbor. Preteklo soboto je imelo ptujsko »Olepševalno društvo« svoj redni občni zbor pod vodstvom predsednika g. Pretnerja, šolskega nadzornika v pokoju. Društvo izvršuje letos obsežnejša preureditvena in prenovitvena delai zlasti v ptujskem ljudskem vrtu. Zagrajuje se hudournik, popravljajo poti, postavljajo nove klopi in zasajajo drevesca. Društveno premoženje znaša 400.000 Din v premičninah in nepremičninah. Na občnem zboru se je med ostalim sklenilo ime društva nekoliko spremeniti, in sicer je njegov novi naziv: Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Ptuju. Novo ime društva je hkratu izraz stremljenja društva, delovati odslej tudi neposredno za pospeševanje tujskega prometa. Telovadni nastop. Ptujska gimnazija priredi v nedeljo 21. maja javni telovadni nastop svojih učencev roa> letnem telovadišču sokolskega društva (Svicarijai). Začetek ob 15. uri. ■taiplna CerinŠkova: Predal njenih spominov K°tedair kaže zgodnji pomladni datum, gramofon poje himno novi stvarnosti, ura pa prebira s srebrnini tiktakom sekunde, ki polže v neskončnost ter vabijo mrak, ki tava skozi hladen majski večer. Iz vseganastroja diha 20. stoletje. Dekle J^nia sedi na otomani ter prebira žarečih Hc poslednjo stran najno-Vejše knjige. Končala je> Energično jo zapre ter se oddahne, nato se pretegne, oči h zažare in iskaje se ozire po sobi. Po-Sied ji obstane na knjigi, ležeči na blazini. »Pirav ima pisatelj,« zacepeta Janjina božica, »prav zares, čuvstva, romantika-, ^se to je balast 1 Na novo navije gramofon ter posluiša najnovejši »šlager«, ki kito iz njega. Zunaj je šel svet v novo pomlad. Prve cvetke so pošiljale svoje vonje, prvj pop. ki so pričeli brsteti po drevesih — tu note' Pa ji ponuja odprt predal vonj pozab-'Jendh dni... Dekle se ozre, zagleda predal in vidi ^niine. Spomini! Balast za človeka! v®drao jih vlači s seboj ter se opaja s rPkim ali sladkim okusom sentimental-°s*'- Stvarnost! Sanjavka je, zapreda ,e v mrežo sanj, mimo nje pa teče so- bno življenje in se je ne dotakne. Ali V” Udobna, če ima gramofon in kakteje? ■c sodobna-, 5o se oblači moderno, hodi v avarno in na prireditve ter živi na zu-aj žlvljcraje moderne deklice, čnvstveno pa je enaka prababici? Hodi skozi moderno življenje, obdana z dvojnim oklepom subjektivnih nazorov, ki jo vežejo? »•Pisatelj te knjige ima prav!« ugotovi Janja. Ali živimo v preteklosti? Ne! Sedanjosti in bodočnosti živimo! Proč s spomini, ki se prepletajo žalostni in veseli vse križem. To naj bo prvi korak v resnično brezobzirno in egoistično sodobnost. Pred predalom obstoji ter strmi v pestri kaos. To niso mrtve stvari, ne, to so kosi njenega življenja, ki leži tu razmetano. Zamišljeno strmi vanje — zapre oči in poseže z roko v predal: Pismo njene prijateljice Milice! »Prosim Te, pridi danes popoldne sigurno k meni! Imam strašne novice.« Da, takrat je ustregla njeni želji in šla k prijateljici, ki ji je zaupala, da se je zaljubila. To je bila ona strašna novica. Prijateljičina izpoved je obstojala v priznanju: »Kadar me pogleda, se mi ustavi srce, oblije me rdečica in niti besede nc izdavim iz grla.« Njena ljubezen je bil seveda mlad kodrolas pesnik. Spominja se svojih besed, s katerimi je tolažila prijateljico, češ, da je usoda kruta in ji zatrjevala, da je nikakor ne zaničuje — nasprotno, če ji s tem lahko olajša vest je pripravljena, da se tudi orna zaljubi. Takrat sta se prvič skregali, ker se nista mogli zediniti, če se naj Janja zaljubi v istega kodrolasega pesnika ali rajše v drugega. Prijateljica je zahtevala v istega, češ, d? bosta potem skupno sanjali o ni*»«n. Zopet se zazre v predal. Sveženj pisem skrbno povezan z rdečim svilenim trakom ji zaide v roke. Pisma, polna' plahih, vročih, hrepenečih besed — spomini iz tistih dob, ko se straši fant zvoka lastnih besed in jih trepetaje črkuje na papiir, nosi pismo dneve s seboj, preden ga od-da, in ko je storjeno, ga je sram in strah in vendar je srečen. Kje je sedaj pisec teh besed? Danes ne piše več plahih izpovedi, krije ga' hladna ruša. Koliko je v teh pismih lepih, čistih čuvstev romantike. V današnji dobi govori beseda, ki je stvarna, govori kretnja roke, pogled, govori trd govor... Tu zopet kup pisem. Majhen smehljaj hušne Janji preko lica malo trpek in vendar hudomušen. Koliko težkih besed, uso-depolnih je v teh pismih. Beseda o »večni ljubezni«, prisega, rotenje, obljuba — in — pretežka jih v roki. Kako lahka sol Danes je vse to laž, nekoč pa so ta pisma živela in so bila resnica. Proč s pričami nestanovitnosti! Zopet seže roka v nered in ujame majhno pastelno skico: star, napol razpadel grad z lepim ozadjem, njej tako ljub kraj, ki ga je slikal on v njeni navzočnosti in ji sliko poklonil, ker jo je ljubil. A izgubila ga je za vedno. Poljubi jo in jo položi nazaj kakor svetinjo. Njen dnevnik. Lista po njem in najde beležke o dogodkih, o željah, ki se niso n'koli izpolnile in vse polno razmotri-vanj o življe***’. o sami sebi v času, ko se smatra vsak mlad človek za popolno izjemo in neskončno mnogo trpi sluteč, da je življenje popolnoma drugačno kakor si ga predstavljajo 161etni. Zakaj je pisala dnevnik? Zato, da bi govorila' sama s seboj o sami sebi, da bi se v teh beležkah našla, — sebe našla. Sram jo je, ko čita tiste izlive čuvstev vi drevniku. Danes se ji zdi neumnost! Pod nervozno brskajočo roko najde še razne dopisnice, posetnice, kup lističev: sami verzi, katere ji je pisal in ji razkladal ljubezen ob vsakem srečanju človek, ki je storil to vsaki. Da, sežgati je treba vse, preden pride morda v roke nepoklicanemu, ki bi se smejal vsem tistim besedam, katerim se smeje danes sama — a z obžalovanjem v srcu. Kako drago je kupljen ta smeh-! Nemudoma pograbi vse stvari: »V peč z njimi«. Pred pečjo kleči poln naročaj spominov in nekaj v nji sc upira, poraja se neka neznana bol, roka ji omahne. No, senitimentalka iz prababičrrih dni, kaj strmiš otožno v spomine? Ali ti poka srce ob ločitveni boli? Kako dolgo boš še vlačila iz spominov skovano verigo za seboj, sentimentalna koza! (Izraz, ki ji ga. je zalučal nekoč nekdo v obraz). Janja se zdrzne, pogleda spomine in jih spravi nazaj v predal, pri tem pa se jezi sama nase: »Prav imaš Janja, sentimentalna koza si!« Toda ne moreš se ločiti od njih. »Zakaj«? »Zato, ker so ti spomini del meme, ker so — jaiz!« GRAJSKI KINO Da**eszad,nji dan »Ljubezen, šala in resnost", izborna veseloigra Jutri v petek zač ftft 11 Havajska roža" je velefilm krasnih naravnih posnetkov, film poln izbornega petja in zabavnega ter zanimivega sujeta Martha Eggerth — Svetislav Petrovič — Ernest Verebeš — Hans Fidesser so v glavnih vlogah. Sami prvovrstni igralci, med katerimi sta Martha Eggerth in Hans Fidesser izborna pevca. Poznane melodije iz te operete, ki se še sedaj predvaja na Dunaju nad stotič, in ki ima povsod ogromen uspeh. V kratkem pride v naš kino naiuečle in naiboliše filmsko delo, kar obstoia Ulmska industrila: Jan Kiepure„ Pesem Sv. Rupert v Slov. goricah Otvoritev strelišča. Naša strelska družina, ki je bila ustanovljena pred 3. leti, je preteklo nedeljo na svečan način otvo-rila za letošnjo sezono svoje strelišče. Ob tej priliki so prihiteli k nam delegati strelskega okrožja iz Maribora, med njimi podpolkovnik bir. Peter Kiler, tajnik br. Slavko Reja in br. Kajzer. Obiskali pa so nas ob tej priliki tudi narodni poslanec g. dr. Pivko, okrajni glavar g. dr. Ipavic, bivši narodni poslanec g. Fr. Že-bot in šmarješki župan g. Šiker. Točno ob 14. uri se je razvil ob zvokih domače godbe lep sprevod s Sokoli četaši na čelu. Na strelišču je pozdravil došle odlične goste in delegate ter zbrano množico predsednik strelske družine br. Matija. Zorec. V imenu strelskega okrožja pa je pozdravil vse navzoče br. podpolkovnik Kiler, tajnik br. Reja pa je tolmačil namen in pomen strelskih družim. Nato je podpolkovnik oddal prvi strel. Sledilo je nagradno streljanje. Prvo nagrado je dobil br. Kajzer iz Maribora v znesku 100 Din, ki pa jo je poklonil naši strelski družini. Le prehitro so minevale ure, in gostje so se poslovili. Domače občinstvo je ostalo na strelišču do mraka. Le tako naprej, šentruperški strelci! Soort Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo 21. t. m. se odigrajo te-le tekme: ob 15. prvenstvena tekma rezerv SK Svoboda:SK Železničar in ob 16.30 prijateljska tekma SK Svoboda:SK Železničar. Obe tekmi bosta na novem igrišču SK Svobode. Službujoči odbornik g. Fišer. Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP. Nedeljske tekme sodijo: SK Svoboda rez.:SK Železničar rez. g. Bergant, SK Svoboda I:SK Železničar I. g. Bizjak. Tekmovanje v rokoborbi za prvenstvo Slovenije, ki je bilo napovedano z