^д^г.	^»Jr Ц^ ЖшшфЈ ^ JL-^^^&a
ïotolo-ltf29v%d"rinel°SS	2 nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«
Učitelj človeštva
Ob deveti obletnici kronanja Pija XI. smo doživeli dogodek, ki je upravičeno vzbudil pozornost vsega sveta: Papež, poglavar krščanstva je po radiju govoril vsem narodom zemlje. Triumf tehnike nam v drugi obliki obnavlja binkoštni čudež. Otroci, raztreseni kjerkoli Sirom zemlje, so mogli poslušati živo besedo skupnega očeta. Latinsko besedilo papeževega govora je bilo takoj prevedeno v najbolj taz-sirjene jezike sveta. Ze prihajajo poročila o silnem navdušenju, s katerim so najbolj oddaljeni prekomorski kraji sprejeli papeževo poslanico. Samo v ameriških Združenih državah je 77 postaj oddajalo papežev govor, kar je do sedaj najvišje število za samo eno poslanico. Popolnoma jasno so razumeli papeževe besede tudi v Avstraliji in južni Ameriki. Vatikanska radio postaja je izreden umotvor ženijalnega Mai coni ia, kateremu se mora svet zahvaliti za poznanje radijskih valov. Katoliška cerkev pa je zopet pokazala, da se poslužuje sredstev najbolj moderne tehnike in da ne zameta nobene iznajdbe človeškega duha, da vrši svoje vekovito poslanstvo.
Pogledati bi morali v zgodovino, kako različnih sredstev so se tekom stoletij msluže-vali papeži, da so mogli govoriti človeštvu. Najprej so oznanjali veselo vest evangelija z besedo, potem s pismom. A med prvim Petrovim pismom, ki je zaposano v novem zakonu, pa do zadnje okrožnice Pija XI. je preteklo devetnajst stoletij, leži vsa zgodovina katoliške Cerkve! Bila pa je vedno živa želja slehernega vernega srca, da bi neposredno slišal besedo sv. očeta. Zato so v vseh stoletji! tele množice vernih v Rim. Zato je tudi 12. lebru-nrja sleherni hitel k aparatu, da prvikrat sliši vsaj po radiju papeževo besedo.
Kje je utegnila vzbuditi poslanica svetega očeta največ veselja? Gotovo v srcu vseh tistih, ki so zvesto vdani Cerkvi in njenemu vrhovnemu poglavarju, a jim nikdar ni bila in tudi ne bo dana prilika, da bi osebno obiskali središče krščanstva in culi neposredno besedo iz ust Kristusovega namestnika. Veliko hvaležnost in uteho so čutili tudi vsi bolni in oni, ki so v bridkostih in nadlogah, ko so slišali, da se jih sv. oče, — kot pravi naslednik Kristusov, kateremu so bili bolniki in reveži zlasti pri srcu — spominja s tako toplimi izrazi v njihovih bridkostih. Ne vemo, če so v Rusiji poslušali papežev govor. Ni verjetno, da bi ga boljševiška cenzura pripustila. Toda ves svet ve in slednjič bodo zvedeli tudi ruski kristjani, da je tudi njim bil poslan pozdrav poglavarja katoliške cerkve, ki so po njegovi lastni izjavi : najbližji in najdražji njegovemu srcu«. S kakimi občutki so pač poslušali papeževe besede misijonarji, vsi raztreseni daleč proč od domovine med tujimi, daljnimi narodi, ko je naslovil sveti oče pozdrav »močnim bojevnikom Kristusovim ...« Pogumni pionirji krščanstva so ob papeževih besedah morali sloprav doživeti univerzalnost krščanstva in občutiti, da je papeževa oseba tisto središ'e, ki spaja vse verujoče kristjane v eno občestvo.
Sicer pa nosi poslanica Pija XI. po radiu pretežno socialen značaj, kar ji daje izrazito obilježje. Papež globoko pojmuje sodobni čas, kateremu je govoril besede miru in ljubezni, ker tega narodi najbolj potrebujejo. Po v^em svetu vlada gospodarska stiska in nobena človeška inoč je ne more odpraviti. Kdo naj pomaga: ali tehnika, ali nove metode dela, a1 i krvavi ruski boljševizem? Vse je odpovedalo, Z vse izenačujnčo ironijo koraka beda preko lemlje in druži zmagovite in premagane, bogate in revne, kapitalistične in socialistične države v eno ubogo človeško družino, ki bo morala propasti brez pravičnosti in ljubezni. Zato je tu na mestu, da poudarimo, da so bili ravno katoliški škofje in papež, ki so pokazali jdino in neposredno pot, ki vodi do boljšega in pravičnejšega gospodarskega reda kot je sedanji. »Tisti, ki žive v izobilju, ne smejo denarja in časa zapravljati, ampak ga morajo uporabljati za vzdrževanje in pomoč tistih, ki niti najpotrebnejšega nimajo!« To so besede Pija XI.! V svoji včerajšnji poslanici pa zopet opominja bogatine, naj se smatrajo ie kot upravitelji in delilci premoženja, ki je zaupano njihovim rokam in naj se zavedajo, da je njihovi skrbi zaupal Kristus ubožce ter jim zaradi velikih nevarnosti, s katerimi je združeno bogastvo, klical: »Gorje vam bogatini!« Na drugi strani se pa mora sleherni zavedati, da je rešitev samo v delu in da če ljudje ne bodo delali, bodo imeli vedno manj sredstev za vzdrževanje. Zato papež tudi delovno ljudstvo opominja k vestnemu spolnjevanju dolžnosti. Prav klasično je formuliran odnos med delodajalcem in delavci: Eni naj nudijo sredstva, drugi pa vodstvo, pri čemer ne eden ne drugi ne sme zahtevati več kakor je pravično. Papeževa poslanica vsemu svetu je zopet vzbudila v mnogih srcih zavest socialnega pomena krščanstva in dala pobudo za našemu času primerno socialno katoliško akcijo.
Papeževe besede, ki smo jih slišali po radiju, so več kakor dnevna senzacija. Poslušali so jih verni in neverni. Verniki z otroško vdanostjo in ljubeznijo, v nevernih pa je morda le šinilo spoznanje, da govori sila, ki sicer nima na razpolago topov in pušk, a ima orožje besede resnice, ki hoče in edina more prinesti človeštvu rešitev v težko stiskanih dneh in mir onim, ki so dobre volje.
Ofenziva proti hitlerjancem
Splošen izbruh nevolje proti nacionalistični gonji — Policija pleni arhive,
škofje protestirajo
Berlin, 13. febr. kk. Politična policija je pri včerajšnjih hišnih preiskavah narodno socialistične stranke zaplenila zanimiv materijal, katerega je vso noč pregledovala in izredno obležuje narodno socialistično stranko in kroge, ki sodelujejo z njo. Policija je odkrila odnošaje med narodno socialistično stranko in nameščenci vojnega ministrstva, iu sicer s častniki stare nemške vojske, katere je vojno ministrstvo za gotove svrhe najelo v privatno službo. Dulje je policija zaplenila materijal. ki dokazuje strumno vojaško organizacijo narodne socialističnih napadalnih oddelkov. V zaplenjeno spisih se te čete imenujejo bodoča narodna armadi, tretje nemške dižave, po kateri stremi Hitler. Vladni krogi so trdno odločeni, da sedaj ne bouo popustili. Verjetno je sicer, da ne bo naravnati prepovedala narodne socialistične stranke, popolnoma i u strogo pa se bo izvedlo kazensko postopanje proti vsem obremenjenim osebam.
Dunaj, 13. febr. kk. Hišne preiskave pri narodnih socialistih v Berlinu so odkrile niti, ki vodijo tudi v Avstrijo. Na prošnjo nemških oblasti je bil danes v Inusbrucku aretiran nemški stotnik von Maltitz. Nemške oblasti ga zasledujejo zaradi prikrivanja, ker sledi iz zaplenjenih dokumentov, da je pomagal pobegniti čez nemftko mejo dvema narodnima socialistoma Berkerju in Hauschkejo. katera sta v Silvestrov! noči ustrelila v Berlinu dva politična nasprotnika od Reichsbannerja. Policija še ni našla navedenih dveh, ker .iih ie najbrže Maltitz odpravil zopet čez italijansko n o. Berlinska preiskava je dalje tudi dognala da "e Mallitz prevzel vlogo majorja Pabsta in da očitno tvori zvezo s tirolskim Heimwehrom.
Avstrijski škofje obsojajo nacionaliste
Miinchen, 13. febr. AA. Bavarski škofje so i/dali skupno izjavo proti narodno-socialističneinu l'okretu. V tej izjavi ugotavljajo, da krščanstvo te tranke ni krsčanstvo Kristusa, zato škofje svare veje vernike pred narodnimi socialisti in so obnovili svojo prejšnjo prepoved, da se katoliški du-lovniki udeležujejo narodno-socialističnega pokre-<a. Naposled opozarjajo škofje, da se narodni socialisti tudi v bodoče ne smejo več udeleževati v sklenjenih vrstah in v uniformah cerkvenih opravil.
Miinehen. IV febr. Uradni listi osmih bavarskih škofij prinašajo obširen članek, ki vsebuje svarilo škofov kot čuvarjev katoliške vere pred narodnim socializmom z ozirom na njegovi- nazore, ki se ne strinjajo s katoliškim naukom. Katoliškim duhovnikom je strogo pre-|M>vedano sodelovati pri narodno socialističnem gibanju na kakršenkoli način. Udeleži« narodnih socialistov pri bogoslužnih prireditvah v uniformi je m ostane prepovedana.
Prepoved se utemeljuje takole: Narodni socializem ima v kulturno političnem programu /,inotne nauke. Bistvene nauke katoliške vere odklanja ali napačno pojmuje. Po izjavi njegovih voditeljev hoče narodni socializem |и>-staviti na me to krščanske vere novo svetovno nuzirnnje. Vodilni zastopniki narodnega socia-I lizina postavljajo raso višje kot vero. Odkln-
„Avstrija rabi svoje sosede
Izjave zunanjega ministra italijanskemu časnikarju
ti
Rim, 13. lebr. ž. Dunajski poročevalec Oior-nale d'Italia- je imel intervju z avstrijskim ministrom Schobrom, ki mu je dal izjavo, v kateri na-glaša, da je sedanji režim v Italiji dvignil ugled Italije. Dr. Schober obširno razlaga notranji položaj v Avstriji in avstrijsko zunanjo politiko.
V izjavi naglaša, da mora predvsem naglasih, da bo Avstrija lojalno spoštovala, kakor je bilo to doslej ob vsaki priliki, svoj podpis na mirovnih pogodbah, sklenjenih v San Germainu. To bo storila brez ozira na dejstvo, da je bila prisiljena podpisati to mirovno pogodbo. Dokler bodo te mirovne pogodbe ohranile svojo zakonito moč, se bo Avstrija strogo držala njih določb. Nihče nc more dvomiti nad dejstvom da ne bi bile vse politične pogodbe, kakor sploh vsa dela človeškega uma, zmotne in nepopolne.
Го priznava tudi pakt Društva Narodov. Zato se DN prizadeva, da mirno reši vsa vprašanja,
ki se nanašajo na spremembo nekaterih uredb obstoječih pogodb. V preteklem letu se je v tem pogledu že marsikaj doseglo. V Haagu se je sprejel odlok, ki brani avstrijske reparacijske obveznosti. Pri tem je Avstriji dobrodošla akcija, ki jo v njeno korist vodi Italija. Ni dvoma, da je s tem storjen važen korak v delu za obnovo in utrditev pravega miru v Evropi.
Avstrijska življenjska potreba nujno zahteva, da Avstrija vzdržuje iskrene in prijateljske zveze z vsemi državami, posebno s svojimi sosedami. K temu je ne navajajo samo gospodarski razlogi. Avstrija potrebuje svoje sosede, kakor tudi oni potrebujejo nje. V tem medsebojnem sodelovanju bo moči doseči gospodarsko obnovo ne samo Avstrije in sosednih držav, nego cele Evrope. Ni dvorna, da je pri tem treba predvsem računati z Nemčijo. To morajo priznati tudi tisti, ki so jim znane zveze, ki jih je Avstrija pred vojno imela z Nemčijo.
Položaj Slovakov na Madjarskem
Svetovni škandal
Praga. 13. febr. ž. V poslanski zbornici je ponovno prišel na dnevni red razgovor o položaju slovaške manjšine na Madjarskem, ki grozi postali svetovni škandal. Tokrat je prišla s pritožbami republikanska stranka. Poslanec Janček je izvajal: Slovaki so na Madjarskem pod Bethlenovim režimom in njegovo aristokracijo oropani vsake svobode. Te prostosti ne uživa niti madjarsko ljudstvo samo. Bethlen namreč Irdi, da njegovo ljudstvo še ni dovolj zrelo in izobraženo za svobodo. Nasprotno pa madjarska narodna manjšina uživa na Češkem iste pravice kot Čehi sami. Volilna pravica je enaka. Ogrski državljani ua Madjarskem ne uživajo toliko pravic in prostosti in nimajo tolikih izobraževalnih sredstev, kot madjarsko prebivalstvo na Češkem. Slovaki na Madjarskem nimajo nobene slovaške
ljudske šole in nobenega prosvetnega društva. Čehi se bomo postavili na stališče: Kakor Vi, tako mi. Zatrjevanju Madjitrov, da naši bratje na Madjarskem ničesar ne zahtevajo, bo kvečjemu verjel lîothermere. Tako so zatrjevali Madjari ludi pred vojno. Šele zadržanje slovaškega ljudstva v svetovni vojni je dokazalo, da to ni res. Madjarom v Češkoslovaški ne bo nihče vzel njihove narodnosti, je ne jemlje in je ni vzel. Madjarska iredenta ima svoje klicarje celo na tleh češkoslovaškega parlamenta, ki pošiljajo v svet svoje pritožbe o domnevnih krivicah. Madjari kaj takega našim bratom v svoji državi niso omogočili. Nasprotno, volilna okrožja so razdelili tako. da ui v madjarski parlament prišel noben Slovak.
Angtija hoče štediti
Velikanski vtis govora finančnega ministra — Brezposelska podpora se zniža za eno tretjino
London, 13. febr. AA. Govor zakladnega ministra Snowdena o vpraša; ju varčevanja pri javnih izdatkih je vzbudil v političnih krogih veliko zanimanje. V govoru je bila najvažnejša ugotovitev, da so temelji angleškega gospodarstva kljub sedanji svetovni krizi ostali trdni in zdravi. Anglija stoji gospodarsko bolje od vseh drugih držav. Anglija gleda odkritosrčno dejstvom v obraz in bo dala pri reševanju gospodarske krize vzgled, kateremu bodo sledile lahko tudi druge države. Vlada bo ustanovila gospodarski odbor, ki bo imel omejeno število članov. O njih izbiri se bo vlada posvetovala tudi z opozic. strankami.
Več konservativnih poslancev želi, da bi ta odbor proučil izdatke državnih in tudi občinskih ustanov, ker so mnenja, da bi se s primernimi ukrepi tudi v občinskem gospodarstvu veliko prihranilo.
Na snočni seji spodnje zbornice je T.loyd George poudaril, da bi se prihranilo 48 milijonov funtov šterlingov, če bi se zaposlilo 400.000 brezposelnih pri produktivnih javnih delih.
Medtem je narodna zveza delodajalcev, ki zastopa 7 milijonov ljudi, poslala vladi in voditeljem opozicije spomenico, v kateri predlaga omejitev javnih izdatkov in olajšanje bremen, ki jih
mora nositi industrija. Spomenica zahteva znižanje podpor za brezposelne za 'A in omejitev števila poslancev. Delodajalci poživljajo viado, naj ne nalaga novih bremen industriji, dokler ne pade število brezposelnih na 5%. Vlada in lokalne oblasti naj revidirajo sedanje mezde in naj določijo maksimalno vsoto za socijalne dajatve.
London, 13. febr. kk. V poslanski zbornici je bil danes brez glasovanja sprejet predlog liberalcev, da se uvede velikopotezna produktivna skrb za brezposelne. Lloyd George je pri tem še izjavil, naj se finančni minister ne boji preveč londonskih bank, ker po vojni njih nasveti nikdar niso obveljali. Hitra deflacija je napaka in je neugodno vplivala na industrijo. Ravno tako tudi ureditev dolgov v Ameriki. Zopetna uvedba zlatega standarda je bila posledica slabega nasveta City (zveza londonskih bank). City je bila po njegovih lastnih izkušnjah kot finančnega ministra proti napredni vladi, popustljiva pa proti napakam reakcionarne vlade. Delavska vlada ne sme imeti nobenega strahu pred opozicijo City. Namen njegovega predloga je, vzpodbuditi vlado k energičnemu postopku. Delovni minister Thomas je oporekal, da bi se bil Snovvden branil dati dei ar za nujna dela v -;ili. samo ne smc'o se izvrševati načrti, ki ne bi bili propagandni.
njujo razodetja stare /uve/e in celo 10 božjih zapovedi. Papeževega primata ne priznavajo. Igrujo se z mislijo brezdogeniske nemške narodne cerkve. To, kar narodni socializem imenuje krščanstvo, ni Kristusovo krščanstvo. Vodilni tisk te stranke je pr<»ti katoliškim 'razglasom, da celo proti pozivom sv. Očeta /a od-vrnitev boljševizma, nastopil tnko, da ni govora o nobenem poznanju dejanskega i>oložaja in c nobenem spoštovanju.
Po odhodu Hitlerjancev
Berlin, 13. febr. A A. Narodno socialistični poslanec dr. Frick je stavil predlog, naj bi predsednik purlamenta uporabil vsote, ki jih bo prihranila državna blagajna z odsotnostjo |>oslancev narodno socialistične stranke, zn podpiranje brezposelnih delavcev.
Predsednik parlamenta dr. Loebe je odgovoril poslancu Fricku, da se poslanci narodno socialistične stranke še niso odpovedali poslnnskim dietam. Tudi ne razpolaga z odtegnjenimi vsotami, ker ostanejo take diete v državni blagajni. Na seji parlamenta pa je dr. Loebe izpopolnil svoj odgovor z ugotovitvijo, da dr. Frickov predlog zaenkrat ne prihaja v pošlev, ker so narodno socialistični poslanci dne 1. februarja dvignili svoje diete za ves mesec naprej.
Berlin. 13. febr. A A. V političnih krofih je povzročila precejšnjo veselost vest. da so uaiudni socialisti, ki so zupvstili zbornico, sklenili darovati svoje dnevnice podpornemu skladu za brezposelne.
Kako je svet slišat sv, Očeta
Vatikan, 13. febr. A A. Govor Sv. očeta o priliki včerajšnje svečane otvoritve nove vatikanske radio-postaje so poslušali po vsem svetu. Emisija postaje je bila v tehničnem oziru vzgledna. Papežev govor jc bil jasen. Pol ure po končanem govoru so že prispele brzojavke iz Združenih držav. Argentine, Brazilije in Avstralije o popolnoma jasnem sprejemu govorov sv. očeta in senatorja Marconija. Po vseh mestih in trgih Italije so bili postavljeni zvočniki, pred katerimi so se bile zbrale velike množice. Občinstvo je ganjeno jioslušalo govor Sv. očeta.
Split, 13. febr. ž. Zanimanje z« papežev govor je bilo izredno veliko. Meščani so poslušali |>o-vsod po hišah, kjer imajo radio-aparate.
Banska uprava razglaša
Ljubljana, 13. febr. AA. Kr. banska uprava dravske banovine razglaša: »Gospod ban dobiva pogosto anonimne dopise, v katerih se neznanci pritožujejo o raznih nerednostih. Ker je edino pravilno načelo, da mora za resničnost podatkov vsaka oseba odgovarjati, se javnost radi informacije obvešča, da se anonimni dopisi ne jemljejo v pretres.«
Karel Skuti pri predsedniku vlade
Belgrad. 13. febr. 1. Tu se že par dni mudi bivši poslanec SLS župnik Karel Škulj iz Dolenje vasi. V teku svojega bivanja je bil sprejet in je imel daljše razgovore s predsednikom vlade, ministrom dvora Jevtičem. podj>redsednikoni vlade Uzuuovičem, pravosodnim ministrom Srskičem ter drugimi v zadevali splošnega značaja.
Promet poštne hranilnice
Belgrad, 13. febr. AA. Promet Poštne hranilnice v januarju 1931 kaže tole sliko: Hranilne vloge so v tem mesecu narastle. Pristopilo je 4888 novih vlagateljev. Vsega skupaj ima Poštna hranilnica zdaj 132.084 vlagateljev. Vloge v mcsecu januarju znašajo 9 in pol milj. Din. Koncem meseca januarja je znašala vsota vseh hranilnih vlog 219,189.914.02 Din. K čekovnemu prometu je bilo priglašenih 310 novih računov. Sedaj ima Poštna hranilnica pri centrali v Belgradu in njenih podružnicah v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju 219.224 čekovnih računov. Promet na čekovnih računih je znašal koncem januarja 5.451,178.431.69 Din. Stanje teh vlog je znašalo koncem januarja 883,858.247.40 Din. Vse vloge skupaj pa so znašale pri Poštni hranilnici koncem meseja januarja 1103 milijone dinarjev.
Novi bankovci
Belgrad, 13. febr. AA. V Zvezi s spomenico novosadske zbornice, naj bi Narodna banka dala v promet bankovce po 26 in po 50 Din, je zagrebška zbornica za TOI predlagala Narodni banki, naj natisne tudi bankovce po 500 Din, ker smatra, da je razlika med bankovcem za 100 Din in bankovcem za 1000 Din prevelika. Nadalje predlaga zagrebška zbornica, naj Narodna banka natisne lud i bankovce po 10,000 Din.
V 15 minutah i in pol milijon Din
Newyork, 13. febr. AA. Znameniti filmski igralec in komik Charles Chaplin, ki si je zaslužil z novim filmom »City lights«- velike vsote, je odklonil ponudbo oglasne družbe, naj za visok honorar govori |к> radiju. Družba mu je predlagala, da govori 26krat, vsakikrat po 15 minut. Za vsak govor je bila pripravljena jilačati 5000 funtov šterlingov. Chajilin bi si lahko poljubno izbral snov govora. Na vprašanje zakaj je odklonil tnko sijajno potv 'bo, je Chaplin odgovoril, da uima ničesar povedati.
MisKmo na Koroško »
Premišljevanja o nemških šolah v Jugoslaviji
Ljubljana 13. febr. Pred nami ležita dvu članku o koroških Slovencih. Prvega je priobčil »Koroški Slovenec« |kxI naslovom >Besedo imajo Nemci«, drugega Slovenski gospodar« pod naslovom >Kedaj bodo to dobili koroški Slovenci«. OIni sc pečatu v zelo mirnem, dostojnim in objektivnem tonu, s pravicami, katere je in še 1k> dobila nemška narodna manjšina n Jugoslaviji na poiju ljudskega šolstva, l istu država, katero so Nemci zaničljivo imenovali kulturno pokopališče Nemcev«, se je odločila dati nemški narodni manjšini iigodnosii. katere koroški Slovenci že od nekdaj a vedno zaman zahtevajo od svoje vlade. Odlok ministrstva za prosveto, s katerim s(l Nemci v Jugoslaviji dobili iako široko kulturno avtonomijo, predvideva ustanovitev sainonemških ljudskih Sol, v katerih se bo pouk državnega jeziku začel šele s tretjim razredom in sicer samo nekaj ur na teden. Po tem odloku, piše »Koroški Slovenec«, je glavni znak za določevanje narodne pripadnosti šoloobveznih otrok, jezi. ki m- govori \ družini. Vpisovanje otrok se vrši s pomočjo komisije 4. članov: dveh zastopnikov nemške narodne manjšine in dveh zastopnikov oblasti. Ln vzgojo nemškega učiteljstva se dovoljuje ustanovitev nein-'-kesa zasebnega učiteljišč». Dovoljena je tudi ustanovitev /nsebnih otroških vrtcev. koroški Slovenec primerja ugodnosti, ka-terih so bili deležni Nemci v Jugoslaviji s tako-imenovano kulturno avtonomijo, ki se jim je v \ v s t r i j i ponujala ter ugotavlja naposled, da -o Slovenci \ \v slriji zagovarjali vedno stališče, da naj bo pri odločitvi narodne pripadnosti otroku inorodnjna' ista volja staršev, ki se kn/.e v celi predšolski v /goji otroka. To se jiin je odbilo v Avstriji, med tem ko so jugoslovanske oblasti Sirokogrudno priznale, da uspešna šolsko vzgoja je mogoča le. če soglaša /. domačo vzgojo, če šoln nadaljuje pouk v tistem jeziku, ki so ga starši po svoji prosli volji označili za družinski ali zn predšolski je/ik.
Med tem, ko so se koroški Slovenci -ko/i dolga desetletja težkega šolskega boja potegovali za primitivno pravico, da bi vsaj prvi razredi v ljudskih šolah bili slovenski, ter so naleteli n« gluha ušesa, je jugoslovanska vlada dala prvi iu drugi razred ljudskih šol nemški narodni manjšini, k.ir je čisto naravno in vzgo-jeslovno pravilno, metodično učenje državnega jezika pa zahtevala šele. ko je <rtiv»k že vpeljan v nunčne metode.
|Turči a se zahvalju'e Italiji
Ankara, 13. iebr. AA. V debati o turško-grški pogodbi v turškem parlamentu jc turški minister zunanjih zadev Ruždi-bej poudaril veliki mednarodni pomen te pogodbe v smislu izjave grškega ministra zun. zadev Mihalakopula. Ruždi-bej je rekel, da je ta pogodba največje diplomatsko delo po Locarnu. Dalje se je v svojem govoru zahvalil Italiji /a njeno posredovanje.
Bolgarija
Za versko svododo
Sofija. 13. febr. /. V soglasju s čl. ttl bolgarske ustave so veroizpovedi v Bolgariji svobodne. Kljub temu so bolgarski pravoslavni ivečeniki s podporo in odobritvijo sv. Sinodu bolgarske pravoslavne cerkve pričeli s pospešeno borbo proti raznim verskim sektam, proti Nneriškim misijonarjem in propagandi katoliških duhovnikov. Ljudstvo zahteva, du naj se s nosebnim zakonom zaščiti pravoslavna cerkev. V pos|<4lnji številki Pastirskega dela«, organa «veze svečenikov, je urhimandrit Šivačcv na.pi-sal članek, v katerem najoetrejše napada katoliško duhovščino in pritiska na boLgurskc oblasti. da na j so izda zakon o zaščiti pravoslavne veroizpovedi, l udi ostali l>olgarski tisk se resno bavi s tem vprašanjem in prinaša svoje opa/ko za ta predlog in proti njemu. V vsakem slučaju bi bil tu zakon protiustaven. Zato bi se no mogel izdati, dokler no bi bilo ustava revidirana v zgornjem smislu.
Jugoslovanski kvartet v Sofiji
Sofija, 13 febr. AA. Povodom prihoda jugoslovanskega kvartetu v Sofijo jc priredil snoči nuš poslanik son rejo. ka teri je prisostvovalo П0 povabljenih osebnosti iz najuglednejših sofijskih krogov. Prisostvoval ji je predsednik vlade Ljapčev. prosvetni minister Cnn-kov, zunanji ininster Burov. francoski, angleški, španski in italijanski poslanik, vsi šefi tujih misij, elita sofijske družbe in najuglednejši komponisti. Po izvajanjih kvarteta je bil prirejen bogat bife. Zabava je trajala v najboljšem razpoloženji! do zore. V sofijskih krogih mislijo, da jc bila to ena nn juspole jšili prireditev v letoMiji zimi. Nocoj priredi jugoslovanski kvartet koncert v inženjerskem domu. Zn koncert vlada veliko zanimanje. Utro« prinaša sliko kvarteta in nngiaša, da jo ta kvartet priredil v Belgradu svojčas koncert za žrtve ;x>plave v Bolgariji.
Znižanje p'cič na Pol'skem
Varšava, 18. febr. kk. Poljski sejem jo v proračunski razpravi sklonil, da pooblasti vlado k 10% znižanju vseh plač. Ta sklep je povzročil živahne proteste pri vseh strokovnih in uradniških organizacijah in je celo del vladnih poslancev glasoval proli. Finančni minister hoče to pooblastilo, ki ga je sam zahteval, porabiti le tedaj, če bodo nadaljnji davčni dohodki pritekali neugodno.
„Sara evski atentat 1914"
Varšava, 13. fobr AA. Književnik Sarti je napisal dramo v treh dejanjih z naslovom -Sarajevski atentat 1014 . Delo je zbudilo veliko zanimanje v poljskih literarnih pn tudi političnih krogih. Kot glavno osebo nastopajo grof Berchtold, grof Tisza, Bilinski, Potiorok, sedanji predsednik češkoslovaške republike Masorvk. dalie bivši jugoslovanski ministrski predsednik Nikolaj Pašič, bivši poslanik Srbije nn Dunaju Jovanovič in načelnik Cerovac. Dramo bodo v na'kra.'šem času igrali v Varšavi. Zn drnmo vlada veliko zapiinunjo tudi na Češkoslovaškem, kjer se bo Istolako v najkrajšem času igrala.
Nemci imajo v Jugoslaviji okrog 300 učiteljev. Po njihovih računih bodo rabili še 1000 novih. »Slovenski gos|MMlar« pristavlja, da bodo Nemci sicer morali iz lastniii sredstev vzdrževati dovoljeno učiteljišče, toda zanj kakor zu nobenegu ne obstoja dvom, da bi teh sredstev no mogli zbrati. Isti list izraža tudi upravičen nemir nad tem, dn bodo po gotovih krajih bivše Štajerske, nekateri stinrši nalašč vpisali otroku v neinško šolo, kar bi pomenilo nepotrebno koncesijo nemški narodni manjšini na račun domače kulture.
koroški Slovenec« končuje svoj članek s lomil« besedami: »Sedaj je vrsta na naših Nemcih. Nobenega izgovora nimajo več. Naš lepi nastop pri zadnjih volitvah jim je /.u vselej i/podmuknil zadnji povod rednega natolcevanja iredente, sedaj se tudi nn Jugoslavijo ne morejo več izgovarjati. Tako vsestransko pripravljeni lahko miruo zremo bližnji razpravi v deželnem zboru nasproti, v kateri se bo pokazalo, ali so naši Nemci voljni nam izpolnili vsaj enak minimalni program in ali se zavedajo odgovornost, če ga ne izpolnijo...«
Tem besedam nimamo prav ničesar pristaviti. Mi načeloma v ničemur ne nasprotujemo temu. da so Nemci pri nas dosegli taiko veliko uspehe na kulturnem in jiosebej Se šolskem polju. Mi bi radi. du bi vse kulturne odi niče v naši državi svobodno mogle razvijati svojo lastno samobitnost ter tako prispevati k veličini države, kateri pripadajo. Ne moremo se pa ubraniti iskrene želje, da bi našo sosede, kjer tudi prebiva del naše krvi in kjer je usidran dol naše kulture, enako tolmačilo naravno pravice narodnih manjwin. Prepričani smo. da je z uredbami, ki se tičejo naše nemške narodne manjšine. Jugoslavija storila svojo dožnost in du si je s tem pridobila tudi pravico, da even-tuelno na za to upostavljenih mednarodnih toriščih. pokliče [k>zornost kulturnega sveta na krivice, ki s«' godijo slovanskim narodnim manjši na ni v srcu K v rope.
56 novih šol
Dunaj, 13. Iebr. AA. Kakor poročajo lisli iz Belgrada, je prosvetno ministrstvo dovolilo, da se otvori 50 novih nemških ljudskih šol. Ministrstvo napoveduje, da bo to akcijo izvedlo do kraja in da ho otvorilo ljudsko šolo povsod, kjer je najmanj 30 šoloobveznih otrok.
Poljaki o nadškofu dr. Bauerju
Varšava. 18. febr. A A. Povodom jubileja zagrebškega nadškofa dr. Bauerja prinaša list Reč Pospolita članek o dr. Bauerju ter nagluša velike zaslugo zagrebškega nadškofa za jugoslovanski narod. Nu kraju pravi, da se Poljska pridružuje iskrenim željam, ki so bile nudškofu izrečene o priliki njegovega jubileja.
Židovsko naseljevan;e v Palestini
London. 13 febr. ЛА. V pismu na predsednika židovskege agencije dr. Wcizmanna ministrski predsednik Mncdonald piše, dn so v Palestini različni interesi in različna mnenju. Ta nasprotja se dajo rešiti edinole na temelju s|K>rnzunia med Arabci in Židi. Doklt-r se to ne zgodi, bo vlada prisiljena vodili račun o teh razmerah. Vlada meni, da mora tudi Arabcem priskrlieti zemljo, kar ho storila ne dn bi s tcin oškodovala židovsko prebivalstvo. Vlada mora v svoji naselitveni |K>litiki upoStevuti vse razmere.
Politična ali gospodarska Panevropa
Dunaj, 13. febr. V zadnjem času se tukaj mnogo piše o regionalnih pogodbah, ki naj bi se sklenile med srednjeevropskimi državami. S tem v zvezi se tolmači tudi prijateljska pogodba, ki se je sklenila z Madjarsko. Vidi se tendenca pritegniti k tej pogodbi tudi sosednje države.
Panevropa se ne bo zgradila na praznem politiziranju, temveč na gospodarskem sodelovanju. Briandov načrt o organizaciji Panevrope je vse preveč poln lepih besed, ki pa niso mogle zadovoljiti v težki gospodarski krizi se potapljajoče Evrope. V Evropi ni še ravnovesja v gospodarstvu, ki povzroča tako katastrofalne posledice. Medsebojno gospodarsko sodelovanje bo tudi blagodejno vplivalo na potlačenje pretiranega nacionalizma iu mednarodnega šovinizma. Prej se je vedno govorilo samo o skupni organizaciji narodov, kar je pa vsekakor za realizacijo tako širokopotezne ideje premalo. Od začetka se ni dovolj inočno poudarjalo gospodarsko sodelovanje, ki je najvažnejše. Ideja Panevrope se bo dala doseči samo s predhodnim gospodarskim uravnovešenjem Evrope. Vse se je doslej hotelo obravnavati pri eni mizi Društva narodov. Jasno je, da nihče ni mogel imeti upanja na uspehe pri reševanju tako perečih in tako divergirajočih si vprašanj evropskega gospodarstva v taki obliki. Hotelo se je na mali najti sistem, ki bi mogel povoljno rešiti probleme, katerih korenine segajo v temelje evropskega gospodarstva.
Sedanjost je pokazala na podlagi mnogih pogajanj, v katerih se le zrcali goli egoizem, da Panevropa nima pričakovati svojega uresničenja na podlagi špekulativnega politiziranja, temveč na iskrenem gospodarskem sodelovanju. Predlog, katerega je stavil dr. Schober, avstrijski zunanji minister, na zasedanju Društva narodov glede na gospodarsko organizacijo Evrope, dobiva čedalje konkretnejšo obliko. Nobenega dvoma več ni, da bodo izvedle gospodarsko tiravnovešenje evropskega gospodarstva regionalne pogodbe, ki bodo tvorile most do tozadevnih pogajanj med vsemi državami Evrope. Polom gospodarskega sodelovanja in iirjjvnovešenja bi se dala potlačiti tudi v izvestni meri narodnostna nasprolstva, ki bruhajo na dan v obliki pretiranih nacionalizmov.
V taki obliki in s tem namenom je bila skle« njena tudi prijateljska in razsodiščna pogodba med Avstrijo in Madjarsko. Vsi avstrijski listi odločno odklanjajo namero, da bi se skrival za to pogodbo kak drug namen ali kakšen političen blok, kakor se je prvotno nainigavalo. Avstrija ima pretežko gospodarsko krizo, da bi se mogla spuščati v kakšne politične avanture Mussolinijevega kova. Sicer pa vidimo dovolj močno garancijo proti takim za malo Avstrijo nevarnim eksperimentom v osebi zveznega kanclerja g. Enderja. V avstrijskem časopisju se izraža nadalje odločna želja, pritegniti k tej pogodbi Nemčijo, Kalijo in Jugoslavijo. šele lakrat bi dosegla ta pogodba svoj resničen namen.
Moderni Jules Verne
S podmornico na severni tečaj
Pariz, 13. febr. kk. Ameriški letalec na severni tečaj Wilkins bo koncem aprila s svojo podmornico »Nautilus* odšel na ekspedicijo na severni tečaj pod imenom »Pod ledom«, katera bo po mnenju »Echo de Pariš« moderno uresničenje Jules Verneovega romana »20.000 milj pod morjem«. Odpotoval ho čez Azore, London in Norveško proti Spitzbergom. kamor bo dospel začetkom julija. Potem pa bo > hitrostjo štirih vozlov skušal priti do severnega tečaja, nato pa nadaljeval pot v Aljasko. Dne 1. dec. hoče priti do
Beringovega morja, potem pa se bo vračal skotf Pa namo v Newyork. Njegova podmornica ima poseben oklep, da bo mogla vzd žati tudi najhujši pritisk. Sestavljena je kot ledolomilec in ledo-talilec, da bo mogel priti na površje tudi skozi najdebelejšo ledeno steno. Dalje ima podmornica dva močna žarometa, dva podvodna izhoda za event, potapljače in fologralične aparate. Brezžična postaja je tako močna, da bo lahko delovala tudi pod vodo. V nodmornici bo 12 mornarjev ir. 3 znanstveniki.
ČsL-jjugoslovanska pogajanja
Prana, 13. febr. kk. Češkoslovaško-jugoslovanska trgovinska pogajanja, ki se vodijo v Pragi že dva ledna, do sedaj v najvažnejših ločkr.h uiso do-vedla do nobenega sporazuma. Nekateri praški lisli so danes celo že prinesli vest, dn so se pogajanja prekiuila, da se je dala jugo-slovanski delegaciji možnost, dobiti v Belgradu nove Informacije. Z uradnega češkoslovaškega mesta se pa zatrjuje, da se pogajanja z Jugoslavijo nadaljujejo in da ugodno napredujejo Vest o prekinjenju pogajanj je mt-stolu najbrže zaradi tega, ker je tajnik in veterinarski strokovnjak jugoslovanske delegacije dr. Petrovič odpotoval v Ženevo na mednnrodno veterinarsko konferenco
t) poteku pogajanj do sedaj ni prišlo mnogo v javnost. Izdala sto se samo dvn brezpomembna komunikeja. Kakor doznava Vaš dopisnik, s«' pri pogajanjih opaža na škodo Češkoslovaške sodelovanje jugovzhodnih evropskih agrarnih držav, ki je bilo sklenjeno na agrarnih konferencah v Bukarešto in Belgradu Težkoče nastajajo zaradi jugoslovanskih zahtev glede agrarnih carin, kalere slavi Jugoslavija v smislu določb belgrajske konference. Češki agrarci se čutijo zarodi skupnega postopanja jugovzhodno evropskih agrarnih držav oduosno zarodi konkret-
nih zahtev jugoslovanske delegacije izolirane. Predvsem pr. bi rudi preprečili, do ne bi eventualne češkoslovaške koncesije Jugoslaviji ne prišle zaradi klavzule največjih ugodnosti pozneje tudi v prid Poljski in pa Modjorski.
V Pragi se širi vest, do češkoslovaški agrarel nimajo zaupanja v voditelja jugoslovanske delcga-rije Millvoje Pllja, ker je prijazen Madjarom in baje v sorodstvu s sekcijsklm šefom madjarskega trgovinskega ministrstva dr. Niklom, ki je obligatni šef madjarsko trgovinske delegacije. Dolje ee čuje. da je češkoslovaška vlada storila korake pri jugoslovanski vladi zo primerno odpomoč.
99
Times" o Batkanu
Kako presoja največji angleški list gospodarski poiožaj balkanskih držav — Pohvalno priznanje
Jugoslaviji
laindon, 13. febr. os. Največji angleški dnevnik »Timesc izdajo vsako leto finančni in gospodarski pregled, ki obsega ves svet. V letošnjem pregledu, ! ki je izšel 10. februarja, posveča zelo informativen 1 članek o gospodarskem položaju bnlknnskih držav, in sicer Romunije, Jugoslavije in Bolgorije. Clonkar i ugotavlja uvodoma, da so se vso te tri poljedelske i državo vse leto morale boriti proti neredu, ki je i nastal vsled podoo žitnih cen. Romunija, ki je naj- | bolj čutila udarec, je dala iniciativo zn združitev j vseh držav, ki izvažajo žito. Ta pokrot je imel ludi uspeh, ker se je ustanovila meddržavna prodajna centrala za Romunijo, Jugoslavijo, Madjarsko, Polj- i sko in Bolgarijo, centrala, ki naj bi začela delo- i vati 1. julija 1031. Vse tu imenovane države se se- ' daj s hvalevredno pridnostjo prizadevajo, da bi izboljšale svoja žilna semena in način pridelovanja, j da bi mogla konkurirati z velikimi prekomorskimi žitaricami.
Romuniji so godi najslabše, ker so tam še najbolj čutijo posledice padca denarne vrednosti in ker je njeno poljedelstvo zelo malo ali po večini nič organizirano. Samo zelo ugodni letini prošlega leta se moramo zahvaliti, da se je izognila popolni katastrofi. Na ta način jo kljub zelo nizkim cenam vendar šo mogla izvažati žito iu poplačali uvoženo blago, ki pa je prihajalo v zelo znižanih količinah. Vlada jo posvetila vollko pozornost vprašanju zunanjega posojila. Posrečilo se ji jo najti malenkostno posojilo v Franciji ter ustanoviti Kmetijsko banko, ki sprejema nase vknjiženo dolgove kmeta. Potem ko je na zelo radikalen način skrčila svoje izdatke, je dola v najem še svoje telefone, samo da bi našla denarnih sredstev za odpomoč zadolženemu kmetu.
Jugoslavija pa nasprotno kaže znake gospodarskega napredka. Državni dohodki naraščajo; tudi hranilne vloge so bile mnogo vetje kakor leta 102!). Vlada poskuša dati novi ga razmaha narodnemu gospodarstvu 1er pritiska na občine, da naj sledijo njenemu zgledu. Posrečilo se ji je poklicati o driavo inozemski Icapilal, Ici je omogočil
izredno javno gradbeno delavnost v esej državi, Seveda je tudi Jugoslavija tetko občutila posledici padanja cen življenjskih potrebščin, toda kriza do sedaj še ni povzročila nikakega nereda v narodnem gospodarstvu. Primerama z lanskim letom je uvoz padel, kar se da razlagati s leni, da tu bilo mogoče prodali iita in da tudi stavbeni les vi naiel nobenega izhoda. Organizacija poljedelstva se vidno izboljšuje. Priviligirana agrarna banka je v dveh letih, svojega obstoja razdajala 053 milijonov dinarjev posojil. Sedaj se ustanavlja šc Prioiligirana izvozna banka, ki naj skrbi za izvoz poljskih pridelkov. Kljub vsem težavam se industrija stalno razvija, posebno tekstilna. Avstrijske, poljske in češke tvrdke so ustanovile tekstilne tovarne. Francoski kapital je omogočil tovarne za umetno svilo in ca stanovanjska steklo. Angleški kapital se je zelo Živahno gibal n rudniški industriji, ielezniiko omre-ije se stalno širi na podlagi načrta, katerega je izdelala vlada. Trgovsko b radarje je pomnožilo svoje enote in bo v stanju, da letos zopet poveča število svojih ladij. Tudi državne finance so zado-i voljive.
Ravno tako tudi Bolgarija zelo čuti gospodarsko krizo. Trgovina je zato zelo pojemala, samo Bolgarija ima pred drugimi državami na Balkanu 1 to prednost, da proizvaja nekatere pridelke, ki j vedno obdržijo svojo ceno. l^nkor tobak, olje od vrtnic in pa pravn svila. S temi pridelki sc je Bolgarija rešila. Bolgarija je tudi lahko izvažala v večjih množinah žito, kakor pa njene sosedo. Njen uvoz se je znatno skrčil, to pa zaradi tega, kor bolgarski kmet ni mogel dosti kupovati. Izvoz se jo nasprotno skoroda podvojil zaradi narastka izvoženih jajc. kuretine, tobaka, kož in sadja. Bolgarija je izvozila 19.000 ton jajc v preteklem letu. Bolgarska Narodna banko jo vodila zelo pametno politiko in jo koncem 1930. imela na razpolago več denarja, kakor ga je rabila. Državno finanre so se moralo boriti z velikimi težavami. Dohodki so zelo podli In že v začetku decembra je moralo država iskati za svojo potrebe novih kreditov, tako temeljilo so je urafunala v proračunu državnih dohodkov.
Francosko-jugosl. prijateljstvo
Pariz. 13. februarja. A A. Pod pokroviteljstvom prefekta oblasti Mcurthe-et-MoflcIle in |xxl predsedstvom rektorja v Nancyju je priredilo v Nancyju udni/enjc jugoslovanskih študentov lepo manifestucijo francosko-jugoslovanskega prijateljstva. Govoril je dr. Arnav-tovič. prosvetni šef nnsega poslaništvu. Zahvalil se je predsedniku oblasti in prefektu mosell-skega departmaiui /a рц/njo napram jugoslovanskim študentom. iNaglasil je sodelovanje francoske in jugoslovanske vlade na kulturnem polju. II koncu se je obrnil k študentom ter jiii pozval, nuj ne pozabijo na Žrtve zn svo-bodo, 'mi delajo za mir in za bodočnost, ki bo boljša od sedanjosti.
Brezposelnost v Franciji
Pariz, 13. febr. kk. V poslanski zbornici se Je včeraj med živahno razpravo pritoževal voditelj socialistov Blum, da izkazuje uradna statistika brezposelnosti v Franciji samo 38.336 brezposelnih, dočim jc oficielni zastopnik Francije v ženevskem delovnem uradu priznal, da je v Franciji nad 330.000 brezposelnih. Delovni minister |e odgovoril, da jc brezposelnost v zadnjem letu res narastla od 4",< na l4% vsega delavstva. Francija ima sedaj okoli 350.000 popolnoma brezposelnih in 1 milijon delnvcov, ki delajo samo priložnostno.
Nov potres
London, 13. febr. kk. V potresnem ozemlju v Novi Zelandiji so nadaljujejo potresni sunki. Danes je bil zopet hud sunek, ki je bil enako močan kakor sunek pre šnjega tedna. V zalivu llostings je potres povzročil veliko škodo. Vse popravljeno brzojavne progo so zopet porušeno.
Nov pravilnik o zaščiti gozdne iadusfrife
Belgrad, 13. fobr. AA. Minister za gozdove In rudnike jo sklenil izpremeniti pravilnik o zaščiti domačo gozdne industrije. Njegov sklep se glasi:
člen 1. Člen 9. pravilnika o izvajanju zaltonR o zaščiti domačo lesne industrije na podlagi čl. 10 iz islega zakona so izjiremeui in uaj sc glasi:
V smislu člena 15. zakona o zaščiii domače lesne industrije velja ta pravilnik 10 let. poč:nšf p listini dnem. ko stopi v veljavo ta zakon o zaščiti domače lesne industrije. Trajanje reservacij iz člena 0. istega zakona ne sme biti daljše od 10 let, računajoč od dneva podpisa pogodbe o reservacijah po ministru zn gozdove in rudnike, če ne bi bilo dovolj lesno inaše, se sme kapaciteta in 'rajanje znižati zn ono dobo, za kolikor časa razpoložljive lesne mase zadoščajo.
Člen 2. Ta izprememba stopi v veljavo, ko jo minister za gozdove in rudnike podpiše in se razglasi v Službenih novinah.
Belgrail, 13. febr. AA. Lekarnarskn zbornica je registrirala lekarno Antona Abramoviča v Sevnici ob Savi.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno z novim snegom in zmernim mrazom. — Splošna vremenska napoved: V dveh treh dneh verjetno mnogo novega snega, potem pa miaz.
Papeževe besede vsemu svetu
in vsem stanovom
Rim, 13. februarja. Pri otvoritvi vatikanske radio postaje, ki se je, kakor smo ie poročali, vršila včeraj ob 16.45, je papež Pij XI. v svojem radio-govoru najprej dal čast Bogu, potem pa se je obrnil do katoličanov vsega sveta, do vseh hierarhov, redovnikov in misijonarjev ter dejal:
»Vi ste slava Kristusova, vi, ki z največjimi napori, večkrat tudi v verigah in s ceno svoje krvi, bojujete do smrti dobri in veliki boj vere in trplje-uja in velikodušno izpovedujoč krščansko resnico, pridobivate duše za Boga in sejete seme bodočih kristjanov. Pozdravljamo vas. pogumni vojaki Kristusovi. Z vami vred pa pozdravljamo tudi duhovnike domačega prebivalstva iu dobre katehiste. ki ste jih bili pridobili za vero, zdaj pa so vaši tovariši in pomočniki pri vaših naporih.<
Vsem vernikom je naslovil sv. oče sledeče besede: »Naše srce objema vse vernike tako našega škofovskega mesta kakor vsega sveta, posebno pa one izmed vas, ki liki prvi verniki, tako visoko pohvaljeni od Apostola, bodisi moški bodisi ženske, čeprav pripadate lajikatu, sodelujete v sveče-niškem apostolatu z nami in z našimi častnimi brati, škofi in duhovniki; pozdravljamo ves narod božji in vse ovce božje njive, ves izbrani rod. božje svečeništvo, ljudstvo sveto in odrešeno od Boga.c Ne vernikom in onim, ki so loteni od cerkve, je dejal papež: »Tudi k vam se obrača naše srce in naša beseda, ki ste še daleč od vere in edin-
stva s Kristusom. Za vas vsak dan molimo in do-prinašamo žrtev Hogu, gospodarju vseh, proseč ga goreče, da naj vas razsvetli s svojo lučjo, pa vas vodi in pripelje k eni čredi jagnjet, ki poslušajo njegov glas, tako da bo en sam hlev in en sam pastir.;
»Vladarjem: Ker smo obvezani napram vsem, opominjamo ludi one, ki so na vladi, da naj vladajo pravično in z ljubeznijo, ne v pogubo, ampak v splošen blagor iu dober zgled, zavedajoč se neprestano, du ni oblasti razen od Boga, in da bodo morali Bogu dajati strog odgovor.«
»Podloinikom: Te pa opominjamo, naj bodo pokorni oblastnikom ne kakor ljudem, ampak kakor pooblaščenim od Boga. zakaj kdor se upira zakoniti oblasti, se upira božjemu redu stvari in s tem samemu sebi piše obsodbo.c
»Bogatinom: Ti naj vedo, da morajo smatrati sami sebe kakor služabnike Božje Previdnosti iu upravitelje ter razdeljevalce Njegovih blag, katerim sam Jezus Kristus priporoča reveže in od katerih bo večni Sodnik v tem oziru tem več zahteval. čim več so od njega sprejeli. Vedno naj jim bo svareče pred očmi strašna beseda: Gorje vam, bogatinom 1<
»Revežem: Opominjamo jih v Gospodu, naj imajo pred očmi revščino našega Gospoda in Od-rešenika Jezusa Kristusa in naj, spominjajoč se njegovega zgleda in njegovih obljub, ue zanemarjajo pridobitve duhovnih vrednot in bogastev, ob-
enem prizadevajoč si, da svoje stanje zboljšajo z dobrimi namerami in čistini srcem, da bo Gospod na njihovi strani in ne bodo svojih rok zlorabljali, da delajo zlo.«
»Delavcem in delodajalcem: Goreče prosimo tako delavce kakor delodajalce, da se izogibajo medsebojne sovražne borbe, združeni med seboj v bratsko in prijateljsko zvezo, ter naj si med seboj nudijo eni sredstva, drugi pa vodstvo, pri čemer ne eden ne drugi ue sme zahtevati več nego to, kar je pravično, tako da oboji v pravem redu in miru zasigurajo sebi lastno dobro, družbi pa splošno korist.«
»F se m, ki so žalostni in trpijo preganjanje: Nazadnje prihaja naša beseda k vam, čeprav ste prvi, h katerim je obrnjena skrb in ljubezen našega srca: vam vsem. ki ste betežni, bolni ali trpite zaradi gorja, ki vam ga drugi prizadevajo, in zaradi nasprotnikov, posebno pa vi, katerim prizadevajo trpljenje sovražniki Boga iu človeškegu občestva. Medtem ko za vas molimo in, kolikor moremo. vam tudi pomagamo ter vas priporočamo ljubezni vseh vernikov, vam namesto Kristusa, ki ga na zemlji predstavljamo, rečemo: Pridite k meni vsi, ki trpite in ste preganjani, in vas bom potolažili« — Te besede so v prvi vrsti veljalo ruskim kristjanom. — Papež pa je nato končal:
»Končno podeljujemo vsemu mestu in vsemu svetu iz vsega srca svoj apostolski blagoslov v imenu Očeta, Sina in Sv. Dulm.j
Zadnji slovanski časopis v Italiji
ustavljen
Poročila s Primorskega in Goriškega
Trst, 12. februarja.
Tudi »Družina« ustavljena.
Ker ni goriški prelekt Tiengo priznal odgovornega urednika, ni izšla januarska številka Družine' in s tem je prenehal izhajati zadnji slovenski časopis v Italiji.
Predhodna cenzura.
Goriški preteki je izdal ukaz, na podlagi katerega se morajo vse slovenske knjige .ki se tiskajo v Katoliški tiskarni v Gorici, izročiti v pred-nodno cenzuro. Ta ukrep je čuden, ker italijanski zakonik ne pozna predhodne cenzure knjig.
Po napadu v Koprivišču.
Preiskava radi umora finančnega stražnika V Koprivišču nad Kanalom še ni zak ičena. Policija je pobrala v zapor vse moške iz Koprivišča, to je okoli 40 oseb; danes je še v zaporu 25 moških, med njimi več osivelih starčkov. Preiskavo vodi sodnik izrednega sodišča v Rimu. Policija je mnenja, da je umor izvršil neki Hvala, ki pa je zbežal. Zdaj gre za to, da se najdejo sokrivci, italijanski odvetniki ponujajo prizadetim strankam svojo pomoč za drag denar. Nekateri so šli celo v Kopri-višče iskat varovance. Obljubljajo jim, da bodo njih | sorodnike takoj spravili na prosto, ako jim plačajo ■ deset tisoč lir ko je znano, da jc vsako odvetniško , posredovanje pred izrednim sodiščem zaman.
Čas hripe!
V tem času je velike važnosti da so vedno pri hiši Aspir.n-tablete. — Edino prave so / Bayerjevim križem.
Otroška maškerada v Litiji
Spomenica staršem onih otrok v litijskem šolskem okrožju, ki so udeleženi pri otročji nui-škeradi na pustno nedeljo v Litiji.
Litija, 11, febr.
Kakor sem izvedel od otrok sumih — izvedel sem žul prepozno, <la bi mogel drugače posredovati —, namerava nekdo (nisem fc&pra-ševal, le |x»s>lušal sem kaj bo iiz tegu) prirediti na pustno nedeljo otročjo ma.škerado šolskih otrok. Ne bom se obračal na jiriredkelja, ampak na Vas, starši nedolžnih otrok, ki nosite za nje vso odgovornost pred Bogom in ljudmi, da ne pustite svojih otrok k taki prireditvi. Človek je že Mak nagnjen k slabemu, čemu ga že v zgodnji mladosti navajati še namenoma k temu? Starši. Vi mečete nedolžne bisere svojih otrok in njihovih duš v blato.
Ker nimajo take prireditve, ki imajo svojo pogansko vsebino in zgodovino za seboj, nobenega vzgojnega pomena, ampak silen kvar na vzgojnem polju, da ne omenim današnje zlobne gospodarske krize, zato sem se odločil, ker nosim tudi del odgovornosti pri_ vzgoji Vaših otrok, osobito kolikor hodijo v šolo in ker se čutim v vesti dolžnega, da uajodločnejše protestiram proti otročji mmšlkeradi in Vas starši, oko ljubite svoje otroke, nujno prosim, da ne pustite svojih otrok k imenovani prireditvi. Naj se tisti denar, ki bi ga potrošili v ta nameni, raje obrne za revne otroke v našem šolskem okolišu.
Tudi v šolskem oziru kot takem (v umskem napredku) bo to slabo vplivailo, saj otroci že sedaj in |K> prireditvi bodo še cel teden in več govorili samo o tem. Kako naj |iotem v šoli napredujejo! Te misli jim bodo rojile j>o glavi in jih odvračale od jioizoriioeti.
Starši! Kot katehet Vaših otrok, katerih dobra vzgojo mi je na srcu. Vas v vesti obvezujem. da svojim otrokom, nedolžnim zakladom, prepoveste udeležbo na pustno nedeljo! Najsvetejša dolžnost staršev do otrok je, da ljubijo svoje otroke, zato morajo skrbeti za njih časno srečo, jih varovati zapeljevanja, predvsem pa z besedo in zgledom vzgajati za krščansko življenje. (Kat. katekizem, vpr. 212). Vse breme in odgovornost pade odslej na Vas, starši I
Viuko Lovšin, katehet, 1. r.
2upan ki je poneveril 200.000 lir.
Proti občinskemu načelniku v Dolini pri Trstu proi. Radivaniju je prefektura uvedla preiskavo Na občini je poneveril 200.000 lir. Pod Dolino spada /daj več velikih vasi kakor Ricmanje, Boršt. Boljunec, Draga in Vrhjiolje in občina ima milijonski promet. Občinski načelnik je stanoval v krasni vili na Opčinah in se je vozil v Dolino v lastnem avtomobilu. V občinski urad je prispel okoli poldne, njegov tajnik pa nekaj poprej. Ce se ■jima ni ljubilo delati, sta odslovila ljudi, četudi so prišli iz več ur oddaljenih vasi. Preiskava bo lahko dognala poneverbe lake lahkomišljenosti« na Primorskem kaznujejo s premestitvijo
Tujski promet v Opatiji.
Ako so nodatki italijanskega tiska točni, je leta 1930. obiskalo Opatijo 40.013 gostov, in sicer 35.43$ (prejšnje leto 36..487) tujcev in 4075 Italijanov. Gostje so povečini iz Srednje Evrope, in sicer Nemci 11.221 (I. 1020. 10.199). Madjari 7879 (7991), Avstrijci 6074 (4539), Cehoslovaki 5734 (4742). Poljaki 1232 (913) in Jugoslovani 1285 (1501), ostali so iz drugih evropskih držav in nekaj tudi iz Amerike. Propagandno društvo opatij-skih gostilničarjev jc izdalo ogromno denarja za propagando v inozemstvu in se zdaj nahaja v hudi finančni stiski. Vsled tega je nedavno predsednik odstopil.
V ptujsko cerkev vomf j eno
Ptuj, 12. februarja.
V sredo zvečer so imeli v minoritskem samostanu nepričakovanega in nezaželjenega gosta. V cerkev se je prikradel tat in se spravil na puščice, kjer je shranjen denar, darovan v razne dobre namene. Dve veliki puščici jc odprl. Pa drugače se mu uničenje obeh omaric ni moglo posrečiti kot z močnim železnim drogom. Koliko denarja si je prisvojil, ne ve nobeden. Nobeden tudi ne ve, kje in kako naj bi prišel v cerkev. Ušel pa je iz cerkve prav strokovnjaško. K prižnici je prislonil lestvo, ki jo navadno hrani cerkovnik pri glavnem vhodu. In zmuznil se je skozi vrata, kjer bi človeku skoro na misel ne prišlo. Ko so zjutraj odpirali cerkev, so najprei zagledali lestvo in s tem tudi odkrili vlom. — Na delu je bil gotovo človek, ki dobro pozna izhode v cerkvi in ki je v vlamljanju precej izkušen. Ni izključeno, da gre za tistega vlomilca, ki je že o Božiču odpiral puščice v pro-štijski cerkvi. Varnostni organi so neznancu menda že na sledu.

Ogromna doga, ki je razstavljena na razstavi psov v Berlina.
Škandal občine Topola
Subotica, 12. februarju.
Zasliševanje prič proti topolskemu občinskemu tajniku Nebojši čosiču se nadaljuje z vso vnemo. Ker oblasti hočejo najti točne dokaze za Čošičevo krivdo, zato jc treba zaslišali čim več prič, ki so poeredno in neposredno vedele za dejanju osumljenega tajnika. Včeraj smo poročali, da je Čosić od občinskega živino-/d ravnika Rot a izsilil .>0.000 Din. Rot je bil /uslišan in je v celem obsegu pritrdil to navedbo. Ker seveda 20.000 Din ni imel v svojem žepu. si jih je moral i/posoditi v neki to|K>lski banki. Ko so ga v banki vprašali, čemu potrebuje tako veliko vsoto, je povedal, kaj mu je zagrozil Čosić, če mu ne izroči 20.000 Din. Zaslišani so bili tedaj tudi uslužbenci dotične banke, da potrdijo kaj jim je Rot pripovedoval
Vedno 1н>1ј i ni prihaja na dan. da upravne razmere in gospodarstvo te oltrine ni bilo vzorno. Začeli so preiskavnti občinske račune iz zadnjih dveh let o vseh javnih delili in dobavah. Preiskujejo tudi razmerje med občino in električno centralo. To razmerje namreč nekaj (-asa tii bilo prav nič prijateljsko. Ko |mi je Čosit- postal občinski tajnik, slu občina in elektrarna sklenili velike pogodbe. Preiskava naj dokaže, če so te |>og<idbc in dogovori izvršeni na pravilen način.
Veliko |M>zornost je pu vzbudilo to, d« je bil včeraj prijet in zaprt občinski <levčni uradnik Aleksander Popov i č, ki je šele pred nekaj meseci nastopil svojo službo. Njegova aretacija sicer ni v zvezi s čosičevo zadevo, vendar so med preiskavo proti Čosiču ugotovili, da tudi druge stvari pri občini niso v redu. Aleksander Popovic je izdajal iiotrdila v davčnih in zemljeknjižmli zadevali, zu kar ni imel nobene pravice. Takoj ko je bil ugotovljen prvi tak slučaj, so Popoviča njeli jkkI ključ.

Lepi lasje za Din. 115
Sedaj imamo
ФЈжалмп -1Ûtamfwn^
Jedan svežanj zadostuje za 2 pranja ir stane samo Din. 3-50
Pixavon-Shampoon ne vsebuje sode, daje mehku polno penu, daruje vašim lasjema krasni vonj.
Odol Kompanija d. d., Beograd
Avstrijski poljedelski minister Adoli Thaler, ki |e
bil kot čisto majhen kmet poklican na čelo poljedelskega ministrstva, namerava odstopiti in se z večjim številom kmclskih sinov izseliti v Paragvaj, kjer hoče ustanovili avstrijsko naselbino. Minister je obupal nad gospodarsko bodočnostjo Avstrije Najnovejše vesti poročajo, da se mu je priglasile že 8000 tirolskih kmetov, ki hočejo iti ž njim.
Modernizirane jeseniške tovarne
Za delavce manj dela in kruha
Jesenice. 13. februarju.
Tovarna K1D sc vedno bol j raci ionaliziru, oziroma modernizira. Zgradila jc veliko moderno stiskalnico, ki stiska staro železo v svežnje primernega obsegu zu vlaganje v Martinove |>eči. Zu avtogeno varenje je tovarna naročala iz Ruš in od drugod velike množine kisika. Sedaj vse 4o p rod uci ra doma v znito |>osta vi jenih napravah. Gradi veliko moderno eevurno, v kateri sc iiodo izdelovale vsakovrstne cevi ter uvtogeničik» vin
Žičarna se popolnoma modernizira. Postavili so ogromen transformator, iz katerega bodo črpali silo motorji, razvrščeni iki žičarni. Do-seduj je celoten obrat tega oddelka gonila vodna turbina, v slučaju nizkega stanja vode pa 800 k. s. močan motor.
Nekdanjo prvo turbino, ki jc bila namenjena za moderno valjaruo. kar |>a se ni obneslo. bodo predelali v liidroceutral«, ki lio dobavljala 1500 k. s. in bo baje do maja že v obratu.
Tvrdka Dedek p rad i podaljšek obstoječe električne centrale, ki jc že skoraj dogotav-Ijeiui. Vse električne naprave sc |iopolnonia piKiirede na moderno pod lago.
Ista tvrdka Iki zgradila tudi liidroceutral« ob Savi, nekoliko nižje |xxl že obstoječo liidro centralo v Vintgarju. Sedaj vrtajo prodor. skoc-; katerega bo napeljana Radorna za jiogon turbin v novi novi centrali.
Vsepovsod moderne naprave! V tovarni elektrod na Dobravi pa delajo samo šest ur n* dan. Kam bo to dovedlo?
Atentati pojasnjeni
Umor župana Berića - delo „emigrantskih" zarotnikov
Belgrad, 12. febr. AA. Dne 24. januarja so našli umorjenega županu in banskega svetnika iz Nove Gradiškc A mirijo Berićn. Njegova nasilna smrt je izzvala veliko iznenadenje, ker je bil pokojni Berič s|>lošno priljubljen in si je bilo težko misliti, da bi postal žrtev osebnega maščevanja. Preiskava se je vodila na vse strani. Dozdevalo se je že. da bo ostail ta umor nepojasnjen, končno pa se je po dolgotrajiiiem prizadevanju posrečilo pojasniti ne le ta uimor. marveč tudi znane atentate, ki so bili izvitšeni nedavno v Zagrebu na rabinu javna poslopja.
Ugotovitve jx>licije so v polni meri potrdile domnevo, ki se je [Kijavila že od vsega počet-ka, da gre pri vseh teh zločinih za delo tako zvanili »emigrantov«, ki s podporo neprijate-Ijov našega mi roda in države rovarijo proti svojim lastnim ljudem. Zu spremembo so tokrat organizirati svojo akcijo iz. Madžarske. To dokazujejo izpovedibe aretiranih ljudi, ki so, kakor vse kaže, zapeljani po agentih dr. Paveliča in Gustava Perčeća, zabredli v njihove mreže ter postali orodje v rokah tell zločincev.
V teku preiskave o umoru župana Berića je bil najprvo aretiran kot dejanski ubijalec neki Ivan Rosic, ki je nato izdal svoje sokrivce in pojasnil ozadje teli zločinov. Po njegovih iz-jK>ve<lbali je ugotovljeno, da je bil eden izmed inicijalorjev uimora Beriéa Ivo Ljevnković iz Libika. Pri nadaljnji preiskavi in na podlagi izpovedb Ljevmkoviča se je dognalo tudi to. da je decembra lanskega leta nekajkrat šel na Dunaj in tam obiskal tkzv. emigrante, ki tam žive, ter se z njimi razgovor jat, kako naj sc
organizira teroristična akcija v Jugoslaviji. Ko sc je mudil pred božičem na Duna ju, ga je vzel Gustav Perčec s seboj v Šopronj in ga za to |K>t oskrbel z, madžarskim potnim listom, ki je i)il izdan v Budimpešti na ime Valtcrja Romana. V Šopronju se je naučil, kako se izdelujejo peklenski stroji. Pri tej priliki je tudi dobil nekaj razstreliva.
V teku preiskave se je dognalo tudi to, d* sta o eksploziji, ki je bila januarja v banski palači v Zagrebu, vedela tudi Josip Miklnvšić natakar v Zagrebu, in Josip Poropad, elektrotehniški delavec v Zagrebu. Poropad je priznal, da je pripravil štiri peklenske stroje, ki jih jc napravil iz matcrijalu, katerega mu je dal Mi-klavšic. Ta pa je priznal, da je razstrelivo in druge potrebščine dobil od Martina Nagyja ii I' crdinandovca. Aretirani Nagy je izpovedal. da je ta ruzstreliva dobil oni Ignacu Demetroviča ki živi na Madžarskem blizu naše meje v Ka-darkutu (nasproti Virovitiei) pod lažnim imenom Lister Gustav, in da mu je pri tej priliki Dometrović rekel, da bo Perčec dal še več de narne nagrade tistim osebam, ki bodo s tem materi ja lom izvršile atentate v Zagrebu.
MiklavSié je s svojimi poniagači rabi! enega izmed teli peklenskih strojev, ki ga je položil na hodniku banske palače dne 5. januarja, drugi stroj iki je |ioložil na okno pisarne društva »Mlada Jugoslavija« 51 januarja t. 1. Tretji peklenski stroj so dobili v stanovanju Mi-klnvšičn. četrtega po v stanovanju Pornpado. oba še nerabljeno. Preiskava sc uspešno nadaljuje
140 let stara dediščina
Kdo bo dedič i4 milijard „madagasharskega kralja0?
Madrid, 18. februarja.
Španski listi se te dni ne bavijo samo s pred-stoječimi volitvami v parlament, ampak se z enako vnemo pečajo z zadevo, katere bi človek ne verjel, ako ne bi bila popolnoma dokumentarifno ugotovljena.
Gre namreč za uprav ogromno dediščino nekega velikega pustolovca, ki je v sredi XVIII. stoletja bil kralj na nekem otoku pri Madagaskarju, in je svoje veliko premoženje zapustil vsem svojim sorodnikom s pogojem, da stopijo v njega posest šele 140 let po njegovi smrti. Ker ta doba poteče prihodnje leto, so se dediči že davnaj organizirali v velik konzorcij, ki se pripravlja, da dvigne zapuščino bogatega pustolovca v londonskih bankah, Itjer ves čas od njegove smrti leži. Vsa zadeva pa se je hudo komplicirala zaradi tega, ker se oglašajo sorodniki madagaskarskega kralja iz Benečije. Zadeva je v kratkih potezah ta-le:
V sredi XVIII. stoletja se je podal nek mladenič, po imenu Francisco Bone/, želian dogodivščin, na otok Madagaskar. Španci trdijo, da je bil fant doma iz Alcanara v provinci Tarragona. Kmalu se je na otoku St. Maria pri Madagaskarju poročil s hčerko domačega kralja, ki je posedoval ogromna posestva, katera je po svoji smrti zapustil Bonetu. Bonet, kateremu je med tem žena-domačin-ka umrla, je zgubil otok na Francoze, ki so se v teh letih polastili Madagaskarja in vsega otočja okoli njega. Bonet je bežal v Indijo, kamor je od-
nesel velik del svojega premoženja. Ko je umiral, je zapustil svoje ogromno bogastvo svojemu stricu Klavdiju Bonetu, ki je živel v La Cenia v Španiji. Ta stric je imel dva nečaka, moškega in žensko, katera jc bila poročena z nekim meščanom v Alcanarju, po imenu Fibia. Ko je Klavdij Bonet 1. 1792 umrl. jo v svojem testamentu ua veliko žalost svojili dveh nečakov odredil, da imajo njegovo premoženje podedovati sorodniki šele 110 let po njegovi smrti.
Kar se tiče višine tega premoženja, je naravnost ogromna. Predstavlja uamreč depozit 78 milijonov funtov šterlingov, naloženih že celih 138 let v več angleških bankah v Londonu, in znaša danes z obrestmi vred 2.~>0U,00().()ti0 pezet, to j»; Vi milijard 7~>0 milijonov Din, to je toliko, kolikor znaša proračun naše kraljevine. To ogromno vsoto bodo dediči, ki bodo seveda morali dokumentarično dokazati, da so dediči, lahko dvignili dne 13. marca 1932 v tozadevnih londonskih bankah.
Tisti, ki se smatrajo v Španiji za dediče, so se že združili v konzorcij in so si ogromno vsoto že natančno med seboj razdelili. Tudi so pooblastili Banco Vitalirio v Barceloni, da vsoto v Londonu dvigne in dedičem nakaže. Ker pa Boneti živijo tudi v Buenos Airesu, so se tudi tamkaj združili v konzorcij in zadevo poverili ondotnemu španskemu konzulu, ki se seveda za to zadevo zelo inte-resira. Tudi v Londonu se je že osnovni odbor poverjenikov, ki se že z bankami dogovarja glede
načina izplačila.
Ta vest pa je napravila veliko razburjenje v Italiji, kjer baje živijo pravi deijiči madagaskarskega kralja Franca Boueta. Ti pravijo namreč, da si Španci po krivici lastijo to dediščino. Pravijo, da so Boneti doma iz Piemonta, odkoder so se potem naselili v Benečiji. Madagaskarski kralj France Bonet da se je rodil v Vittorio Veneto, kjer še danes živi pripovedka o bogatem pustolovcu. Baje je Brane Bonet 1. 1700 iz vasi Serravalle pri Vittorio Veneto zbežal iz domače hiše, kjer je bil napravil neko nerodnost, v Benetke. Tam ga je vzel na krov svoje ladjo nek beneški kapitan, ki je z njim pristal na Madagaskarju. Tu je Bonet svoie-inu kapitanu zbežal in se končno na otoku St. Maria poročil s tamkajšnjo domačo princeso Rana Vali. Dediči Boneta so se tudi v Benpčiii že zdavnaj združili v konzorcij, kateremu načeljuje advokat Della Colletta v Vidmu. Oni so tudi v zvezi z inadagaskarsklmi oblastmi, da se odkrije neosno-vanost zahtevkov španskih dedičev. Pravijo tudi, da so se že celih 110 let od Bonetove smrti vršile ogromne intrige s strani španskih dedičev, da bi Bonetovi sorodniki na Beneškem ničesar ne dobili.
Baje so tudi Bonetovi ded!či v Buenos Airesu Italijani, ki so se tjakaj preselili.
Pri vsem tem je najbolj interesantno. da ta ogromna zapuščina v resnici eksistira, kakor eksi-stira avtentični testament sam, ki je varno spravljen v tresorju neke londonske banke.
Je-li Vaša prebava v redu?
Vzemite zvečer 2—3 male ARTIN dražeje in zjutraj imate
normalno
izpraz-njenje
Maribor
Oiai pravile 9
Izšel je oklic v obliki letaka. Na eni struni je tiskan v cirilski pisavi leksl v srbskem jeziku; na drugi strani pa je tiskan tekst v latinski pisavi, loda v tem le in takem le jeziku:
rJ u g o s 1 o v e n i ! Nepokolebljivo urer jeni v rasno muc. blagorodnost duha, in živolno sposobnost jugoslovenskega naroda, mi smo se z vso odločnostjo zbrali da iskreno in do samozalajevanja nesebično pomagamo končno ustvarjenje velike in rešil vene jugoslovenske ideje, izražene v zgodovinskim dejanjem našega vzvišenega Vladarje Nj. Г. Kralja Aleksandra /., pa od še »te g a januarja in tretjega o k lobra 1№9 leta. — Globoko preželi z idejo jugoslovenskega narodnega jtdi:>*tva, opojeni z duhom stvaralaškega nacionalizma, povedeni z zvezdo vseslovenskega bralstva in opfeiloveike solidarnosti, mi želimo da z svojim skromnim sodelovanjem puiurimo končno izdelavo duhovno jedinstcene, izrazitno rasne, gospodarsko močne in v vsakem pogledu snažne jugoslntenlke nacije; ki bo kot laka pomagala vseopče vrejevanjc človeštva, delajoč v znamenju miroljubnosti in r duhu mednarodnega sopomagawje.
V	to svrho smo se odločili da bomo izdajali v Beogradu svoj list *J u g osi a v i j n.-. rt a c i o-t al i stični organ z željo da bo ta organ ne-ugasna baklja, da se bo 111 njeni svetlobi zbral n liki narodni zbor pod Jugotlownsko nacionalno zastavo, ki se ponosno cije v desnici našega narodnega Vladarja — Kralja tleformatorja.
Da lo delo omogočimo doprinesli bov>o žrlve dn snmozalajevanja. a s tem pozivamo rse Jugo-1/0: me s prošnjo dn nas podpirajo z prelplačilom na tisi. r pr:sprvkami za tiskovni fond, z zbiranjem naročnikov in oglasov in r opče : sodelovanjem.
Zaobljubijajoč se v trajnemu, nesebičnemu in požrtvovalnemu delu, mi pristopamo temu delu, z rero: da bo Bog Pravde nam pomagal dn bo lepa naša Domovina razvila zastavo il n v r in veličine na srečo in ponos vseh nas.
J ug oslove ni ! Cilajle, širite, preporolaj-t/ in pomagajte svoj lisi »Jugoslavija — List bo :a sedaj islmial tri krat mesečno.
Naročnina je: letno 36 dinara; polletno >0 dinara; četrtletno 10 dinara. Za inozemstvo dvojna cena.
Uprava tista: Beograd, ulica Broie Jngoviča šlev. 8. Telefoni 5—47 in 1Ô--S0.
V	Beogradu dne šestega januarja 1031 lela.t
Ta oklic je podpisalo za »Tiskovno bratstvo Jugoslavija ~>G oseb. Med drunimi ludi ti-le: dr. Slavko Sifrer, privatni čivnvnik; Stevan Inkret, knjigovodja Savezn Sokola Kraljevine Jugoslavije; Kosia Ačimovič, moler i farbar. vsi iz llelgrada; dr. Josip Ce puder, advokat. Ljubljana; Franc Bule, induslrijalac. Mirna (Slovenija); Marko Kranjec, ivžinjer. Skoplje; dr. Miloš Vaithnik, advokat, Maribor; in Stevan Menciger, profesor, Pnnčero.
Prefastitim gg. duhovnikom nudi 10% popusta pri nakupu zimskih sukenj, površnikov, buberlus plaščev in pelerin tvrdka
Fran Lukič, Ljubljana
Največja izbira in najnižje cene
Ljabljjmm
S konjem vred zmrznil
Osijek, 12 februarja.
Kmet Štefan Kovačević, doma iiz Ko^ke pri Osijek u, je vozil no saneh svinje v Valpovo, kjer jih ie prodal nekermi trgovcu. Ko je opravili in dobil denar, je kajipuda krenil v gostilno in si eo privoščil nekaj požirkov, morda pa tudi več. Potom je sedel na sani, pognal konje in se odpeljal proti ikiimu. Že v prihodnji va«i ga je zopet zažejalo. Pred prvo £o>s<tilno je utstavil konje, stopil notri na nekaj požirkov, ki jih je bilo skoro preveč, ter se šele pozno pod večer odpravil proti domu.
Okrog petih je prišel hI mi sela I Irka novce. Tu se je ob cesti prvikrat prevrnil s sanmi vred. Konjii so obstali, mož pa obležal, K sreči je prišel mimo domačin, ki je dvignil vinjenega kmeta in mu pomagal dvigniti s«ni. Potem ga je spravil na saini. pognal konje in tako je bedni Stefan Kovinčevie počasi romal proti domu. Toda že knkih 500 do Ш) korakov iz vasi zunaj, so se mu sani zopet prevrnile v jarek. Sedaj ni bil*» nikogar, kii bi bil pomagal nbo-geniiii možu, kateri je obležal s srrtvini vred v »negu.
Drugi dnn zjutraj gu je naišel neki kmet i/. Ilr.knnovcev mrtvega poleg prevrnjenih .«oni. Nn cesti pol ep mrtvega pos pod« rja je «tal eden njegovih komi že skoraj ves trd od mraza. Zraven" pn je ležal drug konj. ki je bil ponoči zmrznil. Kmet je sklical sosedne kmete, ki ■-■o mrtveca prenesli v bližnjo hišo.
šip tisto popoldne se je sedala <*wlmi zdrav niSkn komisija, ki je mrliča obduoimla 1er ugiv tovrl«. dn je ubogi mož zmrznil.
Praznovanje obletnice
kronanja sv. Očeta
Obletnica kronanja sv. Očeta Pija XI. se Ijo v ljubljanskih cerkvah praznovala slovesno jutri, v nedeljo 15. februarja. Na predvečer — danes v soboto — bo ob 7 /večer sko/i četrt ure slovesno zvonilo. V nedeljo bo po glavni sv. maši jwpeta zahvalnim »Te Deum« in pa peška himnn. l udi pri drugih sv. opravilih s petjem se bo /apela pnpešKa himna.
V stolnici bo ob 1(1 slovesna poutifiknlnu sv. maša. ki jo ln» daroval prevzv. g. kne/o-škof dr. Gregor i j II o / m a n.
Verniki so vabljeni, da se slavnostnih slu/b Ivožjrh udeleže iu da molijo zn sv. Očeta, dn ga (kw;h-d poživlja in osrečuje na zemlji in gu ne da v roke njegovih sovražnikov.
Cene raznim delom mesa
Občinstvo se mnogokrat pritožuje, da mesarji za razne dele mesa preveč zaračunavajo. Ker jo kalkulacija zu ceno mesa zgrajena na dobitku mesa s kostmi vred |>o zakolu, je smatrati dnevno ceno mesa s kostmi vred. Kosti se dodajajo mesu kot priklada. /a posamezne dele mesa pa so določeni odstotki kosti kot priklada. Ce pu zahteva stranka meso brez priklade. mora mesar izločiti iz mesa vse kosti 1er i/rezati kite ili žile ter p; upravičen v tem slučaju zahtevati zu meso višjo ceno. 'l udi za tako meso je povišek reu normiran. Prodajali se sme meso s priklado z odstotkom kosti, ki pripada 1 kg mesu, ali brez priklade s po-viškom k dnevni ceni 1 kg mesa.
V svrho točnejše informacije objavljamo:
fînwje me-o: Vrat sekan s kostmi, prsa brez priklade ali s priklado do 10%, trebušnimi brez priklade, pleče z 20—2.")% kosti za juho, stegno z 20—25% kosti za juho, rebra s 5—10% priklade, pljučna pečenka, očiščena in obrezana, dnevna ccnu —80%.
Telečje ineso:
Vrat. prsa s priklado 20%. slegno e veebujo-čiini kostmi in priklada 25%glave, stegno brez kosti, očiščeno, dnevna cena 4 75%, pljučna pečenka (lunibra) s priklado 20% nožnih kosti, pljučna pečenka brez priklade. dnevna cena H- 4 Din, pleče 8 vsebujočimi kostmi iu 20% različnih kosti, pleče brez kosti, dnevna cena + tO Din.
Svinjina:
Domači prašiči : hrbet brez priklade, vrat brez priklade. rebra brez priklade; hrvaški prašiči — isto.
Dnevna cena mesa pa je pri govedini in tele-tini zopet različna, in sicer ima zadnji del višjo ceno kakor prednji, pri svinjini pa je hrbtišče dražje od drugega mesa. Te cene pa mora imeti vsak mesar vidno izobešene, ter meso porazdeljeno po kvaliteti in označeno posebej s cenami. Občinstvo naj pazi pri nakupu nn dnevne cene mesa, njega porazdelitev po kakovosti in označbo s ceno ter na dodatek priklade.
Meslno tržno nadzorstvo v Ljubljani.
K ai bo danes
Drama: Ob 4 pop. Mercadet. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven.
Opera: Dijak prosjak. Premijera. Izven.
Ljudski kino Olinrr: Ob 8. uri »Dobri vojak Švejk'.
Nočno lekarniško služIm imajo lekarne: mr.
Leustek. Resljeva cesta 1; mr. Bobiner ded.. Rlm-
ska c. 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41. *
0 Rokodelski dom. Jutri bo v Rokodelskem domu običajna predpustna prireditev. Na dnevnem redu je Vodopivčeva spevoigra »Kovačev študent , burka Г/Vesela povesi o žalostni princezinji , ki jo je spisal Milčinski, iu razni kupleti. Petje in igra bodeta tekmovala, da nam napravita v resnici zabaven predpustni večer. Predprodaja vstopnic je danes od 6—8 zvečer in jutri dopoldne v društveni sobi Rokodelskega doma. Pričetek prireditve je jutri ob 7 zvečer.
Q Redni občni ztior roalčnoga podpornega društva v Ljubljani se bo vršil dne 20. februarja t. I. ob 17 v zborovalnici I. drž. realne gimnazije v Ljubljani.	'
0 Obrni zbor Jugoslovanske kinološko zveze sevrši dne 11. marca t. 1. ob 20 z običajnim dnevnim redom pri Slonu v Ljubljani. — Odbor.
© Lutkarski odsek Oeskoslovrnske Ohcc v Ljubljani igra v nedeljo 15. t. m. ob 10 v Narodnem domu veseloigro >Gašperček zmagovalec«.
0 llmrll v Ljubljani. V času ml 7. do 13. februarja 1981 so v Ljubljani umrli: Kocmur Ivana, delavka tobačne tovarne, Celovška c. 57. Ekel Karel, P>5 let, viš. admlnistr. svplnik v p.. Gledališka ul. 1 .Sattner Fr. Ke., 05 let, frančiškan. Marijin trg 4, Koželj Valentin, 70 let, ravnatelj fin. dež.
blag v p., Pred škofijo 21. Košiša Ljubica, 10 mesecev, hči zasebnika, Aleksandrova c., Zupan Jernej, 78 let, mestni ubogi, Japljeva ul. 2, Zupan Jera, 80 let, prosjakinja, Vidovdanska c. 9, žužek Koza, 19 let. natakarica, Jesenice, Kitek Karel, 49 let, narednik v p., Topničarska ul. 8. — V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Keržan Jakob, 08 let, polic, nadzornik v p., Poljanska c. 15, Potočnik Ivan, 57 let, kapetan v p.. Zg. Šiška. Vrhunc Franc, 52 let, onemogli dninar. Selca pri Kranju, Lunder Anton, 7 mesecev, sin posestnika, Gor. Zabukovje pri Krškem. Jalen Franc, 49 let. poljski dninar, liodue pri Radovljici. Knralt Marija, 05 let, žena posest., Volarče pri šl. Jerneju, Jagodic Anton, 70 let, mestni ubogi. Janljeva ul. 2, Lavrič Leon, 64 let. trgovski potnik, Čopova ul. 10, Videmšek Ludovik. 32 let, rudar, Ljubnica pri Konjicah, Resnik Koza, 22 let, služkinja, Podhruška, Bizjak Vera, 20 let, žena dimu. pomoč., Jegličeva ul. 22.
0 Zavezanci za ljudsko delo »kuluk« Opozarjamo na razglas mestnega načelstva v Ljubljani, z dne 10. iebr. 1031 štev. 813/31-5, ki je nalepljen po mestu, glasom katerega so seznamki za ljudsko delo, kuluk, razpoloženi zavezancem na upogled v času od 14. do 27. Iebr. 1031 od 8. do 13. ure, v mestni posvetovalnici, soba šlev. 22, kjer je vložiti ali prijaviti na zapisnik tudi morebitne pritožbe proti sestavi seznamkov. Pritožba je podvržena državni taksi Din 20.—.
0 Dobava rcnejšpga premoga. Pri včerajšnji objavi notice pod tem naslovom se je vrinila neljuba pomota. Razprodaial se bo samo kosovni premog po ceni Din 325.50 za tono, franko vagon Ljubljana. ne pa orehovec in zdrob, ki imata znatno nižje cene iu za domačo uporabo sploh ue prideta v poštev. V ceni kosovnega premoga je že banovinska trošarina zapopadena. Prometni zavod je pristal na tako nizko ceno izjemoma, ker se gre za to, da se omogoči socialno šibkejšim slojem oskrl>o s kurivom. Premog je kosovni iz rudnika Liboje-Sv. Neža in razvija ca. 5000 kalorij.
Avtomobilisti pozor! Avtoklub, sekcija Ljubljana, obvešča: Milniški znaki, izdani tekom leta .1930 zgube veljavnost glasom obvestila mestnega dohodarslvenega urada s 15. t. m. Vsled tega se opozarjajo vsi avtomobilisli, ki žele, da je njih motorno vozilo mestne trošarine oproščeno, da si oskrbe znake za leto 1931 vsaj do 15. t. m. v tajništvu Autokluba, Kongresni trg 1-1. Predložili je spričevalo o pregledu vozila 1er potrdilo mestne blagajne o vplačanem davku vsaj za eno četrtletje 1031. Davek pa se lahko položi tud idirektno v taj-uištvu 1er je v tem slučaju predložiti potrdilo mestne blagajne o lanskoletnem plačanem mestnem davku. Istočasno obveščamo avtomobiliste, da ima tajništvo kluba nove, lične priprave za pritrditev mitniških znakov na razpolago.
Mosie pri Uabliani
Inžciicrji na cesti. Za tLste nadležne ain-žentrje«, ki ob solMitah in nedeljah merijo sein in tja naše ulice, se pač ne zmenimo, ker so prevsakdunji, a ti. ki so te dni |>ostavljali merilno orodje po glavni cesti, so pa že vzbujali večje /xinimauje. Kaj nameravajo? Ali bodo potegnili cestno železnico v Moste in t ju čez na Studenec? Ali bo banovina popravila rai/dra-pano cesto, i)a merijo koliko kvadratnih metrov bo treba cestnega акГаМа in granitnih kock? Dobro bo, nuj pride karkoli, samo to želimo, da bi ne ostalo samo pri prenierjevamju.
— Osebe, ki trpe nu žolčnih in jetrnih boleznih. žolčnem kamnu, preobili tvorbi kislino in napadih protinu. uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne *Frnnz-Joeef«-grenč.iee. Možje zdravniške prakse so sc. prepričali, d« je »Franz-Josef«-vodu zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in pros ta tahi pe rt rof i j i. Fran/.-Josef« - grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
20 letni mladenič utonil
Podzemelj, 12. febr.
Včeraj zjutraj >0 poiejnili iz Lah in c v KrivoglavicaJi v mlinu Zunič dvajsetletnega domačega sina Alojzijo.
Pogrešali so ga od Uirka od desetih dopoldne. Domači so mislili, da je Sel kam \ vas. Včeraj zjutraj pa gu je njegov brat Miha, gospodar, našel tik pred svojimi mlinskimi kolesi mrtvega. Na jbrž mu je spodrsnilo i'n je padel v vodo, od koder se ni mogel rešiti. Poškodb na telesu ni videti, razen dveh prop i>o trebuhu in prsih, stisnjen od lopat mlinskega kolesa. Utopljenec bi bil šel letos nn nabor. Vso tuka jšnjo okoli«» je nenadna in tragična 4urt \vrc-t ros la.
□	Zlato poroko obhajata te dni v krogu dra*
gib svojcev in prijateljev ugledni krčevinski posestnik Gregor Škot in njegova soproga Ivana, rojena Vogrin. Obče spoštovanima zlatoporoience-ma naše najprisrčnejše čestitke!
□	Na četrtkovem prosvetnem večeru je predaval profesor Baš o lanskoletnih zgodovinskih izkopavanjih na naših tleh in sicer o koroških, dolenjskih in slovenjegoriških izkopaninah. Posebno zanimiva so bila predavateljeva izvajanja, v kolikor so se nanašala na uspešno izkopavanje rimskih grobov in drugih zgodovinskih spomenikov v Radehovi pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, ki jih je izvršil prolesor Baš sam. Svoja izvajanja je osnoval predavatelj na obče kulturne razvojne linije, s katerimi je prepletal svoje predavanje. Prav čedne in uspele so bile tudi skioptične slike, ki so pojasnjevale iznešena znanstvena dejstva. Nismo pa mislili, da je za tovrstne stvari med Mariborčani tako malo zanimanja. Malo več občinstva, zlasti pa inteligence bi pa že lahko bilo.
□	V baziliki Matere Milosti sta se poročila Bogomir Gornik, veleposestnik in lastnik gostilne v Selnici ob Muri, in Marija Elšnik, hčerka vele-posestnice in slovite vinogradnice iz Slatine pri Svečini. Starešini sta bila nevestin brat Josip Elšnik, veleposestnik pri Sv. Petru pri Mariboru, in Ivan Kren, veleposestnik iz Plavca pri Svečini. N0-voporočencerna obilo sreče in blagoslova!
□	Služba božja na Pohorju bo jutri na Klopnem vrhu in pri Mariborski koči ob priliki skupinskega teka, ki ga priredi za Streharjev pokal zimskosportni odsek SPD. Start ob pol osmih na Klopnem vrhu, cilj pri Mariborski koči.
□	Klemše podlegel poškodbam. Zadnji < Slovenski list« je poročal o avtomobilski nesreči na Aleksandrovi cesti preteklo nedeljo, katere žrtev je postal v Mariboru obče znani 47 letni trgovski potnik Franc Klemše. Poškodbe, ki jih je bil za-dobil, ko je hotel rešili izpod mimo drvečega avtomobila svojega psička, so bile smrtonosne. Najprej so ga prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kjer so storili vse, kar je bilo mogoče, da rešijo ponesrečenca. Nato so ga prepeljali v Gradec, kjer so Klemžetovim svojcem zatrdili, da ga ohranijo pri življenju. Vendar so vsi poskusi ostali brezuspešni in je Klemše v četrtek zvečer podlegel zadobljenim poškodbam. Pokopali ga bodo jutri ob pol 16 na mestnem pokopališču na Pob rež ju. Trajen mu spomin!
□	Za ubogo vdovo s šestimi nepreskrbljenimi otroci so blaga srca, ki ne marajo biti imenovana. darovala tri zavoje obleke in obuvala ter 20 Din. Vsem darovalcem v imenu revne vdove uajprisrčnejša hvala.
□	Mariborske športne vesti. SSK Maraton — člani se opozarjajo, da imajo izpolniti tozadevne prijavnice, ki jih bodo od prihodnjega tedna naprej dobili pri posameznih sekcijskih načelnikih. — Mariborska zimskosportna podzveza: v četrtek pri Orlu ob 20 seja upravnega odbora.
П Sedaj pa še gramofonske plošče. Vsega kradejo srake ponočne, kar jim pride pod kremplje. Sedaj so vzeli 11a piko celo gramofonske plošče, ki izginjajo v poslednjem času po javnih lokalih. Tako so v noči na petek zopet odnesli iz Hetzlove kavarne v Taborski ulici več gramofonskih plošč, ki jih bodo sedaj menda ponujali na prodaj.
□	JKAD Panonija. Danes ob 16 seja častnega damskega komiteja v običajnih prostorih.
□	Mariborčani drevi. Zadružna gospodarska banka, Union, Narodni dom, Gambrinus, Kazino itd. Živijo-o-o!
П Vložitev prijav za rentnino. Vsi oni, kl imajo rentnini zavezane dohodke (zakupnine za zemljišče ali opremo, podnajemnine za prazne in opremljene sobe in lokale, obresti od posojil, poslovnih in drugih terjatev) se opozarjajo, da poteče rok za vlaganje davčnih prijav dne 20. t. m. Kdor ne vloži prijave pravočasno, plača 3 odstot. osnovnega davka kot kazen.
□	Studenškega Rdečega križa redni občni zbor bo jutri ob pol 10 v občinski pisarni v Studencih.
□	Redek lovski blagor. Ivan Švajger, veleposestnik iz Kuitina pri Sv. Lovrencu na Pohorju, je ustrelil 110 cm dolgo in 13.5 kg težko vidro.
□	Na mariborskem ribjem trgu so se prodajale včeraj sardele po 16, polenovka po 22—26, borboni po 34, sipe 36, školjke po 14.
□	Obesil se jc —- 15 letni fant. Včeraj zjutraj so našli obešenega na podstrešju nad Perglerjevo delavnico v Taltcnbachovi ulici 15 letnega kolar-skega vajenca Jakoba Kvasa. Ko so prispeli na lice mesta reševalci, je bil fant že mrtev. Kaj je mladega vajenca gnalo v lakšno odločitev, še ni pojasnjeno.
□	V Krauiovo mesnico v Rajičevi ulici 4 so vlomili v noči na petek neznani vrluni in odnesli 50 šilingov, okoli 20 kovačev in drugega blaga. Zopelni vlomi v zadnjem času dajo sklepati na skupen izvor tega vlomilskega zla.
□	Nepriporočljiv hlapec — nepriporočljiva služkinja. Včeraj sla se pred senatom trojice zagovarjala fant in dekle. Fant — 30 letni koniski hlapec Ivan K., je 15. okt. lanskega leta nastopil službo hlapca pri posestniku Viljemu Eberlu v Št. TI ju. Dvanajst dni je prešlo, pa se je zgodilo, da je čez noč izginil hlapec in z njim vred par koni 7. vso opremo in dvovprežnim vozom, tako da je bil lastnik oškodovan za 12.000 Din. K. je bil že osemkrat kaznovan radi zločinstva tatvine. — Nekaj podobnega je «našlimala« Incli Štefka K. 28. ian. I. 1. ie nastopila službo pri gosne Pavli Guštinovi v Maistrovi ulici. Bila je še hitrejša od hlapca K. Še istega dne je izginila brez vsake odpovedi. Nasledniega dne se je izkazalo, da je s Štefko K. šel tudi zlat prstan z brilianlom v vrednosti 1800 Din. — Ivan K. je bil obsojen na 3 lela robije, na 5 letno Izgubo častnih pravic ter na 3 letni pridržek po prestani kazni. Slefka K. je bila obsojena na 4 mesece strogega zapora.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 14. februarji ob 20: GOSPA MINISTRICA. Znižane cene. Zadnjič v sezoni. Nedelja, 15. februarja ob 15: CIGANSKA LJUBEZEN. Kuponi.
Dnevna kronika
Koledar
Sohotu. t4. februarja: Valentin fZdravko), m učenec; Avksencij, opat.
Osebne vesti
= Poročila »ta so pri frančiškanih v Ljubljani g. Ladislav Gartuer iz Ljubljano in gdč. Marica Jerič z Bleda. Obilo sreče!
Osiaie vesti
—	Izniski iz matičnih knjig. Iz lvoiij'ic piše eekdo (Slovenec tO. febr), da plačujejo taki. ki iščejo izipiske i- matričnih knjig, da bi bili oproščeni davku, ker imajo ali so imeli istočasno 9 živih otrok na kolkih 100 do 150 Din. To ni verjetno ali pa urad, ki izdaj« take izpiske ne upošteva tarifne postavke 530 taksinega zakonu. Tam stoji: za izpiske iz protokola rojenih je plačevati kolekovime 10 Dnu. Če navajajo ti izpiski ali potrdilu podatke za več nego 5 osebe, se plača za vsako osebo |iosebej. Če pa gTC za več nego 5 osebe, se pobere zu vsako nadaljnjo osebo šc polovica te takse. Du bi kdo plačal kolkov za 150 Din, bi inoral imeti a5 otrok. Za se, za ženo in prvega otroka bi plačal kolkov 30 Din za 24 nadaljnjih otrok pa 24 krat 5 Din t. j. 120 Din.
Jaz som naredil letos že menda 45 takih izpiskov. lia bi pa v kateri družini bilo 25 otrok, še nisem aasledil. Sicer so pa izpiski radi opro-sčenja davka brez kolekov. Samo na prošnjo na davčni urad se pritisne kolek za 5 Din. —
župnik.
—	Vremenska poročil«. Zimskosportni zvezi v Ljubljnui so dospela lale vremenska poročila (po stanju 12. februarja 1931): Dovje-Mojstrana: —3 C, 30 cm na 25 cm stari podlagi, sever, suh pršiČ, skakalnica prav dobra, sankališče uporabno, izgledi za nedeljo prav dobri na solučno in senčno stran: Krvavec: —2 C, oblnčno, smuka idealna, suh pršič, jugozahod, izgledi za nedeljo prav dobri; Bohinj: —3 C, 10 cm novega pršiča. na stari podlagi, smuka idealna; Kofoe: suežne razmere jako ugodne, 15 cm pršiča na 40 cm podlagi, —7 C, oblačno, brez vetra, naj prikladne jša pot od sirotišnice mimo Vasovnika, zgažena tudi za pešce ; Valvazorjeva koča: srež, 8 cm novega suega na stari podlagi, smuka idealna; Kranjska gora: —-1 C, smuka idealna, zahodni veter, suh pršič, skakalnica in sankališče po-rabno, izgledi za nedeljo ugodni; 20 cm novega enega na polmeterski podlagi; Jesenice: —2, oblačuo, sneži, smuka idealna, sever, skakalnica uporabna, izgledi za nedeljo idealni; Rakitna: —3 C, uov sneg na stari podlagi, vzhodni veter, suh pršič, izgledi za nedeljo prav dobri.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 11 od 12. februarja t. j. je objavljen »Pravilnik za delo računovodstvenih odsekov finančnih direkcij in za računovodstveno-blagajniško poslovanje davčnih uprav«, dalje »Od-redbe o ustanovitvi, sestavi in poslovanju centralne komisije za skupno nabavo večjih potrebščin banovinskih uradov, zavodov in podjetij na področju dravske banovine? in »Poziv vsem delniškim družbam s sedežem v dravski bauovink.
—	Gospodinjski tečaj v Ptuju. 1. marca se prične v Mladiki pri Ptuju pod vodstvom šol. sester štirimesečni gospodinjski tečaj. Gojenkam se bo uudila izobrazba v gospodinjstvu, zlasti v kuhanju iu šivanju. Prijavo sprejema in potrebne podatke nudi vodstvo samo.
—	Obvestila delodajalcem o zdravljenju članov OUZl). Na željo delodajalcev je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani prostovoljno obveščal večjo obrate (delodajalce), kdaj so ozdraveli njihovi posamezni nameščenci. Ker pa urad sedaj ui več oproščen poštnine v iokalnem prometu v vseh krajih, kjer poslujejo njegove ekspoziture, mora prostovoljno prevzeta obvešči-nja opustili, ker poštni izdatki za ta obvestila niso utemeljeni v zakonu o zavarovanju delavcev. Zato opozarja Okrožni urad vse prizadete delodajalce, da si naj izvolijo sami na primeren način urediti svojo evidenco o bolovnnju svojih uslužbencev in da morebiti z večjo disciplino pri svojih delavcih dosežejo, da bodo pravočasno zaznali za njihovo ozdravljenje.
—	.Slov, kat. izobr. društvo Kres iu Čitalnica
v Gradcu priredita danes dne 14. t. m. veliko akademijo v vseh prostorih Češkega uaroduegu doma. Pod vodstvom g. cand. med. Makshnn Sevšeka bo izvajal na sporedu graški slov. moški zbor rožne pevske točke. Zbor je v Gradcu splošno znan ter si je pridobil veliko priznanje s svojimi gostovanji pri Čehih. Kot znak, kako se je tudi pri Bolgarih razvila jugoslovanska miselnost ie to, da nastopijo kot gostje tudi bolgarski akademiki s svojimi na-rodnimi plesi. Solista g. Strysko in g. caud. med. Dušan Kunuj bodeta izvajala najnovejše češke in slovenske skladbe. Na sporedu je tudi kvintet iz opere »Produua nevesta- , v katerem nastopijo gn. Labler-jeva. ga. Stary-jeva, g. Labler, g. Kunej in g. Sevšek, kakor tudi recitacije iz Cankarja in Župančičeve •Dume s sprem Ijevnnjeui orkestra po g. oand. med. Muksimu Sevšeku. Namen akademije je predvsem medsebojno spoznavanje raznih slovanskih narodnosti in pa, da se jiokaže moč in prožnost slovenskega naroda, bodisi v kulturnem, bodisi v narodnem oziru. — Gostje iz domovine dobrodošli I
—	Otroško zabavišče (vrtec | v Domžalah je
z odlokom kralj, bansko uprave podržavljen. Za voditeljico zabavišča je imenovana šolska sestra Mehtilda.
—	Nesreča pri sankanju. Osemletna učenka II. razreda v Domžalah Pavla ličar, po dom. Mast-narjeva izpod Sumberka, se jo v četrtek saukala | na hribu Sumberk. Zaletela se je z vso silo v j hrast ter si zlomila desno nogo. Kostolom je precej I kompliciran. Prepeljali so jo v ljubljansko liolniš-nico.
—	ï Ilu-lracijac st. 2 izide danes v soboto po- i poldne, številka je deloma posvcčeiiu pustu, ima j pa tudi mnogo ruznega drugega gradiva, ki ga bo- i do brali vsi citatelji z velikim zanimanjem. Ni tre- I Im poudarjali, da prinaša številka tudi pisano gradivo v slikali. Naročnina za »Ilustracijo znaša let- | no 100 Din, ki se more plačati v obrokih. Posamezno številke po 10 Din v vseh trafikah iu knjigarnah. Kdor lista še ne pozna, naj zahteva od uprave. številko nn ogled. Uprava revije »Ilustracija , Ljubljana, Kopitarjeva uiica 0/1.
—	Oklic, Pri okrajuem sodišču v Ljubljani se bodo dne 25 I. m. ob 10 dopolduo prodajali na javni dražbi različni predmeti (corporu delieti) kakor različno orodje: krampe, lopate itd., različna obleka, čevlji, ribiške potrebščine, vesla itd. Prodaja so vrši v porotni dvorani.
—	Reši dušo! Deset misijonskih pesmi za mešani zbor priredil Jos. Sicherl, založila Jugoslo-vuuska knjigarna v Ljubljani; cena 20 Din. Zbirka obsega 10 napevov od sledečih skladateljev: Vav-ken 3, Sicherl 3, Rihar 1. 3 napevi od neznanih skladateljev so hurmoniziruni. Ker se bodo letos vršili mnogi misljoni, opozarjamo cerkvene zbore ua te speve, dn si jih pravočasno preskrbijo.
Po Tiheia - Turke sta au
Žalostna usoda Armenca
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA.
Začetek oh 20. Sobota. 14. februarja ob 10: MERCADET. Dijaška predstava |x> globoko znižanih cenah. Izven.
Nedelj«, 15. februarja ob 15: GOSPA MINISTRICA. Ljud. predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20: DIVJI LOVEC. Izven Ponedeljek, 16. februarju: KRALJ NA ВЕТЛЈ-NOVI. Igrajo gojenci Državnega učiteljišča v Ljubljani. Izven.
OPERA.
Začetek ob 20. Sobota, 14. februarja: TIČAR. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Nedelja, 15. februarja ob 15: MIGNON. Ljudska predstava po zniž. cenah. Izven. — Ob 20: DIJAK PROSJAK. Premijera. Izven. Ponedeljek, 16. februarja: Veseli večer ruske diseuse Dele Lipinekaje. Izven.
Iz cfruštvene0a iivlienite
Vsakoletno pustno zabavo priredi tudi letos Prosvetno društvo Krakovo-Trnovo v Ljubljani v vseh prostorih društvenega doma v Karunovi ulici 14 due 15. t. m. ob 8 zvečer. Na jirogramu je godba, šaljiva pošta, šaljivi nastopi... Pri zabavi sodeluje tudi društveni pevski oktet.
Jesenice. Jutri, v nedeljo 15. t. m. ob 8 zvečer vprizori dramski odsek Krekovega Prosv. društva burko s petjem v 3 dejanjih »Teta nu konju«. Pevske točke spremlja salonski orkester. Prireditev sc bo ponovila na pustni torek ob 8 zvečer.
Domžale. Veseloigra «-Poslednji mož« je v nedeljo napolnila dvorano Društvenega doma. Igrulci so jo mestoma dobro pogo«lili. občinstvo pu se je izborno zabavalo.
Novo mesto. Tovariški sestanek vseh državnih upokojencev m njih vdov se vrši v nedeljo 15. t. m. ob 2 popoldne nn verandi hotela Koklič . Poročala bosta dva tovariša iz Ljubljane. Pridite vsi!
Sevnica ob Savi. Katoliško prosvetno društvo »Slomšek* priredi v nedeljo 15. t. ni. ob 3 popoldne v dvorani Slomškovega doma zabavno pustno prireditev. Na sporedu so: Dva fll'ihn, burka ono-deianka; Čaiica krive, zabavna onodejanka; Krojne iu čevljar, šaljiv kuplet in več šaljivih govorov ln dvogovorov.
Stuttgurt. febr.
Pravkar jc v založništvu Strecker & Schroder izšel zanimiv potopis »Po Tibetu in TurkestaniK (Durch Tibet und Turkestan), ki ga jo spisu! Wulter Bossluml. Iz ti: zanimive knjige posnemamo sledeče:
Kan Balladur Badrudhiin Suhih si je pri okrajnem načelniku v Kotami izprosil dovoljenje, da nas sme pri sebi prenočiti. Bil jc Afga-nec, ki je dolgo let zastopal interese indijske kolonije. Ni bilo videti, <lu jc že 66 let star. Čeprav ima že o<lrasle sinove, vendar sam gospodari v hiši. Njegova hiša je žo od nekdaj prenočišče tistih redkih Evropejcev, ki so v teku zadnjih desetih let prišli v Kota.ii. Odkaizal naim jfc veliko sob«), bogato obloženo s preprogami, oskrbljeno s steklenimi okni, ki so se dala zapirati, s kaminom in rusko -pečjo. Tu je bila naša pisarna, »prejemnica in obed niča. Zadaj za sobo je bida kuhinja. Za spalnico nam je dal ua razpolago «Iva prostora. Čeprav je hiša sred i mesta, vendar nismo nič čutili pralni, ki se ji: dvigal po trgu. Naša okna so bila obrnjena na krasen sadovnjak. Nam na čast je Badrudhin nad vhodom v svojo hišo d y 1 razobesiti britansko zastavo. Vesel je bil našega prihoda in ves večer smo kramljali deloma po turško deloma liindustnnsko in perzijsko.
V Kotanu smo imeli dosti «lel«. Dne 19. februarja so nas čakali naročeni konji. Ob jvol desetih smo odjezdili na obisk k staremu Armencu Moldnvaku, ki se je tod naselil pred kakimi 20. leti in živel pooolnoma samotarsko. Ljudstvo ga' nazi vi je Kerekin hej. Njegova hiSa stoji sredi bazarja. .Skozi nizka vrata smo vstopili v malo sobo. v kaiteri nas je pozdravil gospodar, ki me je jx> svoji zunanjosti s|)o-uiinjal ua slike iz sredine prejšnjega stoletja. Govorili smo francosko. Nihče mu lie bi prisodil, da je žo 77 let star. Kakor mladenič se je živahno zanimal za naše potovanje. S ponosom nam je razkazal svojo bogato knjižnico in svoje preproge, ki jilli daje sam izdelovati |x> starih vzorčili. Radi hudega raka, ki rai/.jeda njogovo notranjost, že leto dni ne more več iiz hiše. Stari mož se mi je zelo priljubil. Pozneje sem I«) golem slučaju zvedel nekaj iz njegove preteklosti, kar hočem tukaj zapisati, in mislim,
da mi bo moj prijatelj tam sredi Azije odpustil, če bom iz Klepeta I kaj i-z njegovegu življenja.
Bil je sin ugledne armenske družine, rojen v Teheranu, pozneje je prišel v Carigrad, kjer je sčasoma postal bančni ravnatelj. Zaradi nesrečnih špekulacij je njegova tvrdka trpel« velike zgube. Moldavak je smatral za svojo dolžnost, da odstopi, je |>a obljubil, da bo vso škodo poravnal. Na lastno odgovornost je 1. 1909 šel na dolgo pot v kitajski Turkestan, tam nakupil množino starih preprog, se vrnil v Kotun in sam začel v večjem obsegu izdelovati takozvane samarkundske preproge. Obenem je v prostem času gojil sviloprcjslvo ter si v nekaj letih pridobil splošno spoštovanje iu priljubljenost. Svoje blugo jc prodajal v Kokan. Ko je I. 1918 del tega mesta pogorel, ko so namreč kraj zasedlo revolucionarne ruske čete, je Moldavak izgubili vso tamkajšnjo zalogo svojega blaga in ves svoj denar, ki ga je imel naloženega v Ruski banki. Zopet jc moral pričeti od jjočetka. Pogumno in naglo se jo vživel v novi položaj in poslej pošiljal svoje blago skozi Indijo v Carigrad in l/ondon. 18 let je preživel v Kotanu, ne da bi bil enkrat zapustil mesto. Sum sebi je bil zdravnik, ko sc ga je začela lotevati huda bolezen.
Drugi moj obisk jc bil namenjen okrajnemu načelniku, ki se imenuje taotaj. Ta nas je pričakoval nn dvorišču svojega «lomova.njo. Mož proti koncu 50 let, živahen, bistrih oči. Oblečen je bil v obleko iz čruc in sive svile z evropskim klobukom n« glavi.
Konji so se nam plaišili, ko smo med zvoki vojaške godbe prijezdili pred generala ondotne posadke, na-zvanega tunglin-g. Od vse generalove armade nisem nikdar videl več ko 50 mož. General sam pa jc bil kitajski mohamedanec, 27 let star. Govoril je nekoliko turško s kitajskim naglasom. Njegove roke so lopo negovane, telo nekoliko preokroglo, življenje njegovo nadvse prijetno in udobno. Ko smo sedli zu mizo, je stalo na njej več ko 30 malili sk«xlclic s sladkarijami najrazličnejših okusov in barv. Tukaj naimreč velja za posebno imenitno, če morejo gostu poštreči s čim večjo množino sladkorja.
Celle
& Na ponedeljkovem prosvetnem večeru
nastopi celotni mešani zbor KPD v Celju pod vodstvom g. G. Zafošnika. Celjski citraški krožek je že z dosedanjimi nastopi na prosvetnih večerih vzbudil pozornost. I-omnožen salonski orkester pod vodstvom g. Z. Lenardona bo odsviral pet večeru primernih komadov. G. iV'arjan Marolt pa bo govoril o -Gospodarski krizi«, kakor je pač na pustni ponedeljek o njej mogočo govoriti. Končno pa bo gledališka druž.na KPD vprizorila enode-jansko komedijo »Čc sta dva ...«
S! Otvoritev rešilnega dela. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Celju je pričelo z dolgo in težko pričakovanim rešilnim delom. V to svrho je na razpolago moderni avtomobil, ki je opremljen z dvema nosilnicama, in potrebno sanitetno moštvo. Za prevažanje z rešilnim avtom se pobira naslednja pristojbina: V področju mesta 50 Din, za vsak mestno področje prekoračujoč kilometer se prišteje k osnovni taksi za mesto še
& o 8 Din (dvojno za kilometer, t. j. tja in nazaj), okler naša lastna telefonska centrala ni dogo-tovljena, sprejema eventuelna naznanila poveljstvo gasilnega in reševalnega društva Celje (telefon št. 99) pa ludi policijska postaja (telefon št. 100). Olcužene osebe in mrtveci se ne prevažajo.
& V celjsko bolnišnico se je zatekel po pomoč 37 letni Jože Šloser, delavec iz Frankolovega. Nekako pred 14 dnevi je že padel na zledencli cesti ter si močno poškodoval desno roko.
Hajdina
Naše kmetsko bralno društvo je dobilo uov odbor. Muzek Ignac z Brega ji1 predsednik postal, Žumer Valent pa je prevzel blagajno, d« jo polnil bo sijajno, n Majhen Fric bo knjižničar, dokler ne nnslopi vojaške službe. Tajniško posle bo vodil domači g. župnik. V odbor sla izvoljena tudi lila/, Turnšek in Mirko Vogrinec. Upati je, dn bo društvo napredovalo vedno bolj in bolj. — Na pustno nedeljo, 15. februarja, bo zn včlanjene fante v društvenem domu prijetno-zabaveu sestanek. — Zdaj, ko so ozdraveli otroci, pu sta zboleli dve učiteljici, da zopet ni reden pouk mogoč. S skrbjo gledamo proti koncu šolskega lotu, ko se pri vzgoji ne bo moglo pokazati posebnega sadu. — Te dni, bolje noči, so tatovi, tuji nli domači, pridno na delu bili iu si marsikaj osvojili, nekje v gornji vasi celo ubožno perilo, ki si ga je lilapček sušil. Na Ptuju pu so odnesli ubogim ljudem uokje vso mast in meso, shranjeno za velikonočni »presmer-r.
Pri nevarnosti hr'pe varujejo
PANFLAViN-
P A S T I L E
pred okuženjem
Razne športne vesti
Siginund Gutormsen, mladi talentirani norveški smučar, je prevzel vodstvo treningov naših skakalcev. Gutormsen je v domovini na glasu kot iz-boren skakalec, je peti po redu za Birger Rudom, ki ima svetovni rekord v skokih Start v Bohinju bo njegov prvi nastop v inozemstvu, kajti po norveških pravilih ne sme noben junior startati v inozemstvu.
Skoro vsi klubi, z izjemo dveh, so odklonili načrt državnega prvenstva, ki ga je predložila zveza. Skoro gotovo bo radi tega sklicano izredno
zborovanje že marca meseca.
*
Juuiorska smučarska tekma smučarskega kluba Ljubljana. Smučarski klub Ljubljana priredi v nedeljo Ј5. t. m. juniorsko smučarsko tekmo na Golovcu. Tekmuje se v dveh kategorijah. Zbirališče vseh tekmovalcev ob 9 na Karlovskem mostu, žrebanje startnih številk ob 9.30 in start ob 10 na Golovcu. Cilj na Rakovniku. Prvi trije vsake kategorije prejmejo praktična darila. Prijave z navedbo starosti sprejema g. Kiirner v trgovini J. Goreč, Dunajska c. 1. Prijavnine ni.
Turistovski klub >Skala«, podr. Jesenice, priredi v nedeljo, dne 15. t. m. medkhibsko alpsko tekmo Rožca sedlo—Sv. Križ. Proga 5 km. viš. razlika 665 m. Startanje ob 11. Darila: I—III diplome.
Plavalna sekcija SK Ilirije priredi v nedeljo 15. t. m. smuški izlet proti Laverci. Članstvo, ki ima smuči, vodi prof. Ulaga na Golovec in Orle, pešci pa gredo po drugi poti in se nato sestanejo s smučarji. Zbirališče in odhod ob 13.30 na Kar-lovškein (Dolenjskem) inostu. Vse dame in gospode plavalne sekcije, zlasti pa njih cenj. starše, vljudno
vabimo, da se udeleže izleta polnoštevulno. *
Težkoatletska sekcija SK Ilirije obvešča vse svoje člane dvigače, rokoborce in boksarje, tla se glasom dogovora na sestanku v četrtek priključi tahkoatletski sekciji, ki trenira vsak lorek in petek na klasični gimnaziji (vhod Gajeva ul.). Treningi prično v torek, 17. t. in. od četrt na 18 do 20.
Daniski gimnastični večeri SK Ilirije so vsako sredo točno ob 7 v telovadnici klasične gimnazije (vhod Oajeva ul.). Dame, ki sc interesirajo, se sprejemajo istotam.
Prvi izlet na smučeh
Ko sem zadnjič moral kar na povelje postati smučar, sem mislil, da je že vse dobro, samo da sem bil v smuškcni tečaju. Motil sem se. l'ot od telebenroarka do tclemaika ni bila lahka, vendar je k sreči za menoj. Moj poklic je že tak, da bom moral sedaj biti najbrž pri vsaki smučarski priie-ditvi, važni ali ne važni, 2a mene, po dogodkih v tečaju in sedaj na tem le izletu, so vse prireditve kar odveč. Zlasti pa močno škodujejo takile dogodki moji okrogli obliki.
Že prvo nedeljo po končanem tečaju, bi moral na Gorenjsko, kjer so bile napovedane zadnje tekme pred velikimi mednarodnimi dogjdki. K sreči je pričelo deževati, in sem rudi lega ostal doma. Želel sem, da bi padal sneg tu pa radi mednarodnih tekem v Bohinju. Ko sein si tokrat želel dež, je pa pričelo na lepem snežiti. Pravijo: Čc bi pri zimsko-sportni zvezi vedeli zame, bi gotovo naročili, da bi si žc minuli teden, ko je bil šc čas za mednarodne tekme, želel dežja in bi takrat gotovo snežilo. Pa bi imeli meanaiodnc tekme na Svečnico. Sicer bi bile v Kranjski gori mednarodne tekme, samo bolj skromne, in pa velika večina mednarodnih tckmovalccv je bila iz Ljubljane, Jesenic, Bohinja, iz Šiške in Posavja so tudi bili. Nekaj smučarjev je pa prišlo kar na smučeh čez mejo, saj ni daleč. V Mojstrani so pa imeli skakalno prvenstvo, ln tjakaj sera moral, da vidim in poročam, kako skačejo naši fantje. Smučarski skoki so namreč precej drugačni od skokov recimo v vodo, čez metlo ali kožo.
Kakor sera že rekel, je padel svež sneg. Kadar pade svež sneg, tedaj pokaže smučar kaj zna. Ker znam sedaj tudi jaz smučati, sem se že veselil, da bora pokazal mojo novo umetnost. Ko pa zapade svež sneg, smučarji v prvi vrsti pokažejo znanje v mazanju, in šele potem v smučanju. To pa seveda še nisem vedel; o mazanju smuči v tečaju ni bilo nikdar govora, pač pa je vsak večkrat takole opoldne in zvečer pripovedoval o maži želodca. Zato sem tudi pod mažo vedno razumel dobro naložen nahrbtnik. Tako raažo sem tudi to pot preskrbel, o drugačni nisem imel pojma. Debelo sem gledal, ko so se menili o 1'cntu, Ost Bye Mix, Médium, Skare, Klister in še dosti takihlc čudnih imen. Maž sem poznal dosedaj veliko število, le da se čisto drugače imenujejo. V časteh jc pri nas doma maža za potice o praznikih, tudi klob asa ali požirek slivovke ni slaba maža, da o drugih ne govorim. Debelo sem gledal in se vpraševal, kam sera zašel? Otipal sem nahrbtnik, če se niso moje klobase že izpremenile v kak klister. K sreči je bilo v nahrbtniku vse v redu.
V Mojstrani sera hotel pokazati, kaj sera se uaučil. Doživel som veliko sramoto. Smuči so mi kar takoj odpovedale pokorščino. Obtičale so v snegu, mene pa položile naprej na nos. Nisem ph mogel premakniti z mesta. Vse znanje mi ni pomagalo nič. Drugi smučarii so vozili z lahkoto naprej, jaz sem pa obtičal. Z znanci, dobrimi ali slabimi, je menda vsak športni referent dobro založen. Zato se me je usmilil prijatelj (ne znanec) Jože, in ponovno pričel govoriti o mažah. Dolgo je trajalo, da sem zapopadel, kaj je potrebno, da drse smuči po južnem snegu, in kaj, da drse po zmrzlem snegu. V roki sem sicer držal konec klobase in hotel mazati, kar mi je seveda Jože odsvetoval, ker sem mazal precej izdatno že med vožnjo. Povedal mi je pa, da je za vsako stopinjo mraza drugačna maža, Vse to mi je lepo dopovedoval in radodarno postregel s potrebno mažo. Pa je šlo-, in še kako, da je oko kar solzilo, zakaj, ravno ne vera, toda od strahu menda ne?
Tako sem s pomočjo prave maže privozil na saneh graničarjev k skakalnici. Tu so takoj zahtevali, da moram kot prvi smučar, tudi skakati. Dobil sem somišljenika Janeza, ki jc bil tudi pripravljen skakati. Oba sva oženjena in marsičesa vajena. Zatorej sem računal, da ne bo šlo ravno težko. Ko sem pa videl, kako so mladi fantje, ki domačih skokov še niso tako vajeni, padali in lomili smuči, sera posiaiaT vedno manjši. Z menoj vred je tudi Janez zgubil korajžo. — S skoki ni bilo nič, zatorej sva preložila skakanje na nedoločen termin. Po končanih skokih, ki so jih izvajali seveda drugi, sem malo poskusil v smuki. Upal sem da bo šlo lažje, kakor s skoki. Pa ni šlo. Zopet ta preklicana maža. Smuči so bile namazane, da so lažje drčale. To pa ni prav, če hočeš najprej v breg. Ker nisem vedel za pravo mažo, so smuči silile navzdol, jaz pa navzgor. — Posledica silenja v dve strani je bila, da sem moral zopet jaz popustiti, po starem pregovoru: Ta pametni.., Ponovno sem imel priliko videti, iz kako čudne tvarine so napravljene dilce. Potil sem se kakor v parni kopeli, prav resno sem se bal za sal, ki me tako lepo greje in ki tudi precej stane. Pa tudi sedaj je prišel nasvet o pravem času: Namazi dile najprej s Tentora, da prime, potem pa z navadnim voskom pa bo šlo lepo ua-zgor, in še lepše navzdol. Res je šlo lepo gor in še lepše dol, samo če ne bi bilo toliko drevja in ovinkov. Te ovire je menda postavil velik nasprotnik smučarjev. Ni pa izključeno, da so te ovire tudi na ljubo smučarskih učiteljev, da vidijo oni, ki mislijo, da že vse znajo, da prav za prav nič ne znajo in gredo v tečaj. O tem sera zadnjič prav resno razmišljal in prišel do zaključka, da so ovire le radi učiteljev. Kajti ti te nauče telemarke kristjanije in precej takihle stvari, za katere pa še imen ne vem. Jaz za mojo osebo i sem pri vsaki oviri uporabil telebenmark, kajti ta j je še najbolj pripraven. Toda le v slučaju, ce 1 vstajenje ne delo prevelikih težav. Meni slučajno i ne dela to nikakih preglavic, ker sem že dobro ! treniran. Z mazanjem in telebcnmarki sem srečno prestal prvi izlet. Da, če bi bilo res!
Šele na vožnji domov me je čakal glavni dogodek, važen za vsakega smučarja. Splošno sera znan kot strokovnjak v nogometu, plavanju in še nekaterih drugih športnih panogah. Za smučarskega strokovniaka so me spoznali šele sedaj. Če ! te pa spoznajo kot strokovnjaka v športni panogi, i to ni karkoli, zlasti še, če postaneš slaven kar čez noč. In to mi je pomagalo do neljube dogod-ščine. Med športniki jc lepa navada, da vetrnega novinca krstijo. Tudi meni so obljubovali ta krst, toda ker vedo, da sem boksar, sem vedno mislil, da ne b(un krščen kot smučar. Pa ni nič pomagalo, tudi mojih meter dvajset čez prša ni vzbudilo nobenega strahu. Pri tem smučarskem krstu je igral glavno vlogo moj podaljšek in pa roka prijatelja maratonca. O njem gre glas, da z dlanjo zabija žeblje. Ta dlan maratonca je imela glavno vlogo, ne da bi kaj dosti prosil zanjo. Kar prijeli so me in trdno položili na kolena. Krstili so me, kot bi sekali les v občinski gmajni. Za slovo mi je še vsak boter stisnil roko. Ni mi treba Se posebej pripovedovati, da je bilo po krstu v podaljšku lepo hladno, čeprav je bil voz dobro zakurjen; do Ljubljane sem lepo sedel kar na kraju klopi.
Ker sem vse težave srečno prestal, bom danes še enkrat poizkusil, to pot pa v Bohinju bom videl kako je kaj tamkaj. Znanje o mažah bom obdržal lepo zuse, in nikomur povedal kako naj maže, če mu ne bo Slo. Nni sc muči. saj sem mo-1 ral tudi 1Л7- trnetL
Strašen slučaj rodbinske osveie
na Siciliji
Rim, 13. februarja.
Kaikor znano, na Siciliji, v Sardiniji iu na Kor/.iki še vedno vlada običaj krvne «svete, čeprav seveda dandanašnji nd več tako pogost kakor v prejšnjih stoletjih, ko so se družine, ki so bile nie<l seJ>oj v sovraštvu, dobesedno iztrebljale. Rimsko kasaeijsko sodišče se bo v kratkem imelo |ječati z nekim takim, za naše pojme uprav groznim slučajem, ki se je zgodil v Siciliji I. 1924.
lega leta namreč, in sicer 30. junija, je gospa Clemeirtinu. žena pl. Antonia Aniato,. ko je v svoji vili \ kraju Ogni,na blizu Catanije v svoji sobi šivala, slišala, kako njen 2 letni sinček Francasco, ki je s|Kil v sosednji sobi, pretresljivo kriči. Ko je hitela k njemu, je videla, da je dete gorelo. Otrok je v |wr dneh vsled hudih opeklin umrl. Od začetka so mislili, da se je postelja u/.guila po nesreči, kmalu pa so začeli sumiti sobaric« Carinelo Gagliardi, da je izvršila na detetu zločin, ka jti zdravniki in kemični strokovnjaki so ugotovili, d« je nekdo otroka polil z denaturiranim špiritom. Sobarico so seveda zaprli.
Kako je Cartneln Gaglieirdi, ki je bila -i-uer dobro dekle, prišla do tako groznega zločina? Tu se nahajamo pred problemom, kakršnega menda na vsem svetu, tudi med najbolj primitivnimi narodi, lie bi našli. Sobarica je bila namreč suuno zadnji člen v neskončni verigi oseb, ki so na umoru otroka, ki ima svoj i-zvor v rodbinskem maščevanju, bile interesi-rane. Človek se vprašuje, kuiko je sploh kaj takega med sicer spodobnimi ljudmi v današnjem kulturnem času še mogoče!
Preiskava je najprej dognala, da je Car-mela Gagliardi najprej služila pri neki rodbini P latama, kjer se ji je zelo dobro godilo. Tod« njema, drugič omožena mati Ua.rija PeWegri.no in njen brat Giovanni sta jo kmalu prisilila, da je šla služit v hišo Aniato. Preden se je v novo službo podala, ji je zaročenec njene sestre Sare, Rosario Sciotti naročil, da mora ob prvi ugodni priliki politi posteljo gospodarjevega sinčka in jo zažgati. Imenovani Sciotti. ki ji je ta »ločin večkrat naročal, grozeč ji s posledicami, to je z maščevanjem, če tega ne stori, ji je oibenem povedal, da ta zločin želi ali hoče profesor Maiorana, ki je s pl. A mat o v svaštvu in v prepiru. Sobarica se je končno udala in mi polila samo postelje otroku, ko je spal. onupak tudi posteljo zakoncev.
Proces, ki jc nato sledil, je ugotovil, da tako sobarica kakor njena mati Pellegrdno. brat Giovanni in zaročenec njene sestre Sciotti tvorijo samo zadnje člene dolge verige ljudi, ki so zločin nad otrokom zamislili in naročili, bodisi direktno bodisi iudirektno. kajti imenovane štiri osebe niso imele nobenega razloga, da dete umorijo, kakor samo razlog, da bodo
zato od mandatarjev nagrajene. Sodišče je prišlo na to, da živita rodbini profesorja Maiorana iu pl. Amuito v smrtnem sovraštvu zaradi dediščine tozadevnega svaka in očeta, ki je na smrtni postelji svoje veliko premoženje zapustil samo sinovom, dočim je hčeram prepustil le zakoniti delež. Sodišče v Cataniji je obsodilo Carmelo Gagliardi na 17 let ječe z ozirom na njeno mladoletnost, mati Pclilegrino. brat Giovanni in Rosario Sciotti so |>a dobili celih 30 let. Kar se tiče profesorja Dante Maiorana. njegove žene in njegovega brata Giuseppa, ki je bil tudi osumljen, so na razpravi trdili, da so nedolžni in se jim ni moglo ničesar dokazati, kakor tudi ne celi dolgi vrsti drugih osumljencev.
Zdaj pa stvar prehaja v nov stadij. Policija je namreč medtem zadevo na svojo roko preiskovala dalje in prišla do rezultata, da so v umor malega Aniato zapleteni ne samo profesor Dante Maiorana in njegov brat Giusepipe ter n jegova žena Sama Amato, ampak tudi neka
Chiara Vincenza, teta obsojene sobarice Ga-gliardi, nadalje neki Attilio Zuccarelli, Giusep-|x: Pulvirenti, Puoio Mirone, Paolo ( a\allaro jm še cela vrsta drugih oseb, ki so v sorodstvu, oziroma v svaštvu z rodbinama Aniato in Maiorana. Gotovo je, da je bil umor nu ročen in da nn prvi razpravi vsa resnica zato ni prišla na dan, ker so prizadete priče podkupile skoro vse priče, za kar je bilo baje izdanih več kot en milijon lir. Zelo kompromituje rodbino Maiorana tudi kores|)ondenoa, ki jo je policija v njihovi hiši zaplenila. Iz teh pisem izkaja, da sta se obe rodbini uprav patologično sovražili in da se moti njima sploh ni o ničemer drugem govorilo kakor o vzrokih njihovega sovraštva.
Ugotovilo se je pa tudi, da je veliko oseb v Cataniji vleklo dobiček iz te pravde in da so se ponudile obema strankama kot priče, zakar so seveda dobile visoko nagrado.
Na podlagi tega novega materijala bo rimsko kasaeijsko sodišče celo zadevo vnovič vzelo v razpravo.
Gluhonemi duhovnih
Pariz, 10. februarju.
V Parizu je izšla knjižica |>od naslovom »Gluhonemi duhovnike (Imprimerie des Orplie-lius-Apprentis, Paris, rue lui Fontaine 40), ki je v-zilviidiln zelo veliko pozornost. Knjiga, zu Katero je spisal uvod škof André Du Bois, nam pripoveduje o življenju P. J. M. Lafonta, ki je ; f>il rojen gluhonem, vstopil kot mlad inož v I red Avguštincev vnebovzetja Marijinega, dobil i dispenzo in postal duhovnik. To je tlose<laj edini slučaj. V svojem duhovniškem poklicu se je posvetil delu med gluhonemimi v gluhonemnici mesta Bourdeauxa.
Dežela magnetnega tečaja
S potovanja po Grenlandiji.
Dunaj, 12. febr.
Včeraj je predaval tukaj dr. Maks Grote-wahl iz Kiela v Nemčiji o svoji ekspediciji po. vzhodni Griinlandiji. Po predavanju je učenjak časnikarjem dal še naslednje podatke:
Prihajam s svoje šeste ekspedicije j>o severnih deželidi. Naše zatinje potovanje je trajalo od junija tlo septembra 1930. 1. Udeležili so se švedski geolog B a k 1 u n d . danski učenjak L a u g e -K o c h , trije drugi danski učenjaki in jaz, ki proučujem zemeljski magnetizem. Naša ladja Gotlt-liaab je štela 20 mož posadke. Raziskoval sem. kakem razmerju so magnetične struje s polarnim svitom in s solnčnimi pegami. Posebno važno se mi je zdelo, spoznati deželo, kjer je magnetični pol. To je [X) loi o k Boothia Félix. Tam znaša naklon magnetne igle 90 stopinj. Vodoravno postavljena magnetna ura se tu obrača na vse strani. Pri magnetičnih motnjah pojxilnoma odpovedo kratki valovi v radiu. Zato bi bilo zanimivo preiskati, odkod te motnje. Za tehniko radija bi bilo I o velike važnosti.
Napravil sem tudi nekaj astronomnih kart in povzel razne kraje vzhodne Gronlandije, ki so še nepreiskani. Grtinlandsko obrežje je kakih 100 km daleč brez letlu. Tam rastejo severne vrbe, grmič-je in mah. Našli smo zaloge premoga, kar pomeni, tla je v teh krajih nekoč bilo milejše jiodnebje. Po geološkem sestavu teh krajev bi človek sklepal, da bi se tod dobilo ludi zlato in dijamanti. Ugotovili smo baker in marmor
Monter Schmidt (-j-) kot tožitelj državnega ministra treviranusa — pred delovnim sodisčem. (I.evo stoji Treviranusov zastopnik.) — Schmidt je imel službo v nekem industrijskem podjetju v Varšavi, ki jo je pa zaradi znanih Treviranusovih govorov o vzhodu izgubil. Sedaj toži Treivi-
ranusa za odškodnino
Prehrano smo si preskrbovali z lovom, kar je v teh krajih navada. Posebno okusna so jetra in meso tjulnjev in severnih medvedov. Tudi krača severnega medveda je prav izvrstna. Le jetra njegova niso užitna, ker so strupena. Zelo okusno je tudi meso moškatnih kozličev, ki je bolj nežno, kakor goveje. Posebna delikatesa so jeziki teh kozličev. Mnogo smo našli belih gosi, snežnih jerebic in belili islandskih sokolov.
Upam, da bom skoro lahko zopet odšel na novo ekspedicijo, kar pa je seveda odvisno od denarnih sredstev. Zadnja ekspedieija nas je stala okrog 80 do 100.000 mark, ki so jih prispevale švedska, nemška in danska vlada. Take znanstvene ekspedicije na sever so važnejše, kakor pa letalski poleti na severni tečaj, ki so bolj športnega značaja.
Pesnik Heie.rich Heine v mladeniški dobi (17. t. m. poteče 75 let od pesnikove smrti).
Elchtriziran konj
Dunaj, 12. februarja.
Na čuden način so včeraj v notranjem mestu Dunaja odkrili, da je električni kabel pod zemljo pokvarjen. Ob pol II dopoldne je voznik z dvo-vprego pripeljal nekemu trgovcu voz koksa. Konji ■/. vozom so slali pred hišo. Mimo je jirišel dunajski požarni mojstei ognjegasne centrale Josef Kody ter ljubeznivo potapljal konja po ušesu. Silno se je začudil, ko je v roki začutil električni udarec. Poskusil je z.opet pobožati žival in zopet je začutil udarec. Kody je takoj vedel, da konj stoji ua takih tleli, kjer je spodaj pokvarjen električni kabel, ki elektriko oddaja v zemljo. Obvestil je o tem mestno eleklrarno. ki je stvar takoj j^reiskala. Po temeljiti preiskavi so ugotovili, da je tam spodaj, kjer je zgoraj stal konj, bil kabel res pokvarjen in je elektriko otldajal v zemljo.
Kulturni obzornik
Mariborska Glasbena Matica v Belgradu
Belgrad, 11. februarja 1931.
V ponedeljek zjutraj je prispela v prestolnico mariborska »Glasbena Matica« s skoraj 250 člani. Sprejem na postaji je bil sicer skromen, a zelo prisrčen in mladi pevci in člani orkestra zelo toplo pozdravljeni. To je prva pot mladih Mariborčanov v Belgrad in reči moram, da uspeh ni izostal.
Prvi večer, v ponedeljek, je ožji mešani zbor priredil pester koncert slovenskih narodnih pesmi v belgrajskem radiju, ki je zelo ugajal. Na programu so bile po raznih slovenskih novejših Komponistih prirejene narodne pesmi Najbolj so uspele nekatere koroške. Zbor je pokazal lep smisel za barvo narodne pesmi in razen par izjem podai najoriginalnejše in najbolj karakteristično inuzikalno narodno blago, ki ga Slovenci imamo.
Glavna točka v programu Mariborčanov pa ,e bila vsekakor vehementna baladična kantata Antonina Dvoraka »Mrtvaški ženin«, ki so jo dajali trikrat. Prva predstava je bila v torek popoldne v dvorani »Maneža« na Vračaru, druga istega dne zvečer v glavni dvorani belgrajskega gledališča, tretja pa danes popoldne zopet v »Mancžu«. Prva in tretja sta bili predvsem namenjeni šolski mladini, a ona v glavni dvorani širšim krogom,
Baladičnega »Mrtvaškega ženina je Dvorak komponiral leta 1885 za solo, zbor in orkester. Napisal ga je po naročilu iz Angleške. Delo je telo enotno komponirano. Njegova vehementnost in enotnost sloni predvsem na prikupni narodno-baladični snovi, ki jo je skladatelj vzel iz naroda, je vsestransko obdelal in dovršeno podal.
Glavno težo dela nosijo tri solistične vloge, neveste, ženina in tretjega, ki stoji nad dejanjem in ga nekako razlaga in dopolnjuje. Vlogo neveste « pela Anita Mezetova z dobro poglobitvi-lo in prijetnim koloraturnim sopranom, ki sicer ni
močan, a kljub temu zelo nevsiljivo vpliva. Posebno dobra je bila v dialogu s tenorjem g. Gosti-č e m, ki je kreiral vlogo ženina. On je bil glasovno obširnejši, dasi v višinah ni bil najčistejši. Najizrazitejše je nastopil g. pater Kamilo Kolb s svojim močnim in barvitim basom. Najefektnejši je bil v momentih, ko ga je na viških spremljal orkester in zbor. Njegov bas je bil vedno odločno nad spremljavo in je prišel tudi v najtežjih in glasovno bogatih stavkih do svojskega izraza. Morda je njegova kreacija najugodneje vplivala iz razloga, ker je že sama vloga ostro baladična in se mi zdi, da je Dvorak ravno vanjo položil največ temperamenta.
Zbor je na nekaterih mestih pokazal veliko moč in je bil odgovarjajoč spremljevalec na solistih sionečega dejanja.
Pohvaliti moram še skrajno točnost in izšo-lanost številnega orkestra. To v prvi vrsti zato, ker ga po večini reprezentirajo mlajše moči, ki na odgovornih vijolinskih mestih kaj rade v tem pogledu odpovedo. Mariborčani niso.
Dirigiral je s precizno mirnostjo g, Josip Hladek-Bohinjski.
Simfoničnemu koncertu je v glavni dvorani razen številnih visokih funkcijonarjev prisostvoval tudi Nj. Vel. kralj Aleksander.
Po izvedbi »Mrtvaškega ženina je pevski zbor »Glasbene Matice« na splošno željo poslušalcev preko programa zapel še par slovenskih narodnih pesmi, ki so bile stoje in freretično pozdravljene. Še vselej, kadar je kak slovenski pevski zbor gostoval v prestolnici, sem opazil, s kakšnim zadovoljstvom so bile sprejete ravno naše muzikalno tako predeslenirane in privlačne narodne pesmi. Zato bi toplo svetoval, da bi eden naših vodilnih pevskih zborov angažiral koncertno turnejo v prestonici in po večjih mestih našega juga, ki naj bi bila izpolnjena s čisto narodnim programom. Uspeh bi bil siguren in velik in hi na ta način naše neprecenljivo bogato folklorno blago našlo poti in priznanja tudi med Srbohrvati,
Reči pa moram, da koncerti, ki jih je mariborska Glasbena Matica priredila te dni v Belgradu, niso bili obiskani kot bi bilo želeti in kakor so zaslužili Sicer je pa Oelgrad splošno znan po precejšnji abstinenci na takih in podobnih unict-
Posl. Perlitius, prvi predsednik Centrumove frakcije in vodja Centruma v nemškem državnem zboru.
Ku Klux Klan propada
Newyork, febr.
Poroče valri.i urad National Catholic W elfe re Council sporoča, da je znana tajna organizacija Ku-Klux-Klan. ki je delovala predvsem proti črncem. Judom in katoličanom in nekoč terorizirale vse javno življenje v Združenih državah, skoro v popolnem razpadu. Medtem ko je bilo 1. 1925 še 8.904.944 članov, jih je bilo leta 1930 le še 34.694. L. 1925 so prejeli skoro 90.000.000 dolarjev članarine in po letu 1920 so s tem, tla so 85.000 članom prodajali razne naslove, zaslužili 10 milijonov dolar jev.
Jesemee
Proslava Finžgarjeve šestdesetletniee (nekdanjega jeseniškega kaplana) se bo vršila v kratkem v Krekovem Prosvetnem domu.
Zadnji dnevi se bližajo zu vpisovanje v Mohorjevo družbo. Bilo jih je lani več, ki so obžalovali, da niso prejeli knjig, ker so pozabili obnoviti članarino. Sedaj je še čas in častno naj lx> število Molvorjanov letos na Jesenicah, ta'ko da bo urednik, jubilant g. Finžgar tudi Jeseničanov vesel in njihove zavednosti.
Krany
niških prireditvah. Merotlajni kritiki so s koncertom splošno zadovoljni in obširno pišejo o samem društvu in njegovih uspehih. Zaključujem s kon-statacijo, da so Mariborčani v prestolnici dosegli popolen moralni uspeh, če že materijalni ni bil kot bi moral biti. Enajst let napornega dela se izrazito vidi iz njihovega nastopa. V Belgradu živeči Slovenci smo jim s ponosom hvaležni na obisku in jim želimo še za naprej kar največ uspehov.
Tone Potokar.
Komu najbolj preti epidemija hripe?
Ta zli bolezenski pojav ni prizanesel niti dv-bro negovanim višjim krogom. Nastane torej vprašanje, odkod izvira ta nevarna epidemija in kdo ji je zlasti izpostavljen!
Hripa zalezuje zlasti one, ki so nagnjeni k prehladu, in se pripisuje nenadnim izpremembam vremena.
Ta nahod z mrzlico preti prav za prav vsakomur. a statistika smrtnih slučajev jasno kaže višino nevarnosti zlasti za one, ki smatrajo redno telesno nego za nepotrebni luksus.
Kot potrebuje stroi olja, avto bencina, tako potrebuje telo negovanja, najbolje dnevno dvakratne desinfekcije (umivanja) vsega telesa z Levjo Mentol droženko.
Enako priporočljiva je desinfekcija (grgranje) ustne votline in grla trikrat dnevno, kakor tudi v slučaju nahoda močna inhalaciia Levje Mentol droženke nekajkrat dnevno.
V slučaju mrzlice je priporočljivo umivanje vsega telesa po možnosti večkrat na dan z Levjo Mentol droženko, ki se uporablja tudi za obklad-ke pri glavobolu in za masažo pri trganju in prehladu. — Lahko trdimo, da je prvi pogoj za dobro negovano telo redno uporabljanje že nad 35 let od milijonov ljudi uporabljane Levje Mentol droženke, ker preprečuje nastanek in širjenje epidemije, krepi telo, in mu daje odpornost. Če se boste držali gorniih naših nasvetov, boste postali nedostopni za vsako bolezen in v enem dnevu kot prerojeni; kajti Levja Mentol droženka daje onemoglemu telesu in utrujenim živcem nove energije.
Zanimiv prometni intermezzo. Pletilna tovarna Ika« ima svoj tovorni avtomobil. Ta se je v četrtek opoldne pri vožnji s kolodvora potuhnil in ni inaral pripeljati domov v tovarno naloženi tovor. Tej nagajivosti in hudomušnosti je hitro napravil'konec tovorni avtomobil g. veletrgovca g. Andrašica. Najprej je naloženi tovor prevzel nase, nato pa vse skupaj, tovor in nagajivi avtomobil, odpeljal v mesto. Na ovinku Jelenovega klanca je seveda ta ekspedieija dveh skujiaj spojenih avtomobilov zavzela precej prostora. Tedaj je po klancu navzdol prihitel avtobus hotela Stara pošta«, ki je bil namenjen na kolodvor. Hočeš ali nočeš se je moral prav pošteno izogniti obema tovornima avtomobiloma, pri tem je zašel ob kraju ceste na poledenela tla, se nekoliko nagnil in obstal. Med to kopico se je zarinil še en voz in tako je bila cesta čez in čez za nekaj časa malodane her-metično zaprta, ves promet pa ustavljen. Ob strani stoječi radovedneži so s smehom uživali na tem zanimivem pripetljaju in na precejšnji zadregi šoferjev. S pomočjo vsestranskega potrpljenja se ie končno vsa zadeva, ki je izgledala zelo komplicirano, razvozljala brez vsake nesreče in v smeri popolne zadovoljnosti vseh prizadetih, avtomobili so pa odšli vsak svojo pot.
Evharistični kongres v Kartagini I. 1030. Ta i krasen film bo predvajal »Ljudski dom -. Predsta-• ve se bodo vršile: V nedeljo 15. febr. ob 2 non. za mladino vseh šol, ob 4 pop. in v ponedeljek 16. februarja ob 4 pop. za odrasle. Film je opremljen s slovenskm besedilom in s posebnimi gramofonskimi ploščami.
Z včerajšnjim dnem je prenehalo poslovati poverjeništvo javne borze dpla v Kranju. Interesenti naj se odslej obračajo na centralo v Ljubljani.
Brezje
Šola. vaška razsvetljava in pota, most na Otočah in telefon so stvari, o katerih se trenutno na Brezjah največ ruz,pruv!ja. Vsaka otl teh zase je že veliko vprašanje.
Brezje brez. šole — tujci se čudijo. In kako daleč hodijo otroci v šolo! Ali ne bi bilo po možnosti to vprašanje rešeno z. enim ali dvema paralelnima razredoma mošenjske šole na Brezjah. Za silo — ampak začetek bo. ker možno je, da se pri nas enkrat rešimo v okviru mošenjske občine ali izven tega sedanje gospodarsko politike, ki Brezje ktii tujskoprometen kraj ovira pri napredku. Ideja nove šol- nn Črnivcu je sicer stara, a s tem akcija v tem smislu še ni dokumentirana. Premisliti bi bilo treba dobro, ker šlo bi se za stotisoče. ljudstvo bi se pa silno razbremenilo. Vsekakor pn naj bodo cilji in delovanje z. ozirom na graditev nove šole kjerkoli že, res šolskega in ne morda tudi kakega postranskega značaja.
Luči po vasi nam pa že svetijo. Ponekod kar blišči... Kljub temu pa lxi treba romarjem in tujcem svetovati, naj si najamejo vodnike. Razsvetljavn je torej vprav vaška in za to naj se tudi »na davke« plačuje, ne pa »na postelje«. V kakšnem sorodstvu sta si sedenja vaška razsvetljava in tujski promet, bo imelo priliko ugotoviti tujsko,prometno društvo, kadar Iwi pričelo delovati in ki bo lahko razpravljalo še o vseh drugih vprašonjih, ki se tičejo tujskega prometa.
Naročajte .Slovenca'!
Cenejša gnojita
p i.-!
Znano jc, kako velika jc poraba umetnega gnojila v kmetijsko naprednih državah. In večkrat smo že povdarjab, kako potrebna je propaganda za većjo uporabo umetnih gnojil. Poročali пто tudi že, da so naše tovarne v stanu produ-cirati še za veliko večje potrebe, kakor je danes slučaj.
Toda v sedanjih težkih časih gospodarske lcrize je kmetovalcem težko prodati svoje pridelke in dobiti sredstva tako za moderniziranje obrata kakor tudi za nakup večje množine umetnih gnojil, ki zopet vplivajo na izboljšanje kakovosti pridelka in tudi zelo povečavajo količino pridelka. Zato je pozdraviti akcijo banske uprave dravske banovine, ki je s pocenitvijo mešanega umetnega gnojila za travnike omogočila tudi širšemu krogu kmetovalcev nabavo umetnih gnojil.
Kakor pravi banska -uprava v svojem razglasu, bi bilo potrebno, da se v letošnji pomladi tudi v dravski banovini izvršijo v vseh občinah obširni in sistematični gnojilni poskusi. Sistematično izvedeni poskusi z umetnimi gnojili v vseh občinah banovine, bi nam dali stvaren in točen odgovor, koliko sc z uporabo umetnih gnojil izboljša produkcija. S porabo umetnih gnojil na njivah in travnikih, na katerih pridelujemo krmila, izboljšamo živalsko krmo in s tem tudi kakovost živinoreje, to je one panoge, ki ima v dravski banovini dobre pogoje in lepo bodočnost. Umetno gnojilo, ki vsebuje vso hrano, ki je rastlinam potrebna za rast in dober pridelek, pa bi moralo biti dovolj poceni in tako odgovarjati sedanjim nizkim cenam pridelkov. Banska uprava je izpo-slovala pri tvornicah za umetna gnojila najnižjo ceno za mešano gnojilo »Nitrofoskal-Ruše«, ki vsebuje 4% dušika, 8% fosforne kisline, 8% kalija in okrog 33% apna. Nabavo tega gnojila bo
Bančne bilance v Belgradu. Dočim še v Ljubljani ni objavljena nobena bilanca kakor tudi v Zagrebu večje banke še niso prišle na dan s svojimi računskimi zaključki (menda čaka vsaka banka na druge, kaj bodo storile), sta v Belgradu že dve večji banki objavili svoje bilance. »Zlatibor«, akc. društvo za štednju i kredit» ima glavnice 5 milj. dinarjev 10.9 (7.4) milj. tujih sredstev. Pač pa je šla z dividendo zopet navzdol; čisti dobiček je znašal 0.4 (0.75) milj. (1928 celo 0.9 milj.) Dividenda je bila za 1929 znižana na 20 Din (v primeri s 30 Din za 1928 (nom. delnice 200 Din), za 1930 pa celo na 12 Din. Banka se je preselila v 6vojo novo palačo, ki jo je slala 3.36 milj. in znaša rentabilnost hiše ca. 0.5 milj. Din — Druga je Belgrajska Založna banka, ki ima glavnice 12 milj. Din in čez 10 milj. rezerv. Njena tuja sredstva so Dadla od 67.2 na 06.3 6 milj. Din kakor tudi bi-Jančna svota od 92.1 na 91.4 milj. Cisti dobiček znaša samo 2.3 milj. (5.6) inilj. in zato se je tudi dividenda znanjšala od 60 Din na 40 Din za delnico, torej za celo tretjino.
Čvrsta tendenca dolarskih papirjev. Že tri dni so naši dolarski papirji čvrsti in stalno naraščajo. To čvrsto tendenco je pripisovati splošnemu izboljšanju položaja na Walstreetu (new-yorška borza). Tečaji vseh papirjev naraščajo. Za vzroke sedanje hose navajajo pritrditev vlade fu-ziji dveh velikih petrolejskih družb Standard Oil in Vacuum Oil, nadalje vest, da bodo glavni fa-brikanti železnih proizvodov znižali cene, nadalje prenehanje oddaj zlata v Angleški banki, finančno sodelovanje med Francijo in Anglijo in ker najbrž ne bo izrednega zasedanja kongresa.
Kreditna zadruga detajlnih trgavcev v Ljubljani ima občni zbor 26. februarja ob pol 15 v Trg. domu.
Likvidacije: Elektroindustrija, d. z o. z. v Ljubljani (radi ustanovitve istoimenske d. d.); Gradbeno podjetje Slokan & Svetina, d. z o. z. v Ljubljani (razdružitev); Jugospidol, d. z o. z. v Ljubljani (razdružitev).
Izpremembe v trg. registru. Vpisi: »Etiketa« Drag. V. Samardžič, trg. agentura z etiketami in reklama, Ljubljana; Roječ & Klemen, agentura in komisija, Ljubljana; Lovšin Ivan, šolske potrebšči-en, papir itd,, Kočevje; Žaga na Duplici, d. z o. z., Duplica pri Kamniku (10.000 Din, ing. Vladimir Remec). Izpremembe: Jug. Steyr, tovarna d. z o. z.
S izbris prok. Wodniansky II., vpis prok. Andlinger tosip); Franc Šerko in sin, poprej Adolf Obreza, Cerknica (imetnik doslej: Šeiko Daniel); Tovarna ovratnic. Rozi Hribar & Comp., Slovenjgradcc (Izstopil javni družabnik Saunig Franc); Vurnik & Vidic, Radovljica (izstopila javna družabnica Vurnik Minka, tvrdka sedaj Vidic Joško).
Borza
Dne 13, februarja 1931.
Denar
Tudi danes so bili devizni tečaji čvrsti. Posebno je narastel London. Do zaključkov je prišlo samo v devizah Berlin, Dunaj in Praga, katere je vse dala Narodna banka.
Ljubljana (v oklep, zaklj. teč,). Amsterdam 2280 bl., Berlin 1349—1352 (1350.50), Bruselj 791.78 bl., Budimpešta 990.41 bl„ Curih 10,5.1.0 bl., Dunaj 796.04—799.04 (797.54), London 27<i.07 bl, Newyork 56.695 bl., Pariz 222.65 bl:, Praga 167.50—168.30 (167.90), Trst 297.03—2O7.20.
Zagreb. Amsterdam 2277—2283, Dunaj 796.04 —799.04, Berlin 1349—1352, Bruselj 791.78 bl. Budimoešta 990.41 bl., London 275.67—276.47, Milan 296.19—298.19, Newyork ček 56.59—56.79, Pariz 221.65—223.65, Praga 167.50—168.30, ZOrich 1094.40—1097.40. — Skupni promet je brez kompenzacij znašal 8,3 milj. Din.
Belgrad. Amsterdam 2277—2283, Berlin 1349 —1352, Budimpešta 988.91—991.91, Curih 1094.40 —1097.40, Dunaj 796.04—799.04, London 275Л7— 276.47, Newyork 56.59—56.79, Pariz 221.65—223.65, Praga 167.50—168.30, Trst 296.06—298,06.
Curih. Belgrad 9.1275, Pariz 20.32, London 25.19, Newyork 518.30, Bruselj 72.275, Milan 27.12, Madrid 50.80. Amsterdam 208.05, Berlin 123.23, Dunaj 72.80, Stockholm 138.725, Oslo 138.65, Ko-penhagen 138.65, Sofija 3.75, Praga 15.3375, Var-šava58,—, Budimpešta 90.40, Atene 6.70, Carigrad 2.455, Bukarešta 3.0825, Helsingfors 13.05.
Vrednostni papirji
Danes so dolarski papirji po pardnevni hosi bili slabejši in so popustili, vendar so še vedno višji, kakor pred začetkom hose. Tudi agrari in begluškc obveznice so bili slabejši. Toija vendar še čvrsti. Promet je bil danes manjši in je prišlo do zaključkov samo v 7% Bleru, v februarski škodi in begi. obveznicah. Bančni papirji beležijo zaključke v delnicah Jugobanke, Poljobanke po 78 oziroma 56, torej po neizpremenjenih tečajih. Pra-{tediona je bila danes zaključena po slabejšem tečajn 975, nadalje pa je čvrsta Srbska banka, ki je bila zaključena po 96. Industrijski papirji so slei ko prej brez interesa in ne beležijo nikakih
banska uprava podprla z znatnim prispevkom.
Na ta način dobi naš kmetovalec mešano gnojilo »Nitrotoskal-Ruie« po 138 Din za 100 kg mesto po 172 Din. Skupna nabava oziroma nabava brez posredovalca omogoča znižano ceno. Nadaljnje znižanje cene bi bilo mogoče, ako bi tudi občine iz svojih kmetijskih skladov dovolile primerne prispevke za manj premožne naročnike svojega okoliša.
Poraba
Navodila za uporabo »Nitrofoskala* so:
Travnik pobranaj, nato potrosi gnojilo ter zopet branaj in sicer drugič počez. Travniki naj se gnojijo zgodaj spomladi. Vendar naj bodo toliko suhi, da jih lahko prevlačimo. Na njivah, vinogradih in sadovnjakih, naj se »Nitrofoskal« po trošenju zmeša z zemljo, ali, da se plitvo zaorje ali plitvo zakoplje, ali pa vsaj dobro zabrana. Da se pri sedanjih cenah pridelkov doseže rentabilnost, se računa na ha približno za travnike, pašnike in žita 400 kg, za okopavine 600 kg, za vinograde 800 kg, za sadovnjake pa 1000 kg »Nitro-foskala*.
Cena mešanega gnojila »Nitrofoskala-Ruše« je zelo ugodna. Sedaj pride v prvi vrsti v poštev gnojenje travnikov, da na njih pridelamo mnogo Krepke in beljakovin bogate hrane. V drugi vrsti pride v poštev gnojenje sadnega drevja ter vinogradov s kakovostnimi trtnimi sortimenti in na prisojnih legah. Okopavine kakor repa in koruza zelo izčrpajo zemljo in tudi tem je treba gnojiti. Ncbroj poskusov, ki so jih v teku zadnjih let delali v vseh delih naše banovine, je dokazalo, da dosežemo z gnojenjem travnikov, deleljišč in sa-donosnikov z istimi stroški večji uspeh kot brez umetnih gnojil.
zaključkov, njih tečaji pa so ostali skoro popolnoma neizpremenjeni.
Ljubljana, 8% Bler. pos. 93.50 bl., 7% Bler. pos. 83.50 bl., Celjska pos, 160 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 980 den., Kred. zavod. 170 —180, Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Split cement 350—400, Ruše 200—230.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 86.50—87.50, agrarji 51.25—52, vojna škoda ar. 418—420, kasa 418—420, 2. 417.50—418 (418), 3. 418—419, 6. 418 —419, srečke Rdeč. križa 48 bl., 8% Bler. pos. 92.25—92.75, 7% Bler. pos. 82—82.375 (82.25), T/o pos. Drž. hip. banke 81.75—82.25, 6% begi. obv. 69.50—70.25 (70), Tob. srečke 28 bl. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Poljo 56—57 (56), Kreditna 125—129, Union 194— 195, Jugo 77.75—78 (78), Lj kred. 125 den., Medju-narodna 68,50 den., Narodna 81C0--8300, Obrtna 36 den., Praštediona 975—980 (575), Srbska 195— 196.50 (196), Zemaljska 134—137. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 138.25—150, Slavonija 200—202, Našice 1025 bl., Danica 95— 100, Drava 240—248, Šečerana Osjek 280—285, Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 270 den., Brod. vag. 83 bl., Vevče 128 den., Isis 40—43, Ragusea 385 den., Jadr. plov. 550 den., Trboveljska 3l5—355.
Belgrad. Narodna banka 8120, 1% inv. pos. 86.50, agrarji 50—51, vojna škoda 419.50—420, 2. 417—417,50, 3. 416.50-417, 6. 418, 6% begi. obv. 69.50—69.75,. 7% Bler. pos. 82.50, 7% pos. Drž. hip. banke 82.
Dunaj. Don. sav. jadr. 92.25, Wiener Bank-verein 16.50, Creditanstalt 47, Escompteges. 159.50, Aussiger Chemische 153, Alpine 20 20, Trboveljska 43.50, Leykam 4, Rima Murany 65.75.
Žitni trs
Danes javlja Budimpešta slabejše tendence pri znatnem prometu. Pri nas je ostal položaj na žitnem trgu docela neizpremenjen. Kupčija je bila slaba pri neizpremenjenih cenah.
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 25 vagonov, koruza 33 vag., moka 5 vag., otrobi 2 vag. Tendenca mirna.
Sombor. Pšenica: sr. 137.50—142.50 78 kg, slav. 78 kg 135—140. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet 145 in pol vagona.
Budimpešta. Tendenca slaba. Promet srednji, Pšenica: marec 14 85—14.86, zaklj. 14.85—14.86, maj 14.85—14.90, zaklj. 14.88—14.89. Rž: maj 11.10 —11.24, zaklj. 11.24—11.25, maj 11.00—11,12, zaklj. 11.14—11.15. Koruza: maj 12 33—12.43, zaklj. 12.41 —12.42, trans, maj 9.80, zaklj. 9.80—9.85.
Živina
Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 13. t. m. je bilo prignanih 88 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 150—200 ; 3—4 mesece 250—380; 5—7 mesecev 400—550; 8—10 mesecev 600—800; eno leto 900—1160 Din. 1 kg žive teže 8—9, 1 kg mrtve teže 10—12. Prodanih je bilo 31 glav.
Semena
Pesno seme. Pretirano visoka o ena lanskega leta je dala povod, da se je vse vrglo na pridelovanje tega semena, ki pa je nepričakovano dobro obrodilo. Cene so izredno nizke in se nižjih skoraj ne spominjamo. Kljub temu, da se je pokupilo miio-go semena v špekulativne namene, se gibljejo cene vsem vrstam nizko. Skušnja uči, da se tega semena pri nizki ceni veliko več proda, kakor če je cena visoka. Tistemu, ki bi mu seme ostalo, se ni bati, da bi trpel kako škodo, ker pri tako nizki ceni ne bo nihče hotel semena gojiti, saj se mu delo da-leko ne izplača.
Fižol so radi ugodne lege in podnebja v naši državi mnogo sadi in je eden največjih izvoznih predmetov. Radi izredno bogate letine vsepovsodi blago zastaja in so mu radi tega tudi cene nizke.
Grah. Žlahtne grahe, ki so selekcionirani, moramo vse importiratL V naši državi jc namreč grahov žužek in mi nimamo primernih naprav, da ta mrčes z inijrregniranjem iu sterilizacijo uničimo. Ker je bila uvozna carina na grahe pred tremi meseci povišana na 2.20 Din p) kg, so notacije za približno toliko višje od inozemskih. Ce kdo nudi grah po nižjih cenah, kakor so te, je to samo mogoče, da prodaja doma vzgojeno seme, ki jo oplojeno z grahovim žužkom in ki ni kvalitativno daleč toliko vredno kot importirano.
čebulček. Ker so cene temu predmetu od lanskega leta kolosalno padle, ter je čebulček povzročil marsikatoremu pridelovalcu ogromno škodo, se je radi tega pridelovanje precej omejilo.
Suhe gobe. Tega blagoslova je bilo letos v naši državi zelo obilo. Večji del, predvsem boljše blago, se je izvozilo. Ostanek, ki se pa ceni še vedno na par 10.000kg, je radi poznega časa v ceni precej popustil. Za povprečno poletno blago so plačuje Iti Din in za jesensko blago po lepoti od 18 do 82 Din za kg franko Ljubljana.
Majarnnovo ptevire, eušene za klobase. Pridelek .je bil dober. Blago je zelo aromatično.
Morska trava se dobi po mnogo nižjih e^nali kakor pred mesccem dni v vseh kvalitetah, Cene so čvrste.
Naročila z deželo ugaja, zamenjamo, ali v
Prave flor nogavice v vseh
barvah.........Din 11.—
Nogavice iz dobre umetne svile z na roko vezenim šivom v
vseh barvah ......Din 24'—
Pristno Bomherg-svilne nogavice v vseh barvah . . . Din 32,— Papuče za dame, fini francoski kroj, siva barva, samo št. 35, 36 in 41 (priložnostno) . . Din 110"— kakor tudi nadaljna velika izbira.
se izvršujejo z največjo natančnostjo. Za kakovost rnemo denar.
Navečja trgovina in razpošiljalnica blaga
blaga jamčimo. Kar ne
2agveb.
Radio
Programi ftadio-Liuhtlana i
Sobota, II. februarja: 12.15 Plošče (mešan program). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče. — 17.30 Radio orkester. — 18.30 Šahovska ura, predava Bogo Pleničar. — 19.00 Fr. Franc Veber: Filozofija evangelijev. — 19.30 Ga. Ortha-ber: Angleščina. — 20.00 Operetni večer (sodelujejo Radio orkester, gdč. Arkova in g. Jelačin): Odlomki iz Leharjevih operet in solo točke iz Schu-bertove: Pri treh mladenkah. — 21.00 Radio orkester. — 22.00 Napoved časa in poročila.
Nedelja, 15. februarja: 9.00 J. Okorn: O čebelarstvu. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 00 P. dr. R. Tomiuec: Versko predavanje. — 10 20 F. Jelene: Nauk o servirauju. — 11.00 Radio orkester. — 12.00 časovna napoved iu poročila. — 15.00 Gdč. A. Lebar: Zvestoba v inalein in velikem. — 15.30 Koncert dijaškega orkestra in pevskega zbora škofijske gimnazije v št. Vidu nad Ljubljano. Godbeno točko vodi prof. V. Hybašek, pevske prof. M. Tome. — 17.00 »Kovačev študent«, opereta. — 20 00 Koncert moškega pevskega zbora »Zarja« (Šmartno pod Šmarno goro). — 21.30 Harmonika, solo — g. Rakuša. — 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 llavvai-jazz.
Drugi programi i
Nedelja, 15. februarja.
Belgrad: 11.00 Plošče. 12.30 Opoldanski koncert radio orkestra. 17.30 Plošče. 20.00 Narodne pesmi (petje). 20.30 »Prava norišnica*:, komedija. 21.00 Vokulni koncert (g. M. Pililer). 21.30 Plošče. 22.20 Po Evropi. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. 17.00 Akademski godalni kvartet. 20.30 Operetna glasba. — Budapest: 10.00 Uniatska služba božja. 11.00 Nabožno petje, nato koncert ork. 11.00 Plošče. 16.00 Radio šola: petje, govor, glas. 17.10 Koncert orkestra. 20.00 Prenos iz študija, uato violin-cello. — Dunaj: 10.30 Orgle. 11.05 Dunajski simfonični orkester. 17.30 Komorna glasba. 19.40 Zabavna glasba. 20.40 »Tannhiiuser-parodijac, K. Binder. — Milan: 10.50 Nabožna glasba. 19.30 Pestra glasba. 21.00 Prenos opere. — Praga: 19.00 >Don Carlos«, opera, Verdi. — Langenberg: 1300 Opoldanski koncert. 15.45 Pust v Braziliji. 16.30 Popoldanski koncert. 18.40 Na kratkih valovih. 19.50 Pustni koncert. — Rim: 10.15 Nabožna glasba. 17.00 Prenos opore. 20.10 »Gejša^, opereta. — Berlin: 19.00 »Perichole«, opereta, Offenbach. — Katovice: 12.15 Simfonični koncert. 17.40 Popoldanski koncert. 20.30 Poljudni koncert. 22.15 Koncert. '23.00 Plesna glasba. — Miihlacker: 10.15 Katoliška svečanost. 11.00 Koncert. 12.00 Promenadni koncert. 19.00 Pesmi in arije. 20.15 sPaganint«, opereta, Fr. Lehar. 22.35 Plesna glasba. — London: 21.05 Orkestralni koncert. — Mor. Ostrava: 11.00 Praga. 12.05 Bratislava. 18.50 Praga. 22 20 Ljudska glasba. — Leipzig; 16.00 Koncerl. 18.05 Moški zbor. 19.00 Pihala. 20.00 »Cigan barone, J. Strauss, opereta.
Cerkveni vesinik
Ljubljanska stolnica. V stolnici bo v lie-doljo, ponedeljek in torek cel dan izpostavljeno presv. R. T. Vse dni ie jiopoldan ob 4 pridiga Ju nato slovesne litamje. Od ponedeljka na torek Ih> sv. R. T. iz.postavlie.no tinti celo noč; molili bodo nočni častilci sv. R. T. od 9 zvečer do 4. zjutraj. Možje in mladeniiči so najulju-rlneje vabljeni, da se nočnega češčenja udeleže. Vsak častilec sv. R. T. naj skuša pridobiti svoje prijatelje in znance, da pridejo z njim molit evhari,stičnega Boga.
Cerkev v Križankah. Jutri slovesno praznovanje obletnice kronanja sv. Očeta. Ob jk>1 11 slovesna sv. masa; izvaja sc missa seraphica zl. p. H. Satiner, jx> ofert. tu es Pctnis zl. M. llallcr, Te Deum zl. p. II. Satiner. Po nujši: I papeževa himna zl. V. iskro up.
Elektrarna sprejme v službo vestnega
stpoiniha-elehtratehniha
sposobnega manipulacij pri vodnih turbinah. Prednost imajo absolventi obrtne šole. — Ponudbe z
navedbo zahtevkov, prepisi spričeval, curiculum vitae ter po možnosti s sliko poslati na oglr ' oddelek -Slovenca« pod šitro »Elektrarna.
Pohištvo
priprosto tn najmoderneiše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni
ћМОЛО IN SINOVA
Št.Vid uad LiublLann — oasprol kolodvoru
Razpis
Krajevni šolski odbor na Dobrovi pri Ljubljani razpisuje delo ograje šolskemu vrtu in sicer zidarska in mizarska dela. Potrebne informacije se dobe pri šolskem upravitelju na Dobrovi. Ponudbe je predložiti krajev, šolskemu odboru do 1. marca 1931. Krajevni šolski odbor se ne zavezuje, oddati dela najnižjemu ponudniku,
Ako imate skrbi glede nabave
pohištva
se obrnite na EGIDIJ IN KAROL ERJAVEC, zaloga in prodaja pohištva, Brod (poleg tacenskega mostu), Št. Vid nad Ljubljano. Tam dobite vsa
navodila in boste kar najsolidneje postreženi. Za vsak izdelek se jamči brez zahteve! Ogled tudi ob nedeljah.
Spoštovani gospod
Mr. Stanko Hočevar, lekarnar
na Vrhniki.
Prosim, da bi mi še enkrat poslali Protikata-raličen prah za konje, ker se je obakrat pošteno obnesel. Se tudi lepo zahvalim in tudi vsakemu priporočam to zdravilo, kdor ima prehlajenega konja, ker hitro pomaga. Moj konj je že tako sopel, kot kovaški meh in mu je to zelo koristilo. Z Bogom!
Janez Bozovičar, Trata 10 pri Škofji Loki.
Protikataraliien prah za konje sc dobi edino v lekarni na Vrhniki in slane z natančnim navodilom 20 Din. — Če se pošlje 20 Din v pismu naprej, poštnine prosto, sicer po povzetju 35 Din.
proti takojšnjemu plačilu razne zemeljske in kemične barve, cinkovo belilo, lithopon, firnež, stekleni kit, alabaster, mavec za slukature, železooksid in anilin. Cenjene ponudbe z vzorci vred poslati na upravo pod 5t. 1536.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrsSfca I SO Din ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas	S Din. Oglasi aad devot vrstic se računajo više.
Zu odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Mlad fant
vojaščine prost, nekaznovan, išče mesta za skladiščnika ali slično stalno službo. Za garancijo vloži kavcijo 5000 Din. Ponudbe prosi na podružnico Slov.« v Mariboru pod »Zanesljiv«.
Sluzbodobe
Odpraviteljica
z izpitom za pogodbeno pošto. Lepo, krščansko sbnašanje, nekaj trgovske izobrazbe (enostavno knjigovodstvo). Ponudbe upravi »Slovenca« pod štev. 1378.
Trgovska pomočnica
dobra moč, se takoj sprejme v večjo špecerijsko trgovino. Ponudbe je poslati na upravo tega lista pod šifro: »Pomočnica« št. 1355.
Razpisana je služba organista
na Dobrni. Prošnje s potrebnimi izpričevali je do 20. sveč. vložiti na župni urad Dobrna pri Celju.
Pohištveni mizarji
dobri, za furnirsko delo, se sprejmejo za akordno delo. — Zglasiti se je v obratni pisarni tovarne Remec & Co na Duplici pri Kamniku. Samci imajo prednost.
Sobarica
starejša moč, z večletnimi spričevali, ki zna šivati in likati, se sprejme takoj ali s 1. marcem. Ponudbe pod »Poštena« na upravo.
Učenka
zdrava in močna, se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom v Ljubljani, z vso oskrbo v hiši. Imeti mora potrebno šoleko izobrazbo. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna in poštena*.
Čevljarskega vajenca
dobro vzgojenega, sprejme takoj Alojzij Loboda, čevljar, Domžale.
Dva vajenca
sprejmemo za pekarijo. Kdor se je že učil, ima prednost. Hrana in stanovanje v hiši. Predstaviti se je osebno v tovarni Kern v Kranju.
Pouk
ii
Opremljena soba
lepa, se odda solidnemu gospodu. Streliška ulica št. 24-11., levo. Istotam mala sobica s hrano.
Generalni zastopnik
ШСЗВО
radio eevi.
Dipl. Ing. Maller Ilela, Subotiea. Petrograiska 8.
Čamernikova šoferska šola
Liubliana. Dunajska c. 36
(Jugo-avto). Prva oblast, koncesiionirana Prospekt zastoni. Pišite poni!
Preklic
Podpisana Štupar Marija, gostilničarka in trgovka л *	»g i na Mlaki, preklicujem vse
dtlhovmha žaljivke, ki sem jih kjer-
uuiiu^iunu koli izrekla zoper g Kern
Jožeta, tesarskega moj-
Kovaškega vajenca
iz poštene hiše sprejmem takoj. Ivan Meden, Begunje nad Cerknico.
Vestno pomočnico
za trgovino z mešanim blagom sprejmem s prvim marcem. Helena Meden, Begunje nad Cerknico. )
Mesto
Stanovanje
z delavnico ozir. skladiščem se odda s 1. marcem na glavnem trgu v Kranju, pripravno za malo obrt, kakor: trgovino z zelenjavo, čevljarja ali kaj sličnega. Vpraša in ogleda se pri lastniku Franc Majdič, Kranj.
Stanovanje
2 sobi, kuhinja, shramba in pralnica v bližini nove šole v Zgornji Šiški oddam s 1. marcem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1546.
Hiša,
katera vsebuje tri sobe, kuhinjo s pritiklinami ter vrtom, se odda v najem. — Poizve se pri županu Oražmu, Moste.
Trgovino ali gostilno
manjšo, na deželi, iščem v najem, če mogoče v lju-tom. srezu; vzamem tudi službo oskrbnika ali kaj enakega. - Cenj. ponudbe pod »Strokovnjak« 1431 na upravo »Slovenca«.
Krasno stavbišče
se proda v lepi suhi legi, vogalno, pod Rožnikom, cesta IX, št. 30.
Posestva
Najlepša parcela 1
v Lescah pri Bledu, ob ] glavni cesti, z elektriko in | vodov., se proda skupno j ali parcelirano. Ponudbe na upravo pod značko: Stavbna parcela št. 1430.
Posestvo
v bližini Maribora, ob železnici, hiša, gospodarsko poslopje, 7 oralov. Njive, sadonosnik, travnik, vinograd, gozd, vse v ravnini, se pod ugodnimi pogoji proda. - Naslov: Uprava »Slovenca« Maribor pod »Vrednost«.
Hišo z vrtom
prodam. - B'ikovica 63, pri Vodicah.
ПТЕТГП
Pianino
dober glas, ceno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1368.
Pianine, orgle
harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelovatelj orgel v Radovljici.
Philipsov jubilejni pianino
s 5 letno garancijo je najcenejši kvalitetni izdelek. Minka Modic, Ljubljana, Cojzova cesta 9.
ESSBBEi
Polenovka
namočena, najboljša pri I. Buzzolini, Lingarjeva ul.
Štajerska vina
zanesljivo pristna, dobite edino le v delikatesni trgovini Sotelšek, Gradišče, Gregorčičeva ulica.
Šivalni stroj
znamke Haid-Neu, popolnoma nov, najfinejši, zelo ugodno prodava. Tudi ga zamenjava za deske ali kai drugega. - Erman & Arhar, St. Vid nad Ljub.
j Prodam trgovino
s špecerijo, dobro vpeljano, na prometnem prostoru, v večjem mestu na Štajerskem. Naslov pove uprava pod št. 1445.
ki bi mogel opravljati dušnopastirsko službo in poučevati verouk na tro-razrednici, je izpraznjeno v Radomljah, župn. Kamnik. Pojasnila daje župni urad v Kamniku.
Stavbne parcele
stra in lesnega trgovca od 300—500 m!. v občini na Klancu, kot neresnič- Moste, proda Zavetišče ne in jih obžalujem. Za- : sv. Jožefa v Ljubljani, hvaljujem se g. Kernu, da Vidovdanska cesta št. 9. je odstopil od tožbe. — Poizvedbe od 8 do 12 in Štupar Marija.	od 15 do 18 v pisarni.
fA
»Essex« avto
5 sedežen, zaprt; »Steyr XII« 5 sedežen odprt avto z limuzinskim nastavkom; »Pontiac« 5 sedežen zaprt avto, ceno proda: BEKA, družba z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 12.
Drva!
I.epa, suha, hrastova me-terska drva se prodajo. Dostavi se na dom. Poizve se pri Ivanu Ogrinu na Laverci pri Ljubljani.
Krušno moko in
rženo moka
»edno svežo. It opite relo ugodno pri
A VOLK. LJUBLJANA
КевНета cesta 24
Kanarčki harcerji
odlikovani, najfinejši pevci, ugodno naprodaj. —r Opeka, Jenkova ul. 13.
■ -^TmfW% •• ■ ■ - > ш : ' ■ ■ • - ■« i."'y
t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je Bogu dopadlo našega preljubega brata, ozir. svaka, gospoda
Franca Klemscke
dne 13. februarja 1931 za vedno rešiti težkega, mukepolnega trpljenja.
Zemeljski ostanki prerano umrlega se bodo dne 15. febr. 1931 ob pol 16 v mrtvašnici mestnega pokopališča v Pobrežju slovesno blagoslovili in nato položili v rodbinski grob.
Sveta maša zadušnica se bo darovala dne 16. febr. ob pol 9 v frančiškanski župni cerkvi. Bodi mu zemlja lahkal
Maribor-Graz, dne 13. februarja 1931.
Marija, Josipina, Ema in Anny Jarc roj. Klemsche, sestre. Ivan in Adolf, brata. Viktor Jarc, svak. — Vsi ostali sorodniki
Posebne parte se ne izdajajo.
Lep trgovski lokal
2 prostora, 3 izložbe, klet se proda vsled bolehnosti z že obstoječo znano in vpeljano delikateso, z večletno pogodbo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1497.
Ћч stavbe
vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladijska tla, ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Tel. 2424
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosie po 130 Din ke in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzettu L BROZOVIC - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica peria
Trdelne modroce
za postelje, v kompletni izvršitvi, polnjene z zdravo morsko travo, skupaj
Din 300 -
razpošilja po pošti z lamstvom, da se neod-govarjajoče zamenja brezplačno ali vrne denar. - Na zahtevo dobite brezplačni cenik 112 strani Trg. in ndpr. tvrdka
ОЏшЈпег;
laqrcb
Karla očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast
Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost iz tvoruice in glavnega skladišča
n. HUMA h
|ек«г««г - «mah
Varujte se potvorb
Bolečine in zbrdanja
v kosteh - č?enkih mtëicsh - ledjih zobeh - slavi
odstsanla
takoj
za masažo
Masirajte se že nocoj • že zjutraj boste vstali
prerojeni
ЛГГЈЛ se dobiva noosoa	Po pošti pošlje
HuUH steklenica Din 16	Laboratorij „ALGA" Su*ak
4 stek. Din 77 -, 8 stek. Din 131'-. 14 stek. Din 205 -, 25 stek. Din 320"-
Vaše zlato
srebro, predmeti iz medi in raznih kovin postanejp kot novi, če jih drgnete s suho »Polirol« - krpico. Ne rabite nikakih drugih čistilnih pripomočkov. -Razpošilja proti predplačilu 10 Din tvrdka »Va-ko«, Celje. — Prospekti brezplačno.
Odrasli m otroci
se zelo uspešno zdravuo za čiščenje m osve-
ienje krvi s ,, FIGO LOM". Dobiva se v vsaki lekarni, po pošti pa ga razoosilju proizvajalec■ Lekarna Di.Semelič, Dubrovnik 2144. 3 stekl. s oostnmo 105 Dm. 8 steklenic 245 Din. 1 steklenica 40 Din.

t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest. da je naša iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestra in nečakinja, gospodična
Ljudmila Kosil
učiteljica v Senovem pri Rajhenburgu
v četrtek, dne 12. febr. 1931 ob 20, po dolgi zavratni bolezni in previdena s tolažili svete vere, v 22 letu svoje dobe, bogu-vdano umrla.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 15. febr. ob 16 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sveta maša zadušnica bo darovana dne 16. febr. ob 7 v župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru. Maribor, dne 13. februarja 1931.
Ivan in Janka Kosti, starši; dr. Janko, brat; Pavla sestra, ter vsi ostali sorodniki.
Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod Maribor.
■	--i';. - \iO *■■■■■ ■■ ■
Vsemogočnemu je dopadlo poklicati k Sebi našo ljubo mamo, taščo in staro mamo, gospo
Terezijo Čebutar
roj. Verbič
ki je danes po kratki bolezni, previdena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v nedeljo ob 10 dopoldne na pokopališče v Veliki gaber.
Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev. Breg, dne 13. februarja 1931.
Žalujoča rodbina Čebularjeva.

тегттмпа
игсогаглги 3RW..H C*î o»
J-S)^ a »fc.2^5 s o ^ _
> S s£ o « .2
•? _ - Q
C	-O
•• «O ^	r
IfcsJ«
S -s«
•r? C ~> s ~
108
c ..es
Z M
2ŽO
ȉge
£3 K —« s ^
3»® .. S « à
■ —« > rti > CO u
jN .S „-gpS? .3
3,a
•i I a 1 Q <u
?r и ~
3 .s a s «
« v m N
g -
" a) pc . ф
n > V é S"
« S 6 > -S г
° > ■ «-oš
« . s a «OS 5 Q
"T jjs ^rj
Mo g g S > tgo §55
t S
I
H an? Dominik:
Moč treh
Roman iz leta 195f>
Z naglo kretnjo se je Diana obrnila in se ozrla na park. Jana je opazila, kako je hipoma zardela na tilniku.
Nastal je mučen molk. Dokler se ni Diana Maitland zopet obrnila s trudno kretnjo k Jani. Izognila se je Janinemu vprašanju. Vzela je mladi ženi papirni trak iz rok.
>Da... brzojavka ... To so ponosne besede premočne sile... Toda človeštvu naznanjajo mir. Poznam politiko... njena sredstva in pota... lahko se zamislim v duše tisočev žen in mož, ki jim pomenijo besede brzojavke usodo in življenje. Potem mislim, da sanjam, m dvomim, ali je resnično, kar vsebujejo besede tajinstvene moči... da, Jana,... imam dvome, ali je res ... Toda ... ne, mora biti res... Saj so to Erikove besede ... Erik ... ne laže!<
»Erik? ... Ali mislite Erika Truworja?<
»Da, Erika Truworja.<
»Poznate Erika Truworja?«
»Da... spoznala sem ga pred leti v Parizu.«
»Vi poznate Erika Tmworja, najboljšega prijatelja mojega moža?«
»Da. Poznam ga... sem ga zelo dobro poznala.
»Toda nikoli ne govorite o njem. In vendar sva v svojem razgovoru že dostikrat omenili njegovo ime.«
»Pustite, Jana!... Spomini so to, ki... sem jih ... pokopala... ki bi jih rada pozabila. Zdaj mislim le še na njegovo delo... Mu bo li uspelo? ...
Ali bo idealni mož, ki ima neskončno moč. mogel dati človeštvu mir, bo mogel preurediti svet in njegove zadeve v dobro človeštva... mislim, da se mu bo posrečilo ... dovršil bo svoje delo, po katerem se začne novo časovno štetje za politiko in zgodovino Evrope ... ne, celega sveta ...«
Nenadoma je stal lord Horac v dvorani. Diana se je počutila nesigurno. Ni vedela, koliko je mogel slišati njen mož od pogovora, koliko je ujel od te izmenjave misli na svoje uho.
Tudi tu politika? Kjer sem iskal miru, najdem vedno samo politiko.«
»Tako mora pač biti Horac. V gradu in koči, v najoddaljenejših kotih zemlje vznemirja vendar vse isto vprašanje. Ali je mogoče kaj vzvišenejšega nego misel, da pride svet končno do mira? Da bo tej nesmiselni moritvi in mesarjenju enkrat konec...?«
»Zdi se, da se čutiš že popolnoma državljanka svetovne države. Kaj bo z našo deželo... z britskim imperijem, li je vseeno. Seveda ... ti nisi rojena Bri-tinja.«
»Toda vedno sem čutila ko angleška patriotka. Zmeraj sem čutila...« — Lady Diana je skočila pokonci in stopila pred svojega moža — »... da sem soproga lorda Maitlanda.«
»... ko Britinja si čutila?«
»Zmerom, Horac!«
»In kljub temu se navdušuješ za načrte moči?'
»Da!«
»Da... ne razumeš-li smisla te brzojavke?<
»I seveda, pa da! Radostna vest miru je... vesela vest, da je vojna končana.«
»Tako... tako!?... Dalje nič?«
,. Ali ni to dovolj? Ali ne zveni to ko božični evangelij?«
»Božična vest?... Radostna vest?T.. Kateri moški more smatrati za radostno vest to, kar pomeni zanj suženjstvo in hlapčevstvo.«
»Horac... Horac... kaj govoriš?«
»Ali naj te spomnim na brzojavko... naj ti jo še enkrat prečitam?
,Vojna je končana!.., Moč zahteva poslušnost... Neposlušnost se kaznuje!!!...'
Ali te to kot Britinjo veseli?«
To je bilo vse kaj drugega, kakor način, kako je čitala Diana brzojavko. Ko udarci z bičem so pokale tu posamezne besede, grožnja se je stopnjevala od stavka do stavka, dokler ni končno bruhnila s silo na dan. Pri vsaki besedi teh kratkih, jedrnalih stavkov je Diana stopila nehoté za korak nazaj. Strmeče in v zadregi je gledala svojega moža. Pa tudi izraz lorda Maitlanda je izgubil svoj običajni mir. Po obrazu mu je drhtelo. Rdečica je od razburjenja in jeze pokrila njegova lica.
Kako se je Diana skupno z Jano radovala nad to brzojavko, in kako drugače je zvenela sedaj. Mrzel pol je oblil Diano. Pokrila si je oči z rokami. Ali se je tako motila?
Molče sta si stala zakonca nasproti. Počasi je spustila Diana roke in... kaj je bilo to?... Ali se ni zmotila ... niso-li rahlo zažarele njegove oči v siju zmagoslavja?... Ne! Sporočilo Erika Truworja je zvenelo napak v ustih njenega moža. Drugače se mora citati, mora se citati, kakor sta ga čitali Diana in Jana.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljub I jam. Karel Ce C.
lzdaiatelj; Ivan Bukovec-
Uiediuk. fiant Kreiuža',