Posara. štev. Din -*75, četrtkova In sobotna § številka Din 1.50	|
•»TABOR4, izhaja viafc dan, razvcn |? nedelj in praznikov, ob 13. uri * =5 g datumom naslednjega dne. Stane == g mesečno po pošti 10 Din, za ino-temstvo 18 Din, dostavljen na dom 3 11*50 Din, mi izkaznic« 10 Din. ||
•»SOBNI UST*4 (četrtkova štev. 2 »Tabora**) a« naroča kot tednik Zy g jn stane mesečno 2 Din, četrt- Kr g letno 6 Din, polletno 12 Din, 3 S *==:a=^ celoletno 22*50 Din =» f§
g Naročnina se plačuj« v naprej« §|
^llllllllillllllillllllllllllllllllllllllHIIIIIIIlilllilllinillHHIIlil
(M ji; Ifc O D KT Z 1« IS V)
| Posatn. štev. Din -*75, g | četrtkova In sobotna g | številka Din 1*50 j
UREDNIŠTVO .Taborn* {n „No- H £* rodnejf. lista- jo » Mariboru, Jur* 53 = čičeva olic. 4, L nadstropje. — || g Telefon interarban »tcv. 276. *» || S =■ Rokopisi se ae vračajo. —— |§
S »SATA je * Jurčičevi a?. «t 4, gl
eŠ pritličje desno. — Telefon št. 24.
S SHS pcStno-ček. račus la .Tabor* § || 11.787, u .Narodni Set* 12451 gj
rzs	—j
| K* naročila brca denarja ae na 9 g ozira. Inseratne cena po dogovora. S
illNlllUIIIIII!irailllll|l|lll|||!||i|||li|l|I|||lj|lI||llj||||l|||j|jlg
Leto: IV (11).
Maribor, četrtek 8. marca 1923.
Stev: 54 (10).
y boj za gospodarske ,J1 nacijjonalne Interese mariborske oblasti.
(Govor dr. V. Kukovca v Ptuju 4. marca .1923.)
Moj današnji govor ne more biti erio-a> ker se imamo o mnogih vprašanjih ,az.?ovoriti. Govoriti morem torej-o vsa-6Qi le kratko. Moj govor pa tudi nima ^irtena Vas navzoče zborovalce za me-n® in za srezke kandidate pridobiti, mirt®1. da je naloga večja, prepričati Vas j^reč, da je naša politika prava, da je ^sledna, da je patrijotska in ljudska v °hki meri, da Vam to prepričanje vdah-®e »toč izbojevati ti politiki zmago 18. roarca.
Vlagati hočemo 's poštenim prepričanjem!
,, pridem, kakor pride g. Pucelj na ,Sl^e na sejmski. dan. ko je mnogo ljudi,
1	S. dr, Korošec, ko je pri sv. Jožefu *hož]na na božji poti, ali g. Radič, ki je čih	vcer a j pri vseh ormoških trgov-
ki
modro, rudeče iri belo platno za za-ave» da pride baje danes v velikem P-ovcdu preko Drave in osvoji okraj za ^Publiko, ali g. finančni minister Sto-aalnovič z 280 brejimi kravami za raz-1ebtey meti viničarje volile«. Nočemo SvOagati niti s sejmi, niti z božjimi potmi, s trobojnicami, niti z brejimi krava-™’4 Zmagati hočemo s poštenim prepri-je edino naša politika prava
11	*rtev. vredna..
. Me ustavnih bojev, ampak reševanje ;	gospodarskih	vprašanj!
v,	^rvo vprašanje, ki nam ga treba raz-jo to, da'sta načelni pri nas le dve ^-hiki, dr. Koroščeva in politika moje lartke. če dr. Koroščevo odklonite, na-^eQnjakom in narodnjakom ostane le
2	ena. Vse drugo je danes hudodelstvo j,.v°trcčarija in samomor ljudstva. Ko-j6 Ccvo geslo je pa avtonomija Slovenite). ^ j0 ta nesprejemljiva1? Ne bom j,. a rekel, ampak pravim, če ,ie mesto l/a ?f'la ®i°vaneem mariborska in ljub-0^ask 4® tudi ta rešitev sprc-ije . -uva. Za Vas tu v ptujskem okraju
•	J^rto, da je za Vas velik dobiček, če Marrt	vse to v najbližji bližini v
S 5 ?ru’ kar bi sicer imeli v Ljubljani, j, .^varji nimate mnogo skupnega, w 3 „s Pohorci in' Prekmurci. Gotovo pa ^ ayanje enotne Slovenije, ko imamo ktavU-° "^ngostavijo, ni vredno velikih u-Kosmla	bo	trkajo ha vrata nujna
kler'iarR^a vprašanja. Ne bom napadel ■pg r**alne stranke, če nasprotno posto-aJ ® bom rekel, da dela iz hudobije, Žen ,. *Z °bžalovanja vredne norazpolo-*, * trat er c jim pa jaz hisem kriv. čffo ne^(t° da kompenzacijo za politi-)jr ,n®razPoloženo3t, pripravljeni so v24 he P02abiti na Slovenijo. To je za tne-^ Jasno. S tem pa odpade vzrok, iskati »ty^nost ,v. vprašanju avtonomije, ki je p0^tičnega računa, ki z interesi
■	ni istoveten. Ne bom rekel, da ’lrj. tkalci sovražniki države, toda njih ^.^Pravna politika je pogubna Jugo-tn, A* .l® Slovencem, zlasti našemu kme-v riniku ih delavcu.
fa,nbo lokalnih gospodarskih ifite-,j» resov mariborske pokrajine.
J® Pa oira druga načelna politi-J0, geslo, ki je izraženo že v imenu Jhtj ac'5e, kteri sem jaz "nosilec listo, v k J1 :inapre(tne kmečke obrtne zveze.
^ftbiatgki lamaLM Usjjfi fiebek ifi
Konference v Opatiji.
Naši delegati pozvani v Beograd. —
V	predpogajanjib dosežen sporazum glede pridobitnih krogov
Suš a k, 7. marca. DatfeS odpotujejo štirje naši eksperti pri paritetni komisiji na brzojavni poziv v Beograd, da se udeleže posvetovanj odbora za ureditev rel-kega vprašanja.
Beograd, 7. marca. Za čaša seje ministrskega sveta se je vršila pri pomočniku zunanjega ministra Nešicu seja posvetovalnega odbora za ureditev reškega vprašanja. Po razmotrivajiju iz Opatije dospelih poročil se je sklenilo, da so čim prej skliče plenarna seja tega odbora. Danes dospejo še nekateri člani iz Zagreba in Sušaka. Iz zanesljivega vira se doznava, da se meritorična pogajanja v Opatiji še niso pričela. V oficijelnih krogih se smatrajo pogajanja v Opatiji v stadiju neofioielnih razgovorov. Kon« čnoveljavna pogajanja se pričnejo šele v prihodnjih dneh.
Opatija, 7. marca. Ker se danes ni vršila nobena ofieielna seja paritetne komisije, so sc vršili razgovori med člani obeh delegacij. Razpravljalo se je o. vprašanjih, ki pridejo na dnevni red prihodnje seje. Pričakuje se, da 'se bo danes vrnil italijanski delegat Gentili la Rima z novimi instrukcijami italijanske vlade. Naši delegatje so radi postopanja Italijanov zelo rezervh'ani.
Mftritorua pogajanja sc šele prično. •— železniškega osobja na Reki. — Sestanek ■x Sušaka ha Reki.
Sušak, 7. marca. Naša eksperta Popovič m De Rocco ter italijanska eksperta Tassadori in Sicuvanca so včeraj dospel! na Reko, da na licu mesta prouče vprašanje ureditve prometa med Rako in Sušakom. Glede vzpostavitve osebnega prometa je bil dosežen podroben sporazum. Tudi glede železniškega osobja je dosežen sporazum v tem smislu, da bo namestnik postajeriačelnika na Reki ju-goslovenski uradnik. Drugo železniško osobje še bo namestilo tako, da bo polovica Italijanov, polovica pa Jugoslovanov. Med Zagrebom in Reko bosta vozila dva paralelna vlaka. Sporazum stopi v veljavo še le po odobritvi kompetentnih činiteljev.
Suša k, 7. marca. Včeraj popoldne šo se sestali v občinski hiši zastopniki pridobitnih krogov iz Sušaka in Bakra. Sestanka so se udeležili tudi naši delegatje iri eksperti v paritetni komisiji. Na Sestanku so se razmotrivala gospodarska vprašanja obeh krajev ter So izrazili navzoči zastopniki želje in prošnje obeh o-bal*;’h meri glede ureditve prometa 5n drugih tozadevnih vprašanj. Po konferenci, ki je trajala dve uri. so se člani paritetne komisije vrnili v Opatijo.
Velesrbski šovinisti hufskafo.
Beograd, 7. marca. Nekateri politični krogi zamerijo vladi, da se pogaja za mirovno rešitev spornih vprašanj z Bolgarijo. Z ozirom na zadnje napade in krvave boje, ki jih vodijo komitaške tolpe, zahtevajo nekateri listi, da naj so pogajanja prekinejo. Ti krogi bi si tudi želeli, da bi naša vlada po primeru Fran-
cije okupirala del bolgarskega teritorija. Primerjajo Bolgarijo z Nemčijo in našo državo 's Francijo. Če se bo naša država še nadalje pogajala s sovražnikom, bi to bilo znamenje naše slabosti. Ti krogi zavzemajo v svojih listih intrasigentno stališče in menijo, da je treba Bolgariji 'staviti pogoje, ki ne bodo vzprejomljivi.
-a-
Vladna. Seja o dogodkih’ v južni Srbiji.
Beograd, 7. marca. Včeraj dopoldne Se je vršila Seja ministrskega sveta, ki je trajala do pol 14. ure. Minit ster za notranje zadeve je podal poročilo
o	zadnjih dogodkih v južni Srbiji, kjer so bolgarski komitaši ponovno napadli našo ozemlje. Vlada bo izdala komisiji v Nišu potrebna navodila ter ojačila ob-, mejno posadko.
»I ista br. 5« — *po poirebic
Zagreb, 7. marca. V nedeljo dopoldne se vrel tukaj volilni shod narodnoso-cialistične stranke, na katerem bosta govorila dr. Politeo in Ivan Deržič. Danes je izšla prva številka uarodnosocijali-stičnega glasila »Lista br. 5«, ki bo izhajalo »po potrebi«. Istočasno Se bo vršil shod neodvisne meščanske stranke v Zagrebu, na katerem bo govoril nosilec kandidatne liste, dr. Milan Rojc. V na-rodnosocialističnih krogih se zatrjuje, da nima ur, Politeo nikake zveze sj tribunali.
Pričetek trgovskih’ pogajanj z Italijo.
Rim, 6. marca. Včeraj so se začela' pogajanja v svrho sklepanja trgovinsko pogodbe med Jugoslavijo in' Italijo.
Smrt pariškega nemškega poslanika.
M o n a k o v o, 6. marca. Nemški poslanik v Parizu, dr. Mayer je včeraj umrl na kirurgični kliniki v Monakovem.
Berlin, 6. marca. Francoski posla-. žUk S Hsslifiu je darte§ obiskal ftoraškt ga
notranjega ministra ter fiau izrazil Svoje sožalje k smrti poslanika Mayerja.
Novi pravoslavni metropolit.
Varšava, 6. marca. Pravoslavni Sinod. ki zboruje tukaj že več dni, je izvolil rta mesto umorjenega metropolita volijnsktga škofa Dionizija,
Italijanski ministrski Svet o študijskih vprašanjih'.
R i rn, 6. marca. Ministrski Svet, 'je dovolil inozemskim obiskovalcem italijanskih visokih šol za umetnost razne štipendije ter sklenil, da so vsi inozemski obiskovalci italijanskih šol oproščeni plačevanja davkov in taks. Nadalje jc ministrski svet sklenil, da se priznajo v Italiji učna spričevala nemških srednjih šol irt avstrijskih univerz, ki so izdana po 3. novembru 1918, vendar pa morajo biti uostrificirana od univerze v Pado-
vi.	V Tissinu se ustanovi 18 prostih mest za otroke slovanske narodnosti iz Julijske Benečije, v Zadru pa 40 prostih mest za deklice slovanske narodnosti.
BOEZA.,
C n r i h, 7. marca. (Izvirno-) Sklepni tečaji: Pariz 32.50, Beograd 5.65, London 25-17, Berlin 0.0255, Praga 15.95, Italija 25-62, Newyork 535,75, Dunaj 0.0075, Budimpešta 0.175, Varšava 0.012, Sofija 3.10, Bukarešta 2.50.
-‘□h*
Petovar poleg mnogih drugih označujeta! naš program kot lokalno gospodarski; Lovro Petovar, čegar kandidatski govor, ste čuli, pomeni en del programa, kme-s tijstvo, ki je podlaga življenja temu oi kraju. Ivan Rebek pa pomeni, da stopat mo v kulturi in gospodarstvu za jedno stopnjico višje v obrtnost in industrijo, brez katere našim krajem preti pogin n ozirom na boljše sarnokmqtijske življenji ske pogoje ostale, države. V Vaših rokah' je, ali zmaga 18. marca ta gospodarski program ali klerikalni program političi nega prepira. Vi prevzemate za slednji slučaj vso odgovornost, ker bas Vaš okraj lahko temu programu izbojuje zmago, če Vi, ki sto danes tu, to hočete, in se hočete za to zadostno potruditi.
Nesposobnost iri neresnost saraostojnežev)
iri narodnih soeijalcev.	j)
'   .<
Radikalsko narodno izdajstvo!
V	tem težkem boju za napredek okra* j ja so nas sramotno zapustili samostojni kmetje iri narodni socijalci, ki niso ho* 1 teli sporazuma z nami, da bi bili kos klet j rikalizmu. Ako stranka, kakor je storila ■ samostojna, sramotno in iz strahopetno*) sti pusti propasti svoje prve ljudi, ki nje*-! no pomoč rabijo, kakor Bogumila Vos* lijaka, poslanika v Pragi, ko se je »roti njemu spletkarilo, in inženirja Vedernja*: ka, aretiranega vsled ovadbe klerikalcev,; svojega prvega organizatorja, tedaj j« jasno, da narod s takimi neresnimi ljudi, mi ne more računati. Če narodni sociial* ci v enem letu preskočijo iz zveza is klen, rikaloi (Ljubljana) v zvezo z liberalnimi konservativci (Zagreb, Ljubljana), po*’ tern pa zopet v čisto razrednost, kaj ima od njih narod1? Razžaljivo je pa za na*-prednjake mariborske oblasti, da nas za* hrbtno napade pod krinko nacionalnosti celo četrta struja, radikalska. Z razgo-varjanjem z njo sklenjenega ustavnega kompromisa smo vsled bujskarije kleri* kalcev skoro tla v narodu izgubili, zdaj nas pa ta velesrbska stranka tolče z Iz* dajstvom tega programa v dveh smereh’. Po svojem eksponentu Hribarju pogazii zakon’ o izvedbi administrativne razde* litve in požene velikega župana maribor* skega g. Ploja v Pariz kakor v zasmeh! tem krajem’, na drugi strani pa posknša zvezo zoper nas s stoletnim sovragom! Nemcem rta ti nevarni postojanki. Na* rodna zavest jugoslovanskih riacijonali* stov se hladi vsled brutalnosti te stranke in njene špekulativnosti v zaporih1 okrožnega sodišča. Klerikalizem' ne »pu* sti iz verige z divjo gonjo zoper baje de* mokratsko Orjuno, ki se jo Stne predstav* ljati neukemu ljudstvu kot pretepaške tolpo! Preko vsega tega nam more pomagati le jekleno prepričanje in odločnost v odporu! Utrjevati to prepričanj« in to odločnost odpora mi je danes namen.	(
Za samoupravo mariborske pokrajine!
Pri današnjem’ malenkostnem' volil* nem’ boju je največja neprijetnost za resnega politika, da bi se tudi ort moral poleg neresnih kandidatov drugih Strank opravičevati, če se v volilno borbo podaje, kakor če bi iskal osebno korist. Nasproti temu jaz daneS na ves glas trdim', da vidim nesrečo mariborskega okrožja v tem, če ne bi napredna kmečkoobrtna zveza s častnim številom poslancev pri teh volitvah prodrla. Jaz priznam, da j« naša država res tako raznovrstna po živ-
1	jenskih pogojih, da bi ri. pr. mariborska pokrajina morala gospodarsko propasti, če no dobi neke samostojnosti v upravi, samoupravni irt gospodarski politiki. Beo0-r»«J »e more zadostiti niti
Si ra« %
VTTSIT!?* TiJTSltODITl TJST57,
^rafiDor, S, maro» T923,
.	kom
primitivnim potrebam Črne gore, kaj šele gospodarski vseskozi drugačni mariborski oblasti! Program napredne kme-čko-obrtne sveže je po programu lokalnih interesov mariborske oblasti. Na tem programu se borimo za svojo izvolitev 18. marca.
Nemški apetit po politični moči.
V	narodno borbo »mo bili vrženi po lslepoti vlade proti naši volji, kar jc vzbudila Nemcem okus po zopetni postavitvi nemške politične moči v tem okrožju. Preprečiti hočemo to nakano s tem, da bode se pokazalo pri volitvah 18. taarca, da je vsaj ena izmed 10 strank Svojemu narodu brezpogojno ndana in ida ima v narodu dovolj zaslombe, da prepreči vse narodu sovražne naklepe narodnih nasprotnikov in razrednih mlač-toežev, kakor tudi internacijonalnili klerikalcev. Ptojski okraj nas je med vse-tai najbolj razumel, ker se je napredna kmečko obrtna zveza tu najprej in najbolj utrdila. Vzdržite to zvestobo tudi 18. marca! (Živahno pritrjevanje).
Ivan Rebek:
, Hočemo živeti!
Poročila naših časopisov so toliko Vznemirjajoča, da je vsakega pravega rodoljuba dolžnost, naš del naroda opo-»oriti na neodložljivo nevarnost, katera nam preti na podlagi konvencij, ki so bile sklenjene med našo radikalno vlado in med vlado avstrijske republike. Če bi fee našemu narodu ne dala drugače dokazati nesreča, ki jo nam ta beograjski dogovor naklanja, se more že s tem doka-tsati, da je avstrijska vlada tako zadovoljna in da Avstrija do danes ni imela Se srečnejšega trenutka od časa, ko je Snali Srbiji napovedala vojno. Vse, kar fco avstrijski diplomati hoteli doseči od Jnače nezmožne diplomacije, vse se jim je posrečilo. Kar pa moramo za največje zlo smatrati, je to, da je sklenjeni pakt pisan na neustrojeno kožo naše industrije in obrti is 6ploh na skromno imetje ISlovencev.
■	Veselo je poročal zunanji minister g. Griinberger parlamentarnemu odboru, s kakim uspehom je porazil našega finan-inesa ministra v tem, da je dosegel izplačilo tilog našega denarja, ki ga ima pod zaporo Avstrija v relaciji 100 predvojnih kron na 8 dinarjev ali 32 sedanjih jugokron. Ne moremo razumeti plitvosti, katero je mogoče vrednost sedanje naše krorte na podlagi sklenjene relacije tako nizko ceniti. Na ta način smo izgubili 5)0% pravega imetja, ki je bilo naloženo že pred vojno v kakem depozitu ali drugem deuarnera zavodu v Sedanji Avstriji. Ne bo dolgo trajalo ni Slišali bomo na vseh koncih ni krajih o konkurzih naših malih posojilnic, katere So imele dostikrat polovico svojih pri-
V. Kovačič;
Borba za našo državo
v okviru Avstro-Ogrsko.
‘t	(Dalje).
i Izmed gori omenjenih zahtev jc bila Uaravnost nečuvena ona po razbitju Av-Stro-Ogrsk«. Nemčija je pa bila glavna Nasprotnica antante, Avstro-Ogrska je bila le njen trabant. Zato so zadeli naši možje na hud odpor. Vodilni britanski diplomat Sir Edward Gray je bil zagovornik Avstro-Ogrske in ni hotel ničesar vedeti o njenem razsulu. J. O. je i*previdel, da bo treba težišče dela za enkrat prenesti na Angleško in tako je bila v Londonu otvorjena najprej pisarna J, O. Najagilnejši odborov delavec na Angleškem je bil bivši naš praški poslanik dr. B. Vošnjak, ki je stavil vse Svoje zmožnosti in sposobnosti v prid dobri stvari. Značilno jo, da je že tedaj v Sicer nam naklonjenih krogih, ki jim pripada znani angleški publicist Scotus Viator, prevladalo mnenje, naj bo meja taed Italijo in Jugoslavijo, ki bi se imela ustvariti, ne Soča, ampak istrska reka Bača, torej približno iz mirovnih poga jan j v Parizu znana Wilsonova črta. Vošpjak je porabil vso svojo zgovornost in pisateljsko rutino, da dokaže, kako krivična bi bila taka meja, ter da pokaže Angležem, da oni niso upravičeni mešetariti z našo zemljo in z usodo našega naroda. Radi tega je bilo treba publicističnega dela in obširne propagande. Da bi bila ta uspešnejša, so ge ustanovile pi-
za mariborsfco-celjsko volilno okrožje
za v ® B S £ e v poslancev dne 18. marca 1923.
Nosilec liste:
Dr. Vekoslav Kukovec, minister na razpoloženju v Mariboru.
Srezki kandidati:
1. Za volilna okrafa Brežice-Sevnlca in Laško.
Kandidat:	Dr.	Franjo	Roš,	župan	v
Laškem,
Namestnik: Josip Holy, obrtnik v Brežicah.
2. Za volilna okraja Celje-Vransko In Maribor levi breg-St. Lenart:
Kandidat:	Ivan	Rebek, bbrtnik in po-
sestnik v Celju,
Namestnik: Franc Mravljak, profesor v Celju.
3. Za volilna okraja Murska Sobota - Dolnfa Lendava.
5. Za volilni okraj Ljutomer.
Kandidat:	Franjo	Cvetko,	nadučitelj
v Vučji vasi,
Namestnik: Janko Horvat, slikarski mojster v Ljutomeru.
6. Za volilna okraja Maribor
desni breg-SSov. Bistrica in Slovenjgradec-Soštanj-Marenberg.
Kandidat:	Ivan	Gumzej,	posestnik	in
obrtnik v Slov. Bistrici,
Namestnik: Peter Mravljak, posestnik v Vuhredu.
7. Za volilna okraja Mozirje in Prevalje:
Kandidat:	Fran Kocbek, nadučitelj v
Kandidat:	Stefan KUhar, posestnik v;	p„ Gornjigrad,
Markišovcih,	[Namestnik; Ivan Lipofd, posestnik v
Namestnik: Peter Kovač, posestnik in j	Mozirju,
trgovec v Dol. Lendavi. j
8. Za volilna okrafa Ptuj in 4. Za volilni okraj Konjice.	Ormož.
Kandidat:	Fran-: Petelinšek,posestnik Kandidat:	Lovro Petovar, posestnik
in kolar v Oplotnici,	i|	v Ivanjkovcih,
Namestnik: Franc SeruSar, posestnik ■ Namestnik: Janko Debeljak, posestnik, in kolar v Hebenštrajtu, j	Medribniki.
9. Za volani okraj Šmarje-Rogatec-Kozje.
Kandidat:	Anton	Puklavec, posestnik
in vinarski ravnatelj v Mariboru,
Namestnik: Anton Malgaj, viničar v Zibiki.
Vsi za to listo, ki bo imela na volišču povsod prvo škrinjico!
brankov naloženih v Graden ali na Du-l bi pri dviganju svojega denarja dobil naju. Te posojilnice vsekakor ne bodo [namesto 100 kron le 32. Več mu pa Po-mogle nlagateljem izplačati njih ulog, ■ sojilnica ne bo mogla izplačati, ker tudi ker nobeden ne bo s tem zadovoljen, daj ona ni dobila več za svojo ulogo. Ko bo
to nastopilo, bo naš mali kmetič vprašal }ia okoli, kedo je bil tisti, ki ga je oropal njegovega skromnega imetja, katerega je skromno znašal in ga v potu svojega obraza in žuljavimi rokami prislužil, že več pa pristradal?
Isti Griinberger tudi z zadovoljstvoul poroča, kako spretno se pripravljajo od njegove strani trgovinska pogajanja id če še tukaj doseže tak uspeh avstrijska diplomaoija, potem je naša vlada nam Slovencem podpisala popoln gospodarski pogin. Kaj bodo Avstrijci od naše vlade zahtevali, vemo. Najprej bodo svoje industrijske izdelke k nam uvažati brez carine ali pa z minimalno caria0‘ Posledica tega bi bila, kar lahko vo, da mi Slovenci z našo komaj v voju nahajajočo se industrijo lzgiri6,ni) isti moment, ko zgubi državno zaščit® in to je edino carina, S cirn 'se bo del naroda preživljal, na to misliti seda-' nja radikalna vlada »nima vremen®* Drugi pogoj Avstrijcev bi bil pri teh P°' gaj anjih, da dobijo tudi brez cariue n®-1 šo moko in mast, katera njim tako dl& Toda na to pa ne mislijo jugoslovanski državljani, kako bomo mi živeli, ker dustrijo nam uniči nemška konkurenčni zaslužka nikjer ne more dobiti naš lavec in obrtnik, da bi zamogel plač^ vati živi jenske potrebščine, kakor j^® bodo plačevali lahko Avstrijci s svoj« razprostrto, dobro organizirano in na vi* šku razvoja stoječo industrijo. Tak polo* žaj, v kakršnega se nas tira, bo prisil naš proletarijat, da se zopet topo ada usodi in breznarodnim hujskačem. Za pa pride, kar smo imeli v bivši Avs*™1* namreč nemško rcnegatstvo, ki bo k©8'*-1* znalo dokazati, da naša država ni »®r° * na država, ampak država različnih dov. Vsa dejanja naše vlade upraviči jejo na naš šum1. Kadar nastopajo menti narodne katastrofe, «e vedno klic, narod na krov z rekom:	dvanajsta u*"
bije, rešimo kolikor se še rešiti da! " ■ ura bije sedaj nam' vsem’, tako pridobi**: nim slojem kakor trgovcu ali uradni**' Čas je še, da združimo vse moči v en0^, no fronto, in se poprimem« rešilno b1; i ke. ki jo še imamo na razpolago in to 3 naša narodna skupščina. Zapustimo dar že enkrat nesrečno drobljenje sil, katere posamezno ne predstavijM<* drnzega kakor našo nezrelost do sain°^ stojnosti, za katero Smo Zrivovali zadnjih 50 let ogromne žrtve. Z jsašiBj* fizičnimi in duševnimi silami in na za“ nje Sc z lastno krvjo.
Program’ strank, ki 'slonijo na cepljenju države ali Spremembi iste v ie publiko, je danes utopija. Zahtevati Vi04 ra naš del naroda le red iri enakopr^ nost, ne poznamo plemen’ ne prve, ne dr11 ge vrste, poznamo le državno avtoric to, katera bo pa vladala le toliko č*8* dokler bo pravična vsem plemenom'1 stanovom’. Ce se pa noče ekazatl za ta*
sarrie J. O. tudi še v Parizu in pozneje
v Petrogradu ter Odesi, v Clevelandu in Valparaiso. Propagandi sta služila lista Bullotin Tougoslave, ki je izhajal v Pa- j rizu, in v Londonu The Southern Slave; Bulletin, ki so se jima pridružile še pro-j pagandne monografije v Londonu usta-; riovljene The Soutliorn' Slav Librarr. Informativni članki so se priobčevali oziroma v časi morali vtihotapljati v velike evropske liste, tako v londonske Ti-1 mes, v pariški Temps, Echo de Pariš, j Journal des Debats itd. — Od prireditev, j kjer je govoril dr. Vošnjak, je bila Bi-j jajna rt. pr. Vidovdanska slavnost leta 1916. v Hyde-Parku londonskem. In kot fulminanteti govornik je nastopil dr. j Vošnjak tudi drugod, n. pr. v Parizu. Poleg njega se je odlikoval kot predava- i telj tudi dr. Hinkovič. — Izmed mnogo-1 številnih propagandnih monografij bij bilo omenit! te-le: 1. »A Bulwark against Germany« (Jez proti Nemčiji), ki je izšla tudi v francoskem prevodu. Angleški Vošnjakov original je zbudil naravnost senzacijo. Pozneje jc spis izšel tudi v Ameriki, a razširjen. — 2. Monografiji »A Pying Empire« (Umirajoče cesarstvo) je napisal spremljevalca predgovor znani irski politični vodja O’ Conrtor. —
3.	Spis, soomcnica »Austrian fedcralisirfc, ki orisuje karikaturo federalizma, za kakršnesra bi bila Avstrija morda dostopna, je bil izročen tudi Wilsonu in1 Lansingu. — Polog teh monografij jih je bilo izdanih seveda še več drugih, ki ?o! seznanjale zapadrfo Evropo z našimi razmerami. in lahko se reče, da So vzbujale
pozornost. To vidimo tudi iz tega, da so Italijani kmalu začeli nastopati proti jugoslovanski propagandni publicistiki, ko so še pojavili na popriSču kot zavezniki antante. —
Morda bi iz ostalih dokumentov bilo omeniti še deklaracijo, ki jo je obelodanil J. O. v decembru 1916, ko se jo dal Karl v Budimpešti kronati za kralja. Tedaj je izjavil J. O. svečano pred vsemi naišimi žrtvami — junaki, da je naš narod odvezan vbc pokorščine in podložn >st.i, da no pretrgane vse vezi s Habsburžani in da protestira proti vsem poskusom’, zadrževati nas še nadalje v kakorkoli oblikovani monarhiji (Dr. A. Ogris, Borba za jugoslovansko državo — str. 28). S tem je bilo jasno povedano Avstriji, kaj je namen ,T. O., ki ji je postajal čedalje bolj neprijeten.
Veliko važnost je polagal J. O. tudi agitaciji med našimi rojaki v Ameriki. Že 1. 1915. šo jo začeli i hi in v to svrho je bila urejena pisarna v Washingtortu. Podobno kakor v Evropi So se prirejala tudi tukaj zborovanja po raznih mestih in resolucije so se pošiljale ameriški vladi ter ruskemu, francoskemu iri britanskemu poslaništvu v VVashingtonu. Važen je bil shod v juniju 1916. v Arttofa-gastu v državi Chlle; tam So je izvršila odpoved Avstriji, torej še prej, predrio se je izrekla popolnoma jasna beseda v Evropi, obenem pa je bil shod znamenit tndi radi tega, ker so zborovalci dali J. O. polriomoč, da jih zastopa kot bivše avstrijske podanike pred evropskim forom; lončno -e na tem šhodr dobil J. O. tudi
trdno firtaneijalno fundacijo, ker je rodna Obrana v Južni Ameriki po shodu prevzela finansiranje J. O.
Severni Ameriki jo bil podobno vaŽ^ shod Jugoslovanov v novembru l9*6,*
Plttslmrgu: J. O. je 'navezal stike •- , mod ‘našimi ameriškimi rojaki ter srbsko vlado in tako jo ta shod v Pjtt burgu brzojavno pozdravil v imena &
ske vlade tedanji prestolonaslednik-danji naš kralj Aleksander. Tudi valci tega shoda so J. O. dali PolnaI*L za zastopanje bivših avsfro-ogrsk>h gosi o van o v pred Evropo.
Ker pa je v zgodoviJTi človeštva ^ rtajizdatnejši argument vedno le bo to menda tudi ostala, po svojem’ konstituiranau že počel s ^ vanjem’ dobroveljskih formacij. 1°	^
brez n speba. Že v novembru 191® bilo mogoče Sklicevati rta nje. ska akcija pa je tako napredovala* * moralo priti maja 1916 v Rusijo W ^ skih oficirjev, ki so imeli nalog« ve2 in formirati dobrovoljske Sile. Ta ar ^ mertt je zalegel tudi Ua Sicer ^ preprijazneitf Angleškem, kajti jc znano, da je MackcnSeri v Pohr' branilce Konstance — jugoslovan9 'c brovljee — napadel 18 krat z	trll^
skim' elanom š 'svojimi najboljši®1^
pami, a zaman. — Dobrovoljske xo ^ cije So potem po zlomu romunske ^ prišle na murmansko fronto W P ^ čoz Sibirijo, Tihi in Indijski ocea solunsko fronto,
v	’ . (&0&OP
Maribor, S marca 1923.A
»TABOR« (»NARODNI XIST»)>;
Btraa 8L -,
^akoršna mora biti, jo bo odnesel vihar 'Tuciske nevolje.
tu navedena izvajanja naj dobro zamejo v pretres pridobitni sloji, za P J ih usodo gre, ker na njih samih je od->'• U.°'	zagovarjal	v	narodni skup-
interese. Zato mora biti klic: rOTištvo, 18. marca na krov za kaudi-se t’ ^ere®a 8t® Bi sami postavili, kar "? Ves ®as» kar tirjamo naše pravi* oa sanii odločamo o lastni usodi, zgodilo prvikrat.
til P^dstojcčcga je razvidno, da stoji-Pred izredno važnimi dogodki, kate-^ »o smemo zamuditi, kajti resnica je, ni a zamujena, ne pride več nobena.
^ .o hi sc pa proti vsakemu prieako-Ju zgodilo, na kar se ne moro misliti, »ocff13'e vsa^a beseda o stanovski zaved-'So Sf*lidarnosli le prazna fraza, ter D^k® organizacije le glas praz->3 soda ali vpijočega v puščavi, kateri jjji- a Pričakovati od nikoder kakšne re-tr„ e’.arnpak jc naša obrt, industrija in tart VlPa s* SPma zabila žebelj v svojo v 'lVaŠko rakev. Mislim pa, da še lio-61110 živeti.
mm
skrinjica v mariborskem volilnem okrožju
nrva l
je
imssm
, Politične vesti.
•ft0l galija ni spletkarijo. Vkljub jasnim
Ct) „am rapallske pogodbe bi Italijani
j)euaso vlade radi izsilili glede Baroša in
® Pogodbo, ki bi dokazovala, da ta ?va kM-;0	^____i_____
Nad,
tee:
kraja nista izključna jugoslovenska Lahom 'slepo udana sedanja f ha Reki je poslala v Rim spo-nico, ki predlaga navidezen kompro-
za 99 let mešane jugoslo-komisije. Naša dela-
5* naj bi se Baroš in Delta V»S	P°d	upravo
J^o-italijanske | to odklanja. ge , ^ Češkoslovaški nar mini skupščini
'jj 116 6. tm. povodom razprave o zako-za zaščito države prišlo do burnih !feloy°v?T' Opozicija (Nemci, Madžari, ltela Separatisti 5n komunisti) je ho-.z ra^grajanjem’ preprečiti razpravo, .^entarna straža je morala od seje ?llceJie komunistične poslance nositi 0rane, ker se niso hoteli pokoriti Preds®dstva. Na to je vsa opoja zapustila dvorano.
Rucj. Legat, Maribor
Telefon St. 100.
a ulica 7.
[r*ja narodnega po-|	slanca.
jj. Prosto pa B. Nušiču.
sem Vam pripovedovati o CI’ v®m pa popolnoma gotovo, da toefc j ? Vas nekaj pripravljenega in že fcaj jjj n5Prenehoma ugibam, kaj; no, fctH>mnj]Pač kilo? ^ele včeraj sem se
I?azn^c sv. Miklavža sc mi je pri-®?2°da,ki se more pri goditi sa-5?l°Žea	sem	častitat,	točno po
% j,j ein redu, ki mi ga je žena pripra-•	°^a v žep moje zimske suk-
S6m Po končani častitki zapuščal sem vtaknil roko v žep, da bi ^sti^ti ^ seznamek, komu še moram ' .mesto seznamka sem otipal ih SfiVe 'C najraz^^nejših papirjev. To me to6Sle<I0a ?snpnilo. Začel Sem papirje da^ P sem na svojo grozo iz-« ^slan nos™ suknjo nekega narodnega Poilc^- Urno sem pohitel nazaj, da Ite v°blev ,aI. — a'i medtem jc mož od->a^tita+e m°to suknjo in krenil da-
preUstavite, kako sva mi-Di^ii nar ia: namreč jaz, Ben Akrba, v Ik	a	pos^anca	™ oii/ narod-
' ■ 8ei» ’ v^su^nii časnikarja. Naravno 2aeel Tx>n<xstno yib*v** %vo? nos
Politično obzorje.
Ki@rikaSna „avtonomš|a“ v pravi !uči.
Klerikalna »Murska Straža« podaja v zadnji številki glavne točko volilnega programa SLS. Oglejmo si jih po vrsti:
1. V prvi točki zahteva avtonomijo in sicer tako, da dobi Slovenija svoj pokrajinski (deželni) zbor. Ta deželni zbor pa mora biti razdeljen na dva moderna parlamenta!!), političnega in gospodarskega.
V tej zahtevi je precej zmede. Deželni zbor naj se deli v dva parlamenta. Ali sta dva parlamenta in ni deželnega zbora, ali pa je samo deželni zbor. SLS si vendar ne zamišlja spodnje in zgornje zbornice v Veliki Britaniji, ker bi to bila strašna ponesrečena primera.
Volilci se bodo morali vprašati: čemu sta naši mali slovenski deželici potrebna kar dva parlamenta? Gotovo je, da bi morali voliti vsak parlament posebej; recimo, da bi imel politični parlament 100 poslancev in gospodarski 200
je bolj razvita nego slovenska- Isto se utegne zgoditi v Srbiji, ki'že sedaj, ko smo še enotna država, 'deli pod vplivom radikalnega' režima (koncesije na škodo Slovenije. V skupnem parlamentu bi Slovenci in Hrvati pomenili le toliko, kolikor bi bili v zvezi s Srbi. Ponavljalo bi se tedaj to, kar se je dogajalo doslej, vendar pa z važno razliko: razni »avtonomni« deli države bi imeli še manj obzirnosti drug napram drugemu; kar bi enega bolelo, bi morda drugega veselilo.
Slovenija bi pač imela finančno in gospodarsko avtonomijo, ne bi pa vedela zdravila za rastočo gospodarsko krizo. Industrijska država zahteva kar najširše meje, ne sme biti zožena in zaprta. Slovenija pa si iz lastnih sredstev ne more zgraditi niti izhoda na morje, ki — nota bene — gre čez hrvatsko ozemlje in je odvisen od tega, kako bi se razvijale razmere v »avtonomni« Hrvatski. Čim
Imeli bi tedaj 300 poslancev. Za ljudi, kij manj bi imela govoriti država, tem slab-hočejo na vsak način postati poslanci in [ še bi bilo za nas.
ki se v današnjem položaju ne morejo uveljaviti, je tak načrt zares »nadebuden«. Ali pa jc prijeten za davkoplačevalce, ki bi morali plačevati dnevnice in
2. »Mi zahtevamo svojo lastno vlado, ki bo izvrševala zakone našega parlamenta.« Torej še stroški za kopico ministrov, sekcijskih šefov itd. Ni dovolj, da
razne druge vzdrževalne stroške, na to j imamo sedaj toliko izdatkov za ministre, naj si odgovori vsak sam. Priporočamo \ mala Slovenija hoče še popolnoma samo-treznim volilcem, da vzamejo v roke! stojno vlado. Kako bi pač ta vlada izvr-svinčniik in začnejo računati, koliko bij sevala ukaze državne oblasti, če naspro-požrle dnevnice za 300 poslancev, vzdr-j tujejo pokrajinskim interesom (in to se ževanje stalnega osobja; poslopja itd. —J dogaja tolikokrat) — tega ne povejo, in Stroške za vse to bi morala nositi Slo- tudi tega ne. da bo moral davkoplačeva-venija sama, kajti Beograd sc v to ne lec še bolj poseči v žep, ker bodo najraz-sme vtikati«. Po tem načrtu bi bila Slo- ličnejši gospodje hoteli postati ministri venija davčno popolnoma neodvisna, dr- itd.
žavi bi dala le toliko, kolikor bi (ji) pol 3. Okrajni zastopi naj bodo tako sa-velikosti in moči prebivalstva Slovenije moupravni, da bodo morala okrajna gia-pripadalo. Naravno je, da bi od države varstva izvrševati njihove ukaze. Okrajne mogla zahtevati ničesar, če bi se na- na glavarstva bodo tedaj podložna dr-enkrat pokazalo, da je pasivna — to se žavni vladi, pokrajinski vladi z dvema pravi, da stroški visoko presegajo dohod- parlamentoma in še okrajnim zastopani; ke. Politični parlament bi moral nepre- V teoriji bi to ne bilo preveč napačno, v nehoma poviševati davke, gospodarski praksi pa utegne priti k velikim zmeš-parlament bi protestiral in če bi sc se- njavam in kompetenčnim sporom. Dr-stala oba skupno, bi se vnel hud prepir, žavna avtoriteta sc popolnoma razgubi, še hujši kot nastaja sedaj med zastopniki (Uradniki bi se lepo zahvalili za službo v posameznih pokrajin v enotnem parla- takilt razmerah.
mentu. — Nazadnje hi se pokazala staral 4. O občinski avtonomiji — nihil nisj. resnica, da se lepi programi in resnično bene. (Sploh pa gg- okoli »M. Str.« n
življenje ne ujemajo. Namesto zaželjene-ga gospodarskega procvita bi nastopila težka gospodarska kriza, zlasti če bi zavladale še kake elementarne nezgode. Znano je, da je Slovenija v poljedelskem oziru pasivna; največje dohodke črpa iz industrije. Industrija pa potrebuje kar najširši razmah, ne sme biti odvisna od kmečkega parlamenta, kakor ga klerikalci obljubljajo nepoučenim ljudem. — Slovenska industrija se je v zadnjih letih razvila ravno vsled tega, ker je našla v ostalih pokrajinah naše države najugodnejše pogoje za razprodajo svojih izdelkov in ker jo je država ščitila pred inozemsko konkurenco. Denimo sedaj, da avtonomni hrvatski parlament sklene, da odda velike nabave inozemski industriji, ki je stavila ugodnejše pogoje, ker
in samozavestno bočiti prsi, dočirn jc narodni poslanec bržkone prav skromno cepljal po cesti in ponižno mežikal z očmi, kakor to delajo vsi podlistkarji, skozi vse življenje.
Nepričakovano so mo začele roke srbeti in neka neodoljiva moč me je silila, češ, preišči, bratec, poslančeve žepe; ne morda, da bi našel kaj denarja, ker dobro vem, da ga poslanci nalagajo v hranilnico, marveč samo in edino lc zato, da bi nekoliko globlje prebrskal in pretipal papirje v arhivu, ki ga vsak poslanec nosi v svojih žepih in v katerem so skrite najbolj intimne ljudske želje.
In če me že roke zasrbijo, jim seveda moram ugoditi. Kaj pa, tudi .v. tem trenutku nisem pozabil svojih čitateljev. Ni namreč izključeno, da sc tu in tam tudi za nje najde kaj »hvaležnega«.
Nekdo piše tako-le: »2e od zgodnje mladosti želim postati župan; sedaj sem že polnoleten in ker sem zadnjič oddal svoj glas Vam, gospod poslanec, bi bilo umestno, če bi me ljudstvo izvolilo za župana. Ampak, veste — to ljudstvo me ne mara, zato bi Vas prosil, storite nekaj in ukrenite pri ljudstvu, da bi vendar le izvolilo mene za župana.«
Potem pa še cela vrsta želj, prošenj in predlogov. Neka žena prosi, naj bi sc njenega moža prisililo, da bi zopet živel ž njo; učiteljica prosi, da se ji zaračuna
poznajo razlike med avtonomijo in samoupravo. Politični abecednik v roke!).
5. O militarizmu bi sc dalo mnogo pisati; najbolj kočljivo pa je to vprašanje v Sloveniji, ki se nahaja v zelo težavnem položaju. Slovenija ne bo smela preveč povdarjati. vojaške »avtonomije«, ker je v takem strategičnem položaju, da jc treba pri prvem vojnem spopadu izprazniti vso Slovenijo. 2al da še ne živimo v miroljubni dobi, ko ni treba računati s tako nesimpatičnimi rečmi kot so vojna, strategičen’ položaj, oboroževanje-
6. Glavna točka jc zadnja: klerikalcem gre za šolo, za vzgojo, gre jim zato, da vladajo še nadalje nad telesom in dušo našega ljudstva. Ni res, da se pri nas uvaja v šole brezverstvo, saj je baš ne-
doba, ko ni bila v službi; nek nadebudnež z dežele bi se hotel vpisati na »visoko učenje«; župan prosi, da bi ga glavarstvo pustilo pri miru in ga ne nadlegovalo zaradi davkov, ki bi lahko bili že zdavnaj pozabljeni itd.
Kdo bi pač mogel ugoditi tem narodnim željam? No, jaz jim že ne morem — ne morda, ker bi ne bil vnet za ljudski blagor, _ marveč kratkomalo iz razloga, ker nosim napačno suknjo.
Nazadnje še bi sam pristavil skromno željo, da bi prejkomogoče dobil vrnjeno svojo suloijo, ker sem jo letos kupil in pravzaprav še ni — plačana.
Pa drugega izhoda ni bilo, kakor iti v Narodno skupščino in poiskati dotične-ga poslanca. Drugega dne sem se res napotil tja.
V času, ko so se začenjale proračunske debate, sem sedel skromno v kotičku galerije in pozorno poslušal govornike. Besedičil je en, pa drug in tretji — vsi lepo po vrsti kot so bili priglašeni že tri dni poprej. Med zadnjimi se je oglasil k besedi tudi neznani poslanec približno mojih let. Brskal je po žepih, iskal — na obrazu.se mu je čitala zadrega. Končno je potegnil na dan kos papirja — takoj sem spoznal, da je to bila tiskarska »šlajfna« — in .ie začel citati moj najno-vejši podlistek*
davno izšla odredba, da se otroci brež konfesije ne smejo sprejemati v šole. — Naša država še dolgo ne bo sledila vzgledu Francije, ki danes sama ni več navdušena za brezversko vzgojo; država pa ima pravico, da zahteva versko strpnost in da prepreči konfesionalne boje- Eno je verstvo, drugo konfesija. —-Država ima pravilo, da to razliko upošteva, ker ne sme zapostavljati nobene konfesije, marveč je dolžna delati za mir in strpnost.
V taboru SLS imajo pravzaprav eno samo željo: dobiti Slovenijo v roke in sicer za vsako ceno- Koliko bi to bilo ljudstvu v korist, naj presodijo po zgo-rajšnjem pojasnilu volilci sami.
Seveda je boj za slovensko avtonomijo prazen, dokler hočejo Hrvati in Srbi nekaj čisto drugega. Zato so glasovi za klerikalno stranko vrženi za same besede, iz katerih ne bo dejanj.
Volilno gibanje.
Obrtniki!
Dolgo smo prenašali vsa bremena, ki so nam jih drugi nalagali, ali bliža se dan, ko lahko mi rečemo, da nočemo več teh bremen nositi, ker so nam po krivici naložena in jih nismo primorani nositi. Obrtniki smo močan fak tor, močan, da se niti sami svoje moči ne zavedaino. V Mariboru je nekaj čez 2000 obrtnikov različnih strok in vsi imamo ene in iste stanovske težnje in skrbi. Toliko nas je samo v Mariboru, a v celi mariborski oblasti presega število upravičenih obrt' nikov daleč nad 5000. Te številke so pa tudi Vsem političnim strankam,1 katere nastopajo pri sedanjih volitvah v narod* no skupščino, prav dobro znane. Zato pa poskuša vsaka stranka iste zase pridobiti in sicer z vsemi dovoljenimi m nedovoljenimi sredstvi- Ena stranka blati in očrnjuje voditelje najbolj uglednih o-brtniških korporacij, druga jih hoče zopet z velikimi svotami podkupiti in si ‘na ta način prisvojiti nekaj/obrtniških glasov. Mi obrtniki pa smo izbrali sami svojega kandidata, iz najboljših najboljšega, 'katerega preteklost nam jamči, da bode vse svoje moči za interese obrtnikov za« stavil,,,To je naš ugledni in za obrtniške interese osiveli borec tovariš
IVAN REBEK.
ključavničarski mojster v Celju.
Mož značajnosti, tlela in zmožnost!. Vsak tovariš, ki pozna tovariša Rebeka osebno ali po njegovem delovanju, mora smatrati kot svojo stanovsko dolžnosti da za njegovo listo glasuje, ako drugače glasuje, pljuva v svojo lastno skledo. — Ko bodete 18. marca glasovali, vedite že danes, da je škrinjica tov. Rebeka prva in v to škrinjioo spustite svojo krogljico. Tovariši obrtniki, da vas preslepijo iti zmotijo, so tudi dni ge stranke postavile obrtnike kot kandidate, ampak take, kateri prvič nimajo nobene zmožnosti, da bi mogli obrtniške interese zastopati io drugič so ti v takih volilnih srezih (o-krajih) postavljeni, kjer ne morejo mk-
Lahko si mislite, kako veselo mi je zaplesalo srce. Ta je, ta je!
Poslanec je prebral nekoliko besed a mojega podlistka, hipoma pa je opazil, da se to ne ujema z njegovo proračunsko kritiko- Postal je še bolj zmeden in zbegan, pa je končal s tistim klasičnim stavkom:
»To je vse, kar sem hotel povedati!«
Skupščina ni niti opazila, da je začel čitati veseli podlistek, ki ni bil v nikaki zvezi z debato.
To dejstvo si razlagam tako, da poslanci v zadnjem času govore dovtipno in šaljivo o vseh mogočih rečeh, Ie o tem ne, kar je na dnevnem redu.
Tako sem zopet našel svojo zimsko suknjo. l\o sem pozneje ustavil poslanca, da bi menjala suknje mi je dejal:
»Ali ste slišali, v kako zadrego ste mc spravili — pa sem jo vendar dobro odrezal-«
»Vi mene tudi, gospod poslanec.« v
»I seveda, rad verjamem, da niste bili v lahkem ■ položaju, ker sem nosil vaš rokopis s seboj. Kak feljtonček pa bi objavili v jutrišnji številki, če ne bi slučajno našli svoje suknje?«
»Objavil bi vaš proračunski govor. Či-tatelji bi nemara bili zadovoljni ž njim — vsaj toliko, kot so zadovoljni z mojimi šaljivimi podlistki.«
-a-
Kranf.
VTABOR«	TJISTif.
“MariDor. o. marca Trza.
dar izvoljeni biti in so že a priori propadli. Naš pravi obrtniški kandidat, ki pa Ima vse potrebne predpogoje in zmožnosti za zastopnika obrtništva v parlamentu, kandidira v dveh največjih srezih to je v celjsko-vranskem in maribor-sko-lenarškem, torej je njegova izvolitev tudi v tem pogledu zasigurana. Stanovska dolžnost, tovariši, je slohernega o-brtnika, ne samo, da gre na 18. marca volit in da vrže svojo krogljico v prvo Skrinjico, temveč, da vsakega nepoučenega tovariša in morebitnega omahljivca točno in natančno informira, kako mora glasovati.
Tovariši obrtniki! Ne nasedite raznim natolcevanjem in sumničenjem, ki jih gotovi časopisi prinašajo, ker so to — same laži. V laganju se odlikuje posebno tukajšnji »krščanski« list po imenu »Straža«, ta najostudnejši list v celi Jugosla-tviii- Ne moreš ga tožiti, ker se njegov odgovorni urednik previdno skriva za poslansko imuniteto in more nemoteno poštene ljudi blatiti in o njih debele laži pisati. Naj se ti poštenjaki pustijo tožiti, potem bodete videli, kako bodejo pod klop zlezli in vtihnili kakor polit kužek. Kdor pozna naše ugledne tovariše Rebeka, No tvaika in dr., njih možatost in značajnost, temu ne bo težko presoditi, kako ta ne-tramnl »krščanski« list vodoma laže.
Obrtniki se niso odločili za tov. Rebeka, ker bi bIK podkupljeni- Ne, to je debela nesramna laž, ki jo more samo »pravi kr-Sčamski« list priobčiti, ker ve, da mu nik-.do do živega ne more, ker ga ščiti imuni teta. Ako so poštenjaki, naj rečejo: mi ne hžemo, tožite nas, da vam pred sodnikom dokažemo; ampak oni niso poštenjaki, temveč — tožniki.
Odločili so se obrtniki, zgolj h ideali' zma, ker hočejo tudi oni svojega zastopnika v parlamentu, ki naj njih koristi in potrebe zastopa Obrtniki! Bliža se 18. marec in tega .dne pokažite, da hočete sami v vaših zadevah odločati Ne pa razni cestni pljir vačl, ki so že s svojimi nekulturnimi dejanji pokazali, da niso za taka mesta spo $sobni in so nas s svojimi prostaškimi čini ‘pred celim kulturnim svetom osramotili, M Sini, *a katere se bojijo odgovor na mc rodajnSi mestih dajati. Nemci pravijo ta
■	Jkim ljudem »Feiglinge« (Slovenci nimatpo Idosti močnega izraza.) Obrtniki, da ne pridejo taki ljudje v parlament, ki nimajo .smisla za pravo delo, In ne morejo vaših Snteresovi zastopati, je vaša sveta dolžnost, da greste 18. marca vsi na volišče Sn glasujete za vašega pravega obrtniške-‘ga kandidata s tem, da spustite vašo kro-gljico y — prvo škrlnjlco.
Franjo Kenda, 1 r’ •tajnik Slov. obrtnega društva v Mariboru.
NB. To je moj odgovor na v>se otročje, ffeunufe In predvsem) zlagane napade v. ■»krščanski« »Straži«, bi se moje osebe tičejo
Vtomika napoved nacionalnega boja,
f Njlbiov volilni shod v Marenbergu. r Dolgo smo mislili, da bode naše NeM-Be vendar razum Srečal, njihov shod preteklo nedeljo v Marenbergu pri Bruder-danu pod predsedstvom g. Naska iz Maribora nas je podučil vendar, da se niso Nemci sprijaznili z jugoslovanskim’ značajem) naše države. Nosilec nemške liste Schauer se je bavil skoro izključno z zahtevo po nemških šolah po celi Sloveniji, češ da se edino z nemškim jezikom more kruh zaslužiti v tl državi in je pozival celo navzoče 'slovenske kmete, Ma j zahtevajo nemški jezik s tem, da za njega glasujejo. Celo soc. dem. Bajt, ki je bil na shodu navzoč, je moral imenovati Sehauera nemškega šovinista. Popolnoma pravilno je izrecno napadel tudi navzočega Langera kot šovinista. Udeležba ha Shodu je bila sicer neznatna (96 Nemcev in' nemčurjev), vendar je sedaj boj začet itf vse naoijonalne stranke so dolžne po geslu, ki smo ga mi že davno izdali, napeti vse sile, da noben slovenski volilec ne osramoti našega naroda s tem, da hi glasoval za nemške kandidate. Mi odločno zavračamo predrzno domišljijo nemških govornikov, da so Nemci nam potrebni, da nam državo zgradijo, kakor je govoril nemški kandidat Schauer, pazili pa bomo tudi, da ne bodo Imeli uspeha z razdiranjem države, kar bi dosegli, če bi Se naš slovenski živelj dal zapeljati, da v svojih dTŽavi podpira jezik irf veljavo nacijonahjega nemškega življa.
Naši nedeljski shodi. Minolo nedeljo so imeli kandidati in drugi govorniki »Napredne kmečko-obrtne zveze« vkljub najslabšemu vremenu sledeče shode: v Trbovljah in v Smarjeti (dr. Roš), v Kapelah in Dobovi (Holy in dr. Zdolšek), v Šmarju in Mestinju (Puklavec, Malgaj in Špindler), v Šoštanju in Šmartnem na Paki (Gumzcj in Fr. Mravljak), v Prevaljah (dr. Miiller), v Radvanju (dr. Reisman), v Slivnici in Framu (dr. Boštjančič in Ozim), v Ptuju (dr. Kukovec, Petovar, dr. Lipold), v Domovi (Petovar), v Vitanju in v Stranicah Petelinšek, dr. Prus, Vunderl), v Križevcih (Cvetko), na Vranskem (Rebek). Izven tega je bilo po vseh okrajih večje število zaupnih sestankov. Volilno gibanje je v polnem razmahu.
Volilni shodi v Prekmurju. Danes 7.
f. m. imata naša kandidata Kiihar in Kovač volilna shoda v Čentibi in Dol. Lendavi. Shodu v Lendavi prisostvujeta tudi dr. Kukovec in dr. Lipold. Nadaljni shodi obeh kandidatov so: 8. marca: v Gor. Lakožu, Hotizi in Črenšovcih; 9. marca: v Gomilici, Turnišču in Beltincih; 10. marca: v Melincih in Bakov-cih; 11. marca: v Bodencih in Gor. Lendavi; 12. marca: v Kuzdoblanji, Sv. Jurju in’ Pertoči; 13. marca: v Tikširi-cih. Gerlincih in Cankovi; 14. marca: v Hodošu in Markovcih; 15., 16., in 17. marca: v Kupšineih, Gederovcih, Tišini Murskih Črncih, Petanjcih in Murski Soboti.
Volilni shod g. Petovarja v Središču je v pondeljek 12. trn. ob 7. uri zvečer pri Baumanu.
Volilni shod v Hrastniku hna srezki kandidat g. dr. Roš v nedeljo ob 3. uri pop. pri Logarju.
Volilni shod v Trbovljah, ki ga je imel v nedeljo naš kandidat g. dr. Roš, je sijajno uspel. Navzoči pristaši SLS in NSS so morali umolkniti napram strogo stvarnim izvajanjem kandidata. Govoril je še v imenu obrtnikov g. Miloš Rozin.
Slabo znamenje! Za nas je vedno barometer položaja klerikalne stranke pri volitvah pisava »Slovenca«. Dokler je ta še kolikortoliko dostojen', je to za nas vedno zMamenje, da klerikalci še ne stoje slabo. In tako smo tudi do pred par dne-
vi	imeli o šansah klerikalcev pri volitvah še neprimerno boljše mnenje, nego danes, ko je pričel tudi »Slovenec« grdo lagati in' surovo psovati. Tako n. pr. piše »Slovenec« o naših shodih minulo nedeljo, da so se vsi ponesrečili, da so morali Maši, govorniki povsod bežati itd. Ljubi »Slovenec«, ostanimo lepo pri resnici, ker sicer vsakdo vidi nervoznost dvojih kmš-nih očetov, ki Se jih je lotila tik pred 18. marcem' in' ki kaže, da šanse za kleri kalizem' niso dobre, da klerikalna valuta pada...
Volilnega shoda demokratske stranke
v Vitanju se je udeležilo prav lepo število volilcev. Okrajni kandidat g. Petelinšek je v daljšem govoru opisal Intenzivno in’ smotreno delo, katero so vršili demokratski poslanci v bivši skupščini v prid vseh stanov. Iz kaosa, ki je vladal, ko So stopili v vlado, so znali napraviti red; rešilo še je delavsko vprašanje; u-radniškemu vprašanju se je posvečala največja pažnja; invalidski zakon se je obravnaval in tudi kmetu ter obrtniku se je zasiguralo možnost življenja. — Ljudje, ki so bili v opoziciji in’ »iz veselja do opozicije« oziroma iz veselja do negativnega delovanja irt so S svojim huronskim razdiralnim delom in vpitjem’ ▼ »Straži« irt »Gospodarju« razdirali in blatili, kar je JDS ustvarjala s trdim in' napornim delom, so tudi tokrat poslali ne kaj kričačev, ki so pa v očigled stvarnosti morali obmolkniti. Pozvani, naj blagovolijo povedati pomisleke, so ti zapeljanci — odnesli pete. Zborovalci so odobravali načrt bodočega dela demokratskih poslancev, katero lahko izvedo le stranka, ki lahko trka na svojo moč, ki je zasidrana v vseh delih naše države in ki inia v mariborskem okraju na svoji listi res nesebične, požrtvovalne, dela-voljnc in delazmožne ljudi. — Po zaključenem shodu se je razvila prav živahna debata. — Shodu je predsedoval
g. Starovašnik, neumorni narodni delavec.
Volilni shod demokratske stranke v Stranicah je bil izborno obiskan. Delavstvo, ki se je zbralo, je brez pridržka o-dobravalo izvajanja govornika. — Sprejela se jo sledeča resolucija: »Celokupno delavstvo tukajšnjega okraja odobrava
S	poloti delo bivših demokratskih poslan-
cev z ozirom na rešitev delavskega vprašanja. Naša najtoplvjša zalivala, zahvala trpinov, gre parlamentarnim delavcem demokratske stranke, ki so spravili pod streho zakon' o zaščiti delavcev in zakon
o	zavarovanju v brezprimerno požrtvovalnem irt vztrajnem delu. — Najstrožje obsojamo demagoštvo raznih kričačev, ki skušajo podirati, kar so ti možje ustvarili. — Protestiramo tudi proti koncesijam, ki jih nudi sedanja radikalna volilna vlada našim prejšnjim tlačiteljem; protestiramo najodločnejše proti dema-goškim klerikalnim nastopom, ki s svojo programatično naroduo mlačnostjo krepijo pogum tukajšnjih številnih preostankov naših prejšnjih tlačiteljev. — Izrekamo popolno zaupanje sedanjim demokratskim kandidatom mariborskega o-krožja in jih hočemo podpirati z vsemi »močmi«. — Po zaključenem shodu, kateremu jo predsedoval g. Kotnik, so je razvil prav živahen razgovor.
O	naših razbitih shodih so jo sanjalo poročevalcu »Slovenca«, ki je v bujni fantaziji videl, kako so morali vsi govorniki na naših nedeljskih shodih bežati pred razjarjeno množico, zlasti baje tudi dr. Reisman iz Radvanja. Kaj si le o takem poročanju katoliških listov mislijo stoteri klerikalni pristaši, ki so bili na vseh naših shodih navzoči in so na lastne oči videli baš nasprotno resnico, ker so vsi shodi brez izjeme v najlepšem redu in z velikim moralnim uspehom končali. V Radvanju so klerikalci javno obsodili pisavo »Straže«, in so po shodu, ki je trajal dve uri brez incidenta, kar najbolj prijateljsko razgovarjali z našimi govorniki in s socialisti vred trkali ž njimi. Enako je bilo tudi na drugih shodih, zlasti tudi v klerikalnih gnezdih Framu In Slivnici. V Slivnici pa so klerikalni udeleženci istotako obsodili Žebotovo fi-govstvo, ki si ne upa pred Sodišče.
Nedeljska shoda v Slivnici iri Framu. Preteklo nedeljo se je vršil zaupni sestanek volilcev v Framu v znani narodni gostilni Turnerjevi. Na sestanku sta govorila dr. Boštjančič in urednik Ozim'. Kljub slabemu vremenu sta bili obe gostilniški sobi polni poslušalcev, ki so pa-zno sledili, izvajanjem obeh govornikov. Od strani več volilcev se je izrazila želja, naj bi Se taki sestanki ponavljali tudi po volitvah, da sc vtrdi med mestom in' deželo navezana vez. — Popoldne ob treh je bil napovedan volilni shod v Slivnici Vsled izredno slabega deževnega vremena je bila iz bližnje okolice vdeležba zelo pičla. Radi tega je sliod pričel šele ob
4.	Na shodu je govoril dr. Boštjančič, ki jo obravnaval vsa aktualna politična vprašanja. Med njegovim govorom se je velika pivniška soba Lesjakovc gostilne docela napolnila. Navzoči so bili v veliki meri tudi pristaši SLS, ki so fioteli zlasti 'slišati, kaj misli govornik o glavnem volilnem geslu SLS, o avtonomiji. Govornik jim je vstregel in je v stvarni kritiki pokazal, da gospodarski položaj in neodložljive potrebo širokih mas na roda rte dopuščajo takega političnega igračkanja, ki ne more dovesti do reali zacije. Koncem govora je bilo opažati, da pri naših priproStih ljudeh 'strankarska strast še ni prevladala treznega pre-vdarka praktičnosti. Zanimivo j? kort-statirati, koliko višje Stoji pri prosti naš človek nad lastnimi voditelji. Pogovor je nanesel na neslavno Žebotovo afero z dr Reismanom. Žebotovi lastni politični pristaši so dejanje enoglasno obsojali in izražali mnenje, da bi Se Zebot ne lil smel strahopetno skriti za svojo imuniteto, če ga je že zagrešil, ampak da bi Se bil moral odzvati pozivu na sodišča.
Sijajni demokratski sKod v Domovi pri Ptuju. V nedeljo, dne 4. t. m. Se je vršil v Dornovi pri Ptuju sijajen' volilni shod našo 'stranke, katerega je sklical kandidat g. Lovro Petovar. Shod je pričel ob 15. uri v gostilni Šegula in so se ga udeležili tudi oni kmetje, ki so bili poprej Ma 'shodu narodne socijalističrte stranke, tako da je bila obširna soba nabito polna. Kandidat g. Petovar jo razvil svoj program ter naglasil posebno razna kmetijska vprašanja, katera bo treba nujno rešiti. Med njegovim govorom je neki klerikalec skušal ugovarjati, toda govornik mn je s stvarnim odgo mrom) zaprl usta, tako da si jih ni upal več odpreti. Razni navzoči poslušalci so stavili našeniu kandidatu vprašanja glede železnico Ljutomer—Ormož, glede žreb-Čarue itd., na katera je dal zadovoljiva pojasnila. Njegova izvajanja so odobravali ‘♦»•orotnUd. Za «■ T3etovariem
je govoril še g. Ivan Klemenčič. Ta shod je pokazal, da stoji Domova pretežno v našem taboru.
Iz slovenskih goric. (G. Zebotu v album.) Bil sem že na nekaterih Zebotovih volilnih shodih v Slov. gor.: pri Sv. Barbari, pri Sv. Rupertu, Sv. Juriju, Sv. Ani oz. »Stehkanslu«! Povsod se je ponavljala ista njegova pesem:	laž,	huj-
skanje, zabavljanje, psovanje, samopas-nost, žalitve na vse strani, brutalnost, katero je tudi dejansko pokazal itd. Oj ti sveta Žebotova morala, kako nizko si padla! Povsod je pokazal svojo podlost in strahopetnost obenem. Lagal je, da -s0 je dala laž kar potipati. Ko so ga nekateri postavili na laž irt obsodili njeSoVO neresnico, ni čakal, da izgovorijo. Z TS° brutalnostjo se je zagnal v nasprotnik® in ni nehal prej, dokler ni nahujskal nezavedno mase nad njega in se ga iznebil* In na vseh gori omenjenih shodili se F ponovil isti prizor — le vedno jo kdo drugi »gor plačal«. Posledice niso izostal0
—	žal so sledile aretacije irt zoper nekaterih revčkov, zapeljančkov, k; zdaj pehota proklinjajo. G. Zebot! Vi si ustvarjate nesmrten venec sovraštva pri nas'* Pokazali sto vso svojo podlost in umazanost vaše duše (ako je sploh --e imate!) Ljudje nismo backi, ki bi se pustili v®* diti kakor psički na vrvici. Zato vam bomo vse z obrestmi vred povrnil5, ako preJ ne 18. marca. Vsak treznomisleč človek vas obsoja, še posebno vašo strahopetnost — kajti pošten značaj bojuje odkrit boj in se ne skriva za poslansko imuniteto. A prepričani bodite, g. Zubet, ako* vas ne doseže roka pravice, vas bodo dosegle naše pesti, ko sc vrnete v Sl°ven'‘ ske gorice.
Od Sv. Štefana pri Šmarju nam PoT?^ čajo, da tamošnji župnik s prižnice pS1JJ na nas in naš list ter pravi, da bodo m0-1 rali po volitvah vsi tisti, ki zdaj ltot Pf*4 jemajo, istega pri davkariji plačati. R vemo, ali je g. Močnik že znorel ali Pa v kratkem1!!
Na Vranskem je imel v nedeljo Rebek krasno obiskan’ volilni shod P ^ Košenini. Burno pozdravljen je v ti® poldrugournem-govoru razvil svoj gosp** darski program in žel splošno odobravaj nje. Prisostvovali so tudi pristaši druff1 strank'.
Klerikalni shod na Runeču pri •9rm<*<
žu je bil v nedeljo pri obč. predstojnik'1' Prišlo je-14 ljudi, od teh’ polovica prednjakov. Res sijajni 'shodi!
Runču — pravi naš kmečki dopisnik bomo pa 18. marca zapeli: Brate, brat* voli demokrate!
Dnevna kronika.
—- Za načelnika uprave državnih fiopolov je imenovan g. Milan Petkovi
— Sv. Marjeta pri Moškanjcih.
pošti Sv. Marjeta pri Moškanjcih je o1. dne 1. marca tl. otvorjena telefonska a0®* trala z javno govorilnico za krajevni 1 medkrajevni promet.	.
— JAD »Triglav« v Ljubljani občni zbor se vrši v soboto, dne 10. 01 ^ ca 1923, ob pol 14. uri na univei-zi v rani št. 90 s sledečim dnevnim redom' čitanje zapisnika; 2. poročilo predseduH ka; 3. poročilo funkcijortarjev; 4. memba pravil; 5. poročilo revizorjevi
poročilo razsodišča; 7. volitev; 8. slu^ nosti. Udeležba obvezna, posebno za spremembo pravil potrebna kval* cirana večina. — Odbor.	.	„	.t-
^— Šolar utonil v potoku. Jožef ^ učenec 1. razreda ljudske šole v Bh® šu, sin Jožefa Lešnika iz Hrastja. 0^ Vrhodol pri Limbušu, je šel dne •*>• ** v<l v šolo. Pot ga je vodila čez potok V'& ^ dol. Na ncograjeni brvi se mu je sp0
nilo in je padel v vodo. Ker ni biR
kogar v bližini, ki bi mu bil prisi0
Sil n*
pomoč, je nesrečni deček utonil. potok ga je nosil daljo in čez nekaj
oči Č8sa
vrgel na breg. Tu so ga našli mrtvett8* Na telesu je imel več poškodb. . ^
—	Mrtvi nimajo miru pred tatov*- ^ Doslej še neznani tatovi so vlom' 1 grobnico kneza Montlearta ua RUl1 ta odprli rakev kneza Moricc Montm® ki je umrl 1. 1867. ter rakev njegovo -ne. Ker niso našli zaželjenih dragoce^ sti, so ukradli nekatere predmete 'z pelice, a z okostja žene kneza Mont® ^ so potegnili svilo, ki jo bila Še ('° 1 hranjena.	r ,d«?k0
Velika poletna veselica z lJ' g(J tombolo požarne brambe na Pobre''- _ ^ vrši dne 1. julija 1923 na Pobrežju, dobiček za avto-sklad
Tmr.« __________•_____________________  stran	s.
»atitror, s. mttca TW29.
Odlikovanja pesnika Jc&ipa Stritar-
5*. Kralj	u!or je odlikoval z te*
,°m sy- ®avo vrste Starosto slovenskih pisatelj*v sr. Josipa Stritarja v Rogaški Slatini. Naj bo lo dlikovtnje častitljivemu istJi-oia d^kaz, da tudi liaj-viS3a dr<;avHa oblast csdi njegovo nesmrtno kultur jo delo ~~ Smrtna kosa. Pri Sv. Jakobu v Sl. goricah je t; m - i dno 3. marca po dol*?: olezni velepos-isimk in učifctlj v p. g. 'Jl'oslav Arnuš. Pogreb se je vršil v. to* tek. dne 6. t. m’. X. p v tn.l
73. rojstni dan prezidenta Masaryka. Do 6. t. m. je slavil predsednik češko* ^°_vaške republike dr. Masaryk svoj 73. °3stni dan. Čehi so dostojno proslavili Ustili dan predstavite!ja svoje svobodo neodvisnosti ter enega največjih si-v> kar jih je rodila češka mati.
. ~~ Za našega konzula v Celovcu 5« ®>enovan dozdajni sekretar pri dunaj-iem poslaništva g. Jovan Protič.
~~ Poslovanje glavnih vn'Sinih «i«lho• Pokrajinska uprava za Slovenijo ®“3avlja: Dne iO, marca '92'» začenš! ob •^i dopoldne bodo poslovali glavi.i volni odbori (člen 76 volilnega zakona) za
• °Htve v narodu d skupščino, in sicer 1. ,a v°lilno okrožje Maribor-Celje v Marl-
oru x veliki dvorani mestnega n:agi-*rj*ta; 2. za volilno okrožje Ljubljana-ovomesto v Ljubljani v ve’iki dvorani ® mestnem magistratu; 3. za mesto ^ubljana s Spodnjo Šiško v Ljubljani ftiali dvorani na mestnem magistratu.
L si Predsedniki volilnih odborov mora-^ smislu člena 75. volilnega zakona za ^°utve poslancev v narodno sKupšeino aPečaten zavoj, v katerem se nahajajo ‘ °illni spisi, donesti duo 19. marca 1923 v°jemu glavnemu odbora.
. ~~ Kramarski sejni ? Guštaiijii, ki bi
• moral vršiti dne 18. mate«, se radi vo-'tev- vrŠi dno 11. marcu.
. ~~ Za ribolov v Dalmaciji je vlada da-a Slavnemu zadružnemu savezu podpo-ro 200.000 Din.
Carinska Sola v Beogradu. Goricama dii>ekc;ja cariu v Beogradu otvori ® Posebno oartns^o šoli, na kateri s<* *>do mlajši Caruvki izobraževali za 'ca* msko služb j,
j. " Škrlatica v Sarajevu s« je v zadnjem as>u silno r^slcla. Obolelo ju na tej na-®z.ljivi bolezni žo več sto oseb. .Kljub ^zadevanja zdravstvena obhsti je u-rl° že mnogo ljudi, l/dnn ? so Rt roge 18redbe, da sp prepreči nadaljrio raz-Ir3anje te u-ivirno epU mi;jo.
1,." Radi brc s K sel aosti v smrt. V l. ju-■Jani je V5'.!»Tij skočil iz šontjikoliskrga ^°stu v Ljubuan>o 2iletni ITinko Hor-^at- V pismu. Vi ga je zapustil, sporoča, ‘a Sa. je gnal v smrt obup, kor ni mogel
■	3er dobiti dela in j? bil že daljo časa rejsposeln. Tr it'j’a š.: niso linši'. je ~~ Papež z'«o'( !. Iz Kima poročajo, da
• Papež zbolel iia hudi revmatični iu-Uv6«0^	'oolfisal	pa	še lahko rešuje
'°ee pisarniška posle.
t " Nemška surovost iri francosko čl«*
fekl ^e' -^einške zdravniške zveze so fcd eai^» da njihovi elani ne bodo več ha &V]^ bolnikov francoske in belgijske tai^i °Sti' to je odgovoril generalni kov 1 8^°®ne zveze francoskih zd ravni-tv	jo sklep nemških zdravnikov iz-
tj.	^ Franciji splošno ogorčenje. Pri*
fem Pa •'c:	(francoski	zdravniki)
jra° v v°jnem času zdravili nemške 5n
*	«*e bolnike z enako pozornostjo.
C1i.Da^ vedo, da bomo tudi nadalje p0~Vl Nemce, ki nas bodo klicali 'na kor °L\,^ n3imi boiuo postopali tako ka-teaiS a'Scoz'> kajti bolečine za nas' iii-^	in francoski zdravniki ne
In W a.'!o P°tn'ega lista za človeka, ki trpi eremu je treba pomoči.«
b,{^ijj?rav°slavni metropolit o zbližanjn k p*, e pravoslavne cerkve. Tc dni
»Usin v v 0l'uentalnem institutu v Rimu kanim-1 n?etr°Polit Andrej Šeptiskij zelo feke -V0 ’ZJavo o zbližaniu rimsko-kato-rek'1] pravos^avne cerkve. Metropolit Se 2g ’ da so sedanje razmere take, da feti 7niore na vprašanje zedinjenja gle-to je naivečjo vero in zaupanjem. Goto-•'lia,,:'10 Rjavil Šeptickij, da ni nobenega *<Vabi se združila s katoliško vsa ^Tuži, vna. cefkev, da sc bo pa gotovo ^ehiv^ 7eI1ka večina pravoslavnega ^koh _ stvai v Rusiji. Pri tem se ne srne
n^i važne činjenice, da je pra-^kor a cerkev mnogo bližja katoliški, r^skrJrlL n,‘. pr- Protestantovska. Naloga «Ver>ti 5 cerkve.je v prvi vrst: V?slavTIe' da katoličanstvo m
% Iatinsty.om8 ErajroslaKIii .Slo-
vani smatrajo istočni obred in staroslovansko liturgijo za integralni del svojih verskih in narodnih tradicij. Rusi spremljajo z velikim zanimanjem korake katoliške cerkve za zedinjenje s pravoslavno, odklanjajo pa odločno poljsko metode v dobi rusinske unije. Svečeniki zapadnega obreda, kakor tudi pisatelji rimsko-kato-liŠke cerkve informirajo svoje vernike o istočnem cerkvenem vprašanju. Rimski katoličani naj spoštujejo istočne tradicije in naj se skušajo prilagoditi mišljenju in čuvstvovanju istočne cerkve. Tako sodi rusinski cerkveni dostojanstvenik o tej zadevi. Iz njegovih izjav se vidi, da je velik optimist; mnogo prevelik. Rim ne misli tako iskreno in ne bo mislil nikoli; zato po našem mnenju o kaki združitvi v, doglednem času sploh ne more biti govora. Takih poizkusov je bilo v vsej zgodovini razdora obilo, pa še nobeden ni bil okronan s uspehom-
— Nov! češkoslovaški finančni minister. Naslednik pokojnega svetovaozna-noga finančnega strokovnjaka, finančnega ministra češkoslovaške republike, dr. Rašina, ki je podlegel atentatorjevi krogli, je na predlog narodne demokratske stranke postal poslanec Bohdan Beč-ka. Novi finančni minister Bečka je po poklicu inžener ter je bil rojen L 18t*5.v Neveklavi. Študiral jc rta praški češki tehniki gradbeno inženeslvo ter je po dosegu diplome bil stavbenik v Pragi. Leta 1912. jo postal član praške trgovske zbornice, leta 1913 pa upravni svetnik Živno-stenske banko, kjer je bil izvoljen tudi za podpredsednika. Po osvobojenju je Bečka deloval v proračunskem odboru. Med drugim je bil tudi referent prvega češkoslovaškega državnega proračuna. Za poslanca narodne radikalne stranke je bil izvoljen leta 1920. Dasiravno je sicer inžener, slavi kot izboren finančnik.
— Trikrat pred poroto radi umora moža. Prošli pondeljek jo stala pred porotniki v Šibeniku že tretjič kmetica An-tula Pekas iz Zatona, ki je bila obdolžena da je lansko leto vrgla v morje svojega moža ter ga toliko časa tiščala pod vodo, da jc utonil. Prva porota je Pekasovo obsodila na smrt na vešalih, toda stol sedmorico je na priziv zagovornikov obsodbo razveljavil ter razpisal novo razpravo pri kateri pa so porotniki zopet izrekli krivdo in je bila ponovno obsojena na smrt. Toda stol sedmorice je na ponoven priziv razveljavil tudi tr> obsodbo in tako je prišla Pe-kasova v pondeljek tretjič pred poroto. No, tokrat je imela več sreče, porotniki so umor zanikali in obtoženka jo bila obsojena le Sa 6 let zapora.
— Katoliški episkopat zahteva novo državno himno. Beograjske »Novosti« javljajo, da je jugoslovenski episkopat predložil na pristojnem mestu zahtevo, da Se končno reši vprašanje državne zastave in državne himne pri cerkvenih obredih. Prošnji je episkopat priložil tudi nasvete, kako bi so moglo to vprašanje najbolje rešiti. Glerlc zastav je episkopat mnenja, da bi se moralo določiti, da se o priliki državnih praznikov na cerkvah razobesijo samo državne zastave, na župniščih, škofijah itd. pa lahko državne ali plemenske. Kar se tiče državne himne pa predlaga episkopat, naj se čimpreje razpiše natečaj za novo pesnitev in novo kompozicijo, ki bi odgovarjala vsem zahtevam, ker sta hrvaiski in slovenski del državne himne za cerkvene obrede neprimerna, srbski pa ne odgovarja novim: državnopravnim razmeram. S tem bi £e končno preprečili tudi neprestani incidenti, ki se dogajajo pri pevanjn državne himne o priliki državnih praznikov.
— Koncert — čez ocean. Iz Pariza poročajo dne 26. tm. Pretečeno noč so delali poskuse z brezžičnim' telefonom med Ameriko in Evropo. Iz postaje za brezžični telefon v Pamberger-ju, približno 10 km od Newyorka, so poslali v Pariz zvoke na postaji se vršečega koncerta, ki so prevalili zračno daljavo 3000 kilometrov, nošeni na električnih valovih, brez žice in kablja. V Parizu so koncert slišali dokaj razločno. Ta poskus nam kaže, kako je napredovala sodobna tehnika.
— Človek, k! ge ne briga za Svoje milijone. V stari Grčiji so živeli filozofi, ki so našli srečo v teni, da so kot psi živeli v Sodih ter Suvereno prezirali denar. Dandanes so taki slučaji redki, se pa vendar dogajajo. Tako išče neka banka v Newyorku zaman’ onega filozofa, ki je pred &ekaj leti vložil pri njej deset 1
milijonov dolarjev, se pa potem zanje ni nikdar več brigal. Ta primer preziranja denarja je osobito v zemlji, kjer je tudi čas denar, res nekaj nenavadnega.
— Revolucija v moški modi. Od tridesetih let prošlega stoletja se jc gibala moška moda vedno v istem okvirju. Do* čim je ženska hitro in fantastično skakala od krinoline do jupe-coulotte in ogromnega ptičjega gnezda v obliki klobuka do male toque, se je moška moda, kakor to odgovarja zgodovinski misiji in dostojanstvu močnega spola, zadržala cela desetletja v smeri umerjene evolucije, katera se je nazadnje v naših dneh spremenila v — circulus vitiosus. Od ozke suknje grofa Orsaya in Alfreda do Musseta anno 1830. pa do današnje mode so krojači preizkusili tisoč nijans, da nazadnje spoznajo, da — »ni nič novega pod solrf-cem«. Te dni pa je predramila modno časopisje vest, da je najvišji svet chicaških krojačev (tako sc namreč imenujejo sami, čeprav jim drugi tega naziva navadno ne priznavajo) napovedal smrt žaketu m fraku- Tradicionalni repovi, ki so dajali moškim, posebno odličnjakom, tako dostojanstven autoritet, bodo torej izginili, kakor so izginili barvni in svilnati fraki in kakor je v zadnjih letih izginil tudi redangote. Črni frak se vedno bolj umika smokingu, katerega je mnogo lažje krojiti in tudi nositi, ker za frak mora biti človek — rojen. Žaket tudi sedaj pri suhih in mladih ljudeh ni bil priljubljen, priznati pa jo treba, da je dobropristojal bogatim tastom in novopečenim direktorjem. S praktičnega stališča je propast frakov in žaketov opravičena, a to je, kakor se zdi, tudi za chicaške krojače bilo merodajno. Sicer pa — kdor se boji da bo moral svoj žaket ali frak že danes ali jutri zavreči radi tega, ker so tako sklenili krojači nekega ameriškega mesta, naj bo potolažen. Predno prido ta »prepoved« do nas, bodo vsi današnji fraki in Žalce ti že davno same cunje.
— Ljubimka maharadže* Pred štirimi leti je izginila iz Londona nenadoma deklica Mamic Stuart, hči pomorskega kapitana Stuarta. Nesrečni oče je podvzel vse korake, da bi našel svojo izgubljeno hčer, iskal jo je zaman, kakor jo je iskala brez uspeha tudi slavna policija. Vsi so bili uverjeni, da sc ji je pripetila nesreča ter da je mrtva; starši so se že potolažili in pomalem pričenjali pozabljati na svojo na tako čuden način izgubljeno hčerko. Sedaj pa se jc ta skrivnostna zadeva, kakor poročajo londonski listi nenadoma razvozlala. Štirje arnprleški inženerji in en edravnik, ki so potovali v komisijo-nelne svrhe po severni Indiji, so bili povabljeni nedavno od nekega tamkajšnjega radže (kneza) na slavnost prigodom poroke njegovega sina, Angleži so se od-zvali prijaznemu vabilu, a kako so se začudili, ko so med gosti našli tudi neko lepo mlado Evropejko, Angležinjo, poročeno z vladajočim knezom iz Allahabida. To je bila lepa Mamic Stuart, ki jim je izpovedala svoje pustolovščine, ki tvorijo ccl roman. Ko je mlada Mamie pobegnila z doma, jc odšla z neko angleško gledališko družbo v Indijo. Družba se je izkrcala v Bombayu, kjer je igrala Sha-kespearjeve drame, od tu pa se je podala na turnejo po vsej Indiji. Tako je prišla tudi v Allaliabad, kjer se je v srečno mlado igralko Mamie Stuart zaljubil tamkajšnji vladajoči knez ter jo takoj zaprosil, naj postane njegova žena- Mlada Mamie se ni niti najmanje obotavljala, sprejela je ponudbo ter že v nekaj dneh postala žena indijskega maharadže. Na večer poroke je pred knezom še zadnjič igrala u-logo Ofelije iz »Hamleta«. S to ulogo se je poslovila od svojih tovarišev in tovarišic ter ostala pri knezu. Roman mlade Mamie je končal torej mnogo bolj srečno kakor roman nesrečne škotske kraljice, ki je nosila isto ime.
Narodno gledališče
Repertoire:
Sreda, 7. marca Ono. B.
četrtek, 8. Marca. »Pri treh mladenkah«, Ab. A.
Petek, 9. marca, TJrh', grof celjski, B. Sobota, 10. marca. Zaprto.
Obiskujte
mestni muzej
t Caufcarjeti ulici. Odprt rsalto nedeljo od 10.—12. ure. Vstopnina 1 dlnnr.
Predsedniki volilnih odborov
na posameznih voliščih pri volitvah
18. marca.	;j
Dalje.	j*
X. Volilni okraj Murska Sobota. Vi
169. Bakovci (Bakovci, Krog, Mur-1 ski Črnci, Satahovci) Rudolf Kaučič, višji gradb. inžener v Ljutomeru; 170. Bodonci (Bodonci, Novi Beznovci, Pužovci, Stari Beznovci, Vadarci, Zen-kovci) Dr. Ivan Mak, sodnik v Murski Soboti; 171. Cankova (Cankova, Do-manjci, Gornji Črnci, Korošci, Skakovci, Strukovci, Topolovci) Rado Jurko, šok nadzornik v Murski Soboti; 172. D o-m a n j š c v c i (Berkovci, Domanjševci Središče) Ferdo Križan, notar v Murski Soboti; 173. Fukšinci (Fukšinci, Oci-nje, Pertoča, Večeslavoi) Karel Kovšek, geometer v Murski Soboti; 174. F o-k o v c i (Andrejci, Cikcčka vas, Fokovci, Pordašnici, Prosenjakovci, Selo, Vučja Gomila) Dr. Luka Kravina, sodnik vi Murski Soboti; 17.5. Gcderovci (Ge-derovci, Krajna, Murski Petrovci, Ran-kovei, Sodišinci) Dr. Slavko Vesnik, odv. v Murski Soboti; 176. Gornja Lendava (Dolnji Slaveči, Gornja' Lendava, Gornji Slaveči, Kovačcvci* Prosečka vas, Vidonci) Janko Korže, ravnatelj meš. šole v Murski Soboti; 177. Gornji Petrovci (Adrijanci, Gornji Petrovci, Lucova, Peskovci, Stanjevci, Sulinci, Ženavlja) Dr. Vladimir Skerlakv odv. v Murski Soboti; 178. Gr linči (Grlinci, Kraščj, Ropoče) dr. Makso Ro-* bič, profesor v Murski Soboti; 179, H o-1 doš (Budinci, Hodoš, Krplivnik, Mali Dolenci, Veliki Dolenci, Salovci) Fr. Sušnik, prof. v Murski Soboti; 180. Kupšinci (Borejci, Čmolavd, Kup-* šinci, Vana vas, Veščica) Dr. Ferdo Cer« ne, ody- v Murski Soboti; 181. Kan« čovci (Ivanjšovci, Kančovci, Ratkov« ci) Leopold Armič, geometer v Murski* Soboti; 182. Križevci (Ivanovci, Križevci, Kušlanovci, Lončarovci, Lanovci) dr. Janko Lokar, ginm. ravnatelj evn Murski Soboti; 183. K r u p 1 i vni k (Krup-Hvnik, Motovilci, Loznanovci, Radovci)' Rudolf Pregelj, profesor v Murski Sobo« ti; 185. Markovci (Markovci, Nerad-novci) Franjo Čuček, učitelj v, Murski' Soboti; 186. Martjanci (Martjanci* Moravci, Nemčovcr, Noršinci, Tesanov-ci) Dr Josip Golješček, odvetnik v Mur« ski Soboti; 187. Moščanci (Dankovci/ Košarovci, Krikee, Moščanci) Ciril Hočevar, naduč. v Murski Soboti; 188. Mu r s k a Sobota (Markišavci, Murska Sobota, Rakičan) Dr. Fran Kovča, dež. sod. svet. v Murski Soboti; 189. Peča rov« ci (Mačkovci, Otovci, Pečarovci, Sala« monci, Vaneča) Ljudevit Wohlfahrt. viš. geometer v Murski Soboti; 190. Pro« d a n ovci (Brezovci, Lemerje, Poljana, Prodanovci) Franc Farka.š, sodnik v! Murski Soboti; 191. Puciiici (Bokrači, Dolina, Gorica, Krnci, Pucinci, Sebebor-ci) Karel Ivanc, sodnik v Murski Soboti;
192. Sv. Jurij (Kramerovci, Nuskova, Rogačevci, Serdica, Sotina, Sv. Jurij, Anton Koder, notar v Murski Soboti;
193. Tišina (Gradišče, Petanjci, Tišina, Tropovci) Leopold Stibil, gradb, inž. X Ljutomeru.
XI. Volila! okraj Ormož. j
194. Ormož (Frankovci, Hardek, Hum, Litmerk, Pušonci, Ormož), Ivarf Zemljič, dež. sod. svet. Ormož; 195. Sav-c i (Bratonečice, Savci, Rucmanci, Trnov« ci) dr. Matej Senčar, odvetnik v Ptuju; 196 Središče (Obrež, Središče, Šalovei, Vodranei) Franc Alič, profesor v Ptuju; 197. Svetinje (Brebrovnik, Mihalovci, Iluneč, Veličane, Žerovinci) dr. Fran' Muhič, sodnik v Ormožn; 198. Sv. Le* nart pri Veliki nedelji (Podgore, Sa« možani, Sodinci, Vičanei) dr. Antori Horvat, odv. v Ptuju; 199. Sv. Miklavž (Jastroboi, Hermanci, Kog, Sv. Miklavž, Vitan) dr. Erik Konšek, sod. v Ormožu; 200. Sv. Tomaž (Lakonci, Sv. Tomaž) dr, Franc Strelec, notar v Ormožu: 201. Vel. nedelja (Cvetkovci, Šardinje, Trgovič, Vel. Nedelja) dr. Ivan Fermevc, odv. v Ptuju.	,
XII. Volilni okraj Prevalje. ’
202. ČrUa (Črna, Koprivna) dr. '"laž Rcichmann, okr. sod. v Prevaljah; 203. Dravograd (Dravograd. Ojstrica) rlr. Rudolf Ravnik, odv. v Mariboru; 204.
D □ Pmanamrnnn
Guštanj {Guštanj, Kotlje) dr. Rasto
»gC? ,•***■• f*r*vS
SEratt B.
?mmsm
>Tf ._.........
MarTbofj 8. marca 1923.
Kunc, Hotar v Slovenjgradcu; 205. L i-beliče (Libeliče) Pavel Koleiic, živiuo-zdravnik v Dravogradu; 206. Mežice (Mežica) dr. Jurij Jan, odv. v Mariboru;
207. Prevalje (Libuče, Prevalje) dr. Ja tkob Doljan, viš. sod. svet. v Prevaljah;
208. Sv. Danijel (Sv. Danijel) Peter Močnik, nadučitelj na Tolstem vrhu; 209. Tolsti vrh (Tolsti vrli) dr. Dušan' Senčar, odvetnik v Prevaljali.
I>! XIII. Volilni okraj Ptuj. "
<	210.	Breg	(Breg, Hajdin) dr. Josip
Komljanec, vodja gimn. v Ptuju; 211. CiTkovci (Cirkovci, Šikola) Dragotin Kveder, ra vri. mešč. šolo v Ptuju; 212. Dornova (Mezgovci, Moškanjci, Pa-cinje, Podvinci) dr. Franjo Šalamun, odv. v Ptuju; 213. Gradišče (Dravci, Gradišče) Josip Gorup, nadučit. v Ptuju; 214. JirSovci (Drstel ja, Janežovci, Jiršovci, Vintarovci) Pran Cilenšek, u-čitelj v Ptuju; 215. Krčevina (Krčevina, Mestni vrh, Vurberg) Hinko Vodnik, gimn. profesor v Ptuju; 216. Nova cerkev (Dolena. Gruškovje, Nova cerkev, Podlehnik. Sedlašek, Sv. Trojica v Halozah) Pavel Flere, šol. nadzornik v Ptuju; 217. Ptuj (Ptuj) dr. Anton Štuhec, dež. sod. svet. v Ptuju; 218. P o 1 a j n-ei (Polajnci. Polenšak, Slonci) dr. Karel Zelenik, profesor v Ptuju; 218. a. Ptujska gora (Majšperk, Ptujska gora) dr. Vlad. Traven', okr. Sod. v Ptuju; 219. •Ragoznica (Brstje, Kicar, Bagozniea) 'Anton Sovre, prof. v Ptuju; 220. Sv. Lovrenc v Slov. gor. (Dragovič, Hla-ponci, Sv. Lovrenc) Al. Turk, prof. v Ptuju; 221. Sela (Jurovec, Lancova vas, Trnovci-Sela) Peter Holeček, prof. v Ptuju; 222. Stoprce (Stoprce, Sv. Bol-fenk) Dav. Beranič, prof. v Ptuju; 223. Leskovec (Skorišnjak, Sv. Andraž, Vel. Varnica, Vel. Okič) dr. Janko Košari, 'sodnik v Ptuju; 224. Sv. Andraž
V Slov. gor. (Sakušak, Sv. Andraž, Zagorci) Vinko Šerona, učitelj v Ptuju; 225. Sv. Barbara v Halozah (Grnš-kovec, Slatiria, Sv. Barbara v Halozah’, Sv. Elizaheta) dr. Fran Stržič, sodnik v Ptuju; 226. Sv. Lovrenc na D. p. (za občino SV. Lovrenc Ua Dr. p.) dr. Fan Jurtela, odvetnik v Ptuju; 227. Sv. Marjeta niže Ptuja (Bukovci, Formin, Gajovci, Mala vas, Muretinci, Stojnci, Sv. Marjeta) Adolf Hudnik, 'sodnik v Ptuju; 228. Sv. Marko (Markovci. Prvenci, Spuh-la, Zabovci) Kazimir Bratkovič, notar v Ptuju; 229. Sv. TJrban (Bišečki vrh, Destinci, Dolič, Livanjci, Ločic, Sv. Urbari, Trnovska vas, Trnovski vrh) Feliks Verbič, sodnik v Ptuju, 230. Sv. V i d (Pobrežje, Vareja) Ivan’ Žolnir, nadučit.
V Ptuju; 231. Z a vič (Gorenjski vrh, Turski vrh, Zavre) dr. Josip Dolničar, Sodnik V Ptuju; 232. Zlatoličje (Slovenja vaš. Sv. Janž na Dr. p.) dr. Tone Gosak, odvetnik .v Ptuju.
(Konec mili.)
Tedenski pregled
Jsa naročnike »Narodnega lista«.
Petek, 2. marca: Danes bi se imela izvršiti izpraznitev in predaja Sušaka ju-goslovemskim oblastem, kar pa se je iz »tehničnih« ovir za par dni zavleklo. — Iz Beograda se poroča, da se na naši meji znova zbirajo madžarske tolpe.
Sobota, 3. marca: V Beogradu se je Vršil na dvoru kronski svet, na katerem ise je razpravljalo a novih italijanskih ispletkah zoper izpraznitev tretje cone v Dalmaciji. — Po Vojvodini se je vrSilo več Shodov nemške stranke. Govorniki bo zanikavali zvezo Nemcev z radikalci. Istočasno pa je prinesla v Gradcu izhajajoča »Tagespost« daljše poročilo, ki popolnoma potrjuje naše trditve, da s( radikalci kupovali nemške glasove.
Nedelja, 4. marca: Volilno gibanje Se bliža svojemu vrhuncu. Po vsem volilnem okrožju se vrše javni volilni shodi in zaupni sestanki. V Mariboru so priredili radikalci svoj prvi shod v Sloveniji, ki pa je zelo klaverno potekel. Minister Stojadinovič in’ pokrajinski namestnik .Hribar sta se pripeljala vsak v svojem Salonskem’ vozu. Njihovi priganjači so prignali na shod par bivših komunistov in podkupljencev, večino pa so tvorili pristaši drugih strank. Med izvajanjem govornikov je nastal tak hrup, da je mo-Tal predsednik zbor kar ha tihem zaključiti, govorniki pa so zastraženi i zginili skozi neka stranska vrata ter oddr-jSrali na svojih avtomobilih. — V Zagreto ge je .vrša velik shod demokratske
stranke, ki je sijajno uspel. — Socijali-sti so čisto raztepeni in skregani. V Mariboru so priredili volilni shod, pa so sc med seboj stepli. — Italijani so končno izpraznili Sušak in’ ga predali našim oblastem. Mod narodom vlada nepopisno veselje in' navdušenje.
Pondeljek, 5. marca:	Evakuacija
trstje conc v Dalmaciji se nadaljuje i>o določenem načrtu. Povsod prirejajo naši vojski in državnim predstavnikom navdušene in veličastne sprejeme. — Volilni shodi, ki se vrše po vsem okrožju, dokazujejo, da vlada za volitve veliko zanimanje. Povsod pozdravljajo nase kandidate. Ljudstvo je sito praznih obljub in bo volilo ono stranko, ki dela, iri to je edino demokratska stranka, ki lahko pokaže uspehe svojega sedanjega delovanja.
Mariborske vesti.
Maribor. 7. marca 1923.
m Odlikovanje. Kralj Aleksander je odlikoval z redom sv. Save IV. vrste g. notarja Otona Ploja v Mariboru. Ča-stitamo!
m Mariborski radikal; v »Orjuni«.
Voditelji mariborskih radikalov hočejo na vsak način utajiti svoje pristaše aretirance pri napadu na Cirilovo tiskarno. Kaj druzega o>d značajnih dezerterjev in uskokov tudi ni pričakovati- Toda gg. radikali; bivši dnevni gosti v »Straži«, imajo tudi v glavnem odboru svojega zaupnika, ki je ob enem odbornik pri radikalih in glavni zaupnik pri sklepanju volilnih kupnih pogodb. Da bo g. poprav-kar Grasselli lahko vsaj to pot prišel s § 19-, sporočamo še natančneje: dotični radikalni »orjimaš« je namreč bivši do-brovoljec dimnikar Pucelj. Torej imate »zveze« ali nimate?
m Gospod Stojadinovič je baje — kakor poročajo radikalske »Jutranje Novosti« — sprejemal v Maribor deputa-cije z vsemi mogočimi gospodarskimi težnjami Kako pa je potem to, gospodje, da se je nekemu državnemu uslužbencu, ki je prišel tudi z izrazito gospodarsko zadevo, reklo, da gospod minister sprejema samo v političnih zadevah?! Ime tla razpolago!
in Promet na moštu. Konečrio se je vendarle nekaj ukrenilo, da se navadi občinstvo na prometni red na mostu. Na vsaki Strani stoji policijska straža, ki navaja ljudi, ki še vedno ne vedo, da se hodi vedno na levi strani, na te predpise. Upati je, da se bo občinstvo sčasoma samo navadilo na to. Saj ni nič neprijetnejšega, kakor če se mora človek, zlasti ob slabem' vremenu vedno izogibati in pustiti Suvati.
m Trpinčenje živali. V zadnjem’ oašu Smo že ponovno opažali, da se je trpinčenje živali silno razpaslo. Ljudje skoraj nimajo nobenega srca več za uboge živa-
li.	Kirma v današnji draginji je navadno precej pičla, toda vozovi so naloženi, da se šibijo osi. Posebno razni vozniki premoga tekmujejo med seboj, kdo bi kar celi vagon na enkrat zapeljal. Zato pa je v bližini kolodvora skoraj vsak dan opaziti kak voz, ki je obtičal. Voznik pa, mesto da bi zmanjšal breme, udriha po konjih z bičem in koli. Kakor slišimo, bo tudi policija posvetila tem pojavom vso pozornost in’ tako surovost primerno nagradila. Želeti bi bilo, da zopet oživi društvo za varstvo Živah, ki je svojčas zlasti v Mariboru bilo zelo delavno.
m Čudna predzgodovina aretacije orja-našev. Nočemo posegati v tok Sodne preiskave napram orjuhašem, katera utegne izkazati senzaoijonalni preokret, ki ga ne bodo veseli vsi oni, ki skušajo breme dogodka politično naložiti demokratski organizaciji v Mariboru. Pribijemo pa, da so se izvršile nekatere aretacije na .podlagi anonimnega pisma, katero Sedaj kurzira, da 'se ugotovi pisca. Nadaljne aretacije pa so bile izvršene na podlagi ovadbe v časopisih že omenjenega Gruma, ki je bil nedavno kot navadeH slepar aretiran v Ljubljani in o katerem je vsa javnost prepričana, da se je hotel Samo polakomnitl od »Straže«1 razpisane nagrade. To za vodstvo policije v Mariboru vsekakor zelo kompromitujočo dejstvo samo konstatiramo. Končno pa še omenimo, da je minister H. r. dr. Kukovec 2e pred dnevi v oddelku ministrstva pravde "v Ljubljani zahteval pojasnilo, zakaj se drži 14 oseb v preiskovalnem zaporu. G. dvorni svetnik Škerlj je izjavil, da je & temi kakor v yseh drugih slučajih
dal navodilo, preiskovalne zapore že iz ekonomičnih razlogov skrčiti na najnujnejšo potrebno mero. Toliko za enkrat javnosti v pojasnilo.
m Koze v Mariboru. Kakor smo včeraj na kratko poročali, so se pojavile v Mariboru črno koze. Z merodajne strani se nam poroča, da je to sedaj edini slučaj. Bolezen je prinesel k nam nek Dalmatinec (krošnjar), ki je prišel te dni iz Dalmacije. Hiša ob Dravi, v kateri stanuje skupno 28 krošnjarjev, je kontu-macirana in popolnoma izolirana, vsi krošnjarji pa so premeščeni v izolirne barake tukajšnje javne bolnice, tako, da je izključeno vsako razširjenje te zelo nalezljive bolezni. Opozarjamo občinstvo, naj se strogo drži izdanih naredb, da se bolezen že v kali zatre. Vsako event. o-bolenje naj se nemudoma javi oblastem.
m Olepševalno in tujskoprometno društvo za mesto Maribor živahno deluje, dasi ga ovirajo celo oni faktorji, ki bi ga morali najbolj podpirati. Na eni sainjih soj se je odbor konstituiral bledoče: predsednik Ivo šiška, podpredsednik Franc Gulda, tajnik Ivan Vrščaj, blagajnik Ivan Bohak, redni odborniki: dr. Fr. Hojnik, Armin Ellinger, Franjo Kamere, ga Rezika Švarcova in Ivan Hajny. Dalje so se konstituirali 4 odseki in sicer: gospodarski odsek (načelnik g. Ivo Šiška); odsek za tujski promet (načelnik g. dr. Hojnik), veselični odsek (načelnik
g.	Gulda), so že začeli delati; za javnost bo posebne važnosti delovanje odseka za tujski promet. Ta odsek namerava zbrati natančne podatke o vseh krajih v mariborski okolici ter jih potem objaviti v obliki priročnega, ilustriranega kažipota. Upamo, da so bo odseku posrečilo poživeti zanimanje za naše lepe kraje, zlasti za Maribor z okolico in Dravsko dolino.
— Olepševalno in’ tujskoprometno društvo namerava prirediti 'spomladi veliko veselico. Ker občina ne podpira dovolj njegovih stremljenj, je navezana Ha 'samopomoč. Menda je »hiperprodukcija« društev kriva, da Olepševalno in tujskoprometno društvo ne uživa v 'našem mestu tiste Vsestranske podpore, ki jo gotovo zasluži po svojih namenih iri po svojem delu. Redrie odborove 'seje 'se vrše vsak prvi delovni pondeljek v mesecu v pisarni g. dr. Hojnika na Aleksandrovi cesti, kjer je tudi sedež tujsko-prometue-ga odseka.
m Razstava gradbene loterije. Dokler Loterijski pododbor ne odloči drugega mesta, je razstava dobitkov gradbene loterije občinstvu brezplačno na vpogled v društveni pisarni (Mar-Stan) Rotovški trg 1.
m Seja Loterijskega pododbora se vrši v četrtek dne 8. marca ob 20. uri v društvenem prostoru. Z ozirom, na važnost dnevnega reda, je udeležba vseli gg-odbornikov potrebna.
m Mestno kopališče. Parna kopelj se jutri dne 8 marca zopet odpre in ostane odprta kakor navadno, ob četrtkih in sobotah za moške, ob petkih pa za žsnske. Kadna kopelj je vse omenjene dni vsem strankam dostopna-
m Pozor pred italijanskimi lirami! Kakor smo že poročali, je bil pred par dnevi prijet v Celju nek Beranič Anton, ki je razpečaval ponarejene 1000 Lirske bankovce. Taki ponarejerici so v prometu tudi po Mariboru in okolici. Preiskava je ugotovila, da je Beranič imel svoje pomagače tudi v Mariboru iri celo v Splitu, kjer so jih več zaprli. Bankovci so zelo dobro ponarejeui iri jih mora le strokovnjak razločiti od pravih. Opozarjamo torej občinstvo, naj nikar ne Sprejema italijanskih lir, da ne bo trpelo občutne izgube, vrhtega pa še pota na sodišče.
m Policijska kronika. Ljudskošolski učenec Vilbald Kolar je v pondeljek vsled lastne neprevidnosti prišel pod dirkalni voz in’ zadobil več lažjih poškodb na glavi in rokah. — Odrasle sta hotela posnemati pekovski vajcnec En-gelbert Jus in nek 11 letni Klančnik. Pred gostilno Kolo sta Se pretepata in 1 juti boj je končal S krva/irti nosom’ — Neka Franca N. je bila Usiužbec?? kot služkinja pri nekem trgovcu. Priliko je izrabila v to, da jo pokradla sv^ji Služhoda-jalki raznj obliei iri perilo v vrednosti •3 000 Diri. — Kadi ra^urnjarija je bilo kaznovanih vel žj znanih' razgrajačev.
— Huda pijanka je neka Mezgec Antonija. V njeriftn Sp.omstva: je vedno ge. neka druga ženska, k* p* ima vsakokrat, kc. pride poliv ja »prirej«. Ce jo B.cčejo autirati, §e sna 'ja tla iffi bije kiog gebe
^ lokami in fiog-iTfi-. Umiri fes Te, lo je
svojem obiJHjriem »kvartirju« Pri’ sGrafu«.
m Najlepše romane iri druge raznovrstne knjige iz svetovnega slovstva vi vseh jezikih izposojuje proti neznatni izposojnini »Ljudska knjižnica« v Narodi nem domu. Knjižnica kupi takoj po izida vsako novo slovensko knjigo.
m Prošnja usmiljenim srcem! 77-letua starka, ki dobiva od mestne občine me* sečno le 60 kron podpore, in leži že M mesecev bolna v postelji, prosi usmili' na srca za podporo, bodisi v živilih denarju. Starka je popolnoma oneffl5’^a iri brez vseh sredstev. Naslov v naš*1®’ uredništvu, kjer še sprejemajo tudi ds* rovi.
Objave.
§ I. Mariborski Bioskop predvaja V četrtek, petek, soboto in nedeljo I. del izborne pustolovne drame Hiljene sva* ta z znamenitimi igralci Nemčije v glav,*1 nih vlogah. Opozarjamo, da je bil ta ve* likansld film v dveh delih snimljen v delih naše Dalmacije in se posebno izka* zuje s krasnimi slikami in zanimivimi dogodljaji, ter običaji naših Dalmatincev. Režija in slike kakor igra in vsebina sQ prvovrstne.	s
Porotno sodišče
Maribor, 6. marca, j
Radi umora obtožen! graničar« , ^
V	Št. Janžu pri Marenbergu jo Živ®** na »Šreinerjevi hubi« neka Liza To®3'" žič, delavka, s svojo 26-letno hčerko M3* rijo Tomažičevo. V okolici nista bili dobrem glasu. Liza Tomažičeva je Pre“ leti umorila svojega moža, hči Marija P^jj je na glasu kot zelo lahkoživo dekle. ® njej je zahajal 26-letni graničar Simeori, Britviri, ki je bil uslužben! pri obrnejo* straži. Z njim je imela Marija Ijubava^ razmerje. Za dekle pa se je zanimal tudi. vdoveo in’ posestnik Jurij Germut, ka^ rega pa tudi ni odbijala ter se jo tud njemu udajala. Pred več meseci jo Brij*/ vin bil nastanjen pri Germutu. Ko Germutu nekega dne izginilo 1200 DiQ>: je osumil tatvine graničarja Britvic8*; Tega mu pa Britviri ni pozabil iri j3 skl®4 nil, da se maščuje. Svoj nameri je pove4 dal tudi Mariji Tomažičevi, ki je biW takoj za to. To tem’ bolj, ker je bila < drugem stanju in’ je hotela zvaliti očetovstvo na Germuta, ki ima posestvo. Zvečer dne 18. julija t. 1. je prišel mut k Tomažičevim. Ne dolgo za njiiu j® prišel na obisk k Tomažičevim' tudi c0® Franc Jarc. Vsi štirje so bili v sobi Marije, ki je bila* že v postelji. Krog pol ure sta počila v bližini dva strela. Kmflh* ria to je nastalo Sa hodniku ropotanj Nekdo je klical »mati, mati«. Liza T žičeva je šla ven, na kar je ropot utihnil1 Čez par minut se je vrnila ter rekla, d* je nekdo prosil za mleko.
Kmalu ria to se je Germut poslovil ^ odšel. 2 n jim je hotel oditi tudi toda mati in hčerka sta mu prigovarjaj1’ naj še ostane. In res je ostal. Čez časa spet nekdo zaropota na oknu, P* katerem je sedela Marijeta. Šla je v, ter se kmalu vrnila rekoč, da je vidci* riekaj črnega leteti krog hiše. Ob U- nr* je odšel tudi Jarc.
Ko drugo jutro Germuta ni bilo mov in je njegov pes nemirno letal .. hiše v gozd in nazaj, so domačini za;c^ sumiti da se mu je kaj pripetilo. Sl1 ^ ga iskat iri kmalu so našli mrtve?8 ^ cesti v grmovju, kakih 2000 korakov ^ Šreirierjeve pristave. Poznalo se 3e’ r-je nekdo že mrtvega zavlekel v Srn1^V'^ Sum je takoj padel na graničarja^’’1 -vina. Pri zaslišanju je priznal, da j® ustrelil Germuta, ker ga je ta ovadil r di tatvine. Soobtoženki zanikata vs«- ^ krivdo. Liza Tomažičeva trdi. da ni vedela za razmerje svoje hčerke-pa sta obe vedeli za Britvinov na,ll!' ’• potrjuje dejstvo, da sta takoj r1rU“'3^ dne nagovarjali Jarca, riaj nikomur pove, da je bil prejšnji A*ečer pri ti3l ‘*
Britvin' je svoje prvotno pozneje Spremenil in Se zagovarjal s ' lobranom, češ, da je bil od Germuta _ paderi. Soobtoženki tudi tajita vs^., krivdo. Ker je pri zaslišanju pri«’ .ir1^ pri zadnji porotni razpravi, ki se je , šila meseca decembra 1922, do nasp^0gj iri nejasnosti, se je razprava ria Pre
Maribor; s. marca 1323.
irasmr«' wtsteW5^rr Tasr.r
M r
zagovornikom m Svrho novih poizvedb preložila.
jPri današnji razpravi So vsi vztrajali Pri svojem zagovoru, ki pa je bil deloma ovržen. Na podlagi krivdorcka porotnikov so bili obsojeni Simeon Britvin Pa smrt na vešalih, Liza m Marija Tomažičeva pa vsaka ha 1 leto težke ječe,
Maribor, 7. marca,
'	V pretepu izbil oko.
Dne 8. septembra je popivalo v gostilni Leopolda Vidoviča v Dolskem vrhu več antov, med njimi tudi današnja obto-®nca, 28-Ietni posestniški sin Franc Me-, ° in 201etni posestniški sin Štefan Ko-J*8®* Zaradi neke malenkosti je nastal ed fanti prepir, ki se jo nadaljeval na J*‘ Pred gostilno. Ko so se začeli fantje , ve® seboj pretepati, je gostilničarjeva ^rka klicala svojega očeta na pomoč, j® Prihitel z bikovko in udaril naj-' *®J Ivana Kranjca, nato pa Franca Mo-' f* Tega je udarec tako razjaril, da je J*nt®val od Štefana Kozine nož. Ta je r11^! nož že pripravljen in mu ga je ta-izročil. Z nožem v roki se je zakadil esko proti krčmarju Vidoviču in' ga Unil v levo oko, ki mu je takoj izteklo, “feško se zagovarja, da ni mislil »tako ®do«, Štefan Kozine, je obtožen sikriv-®» ker je pripravil nož. Sodba se glasi e’ ker je pripravil nož. — Porotniki so vprašanje na silobran zanikali, potrdili p® soglasno vprašanje na uboj, vsled če-*?r je bil obsojen Meško na 18 mesecev,
Ko
2ina pa jia 12 mesecev, težke ječe.
Lastnega očeta umoril,
j Deta 1321 sc jt poročil Kmetski sin Van Hauli v Seloveu z 2u takrat zlogla-Ivano Heimkovo. Zakon ni bil src-n. Ker oče sinu hi hotel izročiti posost--a’ 3® bil radi tega prepir v hiši In star-^k je moril večkrat celo pobegniti k soldom. Dno 31. Jan. pa so našli stalna Haulija na skednju ebošoneja SpJe-
Sno
se je mislilo, da sc je radi dmž’nskih
®*mer sam obesil, šele čez pid Ima. ko a sin in 'snaha posestvo prodala iu se p*®selila drugam je ž>*rtn cbifcftcga izpovedala, da Sta ga ta dva zadavila. Dan Pr®d tem dogodkom ji je snaha pravila, Jko,se mora eiov-ka zadaviti, iia ni nebnega sledu. Zvečer so vsi skupaj ve-^orjali, nato pa šli spat. Mati je ležala kuhinji, ki jo je snaha zaklenila, oče P® v sosedni sobi. Krog 23. ure je fctar-® slišala nek ropot, nakar sta se dva P^tranila iz hiše in vrnila še le čez pol a^e. Ona ni mogla ven', ker jo bila kuhi-3® zaklenjena. Sumila pa je takoj, kaj
6	3® zgodilo. Orožnikom sd iz Strahu ni Pala ničesar izdati boječ Se, da bi se .1 njej tako zgodilo. Obtoženca zanika-^snko krivdo in skušata zvalili krivdo 8 “eno umorjenega, češ, da ga je ona u-°rila. Priče izpovedo, da sta si obto-®uca večkrat v prepiru predbaeivala drugemu umor očeta, kakor: če ho-jo (svojo ženo) spravi pod ključ« w.ona "jeniu, da pojde ravno tako v luk-3°, kot ona in slične besedo, iz katerih e ^a sklepati, da Sta oba izvršila zločin, U .r sa slika mati. V s vrb o zaslišanja °Vlh prič je bila razprava preložena.
Celje, 6. marca.
Strašna posurovelošt.
r ^ne 19- riov. je v Pamečah pri Slov. tl p0.11 Nastal prepir in pretep med fafl-'.	teni je 821etni Ivan Subadolčan
Suh	? hrbet zabodel Franca Blatnika,
sn-	^an 3*e bil danes radi uboja ob-
na * težke ječe.
2»lethi čevljar Alojz Zorčič iz Boje-vja m Pigecah je 28. jan', t. 1. v Vitni v 'v Prepiru, ki je nastal med fanti, z 5ix bodalom zabodel Josipa Kova-®< Obsojen je na 5 let težke ječe.
s Gospodarstvo.
*k®J v pojasnilo prekmurskemu dopisniku »Slov. Naroda«.
je Prekniurski dopisnik »Slov. Naroda« ru ,aPisal v nedeljski štev. med drugim
e®e: »Živino bi trebalo osvežiti z do-
n°Vc krvi in velika škoda je, da ar,„ °rejo nekateri veleposestniki vslcd
.CT* refn^ro«	______________i-it _____
;r*f°rme početi na svoji zemlji z mn-Hiu Jkorejo, ki bi donašala prekmurske z vinorejcu hei zmerno korist, gotovo
ha v ,1,	3cu neizmerno korist, gotovo
u ve^^° kot kmetijska šola v Ra-ej^ji 1 z® katero delajo nekateri *pri-
*	S veliko .vpojno, clasi je jasno, kot
beli dan, da bi morali loviti za njo učence po vsej Jugoslaviji, ako bi ne hoteli, da bi bila prazna. Kot dokaz za to nam služi lahko mariborska kmetijska šola, dasi pozna nekdanja Štajerska vse drugačna kmetska posestva kot pa Prekmurje.«
Čudno, da ni če pridejai- »Ker So madžarski grajščinski biki največje važnosti za ves napredek Prekmurja, je najbolj na mestu, da se takoj ukinejo vse ljudske šole, ker je silno škoda časa iti energije, katero izgublja mladina v šoli, ki bi mogla mnogo več koristiti narodu, ako bi raje ta čas pasla po grajščinskih pašnikih le madžarsko grajščinske bike.«
Najbrže bo dopisnika, ki je skoro gotovo tudi »prišlec« in morda colo strokovnjak, znana narodno-gospodarska resnica, da z razdelitvijo veleposestev sicer res pado množina poljskih pridelkov za izvoz, visoko sc pa dvigne število živine, kar je narodno-gosp. rnrtogo višje vrednosti, ker spada živinoreja k intenzivnejšemu gospodarstvu itf daje obstanek večjemu številu gospodarsko samostojnih jednot. Tudi mu bo znano, da niso do sedaj in tudi ne bodo v bodoče ^rajščinski biki dvignili živinoreje pri .droinakit v okolici, marveč, da so je nahajala ravno okrog grajščin vedno najrevnejša živina. Žalostna je ta trditev za inteligenta, da so ti biki večje važnosti za procvit poljedelstva v Prekmurju kot pa kmetijska šola v Rakičanah, za katero je bilo toliko truda in se še ni ustanovila edinole radi premajhne temeljitosti in energije pri izvedbi agrarne reforme. Tudi niso Prekmurci proti ustanovitvi šole, marveč najbrže tudi le nekateri »prišleci«. V Prekmurju ni industrije, temveč *koro samo kmetijstvo in zato Spada tu sem’ pred vsem' drugim v prvi vrsti kmetijsko šolstvo, ker je strokovno znanje najnižje in ni se bati, da bi se ne dobilo kmetskih fantov, treba bo pa, vsled večje revščine iu kot ob vsakem početku. dajati podpore, in ravno tu bi bil najbolj na mostu srbski sistem; da pride iz vsake občine na državne stroške nekaj najboljših fantov v šolo. Je pa naravnost precej hudobije potrebno, da se mora raditega poseči še po ostalem kmetijskem šolstvu z grdo lažjo, da mora tudi mariborska šola iskati učence po celi Jugoslaviji, ker je občo znano, da je treba vsako leto vsled pomanjkanja prostorov odkloniti večje število prosilcev. Tudi ni reS. da bi bil naš prekmurski del naroda tako nezanesljiv, podkupljiv in pokvarjen, da bi se moglo pri njom delati edino le z vinom in klobasami ter. da bi niti 10% ljudstva ne bilo z nami, če pa stopajo sedaj v ospredje samo taki degenerirani elementi, je krivda na naši strani in oniii strankah, ki te slabe lastnosti navadno vseh slabše Situiranih izkoriščajo v strankarske namene. Tu biki ničesar ne zmorejo, marveč največ more ravno kmetijsko šolstvo, ki bo vzbujalo in utrdilo samozavest ter odpravila ono tolikokrat povdarjano klcčepla-stvo pred grajšČakoni; S pridobitvijo vsaj nekoliko več zemlje potom agrarne reforme be bo pa pripomoglo k večji osamosvojitvi posameznika ter s tem tudi še k utrditvi karakterja. Za časa tlačanstva je bilo tudi pri nas dovolj tacih Siromakov brez lastne energije, in brez števila jih najdemo tudi šo sedaj med koloni v Italiji, da, dosti tudi v Prekmurju, ki trdijo, da jo bolje zanje, ako jim gospodar daje zemljo v ttajem, jih Vodi in' skrbi zanje, irt vendar menda ne bo dopisnik trdil, da je to Samoodločba sodobnega slobodnega človeka.
V interesu tako potrebne kmetijske šok v Prekmurju, pa tudi da Se ne blati lo v resnici dobro prekmursko ljudstvo, k’ je del nas samih, naj bi jSIov. Nared« takih člankov ne priobči ter rujp žigosal o/to stranko ali bolje rečsifo one naše peterice, ki so huje od Turka, in ki zlorabljajo slabo gmotno stanje prekmurskega ljudstva v svoje strankarske namene. m to pa zabavljajo čroz heznačajnost tega ljudstva.
Občni zbor krajevnega vinarskega društva za Maribor in okolico.
V nedeljo, dne 18. marca tl. ob 9. uri 30 minut predpoldne bo imelo »Krajevno virfarsko društvo za Maribor irt okolico« v dvorani gostilne Halbvvidl svoj prvi rodni občpi zbor, katerega dnevni red obsega:
1.	Poročilo a) predsednika; b) tajnika; ej blagajnika;	—v.	-	-<'■	v
2. Pregled računov, in' odnosno poročilo;
3. Abšolutorij izvrševalnemu in JUad-zorovalncmu odbom;
4. Volitev novega izvrševalnega odbora: volitev tročlanskega nadzorovalnega odbora;
5. Volitev 2 delegatov za konsrtituira-joe občni zbor pokrajinske zveze vinogradnikov za Slovenijo;	j(
6. Proračun za leto 1923;
7. Slučajnosti.	-•vrp*
Ako ob določenem času fie bi bilo prisotno oz. zastopano zadostno število članov, bo odrejen eno uro pozneje drug občni zbor, ki sklopa veljavno ne glede na število navzočih članov.
Vabijo Se vsi člani in članice, da sc tega občnega zbora z ozirom na aktualnost polnoštevilno udeleže.
Zaupniki, katerim je bilo poverjeno nabiranje člnnov v minulem letu, se naprošajo, da prinesejo s seboj ali pa pošljejo po zastopnikih sezname medtem pridobljenih elanov. Iz teh Seznamov bodi razvidno: Ime irt priimek člana, njega bivališče z zadnjo pošto ter svota plačane članatino. — Na občnem' zboru se bo tudi prevzemalo stare že izpolnjene bloke za pobiranje članarine ter izdaja-
lo	nove; nabrano, a še neoddano članarino bo sprejemal društveni blagajnik.
Spričo vinske krize, v kateri se nahajamo irt v času, ko vlada, mestni in občinski zastopi nalagajo vedno višje davke in doklade na vino in se na ta načini vinske cene tiščijo k tlom, ko od dneva do dneva pada konzuiu vina, ko hi nobenega izvoza, bodi resen opomin vsem vinogradnikom', da Se zavejo še pravočasno važnosti velike in močne, celo državo dosegajoče organizacije, ki bo edino v stanu preprečiti nadnliije izrnoz-gavanje vinskih producentov ter doseči pri Vladi primerno oporo naših Stremljenj iu garancijo za nodaljni obstoj in razvoj našega danes ogroženega vinogradništva. Vabljeni so zato ponovno vfti vinogradniki in drugi zanimancl, da vstopijo v naš krog; čim več nas bo, tem prej in tem' več bomo dosegli. — Članarina znaša do nadaljiiega 10 Din. tudi za tekoče leto. — Odbor.
-D-
g Na svinjski sejem v Maribora dne
2. marca, Se je pripeljalo 67 Svinj irt 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari kom. K 1000—1100, 3—4 mesece stari K 1600—1800, 4—6 nmsfccev Stari 2500—2800, 8—10 mesecev Vita/i’ kom. 4000—4500. Polpitane 1 kg žive teže 90 K. Razprodalo se je vse, kupcev je bilo Več kot blaga.
g Dobava opreme za razne delavnice. Pri Odelenju za mornarico v Zemunu Se bo vršila dne 17. marca tl. druga ofer-talna licitacija glede dobave opreme za motorrto-mehanično delavnico, za mizarsko delavnico in za kovačnico. Predmetni oglas je v pisarni trgovske itf obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Dobava čevljev. V pisarni uprave Zavoda za izrndu vojne odečc 1 v Beogradu (Donji Grad) se bo vršila dne 18. marca tl. ob 11. uri dopoludne ofertalna licitacija glede dobave 25.000 parov vojaških čevljev. Predmetni oglas je v pisarni trgovske In' obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom ha vpogled.
do 90, golob —’—, zajec domač (majhsn) Kk—>
znjec domač (večji) 20'—.
6. Divjačina: Zajec komad —•—, a*n# kg •
7. Ribe: Karpi ——, belice —, Ščuka —•—, žabe (komad) —•—, raki (komad) —•—»
8. Mlečni izdelki: mleko (liter) 450 do 6, surovo maslo (kg) 50'—, smetane 15 do 16, čajno maslo —•—, maslo —‘—, sir ementalski 120-—, polementalski 60—60, tr»-pistni 30—36, groycrski 40*—, tilsitski 40--^ parmezan 100-—. sirček (komad) 8—9, jajca komad) P60—1‘75.
9. Pijača: Vino novo 7—9, vino staro 12—14, pivo 6-50, stekL piva 2-76, žganje 20-25.
10. Kruh: Bel (kg) 7*60, črn 6*60, ržen —, žemlja (6*6 dkg) komad 0*76, mlečni1 krnb —*—.
11. Sadje: Jabolka I 6*—, II 4r~, sliva srahe 5—7, marelice —*—, breskve —, kostanj surovi —•—, kostanj pečeni —’—, hruSke I —, II —•—, limone (komad) 0*75—3"26, oranže 1—3’—. rožiče 7-—, fig9’—, dateljni , mandeljni 55,—, orehi 5’50. orehi lužčeni 32’—.
12. Sp ecerij sko blago: Kava I 801—
II	45*—, kava pražena I 80’—, II 40—55, riž 9—14, sol 4'—, poper cel 30—40, pop« rolet
paprika 40—50, testenine 18—15, sladkor v prahu 24’—, sladkor v kristalu 22’—, sladkor v kockah 84’—, kvas 20’—, Škrob pSeničen 15’—, rižev 24*—, kis navadni (liter) 2’—, vinaki 8*—, olje namiznog 32*50, bučno 34—35, Spint denat, 14’—, milo 19—02.
13. Žito- PSenica 4’50, rž 4’—, ječmen 4’—, oves 3’50, koruza 4*—, proso 4*—, ajda 3*50, fižol navadni 4—5, fižol rajčnl—, g rab -•—, leča 12-—.
14. M1 e v s k i izdelki: Pšenična raok& O 8’—, 1 7*80, 4 6*75, 6 6*25, kaSa 7*50, je-iprenj 6-50, otrobi 2’75, koruzna moka 4'75, koruzni zdrob 5’50— 7’—, pSenični zdrob 8*50, ječmenova moka —*—, ajdova moka 1 9’—, 2 8’—, ajdova kaSa (liter) 7-8, ržena kava 10-tS,' cikorija 21*—.
15. Krma: Seno sladko 212— 259, sen# kislo —, otava —% detelja —’—, ovsen« slama 150—175*—, pSenična slama — ržena slama —•*— (za 100 kg).	,
16. Kurivo: Drva trda ITf*—, raebk« 120’— (za m’), premog, trboveljski 40*60, ve« lenjski 26*50 (za 100 kg), oglje 2*—, koks 1*40 (za kg), liter petrolej 7’—. liter beneina 95'—, kg karbida 5*50, kg sveč 17’—.
17. Zelenjava in pudzcmljt«.« salata glavnata (kg) —*—, struenatn —*—, sodi« vija kom. —, zelje pozno (kg) —, karfijol# (komad) 7—10, špargeljni Šopek—, kupček špinače —’—, kumare komad —'—, jedflns buče komad — *— grah luSčen (liter) —fižol stročju kupček —, peteršil Šopek 045, zelen) Šopek 0*25, čebule 4—7, česen 10*—, pora (komad 0*50, korenje vrtno 0*25, korenja navadna 0*25y zelenjava za kuho (Šopek) —*26, rdeča poza (komad) 0 60, repa 0*25, koleraba podzemljie# (komad) 0*60, krompir zgodnji (kilogr.) —*—j krompir pozni (kg) 1*76-2*—, hren 5V—, zolj# kislo 4*50, repa kisla 2*—,
Tržne cene v Mariboru
dne 1. marca 1923. (Gene v dinarjih).
1.	Meso: Govedina I—III 17—14, sveži jezik 16*—, vampi 7*—, pljuča 6*—, ledvico 15*—, gobec —, možgani 16*—, parklji 6*—, vime 12—18, loj 6—14. - Teletina I—II 19—17. ietra 17*—, pljuča 17*—. ledvice —*—. — Svlnjetina praS:čje meso 80—32. salo 40*—, črevna mast 30*—, pljuča 16*—, jetra 16*—, ledvice 30*—, glava 20*—, noge 10*—, slanina sveža 35—37. papricirana 40*—, prekajena 40.—, mast 38 do 40*—, prekaieno meso 37-40, prekajene noge 12 —, prekajen jezik 40'—, prekajena glava JO:—, araerik. mast —*—. — Drobnica: Koštrnnovo meso —*—, jagnetina —*—, kozje meso —, kozlički —*—.
9.	Klobase: krakovske 45*—, debrecinske ‘27*—, brunSviSke 21*—, pariške ‘2ž*—, posebne 22*—, safalade 22’—, hrenovke 25*—, kranjske sveže 40*—, prekajene 5 —, meseni sir 20 —, poljske salame 35*—, pretisnjene klobase 90—.
3. Konjsko meso: I 9*—. II 8'—.
4. Kože: konjske, komad 175*—, gove e
15,—, telečje 17*50, svinjske 11.25, usnje gornje 105—160, podplati 140*—.
5. Perutnina: Piščanec majhen ,
večji —*—, kokoS 50—60, raca —, gos SO
Iz življenja in sveta.
Karneval v Južni Albaniji.
Kakor na vsem jugu, tako so se fcudl V Albaniji kljub dolgoletni turški nad* vladi ohranili karnevalski običaji, čeprav* le v mnogo neznatnejši meri kakor naf
primer v sosednji Grčiji ali ,v( Italiji/ kjeZ zadnji teden y pustu nori vse, staro Irt mlado, kjer praznuje princ Karneval svoje orgije prav povsod: v gledališčih, v kinematografih, ,v. gostilnah, kavarnah in drugih zabaviščih, kakor tudi na uIR c ah in trgih. V južni Alban iji sc opažal predpustno razpoloženje komaj zadnja dneve pred pustom ter se izTaža M raz*« nili zabavah, ki skromnemu Albancu na« domeščajo vse velikanske prireditve drugih deželah. Sobota m nedelja — sa** mo ta dva dneva pred štiridesetdanskint postom po grškem koledarju, veljata al južni Albaniji pravzaprav, za predpust, j
V	Argirokastri, središču južne Alba1* nitje je prebivalstvo po dveh tretinali mohamedansko, predpustne šale zbija tu Id nekaj mladeničev, ki hodijo v soboto vM družbi ciganske godbe maskirani pol mestu, plešoč po večjih trgih in cesiatJ svoje stare narodne plese. Glavno ulogo igra med njimi v najstrahotnejši podobi! predstavljeni vrag, ki j£ obenem! tudi vo« ditelj plesa. Na glavi nosi črno lakiran, stolpu podoben nestvor, ki je obdan z dvema vrstama bodic; njegova obrazna maska je podobna rilcu divjega prašiča s kratkimi topimi rogovi in ven visečim jezikom. Izmed ostalih šem je polovica
$f«ni Sli ■■ ■ ...
•vKreroc«	mst»t.
Maribor; 8. marci 1923.
oblečena .v pisane ženske obleke z Iasu-liami na glavi in raznimi drugimi pe-strobojnimi okraski, druga polovica pa izgloda kalkor kaka divja banditska ban-da, oborožena do zob z dolgimi puškami, samokresi in zarjavelimi turškimi meči. Godba sestoji iz dveh kitar, vijo-j [line in klarineta ter se izgublja v ‘monotonih melodijah, ki sestojajo iz neprestanega ponavljana enega samega takta. Plesi so vsi podobni srbskemu kolu, samo da so bolj divji iti brez pravega ritma. V divjanju in skakanju sc odlikuje posebno prvi, v vragove zunanjost odeti plesalec. Pri enem teh plesov se uporablja tudi dolga palica, na kateri je zgoraj pritrjena okrogla plošča, okrašena s pestrimi trakovi. Fantje in »dekleta« drže pri plesu za trakove ter se vrte sem in tja, dokler niso popolnoma zapleteni Zaključek .vsakega plesa tvori pobiranje drobiža in cigaret pri gledalcih. Opoldan gredo maskirana z godbo na čelu k popu ter mu nesejo v dar y pisani, prt zavito jagnje.
. Podobno, vendar pa mnogo bolj ži-itvahno, se odigrava zadnji dan pusta v ‘okoliških vaseh. Posebna zabava v Der-vičjanu, selu oddaljenem komaj dober kilometer od Argirokastre, privabi v van staro in mlado iz bližnje in včasih tudi bolj oddaljene okolice. Že takoj po poldnevu pozove ciganska godba na ples, katerega igrajo ločeno fantje in dekleta.
Hudič je tu opasan z medvedjo kožo, roke pa ima pokrite z ovčjo kožo ter vodi na rožljajočo verigo priklenjeno v belo rjuho odeto šemo, ki ima ptičjemu klunu podobno masko, v roki pa dolgo sulico. Kaj predstavlja ta prizor, tega niti domačimi ne vejo. To je stara tradicija, izvirajoča iz davnih sivih časov prostosti. Med tem, ko se fantje in dekleta zabavajo s plesom, brije hudič norce z gledalci, posebno pa z otroci, ki beže pred njim kričoč in cvileč na vse grlo. Na drugem prostoru v vasi se vrši zabava mladih žen, oblečenih v pisana praznična oblačila. Njihove lase krasi zlat kinč, preko prs pa jim vise bogati nizi starih zlatnikov. Povrh belih platnenih spodnjih oblek nosijo baTŽunaste oprsnike ter pestre svilnate predpasnike. Tudi one plešejo, toda Je po taktu pesmi, katero si pojo same. Njihov ples je še bolj monoton in dolgočasen kakor oni mladeničev. Celo uro ponavljajo neprestano isto pesem in iste korake, dokler se jim naposled ne pridružijo moški, da skupno ž njimi zaplešejo malo živahnejše kolo. Vendar pa ostanejo ženske vedno skupaj in moški ravno tako, le dve starejši ženski tvorita zvezo med oberni.
Ti plesi končajo komaj pozno v mraku, ko zaide solnce za Soptom, osvetljujoč s svojimi zlatimi žarki samo še snežne gorske velikane na drugi strani doline.
EksperSeija na Novo Gvinejo.
i	Malo pred Svetovno vojno je izdelali | nek nemški oficir in' športnik načrt, pre-,
■	iskati s pomočjo vodljivega zrakoplova j še malo poznano in nedostopno notra-j njost največjega otoka na Svetu, Nove , Gvineje. Splošno pa je takrat prevlado-; valo mnenje, da zrakoplovsivo še ni do-
i	spelo tako daleč, da bi se zamogla pod-
i	vzeti zrakoplovna ekspedicija preko go-stih tropičnih pragozdov. Kako pravilno j j je bilo to mnenje, se je izkazalo v že; pred vojno podvzeti nemši sepiški eks- j pediciji, ki je ugotovila na obeh straneh! veletoka Sepika velikanske travnikom po dobpe ravnine, ki pa so bile v resnici samo s plavajočimi rastlinami pokrite naplavine. Zrakoplov, ki bi pristal na taki naplavini, bi se ne mogel izogniti strašni j katastrofi. Kakor pofoča isedaj dr. W. Gerbing v »Illustrierte Zeitung«, se je sedaj porodila misel take ekspedicije v Avstraliji. Priprave in ekspedicijo samo bo financiral nek bogataš iz Sydneya, posluževala pa se bo pri raziskovanju, dveh hidroplanov. Izhodna točka ekspe- j dicije bo izliv veletoka Fly. FIy je mo-; gočen veletok na Novi Gvineji, katerega j so v dolžini 1000 kilometrov že poprej prevozili z malimi ladijami. Veletok je' dovolj globok in širok, da bo lahko nu-; dil bazo za pristajanje in dviganje vod-, nih zrakoplov. Ce bo ta novodobna eks-{ pedicija dosegla več nspehov kakor 'so
jih dosegle dosedanje, to je seveda odprto vprašanje. Mnogo obsežnejša in bolje opremljena in zasnovana je neka druga tudi avstralska ekspedicija na Novi Gvineji, ki je na delu že od jeseni. Ta ekspedicija sestoja iz 22 učenjakov, geografov (zemljepiscev), geologov (zemlje-šlovcev), etnologov (narodoslovcev) id zoologov (živaloslovcev) in skuša prehoditi Novo Gvinejo s severa bivše nemške kolonije (Dežela cesarja Viljema), nekako ob 142 stopinji zemljepisne dolžine, proti jngu, torej na onem' mestu, kjetf je Nova Gvineja najširša. Ozemlje, ki-1 tero so si izbrali za potovanje ti učenj*' ki, so do izvira veletoka Sepika preiskah pred vojno tudi že nemški učenjaki1 Južno od omenjenega veletoka pa se ns< hajajo še velikanske pokrajine, ki So de' loma zelo gorato in imajo vrhove, ki segajo do 3600 m in1 katerih še ni prehodil noben belokožec. Prvi cilj avstralski, družbe je nekdaj nemško Bliicherberg imenovana gora, ki je bila mejnica nemškega in angleškega dela Nove Gvineje* Od tu bo ekspedicija skušala dospeti dd reke Strick, ki je pritok veletoka Fly ten nadaljevati po vodni poti svoje prodiranje v pradomovino črnih Papuancev, k1 so dandanes še najbolj divji ljudje na svetu in se še vedno radi hranijo s človeškim mesom. Da potovanje po Nov* Gvineji ni lahko itf brez nevarnosti, J* jasno.
T RIPLE S ECI
Mala oznanila.
©prejme c« trgovski vajenec
ix dobre hifie in dobrimi spri-Sevali pri tvrdki I. Kovač, Frankopanova nliea tv. 474
Kmetovalci, kateri želijo, da se napravi na njihovem posestvu bre< plačno gnojenje z umetnimi gnojili v svrho preizkušnje. naj javijo svoj naslov tvrdki Toneje & Rozman, Maribor, Aleksandrova cesta it. 35.	473 3—1
Frak-ebleka, skoraj nova. na
rroiiaj. Zrinjskega trg St. 5 ndstr,, desno.	472
Kitarski mojster, samski išče večji lokal za delavnico
v bližini Maribora. Delavnico ai uredi sam. Ponudbe pod „Lokal* na upravo lista. 470
Dobro mleko se dobi vsak dan od 8. ure naprej v mlekarni Ivana Golob, Slovenska ulica 16j	475
Zamenjam svoje stanovanje s tremi sobami (v vili) proti stanovanju 2 dvema sobama. Naslov pove uprava lista.	476 3—1
Samostojna gospodifna iš?e prazno sobo. Ponudbe pod ^Lastno pohištvo1* na upravo * »Tabora14.	468
Perilo po najugodnejši ceni prodaja samo B. Veselinovič in drug. Maribor, Gosposka ul. 26.	458	15-3
| URE, žepne in stenske, po-S pravlja naj-olidne.ie tvrdka R. j Bizjak, urar, Gosposka ul j št. 16, Maribor. 433 15 5
Hlgljenlčna brivnica se vsem priporoča. Prvovrstna postrežba. Vjekoslav Gjurin, Juriičeva nlica 0.	1850
Pomožnega delavca
zdravega, mlajšo moč, sprejme takoj	*
Mariborska tiskarna d. d.
■sasu anai
Manufakturna trgovina
FRANJO MAJER, MARIBOR
Glavni trg štev. 9
Zaloga raznovrstnega češkega sukna, ševijota in kam-gama za moške in ženske obleke, platna, perila, nogavic, sešitih odej, pirotskih preprog itd. 6592
Medic, Rakove & Zanki
d. z o; z.
Centrala Ljubljana Podružnica: Maribor, Gosposka ul. 23
Tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov.
Emajlni laki, pravi flrnež. Barve za pode, barve
zn obleke, vse vrste barv, suhe in oljnato, mavec (Uips), mastenec (Fcdervrelss), strojno olje, karbo-linej, steklarski in mizarski klej, plosknrski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi dragi v to stroko spndajočl predmeti.
V Maribora, dne 3. marca 192$
Razpis.
„MerakKlak za pode. -lak za pode.
Linoleum-
471
Ceniki se začasno ne razpošiljajo.
Prostovoljna javna dražba.
Dne 8. marca 1923 ob 9. uri predpoldan
se vrši v skladišču spedicijske tvrdke »JADRAN*, dr. z o. z., Meljska cesta št. 29, dražba raznega pohištva.
Tozadevna pojasnila daje pisarna tvrdke »JADRAN*, dr. z o. z., Meljska cesta t.	465 2—2
ReriZo,	2595	78-27
klobuke
dežne plašfe,
čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno modno In galanterijsko blago v veliki izbiri, najceneje pri
JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2
čilski soliter
; Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, [kostni in rudninski superfosfat ter modra galica in žveplo
vedno v zalogi pri
I. N. Šoštarič, Maribor [Tonejo & Rozman, Maribor
Aleksandrova cesta štev. 13. 0577 i	Aleksandrova cesta 35.
pa tudi najleple blano za obleke, kakor sukno, hlačevlna, volneno blago, pisvirua, cefir, šifon, platno, izgotovljena obleke, srajce, predpasniki, nogavice, robci, odeje itd. se dobi prvovrstno pri
Posojilnica v Mariboru razpisuje iz Dijaške ustanove Feliksa id Pavline Ferk osem ustanovnih mest in sicer po štiri *
za visokošoice po . . D 1.500 in za srednješolce po D 750
Pravico ustanove imajo:
a) v prvi vrsti zapustnikovi' oziroma njegove proge Pavline, roj. Menhart sorodniki slovenske na' rodnosti obojega spola in sicer dokler študirajo v Ma* riboni. Sorodniki morejo postati deležni te ustanov® ne le kot gimnazijci (oziroma vseučiteljiščniki), temveč tudi na drugih srednjih šolah, na kaki kmetijski šoli a® učiteljišču do konca študij ali naukov, bodisi trgovski® ali obrtnih:	*
b) v drugi vrsti so prosilo! člani rodbine Konrada MejavŠek iz Reke pri Hočah ter rodbine Jožefa Ju£ » Rušah pod enakimi pogoji kakor ad a);
c) v kolikor ni prosilcev sorodnikov, morejo stati deležni dijaki fn dijakinje slovenske narodnosti a3 mariborskih srednjih šolah in učiteljišču oziroma na vsf učilišču in sicer v prvi vrsti sinovi ubogih učiteljev itj nadarjeni sinovi kmečkih rodbin, prednost imajo dijaki pristojni v sodnem okraju Sv. Lenartskem v Slovenskih Goricah; če takih ni iz .vsega glavarstva mariborske#34 potem šele vsi drugl-
Dijaki in dijakinje, ki vživajo te štipendije, se tnb* rajo zavezati po možnosti vračati te podpore m trst3* novni fond te ustanove.
Prosilci naj vlože svoje prošnje za podelitev us®4 no ve do
21. marca 1923
pri Posojilnici v Mariboru. Narodni dom. Prošnje u®* rajo biti opremljene s spričevalom o dobrem šolsk®1" napredovanju in znanju slovenskega ali kakega drug«# slovanskega jezika, domovnico, ubožnim listom in & sorodnikih še z rodovnikom.
459 Za ravnateljstvo: Dr. Franjo Rosina I* p
Veletrgovina z železnino
Pinter & Lenard
Telefon »t. 282 MSlIbOr	**
Bnojivai nadev: Pinlen Maribor
▼ zalogi •• nahaja:
Traverze, cement, železo vseh vret, pločevine, Štedilniki, žica, žičniki, pntnpe, rafne cevi, kovanja za zgradbo in pohiStvo, kuhinjska po* soda vlita in pločevinasta, kovaško, ključev«: Carsko in mizarsko orodje, kose, brusni kam« ra vsi v železninsko stroko spadajoči predmeti. Blagajne vseh vrst, verige domače tovarne. Postrežba točna, ceno oolMnol 257
častnik ip izdajatelj: Koj&orcij »Tabor«. Odgosaml. uredaik- Rudolf" Ozim, «»_’ Tipka:	d.