Abstract Valvasor Library Krško, located near the library of the Capuchin Monastery Krško, proudly manages and introduces the heritage of the monastic library to young visitors as part of their library education. Th e proximity of the monastic library to the public one adds value to the bibliopedagogical and local studies of the latter. Th is way, the public library has the ability to acquire and pass on the knowledge in book history and old prints in its primary environment. Students are an important group of its visitors. Th e programme of library presentation is adapted to the age, time and interest of the group, encompassing the story of the library and its book treasures as well as the handling of old books. Such bibliopedagogical socializing presents not only added value to the formal education on history, literature, library and book education but also to (cultural) education in general. Being familiarised with the local cultural monument has great meaning for the awareness of local cultural identity. Th e primary purpose of the article is to present the course and the meaning of the bibliopedagogical hour as part of the local study activity in a genuine environment of the local cultural monument. Th e paper is supplemented by a review of picture books with related content as a suitable means of learning the basics of monastic libraries and book history. Keywords: monastic library, Capuchin Library Krško, bibliopedagogical activity, local studies, Valvasor Library Krško Ključne besede: samostanska knjižnica, Kapucinska knjižnica Krško, bibliopedagoška dejavnost, domoznanstvo, Valvasorjeva knjižnica Krško Izvleček Valvasorjeva knjižnica Krško, ki se nahaja v neposredni bližini knjižnice Kapucinskega samostana Krško, dediščino samostanske knjižnice s ponosom upravlja in predstavlja (mladim) obiskovalcem v okviru knjižnične vzgoje. Bližina samostanske knjižnice predstavlja dodano vrednost bibliopedagoški in domoznanski dejavnosti splošne knjižnice, saj omogoča knjižnično in knjižno vzgojo o zgodovini knjige in starih tiskih v primarnem okolju. Pomembno skupino obiskovalcev predstavlja šolajoča se mladina. Program predstavitve knjižnice je prilagojen starostni stopnji, času in interesu skupine ter obsega predstavitev zgodbe knjižnice in njenih knjižnih zakladov kakor tudi rokovanje s starimi knjigami. Takšno bibliopedagoško druženje predstavlja dopolnitev formalnega izobraževanja s področja zgodovine, književnosti, knjižne in knjižnične vzgoje, pa tudi (kulturne) vzgoje na splošno. Seznanjanje z lokalnim kulturnim spomenikom ima velik pomen tudi za ustvarjanje in utrjevanje lokalne kulturne identitete. Primarni namen prispevka je predstaviti potek in pomen bibliopedagoške ure v okviru domoznanske dejavnosti v pristnem okolju lokalnega kulturnega spomenika. Dopolnjuje ga pregled slikanic z ustrezno oziroma sorodno tematiko kot primerno sredstvo za seznanjanje z osnovami samostanskih knjižnic in zgodovine knjige. Urška Šoštar V objemu kapucinske knjižnice Krško: bibliopedagoško druženje z mladimi In the Embrace of Capuchin Library Krško: Bibliopedagogical Socializing with the Youth STROKA IN PRAKSA 40 UDK 027:37.013.32 41 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 4, 40–45 UVOD Valvasorjeva knjižnica Krško je splošna knjiž- nica, ki deluje kot osrednja knjižnica za občini Krško in Kostanjevica na Krki. Od leta 1988, ko se je preselila v del prostorov stavbe Kapucin- skega samostana Krško, se v njeni neposredni bližini nahaja bogata samostanska knjižnica. Z ukinitvijo samostana je kapucinska knjižni- ca postopoma prešla v dokončno upravljanje Valvasorjeve knjižnice, kar splošni knjižnici predstavlja in nalaga odgovornosti in obvezno- sti, hkrati pa prinaša tudi prednosti. Valvasor- jeva knjižnica Krško namreč že vrsto let v svojo bibliopedagoško in domoznansko dejavnost vključuje vodene oglede kapucinske knjižnice, kar predstavlja nadgradnjo njenih dejavnosti oziroma dodano vrednost v več pogledih. Inte- res za ogled knjižnice izrazijo številne skupine šolajoče se mladine, pa tudi odrasli obiskovalci, s čimer knjižnica dopolnjuje turistično ponud- bo krške občine. Večino mladih obiskovalcev predstavljajo učenci 7. razreda osnovnih šol v omenjenih občinah, saj je ogled kapucinske knjižnice vključen v spoznavanje domače knjiž- nice v okviru nacionalnega projekta Rastem s knjigo, ter učenci 3. razreda lokalne osnovne šole, ki se s kapucinsko dediščino seznanijo ob dnevih evropske kulturne dediščine. Pri tovrstnih ogledih samostanske knjižnice govorimo o prepletanju bibliopedagoške in domoznanske dejavnosti splošne knjižnice. Domoznanska dejavnost v grobem obsega zbiranje, evidentiranje, strokovno obdelovanje, urejanje, ustrezno hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva, ki je vezano na geograf- sko območje delovanja knjižnice. Pomemben del domoznanske dejavnosti je nedvomno tudi promocija domoznanskega gradiva in poseb- nih domoznanskih zbirk. Strokovna priporoči- la in standardi za splošne knjižnice (za obdo- bje 2018–2028) (Brenčič et al., 2019) v okvir domoznanske dejavnosti med drugim uvrščajo ozaveščanje o kulturni in naravni dediščini lokalne skupnosti. Kot namen domoznanske dejavnosti navajajo nudenje podpore razume- vanju in raziskovanju lokalne skupnosti ter gradnji njene identitete, spodbujanje zanima- nja za lokalno okolje, spodbujanje zavedanja pripadnosti lokalni skupnosti in skrb za ohra- njanje vrednot lokalnega okolja. KAPUCINSKA KNJIŽNICA KRŠKO Za ustrezno predstavitev vloge in identitete knjižnice je treba poznati njene naloge, po- slanstvo, zgodovino in okolje, v katerem deluje (Rupar Korošec, 2018). Knjižnica Kapucinske- ga samostana Krško se uvršča med samostan- ske knjižnice, ki so (po defi niciji) namenjene teološkemu izobraževanju, verskemu bogoslu- žnemu delovanju in znanstvenemu raziskova- nju menihov v samostanskih redovnih sku- pnostih (Bahor, 2009). Vendar se je z ukinitvijo samostana leta 2007 in s podpisom pogodbe o prenosu upravljanja kapucinske knjižnice in njenega knjižnega fonda s Slovenske kapucin- ske province na Valvasorjevo knjižnico Krško novembra 2017 namembnost knjižnice spre- menila. Kapucinska knjižnica se je ohranila kot muzejska knjižnica oziroma zbirka v svojem primarnem okolju, saj ji je preobrazba iz samostanske v muzejsko knjižnico omogočila preživetje (Špelič, 2011). Tako danes govorimo o kulturnem spomeniku lokalnega pomena, katerega vsebina je dostopna javnosti, vendar pod posebnimi pogoji. Izposoja gradiva je možna samo v prostorih Valvasorjeve knjižni- ce in praviloma v znanstvene namene, za ogled knjižnice je potrebna predhodna najava. Manjši bratje kapucini so meniški uboštveni red, ki izhaja iz reda sv. Frančiška. Red, usta- novljen v Italiji, je bil uradno potrjen leta 1528. Zaradi svoje priljubljenosti med prebivalstvom se je začel hitro širiti po Evropi. Slovesnost ob postavitvi in blagoslovitvi temeljnega kamna kapucinskega samostana v Krškem je pote- kala leta 1640. Že ob načrtovanju samostana Slika 1: Kapucinska knjižnica Krško STROKA IN PRAKSA 42 Urška Šoštar: V objemu kapucinske knjižnice Krško: bibliopedagoško druženje z mladimi v Krškem so bratje kapucini poseben prostor namenili knjigam in knjižnici, saj so se zavedali, da je knjiga dobrina, hrana in orožje, ki prinaša znanje. Knjige so predstavljale temelj za gradnjo in pomoč k rasti v duhovnosti posameznika, saj so omogočale delo (labora), namenjene so bile bogoslužju (ora), predvsem pa so bile name- njene študiju v samoti celice (Špelič, 2011). Posledično knjige v krški kapucinski knjižnici odsevajo dejavnosti bratov kapucinov, ki so obsegale molitev, pridigo, duhovno oskrbo, spovedovanje, socialno skrb in pomoč, študij fi lozofi je in teologije ter pomoč na zdravstve- nem področju (medicina, farmacija). Danes kapucinska knjižnica kot muzejska knjižnica prek ohranjenega knjižnega fonda opozarja na kulturni nivo, strokovno in jezikovno znanje njenih nekdanjih uporabnikov (Dular, 1991). Če sledimo namembnosti samostanske knjižnice, je razumljivo, da največ literature, ki se nahaja v njenih prostorih, posega na področje teologije. Vpogled v ohranjeni knjižnični katalog kapucin- ske knjižnice razkriva tudi literaturo z drugih vsebinskih področij. Katalog sledi tedanji praksi v samostanskih knjižnicah in organizi- ra splošno, teološko, fi lozofsko, medicinsko, zgodovinsko znanje med letoma 1502 in 1800 v 22 vsebinskih sklopov, združenih v abecedne oznake (A-X) ter v 5 skupin glede na velikost knjig (in folio, in 4to, in 8vo, in 12mo, in 16to). Navedbe o številu knjižnih enot oziroma o fondu krške kapucinske knjižnice se razlikujejo; najnovejši popis iz leta 2017 beleži 1487 fi zičnih enot gradiva (Weiss, 2017). Jezikovna pestrost se odraža v prisotnosti knjig v latinskem, nemškem, italijanskem jeziku, manj je knjig v francoskem, slovenskem in hrvaškem jeziku; nekaj je večjezičnih. Najstarejša knjiga je t. i. Calepinov latinski slovar iz leta 1502, ki je tudi ena izmed treh postinkunabul v knjižnici. Inku- nabule (prvotiski) iz krške kapucinske knjižnice hranijo v drugih ustanovah (Bahor, 2009). »MED IZOBRAŽEVANJEM IN KULTURO« ALI BIBLIOPEDAGOŠKO DRUŽENJE V KAPUCINSKI KNJIŽNICI KRŠKO Vodene oglede knjižnice Kapucinskega samo- stana Krško izvaja več strokovnih delavcev Valvasorjeve knjižnice Krško. V program, ki je prilagojen starostni stopnji in interesom sku- pine, sta vključena tako vsebina (predstavitev zgodbe knjižnice in posameznih knjig) kot tudi način ravnanja s starimi knjigami. V grobem program vodenja obsega predstavitev reda kapucinov, okoliščin in razlogov za njihov prihod v mesto Krško, predstavitev njihovih dejavnosti ter prispevek njihovega delovanja lokalnemu okolju. Na podlagi ohranjenega knji- žničnega kataloga se predstavi ureditev knji- žnice, sledi predstavitev posameznih knjižnih zakladov in ohranjene knjižnične opreme. Okolje stare knjižnice pa ne le omogoča, am- pak zahteva razširitev razlage oziroma pre- stavitev knjižnice v bibliopedagoško druženje na temo spoznavanja starih tiskov in njihovih specifi čnosti (od predstavitve razvoja knjižnih medijev, črkopisov, jezika, o prelomnici, ki jo predstavlja izum tiska, do posameznih pojmov, povezanih s starimi tiski). Metode podajanja vsebine so različne. Majh- nost kapucinske knjižnice in prostorska stiska Valvasorjeve knjižnice Krško onemogočata večjo pestrost uporabljenih metod pri poda- janju vsebine. Tako je razlaga najpogosteje podana v kombinaciji razlagalne metode in metode pogovora. Z razlagalno metodo se obiskovalcem vsebina predstavi na preprost in dinamičen način v obliki ustne razlage, pri čemer se za ilustracijo izpostavijo posamezni predmeti, knjige in posamezna besedila. Pri metodi pogovora obiskovalci aktivneje sode- lujejo in poskušajo z lastnim razmišljanjem priti do odgovorov ter tako dopolnjujejo lastno znanje (Trampuš, 1998). Osnovna nit predstavitve knjižnice ostaja pri vseh skupinah obiskovalcev enaka, vendar starostno zelo heterogene skupine zahtevajo časovno, predvsem pa vsebinsko prilagoditev obsega predstavitve. Že kapucin, pater Metod, ki je ob obnovitvi samostana in odprtju knjižni- ce v osemdesetih letih 20. stoletja prvi prevzel in izvajal vodene oglede po knjižnici, je pripravil tri, po zahtevnosti in obsegu, različne progra- me vodenja, in sicer za otroke do vključno 6. razreda osnovne šole, za učence 7. in 8. razreda osnovne šole ter srednješolce in posebej za odrasle obiskovalce, zlasti za izobražence. 43 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 4, 40–45 Najmlajši obiskovalci iz prvega vzgojno- izobraževalnega obdobja osnovnih šol začno spoznavati zgodbo stare samostanske knjižnice s prestavitvijo pojmov knjižnica (na splošno in s primerjavo njim poznanih knjižnic), samo- stan, kapucini (pri čemer se vključuje slikovno gradivo), sledi pogovor o konkretni knjižnici, njenem poslanstvu, o načinih pridobivanja knjig, o vsebini knjig itd. Pojasni se poime- novanje reda kapucini, ki izvira iz njihovega oblačila, habita s kapuco. Zlasti pri najmlajših obiskovalcih temelji pred- stavitev na vključitvi čutil, saj je že ob vstopu v knjižnico poleg vida najbolj izpostavljeno čutilo voh zaradi specifi čnega vonja opreme in starih knjig. Poišče se najtežjo, najobsežnejšo in največjo knjigo. Preprosto dejanje, ugasnitev luči v prostoru, izpostavi pomen svetlobe za branje in pisanje ter pripelje do pogovora o svetilih pred izumom elektrike; v knjižnici je ohranjeno stojalo za trske, čelesnik. Ogled na mizi razstavljenih knjig z vidika njihovega zu- nanjega videza je zaradi mnogih specifi čnosti starih tiskov (lesene platnice, zakovice, ojačani vogali itd.) lahko pravo doživetje. Obvezna in vedno zanimiva je razlaga uporabe belih bombažnih rokavic ob rokovanju s sta- rimi knjigami. Z ogledom rokopisnih zvezkov in tiskanih knjig otroci spoznavajo razlike med pisano in tiskano knjigo. Tako se skozi druže- nje knjigam in predmetom vdihuje življenje in se jih osmisli z zgodbami. Pri učencih drugega vzgojno-izobraževalne- ga obdobja osnovnih šol obsega ogled knjižni- ce že podrobnejšo predstavitev, ki vključuje več novih, abstraktnejših, pojmov, kot so kulturna dediščina, kulturni spomenik, kulturni spomenik lokalnega pomena. V zmanjšanem obsegu se predstavi knjižnič- ni katalog kapucinske knjižnice. Pojasni se izvor izrazov bukev za knjigo ter treskarica za razstavljeni svečnik. Na podlagi ogleda rokopisnih študijskih zvezkov se spregovori o pomenu in dragocenosti papirja nekoč, na kar nakazuje izjemno drobna pisava. Kako je zvenela slovenščina v 16. in 17. stoletju, lahko mladi obiskovalci slišijo ob branju posame- znih odlomkov iz razstavljene faksimilirane izdaje Dalmatinove Biblije oz. ob branju katere zanimivejše in laže razumljive pridige znanega kapucinskega pridigarja Janeza Svetokriškega. Učenci tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja prihajajo na ogled z določenim pred- hodnim znanjem in izkušnjami, zaradi česar je predstavitev zgodbe kapucinske knjižnice že bolj poglobljena in z uporabo izrazov reforma- cija, protireformacija, katoliška obnova, barok itd. postavljena v zgodovinski in geografski okvir. Na podlagi podrobnejšega ogleda knjižničnega kataloga samostanske knjižnice se predstavi pomen organiziranosti in oblikovanja zbirke knjig v knjižnico, s čimer se poudarita vloga in delo bibliotekarja. Predstavitev že vključuje posamezna latinska poimenovanja in izraze, značilne za stare tiske, seveda s primernimi prevodi in pojasnili. Tako vsak uporabljen strokovni izraz dobi razlago s konkretnim prikazom. Učenci so seznanje- ni z izrazi kot so npr. kronogram (v naslovu knjižničnega kataloga), ekslibris, supralibros, unikat, inkunabula, faksimile, kustoda itd. Predstavi se sestavne dele knjige in način bele- ženja formatov pri starih tiskih. V razstavljenih knjigah lahko učenci opazujejo različne črkopise (gotica, bohoričica, gajica, metelčica) in se preizkusijo v branju posame- znih besedil. Seznanijo se z osnovnimi pogoji hranjenja starih knjig in z osnovami restavrira- nja poškodovanih starih tiskov. SAMOSTANSKE KNJIŽNICE IN STARI TISKI V OTROŠKEM LEPOSLOVJU Odrasli obiskovalci so s tematiko samostan- skih knjižnic pogosto seznanjeni, tudi na pod- lagi izkušnje ogledov podobnih vrst knjižnic. Najmlajšim obiskovalcem pa se lahko razme- roma zapleteno zgodbo kapucinov in njihove knjižnice ter starih tiskov približa s pomočjo leposlovne literature na podobno tematiko. Pojem knjižnice (na splošno) je mladim zgodaj znan, tako iz praktičnega življenja kakor iz slikanic, ki jih ni malo na omenjeno temo. Redkeje se v otroškem leposlovju pojavljajo STROKA IN PRAKSA 44 stare, muzejske ali celo samostanske knjižnice, muzeji, samostani itd. Kar odraslim bralcem (če nekoliko posplošimo) pričarata roman U. Eca Ime rože ali pesem S. Gregorčiča Samo- stanski vratar, lahko najmlajši obiskovalci poiščejo v posameznih slikanicah, npr.: – T. Trnovšek (2011). Zaklad pisarja Bernarda. Stična: Muzej krščanstva na Slovenskem. Zgodba, ki predstavlja izgradnjo skriptorija stiškega samostana in delo njegovih pisarskih mojstrov v 12. stoletju, je opremljena z dejstvi in pojasnili besed iz sveta antikvarnega gradiva (rokopis, srednjeveški kodeks, pisar, skriptorij, pergament, iniciala). – J. E. Bogart (2017). Beli muc in menih. Hlebce: Zala. Slikanica z bogatimi ilustracijami, zapisana po starodavni irski pesmi Pangur Bán, ponazarja delo in umirjeno okolje v samostanski celici. Zgodba pripoveduje o menihu in njegovem prijatelju mačku, ki ju poleg bivanja v skupni samostanski celici povezujta radovednost in navdušenje pri opravljanju dela. – M. Furman (2015). Deček in Zajcklošter. Murska Sobota: Ajda, IBO Gomboc. Slikanica stke nit digitalne sedanjosti s prete- klostjo skozi srečanje dečka Tima s skrivno- stnim fantom Filipom, ki mu pripoveduje o življenju, delu in knjižnici v kartuzijanskem samostanu Žiče. – I. Marušič (2016). Vesela dolina: o samostanu, ki postane grad, in o gradu, ki postane muzej. Ljubljana: Tehniški muzej Slovenije. V slikanici je predstavljena zgodba oziroma poslanstvo stavbe, kjer danes domuje Tehniški muzej Bistra. Kakor sporoča že naslov knji- ge, se je namembnost stavbe spreminjala od samostana do gradu in nazadnje do muzeja. Samostan so v kraju Vesela dolina, ki se kasne- je preimenuje v Bistro, zgradili menihi iz reda kartuzijanov. V knjigi je na kratko predstavlje- no njihovo življenje in delo, ki je med drugim obsegalo tudi pisanje in prepisovanje rokopi- snih knjig. POMEN BIBLIOPEDAGOŠKEGA DRUŽENJA Bibliopedagoško druženje na temo starih tiskov in samostanskih knjižnic v primarnem oziroma pristnem okolju predstavlja dodano vrednost v različnih ozirih, saj omogoča: • razvijanje in krepitev kulturne in lokalne zavesti s spoznavanjem lokalnega kultur- nega spomenika in njegovega kulturno- zgodovinskega pomena za lokalno okolje; • spoznavanje pomena in pomembnosti va- rovanja in ohranjanja kulturne dediščine; • dvig zavesti o pomenu knjižnic, branja, izobraževanja in kulture za razvoj lokal- nega okolja; • neformalno in sproščeno izobraževanje skozi empirično spoznavanje samostan- ske knjižnice in starih tiskov; • dopolnitev pouka književnosti in zgo- dovine, torej lažje spoznavanje vsebin iz (lokalne) zgodovine, obdobja reformacije, protireformacije, baroka in povezovanje z že znanimi dejstvi; • seznanitev z obstojem in delovanjem različnih vrst knjižnic glede na njihovo poslanstvo; • spoznavanje in širjenje besedišča s po- dročja (zgodovine) knjige in kulture; • dopolnitev osnovnih knjižničnih dejav- nosti z omogočanjem doživetja, občute- nja in spoznavanja zgodbe samostanske knjižnice; • sodelovanje splošne knjižnice z drugimi (vzgojno-izobraževalnimi) ustanovami v lokalnem okolju in širše, v določenem obsegu lahko govorimo o t. i. projektnem sodelovanju; • promocijo kulturne znamenitosti in s tem dopolnitev lokalne turistične ponudbe. Izraba danih okoliščin prinaša veliko pozitiv- nih izkušenj, a ne smemo zanemariti negativ- nih posledic. Nedvomno je ena večjih slabosti pri povečanem obsegu obiskovalcev izposta- vljenost knjig in knjižnične opreme nihanju klime v prostoru, torej nihanju temperature in Urška Šoštar: V objemu kapucinske knjižnice Krško: bibliopedagoško druženje z mladimi 45 Šolska knjižnica, Ljubljana, 30 (2021), 4, 40–45 vlage s priporočljivih vrednosti, ter izpostavlje- nost gradiva in materialov svetlobi. Zato je tre- ba gradivo hraniti v primernih klimatskih raz- merah, ki jih določajo mednarodni standardi za varovanje pisne kulturne dediščine (IFLA, 2000) in bibliopedagoško druženje v prostorih stare knjižnice izvajati ob upoštevanju Zakona o varstvu kulturne dediščine (2008), ki določa, da je »z dediščino treba ravnati tako, da se za- gotavlja čim večja ohranitev njenih kulturnih vrednot za prihodnost« (36. člen). Slabše prostorske razmere, predvsem pro- storska stiska splošne knjižnice, onemogočajo nadgradnjo programa ogleda samostanske knjižnice v bolj dinamično druženje, kot so na primer doživljajsko-ustvarjalne delavnice. SKLEP Zgodba Kapucinske knjižnice Krško pripove- duje o umirjenosti in duhovni poglobljenosti, spoštovanju, znanju, poučevanju, ljubezni do knjig. To dediščino, zavedajoč se njene neprecenljive vrednosti, Valvasorjeva knjižnica Krško s ponosom upravlja, neguje in predsta- vlja mladim obiskovalcem v okviru knjižnične vzgoje. Bližina samostanske knjižnice namreč predstavlja dodano vrednost domoznanski in bibliopedagoški dejavnosti splošne Valvasor- jeve knjižnice Krško, saj omogoča knjižnično in knjižno vzgojo o starih tiskih v primarnem okolju. Pomembno skupino obiskovalcev pred- stavlja šolajoča se mladina. Program predsta- vitve knjižnice je prilagojen starostni stopnji, času in interesu skupine ter obsega predstavi- tev zgodbe knjižnice in njenih knjig kakor tudi rokovanje s starimi knjigami. Takšno biblio- pedagoško druženje predstavlja dopolnitev formalnega izobraževanja s področja zgodovi- ne, književnosti, knjižne in knjižnične vzgoje, pa tudi (kulturne) vzgoje na splošno. Kapucin- ska knjižnica namreč pooseblja skromnost in neprecenljivost, kar zahteva od obiskovalcev spoštovanje in ponižnost. To pa je govorica posebne razsežnosti, ki jo ob obisku začutijo le posamezniki. Viri in literatura Bahor, S. (2005). Samostanske knjižnice na Dolenj- skem. Kapucini in kapucinski samostan Krško. Rast, 16 (6), 673–691. Bahor, S. (2009). Skriti knjižni zakladi. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica: Tuma. Brenčič, P . et al. (2019). Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice: (za obdobje 2018–2028). Ljubljana: ZBDS. Dular, A. (1991). Vloga, značaj in pomen muzejske knjižnice v sodobnem času. Knjižnica, 35 (2-3), 39–46. Dular, A. (2009). Muzej in muzejska knjižnica ter šola in šolska knjižnica. Šolska knjižnica, 19 (4), 212–217. Hreščak, M. (2017). Predstavitev knjižnice Naro- dnega muzeja Slovenije. Knjižničarske novice, 27 (9/10), 26–27. IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njimi (2000). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo: Arhiv Repu- blike Slovenije. Medved, K. (1996). Ura knjižne vzgoje ob humornih ilustracijah. Knjižnica, 40 (2), 107–120. Pristolič, T. (2009). Družba znanja in socialno mreže- nje v urbanih knjižnicah. Šolska knjižnica, 19 (4), 245–252. Rupar Korošec, M. (2018). Identiteta knjižnice in kulturna dediščina. Knjižničarske novice, 28 (4/5), 3–7. Špelič, M. (2011). Rekviem za samostansko knjižnico … ali aleluja? Knjižnica, 55 (4), 17–30. Trampuš, C. (1998). Obiščimo muzej. Ljubljana: DZS. Vute, A. (2009). Delavnice v Narodnem muzeju Slo- venije. Šolska knjižnica, 19 (4), 218. Weiss, J. (2017). Popis knjig Kapucinske knjižnice Krško. (Neobjavljeno gradivo). Zakon o varstvu kulturne dediščine. (2008). URŠKA ŠOŠTAR, univ. dipl. bibl in zgod, zaposlena v Valvasorjevi knjižnici Krško Naslov: Cesta krških žrtev 26, 8270 Krško E-naslov: urska.sostar@knjiznica-krsko.si